OSREDNJA KNJIŽNICA-CELJE > osrednjo "Rejski 9770351 814014 E GORNJEGRAJSKE SMREKE? XXXII. številka 3. 4. februar 2000 Cena 269.00 SIT ÖRNJESAVINJSKI ČASOPIS I % Zadruga mozirje ZA TEKMOVANJE V VELESLALOMU ZA TROFEJO OPULENA KURA' Zgornjesa vinjska kmetijska zadruga Mozirje z. o. o. Tekmovanje bo dne 11.2.2000 ob 10. uri na smučišču LOŽEKAR v Logarski dolini POGOJI RAZPISA: 1. PRAVJCO DO TEKMOVANJA IMAJO: * KMETI, ki se ukvarjajo s kmetijstvom in njihovi nasledniki v starosti nad 16 let * ZAPOSLENI V ZADRUGI MOZIRJE * ZAPOSLENI V REPUBLIŠKEM ZAVODU ZA GOZDOVE OE Nazarje * ZAPOSLENI V SVETOVALNI SLUŽBI PE MOZIRJE 2. Tekmuje se posamezno ter ekipno po zadružnih enotah in sindikalnih enotah. Za ekipni rezultat štejejo dva najboljša rezultata iz ženske ali superstar kategorije ter po dva najboljša rezultata iz posamične moške kategorije. 3. Tekmuje se v kategorijah; JT ŽENSKE od 16 - 35 let in nad 35 let MOŠKI od 16-35 let 36 - 45 let 46-55 let in nad 55 let SUPERSTAR (posebej vabljeni) Prijave spr^eniamp v ZÄDRUGI MOZIRJE na telefonsko št. 831-521 int. 208 ga. Anica Oblak do vključno 10.2.2000. Zamudniki se lahko prijavijo na samem štartu 1 uro pred pričetkom tekmovanja, vendar se ti rezultati ne štejejo v ekipni rezultat. Žrebanje štartnih številk bo 10.2.2000 ob 12. uri v sejni sobi v ZADRUGI Mozirje. '«flgpF' KO BANKA PRIDE K VAM Kako si nenehno zagotavljati hitro, pregledno, diskretno in predvsem cenejše poslovanje? Elektronska banka PROKLIK NLB je prava pot za opravljanje transakcij preko banke, ki Vam ne glede na poslovni čas omogoča: - večjo enostavnost in varnost opravljanja vseh vrst negotovinskih bančnih storitev preko osebnega računalnika od doma ali z delovnega mesta - večjo hitrost opravljanja storitev - dostop do banke vseh 24 ur, 365 dni v letu - možnost vnaprejšnje priprave nakazil - preglednost poslovanja - nič več transakcij na bančnem okencu. Za dodatne informacije smo Vam na voljo na telefonskih številkah: 063 8995-228 ali .—. 8995-333. /Oj bankavelenje ^-----' Banka Velenje d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke MMMZUJ radie alfa EI M PRVI KOMERCIALNI RADIO PRI NAS radio alfa 24 ur na frekvenci 103,2 MHz in vsak dan od 10.00 do 14.00 ter od 19.00 do 24.00 na frekvenci 107,8 MHz Oglašujte tam, kjer vas slišijo! Pokličite marketing Radia Alfa 0602 42330 VAŠ SOPOTNIK V POSLOVNEM SVETU CEUE TRETJA STRAN Leto XXXII, št. 3,4. februar 8000 Izhaja vsak; drugi petek Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p. Savinjska cesta 4,3331 Nazarje, telefon: 063/83-90-790, telefon in faks: 063/83-90-791, \\ žiro račun 52810-683-13016 Glavni in odgovorni urei Franci Kotnik Stalni sodelavci: Edi Mavrič-Savmjčan, Aleksander. x Videčnik, Ciril Seni, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, tlroš Kotnik, Igor Solar, Karolina in Edvard Vrtačnik, Alenka Klemše Begič, Igor Pečnik, Marja Sodja-Kladnik, Franjo Pukart, Milena Zakrajšek, Metod Rose, Vesna Retko, N MaryaŠukalo, Vesna Banjevič, 'v \ Kmetjska svetovalna služba, Zavod za gozdove v \N Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik Tomaž Pajk Helena Kotnik, mobitel 041/793 ' Naslov uredništva: Savinjske novice Savinjska cesta 4,3331 Nazarje Telefon: 063/83-90-790 Telefon in faks: 063/83-90-791 E-pošta: savinjske.novice@sioLnet Internet: ' x hUp//:www.8&vlEij-novice-sp.si Cena za izvod: 269,00 SIT, za naročnike: 229,00 SIT Grafika Gracer, Lava 7b, Celje Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo mm najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. \\' v\v Na podlagi Zakona o davku na ^dödano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano Vrednost po stopnji 8%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržiyemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. s s \ \ \»w - \l •> ^ s \ Odpovedi sprejemamo za naslednje polletje. \ ,0;. s\ s.V IZ VSEBINE: Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica: Gospodarstveniki svaryo optimizmom..»..... 4 Smreka Gorpji Grad: podaljševale agonije?.... 5 Mejni prehod Pavličevo sedlo: Otvoritev še letos?........... 7 RTC Golte: Najlepša smučišča vendarle odprta 8 Nazazje: Muzej Vrbovec -muzej gozdarstva in lesarstva . 8 Mozirje: Postopki družbe Mobitel -začetek ali posledica pravne anarhije? .........10 Zavod za kulturo Mozirje: Bo ostala kultura brez denarja? ............................ 13 Sklad RS za \jubitetf sko kulturo: Znova skupno praznovanje meseca kulture............... 13 Ribiška družina Mozuje: Kormorani povzročajo veliko škodo ....... 15 Zgodovina in narodopisje: Med graščino in / \ podložniki................21 Solčava: Odprto prvenstvo v lednem plezanju......... 28 Kronika: Pravočasno našli podhlajeno žensko.........31 Fotografije na naslovnici: Osrednja fotografija: Jernej Grudnik na vrhu lednega poligona (foto: Ciril Sem) Zgoraj desno: Poostren nadzor cestnega prometa PP Mozirje (foto: Benjamin Kanjir) Spodaj desno: Mozirska ribiča z ulovljenima sulcema v Savinji (foto: Benjamin Kanjir) Zgoraj levo: Dobrodelni koncert za Anjo v Gornjem Gradu (foto: Marija Šukalo) Spodaj levo: Silvestrovanje zgomjesavin-jskih gostincev v Mozirju (foto: B. Kanjir) Kot da bi slovenski rokometaši brali moj uvodnik v prejšnji številki Savinjskih novic, se mi je zdelo, ko sem spremljal njihove tekme na nedavnem evropskem prvenstvu na Hrvaškem. Z borbenostjo in pravim ekipnim duhom so dosegli doslej največji uspeh slovenskih športnikov v igrah z žogo: 5. mesto v Evropi in uvrstitev na olimpijske igre v Avstraliji. Menim, da Slovenci krvavo potrebujemo še več tovrstnih športnih dosežkov, ki nam vlivajo samozavest in nas postavljajo ob bok tistim državam, s katerimi seprimerjamo vedno, ko gre za vprašanje nivoja dosedanje razvitosti. Hrvati so glede samozavesti nedvomno močnejši in tudi br-ezobzimejši, toda kako krhka je ta njihova samozavest, sejepokazalopravpriporazu z našo rokometno vrsto. Zdaj so pozabljene vse pekoče rane iz porazov Pivovarne Laškoproti Badelu v Zagrebu. Vnajbolj odločilnih trenutkih seje športna sreča vendarle obrnila še na drugo stran. Tudi v Zgornji Savinjski dolini je bilo v minulih štirinajstih dneh na športnempodročju dokajpestro. V Solčavi so uspešno izvedli tekmo v lednem plezanju, nadvse pa aktivni pa so bili tudi mladi smučarji. Žalje odjuga v zadnjih dnehpobrala veliko snega in vprašanje je, kako bo s smuko v nižinskih predelih v času zimskih počitnic. Mozirski ribiči so z odjugo zadovoljni, saj seje led na rekah stopil, kar pomeni, dabo tudipritisk kormoranov na tukajšnje reke nekoliko manjši kot doslej. Kljub temu bo škoda, ki so je že povzročili, zelo velika in jo bo težko nadomestiti. Ribiči resno razmišljajo o lastni ribogojnici, a kaj, ko domače okolje temu ni ramo naklonjeno. Mordajepreveč razburjeno zaradi Mobitela, ki brez potrebnih dovoljenj gradi 15-metrsko anteno za omrežje NMTin GSM. Začelpa seje že mesec kulture. Po nekaj letih spet v skupni organizaciji in izvedbi vseh kulturnih društev v dolini, kar je vsekakor pohvale vredno. Žal se je nekoliko zapletlo pri priznanjih, ki jih bodo podelili najzaslužnejšim amaterskim kulturnikom, a brez komplikacij v tej dolini menda res ne gre. Tudi na turističnem področju ne. Prav zato prihaja prihodnji teden na obisk sam minister za malo gospodarstvo in turizem Janko Razgoršek, ki naj bi razjasnil še zadnje dileme okrog ustanovitve lokalne turistične ogranizacije. GZS Savinjsko-šaleška območna zbornica Velenje Gospodarstveniki svarijo pred pretiranim optimizmom Četrta redna seja upravnega odbora savinjsko-šaleške območne gospodarske zbornice, ki je bila v torek, 25. januarja, je bila v osnovi posvečena oceni gospodarskih gibanj v letu 2000 in načrtu delovanja območne zbornice v tem obdobju. Upravni odbor je obravnaval tudi predlog sprememb zakona o gospodarskih družbah ter potrdil predloge komisije za ovrednotenje inovacijskih predlogov in komisije za oceno urejenosti podjetij. Napoved gospodarskih gibanj v letu 2000 je predstavila Nina Prešern iz Gospodarske zbornice Slovenije. Bruto družbeni produkt naj bi po prognozi strokovnjakov GZS porasel za 3,75 odstotka, privatna potrošnja za 3,2 odstotka, javna potrošnja pa za 4,1 odstotka. Stopnja registrirane brezposelnosti naj bi s 14 padla na 13,5 odstotka. Cene naj bi v povprečju porasle za šest odstotkov, tečaj nemške marke pa naj bi dosegel 103 tolarje. Na vprašanje, zakaj je v Sloveniji še vedno relativno malo tujih vlaganj, je Prešernova odgovorila, da je razlog slej ko prej v majhnosti slovenskega trga, saj vsi ostali kazalci kažejo v prid tujim investicijam. Pod okriljem gospodarske zbornice poteka poseben projekt, ki naj bi dal odgovore, kako zainteresirati tuje vlagatelje za prihod v Slovenijo. V razpravi je Vili Eisenhut (BSH Hišni aparati Nazarje) dejal, da v njihovi dejavnosti na letošnja gospodarska gibanja ne gledajo tako optimistično kot zbornica. Izrazil je zaskrbljenost glede vplivov politike na gospodarstvo, saj je letos volilno leto, in znova izpostavil problem delovnega časa, ki v Sloveniji ni osem ur dnevno kot v Evropi ampak Franjo Bobinac (Gorenje Velenje) je opozoril na svetovni trend združevanja trgovcev, ki to počnejo predvsem zato, da bodo lahko še bolj pritiskali na proizvajalce. V Evropski uniji se zaostruje zakonodaja, kar na primer pomeni bistveno podaljšanje garancijskih rokov za izdelke bele tehnike. Stroški reciklaže se s trgovcev prenašajo na proizvajalce, evropski trg pa zaradi interneta in enotne denarne valute postaja vse bolj transparenten. Vsi ti pojavi, meni Bobinac, vplivajo na to, da bo za dejavnost bele tehnike leto 2000 najtežje po letu 1990. Anton Vrhovnik (Zadruga Mozirje) je opozoril, da letos začnejo veljati dogovori s CEFTO, kar za kmetijstvo zagotovo ne pomeni nič dobrega. Cene kmetijskih izdelkov bodo predvidoma padle za 15 do 20 odstotkov, garantiranih cen za odkup mleka ne bo več. Vse to bo vplivalo na selekcijo pri proizvajalcih, pri katerih pa marsikje še ni dozorelo spoznanje o resnosti trenutka. Rešitev se kaže v dopolnilnih dejavnostih na kmetijah, kar pa je praviloma povezano z investicijami. Po Vrhovnikovem prepričanju bi morala v tem kriznem obdobju država kmetom bolj pomagati. GZS Savinjsko-šaleška območna zbornica Velenje podeljuje: -1. nagrado (zlato plaketo in priznanje) inovaciji Izdelava programske podlage na stroju za balansiranje rotorja, katere avtor je Franjo Ermenc (BSH Hišni aparati Nazarje), - 2. nagrado (srebrno plaketo in priznanje) inovaciji Stroj za razrez jeklene vrvi, katere avtor je Stanislav Kojzek (Premogovnik Velenje), - 3- nagrado (bronasto plaketo in priznanje) inovaciji Računalniški program za preračunavanje cevovodov, katere avtor je Danilo Slana (Eso-tech Velenje), - priznanja za sodelovanje inovacijam, katerih avtorji so: Janez Anžin, Matjaž Vrabič, Miran Marčinko (vsi BSH Hišni aparati Nazarje), Miroslav Jegrišnik, Jakob Faktor (oba Premogovnik Velenje), Branko Debeljak, Majda Čujež, Marjan Jernej, Marko Založnik, Marjan Potočnik, Jože Lenart, Andrej Milešič (vsi TEŠ Šoštanj). sedem ur in pol. Pol ure je sedaj V nadaljevanju seje je tekla bese-namreč namenjeno malici. Po da o predlaganih spremembah za-njegovem naj bi delodajalci tudi v kona o gospodarskih družbah. Le-prihodnje plačevali malico zapos- teh je kar nekaj, najbolj sporna in lenim, toda čas malice ne bi bil vk- nejasna pa se zdi tista, po kateri bi ljučen v delovni čas. lahko bil v prihodnje samostojni podjetnik samo tisti, ki ni v delovnem razmerju pri drugi pravni ali fizični osebi. Takšna sprememba bi zagotovo vplivala na porast sive ekonomije, medtem ko bi lahko vsi tisti samostojni podjetniki, ki niso »samozaposleni«, preprosto ustanovili d.o.o. in nadaljevali z dejavnostjo. Zelo sporni so tudi nekateri drugi predlogi sprememb, zato bodo na Gospodarsko zbornico Slovenije posredovane ustrezne pripombe. in šaleških občin. Po mnenju dr. Milana Medveda iz Premogovnika Velenje predstavlja prav neizdelana regijska strategija razvoja resno oviro za nadaljnji razvoj tega območja, kar še posebej velja za področje turizma in malega gospodarstva. V tem kontekstu naj bi v prihodnje tudi korigirali koncept srečanja velikega in malega gospodarstva. V zadnjem delu seje je upravni odbor savinjsko-šaleške gospodar- GZS Savinjsko-šaleška območna zbornica Velenje podeljuje regijsko priznanje »Urejeno podjetje« - v kategoriji mala podjetja: Figaro Velenje - v kategoriji velika podjetja: Elkroj Mozirje, BSH Hišni aparati Nazarje, KLS Ljubno ob Savinji, Banka Velenje, Esotech Velenje, Fori Velenje, Premogovnik Velenje, Gorenje Velenje. Za državno priznanje se predlagajo: v kategoriji malih podjetij Figaro Velenje, v kategoriji velikih podjetij pa BSH Hišni aparati Nazarje inElkroj Mozirje. Pri obravnavi načrta delovanja savinjsko-šaleške območne zbornice so se člani upravnega odbora zavzeli za čim večjo fleksibilnost, kar naj bi v praksi pomenilo tudi to, da se posamezne aktualne zadeve obravnavajo »na terenu«. Skladno s to usmeritvijo naj bi bila naslednja seja upravnega odbora, ki bo namenjena regionalizmu, izven Velenja, nanjo pa bodo vabljeni tudi župani in županja zgornjesavinjskih ske zbornice potrdil predloge komisije za ovrednotenje inovacijskih predlogov in komisije za oceno urejenosti podjetij. Razprava je pokazala, da se gospodarstveniki zavzemajo za razširitev akcije ocenjevanja urejenosti na vsa podjetja z izjemo tistih, ki bi sodelovanje izrecno odklonila. To naj bi pozitivno vplivalo na dvig splošne podjetniške kulture v regiji. Franci Kotnik Luče ob Savinji Razpis za sanacijo plazu Občina Luče je pred časom objavila razpis, na podlagi katerega bodo izbrali izvajalca za sanacijo plazu na lokalni cesti Florjan - Arničev vrh - Krnica. Gre za manj zahteven poseg, razpi- nji teden, bodo takoj začeli z deli. sna vrednost del pa je 3,1 milijona Sanacijo naj bi zaključili nekje v dru-tolarjev. Na tem območju bo pravz- gi polovici marca, seveda bodo mor-aprav potrebno sanirati tri plazišča, ali biti temu naklonjeni tudi vre- žal pa je država odobrila sredstva menski pogoji, samo za sanacijo enega. Po izbiri iz- Savinjčan vajalca, to naj bi se zgodilo prihod- Banka Velenje Med napovedmi in stvarnostjo Banka Velenje, ki skupaj z nekaterimi drugimi slovenskimi poslovnimi bankami tvori bančno skupino Nove Ljubljanske banke, je tudi letos pripravila vsakoletno srečanje s svojimi poslovnimi partnerji. V velenjskem hotelu Paka so se tako zbrali predstavniki velikih, srednjih in malihpodjetij ter samostojni podjetniki, kivvečjemalimanjšem obsegu sodelujejo z Banko Velenje. Direktor banke Ralko Berločnik se jim je v uvodnem nagovoru vljudno zahvalil za zaupanje in izrazil željo, da bi minulo sodelovanje v letu 2000 še nadgradili. Po Berločnikovih besedah je Banka Velenje v letu 1999 poslovala uspešno, saj je povečala svojo bilančno vsoto, ustvarila več kot 400 milijonov tolarjev dobička in uspela zadržati enak tržni delež, kot ga je imela leto poprej. Ob tem se banki, hkrati pa tudi njenim poslovnim partnerjem, zastavlja vprašanje, kaj bo prineslo letošnje leto. Zato so na omenjeno srečanje povabili prof. dr. Franja Štiblarja, glavnega ekonomista Nove Ljubljanske banke, ki je spregovoril o stanju in napovedih v svetovnem in slovenskem gospodarstvu. Kot je dejal Štiblar, v razvitem svetu vključno z Evropsko unijo prevladujejo optimistične napovedi. V svetu naj bi bruto družbeni proizvod (BDP) v letu 2000 porasel od 2,8 do 3,5 odstotka, v ZDA od 2,4 do 2,7 odstotka, v EU od 2,8 do 3 odstotke, v Sloveniji pa okrog 3,7 odstotka. Ob tem naj bi inflacija v državah OECD znašala 1,7 odstotka, v ZDA 2,4 odstotka, v Evropski uniji 1,4 odstotka, v Sloveniji pa 6,2 odstotka. Podatek za Slovenijo se torej kar precej razlikuje od napovedi vlade, da bo letošnja domača inflacija dosegla le štiri odstotke. Po Štiblarjevem mnenju je ob solidnem 4-odstotnem porastu BDP v Sloveniji zaskrbljujoč primanjkljaj tekoče bilance v višini okrog 2,5 odstotka BDP. Posledica tega je bila tudi v tem, da so bili leta 1999 prvič v samostojni Slov- eniji nakupi deviz večji od prodaje. Vse večje znakov, dakljub hitrejši rasti tečaja deviz ne trgu primanjkuje, zato se nadaljuje pokrivanje primanjkljaja iz deviznih rezerv Banke Slovenije. Čeprav je na svetovnem trgu do sredine letošnjega leta predviden padec cen nafte, se bo bencin v Sloveniji letos zagotovo podražil. Zaposlenost naj bi se povečala za 0,4 odstotke, produktivnost za 3,4 odstotke, povprečne bruto plače pa za 2,5 odstotka. Po Štiblarjevem prepričanju bi morala država več storiti za dejansko zmanjševanje brezposelnosti, saj sedanjo sliko zamegljujejo vključeni v javna dela. »Na leto 2000 lahko torej gledamo z zmernim optimizmom,« je zaključil svoje zanimivo predavanje dr. Franjo Štiblar, ki sodi, da je v Sloveniji prostora le za dva močna bančna stebra. Enega tvori bančna skupina Nove Ljubljanske banke, drugega pa naj bi z združitvijo osnovali SKB banka in NKB Maribor. Srednje velikim bankam, kot sta na primer gorenjska in koprska banka, grozi nevarnost, da ju bodo hitro pokupili tujci, če se ne bosta povezali v enega izmed stebrov. Za tretji bančni steber ni prostora, meni Štiblar, ki hkrati zagovarja tezo, da država ne sme preprosto razprodati svojega bančništva, kot so to storile tako rekoč vse ostale države, ki čakajo na vstop v EU. Franci Kotnik Smreka Gornji Grad Reševanje ali zgolj podaljševanje agonije? Po lanskoletni prisilni poravnavi se je zdelo, da se bo gornjegrajska Smreka uspela izogniti, med zaposlenimi pričakovanemu in glede na gospodarske kazalce logičnemu stečaju. Ta se sicer ni zgodil, ostaja pa dejstvo, da je podjetje v lanskem letu namesto 18 milijonov dobička, samo v obdobju januar - oktober izkazalo izgubo v višini 54 milijonov tolarjev. Ta se je do konca preteklega leta še povečala. Po besedah Franca Miklavca, predsednika nadzornega sveta, znaša tekoča izguba okoli 140 milijonov, točne številke bodo znane po zaključnem računu. Kljub temu, pravi Miklavc, program prisilne poravnave ni padel, dejstvo pa je, da bo potrebno firmo dokapitalizirati. To seveda ne bo tako preprosto, saj, kot ugotavljajo v nadzornem svetu, novih kreditov ni in jih kot kaže tudi ne bo. Slabi rezultati lahko sprožijo ukrepanje upnikov, ki so sicer glasovali za prisilno poravnavo, kar je lahko za obstoj podjetja ključnega pomena. Tembolj, ker se vedno znova odrivajo dejstva, ki negativno vplivajo na rezultate. Kje torej iskati rešitev? V razprodaji posameznih delov podjetja in ponovnim ugotavljanjem presežnih delavcev. Odgovorni so namreč mnenja, da glede na obseg dela razpolaga podjetje s preveč prostora. Je torej predimenzionirano, v prvi fazi naj bi poskušali prodati žago. Razgovori z morebitnimi kupci so v teku, v kolikor bi se odprodaje realizirale, bi 60% sredstev namenili za poplačilo obveznosti iz naslova prisilne poravnave, ostalo naj bi vložili v nove investicije. Jasno je, da Smreka ob uveljavitvi določb zakona o finančnem poslovanju ne izpolnjuje predpisanih pogojev. Čas je torej za ponovne ukrepe oziroma stečaj, dejstvo pa je, da lahko sleherni upnik, ki ne bo poplačan skladno s sklepom o potrjeni prisilni poravnavi, sproži stečaj podjetja. Je torej na vidiku ponovna dokapitalizacija podjetja? Franc Miklavc odgovarja pritrdilno. Ena od možnosti dezinvestiranja, še posebej ker menda zadeve niso dorečene, je odprodaja deleža v družbi Engo. Smrekin delež naj bi bil vreden okroglih 1,5 milijona nemških mark, med imeni, ki naj bi jim bila ponujena kupčija, sta tudi Občina Gornji Grad in M ZKZ Mozirje. Župan Toni Rifelj s takšnim razpletom ne soglaša. Šmrekin vložek v Engo naj bi bil menda samo pol milijona tolarjev, zemljišče, na katerem kotlarna stoji, pa naj bi plačali z zapadlimi obveznostmi, ki jih ima sicer Smreka do občine. 0 tem obstaja predpogodba, skratka šlo je za kompenzacijo, zatrjuje gornjegrajski župan. Poleg tega je zemljišče pod hipoteko, to pa pomeni, da prodaja brez izbrisne pobotnice ne pride v poštev. Župan zavrača tudi ostale očitke, čudno pa je, da sedanji direktor Smreke Bruno Zagode kot sodi-rektor Enga še vedno ni imel priložnosti videti poslovnih knjig skupne firme. Precej je torej nejasnosti, ki jih bodo s skrajnimi napori morda celo uspeli rešiti. Sklepi zadnje seje nadzornega sveta so v vsakem primeru jasni. Potrjeni so bili ukrepi uprave, s katerimi naj bi zadostili zahtevam, ki jih narekuje novi finančni zakon. Predvsem pa mora direktor vnajkra-jšem času za normalen potek To pomeni, da uživalcem varstvenega dodatka v letošnjem letu ni treba predložiti dokumentacije (potrdila o premoženjskem stanju in drugih dokazil o dohodkih), kot so jih bili poslovanja zagotoviti okroglih 55 miljonov tolarjev. Po prvotnem planu naj bi ta sredstva zagotovila Slovenska razvojna družba, vendar tam denarja očitno ne bo. Vsekakor pa bo o usodi Smreke odločala skupščina delničarjev, je zadnje dogodke v gornjegrajski firmi komentiral Franc Miklavc, predsednik nadzornega sveta. Savinjčan dolžni posredovati zavodu do 31. marca v vsakem koledarskem letu od uveljavitve prejšnjega zakona iz leta 1986. Savinjčan Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije Preverjanje pravic do varstvenega dodatka S prvim januarjem je začel veljati zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki med drugim določa tudi pogoje za nadaljnje uživanje pravic do varstvenega dodatka. Skladno z novim zakonom se bo preverjanje pravic do dodatka opravljalo vsako drugo leto, torej prvič leta 2001. Zakon o finančnem poslovanju Odgovornost direktorjev in nadzornih svetov 23. januarja so začele veljati določbe lani sprejetega zakona o finančnem poslovanju podjetij (Uradni list RS št. 54/99 in 110/99), ki določajo obveznosti direktorjev, uprav in nadzornih svetov na področju finančnega poslovanja. Omenjene določbe veljajo za vse gospodarske subjekte, ki so organizirani kot gospodarske družbe, samostojni podjetniki, zavodi ali zadruge, ne veljajo pa za banke, zavarovalnice, borznoposredniške družbe in družbe za upravljanje. Zakon o finančnem poslovanju podjetij je sicer začel veljati že 23. junija lani, vendar je bila uporaba posameznih določb zaradi finančne nediscipline odložena za obdobje šestih mesecev do treh let. 23. januarja so se začele uporabljati določbe, ki podrobno opredeljujejo dolžnosti uprav in nadzornih svetov, ki morajo v okviru svojih pristojnosti nemudoma ukrepati ob nastopu nelikvidnosti, prezadolženosti in kapitalske neustreznosti. Zakon opredeljuje finančno poslovanje kot zagotavljanje finančnih sredstev, upravljanje s temi sredstvi in njihovimi viri ter njihovo razporejanje za zagotavljanje pogojev za opravljanje gospodarske dejavnosti. Podjetnik oziroma uprava podjetja mora ob nastopu nelikvidnosti ali prezadolženosti najprej ugotoviti, ali je nastalo finančno stanje mogoče odpraviti z ustreznimi ukrepi brez postopka prisilne poravnave ali stečaja. Rok za tovrstno reagiranje je omejen na dva meseca. Če v tem roku ni mogoče odpraviti nelikvidnosti oziroma prezadolženosti, mora podjetnik oziroma uprava predlagati začetek postopka prisilne poravnave oziroma stečaja. Kršitev dolžnosti, ki upravi podjetja nalaga hitro in učinkovito ukrepanje, ali opustitev takšnega ravnanja je civilnopravno sankcionirana v obliki profesionalne odškodninske odgovornosti članov uprave v primeru stečaja (samostojni podjetnik v vsakem primeru jamči za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem). Zaradi zaščite upnikov, ki ne morejo pravočasno dobiti plačanih zapadlih terjatev, je takoj po nastopu nelikvidnosti ali nesolventnosti izrazito poudarjeno načelo enakega obravnavanja upnikov, ki upravo zavezuje k ustavitvi vseh plačil in prepovedi prevzemanja novih obveznosti z izjemo tistih, ki jih zakon opredeljuje tot nujna. In kaj menijo o zakonu o finančnem poslovanju v Zgornji Savinjski dolini? Darja Dobovičnik, Glin Holding Nazarje: »K približevanju Slovenije evropskim smernicam sodi tudi sprejem finančne zakonodaje in uvajanje finančne discipline. Koliko si takšno disciplino res želimo, je v tem trenutku težko napovedati. Dolgoročno gledano to pomeni zaščito upnikov, za katere po dosedanji praksi vemo, da so bili največkrat izigrani ali so morali svoje pravice uveljavljati preko dolgih sodnih postopkov. Ti pa so v inflacijskih časih terjatve že kar razvrednotili. Znan je podatek, da se v evropskih državah 75 do 86 odstotkov vseh plačil opravi skozi finančno disciplino zakona, le slabih 14 odstotkov preko sodišč. V Sloveniji je zadeva dosti bolj kritična, saj se 50 odstotkov plačil opravi preko žiro računov in 50 odstotkov preko sodišč. Naše mnenje ob uvedbi nove finančne zakonodaje je pozitivno. Pričakujemo lahko, da bodo podjetjain ostali subjekti začeli bolj razmišljati o ceni denarja in premoženja, vsaka nabava bo bolj premišljena in bo morala imeti v ozadju denar ali kritje v kapitalu. V nasprotnem primeru bodo lastniki, ki bodo slabo gospodarili, morali sami objaviti stečaj podjetja. Zakon je zaščitil upnika, kaj pa nam bo prinesla praksa, je v tem trenutku težko napovedati. Vsekakor menimo, da bo v začetku uveljavitve tega zakona veliko dilem, ko pa se ga bomo privadili, bodo ostala pri življenju le tista podjetja, ki bodo delala dobro.« Nevenka Rojs, sekretar Območne obrtne zbornice Mozirje: “Na nujno potrebo po sprejemu zatona, ki bi pripomogel k večjemu finančnemu redu - predvsem zaščiti upnikov jeObrtnazbornicaopozarjalaže nekaj let in končno smo ga dočakali. Zavedamo se, da nov Zakon o finančnem poslovanju plačilne nediscipline ne bo uredil čez noč, je pa vsekakor skupaj z Zakonom o izvršbi in zavarovanju pomemben korak k ureditvi plačilnih razmer na domačem trgu. Nov zakon bo vsekakor zaščitil upnika, saj bo moral dolžnik v primeru nesolventnosti hitro ukrepati (seveda pa pod pogojem, da se bo zakon v praksi tudi izvajal). Za končno rešitev problematike v zvezi z zaščito upnikov bi bilo po mnenju Obrtne zbornice potrebno zakonsko določiti tudi plačilne roke. Thdi Evropska unija se že pripravlja na sprejem smernice o odpravi zamud pri plačevanju obveznosti, kar je vsekakor dokaz, da so plačilni roki potrebni tudi v tržnem gospodarstvu.« KF Inovator Franjo Ermenc iz BSH Hišni aparati d.o.o. Nazarje Zlata plaketa za izdelavo programske podlage Da bi spodbudila razmah inovacijske dejavnosti v regiji, je savinjsko-šaleška gospodarska zbornica razpisala natečaj za najboljše inovacijske predloge v minulem letu. Strokovna komisija pod vodstvom Dragice Camloh iz Gorenja je na zadnji seji upravnega odbora območne gospodarske zbornice predstavila predlog ovrednotenja prijavljenih inovacijskih predlogov, ki je bil tudi potrjen. Franjo Ermenc na delovnem mestu (foto: F. Kotnik) Prvo nagrado oziroma zlato plaketo in priznanje prejme Franjo Ermenc iz podjetja BSH Hišni aparati Nazarje za inovacijo »izdelava programske podlage na stroju za balansiranje rotorja«. FranjaErmenca,kije sicer doma na Rečici ob Savinji, smo obiskali na delovnem mestu. Po poklicu je avtomehanik, v podjetju BSH Hišni aparati, kamor je prišel takoj po opravljenem pripravništvu v mozirski zadrugi, pa je zaposlen že’dvanajst let, ves čas na oddelku elektromotorjev. Začel je na liniji za izdelavo rotorja in se po letu in pol usposobil za nastavljavca stroja. Skupaj s sodelavcem sta našla najbolj optimalne nastavitve za omenjeno linijo, ki so jih potem prenesli tudi na ostale stroje na oddelku. Približno dve leti, odkar v Hišnih aparatih delajo elektromotorje za Vorwerk, dela kot nastavljavec na teh strojih. Lani se je zaradi tehnoloških spre- memb v proizvodnji pojavila potreba po balansiranju dveh različnih rotorjev, kar je terjalo rekonstrukcijo strojev ali programsko spremembo pozi-cioniranja robota. Franjo Ermenc je bil seznanjen s problemom in ga je uspešno rešil na ta način, da je izdelal novo oziroma spremenjeno programsko podlago na stroju za balansiranje rotor-ja. S tem je neposredno prispeval k boljšemu poslovanju podjetja, saj bi bila rešitev problema s strani proizvajalca strojne opreme zelo draga. To ni bila prva Ermenčeva inovacija, saj jih je pred tem izdelal že nekaj, skupaj s sodelavcem Sandijem Vratan-arjem pa pripravljata že nov inovacijski predlog. »Vsekakor se moram ob tej priložnosti zahvaliti za sodelovanje vodji elektromotorjev Marku Pur-natu in mojstru Tadeju Finkštu, saj brez njune podpore ne bi mogel uresničiti svojih zamisli,« je še dodal Franjo Ermenc. Franci Kotnik Mejni prehod Pavličevo sedlo Otvoritev še letos? Po vseh bolj ali manj znanih zapletih se dejanska otvoritev mejnega prehoda Pavličevo sedlo vendarle bliža realizaciji. Del ceste do prehoda na slovenski strani je že posodobljen in asfaltiran, Avstrijci pa so tudi zaključili gradbena dela na novi cesti. Spomladi naj bi jo le še asfaltirali. Kot je poročal časnik Delo, so se pred nedavnim v zvezi s funkcioniranjem mejnega prehoda nad Logarsko dolini v Slovenj Gradcu sestali predstavniki avstrijske uprave za varnost in koroške deželne finančne uprave ter predstavniki slovenskega notranjega ministrstva in celjske policijske uprave. Sodeč po informacijah z omenjenega sestanka bo Pavličevo sedlo za motorni promet odprto še letos. Doslej je bil prehod odprt od 1. junija do 30. septembra, in sicer ob petkih, sobotah in nedeljah od 8. do 19. ure. Po novem naj bi bil ta visokogorski mejni prehod odprt od 1. aprila do 31. oktobra vsak dan od 8. do 19. ure, od 1. julija do 15. septembra pa vsak dan od 6. do 22. ure. Tako na slovenski kot na avstrijski strani naj bi v tem času delovali mejna policija in carina. Franci Kotnik Občinski svet Nazarje O ustanovitvi muzeja in daljinskem ogrevanju Dvanajsta redna seja nazarskega občinskega sveta, svetniki so jo opravili zadnji četrtek v januarju, je bila namenjena predvsem obravnavi dveh pomembnih odlokov, od katerih se eden nanaša na ustanovitev muzeja lesarstva in gozdarstva v gradu Vrbovec, drugi pa na oskrbo s toplotno energijo. Oba akta so člani občinskega sveta sprejeli v prvi obravnavi, dokončni sprejem pa naj bi sledil v februarju. Kot je povedala ravnateljica Muzeja novejše zgodovine Celje Andreja Rihter, ki prisostvovala tokratni seji, so se aktivnosti glede ustanovitve muzeja po prvem sklepu občinskega sveta začele odvijati s hitrim tempom. Večkrat se je že sestal delovni svet, popisovati pa se je začela tehnična dediščina z lesarskega in gozdarskega področj a v Zgornji Savinjski dolini. Precej gradiva je že zbranega, terminski plan pa je zastavljen tako, da bi bil muzej odprt v letu 2001. Po besedah nazarskega župana Ivana Purnata bo investicija znašala okrog 55 milijonov tolarjev, realizirana pa bo v sodelovanju občine, države ter Glinovih podjetij. Slednja so soglasno podprla omenjeni projekt, kajti prihodnje leto bo 100-letnica začetka lesne industrije v Nazarjah. Zdaj je skrajni čas, da zaščitimo neprecenljive zgodovinske vire o lesarstvu in gozdarstvu, je prepričan Purnat, kajti starejši ljudje, ki še vedo veliko o tem, umirajo. V razpravi so svetniki podprli zasnovo Muzeja Vrbovec, kotnaj bi se imenoval, in ob tem spomnili, da je treba pri zbiranju gradiva zajeti tudi lesarstvo na področju gradbeništva, pri čemer so imeli v mislih kozolce, kašče in ostala lesena poslopja. V odloku o oskrbi s toplotno energijo v občini Nazarje so opredeljena temeljna »pravila igre«, po katerih naj bi se preko toplovodnega omrežja ogrevali stanovanjski ter drugi objekti v Nazarjah. Kot dobavitelj toplotne energije je predvideno podjetje Glin Grif, katerega solastnik bo z nakupom novega kotla postala Občina Nazarje. Distributer in upravljavec sistema daljinskega ogrevanja bo podjetje Dom Nazarje. Potrebna sredstva za to investicijo, gre za okoli 6OO milijonov tolarjev, bo občina dobila delno iz programa Phare, delno od države, kredit slovenskega ekološkega sklada pa se bo odplačeval iz naslova prihodkov od ogrevanja uporabnikov. Začetek investicije je predviden v letošnjem, zaključek pa v prihodnjem letu. Kot solastnik dobavitelja toplotne energije bo imela občina tudi neposreden vpliv na ceno, ki bo v vsakem primeru ugod- nejša od cene ogrevanja na fosilna goriva. V zadnjem delu seje so svetniki sprejeli pravilnik o merilih za določitev podaljšanega obratovalnega časa gostinskih obratov v občini Nazarje. Po burni razpravi, ki se je nanašala zlasti na potencialne kršitelje, je občinski svet sklenil, da so lahko restavracije, gostilne, kavarne, izletniške kmetije, slaščičarne, okrepčevalnice, bari, vinotoči in osmice v podaljšanem času odprte od šestih zjutraj do enih zjutraj naslednjega dne. Po sklepu občinskega sveta znaša vrednost točke za izračun letnega nadomestila za uporabo stavbnega zemljiščavletu 20000,233 tolarjev, kar pomeni porast za 8,15 odstotka glede na lansko leto. Svetniki so potrdili tudi predlog o povprečni gradbeni ceni stanovanj in povprečnih stroških komunalnega ure-janja stavbnega zemljišča za leto 2000 ter sprejeli sklep, da občina Nazarje pristopa k pripravi regionalnega razvojnega programa statistične Savinjske regije. Za pripravo omenjenega programa so pooblastili Regionalno razvojno agencijo Celje, za koordinacijo partnerstva zgornjesavinjskih in šaleških občin pa so pooblastili zgornjesavinjski in šaleški podjetniški center in za koordinatorja imenovali mag. Boža Lednika. Franci Kotnik Projekt CRPOV v občini Mozirje Velik odziv krajanov Vmesecu januarju je potekala predstavitev projekta CRPOV (celostni razvoj podeželja in obnova vasi) v Mozirju, na Rečici in v Šmihelu. V naslednjih dneh bo ta predstavitev še na Lepi Njivi, vsem dosedanjim pa je skupen nepričakovano velik odziv zainteresiranih krajanov. Projekt, ki ga vodi firma Negoj iz Slovenj Gradca, je na lanskem razpisu Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dobil vso potrebno podporo, kar pomeni, da ga je občina lahko pričela izvajati. Veliko korist je s tem dobila občina, še večjo pa sami krajani, ki lahko s svojimi idejami in interesi kandidirajo na sredstva v obliki svetovanja in financ. Projekt išče dopolnilne dejavnosti na kmetijah, dodatne dejavnosti za ostale krajane, možnosti in obogatitev turističnih zmogljivosti, variante ureditev vaških in trških jeder, možnosti celovitega razvoja občine in posameznikov in podobno. Na srečanjih s krajani se je pokazala velika zainteresiranost posameznikov, ki bi radi s pomočjo projekta uresničili prenekatero dobro idejo. Direkten interes pa je tisti, ki zagotavlja us- peh tega projekta. V teh dnevih že potekajo sestanki s posamezniki, s katerimi se iščejo skupne možnosti uresničitev njihovih idej. Preko projekta CRPOV se na Rečici iščejo možnosti ureditve Tavčarjevega dvora, Lešja in podobnih zgodovinsko pomembnih objektov, ki bi primerno obnovljeni lahko krajanom in turistom tudi danes marsikaj nudili. V Mozirju pa iščejo možnosti izpolnitve načrta za ureditev trškega jedra. Pred leti j e bil projekt že izdelan. Okoli 100 milijonov, kolikor naj bi njegova uresničitev stala, pa občina v bližnji prihodnosti gotovo ne bo mogla zagotoviti. Morda bi ta sredstva lahko pridobili prav preko projekta CRPOV. Benjamin Kanjir Agrarna skupnost PETELINJEK Gornji Grad išče izvajalce za gojitvena dela v svojih gozdovih za I. 2000 Načrtovana gojitvena dela: - sajenje 1200 sadik iglavcev - obžetev 1.0 ha - nega mladja 2.0 ha - nega gošče 0.5 ha - prvo redčenje 3.5 ha - premazi vršičkov iglavcev 2.9 ha Zainteresirane izvajalce prosimo, da pošljejo svoje pisne ponudbe na naslov: Agrarna skupnost PETELINJEK, 3342 Gornji Grad. Informacije: Maks Mermal, Spodnji trg 20, Gornji Grad; tel.:063/843-079. Vaše ponudbe pričakujemo do 17.2.2000. Ljubno ob Savinji Najlepša smučišča na Golteh vendarle odprta Očitno so zapleti z lastniki zemljišč na Golteh rešeni. Prejšnji teden je bila podpisana pogodba z zadnjim izmed njih, tako da je smučarska sezona na RTC Golte še rešljiva. Nazarje Muzej Vrbovec - muzej gozdarstva in lesarstva V Sloveniji deluje okrog sto muzejev, od teh jih je 56 včlanjenih v skupnost slovenskih muzejev, ki varujejo premično kulturno dediščino. Med njimi so zelo redki tisti, ki se ukvarjajo z varovanjem tehnične dediščine. Izjema je Tehniški muzej Slovenije v Bistri, v katerem se v manjšem obsegu predstavlja tudi gozdarstvo. V Sloveniji, enako veljatudi za Zgornjo Savinjsko dolino, se veliko ljudi ukvarja z gozdarstvom in lesarstvom, zato je nadvse pomembno, da se dediščina s tega področja zavaruje in primerno predstavi tako našim zanamcem kot obiskovalcem. Dejstvo je, da so bili kmetje, torej lastniki zemljišč, na katerih so smučarske proge in naprave, v preteklih letih nemalokrat izigrani. Gre za vprašanje odškodnin, torej je bilo njihovo nezaupanje do novega italijanskega lastnika do neke mere logično in pričakovano. Kot rečeno, je lastnik RTC Golte Hermann Reden sklenil s kmeti dogovor, po katerem naj bi izplačal 200 mark na hektar letno. Uidi za pretekla leta. Zadeva naj bi bila torej urejena, razen za Jožeta Podkrižnika, Ročnika z ljubenske strani Golt. Kmetov strah je bil podkrepljen z dejstvom, da imanjegova kmetija status ekološke kmetije. Po zagotovilu lastnika Hermanna Redna, da se na Golteh za utrjevanje smučišč ne bodo uporabljala razna sintetična in mineralna sredstva, da Luče ob Savinji Z bazno postajo pri Spodnjem Jer-očniku je pokrita cestna povezava in cela vas luče. Skratka večina občine, Podvolovljek in del Krnice pa bodo po besedah tajnika občine Cirila Rosca Ljubno ob Savinji Kot vedno je tudi v ljubenskem primeru država precej obljubljala, vendar je v državnem proračunu zagotovila za letošnje leto samo 36 milijonov. Vseeno se bodo Ljubenci lotili najzahtevnejših del sicer obsežne, potrebne in pričakovane naložbe. V ta namen ima- bodo torej spoštovani okoljevarstveni zakoni in predpisi, v primeru nastale škode pa prevzame lastnik Golt vso odškodninsko breme nase, je tudi Podkrižnik podpisal pogodbo o že prej dogovorjeni odškodnini. Z jasno željo, da v bodoče sodeluje pri oblikovanju razvojnega programa RTC Golte. Podobno željo je izrazila tudi občina Ljubno, prav pa je vedeti, da se je zaplet rešil tudi po zaslugi ljubenske županje Anke Rakun. Proga Ročka je torej od minulega ponedeljka ponovno odprta za smučarske navdušence. Upati je samo, da bo sklenjen dogovor obojestransko spoštovan, v interesu vseh lastnikov. Tako italijanskega kot zemljiških, nenazadnje tudi zaradi gromovništva, ki se mu pravi zgornjesavinjski turizem. Savinjčan poskušali rešiti z dodatnim repetitor-jem. Kot kaže, je zanimanje za mobilno telefonijo v Lučah precejšnje, saj imajo trenutno okoli sto naročnikov. Savinjčan jo izdelane načrte, razliko naj bi država obljubila za naslednje leto. Tolažba je sicer bolj jalova, vendar so tu občinska sredstva in denar iz samoprispevka, v skrajni sili pašo se na Ljubnem pripravljeni tudi nekoliko zadolžiti. Savinjčan Občina Nazarje se je odločila, da ustanovi muzej, ki bo kot edini v Sloveniji evidentiral, dokumentiral, zavaroval, hranil in prezenti-ral tovrstno dediščino. Za ustanovitev Muzeja Vrbovec, kot se bo imenoval, je občina imenovala delovni svet, ki bo operativno vodil sam postopek, in strokovni svet, ki po strokovni plati sodeluje pri ustanovitvi muzeja. Delovni svet sestavljajo Andreja Rihter in Barbara Šoster iz Muzeja novejše zgodovine Celje, Vojko Strahovnik iz podjetja Epsi Nazarje in Boris Rad-jenovič is Studia Oreh. V strokovnem svetu so poleg naštetih še Milan Cajner - GG Nazarje, Marjan Dobrovc - Glin K&M Nazarje, Toni Breznik - Zavod za gozdove Slovenije OE Nazarje, Aleksander Videčnik in Franc Firšt. Muzej bo organiziran kot javni zavod, katerega organi bodo direktor, svet in strokovni svet. Direktorja imenuje ustanovitelj (občina) na podlagi javnega razpisa in po predhodnem mnenju sveta in strokovnega sveta muzeja. Pogoje za delo muzeja zagotavljata država in ustanovitelj. Muzej pridobiva sredstva za izvajanje svoje dejavnosti iz državnega proračuna in proračuna ustanovitelja, s prodajo storitev drugim uporabnikom, z dotacijami in darili ter iz drugih zakonitih virov, ki so določeni z zakonom in statutom muzeja. Presežek prihodkov nad odhodki muzej uporabi za izvajanje in razvoj svoje dejavnosti. Muzej Vrbovec bo deloval na treh lokacijah: v gradu Vrbovec, v industrijskem kompleksu Glina in v avtentičnem naravnem okolju. V gradu Vrbovec bo večnamenski prostor urejen za občasne razstave in prireditve ter multimedijsko predstavitev Zgornje Savinjske doline s podatki o njeni gozdnatosti ter zgodovini gospodarjenja z gozdovi. Glavni razstavni prostor je predviden za stalno razstavo s področja gozdarstva in lesarstva, predvidena pa je tudi muzejska trgovina s spominki, replikami predmetov iz muzejskih zbirk, razglednicami in strokovno literaturo. Večji muzejski eksponati bodo zaradi prostorske stiske v gradu razstavljeni v Glinu. Tam naj bi postavili tudi prikaz delovnega postopka mizarja in manjšo restavratorsko delavnico za čiščenje muzejskih predmetov. V sodelovanju z nazarsko območno enoto zavoda za gozdove bo v bližini gradu Vrbovec urejena gozdna učna pot, prikaz življenja gozdarjev v avtentičnem okolju, iz muzejskih zbirk pa naj bi občasno pripravili tudi potujočo razstavo. Muzej bo pričel z delovanjem, ko bo Občina Nazarje sprejela ustanovitveni akt in imenovala vršilca dolžnosti direktorja. Le-ta bo zbiral gradivo po terenu in v sodelovanju z ostalimi institucijami ter podjetji pripravljal pogoje za odprtje muzeja. Do konca marca 2000 naj bi bilo izdelan projekt muzejske postavitve, do konca aprila projekt arhitekturne ureditve, do oktobra pa projekt ureditve tehničnih in upravnih prostorov. V letu 2001 je predvideno imenovanje direktorja, postavitev stalne razstave in ostale priprave na otvoritev ob občinskem prazniku. Otvoritev Muzeja Vrbovec bo sovpadala tudi s 100-let-nico lesne industrije v Nazarjah, zato so v projekt neposredno vključena vsa Glinova podjetja. Franci Kotnik Signal za GSM telefone V Lučah so si kar nekaj let prizadevali, da bi tudi njihovo območje pokrili s signalom mobilne telefonije. Ta del Zgornje Savinjske doline je bil namreč ves čas nekakšna črna Usa, saj so v Solčavi in Logarski dolini tovrstno telefonijo, čeprav z določenimi problemi, vendarle že imeU zagotovljeno. Država obljublja in premalo daje Ljubenci so v treh letih zbraU okroglih 60 miUjonov sredstev samoprispevka, namenih naj bi ga za razširitev in posodobitev osnovne šole. Polovico tega denarja so porabih za ureditev knjižnice in učilnic na podstrešju šole. Sedaj je na vrsti vrtec in nova telovadnica, “nevzdržne razmere” kot sami pravijo, pa jih silijo k takojšnji akciji. Občina Mozirje Gornji Grad Investicije naravnane v varnost občanov Že več let zapored se svetniki mozirskega občinskega sveta pri sprejemanju proračuna držijo načela, da morajo investicije zagotavljati večjo varnost občanov in njihovega premoženja. Tako je bilo tudi v lanskem letu, vodilni investiciji pa sta bili izgradnja osnovne šole na Rečici ob Savinji in mosta preko Savinje v Mozirju. Poleg teh dveh nosilnih investicij se je v lanskem letu na področju mozirske občine dogajalo še marsikaj. Seveda ne toliko, kot bi si občani želeli, saj denarja nikoli ni dovolj, da bi se lahko izpolnile vse želje. Kljub temu pa je bilo v zadovoljstvo mnogih izvedeno kar nekaj prepotrebnih projektov. Ločki most je že dobil grobi asfalt, ki v mrazu, kakršnega ne pomnimo že deset let, varuje spodnji beton. Prestavljeni so že vsi vodi, izvajalci so grobo uredili tudi dovoz z obeh strani. Zaradi nizkih temperatur, ki povzročajo kristalizacijo peska, so gradnjo začasno ustavili. Če bi z njo nadaljevali, kar bi na silo vsekakor bilo možno, bi se dovoza sčasoma sesedala in škoda bi bila ogromna. Občina je v lanskem letu plačala projekte in izvajalcu nakazala 55 milijonov tolarjev. Kaže, da država k temu projektu ne bo nič prispevala, zato bo celotna vrednost, ki znaša okoli 125 milijonov tolarjev (100 most in 25 dovoza), ostala na grbi občine in krajanov ter “gajevcev”, ki so že prispevali po svojih močeh. V lanskem letu se je v Mozirju pričelo širiti kanalizacijsko omrežje. Dela so bila vredna 17 milijonov, četrtino k temu projektu pa prispeva država. Izgradnja se bo letos nadaljevala v podobni vrednosti, na vrsti pa je mozirski trg. Naročeni so tudi že projekti za Mozirje in celotno občino. Iz proračuna je bila lani sofinancirana obnova kaplanije in poročne dvorane. Vrednost je znašala 3 milijone. Med večjimi projekti je bila izgradnja pločnika ob Savinjski cesti. V to investicijo je občina vložila 5 milijonov, urejen je bil tudi spodnji ustroj za parkirišča za Partizanom, kjer bo v bližnji prihodnosti svoj parkirni prostor dobilo 15 osebnih av- tomobilov. Med večje projekte je spadala tudi ureditev plazu za stanovanjsko hišo Rozenstein. V predelu Mozirnice so uredili več gozdnih cest in most preko potoka. Vrednost teh del je znašala okoli 6 milijonov tolarjev. Občina je s sofinanciranjem sodelovala tudi pri večih manjših projektih, kot so igrišče na Gneču, nov rentgenski aparat za slikanje zob v Nazarjah, vodovod na pokopališče, sama pa je poskrbela za sanacijo mrliške vežice in dodatno odvodnjavanje. Zgrajene so bile tudi cestne ovire pred šolama v Mozirju in na Rečici. Na Rečici se je poleg gradnje šole veliko dogajalo na vodovodnem področju. Zgrajen je bil vodovodni sistem Homce-Podhom, katerega finančna vrednost je znašala 33 milijonov. Država je prispevala 9 milijonov, zaradi tega, ker se bodo iz tega vodovoda napajala tudi nekatera gospodinjstva iz občine Gornji Grad, pa naj bi ta občina prispevala tretjino sredstev. Sofinancirala se je cesta v Dol Suho in most Vim-pasle-Poljane. Javna razsvetljavaoziroma štiri luči v Varpoljah so stale 1,5 milijona. V lanskem letu se je zgradilo tudi avtobusno postajališče v Nizki, na katerem lahko sedaj šolarji in ostali krajani varno čakajo na avtobus. V vrednosti enega milijona je bilo kupljene zaščitne opreme za gasilce, ki so si jo razdelila vsa gasilska društva v občini. Proračun za letošnje leto, ki se sprejema v tem času, bo prav tako naravnan, kot je bil lanski. Nosilni investiciji bosta ostali izgradnja rečiške šole in ločkega mostu, kar pomeni, da bo potrebno z mnogimi manjšimi, čeprav morda ne manj pomembnimi projekti še počakati. Benjamin Kanjir Mostogradnja se nadaljuje Kljub zimskim razmeram in precej nizkim temperaturam ta čas v Gornjem Gradu nadaljujejo z izgradnjo podpornih zidov za most v središču kraja. Gradbena dela potekajo kljub zimskim temperaturam (foto: Savinjčan) V kratkem naj bi začeli rušiti sedanji most, zato se bo promet odvijal po obvoznici. V kratkem naj bi začeli graditi tudi most na Kropi, katerega je predlani odnesla poplava. Občina je poskrbelaza odkup zemljišč, izdelani so tudi potrebni projekti. Dela bo izvajalo Cestno podjetje iz Celja, ki je bilo izbrano na javnem razpisu že pred novim letom. Savinjčan Osnovna šola Rečica ob Savinji Vselitev v novem šolskem letu ni več vprašljiva Po dobro znanih problemih, ki so zavirali izgradnjo osnovne šole na Rečici, le ta sedaj nemoteno poteka. Novi izvajalci so se dela lotili nadvse resno, kar z gotovostjo pomeni, da se bo pouk v novih prostorih v šolskem letu 2000/2001 zares pričel. Iz proračuna je bilo v lanskem letu za ta projekt namenjenih 99 milijonov tolarjev. Nepričakovano veliko sredstev, kar preko 17 milijonov, se je v investicijsko blagajno steklo iz naslova krajevnega samoprispevka. Tolikšna sredstva opravičujejo trdno odločenost Rečičanov, da do te šole končno pridejo. Država naj bi v preteklem letu sodelovala s 46 milijoni, doslej jih je bilo nakazanih slabih 27. Kljub slabemu vremenu se gradnja ne ustavlja. Izvedene so že skoraj vse instalacije, tako električne kot vodovod in centralna. V mnogih prostorih so obešeni radiatorji, položena je keramika. Ta je položena tudi v straniščih. Gotovih je že nekaj stropov, urejuje pa se že tudi del dvorišča. Za zidarska delaje trenutno prehladno, zato bodo z njimi nadaljevali ob otoplitvi. Pogodba za opremo kuhinje je podpisana. Trenutno se izbira najboljši ponudnik ostale notranje opreme. Na razpis so se prijavili trije, ena ponudba je bila nepopolna, med drugima dvema pa se bodo odločili v prihodnjih dneh. Rok za dokončanje gradbenih del oziroma tehnični pregled stavbe je konec meseca maja. Takoj nato naj bi se pričela montirati notranja oprema. V tem tednu je bil tudi sestanek gradbenega odbora, rečiških svetnikov in ostalih, ki se jih ta projekt najbolj dotika. Govorili so o prihodnji organiziranosti šole. Več o tem pa v prihodnji številki. Benjamin Kanjir Mozirje Postopki družbe Mobitel - začetek ali posledica pravne anarhije? V Mozirju že nekaj časavladajo nekakšne izredne razmere. Vzrok je nameravana postavitev 15-metrske antene v zaselku Brezje, s katero želi družba Mobitel izboljšati slišnost mobilnih aparatov na področju Zgornje Savinjske doline. Krajane razburja dejstvo, da jih nihče ni nič vprašal. Pristojni v Mobitelu očitno niso pridobili ustreznih soglasij vseh mejašev, gradnjo pa so zastavili tudi brez lokacijskega in gradbenega dovoljenja. Gornji Grad Turistična ponudba izhaja iz kmečke kuhinje Z odpiranjem v evropski prostor se zaostrujejo pogoji prodaje, še posebej je evropsko tržišče vzelo pod drobnogled proizvode živalskega izvora. Ne kaže si torej zatiskati oči pred dejstvom, da so vsi, ki se ukvarjajo s proizvodnjo živalskega izvora, sestavni del ponudbe. Posvet, katerega sta za predstavnike turističnih kmetij pripravili Upravna enota iz Mozirja in Zavod za živinorejo in veterinarstvo, Enota za kmetijsko svetovanje Mozirje, je bil namenjen predvsem predstavitvi veterinarsko - sanitarnega pravilnika, spregovorili pa so tudi o upravnih postopkih za pridobitev uporabnih dovoljenj za živilske obrate. Kmečki turizem je specifičnost, ki ni primerljiva s ponudbo ostalih gostinskih obratov, je prepričan Darko Repenšek, načelnik upravne enote. Gre za dopolnilno dejavnost, ki sicer ustvarja dodaten dohodek, vendar so kmetje v večini primerov primarno vezani na živinorejo. Čist zrak in lepe planine za razvoj turizma ne zadostujejo, kmečke gospodinje so se dobro izkazale na ocenjevanju jedi v slovenskem merilu, nenazadnje so uspeli pridobiti blagovno znamko za znani savinjski želodec. To pa so, po mnenju Repenška, osnovni pogoji za trženje doma pridelanih proizvodov. Nedvomno pa bo moral vsak sam oceniti lastne zmožnosti. Mag. Nadja Adamič iz Veterinarske uprave - enota Celje je izluščila poglavitne poudarke iz veterinarsko - sanitetnega pravilnika, ki prinaša celo vrsto ukrepov in predpisov in po mnenju razprav-ljalcev v mnogočem nalaga strožje kriterije, kot jih imajo v sosednji Avstriji. Zaklati enega ali tisoč prašičev, če so ti namenjeni javni potrošnji, je povsem enako. Predvsem pa je potrebno zaščititi potrošnika, je bila kategorična Adamičeva. To seveda pomeni, da morajo biti stvari pod kontrolo in nadzorom. Dejstvo je, da je za posameznega kmeta oziroma turistično kmetijo ekonomsko nesprejemljivo investirati v primerno opremljen prostor, ki bi zadostil vsem kriterijem za živilske obrate. Za področje Zgornje Savinjske doline bi bilo očitno najbolj idealno organizirati skupno klavnico. 0 pobudi naj bi razmislili tudi na nivoju lokalnih skupnosti, prvi korak v tej smeri pa bo z raziskavo upravičenosti klavnice v Zgornji Savinjski dolini naredila Enota za kmetijsko svetovanje iz Mozirja. Savinjčan Na intervencijo župana Jožeta Kramerja je gradbeni inšpektor Franc Zajamšek dela ustavil. Vse skupaj, kot kaže, bob ob steno, saj so delavci nadaljevali z deli. Zdi se, da za družbo Mobitel pravni red ne velja, zato so krajani, trdno odločeni preprečiti nadaljnjo gradnjo, organizirali protestni shod. Za Brezjane so zadeve popolnoma jasne, njihova stališča podpira tudi župan Kramer. Po njegovem je nedopustno, da se gradi brez soglasja krajanov. “V kolikor bo Mobitel nadaljeval z deli, bomo obvestili varuha človekovih pravic Ivana Bizjaka. Povejte, kdo bi dopustil pretok sevanj nad lastno posteljo,” sta ogorčena neposredna soseda Cvetka in Franc Omladič. Da gre resnično za čudne nejasnosti, priča podatek, da so bili pred dnevi krajani zaradi priključitve gradbišča na elektro omarico nekaj ur brez elektrike. Nikomur se jih ni zdelo vredno o tem obvestiti, so ogorčeni krajani in dodajajo, da tudi na Elektro Celje o zadevi niso bili obveščeni. Čudna zgodba se začenja decembra lani, ko j? mozirska upravna enota prejela od Mobitela vlogo za izdajo odločbe za izgradnjo bazne postaje GSM in NMT s pripadajočimi antenami in ostalo opremo. “V postopku je bila ugotovljena nepopolnost vloge. Po telefonski urgenci je Mobitel predložil pogodbo o služnosti in poročilo o vplivih na okolje, katerega je izdelal Zavod za varstvo pri delu. Glede na dileme o pristojnosti in po posvetu z gradbenim inšpektorjem smo, skladno z zakonom o urejanju naselij in drugih posegov v prostor ter skladno z odlokom o določitvi objektov in naprav ter drugih posegov v prostor, zadevo predali v reševanje pristojnemu republiškemu organu,” nam je razložil načelnik upravne enote Darko Repenšek. O sporni gradnji in izdaji ustreznih dovoljenj bo torej imelo zadnjo besedo ministrstvo za okolje in prostor. Na upravni enoti so seveda seznanjeni z revoltom krajanov, katerega je povzročila črna gradnja. Z vso zadevo so seznanili tudi Mobitel, pravi Darko Repenšek in dodaja, da se lahko tovrstni posegi izvajajo na podlagi odločbe o enotnem dovoljenju za gradnjo. V vsakem primeru bo potrebno v postopek pritegniti tudi mejaše, v kolikor bo ta voden korektno. “V nobenem primeru pa pred izdajo poz- itivne odločbe ni zakonsko dovoljeno posegati v prostor. V tem primeru gre za čisto črno gradnjo in tega si Mobitel ne bi smel privoščiti,” je povsem jasen prvi mož mozirske upravne enote. Krajani Brezja in tudi Mozirjani pa počasi izgubljajo zaupanje in potrpljenje. Celo nepreverjene govorice o nekakšnih plavih kuvertah je bilo slišati. Kakorkoli že, njihov primer bo precizno pokazal, ali v Sloveniji vlada pravni red in disciplina za vse enako, ali pa si smejo finančni mogotci, v tem primeru Mobitel, resnično dovoliti vse. Naj ne pozabijo, da so letos volitve, so svoj, bržčas upravičen gnev podkrepili protestniki. Savinjčan Puščica kaže mesto, kjer naj bi Mobitel postavil 15-metrsko anteno (foto: Ciril Sem) Sodobno ogrevanje z lesno biomaso v Logarski dolini Pri Covniku že tretjo sezono kurijo sekance Vedno več pozornosti namenjamo obnovljivim virom energije. Pri tem ima kurjenje z lesno biomaso v našem, gozdnatem prostoru velik pomen. Tildi v naši dolini že imamo nekaj izkušenj s sodobnimi sistemi ogrevanja z lesno biomaso, čeprav v evropskem prostoru pri tem še močno zaostajamo. Na kmetiji Covnik nad Logarsko dolino teče že tretja sezona ogrevanja z lesnimi sekanci, ki se po tekočem traku samodejno transportirajo iz skladišča in sipljejo v peč. V energetiki predstavlja biomasa vso organsko rast z določeno kurilno vrednostjo. Pojem lesna biomasa pa zajema dele olesenelih rastlin, kot so drva, sečni ostanki (veje, vrhovi), ostanki lesne predelave (žagovina, sekanci, iveri, lubje) in odslužen les. Naši severni sosedje Avstrijci so na področju sodobnega samodejnega kurjenja z biomaso naredili velik korak in so v Evropi takoj za Finci in Švedi po količini porabljene biomase za energetske namene. Tako danes ogrevajo z daljinskimi sistemi že preko 300 krajev, poleg tega pa imajo 20.000 sodobnih individualnih kurišč na lesno biomaso. 1\idi pri nas imamo nekaj, čeprav skromnih izkušenj s sodobnimi sistemi kurjenja z lesno biomaso. Z doslej najsodobnejšim sistemom daljinskega ogrevanja z lesom in lesnimi ostanki so se spoprijeli v Gornjem Gradu. S tovrstnim individualnim sistemom ogrevanja pa se že tretjo sezono grejejo na kmetiji Covnik nad Logarsko dolino. Idejo o avtomatiziranem kurjenju z lesnimi ostanki so Covnikovi dolgo nosili v svojih glavah, menda več kot deset let, nakar se je pokazala priložnost. Kupili so rabljen stroj za izdelavo sekancev švedskega porekla in ga doma preuredili tako, da ustreza njihovim potrebam. Kmalu za tem so se z avstrijskim proizvajalcem kotlov dogovorili za ugodno sodelovanje. Prodajalec je namestil peč in programsko opremo, preostanek dela pa so opravili sami. Večje skladišče za lesne sekance so z manjšim skladiščem v bližini peči povezali s polžem, ki transportira sekance iz večjega skladišča v manjše. Od tu pa se kurivo avtomatsko prenaša do peči. Samodejno doziranje uravnava računalnik. Tako ogrevajo prostore dveh hiš in vodo. S kotlom moči 40 kW ogrevajo tudi do 500 m2 bivalne površine. V šestih mesecih vsakodnevnega kurjenja, kar predstavlja 2.500 efektivnih delovnih ur peči, pokurijo približno 60 do 70 prostorskih metrov sekancev, to je okrog 25 m3 lesa predvsem iglavcev. Enkrat tedensko odstranijo pepel, ki ga je Ljubno ob Savinji neprimerno manj kot pri klasičnem kurjenju z drvmi. Enkrat letno očistijo peč. Sekance za eno kurilno sezono pa pripravijo v enem dnevu, če je les pri roki. Izkušnje, pravijo, so enkratne. Prihranijo veliko dela in časa, grejejo se z lastnim manj vrednim lesom, zgori ves lesni odpad, kurjenje je avtomatizirano in bolj ekološko kot ogrevanje z oljem. Ogrevanje s kurilnim oljem bi bilo v njihovem položaju nedopustno, so prepričani Covnikovi. Marko Slapnik Bo Planinka ponovno zaživela? Po vrhuncu sredi sedemdesetih let se je začela rakava pot Planinke z Ljubnega, gostinskega lokala, ki je svojčas s pestro in kvalitetno ponudbo zadovoljeval goste iz bližnje in daljnje okolice. Po desetih letih hude krize, v tem času so se menjavali lastniki in najemniki, je očitno kanilo čez rob tudi Občini Ljubno. S posredovanjem županje Anke Rakun so dosegli cilj in sicer končanje agonije nelastništva. Na javni dražbi je objekt kupil Iztok Vrtačič, domačin, ki se še kako zaveda pričakovanj vseh, ki še pomnijo zlate čase Planinke. Dejstvo je, dase preko noči veliko ne da postoriti. Letos bo novi lastnik poskusil urediti in preurediti prostore za gostinsko ponudbo, dolgoročno pa naj bi bile na razpola- go tudi posteljne kapacitete. Želja županje in verjetno vseh Ljubencev je, da se postopoma vrne objektu vsebina in ugled izpred 25 let. Vsi skupaj pa se zavedajo, da pot do tega ne bo enostavna, preveč bolj ali manj žlahtnih hipotek si je namreč Planinka v zadnjih letih “prislužila”. Največkrat brez lastne krivde. Savinjčan Jakob Presečnik, poslanec v DZ: Tudi državni zbor zakorakal v leto 2000 Že pri zadnjem javljanju (konec decembra) sem obljubil, da bom napisal nekaj vrstic v zvezi z januarskim delovanjem Državnega zbora. Napovedal sem predvsem vesti v zvezi s sprejemanjem proračuna za leto 2000. Napoved, da bo proračun v januarju sprejet, se je uresničila, pa tudi vsebinsko je sprejet proračun približno skladen z mojo napovedjo. V koaliciji je bilo potrebno kar nekaj usklajevanj, da smo prišli do nekaterih sprememb, ki so prinesle določene prerazporeditve in več denarja predvsem na področju investicij v državno cestno mrežo in dve bolnici (pediatrična klinika v Ljubljani in otroška klinika Stara Gora pri Novi Gorici). Prerazporeditev 3,5 milijarde tolarjev iz avtocestnega programa na državno cestno mrežo, ki smo jo skupaj pripravili v treh koalicijskih poslanskih skupinah, bo pomenila velik prispevek k izboljšanju prometne infrastrukture. Zaradi težav pri pripravi posameznih avtocestnih odsekov ta projekt zaradi denarja ne bo bistveno okrnjen, je pa velikega pomena tudi za Zgornje Savinjsko dolino. Vsi odseki, ki sem jih naštel v prejšnjem javljanju, so tudi sestavni del omenjenega dopolnila. Tako je predvideno v letošnjem proračunu za izgradnjo prometnic v naši dolini (osnovni predlog proračuna + dopolnilo) preko 800 milijonov tolarjev. Da bo možno ta projekt realizirati, bodo morale biti izredno aktivne tako državne institucije, ki so zadolžene za ta projekt, kot tudi veliko sodelovanje občin (pomoč pri odkupu zemljišč, sodelovanje pri tistem delu posamezne investicije, ki je naloga občine). Zaradi dolgotrajnih postopkov v fazi priprave (posebno še, če je potrebno pridobiti zemljišče) je potrebno pričeti z delom takoj. V nasprotnem bo marsikateri denar jeseni prerazporejen kam drugam. Sam bom skrbel za to, da do tega ne bo prišlo. Žal smo bili manj uspešni pri zagotavljanju sredstev za področje zaščite pred visokimi vodami. K sreči je zagotovljen denar za Marčinkov jez na Ljubnem, ker se v lanskem letu zaradi znanih težav oziroma usklajevanj zahtev lastnikov zemljišč na tem območju gradnja niti ni pričela, čeprav je bil denar zagotovljen. Upam, da zaradi teh sprememb ne bodo na koncu nezadovoljni vsi. Sicer pa je za druge nujno potrebne ukrepe pri zaščiti posameznih predelov pred visokimi vodami, za katere je pripravljena dokumentacija, po zagotovilih Ministrstva za okolje in prostor dovolj denarja v proračunu. Sam se bojim, da temu ni tako. V zadnjem tednu januarja se je pričela tudi redna seja Državnega zbora, katere značilnost pri obravnavi prvih točk je bila sprejem zavarovalniške zakonodaje (v zavarovalnicah zaradi nesprejete zakonodaje do sedaj še ni bil možen proces lastninjenja prejšnjega družbenega premoženja) in nesprejem sprememb volilnega sistema. Ker bodo letos jeseni volitve, je že skrajni čas, da Državni zbor o tem odloči. Zaradi padca že ne vem katerega predloga po vrsti, je celotni proces v slepi ulici. Naša poslanska skupina si zaradi znane odločbe Ustavnega sodišča prizadeva za sprejem dvokrožnega večinskega sistema (to smo pri vseh dosedanjih razpravah in glasovanjh tudi dokazali), čeprav menimo, da bi bilo bolje za Slovenijo in razmerje moči v Državnem zboru, če bi delno popravili obstoječi volilni zakon. Še eno značilnost pri delovanju parlamenta v zadnjem obdobju moram omeniti, to je delo nekaterih preiskovalnih komisij, ki jim mediji mnogokrat posvečajo takšno pozornost, da izgleda, kot da bi se poslanci ukvarjali samo s tem. Ocenjujem, da bo rezultat vseh teh komisij enak ničli, kakršen je bil tudi v prejšnjem mandatu. V zvezi s tem je naš poslanski kolega Tone Partljič zapisal, da bi za naslednji mandat raje volili kar preiskovalce namesto poslancev. Sam se zavzemam za to, da bi razprtije okrog določitve volilnega sistema čim manj ovirale normalno delo parlamenta, čeprav se bojim, da temu ne bo tako. Neprekinjeno delo od nas pričakujejo državljanke in državljani, imamo pa tudi velike obveze pri prilagajanju naše zakonodaje evropski. 7.\iPin Skvnhnrhtih Stindihninv Območna organizacija Velenje SINDIKALNE INFORMACIJE NOVI PODATKI OD 1. JANUARJA 2000 * IZHODIŠČNA OSNOVA PO SPLOŠNI KOLEKTIVNI POGODBI ZA GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 55.846,00 SIT * IZHODIŠČNA OSNOVA V NEGOSPODARSTVU 44.528,00 SIT * IZHODIŠČNE OSNOVE PO DEJAVNOSTIH - PO KP DEJAVNOSTI * MINIMALNA PUČA 74.262,00 SIT * ZAJAMČENI OSEBNI DOHODEK 40.941,00 SIT POGAJANJA O ZAKONU O DELOVNIH RAZMERJIH naj bi se nadaljevala v sredo, 2. februarja 2000. SLAVNOSTNA SEJA - 10 LET SKEI bo 9. februarja 2000 v hotelu Paka. SINDIKAT DELAVCEV V VZGOJNI, IZOBRAŽEVALNI IN RAZISKO VALNI DEJAVNOSTI______________________________________________ Vlada RS je zavrnila predlog sprememb in dopolnitev KP za dejavnost vzgoje in izobraževanja v RS, ki sta ga pripravila oba reprezentativna sindikata. Po oceni sindikata je rast bruto plač v VI v letu 1999 zaostajala tako za državnim povprečjem kot tudi za večino javnih služb, v letu 1998 pa je bil v vzgoji in izobraževanju zabeležen celo realen padec plač. Nesprejemljiva je tudi ugotovitev vlade, da je primerjava plač v VI s plačami sodnikov neprimerna, saj je Vlada RS leta 1998 skupaj z obema sindikatoma podpisala dogovor, po katerem je treba plače visokošolskih učiteljev uskladiti s plačami zdravnikov in sodnikov. Ker je Vlada RS z zavrnitvijo pogajanj onemogočila sindikatu vplivati na izboljšanje položaja in delovnih pogojev zaposlenih v dejavnosti vzgoje in izobraževanja, je republiški odbor sindikata VIR na predlog izvršnega odbora sprejel sklep, da sc izvede GLASOVANJE O STAVKI ZAPOSLENIH V DEJAVNOSTI VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA OD 7. do 11. februarja 2000 za izvedbo splošne stavke v VI z začetkom stavke 14.3.2000 - enodnevna stavka, 12. in 13.4.2000 dvodnevna, 11.5.2000 nadaljevanje stavke do izpolnitev zahtev. Sekcija gostincev pri OOZ Mozirje Zadnji nazdravili novemu letu Ves svet je težko čakal in dočakal novo leto, ki naj bi bilo zaradi okrogle letnice nekaj posebnega. Ko so ljudje nazdravljali in si izrekali dobre želje, pa je bilo veliko tudi takih, ki so ta čas prebili v službi. Seveda govorimo o gostincih, ki so zaradi svojega poklica skrbeli za ugodje in dobro voljo drugih. Ker jim ni bilo dano praznovati in pričakati novega leta tako, kot vsem ostalim, so se člani sekcije gostincev pri Območni obrtni zbornici Mozirje dobili dva tedna kasneje in takrat nadoknadili zamujeno. Zabavo je v mozirskem lovskem domu organiziral Ivek Dajčer, ki upa, da bodo takšna ponovoletna srečanja postala tradicionalna. Za popestritev večera je poskrbelo vinogradništvo Steyer, ki vztrajno prodira na zgornjesavinjski trg. Seveda ni manjkala živa glasba, okusna hrana in dobra volja, ki je morajo imeti gostinci pač v izobilju. Benjamin Kanjir Zavod za kulturo Mozirje Bo ostala kultura brez denarja? Vse kaže, da se kulturi obetajo še slabši časi od že preživetih. Država in občine se očitno ne zmorejo dogovoriti, kako urediti financiranje zavodov za kulturo ob dejstvu, da ti denar potrebujejo. Seveda tudi nihče ne dvomi, da ta del institucionalne kulture potrebujemo. V mozirskem primeru ostaja nedorečeno financiranje knjižnične dejavnosti, ki je sestavni del zavoda in namenjena prebivalcem celotnega območja Zgornje Savinjske doline. Po veljavni zakonodaji so občine dolžne iz povečanega deleža dohodnine tudi v bodoče financirati dejavnost kulturnih zavodov, katerih ustanoviteljice so. S povečanim deležem dohodnine je bilo občinam naloženo tudi financiranje zavodov za kulturo, katerih ustanoviteljice so lokalne skupnosti. Zakon o knjižničarstvu, zaradi različnih pogledov strokovnih institucij je še vedno v parlamentarni proceduri, na nek način odpravlja dosedanjo prakso, ko novonastale občine, ki so sicer po zakonu dolžne zagotavljati knjižnično informacijsko dejavnost za svoje območje, zagotavljajo samo sredstva za materialne stroške, investici- jsko vzdrževanje in amortizacijo izposojevališč na svojem območju ter svoj delež za letni odkup knjižničnega gradiva. Vse ostale stroške, vključno s plačami zaposlenih, so pokrivale občine, kjer imajo te knjižnice sedež. Lepo in prav, zgornjesavinjski župani ostajajo bolj ali manj na stališču, da bodo tudi odslej zagotavljali sredstva za knjižničarstvo v lastni občini, ostalo naj bi bila stvar Občine Mozirje. Torej ustanoviteljice zavoda. Župan Jože Kramer ne deli mnenja svojih kolegov in kolegice. Prepričan je namreč, da morajo zaposleni v matični knjižnici opraviti precej stvari in opravil, ki posledično omogočajo nemoteno delovanje celotne knjižničarske mreže na območju. Po Kramerju je zagotavljati fond knjig in tako ali drugače skrbeti za prostor, kjer se knjige nahajajo, nekoliko preozko gledanje na kompleksnost dejavnosti. Predvsem pa bo potrebno ločiti med tako imenovano programsko in neprogramsko dejavnostjo zavoda, poudarja župan Mozirja Jože Kramer. Po predlagani delitvi stroškov, pripravil jo je direktor Zavoda za kulturo Mozirje Peter Sirko, bodo letos za normalno delovanje matične knjižnice rabili okroglih 28 milijonov. Od tega naj bi za nakup knjig porabili 6,5 milijona, vsaka občina naj bi prispevala po ključu števila prebivalcev. V Mozirju so prepričani, da bodo nedorečenosti okoli financiranja vendarle uspeli premostiti, navsezadnje ne gre za pretirano visoka sredstva. Zavod za kulturo je pravzaprav financiran iz javnih financ, denarja davkoplačevalcev in veliko je ljudi, ki iščejo takšne ali drugačne “kulturne” usluge v mozirski ustanovi. Torej izven lastne občine. Zato je o vprašanju financiranja iz levega ali desnega žepa verjetno nepotrebno razglabljati. Menda ni nikogar, ki bi rekel, da osrednje kulturne hiše ne potrebujemo, pravila igre bo morala jasno določiti država. Brez knjige pa vodi pot samo še v barbarstvo! Savinjčan Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti Znova skupno praznovanje meseca kulture Sredi januarja se je v Mozirju sestal svet območne izpostave Sklada Republike Slovenije za ljubiteljske kulturne dejavnosti in obravnaval poročilo o delu v minulem letu ter plan aktivnosti v letu 2000. Hkrati je tekla beseda tudi o sofinanciranju ljubiteljske kulture s strani lokalnih skupnosti, zato so bili na sejo vabljeni župani in županja zgornjesavinjskih občin. Predsednik sveta območne izpostave sklada Edi Mavrič je uvodoma izpostavil soglasje o skupnem praznovanju meseca kulture na območju Zgornje Savinjske doline. Skladno s tem dejstvom bo osrednja proslava ob slovenskem kulturnem prazniku v Lučah, na njej pa bodo nastopili kulturni ustvarjalci iz cele doline. Znova naj bi podelili tudi priznanja najbolj zaslužnim amaterskim kulturnikom s tega območja za njihovo minulo delo. Vodja območne izpostave sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti Ivana Žvipelj je članom sveta in predstavnikom občin poročala o delu v letu 1999, ki je bilo nadvse plodno in uspešno. Sklad je deloval na glasbenem, dramskem, likovnem, literarnem in plesnem področju. Žal pri tem ni šlo brez finančnih težav, ker občine niso v celoti izpolnile svojih obveznosti do sklada. Žvipljeva upa, da bo letošnji pester in zahteven program dela, ki je ovrednoten na sedem milijonov tolarjev, mogoče realizirati v celoti. Mozirski župan Jože Kramer, ljubenska županja Anka Rakun in gornjegrajski župan Toni Rifelj so pohvalili delo sklada in spomnili na težave pri financiranju lokalnih skupnosti v minulem letu. Občine po njihovem namenjajo za kulturo relativno veliko sredstev, Občina Gornji Grad na primer letos kar pet milijonov tolarjev. Anton Venek je opozoril, da poteka kulturna dejavnost v Zgornji Savinjski dolini v treh dimenzijah: skozi zavod za kulturo, sklad za ljubiteljske kulturne dejavnosti in kulturna društva. Teh je v dolini 17, od tega v občini Mozirje sedem. Venek je izrazil prepričanje, da morajo v vseh zgornjesavinjskih občinah veljati enotni kriteriji za sofinanciranje skupne kulturne dejavnosti, pri tem pa ne bi smeli pozabiti na profesionalno kulturo, ki je v določenem obsegu prav tako potrebna občanom in smiselno dopolnjuje ljubiteljsko kulturo. Dokler je obstajala zveza kulturnih organizacij, je država sofinancirala obiske poklicnih ansamblov na podeželju, zdaj pa tega iz nerazumljivih razlogov ni več. Edi Mavrič je soglašal z Vene-kom, da je občanom potrebna tudi profesionalna kultura, hkrati pa je izrazil odločno stališče, da zmanjševanje finančnih sredstev ljubiteljskim kulturnim ustvarjalcem na račun »uvoženih« profesionalcev ne pride v poštev. Sodeč po programu se nam torej na kulturnem področju obeta nadvse zanimivo leto. Če bodo tudi, tokrat odsotni, župani nazarske, lučke in solčavske občine prisluhnili potrebam ljubiteljskih kulturnih ustvarjalcev, bo sredstev za realizacijo programa dovolj, to pa je že skoraj zagotovilo, da bodo na koncu zadovoljni tako izvajalci kot prejemniki kulturnih dobrin. Franci Kotnik Veliko plaketo Zgornje Savinjske doline za ljubiteljske kulturne dejavnosti prejme: Franci Goljuf (Godba Zgornje Savinjske doline) Malo o plaketo Zgornje Savinjske doline za ljubiteljske kulturne dejavnosti prejmejo: Štefka Petek (Slap), Jana Lipovšek (KD Ljubno ob Savinji), Jožica Podkrajnik (KD Luče) Sklad za ljubiteljske kulturne dejavnosti Predsednik sveta odstopil V fazi priprav na osrednjo območno proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku se je predzadnji ponedeljek v januarju znova sestal svet območne izpostave sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti. Na seji naj bi poimenovali priznanja za najvišje dosežke na področju amaterske kulture v Zgornji Savinjski dolini, hkrati pa tudi izbrali dobitnike za leto 2000. Kljub tako rekoč že usklajenemu predlogu imena priznanj se je na seji zakompliciralo, kar je na koncu pripeljalo do odstopa predsednika sveta Edija Mavriča. Svet mozirske območne izpostave sklada za Obiteljske kulturne dejavnosti je že septembra soglasno sprejel sklep o vnovični uvedbi priznanj najzaslužnejšim amaterskim kulturnikom z območja Zgornje Savinjske doline. Priznanja v obliki velike in male plakete naj bi se imenovala po nekom, ki je s svojim delom v preteklosti dal trajen pečat ljubiteljski kulturi v Zgornji Savinjski dolini. Med iskanjem najprimernejšega predloga je prišlo na plan mnogo imen od Blaža Arniča, Frana Tratnika, Jakoba Savinjškain še koga, toda vsi ti vrhunski kulturni ustvarjalci z amatersko kulturo v Zgornji Savinjski dolini skorajda niso imeli povezave, saj so izven doline ustvarjali vsak na svojem področju. Tako je Edi Mavrič prišel do ugotovitve, da bi bilo najbolj primemo poimenovati omenjene plakete po Matiji Jamniku. Matija Jamnik se je rodil v Zgornjih Jamah v rad-mirski fari. V poznih dvajsetih letih tega stoletja ga zasledimo v vrstah gornjegrajske narodne čitalnice, kasneje pa je celih trideset let predsednikoval gornjegrajskemu kulturnemu društvu.V letih od 1930 do Društvo Pust Mozirski Vse prisotne je pozdravil predsednik društva Stane Podsedenšek, ki je po izvolitvi delovnega predsedstva podal poročilo o obsežnem delu v preteklem obdobju. Lanskoletno pustovanje je potekalo v znamenju vstopa v Evropsko združenje karnevalskih mest. Že drugič so se udeležili srečanja slovenskih avtohtonih pustnih skupin na Ptuju. Pustni karneval v Mozirju so pripravili po ustaljenem redu. Prisotni so bili na spomladanskem sejmu Alpe Adriav Ljubljani, kjer so promovirali kraj in občino. Julija so se podali preko meje v Novi Vinodolski, kjer so na poletnem karnevalu dostojno zastopali občino Mozirje. Poleg tega so pripravili tudi Slovensko noč v Novem Vinodolskem, kjer so obiskovalcem delili promocijski material in kulinarične dobrote. V samozaložbi so izdali zloženko, ki je prav v Novem Vinodolskem predstavila turistično območje mozirske občine in pustnih šeg. 11.11.1999 ob 11. uri in 11 minut so po običaju evropskih karnevalskih mest oznanili začetek pustnega časa in v občinskih prostorih organizirali tiskovno konferenco. Podali so se tudi po Veseli Martinovi poti, ki je bila uspešna turistična akcija mozir- 1953 je režiral preko trideset gledaliških predstav in v večini njih odigral pomembne vloge. Udejstvoval seje tudi v pevskem društvu in sodeloval v cerkvenem pevskem zboru pri sv. Frančišku. V sebi je torej združeval tako pevski kot gledališki potencial, ki ju je uspešno prenašal na publiko, to pa je tudi temeljna opredeljenost današnjih zgomjesavinjskih ljubiteljskih kulturnih ustvarjalcev. Po razpravi po kulturnih društvih naj bi svet območne izpostave sklada na omenjeni seji potrdil Mavričev predlog, kar pa se ni zgodilo kljub predhodnemu načelnemu strinjanju z njim. Svet se je z večino glasov odločil za naziv »velika in mala plaketa Zgornje Savinjske doline za ljubiteljske kulturne de-javnosti«, kar je Mavriča privedlo do načelne odločitve, da odstopi s funkcije predsednika sveta. Ker je bil v ta organ območne izpostave sklada imenovan iz občine Gornji Grad, se bo v domačih krogih posvetoval glede svojega nadaljnjega članstva v svetu. Franci Kotnik skih gostincev. Skozi vse leto pa so potekale priprave na pustovanje v letu 2000. Aktivnosti mozirskih pustanakov so bile uspešno izvedene zaradi nesebične podpore sponzorjev, ki se jim zahvaljujejo za pomoč, in dotacije iz občinskega proračuna. V razpravi, ki je sledila poročilom, sta delovanje društva pohvalila poslanecjakob Presečnik in župan Jože Kramer. Martin Aubreht jeorisal zgodovino pustovanja v Mozirju od leta 1952 naprej. Poudaril je, da je danes organizacijsko vse dorečeno, le vsebina pustnega torka mora biti kvalitetnejša. Na občnem zboru so izvedli tudi nadomestne volitve, na katerih so izvolili novega predsednika, tajnika in uvedli mesto podpredsednika. Dosedanjega predsednika Staneta Podsedenška je zaradi bolezni zamenjal Franjo Bartolac, podjetnik iz Mozirja. Sprejeli so finančni in delovni načrt za leto 2000. Letos bodo izvedli pustovanje, ki bo potekate po že ustaljenem redu. Obiskali bodo karneval v Šoštanju. Kot novost bodo izpeljali izbor za karnevalsko kraljico in zabavno humoristično prireditev Festival veselih ljudi. Udeležili se bodo sejma Alpe Adria v Ljubljani in letnega kongresa FECC. Načrtujejo tudi Franjo Bartolac je novi predsednik Pusta Mozirskega (foto: MŠ) poletno prireditev Pust širokih ust, ki naj bi bila predvidoma v juliju pred gajem. "Mi letos načrtujejo udeležbo na enem od poletnih karnevalov FECC. V pripravi je slikovna monografija, ki bo izšla ob 110-letnici pustovanju v Mozirju, v njej pa naj bi bil zajeta zgodovina razvoja Mozirja. 11.11. ob 11. uri in 11 minut bodo razglasili pustni čas, pripravili zabavni program in odprli Martinovo pot. Ob zaključku zbora so podelili pismena priznanja kot zahvale za sodelovanje radiu Goldi in turističnima društvoma Nazarje ter Šoštanj. Marija Šukalo Gornji Grad Irena in Damjana pomagali Anji 30. januarja sta v Kulturnem domu v Gornjem Gradu na dobrodelnem koncertu pod naslovom »Pomagajmo Anji« v organizaciji občinskega društva prijateljev mladine nastopili Irena Vrčkovnik in Damjana Golavšek s spremljevalcema Simonom Goriškom in Čar-lijem Novakom. Izkupiček prireditve so namenili za nakup računalnika z Bra-jlovo pisavo za slepo Gornjegrajčanko Anjo Černevšek. Vsi obiskovalci v dvorani so dokazali, da so prijatelji v pravem pomenu besede. So ljudje, ki vedo, kaj je življenje v dobrem in slabem, v zmagoslavju in nesreči. S svojo prisotnostjo so pomagali premagati urok osamljenosti in teme nekomu, ki v svojih najnežnejših letih zares potrebuje roko pomoči, ki bo pokazala pot iz teme. Majhno, vendar svetlo luč v očeh Anje Černevšek sta prižgali . l;l A; ć đ f, -Čj ? k h Brez filozofiranja, tole razkopavanje pesniških vrtov ne rabi osladnih in komaj razumljivih zateženj. Jih življenje prinaša dovolj - in biti pesnik ali početi nekaj čemur bi lahko rekli pisanje pesmi, to popotovanja skozi zemeljski čas zagotovo ne olajša. Še bolj enostavno, kdo pa so vsi tile z spodaj podpisanim vred, da izpostavljajo svoja čutna nagnenja in gola izkustva na ogled? Tako se morebiti vpraša kakšen dušebrižnik, ki mu je delovna naloga, mogoče še to ne, z neumitimi prsti, brazdati po pričujoči poeziji, potem pa vesoljno oznaniti nepotrebnost takšnega početja. Ne lastnega vrtičkarstva, da se razumemo, ampak pisanje nekakšnih rim in nepovezanih prispodob. Uvodoma zapisana trditev o nefilozofiranju je trden namen. Avtorji, katere je mogoče brati v tokratnih rojenicah, so del povsem realnega sveta, vseh tegob in vsakršnih vsevedov navajeni, zato jim soliti pameti v tem primeru ni moja pravica. Celo namena ni po takšnem početju, temu so tako ali tako zadolženi raznobarvni kopitarji, ki kaj več kot oznanjati cesarjeva nova oblačila ne zmorejo. Prešeren pa naj počiva v miru - tukaj in sedaj bi bila njegova kalvarija bridkejša od preživete. V tem pogledu smo Slovenci napredovali skoraj do težko slutenih razsežnosti. Sam nisem nič boljši. Še slabši, zaradi zavedanja, zakaj peti on ne jenja. Pa smo spet pri pokojniku blagega spomina. Torej se dajmo poučiti pri njem tudi o ustvarjenem grlu. Boš pel pesem vrane, če so te rodili z grlom slavca? Tako tudi naši, zgornjesavinjski pesniki, pojejo svojo vižo. Ravno dovolj je obrušena, da prenekateremu lajša takšne in drugačne napetosti, se poskuša dvigniti iznad okvirjev lastnega nastajanja in se prepušča hvaležnosti vsakršnega razgaljanja. Tudi nepotrebnega, na trenutke, in če je treba avtorju v kljubovalnost celo zlonamernega. Vendar, mar ni slednje že del neke druge zgodbe. Že mogoče, samo, da še vedno govori o nas samih. Slovencih. Kot bi nam peklenščki neprestano tiščali ogledalo pred obraz. Poniglavi kakor smo, prepričani v razsežnosti lastnega egoja, iščemo v podobi sosedovo namesto lastno zavoženosti. Biti pesnik je hudičeva nadloga. Toliko večja, če ustvarjaš v prostoru, kjer je namišljeno poznavanje drug drugega že skoraj obsedenost. Torej besedna prostitucija, pesem pa prepuščena na milost in nemilost nekomu, ki misli, daje z plačilom usluge ženski izplačal tudi njeno dušo. Primerjave bi lahko nizal v neskončno banalnost - vendar, brez uspeha. Pesnik ostaja javna lastnina, nihče ne investira vanj, nikomur ne povzroča skrbi, vsaj iskrenih ne, in vendar se vsi zaljšamo v njegovi senci. Menim, da tudi teh, ki tokrat objavljajo v Savinjskih rojenicah. O tistem, kaj je pesnik mislil... hotel povedati... komu namenja to ali ono misel... te stvari so prepuščene bolj ali manj dobronamernemu čitalcu. Hvala avtorjem za njihov pogum. Pišite in v kolikor je mogoče celo objavljajte svoja dela. Tako kot Prešernov Apel, prisluhniti velja stroki in dobronamernosti dobrih ljudi. Zakaj sleherna pesem nosi sporočilnost dobrih ljudi. Seveda, z njo živeti ni več pesem... Breme, vendar samo naše, notranje ranljivo in navzven občutljivo... Večkrat trpka kot vesela danost... Vendar, nihče je ne more vzeti! Edi Mavrič • Savinjčan literarni urednik Rozka Tkavc NAŠE PLANINE Najlepša roža vrh planin je mili jezik materin. V mladosti smo pisali si spominsko knjigo - za spomin. Na vrhu planine srečaš se, veselo zaigra srce, slovenski sliši se pozdrav, ki odmeva prek dobrav. Dva Jožeta, trije Franceljni in že domača pesem se glasi, privriska tudi Janez gor in žeje fantovski tu zbor. Alt, sopran se že obeta, ko pridruži se še Anka, Meta, slovenska pesem zdaj odmeva, radostno srce prekipeva. Radovan Sukalo KRUH Kruh je zlato, pojej to vrednoto, spoštuj ga s srcem in dušo, me meči ga stran, če ne, ga boš iskal zaman. Srečen je tisti, ki ga ima, Saj vrednejši je od zlata, Spoštuj vsak kos kruha In ne boš hodil po svetu praznega trebuha. Veselje, radost nas ne mine, ko naše obiskujemo planine, saj kdor je v srcu mlad, je v dobri družbi vedno rad. Milka Podlesnik POMLAD SE JE VRNILA V mojo deželo se je vrnila pomlad, z vso lepoto okrašena, tam za mojim domom, stara češnja v cvetju upogiba se. 0 kako rad bi te videl, rad bi te objel, vso od sonca obsijano, veter na lahno boža, ziblje te. Ko se pomlad povrne, v meni nekaj zgane se, po tebi mati moja draga, in moji prijatelji še. . 0 mati moja draga, kako rad vrnil bi se jaz domov. K tebi moja mati, v dolino zeleno, cvetočo in duhtečo, ki po pomladi že dehti. Radovan Sukalo SOLZA V OČEH Žalost, solze, vse je ranilo moje srce, naenkrat kraj mije tuj, daj, daj spomine žalostne obuj, tuj mije sočlovek in skratka vse, solza po licu spolzela je, bolečina ubija me s hladno roko, žejen bom moral čez vodo. Ko sem zadnjič se smejal in pel, tvoje srce v roki sem imel, le kaj sem storil žalega, da ostalo mije le nekaj malega, le spominje še tu, ki pa bo zbledel, nihče več ne bo vedel, da žalostiti sem se smel. Hlad in praznina čepita nad mano, le kdo mi bo stisnil prijateljsko roko, kot sovražnik sam sebi se zdim, in v temnem kotu čepim, zakaj je vse to, se sprašujem, ne vem zakaj moledujem. Neznosna misel me žge, žre me, žre in žrla me bo, dokler me ne požre, le še spomin na njo je ostal, na princesko, ki sem ji vse dal, a usoda hotela je svoje, kazen, je trpljenje moje, vse v kozarcu vina se obrača, vse, res vse se nazaj vrača. Bojujem se s svojo vestjo pekočo, mislim le na solzo vročo, če bi lahko čas vrnil nazaj, ugotovil bi, da sem pošast - zmaj. Na meni bleda ženica sedi, nekaj neslišnega v uho hrope mi, oj, zakaj je vse to, je to kazen za vse, zakaj misel spodbujaš me, skozi teman predor grem, grem in se nikamor ne ozrem. Stojim na brvi življenja, življenja kronanega z mnogo trpljenja. V kotu sedim in ne vem kje se nahajam, potihoma smrt in rojstvo spajam, jokal bi se, samo jokal, le če bi pomagalo, bi glasno stokal, a iz mene še glas ne gre, če se sam ne žrem, pa življenje me razžre, ne bojim se kapljice krvi, a za druge mar mi ni. Ne bi rad še zaspal, rad bi se ponovno rodil, ponovno vstal, joj mene, če čas ni sovražnik času, boli me, a iz sebe ne bom iztisnil glasu, kot podkev razžarjena, smeh in slad sta umorjena. Jože Hribernik ml. - Pepci ČRNO V BELEM V vsakem je kriku košček tišine, ta ga nagrize, da potlej prej mine. V vsaki je zmagi kanček poraza, ki strezni pijanega jaza. V vsakem poljubu je skrit en ugriz, bolečina in strah nesrečnih ljubezni repriz. V vsakem je krogu skrit en kvadrat, v vsakem razdajanju, draga, majhen je tat. Jože Hribernik ml. - Pepci FARNA CERKV’CA A še kaj pojejo, od vinca norijo, srce mi parajo, tebe možijo. Te ljubezni pač nisem pil, tebi je nič razkril. Zarad’ drugegaje bTa polna farna cerkv’ca. S težkim korakom se vračam na grunt, klobuk mi znoj pije, v glavi poduk oštarije, da bodo še dnevi, da bodo noči, ko bodem drugi najdražji nje dni. Slavica Slapnik BESEDE Slavica Slapnik LJUBEZEN Tisto malo kar imam, to ti dam, če slišiš, zmoreš, če hočeš. Darilo zateje.tojevse. Odpri, trkam, čakam. Sprejemam vse kar imaš. V tebi je to kar želim, ti si tisto, kar iščem. Lepo je v objemu tebe, nemir ne premaga ljubezni. Le stopi proti meni, gradiva mostove, sedaj! To bo ostalo, živelo z nama. Objemala svet bova skupaj, ti zase, jaz zame, oba. Življenje pa raslo bo in gorelo. Je to tista beseda? Toliko pove in tako široko objema. Boža ti dušo in hkrati... ... ja, kri ti požene v obtok. Čutiš, da živiš, Pa čeprav boli, si v devetih nebesih. Povzroča ekstazo, Nebesa inje kot droga. Omamlja te znova, spremenila tvojo železno srajco. A nije nikoli preveč Tako močna in nežna je. Podariš jo nekomu, Nič hudega, če je ne vrne nazaj. Občutek resnice, LJUBIM lahko, to je to. Marija Rihter KLIC V SILI Tudi ti si postal človek betona, s polnimi pljuči segretega zraka hladiš se v zakajenem bifeju, kjer ledene kocke v kozarcu plešejo svoj mrtvaški ples ter nemo pojejo betonsko žalostinko. Prezrl in pozabil si na zelene trate, zelene gozdove na hišo v orehovi senci. Ne slišiš več zemlje kako kliče po semenu. Ne vidiš semena, kako sili iz svoje lupine. Valjaš se v segreti prevari. Na oči ti lega barvna slepota. Pa še kar trmasto vztrajaš. Skril si se v siv tesen, koprenast mestni plašč, ki te duši. Na bolne oči si nataknil zlati okvir s črnimi stekli, da prikriješ odsev bolne duše. 0 človek, ozdravi svoj vid. Spreglej... Od sive sedanjosti do črne prihodnosti nas loči le droben odtenek. Na peronu je poslednji vlak, ki te čaka, ki še pelje v zelenje. Odvrzi sivo lagodnost nič več ne oklevaj. Ne dopusti, da zeleni vlak prazen odpelje v zgodovino. Prisedi k meni...? Za novo rojstvo je potreben par. Mica Stakne JESENSKI DAN Na lep jesenski dan v gozd na sprehod se podam, nikjer ni tak’ lepo, kot v gozdu pod goro. Mi listje šelesti, mi tiho govori, zakaj tako malokrat ti prideš vasovat. Gozd prav nič ne ve, da jaz sem stara že, da noge me bolijo in sapa težka je. Ker jesenske barve tak’ lepe so, zato jaz hodim pod goro, da se miru naužijem in srce spočijem. Mogoče sem danes zadnjikrat prišla v gozd jaz vasovat, pa drevje mi govori in listje šelesti, kar hodi ti še vasovat in naše barve občudovat. Marija Rihter SPREMINJA SE Prijatelj, ne morem drugače. Povem ti, da si kot kruh brez soli in kvasa. Trd, neokusen. Poskušam te prekvasiti. Pa praviš, naj ti ne solim pameti, da konec dvajsetega stoletja bodo preživeli le skorjasti in brez okusa. Namesto kvasa, soli, bodo tablete? Morda imaš vendar prav? Vse se spreminja. Vera Kumprej PASTIRČEK V gmajni zeleni pastirček je mlad piščalke si rezal, lepo je igral, čreda veselo se pasla mu je, utrujen popotnik pri njem je obstal. Kje se igranja ta fantje učil, le kje melodije je lepe dobil, vsakemu sežejo v dušo, v srce, popotnik skrivaj si obriše solze. V zibko so vile mu dale spomin, pastirčka učile so ptice nad njim, čredica družba njegova mu je, on nima pohlepa kot drugi ljudje. Njega ne tarejo hude skrbi, popotnik odhaja še to mu želi: «Piskaj in vriskaj dokler si otrok, naj angel te čuva, pomaga ti bog!« Zamenjal bi rad za en dan s pastirčkom na gmajni zeleni, otroštva zajel si v dlani, le ptice bi pele ob meni. Naj teče življenje naprej, naj veter odnese skrbi, spet rad bi en dan preživel v samoti in stran od ljudi. Marija Glušič SLOMSEK NAS VZORNIK Pred mnogimi leti kmetija Slom je bila, tam se nam Anton Martin Slomšek je rodil; ta deček je na domačiji modro odraščal, ko v šolo je odhajal, mnogo talentov je pokazal. Kot škof lavantiski je zmogel napor, da sedež škofije je premestil v Maribor. S prenosom sedeža škofije dosegel je to, da Štajerska nikoli nemška ne bo! Bil v družini je prvi otrok in oče gaje določil, da nadaljuje na Slomu njegov rod. Mati umrla kmalu je, tako se vse doma spremenilo je. Domovino in narod učil je ljubiti in svojemu Stvarniku zvesto služiti. Dal našemu narodu je omiko in čast, s šolstvom skrbel za duhovno je rast. Oče se drugič poroči in Slomšek mačeho dobi. Smrt pobrala tudi je očeta, da ni učakal stara leta. A Slomšek šolo je nadaljeval, da duhovnik je postal. Materina želja seje izpolnila in tudi očetova seje pozneje spremenila. Anton Martin duhovnikje postal in svoji rojstni hiši največjo slavo dal. Slomšek je v znanju in krepostih tako napredoval, da svojim je rojakom najvišji vzor postal. Kjerkoli služboval je po naši domovini, povsod za njim ostali hvaležni so spomini. Veliko knjig napisal in pesmi zložil je, da bi ljudje spoznali, kaj nam v srečo je. Po božjem je načrtu lavantinski škof postal in naš slovenski narod pred tujci varoval. Kot škofje zdaj naredil ogromno za ljudi, da časno in pa večno srečni bi bili. Z besedo in zgledom je pokazal pravo pot, da rešil bi naš narod nesreče in zablod. Zato njegovim naukom zvesto sledimo, da si večno radost pri Bogu pridobimo. Če bi njegovih naukov zvesto držali se, bi že na zemlji mogli lepo imeti se, Mi pa pogosto radi vse delamo po svoje, zato nam tudi včasih kakšna šiba poje. Ko papež je razglasil Slomškovo svetost, so nebesa podarila nebeško nam radost. To srečo učakal naš je slovenski rod, da blaženi Slomšek nas čuva povsod. Slovenci zdaj Slomška vneto častimo in mu s krepostnim življenjem sledimo! On je učitelj naš, vzor in vodnik, zdaj pa pri Bogu še naš priprošnik. Za Slovence velika sreča je ta, da narod naš svojega svetnika ima. Kar storil je Slomšek na zemlji za nas, naj večna mu bode zahvala in čast. Andreja Špeh KOLEDAR Koledar na steno smo pribili, na njem prvi mesec januar leži, mraz pritiska, zunaj burja brije, mi pa za pečjo grejemo se vsi. Sveti trije kralji so med nami. Od sveče kane je svečnica prišla. Kratek je, a še vedno mrzel februarje mesec ta. Zdaj narava seje prebudila, sončni žarek sveti še topo. Vsem ženam, materam, dekletom, marca fantje rožice podarijo, ker praznik njihov je. Lažem jaz, lažeš ti, lažemo zdaj vsi. Vsi hitimo, se borimo, ker april mesec je laži. Jablane, hruške, vsak grm zacveti, vrtnica v vrtu zadiši. Ptice na drevesih žvrgolijo ljubezen, srečo vsem želijo. Med nas prišel je mesec maj, mesec čas ljubezni. Se mladi pari zbirajo, z roko v roki po parku se sprehajajo. Kmetje na travnik pohitijo in si kose nabrusijo. Trav kosit’ se mudi, da za zimo krma se dobi, ker junij vroč postal siti. Julij mesec je počitka, čas dopustov in užitka. Zdaj na morje pohitimo, se slane vode naužijmo, zraven lepo barvo pridobimo. Kdor koristil ni dopusta to zadnji mesec je avgusta. Vroč je, topel kar se da, zato turist v planine ali na morje se poda, da koristi še topel mesec ta. Šolska vrata zdaj so se odprla in šolski zvonec september prebudi. Učenci v šolo urno že hitijo, da si novo znanje pridobijo. Poljski pridelki se po kleteh polnijo, jabolčnik pa v sodih polni se. Sladko vince po grlu se pretaka, oktobra grozdje dozorelo je. Listje z drevjaje odletelo, padlo je na tla. Zunaj mraz prišel je spet pred vrata, mrzel mesec november postal je ta in bela snežinka v vetru se že poigrava. Zadnji listič je na koledarju, mesec vseh zabav je ta. Pride božič v novem letu, že narava je v belem pletu. Vsi otroci se ga veselijo in močno si ga želijo. Tu Miklavž je in dedek Mraz, veselje zdravje srečo Božiček nam prinaša, zato decembra vedno polna nam je čaša. $ Janez Mavrič ZAUPAJMO GOSPODU Ne, moja ne skrbi me usoda, do smrti bom že preživel, še ptički v skrbi so gospoda, pa ne bi za me poskrbel. Za narod moj me pa skrbi, ker v hudi je nadlogi, oblast le zase še skrbi, ljudje pa vse bolj ubogi. Res za vse so krivi sami, saj sami so volili in niso tistega nad nami prej za nasvet prosili. Za tako prosimo oblast, ki bo odpravila krivice, oblast, ki nam bo v čast, in vsakega spet vedro lice. Janez Mavrič ZAKAJ NAM PAMET VSEM JE DANA Pred mano, glej, je knjiga, Botanika se imenuje* Boš rekel: »Prava figa, nič pametno se to ne čuje’. A vendar knjigo ogledujem in čudim se naravi, prekrasne rože občudujem in nič me stran ne spravi. Načuditi se ni mogoče vsej tej krasoti. Vsak, razmišljat’ hoče, se v razmišljanju zaloti: To knjigo, kije le papir, ljudje so naredili, kako naj rožo, daj no mir, kar brez delavca bi dobili ?! Seveda rožo Bog je dal, kije prav vse ustvaril. Da to bi vsak od nas spoznal, nam pamet je podaril. Janez Mavrič O LASTNINJENJU Goli smo na svet prišli in bosi, nihče od nas ni nič imel, pa vendar marsikdo zdaj nosi stvari, kijih res ne bi smel. Zaslužil ni jih z delom lastnim, ker bi sicer se ves zgaral, dobil jih z »delom« je nečastnim, ukradel jih, bi jaz dejal. Od davna so ljudje se našli, ki so si tuje prav želeli; po njihovem so se le znašli, po mojem pa so drugim vzeli. A je od Mojzesa vsem znano, da kraje Bog pač ne trpi. Ker vse od njega nam je dano, naj vse pošteno se deli. Če kradeš, jemlješ, kar ni tvoje, si le papirnati kristjan; izgubil boš talente svoje, ostali trud bo tvoj zaman. 0 / Mica Stakne ZVEZDE Mica Stakne DEKLICA Same svetle pike na nebu zamigljajo, ko se dan zgubi za daljnimi gorami. Kako si lepa ti deklica, še v sanjali si mi pred očmi, ne morem spati, ker mislim si, da moja moraš biti ti. To so zvezde male, ki se tam igrajo gledajo na nas kako se kaj imamo. Zvezde dajte srečo nam vsem zemljanom, ki smo tukaj zbrani in radi vas imamo. Štefka Berlot JOHANA Tam za mizo še zarana dremlje vsa družina zbrana, živa je le Matk Johana. A vse drugače se zgodi, po svetu moram iti. A ti ostala si doma in izbrala drugega. Zdaj tavam v življenju sam, ne vem ne kod, ne kam, ker misli k tebi mi hite in roke objeti te želijo. Naj bo tako, samo da srečna si, to moje srce ti želi. Le kdaj se spomni še na me, saj vem, da si ljubila me. Štefka Berlot LOVEC To še deklica je mala, na pogled zelo je zala, v koraku je poskočna, v besedi je odločna, saj ji šepeta narava, da resnica je to prava. Venomer je dobre volje, saj je njeno vse vesolje, na vprašanje zagonetno zna odgovoriti fletno. Če na primer iščeš klešče, ona poduči te vešče: ’’Pojdi buča na podstrešje, tam za tramom je lamotje, kije vsemu v napotje, skloni se in jih poberi! Drugič daj jih na polico, ki pred botrino je kšico.” Na kmetiji gospodje, vsa živad jo obožuje, na Matkovem je kraljica, kot med hribi je Ojstrica. Tiho kakor lev v puščavi, Domen plazi se v goščavi, veja poči, jelen skoči, Domnu solza se potoči. A nehajmo žalovati, medved se na pot priklati, o zverina, ovčja smrt, kmalu te bo srečal krt. Ne okleva Domen lepi, vanj upre pogled svoj srepi, medved kvišku se postavi, puška poči - in opravi. Raja se v Matkovem kotu, Štefka Berlot OGLAS Rojenice so se zbrale in ob zibki modrovale: “Dete ubogo, dete malo, kaj iz tebe bo nastalo?” So po rodu pobrkljale, te lastnosti v zibko dale: “Kmet in lovec, to se sika, takšna tukaj je omika." Tu v gorah je težko delo, skopa zemlja, košnja v bregu, polovico leta v snegu, to ne more biti v redu. Še darov mu natrosimo, da se staršem oddolžimo. Kaj ima telo stasito, v njem pa srce plemenito. Kaj lepo pojo mu citre, naj posluh ima enkraten, glas njegov globok, šarmanten. Kaj mladenkam srca vnema, le za eno se zavzema. Kodrasta mu naj bo glava, misel v nji pa vedno prava. Kar se tukaj govorilo, seje sčasoma zgodilo. Ka kmetiji dela pridno, tu in tam že komandira, vmes še malo diplomira, a ženiti se - obira. Tuhtat’ zdaj ni več potrebno, to je Klemen Matk osebno. Že nergate - sama hvala, kje je tu napaka mala? To prepuščam ti - Solčava! Meni, teti zaskrbljeni, pa pustite oglas željeni: “Kje premila si devica, ki želiš postat’ kmetica, daj - premagaj vse zapreke in ne bo ti žal na veke!” Radovan Sukalo TI SI BELA GOLOBICA Ti bela golobica si, moje srce v tvojih rokah leži. Le ti skrivni ključ mojega srca imaš, le ti mi ga lahko daš. Poleti v nebo bela golobica, poleti lahkotno kot drobcena ptica. Tvoj spev le poslušal bi, saj ob tebi srce mi zadrhti. Le ti dišiš po vrtnicah cvetočih, mimo tebe grem rok tresočih. Kekoč, ko bom starejši in nekje drugje, spomni se me, spomni se fanta, ki ljubil te je. Marija Rihter PRETRGANA VRV Iz tvojih nežnih besed sem si spletla vrv. Od zemlje do zvezd, nad oblake sem jo pripela, da tam našla bi luč da našla bi ključ, ki odpira temna vrata tvojega srca. In vendar se mi dozdeva, da sem prišla prepozno, da se predajam utvari, ki me vrača na zemljo. V naročje polaga mi pretrgano vrv. n MOJA DOLINA Dolina ti moja, moj ljubljeni kraj, med tvojim hribovjem življenja je raj. Visoke planine tebi so v čast, šumeči gozdovi tvoja so last. Ko vjutranjem soncu zazre te oko, nad tabo razpenja se plavo nebo, a v srcu narave ti čutiš nemir, zaklad svoj razdajaš, Savinje izvir. Ti bistra Savinja, zrcalo doline, po tebi drseli s splavi nekdaj, deroči valovi so časov spomini, splavarju večerov življenja so slaj. Kraljica doline si Raduha siva, v tvoji lepoti roža se skriva kot žamet je lepa, vsa očarljiva, človeški je roki vedno vabljiva. Ko zvon oglasi se iz te doline, popotnike vabi v svoj božji hram, ve, cerkvice bele, okras te doline, z vami potuje čas zgodovine. Boleči so nate moji spomini, odkar mi po tujem še bije srce tvojim lepotam jaz rad bi prisluhnil, se v tebi spočilo bi moje srce. Jože Vodušek LOGARSKA Med Savinjskimi gorami skrita, najlepša alpska lepotica, v davnini le planincem znana, sedaj pogosto obiskana. Po tebi vsak se rad sprehaja, saj prava si podoba raja. Tišina, mir, prelep izvir, hladne čiste vode, ki pozna sveta zablode. Da vedno taka bi ostala, prelepa Logarska dolina in svetu dokazala, da si odraz božjega spomina. Marija Bukovec PRŠEM O GORNJEM GRADU Je Gornji Grad en lepi kraj, je mestece kakor en raj, so gore in doline pa lepe hišice! Tam sije lepo sončece, na tiste zelene travnike, tam lepe gladke so steze, po njih pa fantič gre! Izpod Črnivca izvira voda Dreta, ta voda pa prav plitva je, ki ljubijo jo vsi ljudje. Tako končam jaz pesmico, ki lepa je kot Gornji Grad, še lepši je kot prstan zlat, prelepi Gornji Grad. n NOVO LETO Pričakali smo ga. Nekateri doma, drugi v družbi zbrani, eni v planini, drugi v dolini. S stiskom rok in optimizmom da bo srečno. Pa ni ?! Umrli že v tej noči spet so nekateri, ki nedolžni so bili. Vojne zahtevale so žrtve. Padli so za lepše dni? Ali lepši dnevi bodo, kdo nam jamči to? 0, da na zemljo prišel bo nekdo, ki mu nobeden kos ne bo in ukazal bi tako: »Mir naj na vsej zemlji bo!« To tisti mir, ki vsem ljudem življenje lepo zagotovilo bo. Naj bo človek črn, bel, rumen ali rdeč, naj ima v zaščito puško, golo roko ali meč. Vsak želi samo, da v svobodi, enakopravno živel bo. Novo leto nam prinesi, da bo res tako. Marija Jakop MOJA NAJLJUBŠA POT Lepše zame ni poti, kakor moja pot do doma, iz roda v rod korak hiti, dokler pač človek roma. Pogled z domače mi klopi, v mogočno Raduho strmi, spomine tihi mrak ogreva, dokler se v noči ne izgubi. Stoletni oreh v svojem čaru, rodovom truda čas hladiš, nas pozdravljaš, se poslavljaš, tiho pesem za slovo šumiš. Ti sreča kratka, dom moj dragi, naj božje čuva te oko, ljubezen znova naj rojeva in rod pošten naj nudi ti roko. Na poti tej ustavijo se le spomini, na vse, ki so po njej odšli, in tiha ve med njimi, ki večjih ni, odšli so tja od koder ni nazaj poti. Franc Rop SVARILO TOLE VSAK NAJ ČUJE Narava gubo naredi, privabi solzo v oči, kar v mladosti podari, z leti vse nazaj dobi. V last nam nikdar nič ne daje, vse kar da, se vedno maje, kot list na veji vsak živi dokler ona to želi. Franc Rop BOŽANSKO SI ZVEČER TI LEPA Lepa si Ojstrica, mogočna k nebu dvigaš se, lepa si kakor devica, kadar razgali nedrje. Vsak te srečen občuduje, lepote tvoje nikdar sit, obličje skalno obožuje, ko ga objame jutra svit. Naravo ljubil naj bi vsak, učen naj je ali bedak, bogat al’ siromak, enkrat bo stan obeh enak. Božansko si zvečer ti lepa, ko te objame zarje žar roke dan tu z nočjo si sklepa, pogled je nate božji dar. Kar narava nam je dala, počasi bo nazaj jemala, pobrala nam bo čisto vse, ko grob nad nami zagrne se. Svarilo tole vsak naj čuje, preveč na svetu tem ne snuje, zave naj tega se prav vsak, da v večnost stopi vsakdo nag. Lepe so zame vse planine, ustvaril nam jih je Gospod, ljubezen do njih nikdar ne mine, dokler bo živel človeški rod. Andreja Špeh 40 LET SKUPNE SREČE V srečnem domu smo se zbrali, da bi skupaj praznovali, starša naša zdaj slavita, okrogla sreča je odkrita. 2 X 20 srečnih let, Bog vama dalje doživet’, naj vama še mnogo srečnih dni zakonska zveza doživi. Naša draga mati, ko si nas vzgojila, premnoge dni, še več noči, ob naših posteljah bedela si. V zimskem času, na krušni peči smo sedeli, z našim atom pesmice smo peli, učili smo se za življenje in že nas zgrabilo je hrepenenje. Danes mi praznujemo, v domačem krogu zbrani smo. Saj srečnih 40 let, dano bilo je staršem doživet. 2 X 20 srečnih let, Bog vama dalje doživet’, naj vama še mnogo srečnih dni, zakonska zveza doživi. Slavica Slapnik LJUDJE Koliko jih je na tem svetu. Vsak zaseje edinstven zaklad. Obrazi, ki nosijo svoja imena. Življenja, ki iščejo pot brez trpljenja. Vsak korak v prihodnost neznanje. Spomini in sence zraven hite. Spone trenutka, ki zdaj je, Užitki le redkim puste. Duše, ki iščejo sebe. Včasih kot mrtve strmijo. Nad sabo in svojo ujetostjo Kričijo in jočejo kadar ne spijo. Milka Podlesnik V ŽIVLJENJE MOJE PRIHAJA ŽE JESEN Veter piha čez poljane, k nam prihaja že jesen, v srcu se nemir poraja, izgublja sonce svoj sijaj. Čar narave se spreminja, rož’ce odcvetele so, meni pa korak zastaja, sonce kmalu bo zašlo. V mislih večkrat se sprašujem, kam mladost je moja šla, šla je daleč čez poljane, kmalu zima bo prišla. Hladna jesen že prihaja, veter piha čez polje, v meni se nemir poraja, zakaj prehitro mine vse. Zorenje je pesem življenja. Modrost naj bo vir hrepenenja. Ljubezen vodilo korakom. Marija RIHTER NE VEM, KAJ ČAS PRINESE Zdaj hrepeneče duša mi prepeva, v pričakovanju tega dneva, ko bom uzrla sanjani obraz. Poznana ognjena sla mi znova kri razvnema in prav zato, kot razprti cvet razgalila pred tabo davno bom molčanje. Ne vem, kaj čutiš zdaj, ko mladost že davno se v čas je izgubila in najine obraze močno spremenila. Pa zame več pomemben ni obraz, zdaj šteje samo le ta kratek čas, ki merijo ga nama dobre vile. Vidim, čutim, da ob zmotah se čas spreminja iz tisočerih ran bolečina izginja, ker zopet hitim čez most ljubezni, hrepenenja. Me boš ustavil, ponudil svojo nežno, toplo dlan? Odšla bi kam daleč, tam, kjer nekoč sva že bila. Tam rada s tabo srečna bi zaspala, sladke sanje večno pestovala. GRENKOBA Marija Jakop MATI ZEMLJA MOJA Ko stojiš na pragu odločitve up prihodnosti se podira in ne veš ne kod ne kam ozri se nazaj videl boš svoje delo z katerega si živel v katerem si izgubil del življenja. Garal si kot črnec za dobrobit koga gotovo ne za sebe saj nimaš nič kar da čar preteklosti. Ali pa le grenka izkušnja dvajset let izgubljenega življenja stoji za tabo obljube lepšega jutri. Laž na laž so vodile tvoje življenje na žuljih tvojih peščica bogatih. Opomin naslednjim rodovom spomenik, ki nemo stoji pa vendar prisluhni mu govori dol z barvo krvi ta barva pošteno smrdi. Zemlja moja biti tvoj, ljubezen v menije velika, čeprav si večkrat trud ti moj, me znova delo tvoje mika. Ko sonce že zlati gore, jaz mir svoj najdem le ob tebi, če tudi zgarane so roke, z veseljem dan se tvoj začne. Pomlad kot tebe plug obrača, si živ spomin mi na orača, na njivi konj, nad njim gorjača, takrat pa mati zemlja moja, tebi sem bila gonjača. Kdor v srcu nosil bo lepote tvoje, ta ljubljen dedič bode zemlje moje, kdor v tebi poln bo upanja in nad, mu ti rodila bodeš stoteren sad. A ko mi nekoč prišel bo čas, ko mi življenja sila bo usahnila, ljubezen moja ne zamre, do zadnjega bom diha te ljubila, takrat spokojno v tebi moje bo srce. Vera Kumprej KAM TA SVET DRVI Kam ta naš svet drvi? Bi radi v Evropo prišli, vsak zdaj trguje, da kruh si kupuje, čez hlebec domači ga ni! Skup stopim za minulo delo se borimo to je naše naš žujj. Franc Rop KAR TI USODA ZAPOVE Nisem revež ne bogat, V mladosti mnogo je želja, bi kdo si mislil, da sem tat, nikdar vsaka uslišana, nisem kradel, varal ne, uslišane so tiste le, ženske sem gledal z viška le. k’ terim usoda zapove. Da bil sem plah za te stvari, Usoda je skrivnostna žena, mi marsikatera govori, kot na svetu tem nobena, zdaj koje prepozno že, nas vodi mimo vseh poti, je vsega zvrhano srce. dokler ona si želi. V hlevu je čredica krav, bik je v mesnici pristal, vsa veterina ostane brez čina, čez bika domač’ga ga ni! Žnidarjev dolgo ni več, raztrgano vržeš v peč, hodiš po modi, zdaj vsi smo gospodi, čez platno domače ga ni! Klošarja vika žandar, a njemu je figo to mar, litrček vina, mi daj domovina, čez vince domače ga ni! V srcu več prostora ni, za to narava poskrbi, pripelje v mirne te vode, kjer želje vse se potope. Kar ti usoda zapove, se spreminjati ne sme, saj tisto vse kar nam ni dano, na drug naslov bo odposlano. Naj si bo kmet ali berač, delavec ponižnih plač, vsi smo enaki, in vsi smo bedaki od nas pa država živi! SKUPNA JAGA So jagri se dogovorili, da skupno jago bi imeli, se zbrala cela je družina, bratovščina vsa zelena. In lovski rog je že zapel, skupni lov se je začel, da pokalo je vse po čez, pa odmevalo je tja čez les. Edenjagrovje nesrečen bil, šus med rebra je dobil. Rogist takoj je vedet dal in skupni lov seje končal. Ves plen so skup’ znosili, zraven pa jagra položili in poslali po zdravnika, da ozdravil bi bolnika. Doktorje začuden bil, ko pregled je izvršil, instrumente v torbo dal, pa tako jim je dejal: «Rana ni bila prehuda, a morala ga bo prekriti gruda, ker ste ga tako posrali, da ste mu drobovje ven pobrali!« Marko Slapnik SPOZNANJE XU!. Igraje pred menoj razpro širjave svoj plašč, in zdi se vabijo vse tišje, tišina se oglaša vedno bližje, bogata kakor sočje mlade trave. Naklonil si mi, o Gospod, spoznanje, ki zanj sem prosil v temnih dneh samote. Mar smem želeti tolikšne dobrote, da z njim si mi podaril odpuščanje? Ko zdel sem se ubog sam sebi potnik, si me v naročju nosil čez puščave. Na vodni poti se obrusi prodnik, v neurju trdni bor spozna planjave, po trudni poti nebogljeni blodnik nazaj v domače vračam se dobrave. Marko Slapnik Ko čakam na zrelejši čas Koliko knjig mi neprebranih želi napolniti srce in še vrstic nedokončanih ostalo praznih je za me!? Koliko trav nepokošenih z veseljem sprejme moj korak in kaj želja nepotešenih oči uprtih je v oblak!? Koliko misli ždi v tišini in čaka na zrelejši čas!? Semen obilo še v globini kaleč posluša duše glas. Vseh neprebranih knjig policam, ki hranijo modrost sedaj zahvalim se, in vsem vrsticam, za up, da jih popišem kdaj. 0, vitkih trav namen pozdravljam, da strto božajo srce, od želj nesrečnih se poslavljam z oblakom v prsih zroč v polje. Izrekel vsemu bi zahvalo, kar strpno čaka, da nekoč bo v mehi žlahtno kal pognalo; sprejemal sad bom oberoč. Ivan Vodušek ZATISNI NOS, PA SE SMEJ Pa poglejmo ta strašni vojni čas 2. svetovne vojne še z druge strani. Smrdelo je po požarih, po gorečih truplih. Zgodba, ki vam jo nameravam zdajle povedati, se je zgodila v gradu Vrbovec v Nazarjah. Okupator je hotel zavarovati takratno žago inje ustanovil policijsko postajo, kije dobila svoje prostore v graščini, v tistem traktu, ki teče vzporedno s Savinjo. Bili so to ozki prostori, ki so bili prehodno povezani, najbrž so bili namenjeni grajski služinčadi. Prva je bila kuhinja s kar precej velikim štedilnikom. Imenitna priložnost za samostojno gospodinjstvo majhne posadke, ki je štela samo 10 članov - rezervistov pri kakih 40 - 45 let starih možakarjev, ki pa so bili v mislih na svojih domovih. Kuhinja je, lačna usta tudi, manjka pa kuharica. Hitro sojo našli. So trojici policajev, kije odšla na lov za kuharico, kar radi povedali dobri ljudje, daje ena pri naši hiši. Bila je to moja teta Ančka, kije ob začetku vojne izgubila zaposlitev, ker so ji gospodarja odpeljali v koncentracijsko taborišče. In so bili ti trije možakarji zelo zgovorni, prijazni in sojo pregovorili, daje ponudbo sprejela. Takega kuhanja je bila že vajena, saj je kuhala za delavce na parni žagi na prihovskih gmajnah (pod Arličevo hišo so še vidni temelji strojnice). Inje ponudbo sprejela, dobila delo, ki gaje imela rada. Toda morala bi se preseliti v graščino. Pa seje odločno uprla. Pri svoji sestri, moji mami, je imela na podstrešju skromno sobico, kjer seje prav dobro počutila. Ker se za preselitev ni dala pregovoriti, soji dovolili stanovati na Prihovi, kakih 10 minut peš hoje stran. V temnih zgodnjih jutranjih in poznih večernih urah pa je tudi ni bilo strah, bila je korajžna ženska, kije znala utišati tudi kakega tečnega pjjanca. Pa so bili vsi zadovoljni. Policaji so imeli kuharico, kije skrbela za njihove želodce, teta pa solidno plačano delo, ki jo je veselijo po vrhu. In se policajem ni kaj dosti ljubilo hoditi v patrulje, so se najraje držali blizu doma. Podnevi so se kdaj pa kdaj podali do kakšnega bližnjega kmeta, kjer so vohali priljubljeni “Apfelmost” pa kakšen štamperl “Schaps”. Drugače so bili pa miroljubni, eden seje lotil celo izdelovanja krtač, daje svoji družini poslal kako marko več v daljno Prusijo. A partizani so jim pokvarili to idilično življenje. Seje neke noči zahotelo, to idiliko prekiniti. Direktno na samo policijsko postajo niso napadli, pokalo in gorelo pa je okrog. In tulila je sirena, požarje bil, kurjač jo je aktiviral, sireno. In sirena je tulila, dokler ni pogorela vsa žagovina inje zmanjkalo pare. In po tej strašni noči policaji še vsi celi, neprespani, preživeli so. Življenje seje uravnalo v normalne tirnice, toda! Vihali so nosove, smrdelo je, toda kje? Niso odkrili vzroka, pravzaprav vzrok je bil znan, a lokacije niso našli. In so po sili policaji spet odšli na “Apfelmost”. Ker pa je teti le šlo preblizu pod nos, je sama začela iskati. Inje našla. Ker ni bilo na stropu, ne na tleh, je pač vmes. Pa je odkrila. Pod vzglavnikom najdaljšega policista lepo zavite čudovito pobarvane dolge spodnje gate, še za nekaj časov, koje nemška vojska ni uporabljala “Ersatz mitel”. Pa je bilo po tem odkritju vse zadovoljno. Smradu ni bilo več, teta ni povedala, kaj je našla in seveda pri kom, jaz pa sem tri zime nosil tiste imenitne gate. Tisti smrad sta odnesli Savinja in Dreta. Imenitno so me grele prestrašene gate. Pa se nasmejmo spominom, če nas današnje vračanje v kapitalizem ne more in noče navdajati z mislijo in upanjem na boljše življenje. Naj bo hec in zares. Tudi tako se da živet! v-:4 * • •iff- '-vi/ ISSN 1408-127X Savinjske rojenice Uredil Avtor risb Tisk Naklada Izdajo omogočile so priloga Savinjskih novic Edi Mavrič - Savinjčan Ana Grafika Gracer Celje 3000 izvodov Občine Mozirje, Nazarje, Gornji Grad, Ljubno in Luče ^cbcuöc 2000 Kje so jezopi,,.? Prav zanimiv je pogled v razne statistične podatke. V nekem poročilu vodnega gospodarstva je brati med drugim: »Danes torej objektov na in ob Savinji, Dreti in pritokih praktično ni več. Poglejmo v čas naših dedov, v leto 1918. Takrat je bilo na območju Ljubnega in Mozirja skupno 179 jezov, 190 žag venecijank, 107 mlinov, 10 kovačij, 6 usnjam in 9 elektrarn. Vsi ti objekti so se z vodo napajali iz potokov in strug, za ribe še kako pomembnih. Danes ni ničesar...!« Kaj k temu dodati? Le, da je temu res tako. Ni dolgo tega, ko je samo ob potoku Mlinščica izpod Golt stalo in delalo 13 mlinov. Danes je vse to le še zgodovina. Seveda je k takemu stanju doprinesel tehnični napredek, veliko pa tudi neupoštevanje starih vodnih pravic naših posestnikov po drugi vojni. Če k temu dodamo še stroge ukrepe zoper kmečke žage v času, ko so smele delati le »družbene« žage, postane stvar še jasnejša. Čas je pač naredil svoje. Res, današnji ni nič več romantičen, pa četudi za ceno uničevanja naše krajine, kamor so spadali tudi številni jezovi in razne vodne naprave. Preostane nam le ugotavljanje, poti nazaj pa seveda ni. Benediktinski urbar Eybattcz Wybanczy (Juvanica je potok, ki teče skozijuvanje, tolmači Orožen) Janko. An der Tayn Na Taynye (po Orožnovem tolmačenju gre za hribovski greben pri Juvanju) Ničla, Chunrat, Vlrich in še enkrat Vlrich. In der Eben Na Rowny Christian in der eben (po našem Kristijan v Ravni), Martin Breczl vunderm Ter (Orožen tolmači kot kmetijo Tiršek), Michel zadonik, po Orožnovem Sadovnik, Christan wodolnik, očitno gre za Vodovnika, Ničla za lasczem, Jacob Cozomornik, lahko bi brali tudi Kozomurnik, Wülfing Rozzecz hinderm tor, po Orožnovem Zavratnik, Jacob Osterschak, po Orožnovem Ojsteršek, Peter im Schremsnik, po Orožnovem Čermežnik, Mykusch in der Elmanicz, po Orožnovem Jermančnik, Lippe tenet Nicusch, po Orožnovem Lipnik pod Terom. med graščino in podložniki Nadaljujemo z razpravo zgodovinarja dr. Ferda Gestrina o gornjegrajski fevdalni posesti. Naj ponovimo, da je razprava bila objavljena v Kosovem zborniku 1952-53- »Samostan najbrž že od svojega začetka ni imel pridvornega gospodarstva, temveč je zemljo oddajal kmetom v zakup pod določenimi pogoji. To je imelo za podložnike ugodne posledice glede na obliko zakupov. Pravno moremo na ozemlju gornjegrajskega gospostva razlikovati dvoje vrst zakupov; časovno omejeni ali dedni zakup. Položaj podložnika, ki je imel kmetijo v začasnem zakupu, je bil mnogo slabši od položaja onega z dednim zakupom. Primeri časovno omejenih zakupov so bili na gornjegrajski posesti razmeroma maloštevilni. Od skupnega števila 981 v urbarju navedenih kmetij je imelo tako obliko zakupa okoli 11% podložnikov. Skoraj vsi podložniki z začasnim zakupom se v urbarju imenujejo “coloni conuentalium«. Bili so nastanjeni na novinah, s krčenjem gozda pridobljenih kmetijah in so plačevali dajatve predvsem v denarju. Običajno so bile dajatve v denarju zelo visoke in tak podložnik ni plačeval nič drugega. Malo je bilo takih, ki so dajali poleg cenzusa v denarju še male dajatve, zelo redki pa so bili oni, ki so odra- jtovali v naturalijah. Ta oblika zakupa je veljala vsaj za dobo obeh zakoncev. Oblike »svobodnega zakupa« (Freistift) v urbarju nisem zasledil. Ogromno večino kmetij na gornjegrajskem zemljiškem gospostvu (okoli 89 %) so imeli podložniki v dednem zakupu. Obe obliki dednega zakupa, po kupnem ali po grajskem pravu, sta bili močno razširjeni, čeprav je bil bolj pogost zakup po kupnem pravu. Kupnina je bila zelo visoka in je znašala blizu cele vrednosti kmetije, primščina pa je bila sorazmerno majhna. Podložniki so s to obliko zakupa morali dajati vse dajatve (velike in male) ter služnosti. V veliki meri so bile dajatve še naturalne, čeprav so bile deloma že spremenjene v denarne. Podložniki s tem zakupom so morali deloma še delati tlako ali pa so dajali denarno odškodnino zanjo. Posestnik take kmetije je le-to lahko prodal, vendar je moral dobiti za to dovoljenje zemljiškega gospoda in mu od izkupička dati kupni novec. Podložniki, ki so imeli zakup po grajskem pravu, so plačevali samo manjšo dajatev v denarju in male dajatve, niso pa imeli nikakih drugih služnosti. Primeri takih zakupov so bili, tako sodimo, predvsem v uradih Ljubenska gora, Luče in Solčava. Pri zakupu po grajskem pravu je podložnik imel pravico do prodaje kmetije proti neznatni pristojbini. Primere prodaje urbar večkrat nakazuje, vendar se iz samega teksta ne more presoditi, ali gre za posestnika z grajskim ali posestnika s kupnim pravom. Točnejšo sliko o agrarnih odnosih tega časa, kakor tudi nadaljnega razvoja bi dobili, če bi primerjali urbarje poznejših dob, toda ti nam sedaj niso dostopni. V začetku 19. stoletja pa so bila že vsa kmečka posestva z redkimi izjemami lastninska«. Genij je človek, katerega otroci pomnijo dlje kot lastne očete. Savinjčan 3ščemo störe fotografije Na sliki sta Robnikova s Konjskega Vrha - Marija in Jože Kladnik. Posneta je bila leta 1900, posodila pa jo je Marija Kramer iz Konjskega Vrha 17. Ponovno o vračilu trošarine Kot katastrska kultura za vračilo trošarine se upošteva podatek iz zemljiškega katastra in ne po dej an-ski rabi. Kot zemljišča v uporabi upravičenca se štejejo tudi zemljišča vzeta v najem, vendar je treba to dokazovati z najemno pogodbo. Vložitev zahtevka ravicenec račun. Zahtevek mora biti taksiran v znesku 219 SIT. Zahtevku mora biti obvezno priloženo potrdilo o katastrskih kulturah, ki ga dobite na davčnem uradu in fotokopija najemne pogodbe, če gre za najete površine. 31. marca 2000, računov ni potrebno prilagati. Ker je Zakon o trošarinah v veljavi od 1. julija lanskega leta, se za vračilo za leto 1999 upošteva samo polovico normativne porabe in računi izdani po 1. juliju 1999-Ko carinski organ ugotovi, da je skupina oz. katastrska kultura normativna poraba . najvišje možno vračilo trošarine SIT/ha strojnih ur/ha količina plinskega olja i/ha njiva, vrt, travnik, pašnik, ekstenzivni sadovnjak 25 150 4.256,25 plantažni sadovnjak,vinograd, hmeljišče 70 420 11.917,50 gozd 10 60 1.702,50 KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE Čeprav sem o zahtevkih za vračilo trošarine za mineralno olje, ki ga za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije porabi fizična oseba, pisala že v lanskem letu, se mi zdi primerno, da sedaj, ko je nastopil čas vlaganja, znova opomnim na to možnost. Hkrati bi rada sporočila tudi nekaj dodatnih informacij o načinu vlaganja, ki smo jih v prejšnjem tednu prejeli na sedežu Carinarnice Celje. Znesek trošarine, ki se lahko vrne, znaša 28,375 SIT/liter goriva. Upravičenci do vračila so fizične osebe (člani istega gospodinjstva), ki so imeli pred 1. januarjem leta, za katero se uveljavlja vračilo, skupaj v uporabi toliko zemljišč, da skupna normativna poraba znaša vsaj 90 strojnih ur (npr. 3,6 ha njiv, travnikov, pašnikov ali 9 ha gozda ali 1 ha njiv in 6,5 ha gozda ali kakršna koli druga kombinacija). Pravico lahko uveljavljajo vse kmetije, ne glede na njihov status v DDV. Zahtevek se vlaga na originalnem obrazcu, ki je v treh izvodih in se imenuje “Zahtevek za vračilo trošarine za mineralno olje, ki ga za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije porabi fizična oseba”. Obrazec mora biti v celoti in čitljivo izpolnjen, saj bo le tako denar lahko prispel na pravi račun oz. naslov. Podatki o površinah se prepišejo iz potrdila davčnega organa po skupinah in sicer na dve decimalki natančno. Vpišejo se količine porabljenega goriva, za katere ima up- Če je v skupnem gospodinjstvu več upravičencev do vračila (solastniki), mora biti priloženo podpisano pooblastilo vseh polnoletnih članov, da soglašajo, da sme vlagatelj zahtevka samostojno uveljavljati vračilo. Lastniki zemljišč, ki imajo stalno prebivališče na območju Zgornje Savinjske doline (ne glede na to, kje je zemljišče), pošljejo zahtevek na Carinarnico Celje, Kidričeva 36, 3000 Celje. Zahtevki morajo biti vloženi do zahtevek utemeljen, izda odločbo v obliki zaznamka na vseh treh izvodih (vpisan bo znesek, ki se odobri), od katerih potem enega vrne vlagatelju. Vsi tisti, ki so v lanskem letu prijavili kotel za kuhanje žganja, morajo do 31- aprila letošnjega leta pri Carinarnici Celje vložiti obračun trošarine za vino in žganje za male proizvajalce (tudi za to obstojajo posebni obrazci). Štefka Goltnik Zakaj je prepovedano polivati gnojevko pozimi fr Voda je vir življenja, toda na žalost se ljudje tega premalo zavedamo. S svojim bivanjem in dejavnostmi jo veliko preveč onesnažujemo. Poleg industrije, prometa in neočiščenih komunalnih odplak vodo v veliki meri onesnažuje kmetijstvo. Posledica današnjih načinov pridelovanja hrane je preveliko onesnaževanje naših potokov in rek z nitrati in fosfati. Pravno je urejeno področje gnojenja z Uredbo o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS, št. 68,29- nov. 1996). Zakaj je prepovedano gnojenje z gnojevko ali gnojnico na tleh, prekritih s snežno odejo, na zamrznjenih tleh in na velikih strminah ter na kmetijskih površinah brez zelene odeje od 15. novembra do 15. februarja? Zato, ker se v naštetih primerih hranilne snovi ne morejo porabiti in prevelika količina odteče v potoke, reke in podtalnico. S tem se dela dvojna škoda. Najprej so onesnažene vode, po drugi strani pa kmet del gnojil dobesedno zlije proč. Na žalost je gnojenje v nepravem času stalna praksa nekaterih kmetov v naši dolini. Saj ni težko ugotoviti katerih, ker se že od daleč vidi in voha. Žal pa pristojne inšpekcijske službe ne ukrepajo. Morda jih bo spodbudil tale članek. Velja povedati, da so za kršenje zgoraj omenjene uredbe predpisane tudi denarne kazni. Katere so najbolj pogoste napake pri gnojenju? Pretirano gnojenje Kmetje si hočejo na vsak način zagotoviti visok pridelek, zato na njivah, travnikih in vrtovih gnojijo preveč. V hlevskem gnoju ali kompostu so hranilne snovi vezane, v mineralnih gnojilih, gnojevki in gnojnici pa ne, zato padavine izpere-jo viške. Z uredbo je omejen letni vnos rastlinskih hranil z živinskimi gnojili (hlevski gnoj, gnojnica, gnojevka), ki ne sme presegati: 210 kg dušika na hektar, 120 kg fosforja na hektar in 300 kg kalija na hektar. Gnojenje ob nepravem času Polivanje z gnojevko na njivah pred jesen- sko praho ali pozimi je dvojna škoda. Zmanjša se količina humusa v tleh, ker ga porabijo mikroorganizmi, hranilne snovi pa se izpere-jo. Gola tla preko zime Če ostajajo njive preko zime gole, se slabša struktura tal in se spirajo hranilne snovi. Zato poskrbimo za zeleno odejo na njivah jeseni in pozimi. Ta bo zatirala rast plevela, pomladi pa jo bomo zaorali kot zeleno gnojilo. Primerne rastline so gorjušica, facelija, grašica, grah in aleksandrijska detelja. Tlačenje tal s težkimi stroji Z zbitih tal se hranila izpirajo že na površini in po bližnjici odtečejo v potoke. Zato varujemo tla pred zbitostjo, vozimo le po potrebi in ne v neprimernem vremenu. Neurejeno skladiščenje gnoja Na žalost pri premnogih kmetijah lahko opazimo, da je skladiščenje gnoja ali gnojevke neprimerno. Hranilne snovi iz neurejenih gnojišč ali starih gnojnih jam odtekajo naravnost v potoke in reke ali v kanalizacijo. Veliko preveč je kmetij, ki imajo premajhno jamo za tekoča gnojila (gnojevko, gnojnico). Zato so prisiljeni, dajo polivajo tudi v zimskem času. Edina rešitev je dovolj velika jama za skladiščenje, ki tudi omogoča da gnojevka primemo dozori. Zgoraj omenjena uredba tudi predpisuje, da je po petih letih po uveljavitvi te uredbe, to je do novembra leta 2001, potrebno uskladiti in skladno s predpisi o urejanju gnojišč in greznic urediti skladišča živalskih gnojil. To pomeni, da neurejeno skladiščenje gnoja še dve leti nebo prekršek, po izteku petletnega roka novembra leta 2001 pa bodo lastniki neurejenih gnojišč lahko kaznovani. Petletni odlog izvrševanja odločbe je bil dan prav z namenom, da imajo lastniki čas za ureditev skladiščenja gnoja na svojem posestvu. Prepričan sem, da velika večina lastnikov s tem še ni seznanjena. Časi gredo naprej in kot vsa druga področja je tudi gnojenje pravno urejeno. Hočeš nočeš bo treba pri gnojenju ravnati skrbno kot predpisuje uredba, da ne bodo naše reke smrdele po gnojevki in da bodo hranilne snovi zares izkoriščene. Skrben gospodar bo gnojil manj, pa tisto ob pravem času, da bo kar najbolje izkoriščeno. Morda ne bi kazalo pozabiti tudi na take “malenkosti”, kot je čiščenje cistern za gnojevko v rekah in potokih. Čistite jih tako, da bo umazana voda tekla po travi in ne v vodo! Zavedati se moramo dejstva, da za svoje čistejše okolje največ lahko storimo mi sami. Lep pozdrav! Zeleni Franček Vir: Brošura A. Slabe: Kmetijstvo in voda, Zavod za trajnostni razvoj. Ljubljana, 1997. Uspešno obvladovanje lažjih bolezni (II) V naši rubriki z nasveti vam predstavljamo zloženke, ki so prirejene po izvirnih angleških zloženkah kraljevskega združenja splošnih zdravnikov (Royal College of General Practicion-ers), v prevodu in priredbi nekaj slovenskih strokovnjakov pa jih je izdala in založila Zdravniška zbornica Slovenije. Prosto so dostopne tudi na internetu na naslovu http://www.rcgp.org.uk/. Izdajo je sofinanciral Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Spremembe vašega načina življenja Način, kako živite, se odraža na vašem zdravju. Opustitev kajenja, prenehanje uživanja žganih pijač, redna telesna aktivnost, sposobnost sproščanja, izogibanje stresnim situacijam, izboljšanje prehrambenih navad, pravilna in uravnotežena prehrana z dovolj vitaminov, mineralov, balastnih snovi so spremembe v vašem načinu življenja, ki imajo velik in odločilen vpliv na vaše zdravje. Pogovorite se o tem z vašim osebnim zdravnikom. CASLES d.o.o. Mozirje Odkupujemo hlodovino: smreke, jelke, bora, macesna, hrasta, jasena, javorja Informacije na telefon: 832*721 mobitel: 0609*649*751 Testi in preiskave To so testi in preiskave, ki pomagajo preprečiti razvoj bolezni oziroma zaustaviti jih v zgodnjem stadiju, ko jih je veliko lažje in enostavneje zdraviti. Nekatere bolezni ne kažejo zgodnjih simptomov in enostavne preiskave v rednih intervalih lahko odkrijejo opozorilne znake. Te preiskave so: merjenje krvnega pritiska (dejavnik tveganja za srčni infarkt in možgansko kap), bris materničnega vratu (zgodnje odkrivanje raka na materničnem ustju), koledar cepljenja, samopregle-dovanje dojk, digitalni rektalni pregled pri moških nad 50 let. Sorodniki bolnikov z glavkomom (zvišan in-traokularni tlak) naj si redno merijo očesni pritisk, če so stari nad 40 let, prav tako naj si sorodniki bolnikov s sladkorno boleznijo redno kontrolirajo nivo krvnega sladkorja. Nasveti po telefonu Nasvet lahko dobite po telefonu, pokličite vašega zdravnika ali medicinsko sestro. Za nasvet zaradi sigurnosti pokličite ponoči ali ob vikendu v ambulanto za nujno medicinsko pomoč, če menite, da gre za nujno stanje. Nekateri ljudje so nagnjeni k temu, da se ne menijo za simptome, ko se ne počutijo dobro. Ljudje, ki skrbijo za druge, starši z otroki, ljudje, ki skrbijo za bolne in invalide, so pogosto nagnjeni k malomarnemu odnosu do svojega zdravja. Nekateri starejši ljudje mislijo, da so bolezni in težave samo znaki starosti. Predvsem nekateri moški se ne menijo za opozorilne znake in ne gredo k zdravniku na pregled in po nasvet. Nasvet po telefonu ali obisk in pregled pri zdravniku vas pomiri ali zagotovi, da je bolezen odkrita zgodaj in zdravljenje pravočasno. Opozorilni znaki Naslednji opozorilni znaki vam povejo, da je nekaj narobe in da obiščite zdravnika takoj: izguba telesne teže za 3 kg ali več brez jasnega razloga, občutek žeje brez jasnega razloga, občutek utrujenosti in izčrpanosti brez jasnega razloga, kri v izpljunku, izbruhanim, blatu, urinu, spremembe kožnih znamenj (spremembe barve, velikosti, srbenje ali krvavitev), hripavost, ki traja več kot 3 tedne, slaba prebava, kolcanje, spahovanje, ki traja več kot 1 mesec pri ljudeh, starejših od 45 let, spremembe v dojkah in bradavicah: nejasne zatrdline, spremembe kože, izcedek iz bradavic, nejasna krvavitev ali izcedek iz nožnice. Nevarni znaki Pri otrocih naslednji simptomi pomenijo, da je potrebno obiskati zdravnika takoj: vijolično obarvani madeži, ki na pritisk ne pobledijo, otežkočeno dihanje in nezmožnost govoriti ali piti, bolečina pri vdihu, če je otrok zmeden, ne komunicira in ne reagira na dražljaj in na okolico, če otrok veliko bruha, če otrok ne more sedeti ali predkloniti glave. Kako ravnati pri vročini Povišana telesna temperatura pogosto spremlja lažje infekcije kot sta prehlad in gripa. Normalna telesna temperatura je 36,5 stopinj C. Ljudje vedo, da se ob vročini počutijo slabo, da se znojijo ali jih mrazi. Otroci so pordeli v obraz in so videti brezvoljni. Majhni otroci lahko izgledajo zelo zaspani in ne marajo jesti. Vročina ali mrzlica pomenita, da se telo bori z infekcijo. Bolnik naj počiva, pije dovolj tekočin, bivalni prostor naj bo primerne temperature, z dovolj svežega zraka. Odrasli lahko vzamejo aspirin ali paracetamol tablete, otroci paracetamol sirup. Nemudoma se posvetujte z zdravnikom, kadar ima bolnik temperaturo preko 40 stopinj C, ima trd vrat, ima krče in bruha, ali če otrok deluje brezvoljno, ima krče in je prizadet S čim napolniti vašo domačo lekarno: Paracetamol sirup (za bolečino in vročino pri otrocih), aspirin ali paracetamol (zaglavobol, prehlad, bolečino, mrzlico, vročino pri odraslih in mladostnikih), zdravila za izkašljevanje, antihistaminiki (za srbeč izpuščaj, pike insektov), antiseptična raztopina (za čiščenje ran), rehidracijska mešanica (ob driski in bruhanju), sterilne hidro-filne gaze (za čiščenje in sterilno pokritje ran), obliži različnih velikosti, elastični povoj (za zvin in poškodbe), pincete za izvlačenje tujkov, termometer za merjenje telesne temperature. Vse to so koristna zdravila in pripomočki, ki jih imamo doma vedno pripravljene za primer lažje bolezni ali poškodbe. Posvetujte se z vašim zdravnikom in farmacevtom tudi o drugih zdravilih, ki so lahko uporabna doma. Pazite na pravilno doziranje pri otrocih, na datum uporabnosti, na hranjenje v primernem prostoru in izven dosega otrok. Priredil in prevedel Franci Bečan, dr. med. OBVESTILO Koren Pavel s. p., Homec 26, RIS, preneha z dejavnostjo izdelava stenskih in talnih oblog in avtoprevozništvo z dne 1.5.2000. SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LJUBITELJSKE KULTURNE DEJAVNOSTI Območna izpostava Mozirje ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA PROGRAM PRIREDITEV V MESECU KULTURE OBMOČNO GLEDALIŠKO SREČANJE - FEBRUAR 2000 ŠMIHEL NAD MOZIRJEM * sobota, 5. 2. 2000, ob 19. uri - osnovna šola Šmihel: GOSPOSKA KMETIJA (Štefan Jark) v izvedbi KD Šmihel - premiera; režija: Anton Acman st. MOZIRJE * sobota, 12. 2. 2000, ob 17. uri - kulturni dom Mozirje: REVIZOR (Igor Torkar) v izvedbi KD Gornji Grad - ponovitev; režija: Edi Mavrič - Savinjčan * sobota, 26. 2. 2000, ob 19. uri - kulturni dom Mozirje: TROJKA, TROJKICA (Alfonz Kumer) v izvedbi KD Mozirje - krstna izvedba; režija: Bert Savodnik LEPA NJIVA PRI MOZIRJU * sobota, 19. 2. 2000, ob 18. uri - osnovna šola Lepa Njiva: NITI TAT NE MORE POŠTENO KRASTI (Dario Fo) v izvedbi KD Lepa Njiva - premiera; režija: Bert Savodnik NOVA ŠTIFTA * sobota, 26. 2. 2000, ob 19. uri - kulturni dom Nova Štifta: A STE Ž’ ČULI? (5 veselih zgodb) v izvedbi KD Nova Štifta - premiera; režija: Anica Stakne REČICA OB SAVINJI * nedelja, 27. 2. 2000, ob 15. uri - kulturni dom Rečica: POGODBA (Ivan Česnik)v izvedbi KD Rečica - premiera; režija: Danica Senica SKUPNI IN OBČINSKI PROGRAM - LUČE OB SAVINJI KULTURNI DOM - 6. 2. 2000, ob 15. uri: Skupna območna prireditev POZDRAV PRAZNIKU * podelitev priznanj za ljubiteljsko kulturo * recital CANKAR MED NAMI (sodelovanje območnih kulturnih društev in Glasbene šole Nazarje); režija Edi Mavrič- Savinjčan - 13. 2. 2000, ob 15. uri: Gledališka predstava REVIZOR (Igor Torkar) v izvedbi KD Gornji Grad - ponovitev; režija: Edi Mavrič- Savinjčan - 18. 2. 2000, ob 12. uri: Gledališka predstava SNEGULJČICA (Piere Marie Fond’hurle) v izvedbi KD in OŠ Ljubno - ponovitev; režija: Lenka Kralj - 26. 2. 2000, ob 18. uri: Koncert VIVA LA MUSIČA z gosti; zborovodja: Simona Moličnik-Šivic SKUPNI IN OBČINSKI PROGRAM - UUBNO OB SAVINJI KULTURNI DOM - 4. 2. 2000, ob 18. uri: Občinska prireditev v pozdrav prazniku v izvedbi KD Ljubno in Glasbene šole Nazarje -13. 2. 2000, ob 16. uri: Gledališka predstava GOSPOSKA KMETIJA (Štefan Jark) v izvedbi KD Šmihel - ponovitev; režija: Anton Acman st. SKUPNI IN OBČINSKI PROGRAM - MOZIRJE KULTURNI DOM MOZIRJE - 1.2.2000, ob 19. uri: Gostovanje Zvoneta Šeruge: POTI V NEZNANO - (Zavod za kulturo Mozirje) - 8.2.2000, ob 18. uri: Občinska prireditev v pozdrav prazniku v izvedbi območnih kulturnih društev in Glasbene šole Nazarje - ponovitev; režija: Edi Mavrič-Savin-jčan -12.2.2000, ob 17. uri: Gledališka predstava REVIZOR (Igor Torkar) v izvedbi KD Gornji Grad - ponovitev; režija: Edi Mavrič-Savinjčan - 26.2.2000, ob 19. uri: Gledališka predstava TROJKA, TROJKICA (Alfonz Kumer) v izvedbi KD Mozirje - krstna izvedba; režija: Bert Savodnik KNJIŽNICA IN GALERIJA MOZIRJE - 11.2.2000, ob 18. uri: Koncert glasbene delavnice OSMINKA - 25.2.2000, ob 19. uri: Literarni večer s Tonetom Pavčkom REČICA OB SAVINJI - GRUŠOVLJE fkmečki turizem Semprimožnikl - 5.2.2000, ob 9. uri: Območno literarno srečanje članov KD SLAP in izobraževalna literarna delavnica REČICA OB SAVINJI - KULTURNI DOM - 11.2.2000, ob 19. uri: Koncert harmonikarjev in učencev Dareta Atelška z gosti (orkester harmonikarjev premogovnika Velenje pod vodstvom Mira Klinca in Natalija Verboten) - 27.2.2000, ob 15. uri: Gledališka predstava POGODBA (Ivan Česnik) v izvedbi KD Rečica; režija Danica Senica ŠMIHEL NAD MOZIRJEM - OSNOVNA ŠOLA - 5.2.2000, ob 19. uri: Gledališka predstava GOSPOSKA KMETIJA (Štefan Jark) v izvedbi KD Šmihel - premiera; režija: Anton Acman st. - 6.2.2000, ob 15. uri: Gledališka predstava GOSPOSKA KMETIJA (Štefan Jark) v izvedbi KD Šmihel - ponovitev; režija: Anton Acman st. LEPA NJIVA PRI MOZIRJU - OSNOVNA ŠOLA - 19.2.2000, ob 18. uri: Gledališka predstava NITI TAT NE MORE POŠTENO KRASTI (Dario Fo) v izvedbi KD Lepa Njiva - premiera; režiser: Bert Savodnik -20.2.2000, ob 15. uri: Gledališka predstava NITI TAT NE MORE POŠTENO KRASTI (Dario Fo) v izvedbi KD Lepa Njiva - ponovitev; režiser: Bert Savodnik SKUPNI IN OBČINSKI PROGRAM - GORNJI GRAD KULTURNI DOM GORNJI GRAD - 2.3.2000, ob 19. uri: Predstavitev pesniške zbirke GLOBOČINE PROZORNOSTI av torja Edija Mavriča - Savinjčana (v gostišču Pri Jošku) - 26.2.2000, ob 19. uri: Koncert Adija Smolarja - 4.3.2000, ob 19. uri: Gledališka predstava TROJKA, TROJKICA (Alfonz Kumer) v izvedbi KD Mozirje - ponovitev; režija: Bert Savodnik KULTURNI DOM NOVA ŠTIFTA - 26.2.2000, ob 19. uri: Gledališka predstava A STE Ž’ ČULI? (5 veselih zgodb) v izvedbi KD Nova Štifta - premiera; režija: Anica Stakne - 27.2.2000, ob 15. uri: Gledališka predstava A STE Ž’ ČULI? (5 veselih zgodb) v izvedbi KD Nova Štifta - ftonovitev; režija: Anica Stakne KULTURNI DOM BOČNA - 7.2.2000, ob 19.uri: Koncert pevskih zborov KD Bočna z gosti SKUPNI IN OBČINSKI PROGRAM - NAZARJE DELAVSKI DOM NAZARJE - 7.2.2000, ob 18. uri: Občinski pozdrav prazniku v izvedbi KD Nazarje, Glasbene šole Nazarje in osnovne šole Nazarje Marija Sodja Kladnik: Nepal - lepa in revna dežela (3) Prvi dan si skupaj z novimi prijatelji ogledamo še drugi dve kraljevi mesti katmandujske kotline. Najprej smo šli v opečnati Bhaktapur. Nenavadno mesto je to. Prekrasne stare stavbe in templji, večinoma zgrajeni iz navadne opeke. Vsaka stavba ima mojstrsko izrezljana lesena okna in vrata. Ib se kaže bogastvo srednjega veka. Kot da bi se čas ustavil, tako je vse ohranjeno. In zraven tudi strahotno zanemarjeno, marsikje so kupi umazanije, čudovite stare hiše propadajo sredi monsumske vlage. Vrednost mesta se kaže tudi v tem, da je na Unescovem seznamu svetovne kulturne dediščine. V tem mestu so snemali znameniti film Mali Buda. Pa čeprav je to mesto in templji v njem hinduistično, ampak, saj gledalci nismo opazili razlike. Drugo kraljevo mesto je Patan, ki je budis-tičeninenasama velika tržnica. Užitek je hoditi po njej, med prodajalci sadja, žive perutnine, rib, mesa, riža, kije tako droban, daga komaj prepoznam, začimb in dišav v velikih vrečah in kdove česa še. Tudi tu so prav lepi srednjeveški templji. Budistična svetišča si lahko turisti ogledamo tudi znotraj, v hinduistična pa nimamo vstopa. Vstopili smo v svetišče, kjer so ravno imeli neke vrste obred in sicer so ženske prinesle vsaka nekaj hrane: riža, sadja in raznih ocvrtih kolačkov in to polagale na velik pladenj. Menih je darove blagoslovil. Obredu darovanja bogovom pravijo puja. Osrednji prostor templja je pravokotno dvorišče, obdano z ozkim arkadnim hodnikom z lepo izrezljanimi stebri. Na sredini stoji Budin kip skrit v temni kapelici za širokimi zlatimi rešetkami. Ko vstopaš, moraš paziti pri vratih, ki so presneto nizka in kaj hitro dobiš krepko buško. Popoldanske in večerne ure smo posvetili menjavi denarja in pa nakupom. Predvsem je bilo treba nabaviti protideževno opremo, saj se monsum očitno še ni poslovil in nas je vsak dan krepko namočil. S skupnimi močmi smo našli najcenejše in najboljše pelerine, pa tudi dežnik sem nabavila. Kaj d monsum ni kakšen pohleven dežek, če se je ulilo, je padalo na moč in si bil v nekaj minutah pošteno premočen. V agenciji sem se tudi dogovorila za najem nosača. Naslednji dan smo posvetili obiskom svetih krajev. Ljudje v Nepalu so zelo verni, dan vsake družine se začne tako, da gre najpogosteje mama do bližnje kapelice, ki je v vsaki ulici, tja na zelenem listu nese majhen dar božanstvu in blagoslovi rdeče barvilo ter cvetne listke. Z barvilom vsem družinskim članom naredi na čelo rdeče znamenje - tiko, ki je simbol božje navzočnosti. V lase pa jim posuje cvetne listke žametnice ali ognjiča. V Nepalu živi največ hin-duistov, zlasti v nižjih predelih. V goratih delih pa živijo budisti. Obe veri se prepletata med seboj, imata celo nekatere skupne bogove. Verniki so izredno strpni med seboj na podlagi načela, da so vse vere prave. Dostikrat stojijo templji in samostani obeh ver skupaj ali pa oboji verniki uporabljajo ista svetišča in kapelice. Najprej smo se povzpeli v opičji tempelj, na Svajambunath, ki je eden najbolj svetih budističnih krajev v Nepalu. Velikanska stupa se dviga v nebo na griču sredi Katmanduja, neizprosne Budine oči gledajo obiskovalce in molilne zastavice trepetajo v vetru in prosijo božje milosti. Opice so svete živali. Očitno se svoje nedotakljivosti dobro zavedajo in so zavzele hrib, drevesne kroš- nje se kar potresavajo od njihovega skakanja. Če kateri prideš preblizu, začne svarilno pihati, lahko te pa tudi precej nemilo opraska. Okrog svetišča je več budističnih samostanov, kjer živi precej Tibetancev. Zanimanje mi zbudi spomenik s prošnjo za mir v svetu. Nenavadno, Tibetanci, ki so pobegnili iz Tibeta zaradi kitajske zasedbe in imajo sami veliko težav, posvetijo veliko svojega časaprošnjamza svetovni mir. Celoten kompleks je zelen otok sredi velikanskega mravljišča, Katmanduja. Ogledamo si še drugo pomembno budistično svetišče, Bodnath stupo. Kot v vseh budističnih svetiščih je tudi tu izjemno čisto, pometeno, ogromna bela stupa se dviga sredi molilnih zastavic in spet Budine stroge oči, okrog in okrog pa je vzidanih neskončno veliko molilnih mlinčkov, valjev, na katerih so zapisane molitve. Ko ga vernik zavrti, s tem pomoli. Opazujem menihe v temnordečih haljah, ki zamaknjeno hodijo ob zidu in vrtijo mlinčke. V rokah nosijo nekakšne rožne vence iz oreščkov nekega drevesa in molijo. V bližini stupe stoji tovarna znamenitih tibetanskih preprog. Odkar so Kitajci zavzeli Tibet, je mnogo Tibetancev pribežalo vNepal, kjer jih kljub revščini in gosti naseljenosti prijazno sprejemajo. Tako so nastala cela nova naselja in Tibetanci so kot zelo podjetni ljudje prinesli s seboj tudi znanje izdelovanja čudovitih preprog. Tako je postalo izdelovanje preprog pomembna gospodarska veja. Tovarna ni taka tovarna kotjihpoznamoprinas, ampak je to velik prostor, na začetku nekaj žensk na kolovratih prede volno. Večino prostora zavzemajo okvirji, kjer so napete niti in ženske po dve in dve neumorno vozlajo preproge, vozel za vozlom, vzorec imajo na plakatu poleg sebe. V oči mi je padel napis ob imenu tovarne, da tukaj ne delajo otroci. Kajti zaradi revščine morajo v Nepalu otroci delati. Velikokrat jih lastniki delavnic in tovarn neusmiljeno izkoriščajo. Otroško delo je uradno prepovedano in tudi različne mednarodne organizacije se borijo proti izkoriščanju otrok. Obiskali smo tudi zelo nenavadno hinduistično svetišče ležečega Višnuja, najvišjega hidujskega božanstva, v vasici Budhanilkanta. Ogromni Višnujev kip leži sredi vode svetega izvira na zviti kači velikanki. Vendar pa si ob obisku hindujskih svetišč razočaran, kajti prav hudo umazana in zanemarjena so. Tako je sveta voda skoraj črna in polna smeti. Vendar to ne moti vernikov, ki zvesto prihajajo in prinašajo svoje darove. Naprej smo se odpeljali v Pašupatinath, najbolj svet hindujski kraj. To je ogromen kompleks svetišč, ki so zgrajena na bregovih svete reke Bagmati. Že od daleč nas pozdravi čuden vonj v zraku. Kmalu vidimo, od kod prihaja. Na bregovih svete reke so posebni pomoli, kjer se opravljajo pogre- bi. Za dušo umrlega hindujca je najbolje poskrbljeno, če se telo zažge na grmadi in se pepel strese v vode svete reke. Vidimo v belo tkanino zavite pokojnike, posute z barvilom in rožnimi listki. Za vsak pogreb je potrebno pripraviti veliko grmado. Nanjo položijo pokojnega, ga pokrijejo s slamo. Ko grmada gori, ji dodajajo parafin in dišave, pogrebci pa sedijo zraven in mirno spremljajo dogajanje. Smrt je za vzhodnjake normalen zaključek življenja, veliko manj se žalostijo kot pri nas, saj je po njihovi veri vsakemu namenjeno več življenj in se človeška duša sle-jkoprej spet reinkarnira v novo živo bitje. Tako je konec nekega življenja pravzaprav začetek novega. Barva žalosti je bela. Preko mosta nad sveto reko se povzpnem po širokem stopnišču na hrib, kjer so nova in nova svetišča in kapelice. Hinduistična svetišča so umetniško veliko bolj izdelana kot preprosta in asketska budistična. Nastajala so v srednjem veku in večinoma izklesana v kamnu. Kapelice so posvečene bogu Šivi, ki nastopa kot Pašupatinati, zavetnik živali. Spoznaš jih po svetem biku, ki je nosil Šivo na njegovih številnih potovanjih in ga čaka pred vrati. Najsvetejši del je mali okrogli oltarček sredi kapelice, kamor polagajo verniki svoje darove. Vsak oltarček varuje sveta kača. Okrog svetišč je veliko starih, debelih dreves, ki so sveta prav tako kot njihovi prebivalci, opice, ki jih je tudi tukaj veliko. Nekateri ljudje v svetiščih tudi živijo. Stalni prebivalci kapelic so sadhuji, sveti možje v oranžnih ali rumenih haljah, ki so zapustili posvetno življenje in zdaj žive le za molitev. Vsak ima pločevinasto skledico ali kanglico, vanjo jim verniki vsipajo riža in tako se sveti mož preživlja. Od turistov pa dobijo kakšno rupijo za fotografiranje. Uživam ob prekrasnih detajlih izklesanih v kamen. Zvonovi so obešeni nizko, da lahko pozvoniš z roko. V vlažnih kotičkih kapelic opazim ljubo znanko, drobno praprot venerine laske. Ko jo pogledam malo bližje, pase mi naježi koža, male tem-nosive pijavke opazim na njej. Lidži jim pravijo v Nepalu in v času monsuma znajo biti prav zoprne, saj ti zlezejo po čevlju na nogo in se prisesajo na kožo, pijejo kri in se jih prav težko znebiš. Pri povratku opazim, da so sveti biki pred Šiv-inimi kapelicami prav realistično izdelani, vsakemu med zadnjimi nogami v beli svet gledajo velika moda in vsaka so drugačne oblike. To me spravi v dobro voljo. V Nepalu ni strogih meja med posvečenim in posvetnim. Malo nižje ob reki se sušijo veliki kupi žita, še naprej že v sveti reki perejo perilo in pomivajo posodo. Zvečer pripravim nahrbtnik za pohod okrog Annapurn, ki je najpomembnejši del potovanja. (se nadaljuje) Kaj je zate KULTURA? To vprašanje je bilo zastavljeno učencem na OŠ Nazarje. Anke-tostaizvedUANAPLANOVŠEK in NATALIJA LIVK iz Nazarij. Ana in Natalija bosta odslej pomagali Bobenčku pri nastajanju vsebine. Kultura je zelo širok pojem. V leksikonu piše, daima beseda pet pomenov: 1. celota vseh (materialnih in nematerialnih) pridobitev človeštva na določeni razvojni stopnji; 2. področje človekovega predvsem umskega delovanja (filmska, glasbena k. itd); 3. omika, obvladanje splošnih veljavnihpravil pri vedenju in ravnanju; 4. gojenje rastlin; 5. gojišče bakterij celic, tkiv, organov. Pomen kulture pod številko tri je anketiranim očitno najbolj poznan. Pa poglejmo od bliže besedico omika. Za večino ljudi ta beseda označuje vljudnost ali lepo vedenje in včasih še izobraženost. Toda namen vljudnosti je, da se izogneš temu, da prizadeneš čustva drugih ljudi. Iz izkušenj pa veš, da lahko prizadeneš nekoga tudi nenamerno. Pa še nekaj. Tildi prizadeti nekoga ob pravem času naprav način je lahko dobro dejanje. Tako lahko rečemo, da je omika vedno povezana z zavestnimi namerami - zavedanjem, ne pa z prizadetostjo drugih. Torej: veliko omike v tem in naslednjem meseni, pa še v naslednj ih mesecih ne pozabi nanjo. Čao! Gl0WA Kultura je: -dane pljuvaš - da ne onesnažuješ okolja - da ne mečeš smeti v reko - da se lepo obnašaš Kristina Martinovič, 1. razred Ob besedi kultura, se spomnim na vljudnost do učiteljev, lepo vedenje in spoštovanje do starejših. Beno Kokovnik, 1. a razred Kultura je: - da se lepo obnašamo - da smo prijazni - da med jedjo ne cmokamo - da se ne tepemo - da se znamo v kulturnih ustanovah lepo obnašati - da nismo glasni - da vikamo starejše - da ne segamo v besedo - da upoštevamo bonton Pod kulturo pa spadajo tudi kulturni dnevi in kulturni delavci (pesniki, pisatelji...). 2. b (skupno) Kultura je: - da se lepo obnašamo - da ne pljuvamo pred vsemi - da pozdravljamo - da se ne odgovarjamo - da se lepo obnašamo, še posebno v kulturnih ustanovah - da si ogledamo različne predstave - da ne žvižgamo in ne segamo v besedo 2. a (skupno) Kultura je širokega pomena. Pomeni lepo vedenje pri mizi, značilni so kulturni dogodki in prireditve. Domen Orosel, 3 razred Kultura je zame, da pomagam doma, da mečem pa- pirčke v koš, da ne uničujem okolja. Kultura pa je zame tudi, da se lepo obnašamo, da hodimo na kulturne predstave ter da redno delamo domače naloge. Niko Poljanšek, 3. razred Kultura so zame kulturni prazniki ter lepo obnašanje. Pia Pogorelčnik, 4. razred Kultura je zame, da hodiš na predstave, da spoštuješ državne praznike... Kultura pa lahko pomeni tudi lepo obnašanje in prijazen odnos do starejših ljudi. Da se jim, naprimer ne odgovarjaš, da jim na polnem avtobusu odstopiš sedež, jih pozdravljaš in si z njimi prijazen. Klavdija Krivec, 5. a razred Zame je kultura lepo obnašanje, da pozdravljaš starejše ljudi, da pomagamo vsem ljudem, ki so v stiski. Nataša Žerovnik, 5. b razred Značilnosti kulture so kulturni dnevi, kulturne prireditve, kulturno vedenje, vedenje starosti primerno. Manica Napotnik, 5. a razred Kultura je zame obiskovanje kulturnih prireditev, kulturno vedenje. RokGoltnik, 5. b razred Kulturno je, da starejšim na polnem avtobusu odstopiš sedež in se do njih vedeš spoštljivo. Tina Mikek, 6. b razred Ob besedi kultura najprej pomislim na kulturne prireditve. H kulturi pa spada tudi kulturno obnašanje, da se ne kregamo, dane uničujemo kulturnih ustanov, da odrasle pozdravljamo, jim ne jezikamo in jim pomagamo. Seveda pa moramo upoštevati in ubogati tudi učiteljice, kar je tudi kulturno. Ana Žagar, 6. a razred Zame je kulturno lepo vedenje, primerno obnašanje na kulturnih prireditvah, v javnosti, vljudnost do starejših. Manja Hren, 7. razred Kultura je lepo vedenje do sočloveka, da nisi nes-ramen, značilne so kulturne stavbe, ki jih ne smemo uničevati. Tina Srčič, 7. razred Zame je kultura urejena civilizacija, bonton, upoštevanje raznih pravil, da se ne norčuješ iz starejših ali tistih, ki so drugačni od nas. Nataša Šumečnik, 7. razred Kultura je zelo širok pojem, ki lahko pomeni lepo obnašanje pri jedi, obiskovanje raznih slovesnih predstav, pa tja do raznih šeg in navad različnih ljudstev, krajev, držav... Daliborka Garič, 8. a razred Kultura je zame predvsem lepo obnašanje, naprimer pri mizi, v šoli, v gledališču.... Človek, ki se zanima za kulturo obiskuje razne kulturne prireditve in to je tudi del kulture. Denis Hren, 8. a razred & 0> MLADI BOBENČEK 1 Qi S er •S e S' *3 •S, § .§*•§ s ^ O »5J Qi Q> Jf -g ti f i .Q> OS «*38 58 s a 1 *> a •S a lil ! s « «, c g vr «l ^ a >?> -s. lit tš a e> ■a o 8 a’1 ^ § ^ !S> Ej! U Slovenijo prihaja ena redkih legend rock glasbe, ki je še danes aktivna, skupina YES. Člani skupine so še vedno obrnjeni v smer progresivnega rock zvoka 70-tih. Njihov vpliv je še kako opazen tudi v popularni glasbi. Na tržišču je kratek čas že tudi novi album z naslovom »The Ladder« z enajstimi novimi skladbami. U Ljubljano prihajajo 20. marca. Izšel je tretji album velike rap zvezde NOTORIOUS B.I.G. z naslovom »Born Again«. Čeprav Noto-riusa ni več med živimi je poleg 2 Paca ostal velika zvezda, ki privlači ogromno pozornosti tudi po smrti. Na njegovem novem albumu gostuje sama smetana r’n’b in rap svetovne produkcije: Puff Daddy. Busfa Rhymes. Lauren Hill. DMX, Nas. Method Man&Redman. Lil’ Kim in veliko drugih. Takoj po izidu je zavzel prvo mesto ameriške top lestvice albumov! Na vrh domačih lestvic so se povzpeli člani skupine MAMBO KINGS z atraktivno »Preveč je (epih deklet«. Narejena je v stilu velikega hita Lou Bege in je kar klicala po tem. da osoji poslušalce. Mambo Kings so skupina, ki je na glasbenem prizorišču sicer že precej časa. kar pet let. Poznajo jo predvsem tisti, ki obiskujete slovensko primorje, saj so tamkajšnji stalni band. Znani so tudi po svojih specifično latino ritmih. Pred časom so se odločili za sodelovanje z ekipo Dee Jay Time in obrodilo je sadove. Skladba »Preveč je lepih deklet« je izšla na »Belem Albumu 5«. pripravljajo pa že naslednjo skladbo, ki bo izšla na naslednjem »Belem Albumu«. Na naših radijskih postajah pa je zadnji mesec pogosto predvajana pesem »Tu je moj dom«, ki jo izvajata WERNER in MARJAN ZGONC. Skladba je zanimiva zaradi kombinacije glasov, saj je Marjan Zgonc šolan pevec in z lahkoto zapoje tudi marsikatero arijo. Duet je nastal po tem, ko je Werner poklical Zgonca in ga povprašal, če bi želel sodelovati, (n tako je nastal »Tu je moj dom«. Nastopila sta že v oddaji »Zoom« v Mariboru, vidite pa jih lahko tudi na vseh Wernerjevih koncertih. Alenka Odprto prvenstvo v lednem plezanju Ice extreme Solčava 2000 Solčavski alpinisti Andrej Grudnik, Tone Pavlič in Cene Roban so decembra lani pod okriljem Turističnega društva Solčava in ob pomoči občanov ter kolegov alpinistov postavili atraktivno kockasto ledno mojstrovino, ki je drugi tovrstni objekt v Evropi namenjen lednemu plezanju. V soboto innedeljo, 22. in 23. januarja, so pripravili odprto prvenstvo v lednem plezanju »Ice extreme Solčava 2000«. Tekmovanje so posvetili prijatelju Marku Čaru, ki se je pred nedavnim ponesrečil v Logarski dolini, pred tem pa je vseskozi sodelov Na prvem tekmovanju v lednem plezanju se je pomerilo 22 tekmovalcev in dve tekmovalki. Manjkalo je nekaj znanih imen slovenskega lednega plezanja, ki so zastopali naše barve na tekmi svetovnega pokala v Courchevelu. Na sobotni kvalifikacijski tekmi so se tekmovalci pomerili v hitrostnem težavnostnem plezanju v štirih smereh s klasičnim orodjem, to je s cepini in derezami. Zadnja, najtežja smer, je zaradi težavnosti zavrnila vse razen najboljših šestih. Nekaj tekmovalcev je plezalo že v soju žarometov, kar je dalo vsej stvari še posebno privlačnost. Tekmovanju je sledila razglasitev in zabava z ansamblom Zmaji. Večina najboljših tekmovalcev pa se je odpravila k počitku in relaksaciji za finalno tekmo. Dvanajst najboljših na kvalifikacijski tekmi se je pomerilo v nedeljskem finalu. Najprej sta se v finalni smeri poskusili najboljši tekmovalki. Romana Savič (AO Matica) je zaostala za Jasno Pečjak (AO Domžale), ki je postala prva zmagovalka Ice extreme Solčava 2000. V moškem finalu so prvo, sicer težko smer preplezali vsi tekmovalci, največ preglavic pa je povzročala najhitrejšemu iz predtekmovanja Pavlu Kozjeku, ki je priplezal na vrh šele v tretjem poskusu. »Solčavski led ne prenese nervoze,« so modrovali številni gledalci od blizu in daleč. V drugi, zelo zahtevni smeri so plezalci z atraktivnim plezanjem poskrbeli za vizualne užitke i snovanju plezališča. Med ledom in zemljo (foto: Ciril Sem) in zadržane dihe gledalcev. Bučna, pa tudi tiha podpora s stisnjenimi pestmi je plezalcem pomagala pri premagovanju težkih detajlov previsne smeri. Ogorčeni boji s previsi so tekmovalcem izpijali moči in drug za drugim so zapuščali »neosvojeno lepotico«, kot je komentiral svoj neuspeh eden od tekmovalcev. V končni razvrstitvi je na ledeni stopnici s številko tri stal Rok Zalokar (AO Radovljica), drugo mesto je zasedel Bojan Leskovšek (AO Matica), junak tekmovanja pa je bil, kot so mnogi upali in previdno napovedovali, naše gore list, večkrat potrjeni virtuoz lednega plezanja, Jernej Grudnik - Nejc (AK Planika). Mojstrstvu njegovih gibov in moči so pritrjevali vsi plezalci in gledalci. Edini je priplezal do vrha in postal absolutni zmagovalec prvenstva Ice extreme Solčava 2000. S tem si je priboril drugo zmago na vseslovenskih tekmah v lednem plezanju. T\idi na tekmi, 12. februarja, v Bohinju bo štar-tal na dobro uvrstitev, sreča pa je zdaj na eni, zdaj na drugi strani, pravi Nejc. V prihodnje načrtuje precej plezalnih vzponov, med njimi tudi spominsko smer posvečeno prijateljstvu z Markom Čarom. Tekmovalci so enoglasno pohvalili organizacijo tekme, ki se, kot pravijo, lahko kosa s tekmami za svetovni pokal. Zadovoljni plezalci zatrjujejo, da se bomo v Solčavi še srečali. Gledalci so navdušeni nad neverjetnimi akrobacijami plezalcev in izvedbo tekme. Organizatorji se zahvaljujejo vsem, ki so kakorkoli pomagali pri izvedbi tekmovanja in se priporočajo tudi v prihodnje, saj že snujejo nove načrte in glede na odmevnost tekmovanja še v tej sezoni načrtujejo tekmo z mednarodno udeležbo. Marko Slapnik Športno društvo Mozirje Dvorana zaživela za vse krajane Po dolgih letih propadanja je ob novem letu dvorana objekta Partizan znova zaživela v vsem blišču. V njej se sedaj izvajajo vse dejavnosti, ki so nekdaj v tem objektu že imele svoj prostor. V topli in lepo urejeni dvorani ima svoj prostor mali nogomet, odbojka, aerobika, karate, košarka, svoj prostor so dobile starejše članice, ki jih vodi Pavla Trogar, pravkar pa se pripravljajo tudi na začetek izvajanja namiznega tenisa. Želja članov športnega društva je organizacija brezplačne in organizirane vadbe za osnovno in srednješolsko mladino. Aktivnosti za slednje bodo organizirali tudi v času počitnic. Z osnovno šolo se pravkar dogovarjajo o možnosti, da bi imeli šolarji nižjih razredov v dvorani športno vzgojo. Rekreacija v dvorani poteka vsak dan od 16. do 22. ure. Prostih pa je še nekaj terminov, tako na primer ob sredah in petkih od 16. do 18., torkih, četrtkih in sobotah od 16. do 17. in ob petkih, sobotah ter nedeljah od 20. do 22. ure. Prosti so še tudi dopoldnevi. Vse informacije o prostih terminih se lahko dobijo pri Janezu Jankotu. V športnem društvu upajo, da bodo lahko v naslednjih letih dokončali z obnovo, saj jih čaka še zunanja fasada in pisarniški prostori. Doslej so v obnovo vložili 12.5 milijonov, za dokončanje pa jim jih manjka še okoli pet. Benjamin Kanjir V dvorani ŠD Mozirje je sedaj zelo živahno (foto: Ciril Sem) Lokostrelski klub Mozirje Nove zmage V soboto, 22. januarja, je biiv Škofji Loki prvi letošnji turnir za slovenski pokal. Med 170 udeleženci iz vseh slovenskih klubov so bili tudi člani LK Mozirje, ki so dosegli odlične rezultate in s tem napovedali, da bo tudi letošnja tekmovalna sezona tako uspešna, kot je bila lanska. Podelitev priznanj za uspešno opravljen smučarski tečaj (foto: DP) Pri članicah compound je s 567 krogi zmagala Bernarda Zemljak Perhač. Pri članih compound je Štefan Ošep s 572 krogi zasedel peto mesto, Marko Satler je bil s 565 krogi deseti, Ivan Šket s 555 krogi devetnajsti, Janez Grom pa s 515 krogi 31. Pri veteranih je s 574 krogi zmagal Dušan Perhač, Miran Borštner pa je bil s 550 krogi peti. Pri dečkih compound je s 544 krogi slavil Aleksander Ošep, pri mlajših dečkih compound pa je s 537 krogi enak uspeh dosegel V zadnjih letih so se pojavljali razni poskusi, da bi smučišče znova oživelo. Ker pa je ta dejavnost strogo vezana na količino snežnih padavin, so premnoge zelene zime počasi, a vztrajno povzročile propadanje vlečnice in samega terena. Ta proces bi se nadaljeval tudi v zimski sezoni 1999/2000, če se člani Gornjesavinjskega smučarskega kluba Mozirje ne bi odločili za ponovno oživitev smučišča. Klub je dobil Brdce v totalno zanemarjenem stanju. To dejstvo pa jim ni odvzelo volje in poguma in pričeli so s temeljito obnovo. V to so vložili preko 500 prostovoljnih ur. Še pred tem pašo morali urediti dovoljenja. Zemljišče je v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS, lastnik vlečnice pa je Športno društvo Mozirje. Z obema lastnikoma so najprej uredili pravno formalne zadeve, pridobili dogovor s skladom o uporabi zemljišča in Primož Perhač. V tej kategoriji je bil Sebastjan Ošep s 494 krogi tretji. Pri mlajših deklicah olimpijski lok je z 241 krogi zmagala Janja Perhač. Dan kasneje sta se Bernarda Zemljak Perhač in Dušan Perhač udeležila mednarodnega lokostrelskega turnirja v Spilnbergu v Italiji. Med 92 tekmovalci sta slavila v svojih kategorijah: Bernarda s 574 krogi, Dušan pa s 575 krogi, kar je bil tudi absolutno najboljši rezultat turnirja. KF podpisali pogodbo s športnim društvom o uporabi vlečnice. Na teh trdnih temeljih so lahko pričeli z delom. Ravno zadnje dneve pred prvim snegom je bila obnova končana in smučišče pripravljeno na sprejem rekreativcev. Velik zalogaj je bila tudi ureditev vlečnice. Predstavnik RTC Rogla, ki je prišel napravo pogledat, je svetoval potrebne ukrepe za tehnično izpravnost in varnost le-te. Opravljen je bil tehnični pregled in pridobljeno elektro soglasje ter priključitev. S tem je bilo postorjeno vse, kar je potrebno za normalno delovanje smučišča. Obnovljena je bila hiška, ki varuje vlečnico in dograjen predprostor s shrambo za potrebne rekvizite. Na smučišču, ki so ga ob prvem snegu sami stlačili, pri drugem pa so jim na pomoč priskočili člani SK Ljubno s svojim teptalcem, so na- jprej pričeli z interno vadbo selekcije, nato pa tudi s šolo smučanja najmlajših. Na ponudbo se je odzvalo kar 74 malih smučarjev iz Mozirja, Nazarij in Rečice, ki so v treh tednih uspešno opravili prve smučarske korake. Brdcam so otroci ponovno vdihnili življenje, v splošno zadovoljstvo njih samih, staršev in predvsem članov kluba, ki so si dolge mesece za to najbolj prizadevali. Tečaji so se končali nadvse resno, z merjenjem časov ter obveznimi priznanji. Izmed njih so izbrali najboljše in ustvarili drugo selekcijo, ki se bo pričela pripravljati za kasnejša tekmovanja. Za najmlajše in najbolj neizkušene so na desni strani smučišča postavili majhno vlečnico, s katero so premagovali prve ovire snežnih strmin. Smučarski zanesenjaki imajo z Brdcami velike načrte. V novi sezoni bi radi dobili svoj top za zasneževanje ali pa si ga vsaj izposojali po potrebi. S tem bi se smučarska sezona na tem smučišču bistveno podaljšala, povečala pa bi se tudi kvaliteta smučanja. Druga velika želja je osvetlitev smučišča z reflektorji, kar bi omogočilo nočno smuko. Smelih načrtov se smučarji pod vodstvom Darka Repenška lotevajo brez strahu, zavedajoč se, da Brdce niso le njihov, ampak veliko širši problem. K njegovemu reševanju bi se morala vključiti tudi mozirska, če ne še katera izmed sosednjih občin in turistično društvo. Lepo urejen zimsko športni objekt bi namreč nudil dodatno možnost in ponudbo za preživljanje aktivnega oddiha turistov, ki si jih vsi tako želimo. Benjamin Kanjir Naročniki SN imajo 15% POPUSTA PRI ZAHVALAH IN MALIH OGLASIH Miloš LUKAČ, s.p. Sp. Rečica 59,3332 Rečica ob Savinji - Tel. & Faks: 063/ 831 848 - Vratna krila Lesne Sl. Gradec po tovarniških cenah - Proizvodnja kvalitetnih smrekovih podbojev - vhodnih vrat • oken po naročilu • prodaja kljuk Možnost plačila na več čekov! Gotovinski popusti! Gornjesavinjski smučarski klub Mozirje Ponovna oživitev Brdčkega vrha Smučarski navdušenci, ki jih vodi Darko Repenšek, so lani septembra pristopili k celoviti obnovi smučišča na Brdčkem vrhu. Domačini se gotovo še spomnijo razcveta tega smučišča pred 15 in več leti, kmalu zatem pa je smučanje na tem hribu začelo izgubljati veljavo in se izgubljati v pozabo. OBVESTILO BRALCEM Z začetkom veljave novega zakona o javnih glasilih (23. aprila 1994) uredništva ne zavezujejo več določila starega zakona o javnem obveščanju iz leta 1986. To pomeni, da si uredništvo poslej pridržuje vso pravico do njihove objave ali neobjave, do krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja, v skladu s.svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa novi zakon v tretjem poglavju. Zaradi želje uredništva, da čim večjemu številu bralcev omogoči povedati svoje mnenje, in zaradi prostorske omejenosti, opozarjamo, da bomo praviloma spoštovali omejitev največ 60 tipkanih vrstic, daljše prispevke pa bomo bodisi zavrnili bodisi skrajšali po lastni presoji. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom (tudi v primeru institucij, strank, društev, organizacij ipd.), po možnosti tudi telefonsko številko, s katero je mogoče preveriti avtentičnost avtorja, in originalno podpisani. Jaz pa vem, koga bom volila Moram priznati, gospa Ana Krivec, da ste kar optimist, ko gre za bližajoče se volitve. Tako ste v svojem članku med drugim tudi napisala, da boste volila tistega, ki bo perečo problematiko družbe znal uspešno reševati. S tem se popolnoma strinjam. Vendar se postavlja vprašanje, kdo je tisti, kakšne možnosti za delo bo imel oziroma bodo imeli. Kajti brez možnosti in brez podpore še tako nadarjeni padejo. Vemo, kako je s tem pri nas in kakšno stanje vlada na določenih področjih. Vemo, da so nekateri ministrski resorji skorumpirani do te mere, da normalno delo v njih ni več možno. Vemo, da v teh korupcijskih poslih delujejo sile kontinuitete, ki zastopajo sam vrh oblastne strukture v Sloveniji. Vemo, da je Slovenija zaradi tega hudo oškodovana in da to najbolj občutimo mi, preprosti prebivalci države. Vendar nič ne kaže, da bi se situacija v prihodnje kaj spremenila, kaj- ti oblast je za nekatere mamilo, ki jih neskončno opaja. Gre za ljudi, ki jih je zaslepila ekstremna ideologija, katere sužnji so in bodo ostali do groba. Njihov značaj in morala se ne ujemata z značajem in moralo preprostega človeka, kar pomeni, da ne priznavajo obče človeških vrednot, kot so: resnica, pravica, poštenost itd. Njihov življenjski prostor je zakulisje neštetih prevar, hinavsko izgubljenih spominov, dobro premišljenih laži, ki jih s pomočjo takšnih in drugačnih medijev širijo med nebogljeno ljudstvo. In te ljudi so volili in jih še bodo volili tisti, ki na račun tega dobro živijo, kajti projektno podlago za to so si ustvarili že v prejšnjem režimu. In zaradi vsega tega (in še česa) obstajajo, ga. Ana Krivec, res majhne možnosti za izpolnitev vaših predvolilnih želja, ki ste jih navedla v svojem članku. Žal mi je. Jože Ugovšek Lenart 14, Gornji Grad Odgovor na pismo »Družabno srečanje in še kaj« G. Glušič, ni lepo in dostojno, da pišete o druženju upokojencev Mozirja v Nazarjah, ko pa niste bili poleg. ZDUS je organizacija civilne družbe, kjer je včlanjenih 260.000 upokojencev. Povsod smo upokojenci zelo aktivni, zlasti pa v društvih upokojencev. Upokojenci Mozirja so zelo aktivni. Pozanimajte se za njihove aktivnosti. Udeležencem govorim, ne čitam referata zato, ker želim spremljati reagiranje udeležencev, tako je bilo tudi v Nazarjah. G. Glušič, če bi bili prisotni, bi se prepričali, da so upokojenci moje izvajanje sprejeli in me večkrat prekinili z močnim ploskanjem. Na Vašo žalost pa predsednik ZDUS-a Vinko Gobec ni imel politikantskega govora, temveč je zelo strokovno informiral upokojence Mozirja o družbeno ekonomskem položaju upokojencev v Sloveniji s posebnim poudarkom na reformi pokojninskega sistema in o aktivnostih ZDUS-a. Seveda sem informiral upokojence, da SKD in SDS nista podprli temeljne zahteve upokojencev, da se pokojnine usklajujejo s povprečno rastjo vseh plač zaposlenih. Nasprotno -poslanca SKD g. Demšar in ga. dr. Vencljeva sta predlagala amandma, ki za upokojence k sreči ni bil sprejet, saj bi na tej osnovi upokojenci letno izgubili še med 16 in 32% mesečne pokojnine. Upokojenci Mozirja so v celoti podprli prizadevanje ZDUS-a, ker smo preprečili zmanjšanje že tako nizkih pokojnin za del populacije upokojencev. G. Glušič, po Vašem bi moral upokojencem zamolčati delovanje poslancev navedenih strank. Zapisati Vam moram, da bomo na občnih zborih društev upokojencev, ki so pred nami, seznanjali upokojence z dejstvom, da SKD in SDS nista podprli reforme (gre le za kozmetične popravke). Številnim zaposlenim, zlasti pa tistim, ki imajo do 20 let delovne dobe, in upokojencem moramo zapisati, da se vprašate sami: ali je res sicer postopno povečevanje delovne dobe za ženske od 35 na 38 let in povečanje starosti od 53 na 61 let, za moške pa povečanje starosti od 58 na 63 let, povečanje obračuna 10-let-nega povprečja pokojninske osnove na 18-letno povprečje, letno zmanjšanje odmere pokojninske osnove za 0,5%, upokojencem pa se zmanjša letno usklajevanje pokojnin glede na rast plač tudi po 0,5% letno, uzakonitev razmerja najnižje pokojnine in najvišje pokojnine na 1:4 samo kozmetični popravek? Odgovor poznate sami. G. Glušič, tako se po Vašem borijo Vaši za »skupno blaginjo in socialno pravičnost«. Udeleženci srečanja v Nazarjah Vam bodo potrdili, da nisem nič govoril o »paktu stabilnosti za jugovozhodno Evropo - Balkan«. To je Vaša izmišljotina. Pohvalil pa sem upokojence Slovenije in upokojence Mozirja, da smo v času svojega dela z odpovedovanjem ogromno storili za razvoj Slovenije, na kar smo upravičeno zelo ponosni. Dejal sem celo, da Glina Nazarje, Elkroja, Tovarne gospodinjske opreme niso gradili Beograjčani ali Ljubljančani, temveč da so se navedena in druga podjetja v tej regiji razvila na osnovi dela, znanja in odrekanja številnih zaposlenih v teh podjetjih. (Velik del teh so sedaj v pokoju.) Kritično sem ocenil, da se upravlja-lec države - Vlada in vse parlamentarne stranke premalo zanimajo za gospodarski razvoj, ki je osnova Sem študentka etnologije in kulturne antropologije na filozofski fakulteti v Ljubljani in želim podrob-neje raziskati bajtarstvo na Veliki planini, kamor pogosto zahajam. Zakaj ravno bajtarstvo na Veliki planini? Ker je zanimiv in enkraten družbeni pojav, ki se je razvil v določenih pogojih in se skupaj z njimi tudi spreminja. Planina je nudila primeren dostop in s svojimi hribčki ugodno smuko, pastirske bajte pa so samevale v zimski zgodbi in bile kot nalašč primerne za zatočišče. Tako je bila leta 1930 za čez zimo najeta prva bajta na Planini... In od takrat pa do danes se je v pestri zgodovini bajtar-stva marsikaj zgodilo. Bajtarstvo je nekakšna oblika vikendaštva - zimskega najemništva pastirskih bajt na Veliki planini, ki pa je razvilo tudi svoje aktivnosti in običaje. Zanima me bajtarstvo z vso kulturo, ki jo je in jo goji še danes. Torej delo in družabno življenje bajtarjev z bajtarskim koledarjem aktivnosti, vsega. Udeležence sem tudi informiral, da ni res, kako velika sredstva prispeva Slovenija iz proračuna za upokojence. Sredstva namenjena izplačevanju preko ZPIZ-a v proračunu nadomeščajo številne zakonske predpise o zmanjšanju prispevkov delodajalcev, o socialnih podporah itd. Udeležence sem opozoril na pomembnost leta 2000, ko bomo volili Državni zbor. Upokojenci lahko oprostimo strankam in posameznim poslancem, ki nas krivijo za slabo gospodarsko stanje, ker se preveč sredstev namenja pokojninam. (Kar seveda ni točno.) Poudaril pa sem, da upokojenci nismo neumni, da bi glasovali za posameznike in stranke, ki nam nenehno zmanjšujejo pokojnine, ki so zasluženo vplačane in so individualna socialno ekonomska kategorija. G. Glušič, če pa Vas moti, da smo upokojenci zelo aktivni in da bomo z aktivnostmi tudi nadaljevali, zlasti zato, da bomo mnogo bolj vplivali na sestavo Državnega zbora ob volitvah leta 2000. Imamo sistem, kjer moraš biti zraven, če ne si odpisan. Upokojencev nas je preveč in na naših ramenih je slonela povojna obnova, razvoj gospodarstva in razvoj vse družbe, da bi se pustili opehariti. Srčno upam, da bodo upokojenci Mozirja in Gornje Savinjske doline prispevali pomemben delež, da bo več upokojencev v Državnem zboru leta 2000, kot jih je sedaj. Predsednik ZDUS Vinko Gobec o na Veliki planini razne zgodbe bajtarjev, higiena, obleka, prehrana, pot bajtarja na Planino... Zanima pa me tudi Planina na splošno in pa bajte kot osnovna potreba bajtarjev ter odnos bajtarja do vseh dejavnosti na Planini in obratno, še posebej pogledi kmetov -gospodarjev bajt na svoje »turiste«. Zato vabim vse, ki imate oziroma veste karkoli v zvezi z bajtarstvom, da sodelujete pri raziskavi. Vsak preblisk, zgodbica je pomembna... Letos bo bajtarstvo slavilo svojo 70-letnico in ob tej priložnosti bi rada zaokrožila raziskavo v obliki knjige, saj si ta naša edinstvena Planina, bajtarji in Slovenija to vsekakor zaslužimo. Prispevke, gradivo, slike, mnenja... o bajtarstvu na Veliki planini mi prosim dajte na vpogled opremljene z vašim priimkom, imenom in naslovom, kot pač zahteva strokovna raziskava. Teja Hlačer Kidričeva 103 Trzin Policijska postaja Mozirje Poostren nadzor prometa Policisti PP Mozirj e v skladu s svojimi letnimi načrti večkrat letno izvajajo poostrene nadzore prometa. Z njimi ugotavljajo psihofizične sposobnosti voznikov in izpravnost njihovih vozil. Poostreni nadzori prometa sev skladu s sprejetimi načrti izvajajo za področje posamezne policijske postaje, večkrat pa širše, za območje večih postaj ali celotne uprave. Skupni nadzor na območju postaj Mozirje, Velenje in Žalec je potekal v noči z 28. na 29. januar. Pri nadzoru sta na mozirskem območju sodelovali dve patrulji domače policijske postaje in tri patrulje celjske prometne policije. Začel se je okoli 22. ure, ko so policisti, primerno opremljeni, odšli na prej določene lokacije. Noč je bila zelo mrzla, kljub temu so se policisti svojega zahtevnega dela lotili nadvse resno. Pri njem se nemalokrat srečujejo z ljudmi, ki vozijo z zmanjšanimi psihofizičnimi sposobnostmi, ki jih večinoma povzroča prevelika količina zaužitega alkohola. Tako je bilo tudi tokrat. Promet je bil v hladni petkovi noči zelo redek. Thdi ali predvsem zaradi tega je bilo ustavljenih le 35 os- ebnih avtomobilov. Ugotovljeno je bilo, da so trije ustavljeni vozniki vozili pod vplivom alkohola. Največ-ja ugotovljena koncentracija je znašala 2,44 promila. Tem trem voznikom je bila prepovedana nad-aljnja vožnja, za 24 ur odvzeto vozniško dovoljenje, čaka pa jih še postopek pri sodniku za prekrške. Denarne kazni, ki jim bodo izrečene, bodo znašale preko 90.000 tolarjev, proti voznikom, ki so imeli v krvi več kot 1,5 promila, pa bo poleg tega uveden še postopek za odvzem vozniškega dovoljenja. Seveda so tu tudi kazenske točke. Trem voznikom so bile v tej noči izrečene tudi denarne kazni zaradi storitve prometnih prekrškov. Benjamin Kanjir Ničesar nisi rekla v slovo, le vzdihov polna soba je bila, nikoli več te k nam ne bo, le šopek rož naj v spomin ti bo. ZAHVALA Ob izgubi drage mame, stare mame, prababice Ane KOMAR iz Prihove 20.9.1910 - 29.1.2000 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, podarili cvetje, darovali za maše in jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se dr. Kelemenu in sestri Majdi za zdravljenje na domu, prav tako gospodu župniku za lepo opravljen obred. Govornikoma, gasilcem in vsem ostalim še enkrat iskrena hvala. Žalujoči sin Miro z družino, sestra Pepca z družino ZAGOREL KONTEJNER 15. januarja ob 20. uri je bil dežurni PP Mozirje obveščen, da v Mozirju gori kontejner. Že pred prihodom patrulje so požar pogasili gasilci, tako da ni bilo večje gmotne škode. Policisti so ugotovili, da je zagorelo, ker je neznanec v kontejner, poln papirja, odvrgel cigaretni ogorek. ODTUJIL MU JE DENAR 19. januarja je Jože Š. dežurnega obvestil, da mu je neznanec v jutranjem času odtujil 100.000 tolarjev in bankovec za 100 DEM. Z zbiranjem obvestil so policisti ugotovili, da je tatvino izvršil 24-letni Mojmir J. iz Velenja. VLOMA V OSEBNA AVTOMOBILA Istega dne v popoldanskem času je Jože P. iz Podolševe policiste obvestil, da je neznanec vlomil v dva parkirana osebna avtomobila. Oškodovanca sta vozili pustila za cesto, ker cesta do njunih stanovanjskih hiš ni bila prevozna. Neznanec je iz obeh vozil, ki nista bili zaklenjeni, odtujil več avtomobilskih delov in avtoradio starejše izdelave. Policisti opozarjajo lastnike osebnih avtomobilov in ostalih vozil, da le-te vedno zaklepajo in s tem onemogočajo kazniva dejanja. Nezaklenjena vozila so namreč lahek plen in privabljajo tatiče. VOŽNJA Z MOTORNIMI SANMI V KRAJINSKEM PARKU 22. januarja ob 10. uri je bil dežurni obveščen o uporabi motornih sani na področju krajinskega parka Golte, kjer je vožnja s takšnimi sanmi prepovedana. Policisti so z zbiranjem obvestil ugotovili, da je šlo za vožnjo večih voznikov, ki jo je organiziral Mitja R. iz Braslovč. PRAVOČASNO NAŠLI PODHLAJENO ŽENSKO 25. januarja malo po polnoči je bil dežurni obveščen, da so v kraju Brezje našli močno podhlajeno Veroniko B., ki je bila takoj odpeljana v celjsko bolnišnico. Tekom dneva so policisti ugotovili, da je Veronika na poti domov padla ter izgubila zavest. PRODAJALA PVC VREČKE 27. januarja ob 17.30 uri je Sebastijan G. iz Mozirja dežurnega obvestil, da sta neznanca, fant in dekle, prodajala PVC vrečke kot pomoč dijakom. V času njegove kratke odsotnosti pa sta mu odtujila čevlje. Sebastijanu sta povzročila za okoli 15.000 tolarjev škode, kdor pa bi o neznancih karkoli vedel, naj obvesti postajo policije. Policisti opozarjajo občane, da ne spuščajo neznancev, ki prodajajo vse mogoče, v svoja stanovanja, ker mnogi izmed njih izkoristijo ponujene prilike za razne tatvine. OPOZORILO V času do 10. februarja bodo policisti PP Mozirje izvajali poostreno kontrolo cestnega prometa z laserskim merilnikom hitrosti. 11. februarja preko noči pa bodo izvedli poostren nadzor, s katerim bodo preverjali voznike z alkotesti. Nič in nihče te ne more nadomestiti, odšel si, a še vedno si z nami. ZAHVALA ob boleči izgubi Franca OMLADIČA iz Mozirja Iskrena hvala vsem, ki ste pomagali in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči svojci Pride čas, ki da in čas, ki vzame. Pravijo, je čas, ki celi rane inje čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. V SPOMIN Francu MATIJEVCU iz Luč 18.8.1909 - 17.1.1980 Tvoje: Ančka, Gelca in Blaženka ZAHVALA V 83- letu starosti nas je zapustil dragi brat, stric Matija PURNAT iz Šmartnega ob Dreti 11.2.1917 - 3.1.2000 Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, za vsa izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se vsem sosedom, prijateljem, sorodnikom in znancem za pomoč, gospodu župniku za opravljen obred, cerkvenim pevcem in gospe Mariji Bele za poslovilne besede. Tvoji domači V SPOMIN Ivanu TLAKERJU 9. februarja bo minilo žalostno leto, odkar si nas zapustil dragi mož, oče, brat, stari oče in pradedek. Vsem, ki obiščete njegov grob ali se ga radi spominjate, iskrena hvala. Vsi njegovi ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta, dedka in tasta Martina SMRECNIKA iz Dola pri Gornjem Gradu 13.11.1921 -17.1.2000 se iskreno zahvaljujemo vsem za darovane vence, sveče, svete maše, izrečena sožalja ter vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Vsi njegovi Tri leta te med nami ni, a’ni dneva, ko misel k’tebi ne poleti. Dragi mož, oči in dedi z nami si! , V SPOMIN 9. februarja minevajo tri leta, od kar smo te izgubili Anton JERIČ iz Novih Lok Vsi njegovi Odšel si tiho, brez slovesa. Solza, žalost, boleäna te zbudila ni, ostala je tišina, ki močno boli. V SPOMIN 3. februarja mineva leto dni, odkar nas je zapustil dragi mož, ata in stari ata Anton KOSMAČ iz Konjskega vrha - Luče Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižgete sveče in se ga radi spominjate. Vsi njegovi ZAHVALA ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta Jožeta RIHTERJA iz Nove Štifte 3.3.1937 - 22.1.2000 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste mu ob njegovi kruti bolezni stali ob strani in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala dr. Ireni Blažič-Lipnik, gospe Jelki in gospe Zofki. Zahvaljujemo se g. župniku in g. Zoretu za lepo opravljen obred, pevcem, govorniku g. Strnadu in gasilcem. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta, dedija in tasta Ernesta ŠPEHA iz Mozirja 26.I.I922 - 9.1.2000 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam ustno in pisno izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in svete maše in ga s spoštovanjem pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo njegovemu dolgoletnemu zdravniku g. dr. Butu, osebju zdravstvenega doma Mozirje, osebju bolnišnice Topolšica, osebju oddelka za nevrokirurgijo bolnišnice Celje za požrtvovalno nego v času njegove bolezni. Zahvala velja tudi g. župniku Suhover-šniku za opravljeno sveto mašo in pogrebni obred. Hvala tudi govorniku g. Zavolovšku za poslovilne besede, pevcem za odpete pesmi, solistu za odigrano Tišino, g. Florjancu in pogrebni službi Ropotar za pomoč in korektno opravljen pogreb. Tudi vsem ostalim, ki so sočustvovali z nami, iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi V nebesih sem doma od tega ne sveta nebes se veselim tja priti si želim. (A. M. Slomšek) ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, stare mame Jožefe ATELŠEK p. d. Žlebnikove iz Šmihela 2.4.1921 - 18.1.2000 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali za svete maše, podarili cvetje in sveče. Hvala dr. Štajnerjevi, prav tako iskrena hvala pevcem, Antonu Acmanu za poslovilne besede, gospodu Ivu Suhoveršniku za opravljen cerkveni obred, Andreju za odigrano Tišino, zahvala bogoslovcem iz Maribora in LD Mozirje. Žalujoči: mož Jože, hči Marija in Ivanka z družino POGREBNA SLUŽBA MORANA, CVETLIČARNA, KAMNOSEŠTVO Tel. 063 720-003, 720-660. 7000-640 VETERINARSKO DEŽURSTVO 31.01. do 06.02. Zagožen Drago, dr. vet. med. Ljubno, tel. 0609/633-418, 07.02. do 13.02. Štajner Bojan, dr. vet. med., Mozirje, tel. 0609-641-589, 14.02. do 21.02. Kralj Ciril, dr. vet. med., Ljubno, tel. 0609-633-417. VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE, tel. 831-017,831-418,839-02-20,839-02-21. Delavniki: od 7. do 8.30 ure, nedelje in prazniki: od 7. do 8. ure. IZDAJA ZDRAVIL: vsak delavnik od 7. do 8.30 ure, nedelje in prazniki: 7. do 8. ure. KONJAŠKA SLUŽBA: tel. 451-031, sobote, nedelje in prazniki, tel. 0609-631-933. VETERINARSKI ZAVOD SLOVENIJE, Marija Rup, dr. vet. med, tel. 0609-649-436. AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI: dopoldne od 7. do 8.30, popoldne od 16. do 17. ure. Vsak dan razen ob sobotah, nedeljah, praznikih in dan pred prazniki. ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 6. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 833-013. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Dežurna služba izven delovnega časa: 041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje) 041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter) Med delovnim časom od 7. do 15. ure pa pokličite: 831-910 - Nazarje, 702-118 - Šempeter, 42-010 - Celje. SINDIKALNA POMOČ Koristijo jo lahko člani panožnih sindikatov, ki so združeni v ZSSS. Vsako sredo od 15. do 16.30 je v prostorih Delavskega doma v Nazarjah na razpolago odvetnik Miran Jeromel. JAVNO PODJETJE KOMUNALA MOZIRJE Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621950. Nove knjige v knjižnici Mozirje Leposlovje: Verne: Pariz v 20. stoletju, *Coelho: Veronika se odloči umreti, ‘Sheldon: Prekrižani načrti, ‘Novak: Lipa zelenela je 10. del, ‘Grass: Pločevinasti boben,* Mlakar: Nemirne strune, ‘Pregelj: Cirilina roža,*Fritz-Kunc: Zbogom, prijatelj moj, ‘Hudeček: Moje hiše,‘Šalamun: Morje Strokovna literatura: Trapečar: Konjenikov priročnik, ‘Stekar: Slikanje, ‘Angerer: Od čebelnjaka do medenjaka, ‘Townsend: Ključ do skrivnosti čarovniških trikov, ‘Žnidaršič: Dobimo se na tržnici, ‘Grass: Pločevinasti boben, ‘Slivnik: Potnikovo poročilo, ‘Novak: Rečica z zaledjem Mladinska literatura: Stine: Ne hodite v klet, ‘Stine: Dobrodošli v mestni hiši, ‘Stine: Demonska kri, ‘Takamado: Ledena gora Luli Videokasete: V leru, ‘Naravne sile, ‘Za udarec več, ‘Morilci, tatovi in dve nabriti šibrovki, *8 mm, ‘Ljubljena, ‘Muppetki na otoku zakladov, ‘Mafijska priča, ‘Pravda za vsako ceno, ‘Je ali ni?, ‘Lulu na mostu ZLATA NALOŽBA ZAVAROVALNICA MARIBOR PREDSTAVNIŠTVO MOZIRJE 3330 MOZIRJE, Savinjska c. 2 Tel.: 839-45-00, faks: 839-45-01 GSM: 041/695-208 /. iimrnom Mčm in sumu mi Mumommmi 2. mio mom ste mm m dobičku za mm/\, ki m m za momicA MAKmmčA po mmitm/mmamii lAwomowio 3. v Miomom mo wuHmwMiNommoiAvm/ANJE 4 lAmomKiMumo&osmmomKA ummm mawoppodapi mozAOPmomomCKA 5./6.2.2000 GLOBOKA MODRINA - grozljivka Režija: Renny Harlin Vloge: Samuel L. Jackson, Safron Burrows Globoko pod morsko gladino je tajni laboratorij, v katerem znanstveniki preučujejo možganske bolezni. V bližini imajo zaprte morske pse z zelo razbitimi mižgani. Iz kletke pobegnejo in za znanstvenike se prične pekel, iz katerega se bodo težko rešili... Film je grozljivka, v stilu Žrela, z odličnimi efekti. 12./13.2.2000 SRČNE IGRE - ljubezenska drama Režija: Willard Carroll Igrajo: Gena Rowlands, Sean Connery, Gillian Andersen Ostra in zabavna drama spremlja skupino ljudi, različne starosti in življenjskega sloga, v iskanju ljubezni in partnerjev... PREDSTAVE: SOBOTA OB 20. URI, NEDELJA OB 17. URI. VSTOPNINA 500 SIT. KINO NAZARJE 5/6.2.2000 INSTINKT-triler Režija: Jon Hirteltaub Vloge: Antony Hopkins, Cuba Gooding, jr. V spominu Ethana Powella je zakopana temačna skrivnost, ki je ne morejo razrešiti niti njegova družina, niti možje zakona, kateri so ga priprli zaradi brutalnih umorov, ki jih je zagrešil v pragozdu Ruande. Tam je namreč preučeval življenje goril. Mladi psiholog Caulder pa bi zastavil tudi svoje življenje za spoznanje, kaj je Powella pahnila v blaznost... 12./13.2.2000 GLOBOKA MODRINA - grozljivka PREDSTAVE: SOBOTA OB 20. URI IN NEDELJA OB 17. URI. VSTOPNINA 500 SIT. SIT R/A Na trgu 7,3330 Moziije Tel. 83-90-810 Kot pogodbeni partner Gorenjske BPD, d.d. Kranj opravljamo vse vrste poslov z vrednostnimi papirji. Pri nas lahko na borzi prodate ali kupite delnice skladov in podjetij: Atena, Nacionalna fin. družba, Triglav, Krona, Kmečka družba, Maksima, Krekova družba, Mercata, Gorenje, Mercator, Kovinotehna, Petrol, Telekom,... Nudimo vam informacije o dnevnih cenah delnic. Cvetke in koprive ZVESTOBA DO ROBA Zvestoba do 1 obä. Poslanec SLSJakob Presečnik se je na Ljubnem samozavestno postavil pod znani slogan laške pivovarne. Nas pa zanima, komu bo njegova stranka zvesta do roba: sama sebi, združitvi s SKD ali koaliciji z LDS? Počakajmo, pa bomo videli! (ODVISNO, KAJ BO REKEL ZAGOŽEN PRESS) NA ZDRAVJE, MOZIRJANA! Franjo Steiner in njegova soproga Ksenija sta skok v leto 2000 obeležila ne samo z zdravico ampak tudi s preselitvijo v novo hišo ob Šmihelski cesti v Mozirju. Lastovke se sicer vračajo spomladi, Steinerja pa sta malce pohitela, da bo pomlad čim daljša. (ZBOGOM, ŠALEŠKA DOLINA PRESS) KDO BO KOGA... ... fotografiral, je vprašanje, ki se zastavlja ob tej fotografiji. Savinjčan Pepija, Pepi Cirila, Ciril pa Savinjčana. Da je bilo temu res tako, bomo dokazali prihodnjič. (FOTOREPORTERJI PRESS) Cvetke in koprive so preverjeno neresnične T n Oven od 21. 3. do 20. 4. Počutje: Veliko bo odvisno od tega, koko se boste spoprijeli z notranjim nemirom, ki se vas bo loteval. Naj vam ne bo žal foso, ki ga preživite v samoti. Za sprostitev uporabite način, ki vom je nojbližji in od vas zobteva najmanj noporo. Sprememba okolja vam v tem obdobju ne bi koristila, soj bi pomenila le beg pred samim seboj. Ljubezen: Odnos s partnerjem bo ostal skoraj isti, čeprav ne bo šlo čisto brez bolečih izkušenj. Komunikacija bo živahno in prav je, da se odločite tako, kot se vam zdi prav in se ne ozirate na druge. Partner vam bo sledil. Delo: S finančnim položajem ne boste povsem zadovoljni, ker denarja, ki ga pričakujete, še ne boste dobili. Morali se boste obrniti drugam, ker po vaša presojo ne bo povsem dobro, se ne odločajte za večje finančne podvige. Bik od 21. 4. do 20. 5. Počutje: Trenutno vam najbolj manjka elastičnosti in prilagodljivosti. Preveč siloviti in nepotrpežljivi boste, kar se bo pokazalo tudi v odnosu do lastnega telesa. Koristilo vam bo gibanje no svežem zraku. Privoščite si tudi dovolj spanja in počitka, ljubezen: V prvi polovici tega obdobja boste do partnerja zelo zadržani in nezaupljivi, potem po boste ugotovili, do so vaša sumničenja neutemeljeno. Ložje boste zadihali in tudi vajin odnos se bo popravil. Partner vas bo spodbujal k večji nesebičnosti, ubogajte ga vsaj tokrat. Delo: Pri delu boste marljivi, zato bodo rezultati dobri. Nikar ne bodite prizadeti, če od predpostavljenih ne boste takoj pohvaljeni. Sami si izborite nagrado in pohvalo. Dvojčka od 21. 5. do 21. 6. Počutje: Pričakujete lohko, da boste imeli določene težave z zdravjem, na katere ne boste mogli dosti vplivati. Pomembno je, da upoštevate nekatero navodila in ne skušate zdravljenja krojiti po svojem. Ljubezen: V tem obdobju boste imeli občutek, kot da nekoj zamujate, zato boste skušali živeti kor najbolj intenzivno. Skušali boste partnerju prikriti stvari, za katere veste, da bi go bolele, vendar ni nujno, do vam bo to tudi uspelo. Vajin odnos je dokaj trden, vendar pa bo v tem obdobju postavljen na preizkušnjo, (e ste samski, se boste skušali kar najbolj zabavati in avanture vam bodo popestrile življenje. Nekdo bo trpel zaradi vašega obnašanja, ker bo zaman upal, da imate vsaj slabo vest. Delo: Neka utopična idejo vas bo zelo drago stola. Brez razmisleka in posveta se nikar ne spuščajte v nekaj, kar bi vas lahko finančno pokopalo. Rak od 22. 6. do 22. 7. ÜP krasno. Novi znanci vam bodo vlivali samozaupanje in nadvse ste jim lahko hvaležni za vsa podporo, ki jo boste od njih dobili. Ljubezen: Marsikatere obveznosti do družine vam bodo v tem obdobju zoprne. Na vsak način boste hoteli biti svobodni, pri tem po lahko pozabite na osnovne obveznosti do družine. Partner vam bo očital površnost in nezanimanje, kar bo v neki meri tudi res. Nikar ne tvegajte še več. Izgubili bi samo vi. Delo: Posvetili se boste stvarem, ki vam prinašajo finančno korist, vse drugo boste zanemarili. To bi bil lohko tudi vzrok za spor s sodelavci. Bodite pozorni na nekatere nepoštene ljudi, ki bi vas lahko zavedli. Lev od 23. 7. do 23. 8. Počutje: V prvih dneh tega obdobja se boste zadrževali predvsem doma. Dom vam bo nudil občutek varnosti in ugodja. Vaše psihofizično stanje zna biti sicer nekoliko šibko, ker vas bodo no trenutke živci pustili na cedilu. Nikar se ne obremenjujte s stvarmi, ki so že minile, raje poskrbite za prihodnost. Ljubezen: Odnos s portnerjem se vam bo zdel nekoliko voden in trudili se boste, da bi obnovili prejšnje stanje. Pri tem je pomembno, do ste potrpežljivi in ne silite preveč v partnerja, ki na to še ni pripravljen. Zelo dobro se boste razumeli z raki in ribami, zato iščite nasvete pri njih. Delo: Kar nekaj denarja boste dobili po srečnem naključju, vendar če ne boste upoštevali nasveta, go boste tudi hitro izgubili. Devica od 24. 8. do 23. 9. Počutje: Ker ste po naravi trdni, tudi tokrat ne boste imeli težov z zdravjem. Nekoliko boste občutljivi na grlu, zato se izogibajte mrzlih pijoč in zraka. Volje in energije boste imeli dovolj in ljudje v vaši družbi se bodo dobro počutili. Sprejmite vabilo, ki bo sledilo v drugi Počutje: Dobro vam bo dela družba ljudi, ki ste jih spoznali pred 67 kratkim. Dobro se boste vživeli vanjo in tudi sprejeti boste 11 . rru Tehtnica od 24. 9. do 23. 10 Počutje: Občasno boste brez pravega razloga zaskrbljeni. Obremenjevali se boste s stvarmi, ki so precej nepomembne. ^ ^ Vse to vam bo pobralo kor nekaj energije, zato boste na kmhh trenutke brezvoljni in utrujeni. Ljubezen: S partnerjem se boste veliko pogovarjali, vendar boste imeli občutek, da mu ne morete zaupati. Ugotovitev vas bo potrla, vendar somo za kratek čas. Kmalu boste ugotovili, da je ložje živeti brez prikrivanjo, saj je zaupanje prvi korak k sožitju dveh ljudi. Delo: Na tem področju ne boste imeli težov, saj vas na vseh koncih in krajih ljudje podpirajo. Še posebno tehtnice, rojene v prvi dekadi, boste intenzivno občutile naklonjenost sodelavcev. Zato se boste na delovnem mestu lepo počutili in tudi nekaj novih priložnosti za napredovanje bo. Škorpijon od 24. 10. do 22. Počutje: Čutili boste, da ste polni energije, še posebno v primerjavi s preteklim obdobjem. Spet si boste lohko marsikaj privoščili, soj boste odporni in prilagodljivi. Ljubezen: Tudi na tem področju so vam zvezde naklonjene, soj boste nenehno v središču pozornosti, kar bo zelo ugajalo vašemu mnenju o sebi. Partner bo delal ravno to, kar vam najbolj ugaja, zato bo ljubezensko področje sila harmonično v tem obdobju. Vi pa boste uvidevni in odprti kot že dolgo ne. Sami škorpijoni se boste podali na lov za srečo in marsikateri med vami jo bo tudi dobil. Delo: Denarja vam ne bo manjkalo, še posebno če ste rojeni v drugi in tretji dekadi. Pri delu se boste lotili prave smeri in pravočasno se boste znali odločati v svojo korist. Strelec od 23. 11. do 21. 12. Počutje: Doma se boste zelo dobro počutili, na delovnem mestu pa se poskušajte umiriti. Marsikaj vam ne bo všeč, vendar s prehitrimi odločitvami lohko samo še slabšate situacijo. Zdravi boste, le občasno vas bo bolela glava. Ljubezen: Na tem področju se je zgodilo veliko sprememb. Partner vam bo v veliko pomoč in močno mu boste hvaležni za njegovo razumevanje. Kljub temu ne prehitevajte dogodkov. Pustite, da čas napravi svoje, in marsikaj boste bolje razumeli. Delo: Še vedno vam roji po glavi ideja, ki ste jo pred kratkim snovali. Čeprav si ne upate povsem priznati, da bi mogoče uspeli, si vendar želite, saj čutite, da bi lahko prodrli. Pogovorite se s pravimi ljudmi in potem ne zavlačujte. Kozorog od 22. 12. do 20. 1. Počutje: Prav zaradi pomanjkanja energije zdaj ni pravi čas za večje spremembe. Izogibajte se stresnim situacijam in se ne prepirajte s sosedi. Ljubezen: V tem obdobju boste ugotovili, do potrebujete več ljubezni kot po navadi. Konec tega obdobja boste ugotovili, da potrebujete tudi romantiko. Vse to boste dobili, če boste iskali no pravem mestu. Delo: Komunikacija na tem področju bo zelo pomanjkljiva, zato se lahko pojavijo določene težave s sodelavci in predpostavljenimi. Zelo boste zaprti vase in težko vas bo pripraviti do tega, da bi se odprli. Skušajte biti bolj spontani. V nasprotnem primeru se vas bodo ljudje bali ali izogibali. Vodnar od 21. 1. do 20. 2. AVI t Ljubezen: Ker boste pozitivni in ne boste črnogledi, se bo tudi odnos s partnerjem lepo odvijal. Ker ste se v preteklosti naučili prisluhniti njegovim težavam, ga boste v tem obdobju velite lažje razumeli. Veliko se bosta družilo, kor bo rešilo marsikateri problem. Tudi tisti iz preteklosti bodo prišli na vrsto. Delo: Do denarja boste uspeli priti na dokaj nenavaden način, pri čemer vam bodo pomagali sorodniki. Ker boste s sodelavci in predpostavljenimi zelo potrpežljivi, boste na delovnem mestu zelo priljubljeni. Počutje: Če se vam bo uspelo izogniti nepotrebnim skrajnostim, z zdravjem ne boste imeli težav. V tem obdobju morate biti previdni, ter zadevo prehlad. Ne pretiravajte v hrani, saj se vam bi na hitro poznalo, zato skušate biti zmerni. Odpovejte se večernim obrokom. Ljubezen: S partnerjem boste na bojni nogi, ker boste prepričani, do se preveč vtika v vaše popolnoma zasebne stvari. Trudili se boste, ohraniti neodvisnost, pri tem pa ne boste ravno nežni. Veliko bo nesporazumov, ki jih boste lahko razrešili v drugi polovici tega obdobja, ko bodo Uranovi vplivi močnejši. Delo: Dosegli boste uspehe, ki si jih že dolgo želite, vendar po bodite previdni, da vos ne bodo opijanili. Pomembno je, da ostanete delovni in ambiciozni, kmalu se vam bo vračalo. Ribi od 21. 2. 20. 3. Počutje: To obdobje se bo zočelo precej divje. Mars prehaja skozi vaše znamenje, ki vam bo prinesel veliko energije in odločnosti. Čeprav na zdravje ne boste pazili, vam tokrat površnost in brezbrižnost ne bosta škodovali, zato si boste kar oddahnili, te boste druge slišali tarnati. Ljubezen: To obdobje bo za vas kot rojeno. Prijetno in umirjeno, po tudi zabavno. Vaša krivulja priljubljenosti bo rasla, čeprav partnerju ne bo ravno všeč. Nikar ne povzročajte nemira v njegovem srcu, težko bi kasneje popravili škodo. Dela: V drugi polovici tega obdobja se bo vaš napredek malce upočasnil, toda nikar ne žalujte, že čez nekaj dni se bo pokazalo, da bi bile vaše bojazni odveč. Nekdo na delovnem mestu vas bo zaljubljeno gledal. Bolj neumno od poslušanja nasvetov ljudi, ki te ne poznajo, . je samo še, da jih »sOToštmš! u oa svetov i »znajo, I a jih .J 0ČL© oacilcaffa Ljudje zbolevamo ves čas svojega življenja. To je ena sama razvada. "Zakaj si pobegnil iz bolnice? Mar nimaš zaupanja vzdravnike?" "Tudi ti bi pobegnil, če bi se nekega jutra po operaciji zbudil pod prtom z listkom okoli palca na nogi!" "Na mestu voljno!" reče zobozdravnik oficirju, ko mu izpuli zob. no!" vnik I nu Brez besed (p(XQc2>C§ "Zakaj pa ste prinesli s sabo na operacijo obliže?" se smeji anestezist. "Saj vas bomo mi pokrpali!" reče starejši bolnici, ki leži na operacijski mizi. "Saj niso zame," se mu ženica prijazno nasmehne, "veste, operacijo bo naredil moj sin, ki je tu kirurg. Obliži so zanj. On še solate ne otrebi, ne da bi se porezal!" "Ker sem bil v omedlevici, so mi dali mavec na desno nogo, čeprav imam zlomljeno levo!" "Meni govoriš! Jaz sem te prišel samo obiskat, pa so me potisnili že v dve operacijski sobi!" IPc*>[j£OS>QQQ "Oča, vi ste pa gotovo namenjeni k okulistu" ugiba doktor v ordinaciji, kamor je vstopil starejši možakar. "Kako pa to veste?" ga ta vpraša. "Ker pri meni na vratih piše ginekologi" [PsOoaa "Gospod doktor, meni se ves čas samo seksa. Sem še mlada in neizkušena in ne vem kaj naj glede tega naredim?" "Pridite kaj naokoli..." "Te lahko poljubim?" vpraša Miha Vanjo. "Ne! Gotovo si poln virusov, ker imaš gripo!" Vanja zavrne Miho. "Ne skrbi za to," jo tolaži Miha, "saj mi jih boš potem lahko dala nazaj!" "Vaše stanje mi ni nič všeč!" reče sestra pacientu. "Midva sva pa za skupaj," se pošali upokojenec. "Zakaj tako mislite?" "Ker sva enakega mišljenja!" Naredili bomo vrsto preiskav. Za začetek bi radi videli vaš bančni račun... [KJcucalca "Dedi, si se že kdaj nasmejal do solz?" vpraša vnučka starega ata. "Sem, ljubica. Takrat, ko sem stopil na trnje in mi jih je tvoja babica nerodno jemala iz podplatov." [?as3a<ä>cKBQ*ca[pa3ca "Vidim, da lepo okrevaš," reče učiteljica, ki je prišla na obisk k poškodovani učenki. "In kako poteka fizioterapija? Boš lahko kmalu tekala naokoli?" "Včasih telovadim pri Marji, včasih pri Darji, včasih pa pri Mariji..." pove mlada bolnica. "In pri kateri te najbolj boli?" "Pri meni!" [pajaci Zaljubljeni par se prvič ljubi. "Zakaj imaš pa dve brazgotini na telesu?" vpraša ljuba svojega dragega, potem ko si ga je dobro ogledala. "Zdravnik, ki mi je odstranil slepič, je bil levičar!" pojasni. QÜGrKatb Lojze se prebudi po prestali operaciji in vpraša moža v belem: "Kako je z mano, doktor? Bom še lahko letal za ženskami?" "Lahko boš letal, tudi za ženskami, če boš hotel, samo bolj potiho govori, da te sveti Peter ne sliši, sicer ti ne bo dal peruti!" mu angel pojasni situacijo. "Doktor, z našim psom je nekaj narobe!" "Z vašim psom je nekaj narobe, vi pa pridete k meni?! Saj nisem veterinar!!" "Ja, veste imava enake simptome!" "Kakšne?" "Ko on ne more spati, tudi jaz ne morem!" ©<*>[] "Kaj Vanča ne bo nikoli nazaj z bolniške?!" se huduje nestrpen šef, ki mu primanjkuje delovne sile. "Šef, Vanč pravkar leži na parah!" pove Vančev sodelavec žalostno. "Kaj to pomeni, da ga ne bomo več videli pokonci?" vpraša neuki šef. "Samo, če ste sveti Peteri" "Ne razumem," se čudi zdravnik svojemu kolegu, "zakaj si prišel k meni na pregled. Zdravila bi lahko kar sam predpisal." "Raje sem prišel k tebi, da mi napišeš recept, saj veš, da sem jaz bolj skopuški pri izdaji zdravil..." csjfiaaß&a V bolnico so pripeljali par, da bi ju ločili, ker je njo med seksom v avtu zagrabil krč in se je njen revež ni mogel oteti. Ko so ju osramočena rešili, je ona njemu zabrusila: "Sem ti rekla, da seks ni nič bolj varen, če si pripet z varnostnim pasom!" "Vaš primer je nujen!" reče doktor, ki je pravkar odprl privat ordinacijo, svojemu prvemu pacientu. "Takoj morava pričeti z zdravljenjem. Zdravila vas bodo stala 20 tisočakov!" "Ampak jaz imam plačo šele čez tri tedne!" "No, pase oglasite takrat..." "Gospod doktor, že teden dni ne zajtrkujem, ne jem kosila in se izognem vsaki večerji. Kljub temu nisem nič shujšala!" "Za božjo voljo, kaj vendar delate?" se doktor razburi. "Ves čas samo malicam..." "Je res, da je vaš kirurg najboljši izvedenec na svetu v svojem poslu?" je novinar Tavrl vprašal predstavnika združenj zdravnikov na tiskovni konferenci. "Res. Enkrat je delal poskuse na opicah. Presadil je glavo ene na vrat druge in jo v tem naučil še ene človeške besede!" "Katere?" "Auuuu!" Se vam ne zdi, da tale instrument nekako komično piska? SESTAVIL: METOD ROSC OSNOVNO NAČELO SODOBNE DEMOKRACIJE l PODOBA GOLEGA TELESA LJUBEZENSKI ZMENEK AMERIŠKO VELEMESTO TUDJMANOVA VDOVA KONEC ŠAHOVSKE PARTIJE OKLEPNO VOZILO VISOKA PLANOTA V BOSNI IVANA KOBILCA KITAJSKI PESNIK Ll (701-762) PEVEC DOMICEU SLOVENSKI SLIKAR IN GRAFIK (BOGDAN) RUMENA BULICA V KOŽI SAVINJSKE NOVICE ZDRAVILIŠČE Z UGODNO KLIMO STROJNO PLETENA PROŽNA PLETENINA STAR SLOVAN GRŠKA ČRKA ZVOČNI SIGNAL ZA NEVARNOST RUSKO MOŠKO IME OLGA TOMAŽIČ FRANCOSKI KOŠARKAR (THIERRY) PREDMETI STARINSKE VREDNOSTI ŽAREČA SNOV V ZEMLJI DELAVEC, KI RAZSTRELJUJE SKALE IGRALEC TOVORNIK REKA NA KOROŠKEM DELAVEC V OBRATU ZA VARJENJE NAJVIŠJA GORA V TURČIJI SL. OPERNI PEVEC (KAREL) GLAVNI ŠTEVNIK ZASELEK PRI LJUBNEM RAZVOJNA STOPNJA BOLEZNI ALEŠ KUNAVER SLOVENSKI SKLADATELJ (RISTO) REKA V OSREDNJI ANGLIJI ARA, NAPLAČILO GORSKI HRBET Tl «inč KILOGRAMOV UVODNA GLASBA ANGLEŠKA POVRŠINSKA MERA TRAVA DRUGE KOŠNJE PLANINA POD RADUHO PIANIST BERTONCELJ MIRNO SOŽITJE ALJAŽ PEGAN PREBIVALEC IGA RIMSKI PAPEŽ IZ 2. STOLETJA MEJNA REKA MED KOLUMBIJO IN BRAZILIJO ENODELNO OTROŠKO OBLAČILO SAVINJSKE NOVICE ( IME in PRIIMEK: NASLOV (ulica, kraj): mmm ANICET: Rimski papež iz drugega stoletja BAI: Ime kitajskega pesnika Lija (701-762) GADOU: Francoski košarkar (Thierry) JAVARI: Mejna reka med Kolumbijo in Brazilijo JERIČ: Slovenski operni pevec (Karel)_________ Rešitev prejšnje križanke: apotekar, Nagasaki, orel, dan, Ronke, do, na Ljubnem, oseka, Miami, Metka, Rl, Omsk, Osvald, Monako, cmok, Ravni, IZ, karavan, stena, ilovica, KA, motnja, Agassi, olein, Prebold, kavcija, retor, AF, Ekar, Lavi. OBVESTILO REŠEVALCEM Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami križanke iz 2. številke SN smo izžrebali naslednje dobitnike Almanaha Zgornje Savinjske doline 2000:1. Simon Špende, Podgora 23, Šmartno ob Paki; 2. Terezija Čopar, Loke 44, Mozirje; 3. Franc Štiglic, Volog 25, Šmartno ob Dreti; 4. Marija Blagojevič, Hofbauerjeva 5, Mozirje. Dobitniki prevzamejo nagrade v uredništvu Savinjskih novic, Savinjska cesta 4 (v gradu Vrbovec), Nazarje. Čestitamo! Rešeno križanko iz 3. številke SN izrežite iz časopisa in jo najkasneje do petka, 11. februarja 2000, pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA. Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali štiri nagrade, ki jih prispeva podjetje Caffe-Tropic iz Žalca: 1. nagrada: 3 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica, 2. nagrada: 2 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Trapic kartica, 3. in 4. nagrada: 1 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica. Vtop/e caftfe CAFFE-TROPIC, o o PRAŽARMA ŽALEC 7I8-38S VEDNO SVEZA MINAS kava po izredno nizki ceni! 89,00 SIT Tiskanje 5g servirnega sladkorja z vašim logotipom Nagradno žrebanje za cenjene kupce! Vljudno vabljeni v dnevni bar v Žalcu! Ml VSAKA KAVA TROPIC KAVA Morda ste iskali prav KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. ANTENE IN RTV SERVIS Nudimo antenske meritve in montažo sistemov. Vrtljivi sistemi in dekod-erji, popravilo TV Gorenje ter vgradnja teletekstov, Prašnikar s.p., 845-194. RTV SERVIS PERNAT Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 843-424. GOSTIŠČE TROBEJ FILAČ in SLOVAN-FILAČ Nudimo vam: hrano po naročilu, malice, turistični menu, svečane obroke, skupinske obroke, ohcet po domače, pizze, sladolede, sadne kupe, sladoledne napitke, živo glasbo (priložnostno), prenočišča, polpenzione. Gornji Grad tel. 843-006, Vransko tel. 725-430. AGENCUA AZIL - NEPREMIČNINE Posredujemo pri prodaji, nakupu, oddaji, najemu in menjavi nepremičnin. Nudimo izdelavo vseh vrst pogodb. 063/863-462,041/759-476. GLIN GOSTINSTVO NAZALE MALICE, KOSILA, JEDI PO NAROČILU, SLOVESNE POGOSTITVE za manjše in večje naročene skupine. Tel. 42 31 270. POPRAVILO PRALNIH IN SUŠILNIH STROJEV Hitro in kvalitetno popravilo pralnih in sušilnih strojev Gorenje. Jure Dobrovc s.p., Žlabor 8, Nazarje, tel. 832-525, GSM 041/727-861, GSM 041/ 793-636. POGREBNE STORITVE ANUBIS Nudimo kompletne pogrebne storitve po konkurenčni ceni. Alojz Štiglic, Radmirje, tel. 841-029, mobitel 0609-654-651. IŠČEM NATAKARICO za delo v bistroju. Dobro plačam! Tel. 041/727-419. Naročniki SN imajo 15% POPUSTA PRI ZAHVALAH IN MALIH OGLASIH KUPON z« brezplačni mali oglas do 10 besed v 4. številki SN ime in priimek naslov NAROČ. ŠT. Min Prodam ovčjo spredeno volno. Belo in sivo. Cena ugodna. Inf. na tel. 841-414. Kupim telička starega en teden. Tel. 061/825-400. Plinsko peč Corona, staro eno leto, malo rabljeno, prodam.Nove turne palice prodam. Tel. 041/793-659- El. motor Sever 18 kW, 1500 ob, 40.000 sit ali menjam za les. Tel. 844-391-Prodam kozolec 14x8 m na Prihovi. Inf. Okrepčevalnica Pepel Mozirje ali tel. 041/ 875-181. Prodam teličko sivko, težko 150 kg. Tel. 841-702. Kupujem hišo ali vikend v okolici Luč oziroma Solčave. Tel. 041/889-397. Etui za GSM erikson, philips, nokia, motorola, panasonik ugodno prodam. Tel. 041/324-377.___________________________________ Prodam nissan sunny 1,4 six, 1.95,98.000 km, dobro ohranjen. Tel. 845-118. Prodam puhalnik grič z motorjem in zgra-bljalnik VZ 280 in gospodinjski šivalni stroj Singer, tel. 831-129. Prodam kotel Viadrus U 22-23 kW, malo rabljen za simbolično ceno. Tel 833-883. Prodam 3-tonsko kiper prikolico Tehnostroj in planimo desko. Tel. 041/693-377. Prodam 486,133 mHz, 12 mb ram. hdd 257 mb+115mb, CD8x.Tel. 832-765. Prodam sivo telico, brejo 4 mesece, A kontrola, tel. 835-172. Prodam avto golf JXD, 1.87. Tel. 063/844- 102. Prodam ventil za reguliranje pritiska vodovoda, 1 cola. GSM 041/783-596. Prodam otroško kolo za starost 5-10 let in kosilnico Alpina, tel. 843-399- Viličar 21 diesel prodam, tel. 841-279,041/ 732-928. Prodam drsalke velikosti 39- Tel. 831-035. Ugodno prodam večsilosnih bal. M 83916 30.____________________________________ Prodam desko čelno z varovanjem, širina 2,7 m za vpetje sprednje hidravlike, tel. 041/942-170. Prodam maturantsko obleko za vitko postavo v črno-modri kombinaciji. Tel. 041/216-236. Prodam 5001 bazen za mleko. Tel. 720-263. Prodam črno dolgo maturantsko obleko. Tel. 841-531,041/421-531. Prodam jojstik qenius in 3 CD-je z igricami. Tel. 846-284,041/783-440. Podarim dva meseca staro psičko mešanko (bemandinka-ovčar). Tel. 841-189. Prodam elektro gradbeno omarico po ugodni ceni. Tel. 041/902-828. Prodam lado nivo, 1.88, neregistrirano, tehnično brezhibno. Tel. 833-070. Prodam 4 race po ugodni ceni ter racmana. Tel. 834-078. Prodam BMW 316,1.85, telo dobro ohranjen, tehnično O.K. za 500.000 SIT. Inf. 041/ 790-580. Prodam telico brejo simentalko in silažne bale. Tel. 841-085. Prodam radiator korado 900 x 1200 nov. Tel. 841-793,041/771-845. Prodam polovico mlade krave. Inf. na tel. 835-125._______________________________ Dam v najem trosobno in enosobno stanovanje ter poslovni prostor. Tel. 835-318, 041/944-894. oKMa PROIZVODNJA IN MONTAŽA PVC OKEN IN VRAT BCkbe OKENSKI SISTEMI ■ PVC okna • vhodna vrata • žaluzije ■ rolete MAROVT GREGOR s.p. Bočna 60 SL-3342 Gornji Grad Tel. / faks: ++386 (0)63 845 210 89.1 Mhz RADIO RAP POLZELA RABIO RAP POLZELA Polzela 131 (kulturni dom) p. p. 30 3313 Polzela telefon: 063/7000-310 tel. & fax: 063/720-770 GSM: 041/ 724-977 041/ 630-611 •-mail: info@radiorap-polzela-sp.si RADIO ZA VSA SRCA OPTIKA PRODAJA ORTOPEDSKIH PRIPOMOČKOV IN SONČNIH OČAL MATEJA LIKEB TERMIK S.p. Ob Trnavi J, Mozirje <&r tel. 832-240