TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, industrijo in obrt UMI I lil— ■M« IIHMIMI ■ ■ m in i ■ im—— mm ii i nw ii ■ m m" ......... -..■■ — f 'ii m i' ■ tt" mif'iiiiiit n iTTm"TTiiiri i "TiiruTiiTm t ri"mr— tt ir1 r r ------- r- ■' r—mi—i“TtTr-'irirT-rnrrTirrr-irri—'T* Haročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za Vi leta 45 Din, j Uredništvo in upravnižtvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi uliol »Mečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži ge v Ljubljani. s Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.95S. 4C.iiihimiit ' m m 1 m im m LETO XI. Za pobijanje krošnjarstva. Telefoa št. 2552. LJUBLJANA, 19. januarja 1928. Telefon št. 2552 ŠTEV. 8. Gospodarski problemi. Devet let je že, kar so je končala svetovna vojna, in če pogledamo nazaj, vidimo še vedno veliko katastrofo in nje posledice čutimo še danes. Devet let imamo že mir, ali vendar ne vlada nikjer na svetu občutek, da imamo res mir, ki si ga svet tako želi. Svetovna vojna je zapustila tri probleme, ki so še nerešeni in ki bodo ostali najbrže še dolgo časa nerešeni: nemški, ruski in amerikanski. Nemški problem je problem reparacij. Poizkusili so rešiti ta problem z zaianim Davves-oviin načrtom, ampak Nemci in tudi nekateri angleški strokovnjaki pravijo, da je Dawesov načrt gospodarski nesmisel. Njihovo argumentiranje je sledeče: Noben narod ne more na vojnih odškodninah plačati več kakor toliko, kolikor more po zadovoljitvi svojih lastnih potreb z delom doseči. Če se ta osnovni princip ne upošteva, potem mora plačevanje reparacij dovesti Nemčijo do vedno večjega zadolževanja. Če bo morala Nemčija res plačevati 132 milijard zlatih mark, potem bo prisiljena, da na eni strani brezmejno fbrsira svojo produkcijo in na ta način vse druge ev-eropske države gospodarsko uniči, ali pa si bo nakopala po izpolnitvi reparacij velikanski dolg, ki se bo moral smatrati za dubiozen, ker ga pač ne bo mogoče niti obrestovati. Ruski problem je problem produkcije. Ruska država je poizkusila, da izvede in realizira ideal socijalnega demokratizma s tem, da so prešla vsa produkcijska sredstva v oblast države. In kaj je bila posledica tega? Nobena finančna skupina noče dati kredita socializiranim obratom in ker si gospodarstvo brez kapitala ne more pomagati, se nahaja Rusija za enkrat v gospodarski stagnaciji. Kredit, ki si ga ne more dobiti od internacionalnega kapitala, poskuša dobiti pri industriji in sicer tako, da špekulira na težko stanje evropskih industrij, ki bolehajo na pomanjkanju tržišč ter so prisilje--ne sklepati dolgoročne pogodbe za blagovne dobave. V take kupčije se pj^podjetniki nočejo spuščati in zato so morale države same prevzeti riziko za take kupčije, toda višine kreditov, ki jih dajejo države v to svrho na razpolago, eo premajhne, da bi se ekspert v Rusijo vršil v večjih količinah. Sploh je nemogoče dovolj poudariti, kako strašno se pozna v evropskem gospodarstvu pomanjkanje' ruskega trga, ki je bil pred vojsko največji svetovni odjemalec. Ameriški problem je problem pre-nasičenosti. Amerika je že med svetovno vojno potegnila na se polovico vsega zlata, kar ga je na svetu, ob enem je dobila nazaj vse svoje vrednostne papirje, ki so se nahajali v rokah Evrope. S financiranjem vojne si je poleg vsega navedenega pridobila še naravnost ogromne terjatve proti evropskim državam. Porast kapitala v tako — fantastičnem obsegu je svetovni finančni zgodovini popolnoma neznan. Niti zamisliti si ne moremo, na kako nizko stopnjo bi padle obrestne mere v Ameriki in kakšne posledice bi imela sploh ta denarna prenasiče-nost, če ne bi pomanjkanje denarja v Evropi prišlo takorekož Ameriki na pomoč. Amerika je danes bankir celega sveta in najvažnejše tržišče kapitala. Kdorkoli potrebuje kredit, ga išče v Ameriki in zdi se, da je sposobnost ameriškega kapitala za inozemska posojila naravnost neizčrpljiva. Še nikdar se ni zgodilo, da bi država, ki Krošnjarske nadloge se pri nas vobče ne da iztrebiti. Pojavlja se vsepovsod, sedaj v manjši, sedaj zopet v občutnejši meri, toda konstantno. Pa če vlada v trgovini še tako veliko mrtvilo in če trgovec, zlasti na deželi ne proda po cel teden niti pipca, bo krošnjar prav gotovo našel nekaj žrtev, katerim bo vsilil svoje »fino in jeftinoc blago. Tudi če je pomanjkanje denarja tako veliko, se bo našlo za krošnjarja med našimi lahkomiselnimi ljudmi še vedno nekaj. V tem oziru tudi slabe izkušnje ne zaležejo in če te krošnjar danes še tako opehari, boš črez teden iskal novo priliko, da te zopet opehari. Lahkomiselnost naših konsumentov, ki bodo vsakemu pri-vandrancu več zaupali kot domačemu trgovcu, je predvsem vzrok, da pri nas kroŠnjarstvo tako cvete. Krive pa so temu tudi oblasti, ki krošnjarjenje, pa če se tudi vrši proti jasnim zakonom, ne posvečajo nobene pozornosti. Mi smo na tem mestu že ponovno opozorili oblastva na nedopustnosti, ki jih vršijo krošnjarji. Zdi se, da so to za naše varnostne organe le malenkosti, glede katerih se intervencije ne izplačajo. Če pa nima trgovec na vsakem posameznem predmetu cene pritrjene na takem mestu, da jih lahko vsakdo vidi, se ga ovadi, spravi na zatožno klop, kaznuje z globo, zaporom in se kazen vrhutega še objavi v Uradnem listu, da se takega reveža ožigosa prav na srednjeveški način. Taka mera za legitimnega trgovca, ki je preobremenjen z davki, in taka za privilegirano kasto krošnjarjev! G remi j trgovcev v Celju je opozoril Zbornico za trgovino, obrt in industrijo na nedopustno prodajanje inozemskega blaga po krošnjarjih, pa je g. veliki župan mariborske oblasti izdal dne 7. t. m. pod št, O. br. 2997 na vse okrajne poglavarje okrožnico, ki jo priobčujemo v naslednjem z namenom, da vsak trgovec opozori na njo v danem primeru varnostne organe. — Okrožnica se glasi: »Vsem srezkim poglavarjem (iz-vzemši v Čakovcu in Prelogu) ter Mestnima magistratoma v Celju in v Mariboru. — Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je z vlogo od 2. decembra 1927, št. 11.605, sporočila, da se v zadnjem času množijo pritožbe proti krošnjarjenju, češ da se dopušča krošnjarjenje tudi z blagom inozemskega izvora, ker varnostni organi več ne zna v domači zemlji s preostankom svojega kapitala kaj početi, zahtevala in dobivala tako velikanske, obresti. Vsak kuponski termin pomeni za Ameriko direktno zlato deževanje in njeno bogastvo raste radi tega v ogromni progresiji. Medtem, ko je Evropa navezana na skromen in drag investicijski kapital, si lahko dovoli Amerikanec luksus, da velikopotezno investira in če je potrebno, podere cele naprave in zida čisto na novo, kakor je to naredil Ford v najnovejšem času. Premoč Amerike v finančnem, komercialnem in obratno-tehničnem oziru predstavlja največjo zapreko za ozdravitev Evrope, kajti ta nova Amerika ne potrebuje prav ničesar od Evrope — niti kapitala, niti delovnih moči. niti blaga in zato se zapira s protekcionističnimi carinami proti uvozu blaga in ne pusti evropskih izseljencev v svojo deželo. baje napačno tolmačijo točko 3. razpisa ministrstva trgovine in industrije z dnd 7. decembra 1925, št. 12.018. Določila § 12 cesarskega patenta z dne 4. septembra 1852, ki so v Sloveniji še celotno v veljavi, pravijo izrecno: »Blago, s katerim se krošnjari, mora biti tuzemskega izvora, opremljeno z znakom in dobavnim izkazom.« V tem oziru določa tudi gornji razpis ministrstva trgovine in industrije v zadnjem odstavku točke 3., da se sme krošnjariti samo s predmeti, s katerimi je dovoljeno krošnjariti po zakonu o krošnjarstvu, torej v zmislu določil gorinavedenega cesarskega patenta. Naslovom naročam, da strogo izvršujejo zgornje predpise in opozore nadzorovalne organe. Veliki župan: Dr. Schaubach, s. r.« Trgovci sami, zlasti na deželi, naj v lastnem interesu skrbijo za to, da se določil zakona ne bo izigravalo. Dolžnost je vsakega posameznika, da nezakonitosti, ki jih cpazi pri krošnjare-nju, takoj prijavi. Le tako se bo dalo to zlo vsaj delno izlečiti. Centralni zbor industrialcev proti previsokim oblastnim davščinam. V ponedeljek se je vršil v Beogradu izredni zbor Centrale industrijskih korporacji, katerega so se udeležili delegati iz cele kraljevine. Zbor je bil pozvan izredno, da razpravlja o težkem položaju, ki je nastal za naše gospodarstvo in posebej za industrijo po oblastnih proračunih za leto 1928, v katerih se uvajajo najrazličnejše nove doklade, ki morejo postati za našo že itak preobremenjeno gospodarstvo usodepolne. Po izčrpnem referatu tajnika Centrale g. dr. C. Gregoriča se je razvila živahna debata, tekom katere se je odločno in soglasno poudarjalo, da je industrijska produkcija že davno tako težko obremenjena, da ne more več prenesti novih bremen. V imenu industrialcev iz Slovenije sta govorila ravnatelj g. Anton Krejči iz Ruš in tajnik Zveze industrijcev g. ing. Milan Šuk-lje. V zmislu zahtev posameznih delegatov §e je soglasno sklenila resolucija, v kateri se od g. finančnega ministra v imenu industrije cele države zahteva: 1. da pri odobritvi oblastnih proračunov a) ne dovoli nobenih davščin na sredstva proizvodnje (kakor premog, električni tok itd.), b) da ne dovoli bremen na predmete, ki se izvažajo v druge oblasti ali v inozemstvo, c) da ne dovoli nobenih davščin na predmete, ki so podvrženi državnim taksam ali trošarini, d) da omeji oblastne doklade na državne davke. 2. Dalje prosimo, da čim prej do-nese zakon, ki naj uredi finance oblastnih samouprav po naslednjih načelih: a) iz dohodkov lastnih posestev in podjetij; b) iz tangent donosa splošne državne doklade na osnovni davek v razmerju z davki, vplačanimi na ozemlju dotične oblasti; c) iz taks in trošarin na predmete, ki še niso podvrženi državnim taksam in trošarini. 3. Dokler se vprašanje financiranja oblasti ne reši zakonodajnim potom in dokler traja kriza našega gospodarstva. nai država iz lastnih sredstev zadostno dotira oblasti, tako da morejo s temi dotacijami zadovoljevati vse svoje izdatke. 4. Potrebno je, da finančni minister še nadalje vrši kontrolo nad budžeti-ranjem in gospodarstvom samoupravnih teles, tako da bodo oblastne in lokalne finance vedno v skladu s cilji splošne državne gospodarske politike. 5. Prosimo, da se v finančnem zakonu ne maksimirajo samoupravne doklade tako, da bo vsota vseh občinskih doklad maksimirana s 150%, vse samoupravne doklade pa s skupno 200 odstotki. Maksimiranje doklad. V naši javnosti so pojmi o maksimiranju avtonomnih doklad precej nejasni. Drugače vsaj ni mogoče razlagati odpora proti maksimiranju doklad, katerega so da zadnjega časa netili gotovi krogi. Kakšen pomen ima maksimiranje? V zadnjih letih potrebe avtonomnih teles stalno naraščajo. Ker nimajo občine in okraji drugih dohodkov, so primorani pokriti svoje potrebščine iz donosa doklad na direktne davke. Doklade na direktne davke se vsled tega stalno dvigujejo in dosegajo izmero, ki ni več mogoča, kajti z državnim davkom vred po nekod avtonomne doklade presežejo obdačeni donos. Najhujše sta z dokladami prizadeta hišno-najemni davek in posebna pri-dobnina. Vlada je uvidela, da je zoper previsoke davke treba nekaj ukreniti, da sama ne ubije svojih najizdatnejših dohodninskih virov. Po dolgem, truda-polrtem prizadevanju gospodarskih krogov se je končno odločila za maksimiranje avtonomnih doklad. S členom 82. finančnega zakona za leto 1927/1928 je Narodna skupščina na vladni predlog odredila, da se na hišno-najemni davek in na posebno pri-dobnino ne smejo pobirati občinske doklade preko 200%, ostale samoupravne doklade pa ne večje nego po 25% davčne osnove. V ljubljanski oblasti se smejo torej pobirati na posebno pridobnino — ta je nekaterim posebno trn v peti — maksimalno sledeče doklade: Občinske doklade..................2C0% doklade za okrajno bolniško blagajno.................. . 25% doklade za okr. cestni zastop 25% doklade za zdravstveno okrožje 25% doklade za zbornico . .! . .• 25% doklade za oblast . . . . . 25% Skupaj . . . 325% Posebna pridobnina znaša od od- meme osnove: a) osnovni davek ..... 10-0% b) edinstveni drž. pribitek . 9‘0% c) rentabilitetni pribitek . . 8-0% č) linearni pribitek .... 81% d) invalidski davek in voja- ška komorska doklada . 16-2% e) avtonomne doklade v ma- ksimalni izmeri . . . . 32-5% Skupaj . . . 83-8% Ker pa se v odmemo osnovo za posebno pridobnino yšteva tudi v bilančnem letu plačana posebna pridobnina z Vs edinstvenega državnega pribitka, je odmema osnova za približno 25 odstotkov višja nego bilančni čisti dobiček. Bilančni dobiček torej dejansko ni obremenjen samo s 83- % ampak še s 25% od 83'8% več to je s 83-8% -f 20-95%, to je s 104'75%. Ta račun kaže, da že pri sedanjem maksimiranju doklad celokupna davčna obremenitev preseže bilančni čisti dobiček za 4'75%, katere mora podjetje plačati iz premoženja. Kaže pa tudi, da je sedanje maksimiranje nezadostno in da je treba avtonomne doklade še bolj omejiti. Gonja proti maksimiranju doklad je imela že dvoje uspehov. Brez dvoma pod utisoift te gonje se je oblastna skupščina odločila, da tudi sama pobira v 1. 1928. na posebno pridobnino 25% doklado. Nadalje obstoja po naših informacijah resna nevarnost, da se maksimiranje ukine, odnosno tako preuredi, da bo dovoljevalo posameznim avtonomijam pobirati na hišno-najemni davek in posebno pridobnino doklade v višji izmeri nego do sedaj. Prepričani smo, da bo v tem vprašanju, ko se bo njem končnoveljavno odločevalo, zmagala treznost, ki nujno veleva, da se maksimiranje obdrži, odnosno še izpopolni. Obremenitev družb v dosedanji izmeri je nevzdržna. V taki meri niso družbe nikjer obremenjene. V Avstriji dosega obremenitev 35%, na Čehoslovaškem maksimalno 60%. Kako naj se potem razvija naša industrija, ako se mora boriti na svetovnih tržiščih s tako neenakimi konkurenčnimi pogoji. Kdo bo še delal, ako naj ves dobiček in še neVaj po vrhu odpremi davčnemu nradu? Maksimiranje doklad je za enkrat (potrebno in se mora v interesu narodnega gospodarstva še nadalje obdržati in izpopolniti. Brez maksimiranja so naša podjetja izročena gotovemu propadu, ker bi ne mogla plačevati davkov preko svojega čistega dobička. V. SEJEM ZA KOŽUHOVINO V LJUBLJANI DNE 23. JANUARJA. Peto leto priredi uiprava Ljubljanskega velesejma vzajemno s Slovensko lovsko zadrugo v Ljubljani na velesejm-ekem prostoru sejem za kože divjih živali. 23. januar, t. j. prvi pondeljek po Sy. Neži, je lovcem že znan dan za prodajo lovskega plena. Sejem prične ob 8. uri zjutraj. Lovci in trgovci s kožami naj svoje blago nemudoma odpošljejo na »Divja koža«, Velesejem, Ljubljana. Čim več kož pride organiziranim potom na trg, tem boljša bo cena. Najavljeni so poleg kupcev iz naše države tudi oni iz Avstrije, Nemčije, Italije in Angleške (London). Nekaj ustrojenih lisičjih in dihurjevih kož bo naprodaj v pondeljek, dne 23. f. m. dopoldne na kožnem sejmu, ki se vrši v prostorih Ljubljanskega velesejma, na kar opozarjamo interesente. Ne-ustrojene kože se prodajajo navedenega dne dopoldne aukcijskim potoni. * * * ZADRUŽNI KONKURZI. Leta 1927 je bilo na Nemškem okoli 5800 konkurzov; na zadruge jih je prišlo 104. Ker je znašalo 1. januarja 1928 število zadrug 52.200, je prišlo na 1000 zadrug 19 konkurzov, leto prej pa 3 4. Za 22,500 kreditnih zadrug, za katere zaznamujejo 15 konkurzov, je odstotna številka še nižja in pride 06 konkurzov na 1000 zadrug. L I STE K. Splošni gospodarski položaj v Južni Srbiji (Nadaljevanj«.) Ker zahteva graditev električnih central investicijo velikih kapitalov, imajo gotovo vse električne industrije v Južni Srbiji velike težave s svojimi financami, poleg navedenega tudi iz tega razloga, ker je kupna sila konzumentov jako majhna in ker največji del južnosrb-skega prebivalstva ne čuti potrebe električne razsvetljave. Zategadelj bi bilo potrebno, da tako država kakor tudi občine in oblastne skupščine v vsakem pogledu podpirajo to vrsto industrije bodisi z brezplačno prepustitvijo zemljišč, bodisi s podeljevanjem kreditov ali garancijo gotovega procenta dobička ali kvantuma porabe toka v prvih letih njihovega obstanka. Kot kompenzacijo za to bi bilo od električnih central zahtevati, da dajo industrijskim podjetjim strujo po minimalni ceni. Na ta način bi se pripomoglo do mnogo hitrejše elektrifikacije pokrajine, kar bi bilo neprecenljive koristi za naše celokupno narodno gospodarstvo. Občni zbor Zveze gostilničarskih zadrug mariborske oblasti. Zveza gostilničarskih zadrug za mariborsko oblast je imela dne 16. t. m. svoj redni občni zbor v Ptuju. Navzočih je bilo nad 70 delegatov. Zboru je predsedoval načelnik g. Drago Bernardi iz Celja, ki je uvodoma pozdravil prisotnega zastopnika velikega župana g. nadzornika Založnika, zastopnika srezkega poglavarja in ptujske občine g. dr. Zavadnjala, zastopnika Zbornice TOI g. dr. Pretnarja ter podpredsednika beograjskega Središnje-ga saveza g. Pekoviea. Nato je podal pregledno poročilo o delovanju zveze ter omenjal poedine važnejše akcije, ki jih je izvedla v prošlem letu, tako glede trgovskih točilnic, točilcev vina lastnega pridelka, točilnih taks in trošarine, za omiljenje državnih bremen, glede avtonomnih doklad itd. G. tajnik Komac je poročal o delu uprave, ki je bilo jako obsežno in težavno. Zveza šteje 22 zadrug z 2072 člani. Zvezino strokovno glasilo »Gostilničarski list« se je moralo boriti z znatnimi težko-čami, a je v zadnjem letu napredovalo in izvršilo v polni meri svojo važno nalogo. Zveza je posvečala strokovnemu šolstvu veliko pažnjo, fond za gostilničarske šole pri velikem županu v Mariboru je dosegel okroglo 300.000 dinarjev. Zborovanje so pozdravili gg. Založnik, dr. Pretnar in Pekovič. Zbor je sklenil soglasno, da se sedež zveze v bodočem letu prenese v Maribor. Za-novega načelnika je bil izvoljen g. Andrej Oset iz Maribora. Na predlog delegatov g. Petovarja je občni zbor z velikim odobravanjem izrekel dosedanjemu agilnemu načelniku in odboru svoje priznanje in zahvalo. TRGOVSKI PLES V MARIBORU. Po mestu se je razširila govorica, da je »Trgovski ples« preložen ter izjavlja trgovski gremij, da je ta vest popolnoma brez podlage. Priprave so v teku in ee vrši ples, za katerega vlada v mestu in okolici veliko zanimanje, nepreklicno prihodnjo soboto dne 21. t. m. — Obenem se opozarja, da se dobe vstopnice v predprodaji pri tvrdkah V. Weixl, Franjo Majer ter Pinter & Lenard in v gremijalni pisarni. Ker ima prireditev dobrodelen namen, se eventuelna preplačila hvaležno sprejemajo. — Trgovski nameščenci dobe vstopnice po znižani ceni v pisarni trgovskega gremija. L |ubllanska borza. Tečaj 18. januarja 1928 Povpra- ševanje Oln Ponudba Oin DBVIZB: Berlin IM 13-635 1093 — 13*666 1**96*— Curih MO fr London 1 funt 276*76 66-68 223*— 277*66 Newyork t dolar .... Pariš 100 Jr' 66*88 22.V— Praga 100 kras 168*10 168*90 Hnrt 100 lir 899*50 301*60 Da so v Južni Srbiji dani pogoji za snovanje pivovarniške industrije, je najt jasnejši dokaz dejstvo, da je prva parna, pivovarna v tej pokrajini bila ustanovljena s češkim kapitalom. Ta pivovarna dela odlično in vodi uspešno borbo z renomiranimi pivovarnami iz Srbije v starih mejah kljub temu, da imajo te v Južni Srbiji stare odjemalce. Južnosrbi-janski ječmen -je dobre kvalitete in žarki jug je odličen teren za konzum piva. Ni čudo, da tudi pama pivovarna v Prilepu, ki je bila ustanovljena lansko leto, lepo napreduje. Ona sicer občuteva finančno nadmoč skopljanske pivovarne, ker pa je njena kapaciteta mala, režije neznatne in konzumenti navdahnjeni z lokalnim patriotizmom, je verjetno, da se bo razvijala, če tudi počasi. Cenen investicijski kredit bi bil tudi temu mlademu nacionalnemu podjetju zelo dobrodošel. Tovarna za makarone v Skoplju ima vse predpogoje za svoj obstoj in nadalj-ni razvoj, ker daje trda kumanovska pšenica izvrstno surovino za proizvodnjo testenin.vseh vrst in niso makarone neznana hrana niti med južnosrbijan-skim prebivalstvom. Velika škoda je, da je njen sedanji lastnik moral že v Gospodarska kriza v Angliji V»Prager Tagblattu«; z dne 13. januarja čitamo zanimiva izvajanja izpod peresa dr. Franz Picka, ki pričajo o občutnih pretresljajih v gospodarstvu velikega britanskega imperija. Medtem ko se kontinentalna gospodarstva konsolidirajo in se je v vseh državah starega sveta izvršilo že ogromno obnovitveno delo, ostaja angleška ekonomska struktura bolna. Bolezen se vleče že v deveto leto in niti najmodrejši monetarni ukrepi, niti najboljše zaščitno-carinske odredbe niso mogle nuditi leka pacijen-tu. Kolonije, ki so se potom vojne v trgovinsko-politicnem oziru deloma osamosvojile, so od leta 1919 naprej še razširile svojo gospodarsko suverenost. Preferenčne tarife med njimi in matico — Anglijo ne služijo danes več visokim svrham in celo varuštvo Bank of England v zlati trgovini britanskega imperija je prenehalo. Anglija ostane bolna in mrzlična kurva, ki jo predstavljajo statistike o brezposelnih, kaže še vedno 39 stopinj, potem ko je leta 1926 dosegla skoro 42 stopinj. Za svet so bili vprašani vsi »gospodarski doktorji«, ki jih izkazuje City: Montagu Normann, John May-nard Keynes, Sir Alfred Mond, Sir Josuah Stamp, Sir Henry Deterding in A. Mc Kenna. Ti stresajo glave in iščejo pametnih besed, da bi pravilno označili bolezen. Angleška zunanja trgovina je danes za 25 procentov manjša od leta 1913, njen deficit pa mora vzbudiliti pomisleke celo v največjih optimistih, kajti samo v prvih 11 mesecih leta 1927 znaša 351 milijonov funtov šterlingov, torej skoro 10 milijonov več, ko v prejšnjem letu. Približno že 7 let jo angleška trgovinska bilanca pasivna, okoli 2 milijardi funtov sta zabeleženi na tem debetnkontu. Ako bi pa bilo ostalo samo pri tem dejstvu, bi se še mogel končno zgraditi ta ali oni most, ki bi vodil do ugodne rešitve. Žalibog pa je rodilo slednje ogromno brezposelnost in število brezposelnih znaša še danes 9% vsega pribivalstva velike Britanije. Seveda je to napredek napram 13% v času premogovnega štrajka, toda 9% je še vedno preveč z ozirom na trajen pojav. Brezposelni stanejo denar in izčrpajo budžet, ki jim mora s svojim Social Service nuditi podpore. Social Service, ki je preejl leta 1901 približno 22 milijonov funtov iz državnih dohodkov, je porabil leta 1921 306 milijonov funtov, h katerim se je pridružilo v minulem letu nadaljnjih 50 milijonov funtov. Teh 356 milijonov funtov odgovarja nekaiko 7 milijardam mark ali celokupnim dohodkom francoskega državnega proračuna. Nič manj pa vlada ne eksekutira obče britijske sentence o gentlemanu, »who must pay«, ki mora plačati. To nobleso si pa pusti tudi drago plačati. Income Tax, dohodninski davek, ki je znašal pred vojno 2-l1/4 funta za 100 funtov dohodka, je prvem letu obstoja tega podjetja občutiti težke posledice nesrečne združitve, kar je zelo škodovalo razvoju te prve tovarne za testenine na našem jugu. Energiji lastnika tega podjetja se je zahvaliti, da je podjetje prebolelo svojo interno krizo in upati je, da se ne bo vzdržalo samo na domačem trgu, tem-v#eč da bo postopoma prodrlo tudi na tržišča Grčije in Albanije. Splošno znano je, da se Skoplje v gradbenem oziru naglo razvija. V njegovi okolici obstoja veliko število večjih in manjših opekam. Potrebne zemlje za to industrijo je v celi Južni Srbiji mnogo, vendar se ta industrija znatneje razvija samo v okolici Skoplja, najbrž vsled njegovega delovnega napredka v vsakem pogledu. Vsa ta podjetja so v tem letu odlično delala. Čudno je le, da kljub temu niti eno teh podjetij ni nabavilo modernih strojev za izdelovanje opeke, da niti eno od njih nima odgovarjajočih peči in da vsled tega nobeno ne izdeluje poleg zidakov tudi strešnikov, temveč se strešniki dobavljajo iz oddaljenih keramičnih podjetij na severu kraljevine. To je tembolj čudno, ker je Solun velik konsument tega predmeta in bi Skoplje vsled prevoznih stroškov, ki igrajo pri s(*daj narastel na 141 y8 funta, torej je dosegel več kot šestkratno količino. Tako razjeda Anglijo od treh strani gospodarski rak: Funt na zlatem standardu je onemogočil njeni produkciji konkurenco na svetovnih trgih; odvzete eksportne možnosti so zmanjšale skoro vse angleške delovne potrebe in so odvzele že itak znižanim zaslužkom britijskega zasebnega gospodarstva šestkrat večje davke, ko v prejšnjih normalnih letih; valuta, produkcijske ovire in visoki davki tarejo nekoč ponosno gospodarstvo združenega kraljestva. In že samo pri površnem opazovanju čujemo o samih krizah: v bombažni, premogovni, metalurgični, mlinarski, kavčukovi industriji itd. Tkalnice so preko ušes v dolgeh, zapirajo svoje obrate ali žive na račun milosti bankirjev navidezno življenje. Lastniki ladijskih družb iščejo modus, po katerem bi stabilizirali tovomine, in premogovni baroni se še niso otrosli strahu za časa premogovnega štrajka ter izenačili debet-kontov. Samo Lombard Street in Chancellor of the Exchequer vesta, da more samo Royal Ex-change vsako leto zaključiti budžet. Potom londonskega finančnega prometa in angleške 'plačilne bilance ostane letno približno 400 milijonov funtov v deželi vpisanih na konto dobro-imetja. S pravico se vprašujejo razni gospodarski krogi, kje bo našlo to stanje svoj konec. Pred dvema letoma bi se bilo še moglo lečiti potom primernih valutnih ukrepov, danes pa to ni več mogoče. V teh dveh letih so si namreč Kanadijci, Avstralci, Indijci in Jugo-Afrikanci ustvarili svoje lastne industrije. In industrija, ki se poraja na Gangesu, okoli Adelaide, v Kaplandu in na progah Kanadian Pacifica, ne potrebuje več manufaktur iz Sheffielda in Manchesterja. Japonci so zase kolonizirali angleško tekstilno trgovino v Kitajski in Rusi zidajo z ameri-kanskimi krediti in kontinentalnimi stroji železne naprave, tekstilne tvor-nice in električne centrale. Stoletni odjemalci Anglije kupujejo danes n« vseh mogočih drugih trgih. Nove volitve so pred vrati. Mac Donald in Lloyd George skupno s Philipp Snow-den-om se smatrajo kot favoriti v City. Vendar bodo mogli komaj kaj preme-niti na nadvse težavnem položaju. Ker ne bodo v stanu razrušiti verig, s katerimi je oklenil monetarni imperializem angleško gospodarstvo, se bodo tudi ti samo preizkušali na trgovini in na brezposelnih, na problemih, ki ee bodo le težko izlečili v kaki novi le-gislaturi. In kot gentlemami bodo Se nadalje plačevali tribut za valutno reformo. Tffovd In pametni gospodaril spfofi tltajo rodno .TRGOVSKI UST*« opeki važno ulogo, moglo z uspehom plasirati ta produkt na solunskem trgu. Morda se bo v bližnji bodočnosti tudi ta vrzel izpopolnila, saj je v Skoplju pred osvobojenjem teh krajev obstojala modema tovarna za opeko, ki je bila uničena v vojnem času, in je nerazumljivo, da bi ne mogla obstojati danes, ko še v Skoplju zida po 150—200 hiš letno. Ostala industrijska podjetja Južne Srbije so povsem lokalnega značaja, t. j. osnovana so kot dopolnilo ostalih gospodarskih naprav (tovarne za led), ali pa so primitivne delavnice v večjem štilu (tovarne za rute), ali zadovoljuje specialne potrebe svoje okolice (tovarne za motvoz in podjetja za mletje soli). Njihova kapaciteta je uravnana po predvideni potrebi in ne vplivajo nanje v veliki meri razne okolnosti, kakor je to pri industrijah, o katerih smo malo preje govorili. Zategadelj so njihovi posli tekli normalno tuda v tem časovnem intervalu. II. Sledljivost in nagnenje k tezauriranju denarja predstavljata dve markantni potezi o mentaliteti južnosrbijanskega prebivalstva. Domneva se zategadelj, da je v LIKVIDACIJA OBVEZNOSTI BIVŠE AVSTRIJSKE POŠTNE HRANILNICE NA DUNAJU. Zadnje čase se obračajo stranke vedno pogosteje na poštno hranilnico z vprašanji, kaj je z njihovimi vlogami v bivši avstrijski poštni hranilnici. Na ta vprašanja se sporoča vsem interesentom, da so prizadete nasledstvene države sicer že pred več leti sklenile •ustrezno konvencijo, ki pa se še ne more izvršiti, ker še ni od vseh držav ratificirana. Generalni direktor naše poštne hranilnice dr. M. Nedeljkovič je zato koncem minulega leta zopet sprožil to vprašanje s predstavniki dunajske poštne hranilnice in se bodo na merodajnem mestu vnovič pod-vzeli koraki, da bodo konvencijo čim prej ratificirale vse signatarne države in se tako vprašanje končno reši. Takoj po izvršeni ratifikaciji bodo interesenti po časopisju obveščeni, kaj jim bo storiti v svrho realizacije njihovih terjatev napram bivši avstrijski poštni hranilnici na Dunaju. tH * * MEDNARODNI DOGOVORI SLADKORNE INDUSTRIJE. Te dni se vrši v Pragi seja odbora za zaščito sladkorne industrije v svrho .posvetovanja o materijalu za berlinsko konferenco. Ta konferenca se vrši 19. januarja in se bodo posvetovale na nji Oslov., Nemčija in Poljska o obsegu eks-portnega sladkornega kontingenta v bodoči kampanji. Posvetovanj se bodo udeležili najbrž tudi zastopniki ogrske in belgijske sladkorne industrije. * * * AMERIŠKE DENARNE NALOŽBE V INOZEMSTVU. »Financial Times« poročajo: Po računih ameriškega strokovnjaka dr. Win-klerja so ameriške denarne naložbe v inozemstvu dosegle v letu 1927 skupno vsoto najmanj 2010 milijonov dolarjev. Na koncu leta 1927 je znašala vsota v inozemstvu naloženega ameriškega kapitala 14'A milijard dolarjev; to je pa približno petina letnega zneska ameriške produkcije in manj kot šestina letnih dohodkov ameriškega naroda. Carina. 0 carinski valorizaciji na Poljskem. V ■zvezi s časnikarskimi poročili o bližnjem zvišanju carinskih tarif javljajo merodajna mesta na Poljskem, da bodo po odredbi poljske vlade od 1. februarja najprej stopile v veljavo maksimalne cazinske tarife proti onim državam, ki s Poljsko dotedaj ne bodo imele sklenjenih definitivnih trgovskih pogodb in ki blagovni import iz Poljske s posebnimi odredbami otežkočajo, oziroma ki eks-port svojega blaga na Poljsko s posebnimi premijami pospešujejo. Splošna valorizacija carinskih tarif pa zaenkrat ni aktualna. Južni Srbiji mnogo teaauriranega denarja, zlasti zlata in srebra, tako pri Seljakih kako# pri meščanih. Da je ta domneva upravičena, dokazuje najjasnejše dejstvo, da se opium, najdražji proizvod Južne Srbije, tudi danes kupuje od Seljakov samo za zlato. To ni znak nezaupanja Južnosrbijancev do našega papirnatega denarja, temveč dokaz nagnenja do tezauriranja. Seljak nima jeklenih blagajn in se tudi ni privadil temu, da bi dobival obresti od vložene gotovine pri denarnih zavodih; njegov trezor je zemlja, njej pa ne more zaupati razpadljivih banknot, zato zahteva zlato in srebro. Štedljivost je lastnost, ki prenese vsako kritiko ali nagnenje k tezauriranju je graje vredno. Tezauriranje znači odvzemanje potrebnega obratnega kapitala narodnemu gospodarstvu in je ta okol-nost toliko škodljivejša, kolikor ima gospodarstvo manj razpoložljivih sredstev. To in pa izguba obresti od vlog sta dva glavna razloga, iz kojih je grajati nagnenje k tezauriranju. Morda je to tudi eden glavnih vzrokov, da je v Južni Srbiji relativno malo velikih trgovskih podejtij in moderno urejenih kmetij. (Dalje prihodnjič.) Iz okrožnice Direkcije državnih železnic v Ljubljani posnemamo: Počenši od 1. januarja 1928 veljajo do preklica sledeče transportne omejitve: I. Tuzemstvo. A. Direkcija d r ž a v ni h želez- nic Ljubljana. Radi carinjenja pošiljk na postajah Bistrica Boh. Jezero, Rakek in Prevalje glej pod III. »Splošne odredbe« odstavek A. B. Direkcija d r ž a v ni h želez- nic Zagreb. Robni promet s postajo Fiume pristanišče »Thaon de Revel« še ni otvorjen. — Prevoz pošiljk med Sušakoin in Reko (Fiume ali Fiume loko SRS) se ne more vršiti po obalnem tiru, temveč samo po ovinku preko Bakra. Zato pa mora pošiljatelj v tovornem listu predpisati upo-tenje »via Bakar«. Vozarina se računa za faktično prevoženo pot preko Bakra. — Na postajo Sušak se smejo nakazovati v ocarinjenje samo pošiljke za Sušak loko in pošiljke za neposredni tranzit po morju. Pošiljke za Fiume loko, Fiume SHS loko ali Fiume trs. ne smejo biti nakazane v ocarinjenje na Sušak, ker neposredni železniški promet z Reko po obalnem tiru še ni upostavljen. (Glej zgoraj.) Take pošiljke se pa lahko carinijo na postaji Fiume SHS, ker se tam nahaja naša carinarnica. — V Bakar se smejo nakazovati radi ocarinjenja samo pošiljke, katerih ocarinjenje obavi stranka sama. Take pošiljke-morajo biti predane in odpravljene v Bakar loko, kjer se iztovorijo. — Pri carinarnici v Osijeku ni dovoljeno cariniti pošiljk za izvoz v Madžarsko, ako so bile predane na postajah na progah Baranjsko Petrovo Selo — Beli Manastir, Batina Skela — Beli Manastir in Darda — Beli Manastir. Pošiljke iz teh postaj se morajo cariniti v Belem Manastiru. Tovorni listi, ki bi ne odgovarjali tem predpisom, se zavračajo. C. Direkcija držav ni h želez nic Sarajevo. Iz območja direkcije Ljubljana ter iz inozemstva smejo prispeti v Bos. Brod za pretovarjenje dnevno samo trije vozovni tovori v pokritih vozeh. Ta omejitev ne velja za pošiljke v odkritih vozovih, ki ee smejo sprejemati in odpremiti za Bos. Brod in tranzit v neomejenem številu Izjeme: Pošiljk za tvrdko »Danica« d. d. v Brodu loko ni šteti v kontingent pokritih voz za Bos. Brod tranzit. — Za Bos. Brod trz. se smejo natovarjati iz normalnotirnih prog za Bosno do vključno Sarajeva pokriti vozovi do 15 ton. Za postaje južno od Sarajeva pa do 10 ton. Za nepokrite vozove taka omejitev ne obstoja. — V Bos. Brodu je ponovna predaja tuzemskih vozovnih pošiljk v pokritih vozovih za Brod loko in trz. v Bosno, Hercegovino in Dalmacijo prepovedana. Izjeme: Inozemske carinske pošiljke. — Sprejemanje in odpošiljanje bencina v kotelskih vozovih za postajo Dubrovnik ni dovoljeno. Samo v sodih ali vrčih (kantah). — Pri carinskem oddelku v Bos. Brodu se sme cariniti 6amo izvozna roba. Carinske uvozne pošiljke za postaje severno od Sarajeva se morajo uvozno cariniti pri carinarnicah pred Bos. Brodom. D. Direkcija državnih želez- nic Beograd. Profil Ripamjskega tunela je za dobo popravil zmanjšan za 45 do 50 cm. Obsežne pošiljke, kakor so pošiljke sena, slame, lubja, lanu in drugih, ki presegajo širinsko omejitev pokritega voza, se smejo do preklica sprejemati v prevoz za postaje južno od postaje Ripanj le, ako stranka v tovornem listu predpiše pra-vec upotenja preko postaje Mala Knsna. Take pošiljke je tarifsko zaračunati po faktično prevoženi poti. II. Inozemstvo. A. Italija. Ponovna predaja brez pretovarjanja v postajah Postumia Grotte, Piedicolle in Tarvisio ni dovoljena. Pošiljke preko Postojne oziroma preko Podbrda namenjene za ponovno predajo, se morajo predati in nasloviti na »Postumia trz.« oziroma »Gorizia Monte Santo«. (Glej Služ-beni list št. 28. nared^a 124 ex 1924). — Sprejemanje in odpošiljanje kovinarske robe za postajo Come di Lago Nord v svrho pretovoritve se do nadaljnega ukine. omejitve. B. Avstrija. Ponovna predaja vozovnih pošiljk v postaji Tarvis ni dovoljena. C. Ma d ž a r s k a. Sprejemanje in odpošiljanje komadne robe za postajo Budapest Dunaparti Te-herpalyandvar, če je namenjena za pre-tovar v svrho nadaljne odpreme po Donavi, ni dovoljeno. Izjema: Vozovni tovori, D. R u m um s k a. Direktni promet je uspostavljen od 1. januarja 1926. (Glej »Službene Novine« saobračajnih ustanova štev. 2. in 17 ex 1926 ter Službeni list naredbo 4/10 ex 1296). E. B u 1 g a r s k a. Direktni promet je uspostavljen od 20. novembra 1926. (Glej Službene Novine saobračajnih ustanova štev. 15 in 24 ex 1926). F. Grška. 1. Direktni promet ni uspostavljen. Pošiljke se morajo predati v prevoz z internim tovornim listom do obmejne postaje Djevdjelija, kjer se morajo izkupi-ti in ponovno predati z novim tovornim listom. 2. Uvoz čebule, krompirja in druge slične zelenjave preko postaje Platy do Pireja ni dovoljen. Obratno je uvoz take robe dovoljen za vse postaje Grške Makedonije in za Solun. Uvoz živali, jabolk, hrušk in drugega svežega sadja izvzemši svežega grozdja je svoboden za celo Grško. Medpotne pošiljke zadržite ter stavite pismeno in brzojavno na razpolago. G. Poljska. Direktni promet je uspostavljen s 1. marcem 1926. Zaradi nekaterih omejitev glej Službene Novine saobračajnih ustanova štev. 9 ex 1926, ter naredbo Službenega lista štev. 44/1926. H. Češkoslovaška. Direktni promet je uspostavljen. 1. Prevzemanje pošilj za češkoslovaške postaje, ki naj se odondot dalje ponovno predajo na postaje kake druge države, je dovoljeno le pod sledečimi pogoji: a) da se v tovornem listu navede, v katero državo naj se pošiljka dalje odpremi, kakor da se Toba sploh ne bo pretovorila. — b) Pošiljka mora biti opremljena z uverenjem o izvoru in vsemi potrebnimi carinskimi dokumenti one države, v katero se izvaža. — c) Ponovna predaja se mora izvršiti v roku 24 ur. — 2. Ponovna predaja pošiljk v vozovnih tovorih brez pretovarjanja, kakor tudi z dotovarja-njem v. postaji Praha Wilsonovo, Masa-rykovo in Denisovo Nadraži ni dovoljeno. V nujnih in opravičenih slučajih izdaja dovoljenje Direkcija Praha. — 3. Pošiljke dolgega lesa za postajo Kosičke Hamry se do nadaljnega ne smejo sprejemati in odpremiti. 4. Sprejemanje in odpošiljanje vsakovrstne robe za postajo Holešovice prekladišče in Holešovice luka do nadaljnega ni dovoljeno. Izuzete so pošiljke za tvrdko »Kooperativa«, če so naslovljene na postajo Holešovice prekladišče v svrho začasnega vskladiščenja. — 5. Radi poplave se ukine sprejemanje in ouprema vsakovrstne robe za postajo Loubi prekladišče im Razbelesy prekladišče, ako je namenjena za pretovori-tev na ladjo. III. Splošne odredbe. A. 1. V Bistrici Boh. Jezero se smejo cariniti za izvoz preko Podbrda samo pošiljke iz postaj proge Dobrava Vintgar — Bistrica Boh. jezero. 2. Na Rakeku se smejo cariniti vse izvozne pošiljke živih živali, svežega mesa, zaklane živine in perutnine, sveže slanine, suhomesnate robe, jajc, svežega sadja in svežega sočivja. Razen tega pa še vse pošiljke iz postaj od Brezovice do Rakeka za izvoz preko Rakeka. 3. V Prevaljah se smejo cariniti samo one izvozne pošiljke za Avstrijo in tranzit, ki so predane za izvoz na postajah proge Dravograd Meža — Prevalje. 4. Carinski oddelek na poetaji Čakovec je pooblaščen cariniti a) vso izvozno robo, b) uvozno robo, ki je naslovljena na tvrdko E. Vajda. Pošiljke pod b) se imajo upotiti na uvozno carinjenje v Čakovec samo tedaj, če se tovorni list glasi na postajo Čakovec ali če je pošiljatelj v tovornem listu predpisal, da se ima pošiljka cariniti v carinskem skladišču tvrdke E. Vajda. B. Vsebuje navedbo tvrdk, za katere je dovoljen sprejem blaga za postaji Wien-Nord-Westbahnhof in Wien Erdberger-liinde. Industrija. Angleško premogarstvo v 3. četrtletju 1927. Zgube angleškega premogarstva v omenjeni dobi predočuje statistika angleškega rudarskega ministrstva. Za prodajo v tej dobi je bilo na razpolago 58 585 mil. ton premoga, prodali so jih pa samo 17163 mil. ton. Dohodki so znašali samo 38 057 mil. funtov, produkcijski stroški pa 41 ‘2 mil. funtov, tako da je izkazan deficit ca 3,150.000 funtov. Tono premoga so dobavili s povprečno izgubo 1 šil. 2 pence. Mednarodni kongres železa in jekla v Bilbao (Španija). Konzularno trgovinsko oddelenje ministrstva inostranih del je obvestilo Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, da se vrši v Bilbao (Španija) od 28. septembra do 15. oktobra 1928. mednarodni kongres železa in jekla. Doslej se je prijavilo okoli 250 delegatov iz važnih držav in to po večini inženerov, direktorjev tovarn in rudnikov. Na kongresu se bo razpravljalo o najvažnejših vprašanjih, ki se tičejo rudnikov in mednarodne produkcije železa in jekla. Po kongresu se vrši potovanje po celi Španiji v svrho, da bi delegati obiskali vse znamenitejše rudnike in tovarne železa v Španiji. Denarstvo. Bolgarska Hipotekarna banka. Pogodbo med inozemskim kapitalom in bolgarsko vlado glede ustanovitve Hipotekarne banke za Bolgarijo je sprejelo Sobranje tudi v tretjem branju in so sedaj preddela za tehniško izvedbo ustanovitve banke že v polnem tiru. Delniško glavnico nove banke so končnoveljavno določili z desetimi milijoni švic. frankov, od katerih bodo dali 60 % ali 6 mil. frankov inozemski denarni zavodi. V prvi vrsti se bo udeležila znana Blairova skupina. Nova banka bo dobila državni monopol za dobo 25 let. Avstrijsko zvezno posojilo. Na Dunaju se mudita dva zastopnika bančne tvrdke Morgan, Morris in Weemes, da se dogovarjata z oficielnimi mesti o novem bodočem posojilu. Zaenkrat gre samo za informacije o modali tetah posojila in o uporabi njegovi. Govorijo, da bo znašal v poštev prihajajoči znesek okoli 100 milijonov dolarjev ali pa nekaj več. Ta vsota naj bi bila izplačana Avstriji v petih letih, po potrebi. RAZNO. Mehika in U. S. A. Med Mehiko in U. S. A. je bil velik spor glede petrolejskih koncesij Amerikancev v Mehiki, ki so jim jih hoteli Mehikanci vzeti. Me-hikanski predsednik Calles je sedaj dal sporočiti v Mehiki interesiranim ameriškim petrolejskim magnatom, da se v izvršbi zadnjega parlamentarnega sklepa prekliče v zakonu določena konfiska-cijska možnost ameriških petrolejskih koncesij v Mehiki. Primerno je Mehika informirala tudi ameriški državni urad. Nagrade za najboljšo knjigo o analizi olja. Naše poslaništvo v Madridu je obvestilo ministrstvo notranjih del, da je Zveza producentov oliv v Španiji razpisala nagrade za najboljšo knjigo o analizi olja. Prva nagrada znaša 20.000, druga 10.000 pezet.- Rok za predložitev elaborata traja do 31. julija 1928. Borza dela v Mariboru. Od 8. do 14. januarja je pri tej borzi iskalo dela: 106 moških in 40 ženskih; prostih mest je bilo 61, delo je dobilo 15 delavcev in 17 delavk, odpadlo jih je 100, odpotovalo pa 25. Pri mariborski borzi dela dobijo delo: 6 viničarjev, 2 majerja, 30 gozdnih delavcev, 2 čevljarja, 1 kolar, 7 ključavničarjev za izdelavo ordja, 8 rudarjev, 1 slaščičar, 1 sluga, 1 žagar, 20 kamnosekov, več vajencev (pekovske, mizarske, kovaške in natakarske obrti), 4 kmečke dekle, 3 kuharice, 3 služkinje, 1 plačilna natakarica s kavcijo, 1 podnatakarica, 6 šivilj za perilo, 2 natakarici v Južno Srbijo. Francozi in ruski petrolej. Že parkrat smo pisali o tern. Najnovejše je sledeče: Novi ruski poslanik v Pamu Dovgolev-skij naj na novo prične pogajanja s Francijo. V ospredju so pogajanja o dolgovih in kreditih. Za Rakovskijevega poslaništva so se Rusi zmeraj upirali, da bi prijeli % odplačevanjem predvojnih dolgov, preden jim ne dovoli Francija velikega kredita, čeprav le realnega. Kot proti-usluga in jamstvo za ta kredit, naj bi se zastavili petrolejsiki viri. Pravijo, da bosta pri novih pogajanjih kreditno in petrolejsko vprašanje v najožji zvezi. Gospodarske vesti. V Frankfurtu a/M se je vršil občni zbor I. G. Farben in je Duisberg govoril o razvojnih tendencah podjetja, ki je v vseh panogah dobro zaposleno. Za preteklo leto pričakujejo dividendo 12 %. — Na Štajerskem se vršijo že dalj časa pogajanja o nakupu železniške in premogovne družbe Graz Kof-lach po štajerski vladi. — V letu 1926/27 «o prodali Amcrikanci Rusom za 729 .mil. dolarjev blaga (1. 1913 za 31 6), v pr- vi vrsti stroje in surovine (bombaž). 25 8 odstotkov ameriškega izvoza poljedelskih strojev in 10 odstotkov ameriškega bombaževega izvoza je šlo lani v Rusijo. — Lanski izvoz (1926/27) iz Rusije v Ameriko je znašal 20 K- mil. dolarjev in je obsegal v prvi vrsti kožuhovino, kože in ščetine. — V preteklem tednu je bil trg hmelja v Petrovcu (Vojvodina) v znamenju trajne stagnacije, pod pritiskom trgov v Žatcu in Nurnbergu. V Žatcu so v preteku zadnjega tedna po jugčslov. hmelju bolj povpraševali in so ga kupovali po 650 do 1400 Kč za 50 kg. — Dnevna prodaja na trgu hmelja v Žatcu je znašala v preteklem tednu 100 do 200 stotov; kupovali so v prvi vrsti za inozemski račun. Cena žatskega hmelja Kč 1800 do Kč 2100, po kakovosti. Do 16. jan. so prodali v Žatcu vsega skupaj 137.612 stotov po 50 kg lanskega žatskega hmelja. — Pravijo, da letošnji vinski pridelek v Banatu ne bo dober; pri nizki temperaturi 20 do 22° pod ničlo so zmrznila nepokrita očesa na trtah. Tudi «adje je vsled mraza zelo trpelo. — 5. februarja se vrši letno zborovanje zveze industrijcev v Beogradu; predloženo bo poročilo o položajit industrije, zlasti one v Beogradu. — Od 28. sept. do 15. okt. se bo vršil v Bilbao na Španskem mednarodni kongres železne in jeklene industrije; doslej je priglasilo svojo udeležbo ca 250 delegatov iz najrazličnejših dežel sveta. Na kongresu bodo razpravljali najvažnejša vprašanja o rudnikih in o mednarodni produkciji železa in jekla. Po kongresu bodo potovali delegati po Španiji, da si ogledajo tamošnje Tudnike in železne tovarne. — Parlamentarni odbor bolgarskega sobranja je odobril zakonski načrt o pospeševanju eksporta bolgarskega vina. Sladkor bodo'dobili izvozniki vsako leto 1. septembra na razpolago. — 19. febr. se bo vršil občni zbor Rumunske Narodne banke, z običajnim vzporedom. — Statistika produkcije ru-munskega rudarstva nam pravi, da je znašala vrednost te produkcije v letu 1926 dvanajst milijard lejev, v rumuii-skem rudarstvu v istem letu investirana delniška glavnica pa trinajst milijard lejev. — Ruska industrija nafte je naročila pri nemškem sindikatu cevi za 50.000 ton cevi, ki jih bosta napravili v glavnem podjetji Mannesman n in Vereinigte Stahlwerke. Gre za okoli 20 milijonov mark. — Nemška premogovna sindikat-na organizacija bo pričela s hudim bojem proti vsem onim družbam, ki naročajo inozemski premog. — Poljska vodi že več let smotren boj proti vsem živalskim boleznim, zlasti proti boleznim konj, pri izvozu konj postopajo prav strogo, zahtevajo spričevala itd. — Najvažnejše poljske tovarne za izdelovanje Šip so ustanovile skupni prodajni urad .s sedežem v Varšavi, ki je pričel delovati s pričetkom tekočega leta. — Eksportno kreditno zavarovanje na Poljskem je stopilo v odiočiven stadij; gre zlasti za o k šport v ltusijo, v balkanske dežele in bližnji vzhod. Državni eksportni zavod izdeluje sedaj pravilnik za poljsko eks-portnokreditno d. d., ki naj bo ob udeležbi Vlade ustanovljena /. glavnico 10 milijonov zlatov. Predvidene so tri vrste kreditnega jamstva. — Čslov. podjetje Škoda je dobilo naročila za napravo plinarne v Šanghaju, za konstrukcijo mostov iu za lokomotive za kitajske železnice. Naročila znašajo več milijonov Kč. — V boryslavskem petrolejskem okraju v Galiciji so otvorili več novih petrolejskih vrelcev, kojih produkcijo cenijo na 11 cistern na dan. — Velika londonska Midland Bank je z izdajo novih delnic dvignila delniško glavnico na 13'3 milijonov funtov in na isto višino tudi rezervni zaklad. — Kupčija na trgu hmelja na Poljskem je skoraj prenehala, ker so domače pivovarne svojo potrebo že davno krile in je bila tudi prodaja v inozemstvo prav dobra. Vsega skupaj je prodanega že gotovo 80 odstotkov blaga. Od oktobra so poskočile cene za boljše kvalitete od 50 na 55 do 70 dolarjev. — Standard Oil Co je podala izjavo, ki je toliko kot vojna napoved skupini Royal D uteh Shell. Ti dve velepodjetji sta že več mesecev v sporu glede Rusije, Ameriško družbo so napadali zaradi njenih petrolejskih nakupov v Rusiji in sedaj ta družba te napade zavrača in opravičuje svojo nakupovalno politiko ruskih petrolejskih proizvodov. DOBAVA, PRODAJA. Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 24. januarja t. 1. ponudbe glede dobave Lutzovih peči, 600 komadov velikih in malih žicovodnih koles; do 27. januarja t. 1. glede dobave zakovic, 500 kg grafita, 200 kg minija, 650 pol gladil nega platna in 700 zvitkov brzomerilnili trakov; do 31. januarja t. 1. pa glede dobave bakrenih mazalnih cevi. — Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem, gradbenem in mašinskem odelenju te direkcije. — Ministrstvo vojske in mornarice, odelenje za mornarico v Zemunu, sprejema do 31. januarja, 1. in 2. februarja t. 1. ponudbe glede dobave ščetk. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 26. januarja t. 1. pri Ministrstvu vojske in mornarice, ekonomsko odelenje v Beogradu, glede dobave 200.000 novih vreč od jute ter glede dobave vagonskih plaht. — Dne 3. februarja t. 1. pri Ministrstvu vojske in Mornarice, odelenje za mornarico v Zemunu, glede dobave platna za mornarske letne obleke. — Dne 7. februarja t. I. pri Računskem odelenju Direkcije državnih železnic v Sarajevu glede dobave 1 računskega stroja. Prodaja. Dne 10. februarja t. 1. se bo vršila pri Dravski artiljerijski radionici v Ljubljani ofertalna licitacija glede prodaje odpadkov od železa in pločevine. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in in duatrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. TRŽNA POROČILA. Nemške cene jekla. V Diisseldorfu so se posvetovale nemške kovinske zveze 0 vprašanju cen jeklenih izdelkov. Polno upoštevajoč sedanji gospodarski položaj in prav tako težke razmere v naprej predelujoči industriji, so bili vendar vsi mnenja, da je vsaj pri nekaterih izdelkih dvig cehe za 3 marke pri toni najmanjše, kar se more sedaj zahtevati. In so nato tudi sklenili, da se dvigne cena železa v palicah za tri marke pri toni, pri drugih vrstah pa tudi za nekaj mark, povprečno za 2 do 5%. Tržne cene v Ljubljani dne 16. januarja 1928. — Govedina: V mesnicah po mestu: 19 Din. Na trgu: 1 kg govejega mesa 1. 19, II. 15—17, III. 9—13, jezika 17—20, vampov 8—10, pljuč 8, jeter 17—19, ledvic 17—20, možganov 17—20, loja 5—10 Din. — Teletina: 1 kg telečjega mesa I. 22'50, II;- 20, jeter 25 do 27'50, pljuč 19—20 Din. — Svinjina: 1 kg prašičjega mesa 1. 25 Din, II. 20—23, pljuč 10, jeter 15, ledvic 25, glave 7'50, parkljev (5, slanine trebušne 22, slanine ribe in sala 24, slanine mešane 23, slanine na debelo 23, masti 28, žuuke (gnjati) 30—35, prekajenega inesa I. 30—32-50, II. 25—27-50, prekajenih parkljev 8—10, 'prekajene glave 10, jezika 35 Din. — Drobnič^: 1 kg koštrunovega 13 do 14 Din. — Konjsko meso: 1 kg konjskega mesa I. 8, II. 6 Din. — Klobase: 1 kg krakovskih 40, debrecinskih 40, hrenovk 32, safalad 32, posebnih 32, tlačenk 20, polprekaje-nih kranjskih 50, prekajene slanine 25 do 30 Din. — Perutnina: kokoš 35—40, petelin 25—30, raca 25—30, domač zajec, manjši 10 KUVERTA< lllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll DRUŽBA Z O. Z. tvornica kuvert in konfekcija papirja LJUBLJANA Vožarski pot štev. 1 Karlovška cesta štev. 2. Trgovci in indmtrijci TRGOVSKI — LIST! — se priporoča za ggliSuie iiseratir! Veletrgovina f v Ljubljani priporoCa Špecerijsko blago raznovrstno Sganje, moko in deSalne pri« etetke. • Raznovrstno rudninsko vodo. Lastna praiarna za kavo in mlin za dišavo z električnim obratom. r Cenikl na razpolago! MEDIfl ID LJUBLJANA nCKIVUK QREGORil&VA» TRG.- IND. O. D a broIu!^r”a^ka, ^ba*a? vabTla^a^ak^^oTatni^^tdl^** LAsThA^^O^VMNICA. ^TEiSoH? Ureja dr. IVAN PLESS. — Za Tr^ovsko-Lndustrijako d. d »MERKUR» kot Izdajatelja dn tiskarja: A. SEVER, Ljubljana.