Leto Y.
Na Dunaji 1. februarja 1879,
Franc PreSiren.
Odlični pesniki in pisatelji slovenski, il
Dr. Franc Preširen.
j j'-«v orini k je sam svoje življenje opisal, ■ jaz bi svojega skoraj ne mogel. Vse moje življenje je tako priprosto, tako vsakdanje, da bi kar nič posebnega ne mogel iz njega povedati. Nekdaj, se vé, mislil sem tudi jaz, da se bode moglo péti o meni, kakor o Vodniku:
»Ne hčere, ne sina Po meni ne bo ;
Dovolj je spomina : Me pesmi pojó'. —
ali sedaj izpremenilo se je tudi to in — bolje je. da je tako* ! —
Te besede govoril je naš neumerjoči Preširen ljubljeni ženski, ko jej je, takrat že zrel mož. ki je imel svojega življenja »lepšo polovico* že daleč za seboj, neki večer prinesel Vodnikove pesmi.
Tako je naš pesnik sam sodil o svojem življenji. In vendar! Koliko mikavnega in zanimivega, koliko tragičnega ima tudi to » priprosto *, to »vsakdanje*, to—• nesrečno življenje Preširnovo v sebi!
Franc Ksaverij Preširen porodil se je 3. decembra 1. 1800. v Verbi, mali vasi tedaj ródinske, zdaj brezniške fare na Gorenjskem. Oče mu Simon, po domače Ribič, bil je imovit kmet ; mati pesnikova bila je toliko omikana, da je tudi nemški jezik prav dobro govorila in pisala. Preširen imel je še dve starejši sestri, dva mlajša brata in tri mlajše sestre. Svoja otročja leta prebil je v Verbi) na vznožju Karavank in Julijskih Planin, ob bregovih sinje Save, eno uro od Bleda v okolici, katero znan Anglež imenuje
najlepšo dolino na svetu in o kateri je pozneje naš pesnik sam pel, da je »podoba raja*. Ko doverši sedmo leto, vzame ga k sebi pesnikove babice od očetove strani brat, gospod Jožef Preširen. ledaj mali, a imoviti župnik na Kopanji pod Šmarijem na Dolenjskem. Temu preblagemu, staremu strijcu Pre-širnovemu imamo se najberž zahvaliti za našega pesnika ; kajti kakor že poprej dva Preširnova strijca in pozneje dva Preširnova brata, tako je tudi našega pesnika izdal no podpiral ves čas njegovega učenja, dokler dì prišel do svojega kruha. Ker Kopanj takrat ni imel svoje šole. pošlje Jožef Preširen svojega nadarjenega nečaka prijatelju Bonaventuri Humlju, tisti čas ribniškemu dekanu, da bi pod njegovim nadzorstvom hodil v Ribnici v šolo. Ta ga izroči ondolnjemu učitelju v rejo in stanovanje; a tukaj ni imel ravno dobrih vzgledov in še svojega življenja zadnje dni je Preširen pripovedoval, kako bi bilo bolje zanj, da bi v Ribnici nikoli v šoli ne bil. Vendar se je živi deček morebiti ravno tukaj že nekoliko navzel krepkega in jederna-tega govora in tiste šegavost.i in zabavlji-vosti, izza katere še dandanes Ribni-čanje po svetu slové. V Ribnici hranijo še zlato knjigo, v kateri je Preširen zapisan mej odličnimi učenci. Kje je doverši! ljudsko šolo, ni mi znano.
Jeseni 1. 1813. prišel je Preširen v ljubljansko gimnazijo ter bil je v pervi, tretji, četverti in peti šoli vselej drugi »prae-
mio do flatus*, v drugem razredu bil je pervi mej neobdarovanimi odličnjaki; v šesti šoli 1. 1819. bil je tretji obdaro-vanec. Pervi pred Preširnom bil je vsa leta Anton pi. Seheuchenstuel, sin znanega c. kr. namestluškega svetovalca in prokuratorja, ludi pozneje v ljubezni srečni tekmec Preširnov. L. 1820., v pervem letu modroslovja, prebil je Preširen z iz-verstnim uspehom informatorsko pre-skušnjo o učivu pervih štirih latinskih šol. L. 1821. doveršil je z drugim letom modroslovja svoje učenje v Ljubljani; zadnji dve leti užival je izdatni rodo-vinski štipendij znanega nekdanjega prosta ljubljanskega Janeza Preširna ter bil je domači učitelj v hiši deželnosodskega svetovalca Lavrina. Poroča se nam, da je Preširen ž« na gimnaziji imel z učitelji časi male prepire, ker so mu delali krivico: pravijo, da je večkral zaslužil pervo mesto, dosegel ga nikoli ni. Mej njegovimi učitelji beremo nekatera znana imena, n. pr. II. .ferina, dra. Tuška, Debeljaka, Hladnika in osobilo M. Ka-listra ; izmed sošolcev omenjam slovenskega pisatelja, I. 1870. umerlega dekana šmartinskega Joz. Hurgerja in še sedaj živečega prošla novomeškega g. Simona Vilfana.
Iz mladih lei našega pesnika poroča se nam tudi to, da ga ie mati osobito ljubila in on njo ; da mu je izmej sester in bratov najljubša bila 1. 1799. rojena, a 1. 1874. umerla sestra Katarina, katera mu je tudi na smertni postelji oči zatisnilaT in da je Preširen že v dijaških letih poseben prijatelj bil tri leta starejšemu Čopu. Na Preširnovem domu omožena sestra Mina (umerla 1. 1878.) pravila mi je, da o počitnicah skoraj ni bilo dné. da ne bi bil prišel »žirovniški študent* Preširna obiskat. Ta je na-
vadno ali v svoji sobi bral, ali s knjigo v roci pri sv. Marku v travi ležal. Kedar je prišel Čop, brala sta skupaj po več ur. ali v živem razgovoru hodila ob savskem brodu, ali sprehajala se po lepi okolici.
Kje je bil Preširen eno leto, dover-šivši 1. 1821. ljubljanske šole, ne vem. Na pravoslovni fakultati dunajskega vseučilišča vpisal se je še le jeseni 1. 1822. Pervo leto pravoslovja doveršil je 1. 1823., drugo 1. 1824., iz tretjega leta nimam nobedne vésti, četverto leto izdelal je 1. 1826. Ves čas užival je Knafljev štipendij, v 4. letu bil je tudi šolnine oproščen. Dasiravno ga je podpiral blagi stari strijc Jožef Preširen, moral si je vendar naš pesnik kolikor toliko na Du-naji sam svoj kruh služiti. Bil je učitelj v znanem Klinkovströmovem zavodu, eno leto bajè tudi v Terezijanišči; iz gotovega vira mi je znano, da je bil infor-malor tudi v neki grofovski hiši in njegovi ljudje pripovedujejo, da je šel sè svojim grofovskim součencem na Moravsko. Grofu očetu prikupil se je bil tako, da sta grofic in naš pesnik po grofovski radodarnosti enako oblečena in oskerbljena vernila se na Dunaj, kjer sta oba izverst.no prebila zadnje stroge pre-skušnje ter naredila doktorat. Po tedanji navadi spisal je bil Preširen drobno knjižico z naslovom : »Gegenstände der öffentlichen Vertheidigung aus allen Theilen der Rechts- und politischen Wissenschaften, welcher sich nach vollendeten strengen Prüfungen zur Erlangung der juristischen Doctors-Würde an der k. k. Universität zu Wien Franz Xav. Preshérn aus Rodain in Krain unterziehen wird. Am 26. März 1828., Nachmittags um 5 Uhr. Wien. Gedruckt bei den P. P. Mechitaristen. To je
najberž pervo tiskano delce Preširnovo. A v pravoslovnih doktorjev imeniku, katerega hrani senat dunajskega vseučilišča, bere se : »Franz Xav. Preshérn aus Rodain in Illyrien promovirte am 27. März 1828".
Preširnovo bivanje na Dunaji imenitno je razven tega, da je tukaj svoje študije doveršil, še iz treh uzrokov. Tukaj se je bil seznanil z Anastazijem Grünom; v Klinkovströmovem zavodu bil je Preširen grofu Auerspergu učitelj iz gerške in rimske zgodovine, a ne samo učitelj, tudi prijatelj mu je bil in A. Grün sam pripoveduje, kolikrat sta skupaj brala Valvasorja ter navduševala se v skupni ljubezni do kranjske domovine in do vzvišenih idealov. Kako visoko je čislal slavni nemški pesnik svojega učenika in prijatelja, to bistro vidimo iz mnogih pisem, ki jih je pisal in iz prekrasne pesmi, ki jo je v spomin zložil našemu Preširnu. Tukaj se je bil dalje Preširen sprijaznil sè slavnim češkim pisateljem in podobnim mil pesniškim genijem Francem Ladislavom Čelakovskim, ki je v mladem Slovencu obudil vse-slovansko idejo. Pravijo, da je Preširen o počitnicah Čelakovskega celo na Cesko spremil, kjer se je seznanil z življenjem bratovskega nam naroda. Čelakovski bil je pozneje tudi pervi, ki je Slovencem in vsemu slovanskemu svetu povedal ter pokazal, kakšen pesnik je Preširen. Do Preširnove smerti ostala sta si zvesta prijatelja. Naposled se je tukaj na Dunaji Preširnova lira pervič oglasila. »Illyrisches Blatt", št. 2. dné 12. januarja 1. 1827. prinesel je pervo pesem Preširnovo: »Dekletam* v slovenskem izvirniku in v nemškem prevodu.
Kaj je počel mladi doktor Preširen od spomladi 1. 1828. do spomladi 1. 1829/
nisem mogel pozvedeti ; zdi se mi, a za gotovo ne bodem terdil, da je bil ta čas koncipijent pri ljubljanskem advokatu dru. Leopoldu Baumgartnu. Dné 9. maja 1. 1829. ob 10. uri dop. bil je Preširen začasno, a od 24. julija 1829. dalje stalno' sprejet za neplačane ga priseže nega praktik an t a pri tedanji c. kr. ka-merni prokuraturi. Predstojnik bil mu je stari Anton pl. Scheuchenstuel.
Terdi se po dosedanjih životopisih, da je bil tukaj Preširen pravi Pegaz v jarmu, da se je prepiral sè svojimi višjimi itd. Pregledal sem iz tega časa uradne listine, a o teh prepirih ali o kakšni nezadovoljnosti pesnikovi nisem našel kar no-bednega sledu. Nego Scheuchenstuel Pre-širna v svojih poročilih do c. kr. gu-bernija ilirskega kraljevstva povsod jako častno omenja, daje »mitrühmlichem Erfolge" doveršil pravoslovje na Dunaji; da je zmožen, priden, delaven, da želi ostati v cesarski službi i. t. d. Še tisto leto bilo je pri c. kr. kamerni prokuraturi v Gelovci razpisano mesto praktikanta s 300 gld. podpore. Preširen prosi zanje, a 24. sept. 1829. verne se mu prošnja neuslišana, dasi jo je Scheuchenstuel »nachdrücklichst" priporočil. Drugo leto bilo je omenjeno mesto v Celovci vnovič razpisano ; Preširen zopet prosi zänje in Scheuchenstuel 8. maja 1. 1830. predlaga guberniju prošnjo, »zur vorzüglichen Bedachtnahme" in sicer zato, »als er (Preširen) seither die Erwartungen. zu welchen seine rühmlichen Studienzeugnisse, das auf der Wiener Universität erlangte Doctorat, Sprach-und sonstige Fähigkeiten berechtigten, .. . verbunden mit einem anständigen Betragen und entsprechender Verwendung, dergestalt gerechtfertigt hat, d a s s man bedauern muss, jene Bitte um
Uebersetzung wegen des s o-sehrbenöthigendenadjut,i unterstützen zu müssen.. Preširentudi zdaj ni dobil prošenega mesta! Delal je brez plače v kamerni prokuraturi še do novembra 1. 1831. ; a zdaj prosi najprej štirinajstdnevnega, potem šesttedenskega dopusta, ker ima namen, prebiti sodniško in advokatursko preskušnjo pri c. kr. prizivnem sodišču v Celovci. A predno mu vlada šesttedenski dopust dovoli, vloži Preširen prošnjo, v kateri odločno zahteva, da naj ga odpusté iz cesarske službe. Prišel je najberž v take materijalne zadrege, da ni mogel dalje opravljati neplačane službe; a da bi plačano kmalu dobil, tega se ni mogel nadejati. Vlada ga je odpustila, dasi nerada, ker je bil urad z opravki preobložen, a Preširen izversten delavec, od katerega je bilo v prihodnje pričakovati izdatne pomoči. Dné 17. decembra leta 1831. dalje Preširen slovó svoji neplačani cesarski službi ter pri ločitvi dobil od Scheuchenstuela jako lepo in častno izpričevalo o svojem uradnem poslovanji. — Vzderževalni reverz za tisti čas, ko je bil Preširen neplačan praktikant, dal mu je dr. Leop. Baumgarten, in najberž je naš pesnik tudi že tistikrat, ko je bil v cesarski službi, ob neuradnih urah pri njem delal, da si je kruh služil, ker Scheuchenstuel v nekem poročilu pravi, da dr. Preširen ne more vsega svojega časa cesarskemu uradu žertvovati.
Leta 1832. meseca februarja in mar-cija nahajamo Preširna v Celovci, kjer jako mnogo občuje sè Slomškom in v Blatnem gradu živečim J a r n i k o m ter se pripravlja za advokatursko preskušnjo. To prebivši vstopi za konci-pijenta v pisarnico svojega prijatelja advokata dr. Ghrobata v Ljubljani, kate-
remu je bil celih štirinajst let izversten in jako vesten delavec, kateri do 1. 1845. ne ene uradne ure po svoji krivdi ni zamudil. Da je moral Chrobat z njim po-terpljenje imeti, kakor se tu in tam bere, ni res.
2.
Že v svojih dijaških letih poznal je Preširen Vodnika in Ravnikarja ter izobraževal se v njiju krasnih spisih; na liceju bil mu je Metelko v slovenščini učitelj ; na Dunaj i seznanil se je bil s Kopitarjem in Čelakovskim. Kako živo brigal se je mladi Preširen za vse slovenstvo, jasno vidimo iz pisma (do sedaj še ne natisnenega), katero je prof. Čop 27. dee. 1825. 1. pisal o Metelkovi slovnici Pre-širnu, tedaj četvertega leta pravoslovcu. Tudi ne smemo misliti, da je Preširen še le v svoji moški starosti začel pesmi peti. Kakor vsak pesnik, tako je tudi on že zgodaj v svoji mladosti pesmi zlagal. In v tem oziru jako je imenitno (do sedaj še ne natisneno) pismo, katero piše dr. Preširen dné 13. febr. 1832. 1. iz Celovca svojemu prijatelju Čopu v Ljubljano. Omissis omittendis Preširen od besede do besede govori tako: »Als .Turist des vierten .lahres hatte ich eine Theke Carminum carn. meinen Freunden gezeigt, unter denen mich ein gewisser Trenz, der gegenwärtig irrsinnig ist, überredet hat, ich soll solche dem Formulario (ta priimek nadél je Preširen Kopitarju, katerega šaljivo imenuje tudi »vé-liki gromovnik") lesen lassen. Sie waren in metrischer und grammatischer Hinsicht beiläufig das, was etwa die Canti-lenen des L e vič nje k. Formularius gab mir den guten Rath, ich soll sie ein Paar Jahre liegen lassen und dann die Feile zur Hand nehmen. Quod consilium
secutus omnia incendio t r a d i d i exceptis: Povodnji mož, Lenora et Lažnjivi pratikarji, wovon die ersten noch jetzt, was Reim und Metrum betrifft, documenta dant, quo sint tempore nata, licet limae non impatiens fuis-sem. Alle übrigen habe ich als unverbesserlich voriges Jahr verbrannt. Daher mag es kommen, dass Kopitar meine carmina für schwächer hält, als sie es vielleicht sind. Er wird sie auch schwerlich des Lesens werth halten. Meine Absicht war ihm ein Bischen auf die Zehen zu treten, um ihn auf mich wieder aufmerksam zu machen*.
A pravo javno slovstveno delovanje Preširnovo začenja se še lev Ljubljani tisti čas, ko je bil neplačan praktikant pri kamerni prokuraturi. Sploh oživilo se je takrat jako krepko slovensko slovstvo. Vodnikovi, Ravnikarjevi, Metelkovi učenci spisavali so priprostemu narodu namenjene knjige v prekrasni slovenščini ; na Koroškem delala sta za slovenstvo Jarnik in Slomšek, na Štajerskem Dajnko in Murko ; na Goriškem pel je Stanič svoje priproste pesmi. Da bi pomogli tudi zanemarjenemu umetnemu pesništvu, osnujejo Čop, Kastelec in dr. Zupan 1. 1830. „Kranjsko Čebelico*, v kateri se je takoj pervo leto oglasil Preširen sé svojimi neumerjočimi pesnimi. A jako bi se motil človek, ki bi mislil, da so Slovenci Preširnove pesmi s posebnim veseljem pozdravili. Uresničile so se tudi pri njem besede, katere je izgovoril Lessing, da pesništva pravih poznavalcev bilo je vselej tako malo na svetu kakor pravih pesnikov samih. Že pórod Čebelici bil je težak. Vlada bila je te misli, da Čebelica ni knjiga, nego časopis, zato pošlje rokopis dunajskemu cenzorju— Kopitarju. Iz Čopovih, o tej stvari Kopitarju pisanih
listov, ki (dozdaj še ne natisneni) leže pred manoj, vidi se jasno, da ,veliki gromovnik*, ni imel pravega razuma za umetno pesništvo, da je marsikaj grajal in čertal in da je imel Čop mnogo posla, predno ga je utešil. A tudi doma na Kranjskem, osobilo v Ljubljani, vstalo je mnogo hudih protivnikovzopernedolžno Čebelico. Ti so se silno hudo vali osobito na Preširnove zaljubljene' in Smoletove mej priprostim narodom nabrane pesmi, tedaj brez dvoma najlepše stvari, s ka-terjmi je Čebelica naše slovstvo pomnožila. Koliko je moral Preširen prebiti kovarstva od svojih nasprotnikov, kaže nam sila imenitno pismo, katero je naš pesnik 29. aprila 1833. iz Ljubljane pisal Čelakovskemu. To pismo našel je slavni ruski učenjak, kijevski profesor Kotljärevski v Češkem Museji ter prepis poslal pred štirimi leti ljubljanskemu prijatelju. Zal mi je. da ne morem vsega ponatisniti. Preširen bridko toži zoper ljubljanske Janzenisle*, ki so v svoji »neumnosti* našli, da so njegove pesmi — nemoralne, in ki hoté 4. zvezek Čebelice na vsak način zatreti. Ze Čop, kateremu je vlada rokopis v cenzuro poslala, pregovoril je bil Kastelca. da je zadnje liste, obsezajoče nedolžne narodne pesmi, iz rokopisa iztergal ter tudi neko Preširnovo balado overgel. Vlada dala je potem svoj Imprimatur. A knjižni revizor Pavšek (»zugleich Professor der Philosophie, übrigens der bornirteste Jansenist*) ne izroči rokopisa Kastelcu, nego pri guberniju vloži prošnjo, da naj ta oporeče svoj Imprimatur, »indem sich in Dr. Presern's Gedichten noch eine Menge der Sittlichkeit anstössigen Stellen befinden, die dem Censor Čop entgangen zu sein scheinen, überhaupt die Phantasie dieses Dichters (trotz einer wohl-
gemeinten Warnung des Wiener Censors (t. j. Kopitarja) einen bedauerungswür-digen moralischen Stoss erlitten hat, da er von seinem Lieblingsstoffe, sit venia verbo, dem Sauglockenläuten, trotz der wohlgemeinten Warnung des Wiener Censors nicht ablässt"; Kopitarju namreč v »Novi pisariji" ti verzi niso bili po godu:
Res škoda bi bila, zdaj od nedelje
Do druge kolikrat se serce vname!
In šega je, kdor pride pred, pred melje.
katerih sicer ni prečerlal, a opomnil je, da Kranjice se bodo po pravici zoper nje pritožile.
A še huje nego Preširnov » Sauglockenläuten * razjarila je Pavška Blirgerjeva balada »Der Abt und der Kaiser", katero je za Čebelico poslovenil dr. Tušek. Pavšek zahteva, da naj vlada prepové tiskati'delo »dessen Lesung die Geistlichkeit verbieten, wennnicht gar verbrennen (!) müsste" ; da Čop v bodoče ne bodi nič več cenzor i.t.d. Celo škofa Wolfa naščuval je kovarnik Pavšek, da je šel naravnost k cesarskemu namestniku, kjer je vložil svoj ugovor zoper Čebelico in ker pri vladi razven enega svétnika niso umeli slovenščine, poslali so corpus delicti 16. aprila Kopitarju v cenzuro. Toliko iz perve polovice prezanimivega pisma. Tàko krivico delali so Čebelici, tako Preširnu !
Naravno je potem, da je prišel Kastelec do prepričanja, da mu prave bučele več neso nego slovstvene čebelice in da ni nadaljeval svoje zbirke. A Preširen se vendar ni ustrašil. Pel je še nemške sonete v ilirskem listu in 1. 1836. konec marcija dal na svetlo svoj »Kerst pri Savici", o katerem piše 22. avgusta 1836. Čelakovskemu: .Mein neuestes Produkt . . . bitte ich als eine metrische Aufgabe zu beurtheilen. mit deren Lesung
der Zweck in Verbindung stand, mir die Gunst der Geistlichkeit zu erwerben. Der Uebersetzer des heiligen Augustinus wird hoffentlich über die Tendenz der wenigen Strophen kein Verdammungs - Urtheil fällen. Die geistlichen Herrn waren diesmal mit mir zufrieden und wollen mir auch meine vorigen Sünden vergeben ; übrigens wäre es mir lieber, wenn sie meine Poesien kaufen als loben würden ; für diesmal bin ich für meine Kosten bereits gedeckt, indem nahe an 200 Exem piare veräussert worden sind und ich nicht, mehr als 600 habe auflegen lassen. Um wenigstens einen Vorzug vor den übrigen krainischen Scribenten zu haben, habe ich alle Exemplare auf Velin - Papier drucken lassen \ Dalje prosi Čelakovskega, da bi v Pragi oskerbel natis slovenskih narodnih pesmi, katerih hoče Smole 6—7 pol na svetlo dati, a zaradi upora in ko varstva »unserer jansenistischen Obscuranten* to v Ljubljani nikakor ni možno ; tudi pravi da, ako v enem letu ne izide 5. zvezek Čebelice, hoče on izdati svoje zbrane poezije, i.t.d.
Tako vidimo Preširna še pridnega in na vse st rani podjetnega v slovenskem slovstvu do 1. 1840., v živem občevanji zdaj s Čelakovskim, zdaj sè Stankom Vrazom. Vsako veliko podjetje v slovanskem svetu navdušuje ga s preserčnim veseljem in ginljive so besede, s katerimi pozdravlja 1. 1836. v pismu do Čelakovskega svojega izza abecedne vojske malo ne osobnega nasprotnika Kopitarja veliko delo »Gla-golita Clozianus". Tudi s pregnanima Poljakoma, preblagim E. Korytkom in grofom Horodinskim seznani se takoj po njijinem prihodu v Ljubljano pri dru. Chrobatu, do katerega sta s Poljskega prinesla priporočila, kajti Chrobatova žena
je bila po rodu Poljakinja. Še leta 1840. dasta s prijateljem Smoletom na svetlo troje slovenskih knjig: »Vodnikove pesmi*, Linhartovo veselo igro »Veseli dan ali Matijček se ženi" in »Garrikovo komedijo v dveh dejanjih", , Varh*, katero je Smole iz angleščine poslovenil. Vse tri imajo razven tega, da so izdatno pomnožile slovensko leposlovje, še ta posebni pomen, da so perve v Gajevem čerkopisu objavljene knjige slovenske. Tudi v ilirskem listu še vsako leto do 1. 1845. tedaj tudi še potem, ko so »Novice1 izhajale razglaša svoje pesmi, tako da je bil od 1. 1827. do 1845. sodelavec temu časopisu in da je umolknil še le tedaj, ko se je bil preselil v Kranj.
3.
Zgodaj je bil dozorel Preširen, a zgodaj začelo seje tragično mračiti življenje njegovo. Usoda pesniku Preširnu bila je taka, kakor nam jo opisuje v svoji klasični glosi in »pisar" v znani satiri je iz življenja vzet (Pavšek), to pravi sam Preširen Gelakovskemu. Namesto zasluženega splošnega odobravanja in priznavanja rodile so mu njegove pesmi černo kerdelo zlih nasprotnikov in kovarnikov, ki so bili največ tudi njegovi osobni sovražniki. Malo je imel okrog sebe ver-Jih prijateljev, ki so poznali genijalnega pesnika in še to malo kerdelce kerčilo se je od leta do leta. Zupan moral se je ]. 1835. iz Ljubljane v prognanstvo v Celovec umakniti tedaj vsemogočnemu škofu Wolfu ; ravno tisto leto izgubil je Preširen najljubšega prijatelja svojega: Čop je utonil v Savi! Korytka sol. 1839. zagrebli pri sv. Krištofu v hladno zemljo in 1.1840. na naglem umerje za Čopom najdražji mu prijatelj Andrej Smole. Ostal mu je še Kastelec, ostali so mu še drugi Čebe-
larji, a tem je vzelo praktično življenje čas, moč in veselje do pesništva. Tako kakor Čop, kakor Smole Preširna nihče ni umel ! Elegično in nekako obupano je pismo, katero piše Preširen 22. avg. 1836. Čelakovskemu. Opisavši žalostne slovstvene razmere slovenske in z milimi besedami spomnivši se nesrečnega Čopa, pravi sam o sebi: »Ich als das schwankendste Rohr in der Wüste der krainischen Literatur würde ein zweiter Johannes die Stimme erheben und den Messias verkünden ; allein die Pharisäer und Schriftgelehrten lassen mich nicht zu Worte kommen, auch behagt mir die Wurzel-und Heuschreckenkost nicht".
A Preširnu niso delali krivice samo v slovstvu, delali so mu jo, v nebo vpijočo, tudi v praktičnem življenji. Zveršil je sè slavnim uspehom 1. 1828. svoje aka-demiške študije, dosegel je doktorsko dostojanstvo; a dve leti in pol moral je zastonj služiti deržavi, in leta 1832. nahajamo ga še brez kruha! Meseca mar-cija 1832. prebije advokalursko pre-skušnjo, a 14 let zastonj čaka srečne ure, da bi se mogel imenovati sam svoj gospod !
Bilo je takrat na Kranjskem ustanovljenih dvanajst advokaturskih mest, večkrat bilo je katero prazno. Prečiren, ki je imel za advokata vse postavne pogoje, prosil je štirikrat, da naj-mu vlada da advokaturo. Vselej zastonj ! Ako so ga poterdili v Ljubljani, overgli so ga v Celovci ; ako je bil Celovčanom po gódu, vernili so mu z Dunaja prošnjo neuslišano. Povpraševal sem mnogo pri izobraženih možeh, pri kolegih in Preširnu prijateljih, zakaj mu je bila vlada tako neprijazna; a povsod slišal sem enak odgovor: Preširen je bil čist značaj, poštenjak, izversten jurist, dober in vesten delavec, ali bil je —
»Freigeist* ! in gorjé ti, ako" ti je bilo pred 1. 1848. načelo vžgano to nesrečno imé : bil si rovar zoper cerkev in deržavo, kuga človeški družbi! Naj ti je bila glava že tako učena, naj ti je bilo serce še tako plemenito, naj so ti bili nameni še tako čisti : izgubljen si bil !
A vendar, kako je hrepenel Preširen
poklonila mu je tudi dvoje ljubih otrok, katerim je bil Preširen skerben oče.
L. 1846. bilo je kranjskih advokatov število povišano na 16, in dné 18. avgusta imenovan je bil Preširen za advokata v Kranj, kamor se je preselil takoj septembra meseca. O njegovem življenji v Kranj i mogel bi več povedati, a némam kje; tudi se mi ne zdi tako imenitno.
Rojstna hiša Preširnova.
po samostalni službi! Kolikrat je obupan tožil svojemu' prijatelju dr. S.: »Glej, glava se mi že bèli, pa še nisem advokat in — nikoli ne bom* ! In Preširen je tudi res potreboval boljših dohodkov. Bil je dober, predober človek, ki ni gledal na novce. Kar je imel, delil je bratovski s tistim, ki je potreboval. A od 1. 1842. dalje mu ni bilo skerbeti samo za sebe : ljubljena ženska
Nesrečni pesnik je tukaj le preveč de-janjsko izpolnjeval, kar je že prej obetal :
»Celdän iz pravd koval bom rumenjake, Zveéér z prijätli praznil bóm bokale, Preganjal z vinam bom skerbl oblake*.
Tukaj v Kranji zapel je Preširen svojo Iabudnico. L. 1847. zbere svoje pesmi ter o novem letu oseminšti ride-setem, ko je slovanskemu svetu vstajala zora lepše, veselejše bodočnosti, po-

ft^nmr
^NCERERiG.Cf».
kloni Slovencem svoje neumerjoče »Poezije*. Dal je natisniti 1200 knjig, in do svoje smerti prodal jih je srečno — 350 iztisov! 100 jih je razdelil mej svoje prijatelje.
L. 1848. je tudi »Kranjska Čebelica* petič rojila. Prinesla je Slovencem tiste narodne pesmi iz Smoletove zbirke, katere je še 1. 1833. Čop iz strahu pred Pavškom overgel in pa tiste Preširnove poezije, katere je še 1. 1847. našemu pesniku ljubljanska cenzura zaterla, na pr. »Zdravijca* in celo »Nuna in kanarček*, katero dandenes bereš v vsaki šolski knjigi! Tako je Preširen s »Čebelico * začel in zveršil svojo pesniško delavnost, kajti ko je prišla poslednjič na svetlo, bil je že bolehen. Vendar je še ves čas pridno delal, dolgoletne pravde srečno zveršil, dolgove plačeval in za svoje skerbel.
Meseca septembra 1. 1848. prišel je poslednjič v Ljubljano obiskat svoja otroka in njijino mater. Bil je že ubit na duši, spremenjen na telesu, komaj so ga iz-poznali. Ko mu je mati jokaje očitala, da jih tako malokedaj obišče, tolažil jo je : »Tiho bodi, ti si srečnejša, kakor jaz. Ti imaš ljuba otroka — jaz nič* ! In ko so ga pri odhodu prosili, da naj kmalu spet pride, poslovil se je od njih s kratkim žalostnim odgovorom: »Moja ženska bo smert grenka* !
Od Vseh Svetih ni šel nič več iz sobe, imel je vodenico in terpel je velike bolečine, kajti ni mogel na postelji ne sedeti ne ležati. Zdravnik P. mu je trikrat vodo odtočil, a nädeje ni bilo, da se zopet ozdravi; vendar do Božiča ni še izgubil svojega humorja in prijateljem, ki so ga hodili obiskàvat, dejal je večkrat: Kedar umerjem, zapišite mi na grob tako : »France Preširen, doktor ne-
miren — nevéren* ! A zadnjih šest tednov je opešal in tedaj mu je bil dekan Dagarin izpovednik in tolažnik. Dné 6. febr. pokliče tri meščane ter ustno naredi svoj testament : hišno opravo osta vil je svoji sestri Katarini, vse drugo svoji hčeri Ernestini in svojemu sinu Francu. Dné 7. februarja bilo mu je posebno slabo in na glas je prosil Boga, da bi ga rešil iz te solzne doline. Vendar je bil pri polni zavesti do zadnjega tre-notka. Dné 8. febr. ob 8. uri zjutraj vzdihne: Vzdignite me, zadušiti me hoče! — To so bile njegove poslednje besede in te izpregovorivši mirno umerje.
Takoj po smerti Preširnovi zapečatil je c. kr. sodnik Ko n še k njegovo stanovanje v Franca Majerja hiši št. 181., načelnik narodne straže kranjske gosp. Konrad L oker poslal je posebnega poslanca v Ljubljano in ob 10. uri naznanjal je mertvaški zvon pri vseh vé-likih cerkvah ljubljanskih stolnemu mestu prežalostno novico, da je mati slovenska zemlja izgubila največega pesnika svojega. In v malo priprosto sobo neznatne predmestne hiše, kjer je še mlada, lepa ženska pri delu sedela, kjer se je šestletna deklica z nekoliko mlajšim bratcem veselo in brezskerbno igrala, stopi posel iz Kranja s pismom v roci, v katerem jim dekan Dagarin naznanja strašno vést, da so izgubili svojega očeta in rednika. »Dr. Preširen je na smertni postelji svoje otroke priznal in mirno umeri* — bil je zveršetek usodnega pisma.
Drugi dan se je po Ljubljani delil mertvaški list, ki je slovel tako : »Slovenskemu družtvu v Ljubljani je dal gospod vodja narodne straže v Kraj nji žalostni pri-godek na znanje, da je naš slavni pesnik gospod France Prešerin, doktor pra-

vice in c. kr. pravdosrednik v Krajnji, 8. dan tega mesca ob osmih dopoldne, po dolgi bolezni in previden s smertnimi zakramenti umeri. — Pogreb bo v s a-boto, 10. dan tega mesca ob desetih dopoldne. Slavnimu možu poslednjo čast
(Konec
skazati, povabi slovensko družtvo pri-jatle in znance ranjciga, vse ude sloven-skiga družtva in sploh vse domorodce, naj pridejo v saboto v Krajnj k pogrebu. — V Ljubljani, 8. dan svečana 1849. Natisnil Jožef Blaznik*. prih.)	F r. Leveč.
Mož
z macico.
(Dalje.)
di drugi dan tega nisem storil, tudi tretji ^ in četerti ne ! Mnogo terdnih sklepov se rodi v mladi glavi, kateri hitro izginejo brez sledu, kakor pene na vodi.
Minilo je bilo morda že kakega pol leta potem, ko zaidem nek večer" po naključji zopet v tiste kraje, v isto ulico. Kar zagledam nad nekimi vrati dobro znani napis: »Pri zeleni kobilici", in hipoma mi stopi pred oči nekedanji skoraj pozabljeni prizor. Zakaj bi se tu ne večerjalo nocoj ? in morda se mi posreči, da najdem moža ! Tako si mislim in stopim v gostilno.
V pervi sobi je bilo precej navadnega ljudstva; mojega moža ni bilo videti vmés. Stopim v drugo. V majhnem, slabo razsvetljenem prostoru zagledam v kotu za mizo bradatega človeka ; deržal se je, kakor da bi pod mizo gledal. Ko ga pozdravim, ozre se v mé, nato odzdravi precej neprijazno. Vendar to me ni oplašilo, kako neki? Imel sem ga! K njegovi mizi sedem, njemu nasproti, dasi je bila poleg še druga, prazna miza. Možu ni bila videti moja priljudnost nič kaj po volji, zdelo se mi je celo, da je malo zagodernjal, ko sem prijel za stol, da bi nanj sedel. Jaz nisem rad človeku nadležen, ali tu sem imel posebne namene.
Dolgo časa sva si molèé tako nasproti sedela; jaz sem večerjal; on sije nata-
kal vina iz majhne steklenice in ga polagoma srebal kakor delajo stari pivci. Dobro priliko sem imel opazovati svojega moža. Bil je že postaren ; perva slana mu je bila tu pa tam pobelila goste černe lase : dolga brada mu je bila že skoraj osivela. Tanke čerte so se mu videle po čelu in okrog oči. Podolgovati, bledolični obraz morda ni bil lep, ali plemenit je bil gotovo. S kratka: bilo je to obličje, kakoršnega človek ne pozabi z lepa, ko ga je enkrat videl. Jaz sem si ga bil dobro zapomnil o pervem pogledu. Vsakdanje misli niso bile, to je bilo jasno, ki so bivale za tem plemenitim čelom. A kaj še le oko ! Kader je pogledal izpod čer-nih obervi, bilo je kakor da bi mesec zasvetil izmed temnih oblakov! Ko bi bilo moči pripraviti tega moža, da bi govoril !
Ko tako mislim, kar mu skoči iz naročja bela mačica na mizo. Zdaj sem vedel, zakaj je tako gledal pod mizo; igral se je sè svojo živalco na kolenih. Mačica se ozira nekoliko časa po sobi, potem gré počasi proti meni. To je bil dober začetek. Začnem jo gladiti. To ji je dobro délo. Svojo glavo začne dergniti meni ob brado ; v oko me lahno dregne s povzdi-gnenim repom, tako da se nehoté malo zderznem.
Mož se nasmehne, rekoč:
»Vi, gospod, st.e tudi, kakor je videti, živalim prijatelj".
»»Kako bi človek rad ne imel tako lepe, snažne živalce, kakoršna je ta vaša mačica** ! odgovorim mu jaz, vesel, da je bil tako nenadno srečno izprožen pogovor med nama. Nato on :
» Ne samo to, vi imate sploh radi živali, drugače bi se vam ne bila tako hitro približala moja Belka. Verjemite, gospod, žival takoj spozna, kedó ima rad živali, kedó ne. Kako je to mogoče, ne vém, a da je res tako, to je gotovo, po mnogih izkušnjah govorim".
»»To sem tudi sam že izkusil; mene imajo psi posebno radi, kakor jaz njih. Večkrat sem že šel ponoči skozi kako čisto tujo vas, da mi je pes naproti ali za mano prilajal. Vselej sem ga s pervo besedo potolažil, da se mi je začel do-brikati kakor staremu znancu"".
»To me veseli, da sem našel človeka, s katerim se da govoriti pametna beseda. Ne zamerite, gospod, da vam tako govori človek v taki obleki" !
Za odgovor mu podam roko čez mizo ; mož mi jo krepko stisne ter se zadovoljno nasmehne ; razumela sva se. Nato jaz :
» Ali to vam moram pa vendar naravnost reči, gospod, da mačkam nisem tako prijatelj kakor psom".
(Dalje
» » Vi menite pač, kakor se navadno govori, da so mačke potuhnene živali, katerim ni nikoli prav upati""?
»Tega ravno ne pravim, kaj takega nisem še nikoli izkusil ; rad verjamem, da se jim to po krivem očita. Ali to pa se mi zdi gotovo, da se mačka nikoli tako ne privadi človeka, da mu ni tako zvesta in tako stanovitna, da sploh nima svojega gospoda tako rada kakor pes. Saj veste, da se pes dà ubiti za svojega gospoda, da ga ne zapusti v skrajni nevarnosti, da mu je zvest do groba, do onkraj groba ! Mačka se derži bolj hiše, nego gospodarja. In pa to je tudi res; igra se s človekom, prav lepo igra, dokler se ji ljubi; a ko ji je dovolj, pokaže mu ostre zobé ali nohti. Pes pa vse po-terpi, zlasti od otroka. Sploh bi jaz dejal, da je pes nekako bolj moške, mačka ženske narave".
Nekako čudno se je nasmehnil pri zadnjih besedah moj nasprotnik, če smem tako imenovati moža, ki je sedel meni nasproti.
»Ali niste zdaj malo preveč rekli, gospod? Ta primera ni preugodna ženskemu spolu ; ne svetoval bi vam kaj takega reči v ženski družbi. Mladi sle še, žalostno, če imate že takih izkušenj".
»»Reči vam moram, da ne govorim po izkušnji; jaz sem še malo izkusil do sedaj, sosebno žalostnega"". B. M.
prih.)
Spomini s pota.
•	(Dalje.)
®®ervaško glavno mesto, kakor smo videli,	prebivalcev, vsaj naravno bi bilo to, no 6 lepo napreduje v svoji vnanjosti, širi	vendar statistika temu ne priterjuje. Stese in lepša, da je veselje. Človek bi mislil,	vilo duš sicer raste, toda jako po malem, da mu v istem razmera raste tudi število	Že pred petindvajsetimi leti, ako si prašal
kacega Hervata, koliko stanovnikov šteje njihovo glavno mesto, dobil si v odgovor: Blizu dvajset tisoč. Ali kedarkoli se je prebivalstvo štelo uradno, pokazalo se je vsegdar, da dvajsettisočici še manjka več ali manj. Še le lanskega leta dopolnila se je menda dvajseta tisočica. In vendar je zadnja leta, ko so se Her-vati pogodili z Madjari, ko se je raz-vojačila vojniška krajina ter se je od-perlo vseučilišče, Zagreb sprejel v svoje ozidje množino novih uradov in sila novih prebivalcev. Gotovo je Zagreb edino mesto v Avstriji, ki hrani v sebi dve deželni vladi, eno za civilno, drugo za bivšo vojaško Hervaško, takisto tudi dve sodišči perve, dve druge in dve tretje stopinje. S te strani se torej mestu ni nadejati, da bi se mu pomnožilo prebivalstvo ; pred bi moglo iti na manje, ker prej ali slej morati se zediniti rojeni sestri, če tudi si oholi Madjar gerlo raz-porje. A da bi si mesto pomagalo samo po sebi, tudi ni verjetno, kajti zagrebška tla — vsaj za sedaj in morebiti še za dolgo — niso po tem, da bi se obert in tergovina na njih razcvèla na toliko, da bi s terga mogla izriniti tuje izdelke. Ne moremo si lahko misliti, da bi bil Zagreb kedaj središče velike tergovine, za to že nima srečnega položja. To bi se zgodilo samo takrat, ko bi se Sava uredila tako, da bi parobrodi po njej mogli plavati do Ternja ter bi potem Zagreb prevzel' tergovino Sisku. Ali do tega bode še dosti Save steklo mimo Zagreba. Za sedaj tudi nikedor resno ne misli na to, kajti za tako uravnavo ho-
(Dalje
telo bi se nekaj milijonov, a teh ni ; pa da bi jih tudi bilo, našlo bi se za nje dosti druzih silniših potreb.
Priznati se mora, da svet dandenes obrača posebno pozornost na zboljšanje zdravstva. V tem obziru storilo se je zadnjega desetletja več, nego prej za stoletja. Veča mesta se prav nateeajo v skerbi za čist zrak in dobro vodo, ki sta pervi pogoj povoljnega zdravstva. Vestno se štejejo povsod mertveci, in kogar to zanima, more po časopisih brati številke, ki naznanjajo za vsak teden pomor v razmeri k prebivalstvu, takisto so za vsa veča mesta znane povprečne številke za pomor skozi leto in dan.
Ona zgoraj omenjena, vsikako čudna prikazen, da se mestu Zagrebu število prebivalcev ni hotelo množiti, dasi tudi so vnanje razmere množitvi ugodne bile, napotila je rodoljubnega Zagrebčana, pokojnega doktora Gačkoviča, katerega pre-rano zemlja krije, da je začel stvar pre-iskavati. Najprej je hotel vedeti, kako stoji število rojenih proti številu umerlih. Dobil je številke, katerih se je sam ustrašil, in ko jih je priobčil in razjasnil, ježili so se. lasje marsikateremu Zagrebcu. Čačkovičeva preiskavanja so pokazala, da so zdravstvene razmere v Zagrebu jako slabe; suhoparne ali neoveržne številke so oznanjale, daje pomor v majhnem Zagrebu veči nego v mnogih velikih mestih, kjer se po zatohlih, smradnih in slabo razsvetljenih prostorih gatl gladno siromaštvo.
Fr. Poljanec.
prih.)
Pogovori,
m.
'^tvakür .je nedavno po vseli nemških pokrajinah, kjerkoli se je pelo, razlegalo se silno doneče vprašanje: „Kaj je Nemca domovina* ? tako sem jaz. skromen pisatelj slovenski, zdaj, ko mi je že zdavnaj potekla »dni lepših polovica*, v letih, ko človeku peša in pojema stvariteljna moč. prisiljen vprašati : kaj je slovanski duli. kaj je slovanstvo? Ali ni to žalostno? ali ni to sramotno ? Prazno, da škodljivo je torej vse moje dosedanje delovanje in prizadevanje na slovstvenem polji ! Ali ni vredno, da se nanese na kup ter za-pali vse. kar je prišlo kedaj iz mojega nesrečnega, neslovanskega peresa? Res, take sodbe so vredni moji spisi, ako gre vera možem— in med njimi so tudi tehtni možje — kateri mi skoraj enoglasno očitajo neslovanstvo. Kaj naj odgovarjam tožnikom in sodnikom svojim ? Upati ni, da se jim opravičim, to mi je jasno. Ali naj se torej obračam na njih miloserdje? ali naj navajam, povdarjam, kar bi utegnilo zlajšavati mojo krivico? Zanemarjena odgoja, neugodne okolnosti... to ne velja, s tem se lahko pri nas vsakedó izgovarja, in mnogi morebiti še bolj po pravici nego jaz. Govoril bodem torej naravnost, kakor mislim o tej stvari, brez ozira na to. kaj poroko moji nasprotniki, naj se svojim govorjenjem morebiti nekoliko opravičim ali pa še globočeje pokopljem.
Premalo sem se učil zgodovine slovanske, premalo sem se zaglobil in za-dolbel vanjo — moja krivda ! Vendar, pomisli se naj. da Slovanu, žal ! ni tako lahko učiti se svoje zgodovine, kakor n. pr. Angležu. Francozu, Nemcu učiti se svoje ! Samo otrok bo vprašal: z
„Premalo si se seznanil sè slovstv1 posameznih plemen slovanskih!" Znani so mi precej poglavitni pisatelji slovanski, zlasti ruski : ali vpraša se : je-li v njih zares doma pravo, izvirno, nepokvarjeno slovanstvo? imajo li slovanska slovstva svoje korenine prav v domačih tleli? Znano je nam, da ni tako !
Poreče se mi dalje : Spoznati slovanstvo res ni tako lahko ; treba je študij, treba je korenitih preiskovanj, da se mu zasledé prave korenine. .laz na lo: Ali se pa sraé to zahtevali od vsakega pisatelja? Ako hoče tako preiskavah', koliko časa mu je treba za to, koliko truda! kedaj bode pa pisal potém ? Ali so tako delali tudi pisatelji drugih narodov? Vsi ne moremo vsega; deliti je treba delo, da se kaj poštenega zverši. Oni torej, ki so imeli čas, priliko in sposobnost za take študije, oni naj nam pokažejo sad svojih učenih preiskav, oni naj nam povedo, kaj je duh slovanski ? Hvaležno jih bodemo poslušali, radi učili se od njih.
Rad se bodem učil tudi jaz, a za pisatelj stvo vanj e moje bode ta uk pač neploden. Prepozno ! Pri meni je že vse uterjeno; moje mišljenje in čutenje. Iiisava moja se ne predrugači. »Aut sim, ut sum, aut ne sim* ! Ce nisem bil do sedaj Slovan, ne bodem nikedar. Da bi postal Pavelj iz Savla, tega čuda se mi ni več nadejati z nebés; ne prikliče ga ne molitev, ne pokora !
Pokora ! Kedor se hoče izpokoriti, treba najprej, da spozna svojo krivico, da se kesa svojega greha. Ali to je ravno čudno : jaz sem tako terdovraten
grešnik, da se mi vest, kar ne gane. mirno mi spi, kakor da bi mi ne imela kaj očitati : in to pravijo, da je najhujše stanje grešnikovo. Morda je bilo vse nepotrebno, kar sem do zdaj govoril. Zakaj nisem raji kar tako rekel : V svoji nedolžnosti, priprostosti in najivnosti sem malo povpraševal do zdaj : kaj je slovansko: in to je bilo morda najpametnejše, kar sem mogel storili. Ko bi ščinkovec s pomladi, predno začne prepevati po vertili. še le povpraševal : kaj je prav za prav ščinkovsko? kako bi jo prav po ščinkovsko zakrožil? težko da hi njegova pesem tako odločno, tako krepko, tako naravnost iz polnega serca donela ! On se menda zanaša na svoje prirojeno mu ščinkovslvo in poje ..po svojem kljunu". Tako sem delal tudi jaz. Mislil sem menda, če sem kaj mislil : slovanske kervi sem, ako se smé soditi po okolnostih. v katerih sem rojen; imé menda ni tako merodajno. Svoja mlada leta sem preživel med terdimi Slovani ; saj Lašičanje, Ribničanje in Bločanje so vendar Slovani, kakor kaže, če tudi ne prav pravi stari Slovani, ki so hodili v medvedovih kožah. Slovanskega dulia, kakoršen biva med temi poštenjaki, sem se napil, in nekaj menim, da mi ga je še zdaj osi alo. Kako ti ljudje mislijo, čutijo in govoré. učil sem se po svoji moči. Dalje se mi je godilo, kakor drugim. Bil sem v svojih mladeniških, rekel bi skoraj, že v otročjih letih navdušen Slovenec in Slovan, in ko bi mi bil kedö dobrotljivo pokazal, kje izvira studenec slovanske omike, gotovo bi bil
pustil vse drugo na stran in z žejno dušo krenil proti temu blaženemu studencu. Ali to se mi ni zgodilo do današnjega dne, in tako sem si pomagal, kakor sem vedel in znal.
Morebiti se bode komu nekako »fri-volno" zdelo to moje besedovanje, mogoče, da res ne govorim dovolj resno o tako resnem predmetu; ali kaj se hoče? Zakaj bi si časi človek malo serca ne olajšal s humorjem! Blagovoljni bralec me bode razumel; znal bode brati »med versticami", kar je pri meni mnogokrat potrebno.
Vendar treba bode tudi resno govoriti. Bekel sem, da se nisem menil za (o, kaj je slovanstvo ; to ni popolnem resnično. Smel bi morebiti celo terditi, da ravno meni to vprašanje ni dalo miru, odkar se zavedam. Ali rešenja tega vprašanja sem iskal po svojem potu, in prišel sem do nekega rešenja. Našel sem tako rekoč svoje slovanstvo, vzor, kateri mi biva vedno pred očmi ter me vodi v mojem delovanji. Kakšen je ta vzor, hočem razložiti svojim bralcem, da se razumemo, ako mogoče.
To razpravo moram zopet odložiti. Nekako čudno se mi godi v lastni koči. Gospod životopisec, ki sem ga povabil, potrebuje in hoče od dné do dné več prostora, tako da se mu moramo drugi umikati v kot. Toda ker menim, da mu Zvonovi bralci, veseli tako obilnega in dobrega blaga, katerega je nanesel, radi odpuste toliko obširnost, in preširnost, stisnem se rad v kot. ter molčim.
S.
■^G'cV-
Slovenski glasnik.
—	Val. Orožnovi spisi. Zbral in priredil Mih. Lendovšek. Cena 60 kr. »Kje so moje rožice1? — »Merzel veter tebe žene*. — Kedó izmed nas ni že slišal, kedó ni že sam pel téh dveh tako priljubljenih pesmic! Ali koliko nas je, da smo vedeli za pesnika! Take in enake pesmi je pel Valentin Orožen. Perve in morebiti tudi druge verste pesnik ni Orožen, ne po vsebini, ne po obliki svojih pesmi, da ne govorimo o izvirnosti. Vendar ga štejemo po pravici med zaslužne može slovenske z ozirom na čas in okolnosti, v katerih je prepeval. Drobne pesmice njegove so iztok blagega, veselega serca, kakor Slomškove; rad jih človek posluša ali poje, ne misleč na njih pesniško vrednost. Prav izvirna ni skoraj nobena, česar morda pesnik sam ni vselej vedel. G. Lendovšek je pri nekaterih pristavil : »poslovenjena* ; to bi bil lahko storil tudi še pri nekaterih drugih, n. pr. : »Dečko s planine* je Uhlandova »Ich bin vom Berg der Hirtenknab'* ; »Oblakom* je posneta po Schil-lerjevi: »Eilende Wolken* ! Todà to je bilo morebiti nepotrebno. Izdaja je prav lična; priporočamo jo vsakemu, kedor rad kaj prosto veselega bere.
—	Bleiweisovo slavnost je popisal g. Bezenšek po stenografskih zapisih in izdal s prav zanimivim predgovorom in pägovorom g. dra. Celestina ; knjižica se dobiva pri g. Bezenšku (Zagreb, Petrinjska ulica 21.) po 60 kr.
J-ISTNICA UREDNIŠTVA.
G. J. T. v K. Vaš roman smo prebrali do konca; radi bi ga sprejeli, ali »tendencija* njegova se ne zlaga sé Zvonovi m programom; poleg tega je pa tudi še to, da rajši prinašamo krajše povesti, kakoršnih smo že prinesli iz Vašega peresa ; razveselite nas skoraj z enakimi t
G. —n v Lj. — »Gotovo ste mislili prej na svojo smert, nego da bi kedó kritiziral pesni g. —. Nu, ali vendar se je našel ! Pred seboj imate popolnem objektivno kritiko, na katero néso nikakor vplivale nobedne osebne razmere.
Da bi je ne priobčili v »Zvonu", niti ne dvomim,
ako pomislim, kako......sami v »Vadnici* ši--
bate ponižnejše ljudi, ki so le k Vam prišli na izpoved. A ta.... zatorej se nema čuditi in ne serditi, ako . . . ljudje tudi nekoliko grajajo. Vsak, s katerim sem se o teh »pesnih* raz-govarjal, je bil istih mislij ; in najodličnejši slovenski pisatelj, katerega stvorenja je svoje dni Zv. rad prinašal, izrekel je, da je neizrečeno vesel take poštene sodbe ter mi je sam nasvetoval, da jo pošljem Vam*. — Tako nam pišete. Na to zdi se nam potrebno nekaj odgovoriti. Gospod! Vi mislite gotovo, da ste stvar prav dobro vpé-rili; nastavili ste nam past, v katero ste menili, da gotovo pojdemo. Ali Zvonov urednik je prestar lisjak, gospod, on ne gre tako hitro v past. Vi tako povdarjate objektivnost in poštenost svoje kritike, s tem hočete nas po strani šibati! Kedó Vam daje to pravico? Kedó pravi, da se v »Vadnici* mladi pesniki »šibajo"? To ni res, gospod! V »Vadnici" se govori čisto mirno, »sine ira et studio* ; pravi se začetnikom, kaj je dobro, kaj slabo, da se sami uéé in drugi, ki to beró; in vse to, ne pozabite, brez imena! Kje je tu kaj indiskretnosti, kakor nam jo Vi po strani očitate ? Vaša kritika je dobra, ne tajimo, vendar v »Zvon* ne pride. Zakaj ne? Tega nam menda pač ni treba razlagati. Naši razlogi so znani Vam in vsakemu, kedor je ugenil dotično imé ter so mu znane posebne razmere med našim listom in tem imenom. Neresnice človek nikoli ne smé govoriti, da bi pa moral vselej in povsod govoriti resnico, tudi tam, kjer je boljše molčati, to ni pisano nikjer. Tudi kaj neprijetnega povedati komu mora znati človek, ako treba, to je res; ali to se nam tu ne zdi potrebno ; čemu torej žaliti koga brez koristi ? Kedor koli ste, gospod, iz Vašega spisa je razvidno, da ste izobražen in pameten mož, zato se ne bojimo, da bi naših besed napak ne umeli ; dobro veste, da ne moremo povedati vsega, ako nočemo zagaziti v samohvalje. Upamo, da se zopet oglasite, s kako drugo, »moško* kritiko, bode nam »dobro došla' — brez ironije!
»Zvon" izhaja 1. in 15. dan meseca; naročnina 5 gold, za vse leto, 250 za pol leta; Napis: Redaction des »Zvon*, Wien, Währing, Herrengasse 74
Izdaje in ureduje: Jos. Stritar.
Tiskata: A. Keiss in P. Hori\.