Amerikanski Slovenec
Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine.
tevilkadl
JOLIET, ILLINOIS. 12. OftvOBRA 1915
LETNIK XXIV.
ivstro-Nemci zavzeli Belgrad na pohodu v Srbijo.
ladje bombardirale njihove hike ob I Črnem in K/cj-:kem morju, in bi .se prejkone izkf.al rus!-e čete v Varni in Burgasu.
^»ko glavno mesto v posesti avstro-nemških čet. Maršal v»n Mackensenova armada prodira dalje. General von Gallwitz izsilil prehod čez Donavo pod Smederovom. Srbi se umikajo na gričevje in zbirajo za glavno bitko.
I
Amsterda okt., j .
r0?a , ZJ' "Koelner Zeitung'
d> da st-i ,1 skn k	ve ruski križarki dejan
0 b°mbardi
>* Soči začeli Avstrijci napadati Lahe. Malo novic z zapadne fronte.
m> 7. okt., čez London, 8.
po-
lo.
■brali bolgarsko luko Var-
okt. — Dolgo zapretena 'do(iatn"einska ofenziva na Balkanu z Sužnjo od strani Bolgarije
I-6nd0tli avstr0.
atn0
nastopiti proti vsem domačim poskusom, motiti bolgarsko edinost.''
Poslanci zapuščajo Sofijo.
Bolgarski kralj in prvi minister Ra-
Avstro-Nemci zavzeli Belgrad.
Berlin, čez London, 9. okt. — Maršal von Mackensenova glavna avstro ogrska armada je bila v Srbiji nocoj. Zavzela je večji del Belgrada.
General von Koevess, voditelj nem škili čet, je zavzel najprej otok Ciga-nila, potem grič jugozapadno od Bel grada in končno južni del mesta. Avstrijske čete >o z naskokom vzele se verni del mesta in trdnjavo.
Med tem je general von Galhvitz izsilil prehod čez Donavo na štirih mestih pod Smederevom, trideset milj vzhodno od Belgrada, in pognal Srbe proti jugu.
Tako je bilo danes naznanjeno iz nemškega' glavnega stana.
Avstrijsko uradno naznanilo.
Dunaj, 10. okt. — Vojni urad je no-
Z laškega bojišča.
Nemci napredujejo v okrožju Dvinska.

Je *ačela
°be"em s
Zvez med pretrg°m diplomatskih fega spor S0f'i0 in ve'evlastmi četve-mada. PrpZUma je avstro-nemška ar->»mno ,CnjWa n:i 400,000 mož z Cela napadaletCŽke8a topništva za-flgteU ter i, i' Srbli° od severa in za-
"'»iili n' Uradno poroča Ber,in' """logih t	Donavo in Savo na
11:1 srbski - ,n se tr<bio ustanovila M strani.
doslavov pa sta se končno oklenila coj jzja] sledeče poročilo o vojskova-Avstrije, Nemčije in Turčije, ko sta se nju na srbski fronti:
Dunaj, 7. okt. (Čez London, 8. okt., 1:25 zj.) — iz vojnega glavnega stana je danes dospelo sledeče poročilo:
"Ob jugaiapadni fronti se je delovanje omejevalo rta običajne topniške boje. Proti? severnemu odseku Dober-dobske plahte je šel polk italijanske milice k napadu, ki se je popolnoma izjalovil. Xiše čete so zasledovale bežečega si. ražnika ponoči prek njegovih pred«;h postojank."
Laški zrakoplovci delavni.
Rim, 9. oKt: — Štirinajst italijanskih zrakoplovov je v petek bombardiralo avstrijski glavni stan" v Kostanjevici, taborišče pri Opatjeselu in železniško postajo v Nabrežini, vse severno od Trsta. Vrnili so se do laških linij nepoškodovani, vkljub hudemu avstrijskemu streljanju, kakor je nocoj naznanil vojni urad. Sovražen zrakoplov je spustil več bomb na Kormin, avstrijsko mesto v laških rokah, a ni napravil škode.
Avstrijci so bili odbiti v petek, kakor naznanja nocojšnje uradno poročilo, v napadu na Italijane severno od Tržiča, enega avstrijskih krajev v laških rokah.
Zavzeli pet milj ruskih zakopov in se trudijo na moč za osvojitev važnega mesta.
AVSTRIJCI USPEŠNI V GALICIJI.
Tudi v Volhiniji odbijajo ruske napade, kakor poroča Dunaj.
London, 7. okt. — Na severnem koncu ruske bojne fronte je nemška ofenziva proti Dvinsku po daljši zaustavi zopet napredovala. Nemško u-radno naznanilo pravi, da je maršal von Hindenburg predrl ruske lirtije čez fronto kakih treh milj. Povsod v središču so Rusi še v ofenzivi.
Avstrijsko uradno naznanilo.
posvetovala s poslanci teh dežel, i«
sta zavrgla ruske zahteve za odpust
avstro-nemških častnikov, ki imajo pre
vzeti poveljstvo-bolgarske armade.
Bolgarija je v resnici zanikala na-
vzočnost takih častnikov, in poslanci,	.
.... , ■ r	i • • ■1.i;:.„1.i.: po bojevanju na ulicah.
ruski, britanski, francoski m italijanski J . . ' . 1 i ,
so ali zapustili ali zapuščajo Sofijo.
Maršal Liman Von Sanders, ki je bil nemški poveljnik turških čet v Evropi, je dospel v PlovdJv, Bolgarija, na
Dolpoti med Drenopoljem in Sofijo, . .	.
p 1	. , , , ,. _ >• ) i „ ka iz vec postojank,
kjer ga je dočakal kralj Ferdinand^ kakor poročajo semkaj.
"Avstro-nemške čete so uspešno prodrle v Mačvo (severozapadna Srbija), severno od Obrenovca. ' "Nemški polki, ki so vkorakali v Belgrad, so očistili mesto sovražnika Sedaj naska-ktijejo jugovzhodne in jugozapadne višine.
"Dalje doli ob reki so naše zvezne čete dospele na južni breg Donave z močnimi oddelki in pregnale sOvražni-
Pram
!^>f-ncoske č
cozi na pomoč.
eete, ki so bile iz-1111 s tihim dovoljenjem
neverno na pomoč
„ . 7rnej"'
, Sa,*o , tja že,eznice Solun-NiŠ, 2a aSati srbPo tej železnici je mogoče z vojnimi potrebščinami.
Pomoč izostala.
Grška
v ^ričak
S'a' Kran^ Pomoč od Grške ni pri-raVko PrvCs:0nStanti» J'e sprejel o-m Poka2af "1Ulistra Venizelosa in s CllVstvUje ' da njegova dežela sicer
Prip.
m
Mi
"asS,Je» iti
ma ali
zavezniki, a da on ni proti osrednjima vele-» - -ve,'2POlniti obveznosti grško
v sl,^ Ve2nik iti ■ < "apada. >ških f„rska vlada,
en Pogodbe, ki določa, da
"a pomoč druge-
sestavljena iz sočutnikov, je 0stani GrJun je seclaj Pričakovati,
da'a	sočutnikov, je
f^« newfk".nevtralna, če javno
* 2avezniktVlaC"le k nast°P" ria k°r na Grške,-
iavnoT-'". t:,ko tudi v Bol-Avs'Sin v"JC ni "oglasno v f °a se bol i ' j» Pačila ka-R8 brez ?'?ars 1 Mobilizacija ne ,rz°iavka
& B«di|^a,,8e Telegraph
«,1^«	Pravi:
!pra.v|.;«>a k izve
U C,Je vodit«,:Se i^ršujejo številne
Srbija v vojni z Bolgarijo.
Geneva, 9. okt., 2 zj. — Srbija je napovedala Bolgariji vojno, kakor poročajo.
Pariz, 8.'okt — Bolgarski "poslance
za Francijo je prejel svoje popotne liste.
Srbi nabili Nemce.
London, 8. okt. — Nemci so bili v svojem začetnem poskusu, navaliti na Srbijo, hudo tepeni, kakor poroča u-radna brzojavka srbskemu poslanstvu iz Niša.
Brzojavka pravi, da je bila prednja straža avstro-nemških čet, ki je prekoračila Donavo pri Belgradu, deloma uničena in deloma ujeta, dočim so vpadniki, ki so navalili na Srbijo čez Savo, utrpeli ogromne izgube.
V uradnih krogih ne verjamejo, da so bili močni oddelki zapleteni v boj pri Belgradu, ali poročilo o spopadih .ob Savi utegne pomeniti, da je bilo veliko število vpjakov na obeh straneh.
Pri Belgradu so Srbi ujeli dva nemška častnika in nad 100 vojakov.
Nemško poročilo.
Nemško poročilo o srbskem bojevanju se glasi:
"Prehod naše armade čez Drino, Savo in Donavo ugodno napreduje. Jugozapadno od Belgrada smo ujeli štiri častnike in 296 mož ter zaplenili dve strojni puški. Po spopadu nasproti Rama so prišli v naše roke trije
Poljedelske stran-
topovi. (Ram je
Srbiji ob Donavi, kakih
Pripravljena ostro štirideset milj vzhodno od Belgrada.)
Srbi se umikajo na gričevje.
London, 10. okt. — AVstro-Nemci ?o zdaj v polni posesti Belgrada in višin okrog mesta ter so začeli prodirati vzhodno proti gorovju, ki se je Srbi trjlojpfamo branili, psaii. Avstrijcem.
Brzojavke s srbske fronte poročajo, da Belgrad ni bil močno poškodovan po bombardiranju. Mestu so prizanesli, kolikor je bilo mogoče, dasiravno je bilo nekaj zasebnih poslopij razdejanih. Del civilnega prebivavstva je ostal v Belgradu.
Večja bitka v desetih dneh.
Nekaj dni se bodo vpadniki bojevali menda samo z zadnjimi stražami, ki imajo zadačo, zadrževati Avstro-Nem-ce od napredovanja, kajti Srbi bodo brez dvoma delali, kakor so storili o prejšnjih prilikah — se umikali, dokler ne dospo do postojank, ki jih smatrajo za najpripravnejše za bitko.
Vojaški pisci tukaj ne pričakujejo večje bitke na tej fronti pred desetimi ali štirinajstimi dnevi, ko se v Solunu izkrcane zavezniške čete pridružijo' Srbom.
Bolgarija čaka na razvoj.
Bolgari, kolikor je znano, niso vpa-<111 v Srbijo, in verjetno je, da se ne bodo vtikali v vojno, dokler ne bodo vedeli, kako stvar stoji z Avstro-Nemci.
Nekateri balkanski izvedenci še mislijo, da Bolgari ne bodo ovirali pohoda anglo-francoske ekspedicije proti severu, kajti če to store, bi takoj vojne
;Hudi boji ob Soči.
Rim, 10. okt. — Vojni urad je danes izdal sledeče službeno naznanilo:
"Sovražnik razvija veliko delavnost pri utrjevanju in napravljanju zvez Njegovo delo pa je želo ovirano po našem topništvu in po drznih napadih od strani malih oddelkov naših čet.
"Ob Soči je podnevi 9. okt. in v na slednji noči po silnih topniških pripra vali in metanju ročnih granat sovražnik z močnimi oddelki poskušal napade na naše postojanke ob desnem bregu Zlateliika, v Bovški krnici, ob Mrzlem vrhu in Krnu, pri Dolju v tolminskem od, cku ter pri Plaveh in Zagori ob dolenji Soči. Sovražnik je bil povsod odb.t s težkimi izgubami, tako da je pu.-'tii fSdi"irjetniKtrt v naši-h-rokalh
Dunaj, 7. okt., čez London, 8. okt., 1:25 zj. — Iz vojnega glavnega stana je danes dospelo sledeče poročilo:
"Na ruskem bojišču: Ob besarabski meji in blizu Kremenca v Volhiniji je bilo več sovražnih napadov odbitih. Sicer je bilo vse mirno ob gališki fronti in ob Ikvi.
Ob Putilovki je sovražnik po znatni potrati streliva podjel z močnimi oddelki napad, ki je bil na vseh točkah s težkimi izgubami za Ruse odbit.
"Do trdovratnega spopada je prišlo blizu Olyke, kjer so Rusi prodirali proti naši linški diviziji. Kakih 800 mož, med njimi več častnikov, smo ujeli.
"Severovzvhodno od Kolkov, ob o-beli straneh železnice Kovel-Sarni, je sovražnik prekoračil reko Styr. Protinapad nemških in avstro-ogrskih čet ugodno napreduje.
"Avstro-ogrski bataljoni so naskočili kraj Kulikoviči, ki ga je sovražnik tr dovratno branil. Ujeli smo 200 mož. Pri Czartorysku so nemške čete izgnale sovražnika iz njegovih postojank,
petindvajset milj južno od meje, je bila izvršena prejkone bolj z ozirom na politične razmere na Balkanu, nego z namenom ogrožati Kijev. Precej mirno je v južnem delu ruske fronte.
Nemško uradno naznanilo.
Berlin, 8. okt. — Nemški vojni urad je danes izdal sledeče službeno naznanilo:
"Armadna skupina maršala von Hin-denburga: Ruski napadi severno od Kozjanov in južno od Wiszniewskega jezera so bili odbiti.
"Armadna skupina bavarskega princa Leopolda: Položaj je neizpreme-njen.
"Armadna skupina generala von Linsingena: Ruske prednje straže blizu Newela in Omyta, jugozapadno od Pinska, so bile pregnane. Naš napad okrog Czartoryska napreduje. Nemške čete armade grofa Bothmerja so odbile več ruskih napadov.""
Avstrijci zmagoviti.
Berlin, 9. okt. — Rusi so danes izgubili nekoliko ozemlja pri Dvinsku. Nemci so ujeli mnogo Rusov. Več poskušanih ruskih napadov je bilo odbitih. Jugozapadno od Pinska je general Linsingen pregnal Ruse čez reko Styr.
Avstrijci so v petek odbili ruski napad ob celi svoji fronti in mnogo pridobili. V zadnjih dveh dneh so ujeli 4,000 Rusov.
Petrograd poroča uspehe.
Petrograd, 9. okt. — V ljutem bojevanju okrog Dvinska so bili Rusi včeraj uspešni. Zajeli so oklopen vlak s 1,800 Nemci in mnogimi strojnimi ' puškami. Ponekod so bili Nemci lt-'ispešni. Južno od Pinska in v vzhodni Galiciji se je bojevanje obrnilo zopet v prid Rusom.
Z zapadnega bojišča.
Pariz, 7. okt. — Britanske čete se pripravljajo za izkrcanje na belgijski brežini med Ostendont in holandsko mejo, kakor pravijo današnja poročila iz nevtralnih virov. Nemci so pripravljeni, ustavljati se izkrcanju.
Rusko naznanilo- o br jih.
Berlin priznava francoske uspehe.
London, 7. okt. — Zavezniki so na daljevali svojo ofenzivo v Champagn skem okrožju, in uradno poročilo iz Berlina danes priznava, da se je oddelek zavezniških čet približal kraju St. Marie ob železnici Champagne-Buzan-court, sedanjemu cilju Francozov. Ber linsko poročilo tudi priznava, da s< Francozi napredovali 800 yardov in zavzeli mesto Tahure, kakor je včeraj naznanil Pariz:
Francozi tudi poročajo,- da so prodrli južno od Thelusa, blizu ceste Arrasa v Lille.
Nemci trdijo, da so odbili težke francoske napade blizu Beaniejourove farme, dočim poroča Pariz odbitje tež-kit nemških protinapadov blizu Soi;-clieza.
Ljuti boji v Champagni.
London, 8. okt. — Ljuto bojevanje Champagnskem okrožju med dne-om se je obrnilo v prid Francozom, kakor pravi uradno naznanilo iz Pariza nocoj.
Generala Joffra čete so se ustanovi-v nekaterih utrdbah jugovzhodno od mesta Tahure ter so vzele več zakopov in dve strelnici.
Strašen napad pb Nemcih proti Bri-ancem pri Loosu je bil odbit.
Petrograd, 8. okt. — Obnavljajo se boji na severnem koncu ruske fronte od Dvinska do Novo-Grodeka. Najhujše bojevanje je v soseščini Dvinska, kjer so v južnem okraju Nemci nekoliko pridobili. V celoti pa so se Rusi uspešno upirali njihovim napadom.
Nemcem se je posrečilo prekoračiti Vilijo severno od Smorgona, kar jim je
Nemci pred zavzetjem Dvinska.
Berlin, 10. okt. (Brezžično v Say-
ville, N. Y.) — Nemška prizadeva, zavzeti Dvinsk, je zopet zelo napredovala, kajti maršal von Hindenburg zbira vse svoje sile v to svrho.
Vojni urad je naznanil danes zavzetje ruskih postojank čez fronto skoro petih milj, severno od železnice, držeče zapadno od Dvinska.
Avstrijci so odbili ruski napad ob
omogočilo vzporediti svoje čete se- Stripi v vzhodni Galiciji. V Volhiniji verno in južno od te točke.	so po odbitju ruskega napada naštel.
Osredotočba številnih nemških čet v',500 ruskih mrtvecev pred svojimi zic-soseščini Tarnopola v Galiciji, kakih nimi zamoti m ujeli 1,000 moz.
s——==
le
°°p*N*ht, lm> by
xGUv*RNERji
American Preaa Association.
let« nj ntdav'>i konfer
r*la p,SUperdrea(in	bili državni guvernerji povabljeni k pregledbi atlantskega bojnega brodovja in k iz-
etcherja. ;n	"Wyoming". G. Daniels, tajnik pomorskega dc partmenta, je videti »edeč poleg admi
NA KROVU SUPERDREADNOUGHTA "WYOMING" OB SKUPNEM IZLETU.
erJa. in
"jima stoje guvernerji.
Sneg v Michiganu.
Calumet, Mich., 8. okt. — Snežilo je močno po okrožju Gorenjenega jezera danes dopoldne. Dasi je zapadlo palec snega, vendar brodarstvo ni zaustavljeno.
Wausau, Wis., 8. okt. — Dva palca snega je zapadlo tukaj snoči, a je izginil opoldne, dočim je temperatura nekoliko nad lediščem.
predsednik Združenih Držav, ki je tudi predsedoval; dr. John H. Finley, pred-ednik newyorske univerze; bivši senator Albert J. Beveridge, ■ senator John W. Kern in guverner Ralston.
James Whitcomb Riley je bil rojen dne 7. okt. 1858 v Greenfieldu, lnd., kot sin kapitana Reuben A. Rileya in je začel pisateljevati kot časnikar leta 1873. pri nekem listu v Indiani. Njegove pesmi v narečju so ga najbolj proslavile.
Prva "suha" nedelja v Chicagu.
Chicago, 111., 11. okt. — Prva "suha" nedelja v Chicagu po triinštiridesetih letih je minila včeraj brez skoro najmanjše razburjenosti in brez vsakega izgreda, napovedanega po voditeljih "mokračev".
Samo dvanajst manjših prestopkov nedeljskega zakona o krčmarstvu je bilo i>oročanih v policijski glavni stan do 6. ure snoči. V mestu je 7,152 sa-lunov. Nobenega pijanega človeka ni bilo videti na ulicah.
"To je najboljši rekord v zgodovini chicaškega policijskega departmenta," je rekel policij-ki načelnik Healey.
Celo salunarji po okolici izven mej mesta Chicaga so bili razočarani. Pripravljeni so bili na velik naval chica-ških pivcev, a jih ni bilo.
Kratko premirje.
Washington, D. C., 8. okt. — Premirje med Villo in Carranzo je bilo dogovorjeno do zaključka panameri-ške konference, ki se sklene jutri. Villa in Carranza sta dotedaj ustavila vse sovražnosti.
Upajo na mir.
Berlin, 7. okt. — Poznavatelji stvarnega položaja so mnenja, da bosta o-srednji velevlasti po vstopu Bolgarije v bojno torišče pridobili odločilnih in hitrih zmag in da bo kmalu sledil mir.
Nova siameška dvojčka.
Lafayette, La., 8. okt. — Mrs. Andre Foreman je danes mati dvojčic, ki sta spojeni po stični tvorbi, kakor sta bila spojena slavna "siameška dvojčka '.
V čast pesniku Rileyu.
Indianapolis, lnd., 7. okt. — Dežela-in njegova domača država sta danes pripomogli po svoje, da je James Whitcomb Riley, pesnik Indiane, čigar pesni pa so že davfio last cele dežele, lahko obhajal enega svojih najsrečnejših in najveselejših rojstnih dni. Od vseh strani radostno pozdravljali, je bil popoludne častni gost pri gledališki predstavi in zvečer pri slavnostnem banketu, ki je zbral okrog njega celo vrsto odličnih osebnosti. Med govorniki pri slavnostnem banketu so bili: Charles W. Fairbanks, bivši pod
Parada "suhačev".
Chicago, 111.. 10. okt. — Demonstracija združbe Ksuhačev", nedeljskih šol in odborov raznih protestantovskih cerkva povodom odredbe župana Thonipsona o zapiranju salunov ob nedeljah ni bila tako velikanska, kakor o jo napovedovali. Izprevod so tvorila odposlanstva številnih društev, ki so sVoje "suho" mišljenje kazala v bolj ali manj duhovitih izrekih na svojih praporih, brezkončne vrste avtomobilov in okrašeni vozovi z godbami. Parada je bila sestavljena iz dvanajstih divizij. Udeležencev je bilo do 12,000. Izprevod se je pomikal ob Michigan boulevardu od E. 18. streeta severno do Washington streeta, odtod zapadno do State str., južno do Jackson str. in potem na Clark str., kjer je bil izprevod razpuščen.
MAL POŠLJIMO DAR SVOJIM. DRAGJM NA ALTAR.
Pošiljamo denar v staro domovino. V stari domovini izplača denar c. kr. pošta. VSE NAŠE POSLOVANJE JE JAMČENO.
5 kron za....................$
50 " " .................... 8 00
lOO KRON
-ZA———
816.00
500 kron za..................$ 80-°°
1000 " " .................. 160 00
Pri teh cenah je poštnina že vračunana.
Pošiljatve in pisma naslovite na:
AMERIKANSKI SLOVENEC Jolict, Illinois.
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasijo Družbe sv. Družine.
Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba
Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100.
Naročnina:
Za Združene države na leto.....$2.00
Za Združene države za pol leta.$1.00
Za Evropo na leto..............$3.00
Za Evropo za pol leta...........$1.50
Za Evropo za četrt leta..........$1.00
PLAČUJE SE VNAPREJ.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se
pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879.
The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society.
Published Tuesdays and Fridays by the
SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
skega župnika, Rev. A. M. Krascho-uitza.	•
—	Kolumbov dan bodo obhajali po vsej deželi jutri, torek, dne 12. oktobra, v spomin na odkritje Amerike. V Jo-lietu obhajajo ta spominski dan zlasti Italijani, ki proslavljajo Kolumba kot svojega rojaka.
—	Dr. S. Gasparovich, slovensko-hrvatski dentist, namerava premestiti svoj zobozdravniški atelier iz notranjega mesta v našo 11. wardo, s čimer gotovo ustreže želji mnogih rojakov.
—	Iz Wenone, 111., so prišle na obisk v mesto Joliet koncem zadnjega tedna gospe Rudolf, Brence, Tomin-šek in Svašič, ter prinesle tukajšnjim svojim znancem od svojih soprogov mnogo pozdravov. Vrnile so se domov v nedeljo.
—	Čistilni dan je bil v soboto, na 44. obletnico velikega požara chicaškega, ki je leta 1871. povzročil škode za $200, 000,000 v mestu Chicagu in razdejal 17,500 poslopij, tako da je bilo 98,000 ljudi brez strehe. Da se preprečijo podobni požari, je v državi uveden čistilni dan, zvan "Fire Prevention Day" in sicer v svrho, da se dvorišča, aleje, kleti in drugi prostori očistijo vseh smeti in nesnage. Kdor tega letos še ni storil, naj stori brž ko mogoče — sebi in sosedom in mestu v korist.
—	Uprav zimski mraz smo imeli v Jolietu zadnji teden. Živo srebro je padlo v petek in soboto nekaj stopinj pod ledišče, in slana je zamorila vse rastlinstvo po vrtih; trpela je zlasti pozna salata.
—	Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Bajt John, Stanič Frances.
Iz slovenskih naselbin.

Joliet, 111., 11. okt. — V -nočnji seji cerkvenega odbora je bilo sklenjeno, da se naša stara šola nekoliko popravi in olepša za naš "fair" ali cerkveno veselico, ki se bo vršila v vseh sobah stare šole v mesecu novembru, in sicer v dneh 7., 14., 21. in 25. nov,, to je, prvo, drugo in tretjo nedeljo v mesecu in na Zahvalni dan, ko se "fair" zaključi z izžrebanjem dobitkov.
— G. John N. l'asdertz, ki je bil do dne 26. avgusta t. 1. član mesarske in grocerijske tvrdke J. & A. Pasdertz ter je svoj delež prodal takrat svojemu bratu, bode v kratkem otvoril svojo lasi no mesnico in grocerijo, in sicer v novi hiši g. Frank Horwata na voglu Cora in Hutchins st-., kar bodo vsi njegovi mnogoštevilni prijatelji in znanci gotovo pozdravili z veseljem.
Chicago, 111., 3. okt. 1915. — (Zadeva "Zveze Katol. Slov. v Ameriki".) Od nekaterih strani sem slišal, da bi bilo tako zadružništvo, kakor sem ga jaz svetoval v tem listu št. 82, tukaj pretežko izpeljati in še celo to, da Z. K. S. sploh ni priporočljiva vsled tega, ker bi bila nevarna tekmovalka K. S. K. J. in še več takih in podobnih stvari. Kako lahko je to zadružništvo izpelji-vo in kako potrebna in koristna naprava, ne pa nevarna, bi bila vsaki naši tukajšnji že obstoječi katoliški organizaciji, želim tukaj nekoliko omeniti.
Dramatični odsek. Kjer le mogoče, naj se delo prične z dramatičnim odsekom. Nabere naj se zato, čim večje število tem bolje, talentiranih, za igralno umetnost sposobnih članov v odsek in sicer tako, da se bodo zamogli učiti igralne teorije in enospolnih iger samostojno, vsak spol za sebe. Istotako pri vpeljavanju naraščaja ali otroških iger. Izjemno le, ako podružnični odbor potrdi in odredi vprizoritev izbrane mešane igre.— K vajam pa razun izbranim igralnim članom vstop ne sme biti nikomur drugemu dovoljen, kakor duhovnemu vodju in predsedniku glavnega odbora; to pa zato, da se delo zamore nemo teno vršiti in da se dober namen po nepotrebnem ne podvrže kritičnemu stališču. — Ti dramatični odseki naj postanejo neprenehljivi; podvzamejo naj nalogo, izobraževati svoje člane tako, da bodo zamogli kedaj dospeti do sadov svojega truda. V mislih imam tiste talente, ki bodo pokazali, da bi se zamogli kedaj žfveti od dramatične umetnosti. — Zveza naj bi knjig.
razodevala tem odsekom takoj ob po-četka svoj vrhovni namen v temfoziru, da želi vzgojiti narodna gledalifik na podlagi katoliških idej, katera naj bi postala prej ali slej krušna obrt naših članov igralcev. — Glede igralnih prostorov, naprav odra in drugih potrebščin, zato ni treba posebnih navodil, ker so začetki v tem ozirti domalega
obrti. To naj bi bil cilj. za katerega bi se člani imeli vzrok vztrajno držati.
Ustanovitev Telovadnega o d-s e k a tudi ni težko izpeljiva stvar in tudi ne najmanjše važnosti. Kjer se mladina sklicuje na potrebo plesa zato, da se pregiblje, tam je telovadba neobhodno potrebna. Telovadba mora ples nadomestiti. Telovadba ima nalogo telesu podeliti krepkost in lepo razvitje. — Bobna za to iji treba rabiti, toda priložnost za ustanovitev tega odseka se mora dati. Na podlagi tega odseka naj se mladino pritegne tudi k duševni kreposti, po vzorcu "Orlove" organizacije v starem kraju. — Kjer se priglasi povoljno število telovadbe željnih somišljenikov, naj se odsek ustanovi in sicer za oboji spol, kjer se prostor in čas za to da po spolu povoljno uvrstiti. — Za napravo o-rodja naj se priredi par iger ali kaj podobnega, da se zato dobijo potrebna denarna sredstva. — Potrebne šole in navodila za to bo radevolje poslala Zveza katoliške telovadne organizacije iz starega kraja. Naslov iste je: "Zveza telov. odsekov 'Orel' \ Ljubljani".
Govorniški odsek se poleg imenitnejših tudi na najpriprostejši način da ustanoviti. — Za ta odsek naj se zavzame ena vsestransko najbolje zmožna oseba. Podvzame naj nalogo, zbirati mladeniče in može v odsek, od katerih bi se zamoglo upati, da bi se dali izobraziti za govornike. —-Dotična oseba naj odredi in vodi stalne vaje. — Te vaje naj se vrše tako, da voditelj slehernega člana pozov h govoru, po vrsti, kakor jih ima vpisane v imeniku. — Sleherni član, i < \ an h govoru, naj v predpisal i obliki govor doprinese ali pa da besi Jo naprej. — Voditelj naj poljubno ipove, kakšne govore naj člani doprinašaio. V prvi vrsti naj skrbi za to, da članom vcepi veselje in zanimanje, da bodo redno prihajali k vajam. V ta namen naj vpelje kot začetne vaje pripovedke o poučnih doživljajih, povestih, smešni-cah itd. — Pri tem delu naj voditelj prične z oblikoslovjem in na podlagi tega naj se bliža k stvari —<k obdelovanju snovi, kar bi se izkazalo kot dober pripomoček, izobraziti zadružništvu dobrih in izdatnih govornikov. — Govorniški odsek naj bi imel nalogo, izkopavati zakopane narodne talente in jih razpečati v splošno narodno korist. Vodil naj bi tudi zbirko svojega dela in z njo zalagal knjižnico. — K vajam naj bi nikdo drugi ne imel vstop dovoljen, kakor vpisani lani in odse-kovi predstojniki. — Voditelj naj bi od časa do časa, po potrebi in odsekovi zmožnosti, priredil javne govore, n. pr.: predavanja, poučne in liavduscval-ne govore v prospeh zadružništva, kakor tudi slavnostne govore pri raznih zadružnih prireditvah itd.
Za ustanovitev knjižnice pa zadostuje izvoliti pravo o*ebo za knjižničarja; kjer se bo to zgodilo, bodo! knjige rastle v knjižnici ki»kor ;>obe1 pc dežju. Pravi knjižničar se ne sme ! zbati truda, naredi naj prošnje na na- j rodne dobrodelnike, učenjak, in si>loh odkoder bi zamogel izi>ios><i kakšne dobre knjige. K temu delu bo pravij knjižničar znal pritegniti celo zadruž- j ništvo. Društvo naj pa v ta namen | kaj priredi, da se potrebne knjige tmti nakupijo. — Knjižničar naj hrani poleg svojih pravil 3 zapisnike: 1. Imenik darovalcev in beležke nakupov; 2.1 Abecedno uvrstitev knjig, in 3. Zaznamke posojenih in nazaj vrnjenih Knjižnica naj bo v prostorih
podružnice in sicer tako izdelana, da bo shramba knjig zatvofjena iti v drugem predalu odprta shramba časopisov. s katerimi bi bila knjižnica zmoz-na razpolagati. Istotako naj bi imeli tamkaj shrambe vsi drugi odseki za svoje zapisnike in podobne stvari.
Knjižnici naj bi se priklopilo tudi k i n o g I e d i š č e, kjer bi bilo te nn-o*-
-— Pismo iz Sibirije. G. Jos. Dumb, uradnik pri The Joliet National Bank itd., je zadnji tedeAi prejel pismo, dati-, rano 4. avgusta, od svojega bratranca
Janko Ložarja, ki se nahaja kot avstrijski vojni ujetnik v Sibiriji, in sicer v Selu Evgaščinskojem ob reki Obi.
V pismu ga bratranec vprašuje, ali kaj ve o njegovi ženi in otroku, češ da je ie petkrat pisal domov v Ljubljano, pa le še ni dobil nobenega odgovora od svoje žene, zato.da je v skrbeh zanjo in za otroka. In g. Dunda je imel zdaj žalostno in težko nalogo, primerno naznaniti svojemu bratrancu v Sibiriji, da sta žena in otrok mrtva; otrok je bil rojen par mesecev po odhodu svojega očeta v vojno lansko leto in je kmalu potem umrl; in žena je za svojim otrokom prvorojencem iu za svojim možem tako tugpvala, da je dva meseca pozheje -voji žalosti podlegla. Njen ujeti mož pa ji je pisal in pisal, pa le ni dobil odgovora od nikogar. — To je ena izmed brezšte vilnih tragedij, ki se odigravajo vsled strašne vojne v Evropi...
—	G. Frank Završnife, potovalni zastopnik za Slovenian Liquor Company, se je povrnil v soboto iz Pennsylvani-je, kjer se je mudil po svojih opravkih mesec- dni. Pravi, da povsod dobro delajo in ponekod s polno paro; in d: je bil prav lepo sprejet povsod, kjer se je oglasil, -in da je napravil izvrsten business. Prihodnji ponedeljek odpo tuje g. Završnik na sever.
—	Lep izlet v avtomobilu so napravili predzadnjo nedeljo, ki je bila glede milega vremena eden izmed najprijet nejših dni letošnjega leta, dr. Gaspa rovich in ga. soproga ter g. John N Pasdertz in ga. soproga, in sicer v S< Chicago na poset tamošnjega sloven-
že povsod storjeni in je to že dovolj; goče vpeljati. To bodo prej ali slej znana stvar. — Za učitelja (režiserja) potrebovali tudi govorniški odseki, pri sicer ne bode vsakdo dober, toda to je predavanjih z latcrnomagičniuu »Kka.~ težko le od začetka, temu pa se zamo- mi,
re odpomagati s poukom teorije, ali I Ta, prvi izobraževalno-zabavni del: šolami za režiserji. Take šole bo ra- našega zadružništva naj se prične naj-devolje poslalo "Katol. dramatično | popred proizvajati. Ko bo ta, prvi del Iruštvo S. I.. S. v Ljubljani", ako se v svojem razvitju, bosta druga dva.
sto zaprosi.
' e v s k i odsek oživeti bo ahko tam, kjer imajo že cerkvene pevke zbore. Na podlagi cerkveno-pev->kega zbora naj se nabere v ta odsek laue, ki imajo talent in vese.li,i' do petja. Učili naj bi se, poleg nabožnih tudi lepih narodnih pesmi. Nastopali naj bi pri igrali in raznih drugih prireditvah. — Kjer pa cerkvenih pevskih zborov ni, ozir. tudi cerkve ni, tam pa tudi na pevske zbore misliti treba ni. M u Z i k a 1 i Č n i odsek bi se jta-
takorekoč, sama od sebe pričela P© zelo | slovati.
To delo naj bi bilo sredsty> za proizvajanje in nadaljevanje cerkvenih idej zunaj cerkve. Ima nai, nalogo: izluščiti iz dramatike, besede,? književnosti, glasbe, splošnih veselic, kakor tudi kinogledišč itd., dobrine* v ta namen, da ne bodo naši verski in narodni nasprotniki imeli vzroke in prilike, našemu narodu na podlagi malenkostnih, začasnih dobrin kratiti zvebcav ne, večne dobrine in potom teh maski
mogel ustanoviti tudi na več načinov, ranih sladnosti narodu prizadevati l'.n tak način naj bi bil ta-le: Nabere j brezštevilna zlodejstva in s tem kva-naj se može in mladeniče, ki bi imeli riti vsakovrstne talente, poklic in veselje za godbo in sicer, ako e mogoče, za godbo na pihalne instrumente. Kdor bi hotel in mogel, naj bi kupil svoj instrument, drugim
pa naj bi isle oskrbel odsek na podlagi podružnične blagajne, tako da bi bila to lastnina odsekova. — Priporočljivo bi bilo tudi vpeljavati tamburaške zbo-
Delo naj se vrsti, kakor se kjer more. Zveza naj ima pri postavi pravil tako zadružništvo pred očmi, vsled potrebne popolnosti.
Misel, da bi bilo za izpeljavo tega zadružništva potrebno več narodne inteligence, kakor je tukaj imamo, je tudi nepotrebna. Ni potrebno, da bi bite se da doseči z zelo malim denar- lo proizvajanje prvovrstno in tudi ne,
jem in izpeljati tudi z ženskim spolom. — Kjer bi-se vaditelja ali učitelja za muzikalični odsek težko dobilo drugače, naj bi se najelo za to strokovnjaka kot inštruktorja. Za to stvar bi bilo vredno nekaj več žrtvovati. Lahko bi -e tudi posebej v ta namen prirejale igre ali kaj drugega. Uspeh bi bil la-hak že odtod, ker je godbe sleherni človek prijatelj.
Temu odseku, kakor tudi pevskemu naj bi se istotako, kakor dramatičnemu, pripravljala pot do mogoče krušne
da bi se voditelji morali pehati na vse pretege. Ako se doseže to, da se mladini da v njih prostem času zadosthega domačega razvedrila, oziroma koristnega, zdravo razvedrilnega dela, ho s tem najvažnejše delo zadružništva storjeno. V ta namen naj se kolikor mogoče vse delo nasloni na narodno mladino. Ako se bo to zgodilo, bomo kmalu imeli priložnost videti, koliko se narodno stališče lahko izboljša, ako se to v resnici hoče.
Kar se pa tiče nevarnosti glede mo-
rebitnega, kakršnegakoli konflikta med Zvezo in K. S. K. J., naj pa velja to-le: Dokler K. S. K. J. spolnuje svoja sedanja katoliško sestavljena pravila, bodo taki morebitni konflikti le zločinski ogenj, katerega bosta dolžni obe strani gasiti in obe ednako nastopiti proti zločincem. Ako bi pa K. S. K. J. res kedaj zavrgla svoj sedanji katoliški značaj, tedaj bo pa to za Z. K. S. pomenilo toliko, da bo ista tudi na tem polju morala začeti iznova orati. Toda očividna in lahkoumevna stvar je, da prva tega ne bo poskusila storiti, ker toliko neprevidna ne bo hotela biti, da bi posekala drevo, ki ji je dosedaj dajalo žlahtne sadove in ji obeta še dajati. Istotako pa ni treba pričakovati od Z. K. S., da bo vznemirjala Jed-noto, dokler bo ista izpolnjevala svoja katoliška pravila.
Koliko je Z. K. S. nevarna K. S. K. J.? — Stvar treba samo dobro preudarki in se o njej dobro poučiti. K. S. K. J. je le en del dandanašnjega moderno kat. narodnega zadružništva. Z. K. S. pa naj bi bila neomejena katol. narodna zadružna organizacija, ki bi imela namen in nalogo, vzgojiti vse panoge takega zadružništva. Nevarnosti glede medsebojnih prask obstoji-jo torej samo v nezadostnem pojasnje-nju in razširjenju zaosnovanih zadružnih idej Z. K. S. in v nepoznanju takega, že obstoječega zadružništva v stari domovini.
K. S. K. J. ima zavzeto častno mesto katol. zadružništva kot posebni del, s katerim se kat. narodno zadružništvo v stari domovini ne more pokazati, to pa zato, ker so tam druge panoge zadružništva nujneje. Tukaj pa, dasi je resnica, da je zavarovalno zadružništvo najpotrebneje, pa izobraževalno in gospodarsko ni nič manjše važnosti in nič manj potrebno. Ako slednjega ne bo, tudi prvo ne bo — dolgo moglo o-tati zvesto svojemu narodu, zato ker isti potujčil se bo.
K. S. K. J., ako preide še v dvakrat tako lep napredek, kakor ga že ima, ne more narodu postreči s splošno potrebnim narodnim zadružništvom, ker tega storiti ne more in ne sme. Odtod treba nove Zveze, da sestavi nova pravila tako, da tako zadružništvo zamore obseči in izpeljati. Taka Zveza bodi tukaj zaosnovana Z. K. S. in sicer v prvi vrsti za članstvo K. S. K. J. Ako jo to članstvo pahne od sebe, potem naj se pa Zveza z mirno vestjo zadovolji z znamenjem, da so tukajšnje narodne naselbine s sedanjim stališčem zadovoljne. Ako se pa to članstvo za Zvezo zavzame, naj pa to stori s tem, da vsak po svojih talentih in močeh zasodeluje pri katerem-1 koli delu, ki ga bo Zveza želela razširiti.
Kjer bi se odločili ustanoviti podružnice ali pa posamezne odseke, svetujem jaz, da bi se ustanovitelji v Zvezi sešli. Ko bi bilo v Zvezi iz enega kraja včlanjenih zadostno število članov, pa bi jih Zveza medsebojno seznanila in jim poverila nalogo za ustanovitev podružnice.
V ta namen naj bi sleherni somišljenik, ki se odloči sodelovati, pristopil najprvo v Zvezo, da s tem pokaže zanesljivo resno voljo sodelovati. Dalje naj pristopi v Zvezo vsakdo, ki bi hotel biti zaupnik Zveze in ki bi želel imeti tam besedo.
Zveza pa naj nikar ne zahteva, da bi moral biti sleherni član zadružništva obenem član Zveze. Zadostuje naj včlanjenje podružnic in odsekov. S primerno članarino naj podružnice vzdržujejo Zvezo. Ista pa naj po materinsko skrbi za razvoj in blagor istih, za enotno poslovanje, vzajemnost in bratsko somišljenje. S tem je povedano tudi to, da bo Z. K. S. imela nalogo, istotako skrbeti za društva K. S. K. J. ali katerakoli, ako bodo ista včlanjena v Zvezi; ako pa društva ne bodo hotela biti včlanjena v Zvezi, pa to zamore pomeniti za Zvezo samo toliko, kakor pa, ako se praktični katol. rojaki ne bodo hoteli poslužiti Zveze v svojo korist in korist katol. narodnega napredka. Taki dogodljaji bodo gotovi, toda neutemeljeni povod k neprijaznosti. Kajti zadružno delo mora biti svobodno, ne sme se nikogar siliti zraven. Kdor bo katol. zuačajen sani ali v kakem v Zvefci nevčlanjenem društvu, bo tudi prav, ako se ne bo mogel in tudi ako se ne bo hotel za narodno stvar žrtvovati potom Zve-zinega zadružništva. To je in bodi vsakogar zasebna stvar; toda splošno pa tako ni treba računati. Marsikatero društvo bo uvidelo, kolika privlačna sila bi bila taka Zveza, ko bi bila enkrat v razvitju, ravno zavarovalno or-ganizatoričnemu delu in bo k Zvezi pristopilo; ako bo uspeh dober, pristopila bodo tudi druga društva v isti namen itd. To seveda ne bo storjeno na mah; glavna stvar pri tem je ta, da se stvari pride na jasno; dokazati treba koliko bi bila taka organizacija pri nas potrebna in ne nevarna, ali pa nasprotno. Kateri član naših društev bo to dobro preudaril, bo prišel do za ključka, da se ni bati takega združenja, pač pa kolikor mogoče hitro treba oživiti Z. K. S
Kar se pa tiče glede več ali manj 'epih katoliško-značajnih obredov
obrednost, po imenu značajno katoliškega zadružništva.
Tudi velike razdalje naših tukajšnjih naselbin niso zadostna zapreka zaustaviti mogočo izpeljavo takega zadružništva, še manj pa misel, da se bo naš jezik tako kmalu izgubil iz tukajšnjega površja. Kako dojgo se bo naš narodni jezik tukaj obdržal, je to v prvi vrsti ležeče na nas samih, pri podpiranju naših cerkva, šolstva in narodnega zadružništva.
Dokler se mi s svojim narodnim jezikom lahko razumemo, imamo dovolj vzrokov, zadružništvo vpeljati v tem jeziku: ako nam pa kruta usoda kedaj tega zamenja z drugim, kar Bog ne daj, v takem slučaju bo pa ravno tako zadružništvo najbolje spremstvo — iz domovine v tujino.
Ker je razdalja tukaj naseljenih rojakov res velika in ker bodo somišljeniki, ozir. člani Zveze odtod in tudi iz zasebnih vzrokov nezmožni, vršiti Zve-zin posel potom modernega poslovanja. posebno v začetku, to je resnica, zato naj se poslovanje Zveze potem u-ravna tako, da ne bo treba računati s katerimikoli in tudi ne s temi zaprekami.
Temu se da odpomagati s tem, da Zveza zaposluje potom "Glasila"; opusti pa kolikor mogoče delegacije in konvencije. Akoravno bo dalo to nekoliko več posla, toda stroški takega poslovanja bi bili neznatni, delo pa dostikrat izdatneje.
Navedel bi lahko še veliko dokazov, kako potrebno bi bilo to zadružništvo in kako lahko se da izpeljati, toda dopis je že veliko predolg. Kogar stvar zanima, naj se oglasi in svoje mesto zavzame, in istotako tisti, ki ve bolje svetovati.	Jernej Zupan.
rVELIKA PO
Spredti del Nebo ikatljice vredni' Celi kopos »reden i ceati »P
J. C. Adler Al
priporoča rojakom svoj"
Mesnic«
JOLIE?'1
Telefon 101.
I
Cenj. naročnikom.
Ker so se delavske razmere veliko zboljšale zadnjih par mesecev, zato prosimo one cenj. naročnike "A. S.", ki so morda kaj zaostali z naročnino, da isto poslati blagovolijo. Naša navada ni naročnikov nadlegovati, vendar ne moremo predolgo čakati, ker pri listu je dosti stroškov.
Če ne morete plačati obenem za celo leto, pa pošljite vsaj $1 za 6 mesecev.
Uprav. "A. S."
KJE JE
Ivan Adamič, bivši zastopnik "A. S." iz New Yorka? Radi važnih zadev se naj sam zglasi pismenim potom do 1. nov. 1915 na Upravništvo Amer. Slov.
DENAR SE VLAGA NAjBOl)'
NAJSIGURNEJE V
t Prvo Hrvatsko Sted'"!
U ZAGREBU, CROATIA, EUROPE
in nje podružnice v: BelavarJj.j na S. Crkvenici, Delnicama. y Kraljeviči, Novem VinodolBi ': Požegi, Rieki, Sisku, Vara Gorici, Virovitici, Zemunu i Delniška glavnica in K. 16,250,000.
Nasvete in navodila pošlje«0
\
«e n
P bod I 16. ,
I
Pop listi
i
Ako hočete streho popravi« P"' denar oglasite se Prl
HOLPUGH ROOFING
COMPOSITION j, FELT and GRAYEL
Asphalt Roofing Over

Bell Telephone, J°l'ct Office, Room 3, Forgo Corner Ottawa and VanBu"® JOLIET, ILLINO1^
Jadranska Bati^
Popolnoma vplačena glavnica S,000,00« kron. Prihranki

Glavni urad: TRST.
Zj ko
se eni
več
pla izp
jih t).
OZ
Ra
Podružnica na Dunaju, Dubrovniku, Kotom, Ljubljani, Opatiji, Sibeniku, Spljctu in Zadru.

enem in drugem delu organizacije, naj Zveza vpliva na pravila istih in naj pri tem vpošteva okoliščine različnega dela in po taki razsodbi določi vsake tiiu delu svoja pravila.
.Podružnicam in odsekom pa naj bo ležeče na tem, da si postavijo pravila tako, da se ne bodo imeli kje, morda celo razkoltii kristjani, vzroke z gnju-som ozirati se na kakšno protislovno
Priporoča se za
vse bančne posle'
.. ^
Sprejema denarne vloge in jik obrestuje, kupuje in proda)« nostne papirje in daje informacije vieh vr*L
Prevxemlje menjice, dokumente in tirjatve za
.. ft^r
in Hercegovino, Albanijo, Črno goro. Grško, RumunU* Turčijo i. t d. — BRZOJAVNI NASLOV: JADRA
%

s; s w m » s; « m s se s as w k s =n » =» ^ - - -1 si k m s ifi m k m » m s m « s s s w s * ffi * *'
Buchanan-Daley &
Desplalnes and Allen Sts. JOLIET

&
Les za Stavbe in Pre*®
Največja zaloga v mestu
PREDNO NAROČITE DOBITE NlSO
TELEFONI 597 Square Deal VsakettiU
Union Čoal & Transfer
*U CASH STREET, JOLIET, lU" # Piano and Furniture
Chicago telefon 4313.	Northwester
Družba
sv. Družine
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
VziIl,%NJENIH DRŽAVAH SEVERNE AMERIKE.
Sedež: JOLIET, ILL.
Vstanovljena 29. novembra 1914 Inkor. v drž. 111., 14. maja 1915
I] v
m
DRUŽBINO GESLO: "VSE ZA VERO, DOM IN NAROD." "VSI ZA ENEGA.IEDEN ZA VSE.'
GLAVNI ODBOR:
Predsed,—Geo. Stonich, Joliet, 111. Podpred,—John N. Pasdertz, Joliet, 111
Tajnik—Josip Klepec, Joliet, 111. Zapis,—A. Nemanich, Jr., Joliet, 111. Blagajnik—John Petric, Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR: 1- Anton Kastello, La Salle, 111.	2. John Stua, Bradley, 111.
3. Nicholas J. Vranichar, Joliet, 111.
FINANČNI IN POROTNI ODBOR: Stephen Kukar, Joliet, III. 2. Anton Trgovčič, Mount Olive, 111. 3. Josip Težak, Joliet, 111.
Glasilo: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, III.
Vsa pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritožbe ,e n?) pošljejo na 1. porotnika.
Podrejeno Društvo za Družbo sv. Družine se sme ustanoviti v kateremsi-mestu države Illinois s 8. udi obojega spola, jg D. sprejema moške in ženske za ude v Društva iz vseh krajev od 0 55. leta. Ob pristopu plača vsak član(ica) en dolar v rezervni sklad. poIZPLAČUJE SMRTNINE $250.00 ali $500.00 dedičem umrlega člana list" n° vsoto takoj po sprejemu in sicer še isti dan, ko so vse tozadevne me v re(iu in sprejete v gl. uradu.
IZ?LAČUJE ODŠKODNINE, katere je deležen vsak član(ica), in sicer: ^a popolno izgubo vida na enem očesu vsoto $100.00; a Popolno izgubo vida na obeh očesih vsoto $250.00; 3 |zK"bo ene roke nad zapestjem vsoto $100.00; a ;zgubo obeh rok nad zapestjem vsoto $250.00; a izgubo ene noge nad členkom vsoto $100.00;
!zgubo obeh nog nad členki vsoto $250.00; za !zSubo najmanj štirih prstov *li cele dlani ene roke vsoto $50.00; za ,lzgu!>0 najmanj štirih prstov na eni nogi ali stopala vsoto $50.00; k0 delo Cn0 hrbtenico vsoto $100.00, če je ud za vedno nezmožen za vsa-
iznl^*"^^" ^ OPERACIJE, česar je deležen vsak član(ica) in sicer ca vsota $50.00 za enkratno operacijo na slepiču (appendicitis) in za 'tno operacijo na kili ali vtrganje m.
ve^ P°škodnine in operacije se ne pobira rednih mesečnih asesmentov, tem-tajnik na vse člane (ice) primeren asesment kadar je treba iz *zplač'i P0sk°dnine ali operacije za ta sklad, da se pokrijejo poškodnine ir Ula za operacije.
jih (jgjg Š!an(ica) je deležen vseh dobrot in pravic (po dne 1. maja 1915), ki B. g -q • S- D. takoj ko je bil pravilno sprejet v katero Podružnico Poleg tega plačujejo Društva bolniško podporo.
°zironi'^Ce^ p'a^ai° sledeči asesment z ozirom na starost ob pristopu in na vsoto zavarovalnine:
Razred 1 2
3 "'
* ""
s
6 "'
7	""•
8	""
Za $250.00:			Za $500.00:	
Starost.	Asesment.	Razred.	Starost.	Asesment
16—20 ....	..... 18c	1 ......	... 16—20 ____	35c
20—25 ....	20c	2	20_25	40c
25—30 ....	.....23 c	3 ......	... 25—30 ____	45c
30—35 ....	..... 25c	4 ......	.. 30—35 ....	..... 50c
35-40 .. .	.....28c	5 ......	.. 35—40 ____	..... 55c
40-45 ....	..... 32c	6 ......	.. 40—45 ____	..... 63c
45-50	..... 38c	7 ......	.. 45—50 ....	..... 75c
50-55 ....				
6 tega plača vsak član(ica) še 5c na mesec za stroške.
iz STARE DOMOVINE,


-1872 21Cra"Je letnikov 1897. in ;865. K°ro^ajo • ^Unaja z dne 5. septembra
PokHcaS>°iniki letnika 189r'
Je»olske fl (lZvzemši najbrž sred-P0d or0-i,^ke> "ne 22. septembra r1872- bod„ ",OVoiniki letnikov 1865.
^ ali Pa el0 """ 1S-cie 15. novembra.
^ ^er^'jl^van je bi, praporščak v no sv«.; . aren s slebrno hrabro-
vr se najstništvu. Kursk; Ja " kor
^vetinj6 r;r v
• razreda.
-------.ti. Martin Li-
k ' guben„-V v°jnem ujetništvu v k°r,.Je sPor0či, v evropski Rusiji, ka-
oe. 3 v IdriiiSVOJlmu očeUl Jakob«,
^asil iz Ti ' Fra» Žabkar se je ten j) 1 JUllina « c-i ■ ... .. t) Mozaiki v r- • )lriJ' svoji ma-ko01enjskem ,!rje"i. Pošta Raka na v I Vojn> ujetnii Železnikar se ka-
°Ski *«Ciji" avhaja v Narovčatu
že! 8,1 Se je i-/ - evropski Rusiji.
Ant0l,iii V,- ^ce"ega mesta svoji ga "a 2ej)U.'a V Dol-jem Go-Siu'Sma nenonil K bila '' rancetove-
Po n--Časa od „ VeSe,a' kc>- - bilo M	- n^f "obenega glasu in
^VS0^ svojinJ- ye je oglasil iz Lot Vas' št ql. Mar'jani, ki biva idal":- e: ufc?ri«dSkofjo
na,i Piše: LiuhP°Šta Ziri na<> §1<ofjo ^ Pišem ma ' P'edno Vam
«em • Vse se il , £ ' Ja seni "jet in da , avno na V'	zgodilo. Bil
1 m !^el m atrU,J1' Hvala Bogu,
da Jav>
Sen, .' ker sem ~ osta'
Vi^U ne Č* "»'»■ 2c m. na tem . ,H)ni° nikoli več
Sf Zd i S' KPa, * ™
Sam kjer ^	v ^'"išnici v Mo-
je gro 'n , g°di 1'reslabo deiinL: budo, da še i,,.,,..-.
I>; "" Je rr.	se i>
bi'i- PošlTi?:'' °a morani vedno
^■-^ek IS „de"aria- <la
"obe. 10 mi je tudi T' da bi si ga
\'et0ril. ker "o a bl SC ž "j"" kai
' in MadjL T Ujetniki sam'
:U' Pošlji"''vedno
Si k_	OSliif« . - ««*MI vcuuu
in 0tw2a '-b^ - kaj denarja, da starka... v ^kkupd malo kruha l9lS- - Ivan 7. '' d»e 26. avgu-
Ivan 7» ' dM 26' avt?u-_pan se je oglasil
iz Rusije svoji ženi Frančiški, ki živi v Zagorju ob Savi.
i — V srbskem ujetništvu. Fr. Ple-I sec je prišel po vročih bitkah in bojih Srbom v roke, ki so ga odvedli s seboj v vojno ujetništvo v Niš, odkoder se je zglasil svojcem, ki bivajo v Begunjah pri Cerknici.
—	V italijanskem ujetništvu. Jožef Mavsar se je oglasil iz vojnega ujet-
I ništva v Italiji. Nahaja se v Geiuti, ki se zaradi svoje lepe lege nazivlja "la Superba". Genua šteje 219,507 prebivalcev in ima krasne palače. V trgovskem svetu so znani genovski svileni, zlati, srebrni, alabastrovi izdelki, kakor i tudi korale, olje, umetne cvetlice, rožnato olje, genovsko milo, rokavice itd. Jožef Mavsar je doma na Dolenjskem na gori sv. Lovrenca pri Krškem. — Ivan Hrovat se je oglasil svoji sestri t Mariji, omoženi Bizjak, ki biva v Begunjah na Gorenjskem. Piše: Dam I Ti vedeti, da sem ujet v Italiji. Zdrav sem hvala Bogu, in mi ne gre še pre-, slabo. Prej sem Ti že enkrat pisal, l pa ne vem, če si dobila. Zdaj nam je | naročeno, da moramo samo italijansko ali nemško pisati, drugače ne gre naprej. V freinoni, Caserma S. Martino, dne 26. junija 1915. Cremona leži na levem bregu reke Pada in šteje 36,848 prebivalcev. Znane so crenion-iske gosli. Mesto ima precej živahno
I trgovino s predivom, ogljem, žitom, svilo, sirom, voskom, medom itd. V C rem oni je že nekaj ujetih Slovencev. — Ivan Pire, vojak 17. pešpolka, se je bojeval z Italijani. Po vročih bojih je naposled prišel Italijanom v roke, ki so ga odvedli v mestece Ospitaletto, ki leži v Lombardiji v podnožju Alp na železnici, ki gre iz Verone v Milan. Oglasil se je iz rečenega mesteca svoji ženi Alojziji, ki biva v Malem trnu pri Sv. Duhu, pošta Krško. — Praporščak Vlado Svetličič se je oglasil svoji skrbni materi Mihaeli, ki stanuje v Spodnji Siski. Nahaja se v vojnem ujetništvu na Siciliji.
—	V angleškem ujetništvu. Jožef Kosec se nahaja v angleškem vojnem ujetništvu, in sicer na otoka Malti v
Sredozemskem morju, kakor je sporočil svojemu bratu Andreju, ki se bije kakor domobranec z Italijani.
—	Pogreša se že od 23. oktobra 1. 1. Fran Tolar iz Laniš, pošta Gorenja vas na Gorenjskem, ki je služil pri 17. pešpolku. Zadnjič je pisal iz Karpatov.
—	Pismo italijanskega ujetnika iz Ljubljane. Turinska "Stampa" priob-čuje pismo nekega ujetega italijanskega vojaka iz Ljubljane, ki poudarja, da ravnajo Avstrijci z italijanskimi ujetniki prav lepo.
—	Za oslepele vojake. Kavarnar A. Tonejc (kavarna Europa) je izročila kranjski deželni blagajni od notarske pisarne v Podgradu (Istra) poslanih 185 K iz neke sodne poravne in kot zbirko v sklad za oslepele vojake.
—	Cesarjevo darilo. Cesar je podaril pogorelcem v Ribnici podporo 3000 K.
-— Umrl je v Litiji Anton Preinfolk, posestnik itd., po dolgi mučni bolezni v 75. letu starosti. Zapušča žalujočo soprogo Uršulo rojeno Juh, tri sine: Antona, poštnega Asistenta, Franca, liadporočnika, iti Frica, poročnika v rezervi, dva hčeri Minko in Lojzko, si-naho Ano Preinfalk roj. Eisner ter vnuka Tončka in Bredo. Pokopali so ga dne 7. septembra na pokopališču v Litiji.
—	Žrtev vojne. Umrl je v Ljubljani v eni tamkajšnjih rezervnih bolnišnic Andrej Rijavec, mizar iz Gorice. V februarju je šel k vojakom, koncem avgusta pa je podlegel težkim ranam, ki jih je dobil v bojih za Dober-dobsko planoto. Pokojni Rijavec, mlad mož 35. let, doma s Trnovega nad Gorico, se je dokopal s svojo marljivostjo in veščnostjo do jako dobrega mizarja, v njegovi delavnici ob Livadi v Gorici ni manjkalo dela in trgoval je s Trstom in Reko. Vojna uprava je ustavila to marljivo delo. Rijavec je moral k vojakom in storil je svojo državljansko dolžnost, sedaj pa počiva v miru v Ljubljani ob strani žrtve voj--ne. Rijavec zapušča žalujočo ženo in 5 nepreskrbljenih otrok.
—	Kolera v Ljubljani. Uradno se razglaša: Dne 3. septembra, so bili u-gotovljeni v Ljubljani štirje slučaji kolere. Oboleli so vojaki, ki so prišli z bojišča.
—• V pokoj je šel sodni svetnik in dolgoletni sodni predstojnik Jožef Pe-legrini v Ložu.
—	Dekliški licej v Ljubljani se je otvoril nanovo 1. oktobra, isti dan tudi trgovski tečaj.
—	— Imenovanja v domobranstvu. Za praporščake v rezervni so imenovani kadetje v rezervi: Adolf Bezjak, Josip Breznikar, Gustav Šilih in Emanuel Erhartič, vsi pri 26. domobranskem pešpolku; Vladimir Maršič pri 3. domobranskem pešpolku; Ferdinand Polak, Feliks Bizjak, Severin Cenek Peter Erzin in Josip Zemljič pri 27. domobranskem pešpolku. — Za kadete v rezervi so imenovani enoletni prostovoljci: R i hard Vidic, Anton Verho-vec, M. Usnjar, Pavel Lapajne in Ivan Tikal, vsi pri 23. domobranskem pešpolku; Feliks Vilfan, Viktor Pimat, I. Sršen, Fran Škedelj, Jernej Tavčar, Martin Gosak, Fran Ančik, Silvij Pa-kiž, Ivan Andoljšek in Adolf Kuntara, vsi pri 27. domobranskem pešpolku.
—	Odlikovani slovenski vojaki. Srebrno hrabrostno svetinjo I. razreda so dobili: stražmojstri Ivan Karlin, Ivan Benko in Simon Rižnar, okrajni straž-mojster Josip Cebokli ter orožniški četovodja Ivan Jazbec, vsi 7. deželnega orožniškega poveljstva. — Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabro-stne svetinje sta dobila stražmojster 12. deželnega orožniškega poveljstva Štefan Gabrijelčič. — Srebrno hrabrostno svetinjo II. razreda so dobili: čr-novojniški infanterist pri 7. deželnem orožniškem poveljstvu Iv. Slamnik, stražmojster 12. deželnega orožniškega poveljstva Fran Ahlin; korporala Josip Opica in Jurij Posavec 25. črno-vojniškega polka; narednik Miha Že-bič, četovodji Fran Mihaljevič in Jurij Hrovat, korporali Štefan Smrček, Ivan lvoletič in Fran Matekovič, infanteristi Ivan Kožuh, Andrej Židorer in Matija Hubelič, vsi pri 27. črnovojniškem polku.
—	Iz italijanskega ujetništva se je oglasil livar Fran Zalar iz Ljubljane. Piše, da je bil ujet dne 25. .julija ob 7. zvečer. Pravi, da je zdrav, da se mu godi dobro, samo vroče je; sedaj da je še na potu in kadar ter kje se bo stalno ustavil, bo že sporočil. — Ignacij Petkovšek je prišel v italijansko vojno ujetništvo, kakor je sporočil Francetu Brencetu v Zaplani pri Vrhniki. Piše: ...Z Janezom sva govorila zadnjikrat 21. julija, potem ne vem, kaj je ž njim. Jaz sem v Italiji. Z Bogom! V Italiji, dne 31. julija 1915.
—V srbskem ujetništvu. Anton Go-rup, doma v Podorehu pri Moravčah, se je oglasil svojcem iz vojnega ujetništva .v Srbiji.
kim se je iz Ogrskega pripeljala neka okoli 25 let stara ženska v obleki desetnika. Bila je pravi desetnik, le lase je imela zavite pod čepico. "Deset-nico" so v Zidanem mostu ustavili, pre oblekli jo v žensko obleko ter oddali v občinski zapor, odkoder so jo zopet poslali nazaj na Ogrsko. Navedenka je rekla, da je spremljevalka svojega ljubimca in ker ni drugače mogla z vojaškim vlakom, se je preoblekla v vojaško obleko.
—	Kolera. Po poročilu z dne 4. septembra se je primeril v Loki (celjski okraj) en slučaj kolere. Štajerska namestnija razglaša, da je bil ugotovljen en slučaj kolere v Širjah pri Zidanem mostu.
—	Kolera. V Celju je naznanjenih 10 novih slučajev azijatske kolere. Gre za vojake, došle z južnozapadne fronte.
—	Preklic. Vseučiliški profesor dr. Ude v Gradcu, ki je priobčil v "Bonifa-ciuskorrespondenz" v št. 17. in 18. lanskega leta silno žaljiv članek slovenski duhovščini v poduk, je v zadnji številki tega lista (avgust 1915) preklical svoje popolnoma neutemeljene obdol-žitve: pripozuava svojo zmoto in prosi, naj mu slovenska duhovščina tega ne šteje v zlo.
— Žrtev vojne. Z Bruce poročajo: Marsičemur smo se že privadili, a kakor strela z jasnega neba nas je pretresla vest, da je padel dne 15. julija na severnem bojišču naš sosed Janez Ha-sler podomače Kruglič na Brnci. Pokojni je bil izredno prijazen, vedno vesel, vedno potrpežljiv sosed, zraven skrben gospodar, vesten družinski oče in do smrti zvest mož svoje mlade žene. Pisal je po možnosti vsak dan in prijatelj Arnejc, ki je mrtvemu odvzel, kar je imel pri sebi, se ni upal obvestiti uboge žene, "ker sta", kakor piše župniku, "morala zelo srečna biti v zakonu, kakor vidim iz pisem, ki jih je nosil pri sebi." Zapušča ženo in štiri otroke, katerih zadnjega so te dni krstili.
—	V ruskem ujetništvu. Iz Ziljske | Bistrice poročajo: Iz ruskega ujetništva sta se oglasila Jožef Katnik, podomače Bicer, in Ernest Ahac, podomače Projev. Oba sta iz Bistrice. Slednji je ranjen na nogi.
—	Vojaki za Rdeči križ. Bolnišnica Rdečega križa v Beljaku je sprejela od vojaškega delavskega oddelka X.-97., ki obstoji večinoma iz Slovencev s Kranjskega in Primorskega, 232 K 30 vin.	, •
ŠTAJARSKO
1
-j- Umrl je v Mozirju 3. septembra Anton Elender, orožniški stražmojster r pokoju, posestnik, občinski svetnik, odbornik Gor. Sav. posojilnice itd., v tarosti 68 let.
— Ženska — desetnik. Pred krat-
—	Umrl je na Dunaju dne 4. septembra general infanterije Evgen baron Albori. Pokojnik je bil rodom iz Trsta in svoj čas divizijonar v Ljubljani. Bil je potem nekaj časa deželni šef v Bosni in Hercegovini ter generalni ar-madni inšpektor. V poletnem času je navadno hodil na Gorenjsko.
—	V ruskem ujetništvu. Albert Ben-čič se je oglasil iz tambovske guberni-je v evropski Rusiji. Njegovi ljudje (žena Cilka, otroci in pa oče) bivajo v Ilerpoljah pri Divači.
—	Pogreša se črnovojnik Ivan Le-ban, 26. domobranskega pešpolka, 1. stotnije. Udeležil se je zadnje bitke meseca marca v Karpatih. Po njem poizveduje njegov brat Anton Leban, orožniški stražmojster na Reki pri Cerknem.
—	Velika nesreča se je zgodila v jami v kamnolomu pri Piščancih v Ro-janu. Tam so našli vsega pobitega 36 letnega železničarja Kristana Bu-dava, ki je padel v to jamo, ko je šel ponoči v teitii domov. Budav je v oblnišnici umrl.

HRVATSKO.
• -— Drobci potopljene ladije. Iz Dubrovnika poročajo, da se tam ob morski obali dobi še vedno polno drobcev lesa potopljene ladije "Giuseppe Garibaldi". Na morskem pesku pri Casta-tu so našli posetnico poveljnika omenjene ladije. Glasi se: Capitano di Vascello Fortunato Cimeno Nuflies Franco, Commandante della R. Nave "Garibaldi". Spodaj so tri črke: "R. M. I.", to je Reggia Marina Italiana.
— Radi dveh vinarjev obsojen na 24 ur zapora in 50 kron globe. Knjigovez Rudolf Lukič na Reki je poslal svojo hčerko kupit kruha, ki stane 56 vinarjev. Vrnila se je domov in rekla, da ne morejo menjati bankovca 2 kron. Dal ji je nato 30 vinarjev, naj kupi pol kilograma kruha. Vrnila se je s kruhom, ki je stal 30 vinarjev. Prišlo je radi tega do sodne razprave, in ker je pek prodal kruh za 2 vinarja dražje nego je predpisano, je bil obsojen na 24 ur zapora in 50 kron globe, dalje je moral Lukiču za izgubo časa plačati 5 kron in ona 2 vinarja, katera je preveč plačal za kruh.
ZAHVALA.
Povodom prerane smrti našega preljubega sinka, ozir. brata
LOUIS TORKAR
ki je zaspal v Gospodu dne 5. oktobra, se najiskrenejše zahvaljujemo vsem znancem, prijateljem in sorodnikom za skazano sočutje ob tej prebridki iz-1 gubi.
Posebno se pa zahvaljujemo g. Louis Vranchur in soprogi, botrom pokojnika, ki so mu poslali krasen venec. gi. Mary Vranchur st., družini Šemrov, družini Jurejevčič in gi. Kožar in gi. Verbič, ki so ga spremili k zadnjemu počitku.
Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči ostali:
Louis Torkar in družina. Joliet, 111., 10. oktobra 1915.
ZAHVALA.
Iz srca se zahvaljujemo vsem, ki so našega dragega očeta
MATIJA JUSTIN
v	njih mučni bolezni osebno obiskali in tolažili. Posebno se zahvaljujemo zlatomašniku prečastitemu škofu Jakobu Trobcu in č. g. monsignoru Josipu Buh. Nadalje č. g. Josipu Trobcu za dolgo potrpežljivo prijazno telesno in dušno oskrbo in č. g. župniku Ivanu Trobcu za ves trud, ki ga je žrtvoval od začetka bolezni do groba. Nadalje za prijazni osebni obisk č. g. Mihelčiču, St. Paul, Minn.; č. g. Ivanu Oman, Cleveland, Ohio, in gospodu Jakobu Cibru iz New Yorka za poslane tolažljive besede in sožalje; g. P. Skumautz za udeležbo pogreba in dar cvetlic, ravnotako Mrs. Slivnik, oba iz St. Clouda, Minn.; ravnotako Slivniko-
vi	družini, Albany, Minn., in Anton Gogalovi, -St. Anthony, Minn. In posebej še lepa hvala društvu sv. Štefana, ki so tako lepo v polnem številu spremili umrlega do mrzlega groba. Ravno tako celi fari Sv. Štefana.
Rice, Minn., 7. okt. 1915.
Sinovi: Ivan, Jernej, Jožef, Jurij, Jakob, Anton in Pe-~ "* ter Justin.
Hčere: Terezija Karger, Marija Fox, Gertruda Hle-. bain..
Svaka: Martin Fox in Ivan i Hlebain.
Ozdravila je v enem mesecu.
Mrs. Ana Janček v Du Bois, Nebr. nam je pred nedavnim pisala: "Iskrena moja hvala Vašemu Severovemu zdravilu za obisti in jetra, ki mi je v tako kratkem času čudežno pomagalo. V enem mesecu Sem ozdravila." Severo-vo zdravilo za obisti in jetra je namenjeno zoper vnetje obisti, žolča, zaprtje, goste vode, težko odpuščanje vode, otekle noge, hrbtobol, katere nadloge povzroča nečistoča in nadloge v obistih in kisline v želodcu. Naprodaj v vseh lekarnah. Dve velikosti: 50c in $1.00. Odločno zahtevajte Se-verovo zdravilo za obisti in jetra. Ako bi jih Vaš lekar slučajno ne imel, pišite naravnost na nas po nje: W. F. Severa Co., Cedar Rapids, la.—Adv. for okt.
Dr. Richter's Pain Expeller
zoper rermati-zem in trganje bolečine in o-trpnelost členkov in mišie.
Pravo zdravilo je v zavoja, kakoršnega vidite na sliki.
Zavrnite vsak zavoj, ki ui zapečaten s An-hor Trade Mark.
25c in 50c vseh lekarnah ali pa pišite ponj naravnost na
FidHtir
& Co. 74-80 Washington Street New Yerk.
Prvi in edini slovenski pogrebniški zavoi
Uitanorlje* L 1893
Anton Nemanich in Sin
1002 N. Chicago Street Konjuštiiica na 205-207 Ohio St.. Joliet, 111.
Prip«r*c* ilavaemu •bčinstra svoj «av*4, ki je tit* aajvetjik t Mestu; ima lastno satehao aaitalaaco, ki j« aajlcpaa t Joliet« ta ar-traike vozove ia kočije.
Na ponve *e potlaži vsak žaa ponoči ia podmerm. Kadar rabite kaj t aaai (troki le oglasite aU teJafeoajta. Chicago ML 2S75|ia h. W. 344.
Naii kniiiaft ia ** delovat to Srrcor
Vsakdo, ki je poslal denar v staro domovino
-POTOM NAŠEGA POSREDOVANJA, JE ZDAJ--
POPOLNOMA PREPRIČAN
--DA DOSPEJO NAŠE DENARNE POŠILJATVE-
ZANESLJIVO IN TOČNO
v roke naslovnikov, kljub vojnim zaprekam, in sicer v 20. do 25, dneh
V stari domovini izplača denar c. k. pošta
100 kron pošljemo zdaj za $16.00
VSE NAŠE POSLOVANJE JE JAMČENO.
Pisma in pošiljatve naslovite na:
AMERIKANSKI SLOVENEC
JOLIET, ILL.
Ponižani in razžaljeni.
ROMAN V ŠTIRIH DELIH IN Z EPILOGOM.
Ruski spisal F. M. Dostojevskij.	Poslovenil Vladimir Levstik.
■ (Dalje.)
In zopet ji je prinesel zdravilo k ustom. Topot pa se niti potuhnila ni, temveč z roko je udarila od spodaj navzgor po žlici, in vse zdravilo je pljusk nilo ubogemu starcu naravnost na srajco in v obraz. Neli se je glasno zasmejala, toda ne s prejšnjim prostodušnim in veseilm smehom. Čez njen obraz je šinilo nekaj krutega in zlega. Ves ta čas se je nekako izogibala mojega pogleda, zrla samo na doktorja in z nasmehom, v katerem se je skrival obenem tudi nemir, čakala, kaj stori "smešni" starec sedaj.
"Oh, že zopet!... Koliko nesreča! Toda — saj lahko odvijem še en prašek!" je izpregovoril starec, otiraje si obraz in srajco.
To je silno presenetilo Neli. Pričakovala je najine jeze, misleč, da jo bova oštevala in grajala, in morda neve doma želeča v tem trenotku, da bi imela povod, da brž zaplače in krčevi to zaihti, da spet razmeče praške, kakor prej, ali kaj razbije od nevolje, in z vsem tem potolaži svoje kapriciozno bolno srčece. Takšnih kapric nimajo samo bolniki in ni jih imela Neli edina. Kolikokrat se je zgodilo, da sem hodil po isobi semintja z nezavedno željo, da bi me brž kdo razžalil ali iz ustil besedo, ki bi jo mogel tolmačiti kot žalitev in si nad čemerkoli olajšati srce. Kadar si ženske na tak način olajšujejo srce, se razjočejo s preod kritosrčnimi solzami, najbolj čustvenih med njimi pa se loti pogostoma histerika. Stvar je zelo priprosta, na vadna v življenju in se dogaja večkrat, nego bi si človek mislil, kadar tiči v srcu druga, nikomur znana bolezen, ki bi jo človek rad razodel, pa je nima komu.
Naenkrat pa je Neli umolknila, presenečena nad angeljsko dobroto starca, ki ga je bila razžalila in nad potrpljenjem, s katerim ji je pripravljal že tretji prašek, ne da bi jo pokaral le z eno besedo. Smehljaj je izginil z njenih ustec, rdečica ji je udarila v obraz, oči so se ji porosile; ozrla se je name in >e takoj obrnite vstran. Zdrav nik ji je podal zdravilo. Ona je mirno in plaho izpila, prijela starca za rdečo, polno roko in mu počasi pogledala v oči.
"Vi — se jezite, ker sem hudobna," je hotela reči, a ni odgovorila, temveč je smuknila pod odejo, se zakrila prek glave in zaplakala z glasnim, krčevitim plačem.
"Oh, ne plakajte, otrok moj... To nič ne de, samo živci so bolni pijte malo vode."
Toda Neli ga ni poslušala.
"Potolažite se, — nikar'se ne vznemirjajte," je nadaljeval in toliko da .sam ni začel stokati nad njo, ker je bil zelo čustven človek. "Odpuščani vam in za ženo vas bom vzel, ako boste deklica dobrega in poštenega vedenja. .."
"in jemali praške..." se je zasli-
va svovje prijateljstvo; ponudila se je prilika, ki je ne smeva zanemariti."
Takoj je prišla k meni in pripeljala s seboj na izvoščku celo culo. Pred vsem mi je povedala, da zdaj ne gre več od mene, ker mi je prišla pomagat; nato je razvezala zavoj. V njem so bili siropi za bolnico, piščeta, kura, jabolka za pečenje, pomaranče, poleg tega žensko perilo, rjuhe in obveze, — kakor za celo bolnišnico.
"Vse to imava," mi je pripovedovala, naglo in skrbeče izgovarjajoč besede, kakor bi ise ji nekam mudilo, "vi pa živite po samski in imate pač malo takšnih reči. Torej mi dovolite — tudi Filip Filipič mi je velel tako. No, kaj pa zdaj — brž, brž! Kaj hočeš 'zdaj? dela ona? Ali je pri zavesti? Ah, kako nerodno ležišče ima; treba je popraviti blazino, da bo glava niže, veste? Ali bi ne bila usnjata blazina boljša? Usnjata hladi. Ali, kako neumna sem! Niti na um mi ni prišlo, da bi jo vzela seboj. Ponjo pojdem... Ali bi ne bilo dobro, ogenj zakuriti? Svojo starko pošljem k vam; znano starko imam pri sebi. Vi tako nimate nikakoršne ženske postrežbe... Kaj naj torej zdaj storiva? Kaj je to? Zelišče! Ali je zdravnik zapisal? Bržkone? Bržkone za prsni čaj? Takoj zakurim."
Toda pomiril sem jo in zelo se je začudila, — še žalostna bi bila skoro, — ko je videla, da nikakor ni toliko dela. Sicer pa ji to ni odvzelo vsega poguma. Takoj se je sprijaznila z Neli in mi mnogo pomagala, dokler je trajala njena bolezen; posečala naju je skoro sleherni dan in prihajala vse-kdar z takšnim obrazom, kakor bi bilo treba z vso naglico loviti nekaj, kar je ušlo ali se izgubilo. Da je Filip Filipič tako ukazal, tega nikdar ni poza bila omeniti. Neli je zelo ugajala; vzljubili ista druga drugo, kakor dve se stri, in zdi se mi, da je bila Aleksandra Semjonovna ravnotakšno dete kadar Neli. Pripovedovala ji je razne do-godbice in jo zabavala tako, da je, bilo Neli često dolgčas, kadar je Aleksandra Semjonovna domov odšla. Njen prvi obisk pri naju je mojo bolnico presenetil, toda takoj je uganila, čemu je prišla neznanka v poset, ter postala po svoji navadi čemerna in ne-ljubezniva.
"Zakaj je prišla k nam?" je vprašala Neli z nezadovoljnim obrazom, ko je Aleksandra Semjonovna odšla. "Pomagat ti, Neli, in ti streč." "Kako?... Čemu? Saj ji nisem ni-če-ar takega storila."
"Dobri ljudje tudi ne čakajo, da bi njim prvim storilo, Neli. Oni tudi tako radi pomagajo njim, ki so potrebni. l.e pomiri se, Neli; na svetu je mnogo dobrih ljudi; to je le tvoja nesreča, da jih nisi srečavala in jih nisi rečala, ko jih je bilo treba." Neli je umolknila'; pustil sem jo samo. Poda čez četrt ure me je sama slabim glasom poklicala k sebi, profila me za vodo in me naenkrat krepko objela. Naslonila se mi je na prsi šalo izpod odeje v tenkem, nervoznem j in me dolgo ni izpustila iz rok. Drugi smehu, mešajočem se z ihtenjem. Ah 4an, ko se je pripeljala Aleksandra
poznal se 111 ta smeli!
"Dobro, hvaležno detel" jp zdravnik svečano in malodane zami v očeh. "Uboga deklica!"
Odtistihdob je med njim in med Neli nastalo čudno, nenavadno prijateljstvo. Nasprotno pa je postajala Neli proti meni vedno mračnejša, ner-voznejša in razdražljivejša. Ne vede, komu naj to pripisujem, sem se ji čudil, in to tem bolj, čini se je izvršila ta izprememba nekam nanagloma. Prve dni svoje bolezni je bila proti meni zelo nežna in ljubezniva; zdelo ^e je, da se ine ne more nagledati; ni me puščala od -.ebe, prijemala je mojo roko v svojo vročo ročico in me posa-jala poleg sebe, in kadar je videla, da jem mračen in vznemirjen, me je skušala razveseliti, šalila se, igrala se z menoj in se mi smehljala, očividno prenjagujoča svoje lastne bolečine. Marala ni, da bi delal ob nočnem času, ali pa sedel in jo straži!, in bila je žalostna, kadar je videla, da je ne ubogam. Včasih sem jo videl v ikrbelv; začenjala me je izpraševati, zakaj sem žalosten in kaj mi teži -rce; toda čudno, kadar je prišel pogovor do Nataše, je talioj umolknila, ali pa izpregovorila o čem drugem. Čudil -c'in se, da se izogiblje pogovora o Nataši. Kadar sem >e vračal, se je veselila, kadar pa sem prijem lil za klobuk, je zrla žalostno ter me nekako čudno, skoro karajoče spremljala z očmi.
Četrti dan njene bolezni sem sedel celi večer in celo dolgo čez polnoč pri Nataši. Pogovorov sva imela takrat dovolj. Odhajaje od doma sem rekel »voji bolnici, da se prav kmalu vrnem, kar Sem sam upal. A čeprav sem skoro povsem nepričakovano ostal pri Nataši, sem bil glede Neli miren, saj sem vedel, da ni sama. Pri nji je sedela Aleksandra Semjonovna, ki je bila od Maslobojeva izvedela, da je Neli bolna, jaz pa samcat sam in v, velikih skrbeh. Moj Bog, to si je dajala dobra Aleksandra Semjonovna opravka!
"Torej ga zdaj niti na obed ne bo k nama! Ah, mili Bog! Ill saw-je-re-vež, sam. Pa mu zdaj midva pokaži-
Semjonovna, jo je pozdravila z radost-rekel nim nasmehom, dasi se je še vedno nekoliko sramovala.
T RET J F POGLAVJE.
l isti dan sem bil celi večer pri Nataši. Vrnil .sem se že pozno; Neli je spala. Aleksandra Semjonovna je bila že tudi zaspana, a je vendar še vedno sedela psi bolnici in čakala name. Takoj mi je začela z nagilm šepetom pripovedovati, da je bila Neli izprva zelo vesela in se je celo mnogo smejala, nato pa je mahoma postala redkobesedna ter je umolknila in se zamislila. "Nato se je jela pritoževati, da jo boli glava, zaplakala je in se tako razjokala, da nisem več vedela, kaj naj storim z njo," je dodala Aleksandra Semjonovna. "Začela se je pogovarjati z menoj o Nataliji N'ikolajevni, toda jaz ji niserr\ mogla povedati ničesar: zato me je nehala izpraševati in je plakala zatem celi čas, tako da je v folzah tudi zaspala, Zbogom torej, Ivan Petrovič; nji je vseeno odleglo kakor sem zapazila, jaz pa moram domov, ker mi je Filip Filipič tako ukazal. Povedati vam moram, da me je pustil topot samo za dve uri od doma, jaz pa sem kar sama ostala. Pa nič ne de, saj ni v skrbi zame; on si ne ne upa, da bi se srdil. Ah, moj Bog, dragi Ivan Petrovič, kaj naj storim: vedno prihaja pijan domov! Nekaj mu daja mnogo opravka, z menoj ne govori, je slabe volje in premišljuje o važnih zadevah; to vidim, toda zvečer je vseenole pijan. Zdaj premišljujem samo to, kdo ga je spravil >pat, ako se je medtem že vrnil domov. Mudi se že, zbogom! Zbogom, Ivan Petroviči Vaše knjige sem gledala: koliko knjig imate, gotovo so vse zelo učene; jaz isem neumna ženska, nikdar nisem ničesar čitala... Do jutri torej!"
Drugo jutro pa se je Neli prebudila žalostna in mračna in mi je le nerada odgovarjala. Sama sploh ni izpregovorila z mano, kakor bi se jezila name. Zapazil sem samo nekaj pogledov, Id so se ji ukradli skrivoma do mene, in v katerih je bilo mnogo pri-
tajene srčne bolečine. Vseeno pa se je v njih zrcalila nežnost, katere ni bilo videti, kadar mi je gledala naravnost v obraz. Tisti dan se je tudi vršil prizor med njo in med zdravnikom, ko ji je dajal zdravilo; jaz zares nisem vedel, kaj naj si mislim.
Toda Neli se je za vselej izpremeni-la nasproti meni. Njene čudne navade, njene kaprice, malodane sovraštvo do mene, vse to se je nadaljevalo tja do tistega dne, ko je nehala bivati pri meni tja dc katastrofe, ki je razrešila celi naš roman. Toda o tem kasneje.
Sicer se je dogajalo, da je naenkrat postala za kakšno uro prijazna z menoj, kakor je bila prej. Zdelo se mi je, da je njena prijaznost v takšnih trenotkih dvakrat tako velika; najče-šče pa je v takšnih hipih bridko jokala. Toda te ure so minevale naglo, in spet se je pogrezala v prejšnjo bolnost in spet je sovražno zrla name, ali je postajala zlobna, kakor takrat nasproti zdravniku, ali pa se je nenadoma začela smejati, ko je videla, da mi ta ali ona njena nova hudomušnost ne ugaja, in skoro viselej nehala s solzami.
Nekoč se je sprla celo z Aleksan'dro Semjonovno in ji dejala, da ne mara ničesar od nje. Ko sem jo začel v navzočnosti Aleksandre Semjonovne karati, se je razjezila, odgovarjala mi z izbruhi nevolje, ki se je bila nabrala v nji, in naenkrat umolknila, ter dva dni ni niti besede izpregovorija z menoj, ni hotela vzeti nobenega zdravila, niti ni hotela piti in jesti, in šele staremu zdravniku se je posrečilo, da jo je pregovoril in izpametoval.
Povedal sem že, da se j< med doktorjem in med njo od tistega dne, ko prijateljstvo. Neli ga je zelo vzljubila in vselej ga je sprejela z veselim u-smehom, najsi je bila pred njegovim prihodom še tako žalostna. Tudi starec je začel vsak dan prihajati k nama, včasih pa tudi po dvakrat na dan, tudi potem še, ko je Neli že hodila in je bila že na tem, da popolnoma okreva, in zdelo ise je, da ga je tako priklenila nase, da ni mogel preživeti dneva, ne da bi poslušal njen smeh in njene, včasih zelo zabavne šale nad njim. Začel ji je nositi knjige vzgojevalne vsebine z podobami, ki jih je kupoval nalašč za njo. Nato ji je začel prinašati sladoic in bonbončkov v lepih škatlji-cah. Ob takšnih prilikah je stopil v sobo svečanega lica, kakor bi praznoval svoj god, in Neli je takoj vedela, da je prišel z darilom. Darila pa ji ni pokazal, samo zvito se je zasmejal, ■sedel k Neli in začel namigavati, da je deklica, ki se je lepo vedla in si v njegovi odsotnosti zaslužila pohvalo, vredna lepe nagrade. Pri tem jo je zral gledati tako prostodušno in dobrohotno, da se mu je Neli sicer smejala, a vendar se je svetila v njenih razjasnjenih očescih obenem s tem iskrena in nežna ljubezen. Naposled je starec slovesno vstal, izvlekel škat-Ijico s sladčicami, izročil jo Neli in redno dodal: "Moji bodoči ljubeznivi soprogi." V takšnih trenotkih je bil on gotovo še srečnejši nego Neli.
Nato so se začenjali razgovori; vedno jo je resno in prepričevalno opominjal, naj si varuje zdravje, ter ji dajal zdravniške nauke in nasvete.
"Pred vsem je treba paziti na zdravje," je govoril s poučujočim glasom, "prvič in poglavitno zategadej, da človek ostane živ, drugič pa zato, da je vedno zdrav in tako postane srečen v življenju. Ako imate kakšne bolečine, drago dete, pozabite jih, ali pa. kar je najbolje, prizadevajte si, da ne boste mislili vanje. Ako pa nimate nobenih bolečin, potem tudi ne mislite nanje, temveč izkušajte misliti na kaj veselega in zabavnega."
"Na kaj veselega in zabavnega pa j naj mislim?" je vpraševala Neli.
"No, na'kakšno nedolžno igro, ki je primerna vaši starosti; ali pa — no, na kaj takšnega pač..."
"Nočem se igrati, tega nimam rada," je dejala Neli. "Pač pa imam raj-ša nove obleke."
"Nove obleke! Hm, to ni tako dobro. Človek mora biti vedno zadovoljen s skromno usodo v življenju. Sicer pa, — navsezadnje imate lahko radi tudi nove obleke." "Ali mi boste kupili, mnogo oblek,
moj roman, ki ga je vzela z mize in ga brala v moji odsotnosti. Zakaj bi ga skrivala pred menoj? Meneč, da >e sramuje, ji nisem pokazal, da sem kaj opazil. Četrt ure nato, ko sem šel za trenotek v kuhinjo, je naglo skočila s postelje in položila roman ua prejšnje mesto; ko -eni se vrnil, sem ga že zagledal na mizi. Trenotek kasneje me je poklicala k selii. Iz njenega glasu je odmevala razburjenost. Bil je že četrti dan, da skoro nič ni govorila z menoj.
"Ali greste danes — k Nataši?" me je vprašala s pretrganim glasom.
"Da, Neli, danes imam nujen opravek pri nji."
Neli je pomolčala.
"Ali jo —- imate — zelo radi?" je vprašala zopet s slabim glasom.
"Da, Neli, zelo rad jo imam."
"Tudi jaz jo imam rada;" je dodala tiho.
Nato je zopet stopil molk.
"K nji pojdem, pa bom živela pri nji." je zopet izpregovorila Neli in se plaho ozrla name.
"To ni mogoče, Neli," sem dejal, nekoliko začuden. "Ali se ti slabo godi pri meni?"
"Zakaj ni mogoče?" se je razvnela ona. "Saj ste me pregovarjali, naj grem k njeliemu očetu! toda tja ne maram. Ali ima ona služabnico?"
"Ima jo."
' Naj pa odpusti služabnico, da bom jaz njena dekla. Vse ji bom opravljala in ničesar ne bom zahtevala zato; rada jo bom imela in kuhala ji bom. Povejte ji danes."
(Dalje prih.)
Vlomili v pošto.
Logan, O., 6. okt. — Razbojniki 5o vlomili ponoči v poštni urad v Mur reyu, razdejali denarno omaro in utekli z $700 v gotovini.
Rojakom priporočamo sledeče blago.
Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za ......................$10.51
Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za........................$18.51
Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za............
Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za ..................$7.M
Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.51 S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.01
Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za ...........................$9.M
Hollaand Gin, zaboj (15 steklenic) za ............................$12.M
Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za ....................$6-M
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................$7.01
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................
Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in
50 galonov, galon po............................................75c
Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v slovenskem jeziku na:
Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois.
LOKALNI ZASTOPNIKI (ICE) "A. S."
Denver, Colo.: George Pavlakovich, Pueblo, Colo.: Mrs. Mary Bull. Chicago, 111.: Jos. Zupančič. La Salle, 111.: Anton Kastello in Jakob Juvaftcic. Bradley, 111.: Math. Stefanich. Peoria, 111.: M. R. Papich. Springfield, 111.: John Peternel. So. Chicago, 111.: Frank Gorentz. Waukegan, 111.: Matt. Ogrin. Indianapolis, Ind.: St. Bajt. Kansas City, Kans.: Peter Majerle. St. Louis, Mo.: John Mihelcich. Calumet, Mich.: John Gosenca. Iron Mountain, Mich.: Louis Berce. Chisholm, Minn.: John Vesel. Ely, Minn.: Jos. J. Peshel. Gilbert, Minn.: Ant. Indihar. Ilibbing, Minn.: Frank Golob. St. Joseph, Minn.: John Poglajen. Soudan, Minn.: JqIhi Loushin. Great Falls, Mont.: Mat. Urieh. So. Omaha, Neb.: Frank Kompare. Bridgeport, O.: Jos. Hochevar. Collinwood, O.: Louis Novak. Lorain, O.: Jos. Perušek. Youngstown, O.: John Jerman. Newburg (Cleveland): John Lekan. Cleveland, O.: Jos. Russ in Leop. Kušljan. Allegheny, Pa.: John Mravintz. Houston, I'a.: John Pelhan, Delmont, Pa.: Jos. Pavlich. Steelton, I'a.: A. M. Petric. Milwaukee, Wis.: John Vodovnik. Sheboygan, Wis.: Jakob Prestor. West Allis, Wis.: Anton Skerjanc. Willard, Wis.: Frank Perovšek, Enumclaw, Wash.: Jos. Malnerich. Valley, Wash.: Miss Marie Torkar. Rock Springs, Wyo: Leop. Poljanec.
V onih naselbinah, kjer zdaj nimamo zastopnika, priporočamo, da se zgla-i kdo izmed prijateljev našega lista, da mu zastopništvo poverimo. Želeli bi imeti zastopnika v vsaki slovenski naselbini. Spoštovanjem,
Uprav. "A. S."
Joliet. ill.
PIVO V STEKLENICAH.
C or. Scott and Clay Sts.....Both Telephones 26.....JOLIET. ILLINOIS'
POZOR ROJAKI!
Kdor želi kupiti dobro farmo, ali pa zamenjat v katerem drugem kraju za mojih 160 akrov. Obdelane je že 110 akrov drugo je pa hosta. Letos sem imel 80 akrov pšenice in se mpridela! 2022 bušljev zrnja. Imam hišo, 3 šta-le, žitnico, vse stroje, 4 konje, 11 goved, 20 svinj, mnogo kuretine in pur. Šola je tik farme. Do ene postaje je 7 in do druge 8 milj. Več pove lastnik: Jos. Sedlar, Skipton, Sask, Canada.	3t
POZOR ROJAKINJE!
Ali veste, kje je dobiti najboljše,iy so po najnižji ceni? Gotovo! V ®eSlllR 'n
W. H. KEEGAN
POGREBNIK.
Slovenci v La Salle in okolici: Kadar potrebujete pogrebnika se obrnite na to tvrdko in prepričani bodite, da bostf najbolje postreženi, ker ta zavod je najboljši ter mnogo cenejši kot drugi.
V slučaju potrebe rešilnega voza (ambulance) pokličite nas po telefonu, ker smo vedno pripravljeni — po dnevi in ponoči. •
Vse delo jamčeno.
POSTREŽBA TOČNA VSAK ČAS
W . H . KEEGAN, Telefona št. 100 — vsak čas. Cor. 2nd and Joliet St., La Salle, 111.
Anton Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in Prt^ jene klobase in najokusnejše t"e'°' Vse po najnižji ceni. Pridite tore) poskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežb' ' naše geslo.
Ne pozabite torej obiskati "aS 1 našej mesnici in groceriji na lu Broadway and Granite Stre'1,
;d ji h
C
os Vi
v?
Vo f*
Chic. Phone 2768. N. W. Phone
lH1
STENSKI PAPA
rV ^
Velika zaloga vsakovrstnih Par ' |,ar-
in firnežev. Izvršujejo se \ varska dela ter obešanje sten papirja po nizkih cenah.
r
120 Jefferson St. jOLlET' N. W. telefon 556
kadar postanem vaša žena?"
"Kakšna misel!" je rekel zdravnik in se nehote načemeril. Neli se je hudomušno smehljala; enkrat se je celo izpozabila in se z nasmehom ozrla nanj. "Sicer pa, — kupil vam bom obleke, ako si jo boste zaslužili v svojim vedenjem," je nadaljeval zdravnik.
"Kaj pa praške, ali jih bom morala jemati \>ak dan, kadar postanem vaša žena?"
"No, takrat vam ne bo treba vedno jemati praškov."
In doktor se je začel smejati.
Neli je prekinjala pogovor s smehom. Starec se ji je pomagal smejati in z ljubeznijo opazoval njeno vese-lost.
"Veselo duša ima!" je dejal, obrriiv-ši se k meni. "Toda še vedno je opaziti kapricioznost in razdražljiv.ost." .
Imel je prav. Jaz si nikakor nisen\ mogel razložiti, kaj ise godi z njo. Ona skoro sploh ni hotela govoriti z menoj, kakor da sem kaj zagrešil. To mi je bilo zelo bridko. Celo sam sem postal jezen in nekoč celi dan nisem govoril z njo, drugi dan pa me je bilo sram. Pogostoma je plakala jaz pa nikakor nisem vedel, s čim jo naj potolažim. Toda nekoč je prekinila svojo molčečnost nasproti meni.
Vrnil sem se domov, ko se je hotelo že mračiti, in zapazil, da je Neli skrila neko knjigo pod svoje zglavje. Bil je
Naročite zaboj steklenic
novega piva, ki se imenuje
ter je najboljša pijača
E. Porter Brewing Company
Ota telefon 405,	s. Bluff St.. Joliet,
r.