n Največji t Združenih drfank Velja za vm leto • • Za pol leta .... Za New York celo leto Za inozemstvo celo leto NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. p i i The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sunday* and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: COETULNDT 2876. NO. 6 — ŠTEV. 6. Enured u Second Claaa Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. MAJNE SE NE BODO ZAPRLE V APRILU Hammond izjavlja, da ne bo imelo iijalovljenje konference v Chicagu za posledico nove premogarske stavke aprila meseca. — Komisija bo skušala prepričati tako maj -' narje kot delodajalce, da izvaja mrtvilo v premogovni industriji na vse uničujoč učinek. NEW YORK, MONDAY, JANU ARY 8, 1923. — PONDELJEK, 8. JANUARJA, 1923. JUNAŠKI ČIN AMERIŠKE BOJNE LADJE. Washington, I). (\. <>. januarja. — Zvezna premogar-ska komisija, kateri nafehije John Hays Hammond, je prišla <1»» prepričanja, da jo sedaj skoro )H>]>ol notna izginila vsaka nevarnost. da hi izbruhnila ]>o pivem aprilu tekočega l« ta v unijskih poljih mehkega premoga nova stavka. Tega mnenja so vsi <"lani komisije. C »»prav niso nv>gli priti zastop niki delodajalcev in preinogarske unije včeraj v Chicago do nobenega definLtivnega zaključka glede metod pogajanj za nove plu-•"dne dogovore, je komisija na temelju preiskav v zadnjih dveh »lesneih ter stika s predstavite!ji tako delodajalcev kot premogar-jev prepričan«. da btnlo sklenje-ni zadovoljivi delavni dogovori. "Vrjftno j»*, tako pravi komisija. da lio dogovor, ki bo prepreči) stavko, p. janrtarja. — Francoski kabinet jc danes zaključno odobril vladni načrt za zasedenje in kontroliranje Ruhr industrijalcema okraja. Mala manjšina ministrov, med njimi Letroquer in Maginot, slednji je vojni minister, je zahtevala neposredno akcijo, ne da bi še čakala na nadaljne priprave ali na pravorek reparaeijske komisije glede Nemčije. Pod uplivom in pritiskom ministrskega predsednika Poincareja pa je prevladal bolj zmerni načrt in dejansko gibanje francoskih čet iz Porenske proti Essenu se najbrž ne bo pričelo pred torkom ali mogoče celo pozneje. ameriške čete bodo odpoklicane i FRLMOGAR SPOZNAM KRIVIM Wellfburg, W. Va., C. j in. -West Frankfort, Lil.. 6. jan. — i harles Cialella iz Avella, Pa., ki je bil stavljen pod obtožbo v > zvezi z rovsko bitko v Clifton-ville, W. Va., ki se je vršila tekom preteklega poletja, je bil spoznan tukaj krivim zarote. Po- Frank Karrington, predsednik Illinois Mine Workers, je-zagotovil. da ne bo v prihodnji spomladi nobene premogamke stavke. — KUSiCi PRINC BO USTRELJEN. Moskva, Rusija, 4. januarja. — Princ 1'ktomski je bil stavljen pred vojno sodišče, spoznan krivim ter obsojen na sinrt, ker je jo lova! kot načelnik "armade za rešitev Rusije",* ki je operirala nekaj časa v rostovski in donski guberniji. Eden pribočnikov TTk-tomskija je bil tudi spoznan kri-v:m *rtr obsojen na smjt. kar je jezno odkorakal iz posvetovalne dvorane. Vsled tega so poslali lord Cur-zon, M. Barrere in mark i j d i Cia-[romi odločno protestno pismo | Ismid j»aši ter naprosili načelni-- -. , . , - . ka turške delegacije, mi i siH>roei s sabljo, ko je dal izraza jasnil olma,ania tl>_ OPOZICIJI proti posebnim ; povej?a tovariša. Riza Xur be i pa sodiscem za inozemce vise ni ustrašil protrtita avwnikflv otomanski državi. i Ismid paša je pričel rožljati ter prišel smehljaje na popoldan-ski sestanek, na katerem se je Lausanne, Švica, 6. januarja. — razpravljalo o usodepolnem vpra-Mir ali vojna. To je bilo resno šanju kapitulacij, vprašanje, Ivi je bilo stavljeno da-[ Turška delegacija je odgovori-rota je razpravljala o slučaju le , nes konferenci glede Bližnjega la zvečer na zavezniški protest sest in trideset minut. ! iztoka. Ismid paša. ki je govoril v ter branila postopanje Riza Xur --imenu Turčije, je predložil kon-' beja. Turki trdijo, da ni armensko unija bo tožena za odškodnino Southern Illinois Coal Com- Senat je sprejel s 57 proti 6 glasovom Reedovo resolucijo, ki zahteva, da se takoj umakne ameriške čete iz Koblenca. TRIDESET MRTVIH PRI PO LOMU MOSTA. DENARNA IZPLAČILA V JUdOSLAVUI, ITALIJI IN ZASEDENEM t'erenci to vprašanje povsem od- vprašanje na programu konfe-krito, ko je odklonil vse za vezni- renee. Očividno so trdni v svojem ške predloge, tikajoče se posel)- sklepu, da ne bodo dovolili Ar-— j nih sodišč za inozemce v Turči- mene era nobenega narodnega ji. Izjavil je na slovesen način: dvoma, vendar pa so dali izraza bo dogodek ne-y naših rokah. . ugodno uplival na pogajanja. Markij Curzon je sprejel ta iz- Francoski in italjanski krogi so ziv ter odvrnil: fbili danes zelo pesimistični radi — Če bo uveljavljen mir v I tališča Turkov, ki nočejo spre-Lausannu, je bistveno potrebno. | provizoričnega režima tribu-da se uveljavi kak dogovor gle- ,,alm' za jnozemee. Francozi in de vprašanja inozemskih tribu-1 Valjani pa so izjavili, da so kanalov v Turčiji. — Nato pa je do-j ?»ulacije vprašanje, glede kate- •ega ne bodo nikdar popustili. Ameriška delegacija se ni vde-iežila današnjih razprav. Kelso, Wash., 5. januarja. Število ljudi, ki so izgubili vče raj življenje, ko se je porušil i Gospodje, ključ k miru se nahaja upanju, da ne most preko re.ke Cowlitz, cenijo od dvajset do trideset. Številne avtomobile, ki so padli pri tem v vodo, .so potegnili na suho s pomočjo vijakov. Poročila, ki so se trajno vzdr-žavala, da se bo namreč pričel pohod v ponedeljek, niso bila potrjena v vladnih krogih danes zvečer ter so bila brez dvoma prenagljena. Reparacijska komisija je imela danes of ic i jelen sestanek k Sir John Bradburv-jem, angleškim zastopnikom pri komisiji, v namenu, da razpravlja o deklaraciji Nemčije radi nedobave premoga tekom leta 1922. Pozneje je izdala komisija komunikej, v katerem se glasi: — Ker je naprosila nemška vlada za zaslišanje a* tej zadevi, je sklenila konferenca zaslišati zastopnike nemške vlade v ponedeljek ob treh popoldne. V včerajšnjih poročilih se je glasilo, da sta se Italija in Belgija pridružili Franciji kot kontinentalni zavezniški blok v namenu, da izvedejo jiriti.sk na I Nemčijo radi nedobave premoga. pany hoče tožiti unijo za To se je zgodilo še predno se je milijon dolarjev odškodni-I rei>arac.ijska komisija lotila te ne. — Pravi, da je bila nje- i zadeve, na lastnina poškodovana Današnji komitej potrjuje to tekom izgredov. ter kaže nanovo, da ne bodo stor- --i jeni nlkaki koraki v katerikoli Chicago, 111., G. januarja. — obliki proti Nemčiji pred tor-Zastopniki »Southern Illinois Coal i kom. Company bodo v kratkem vložili j Politika, odobrena danes od ka-i razprave vendar glasilo, da bo v zveznem sodišču tožbo za od-1 bineta, — namreč najprvo zase-; najbrž smatrala Francija ta korak Washington, D. C., 6. jan. — S 57 proti 6 glasovom je sprejel danes senat resolucijo, ki zahteva takojšnji povratek ameriških eet, ki so sedaj nastanjene v Nemčiji. Resolucijo je predložil sena-*"er Reed iz Missouri-ja. Ko jo je sprejel, je senat na predlog senatorja Ne\v-a dodal amendment, ki zanikuje katerokoli neprijatelj-sko ali strankarsko stališče napram kateremukoli evropskemu narodu. Današnja akcija, ki je bila posledica tri ure trajajoče debate, je pri~nano velikega pomena vspričo z-adnjega izjalovljen ja konference zavezniških ministrskih predsednikov. Kljub izjavi, da ne zavzema Amerika nikakega neprijateljskega stališča napram kateremukoli narodu, se je tekom škodnino proti United Mine (lenje Essena ter francoska admi-Woi kers in sicer za več kot en' nistracija od t aim, s priliko za za žaljenje, naperjeno proti njej. V inozemstvu se bo brez dvo- miljon dolarjev. Tako je izjavil Nemčijo, da se pogaja glede na- ma pojavilo naziranje, da ne sim- neki pravni zastopnik premogar-' daljne ujKjrabe vojaških odredb, >ke kompanije. — je vspričo okoliščin, ki prevla- V tožbi se bo glasilo, da je bi- duj jo sedaj še dokaj zmerna. a poškodovana lastnina v Lester 7rdr? je' a ne 1>0™euja zadnje besede. patizira ameriški senat s pretečim gibanjem francoskih čet proti Ruhr okraju. Senator Reed in drugi so tekom razprave opozorili na nevarnost površinskem rovu v Ilerrinu te-, kom izgredov in masakrov, ki so! Resn,ca ^ da ^ odločitev An- j novega izbruha vojne v Evropi in se za vrši li tam junija meseca pre- gl,JC' da Se umakne v PoUt.čno! na nevarnost, da se t.udi ameriške teklega leta. Vladni agenti so lzolaciJ°' v kolikor pridejo vp,)- čete lahko zapleto v boj. če bi še nadalje ostale v Nemčiji. Medtem pa je malo vrjetno, da buk« toniaj«jo Maljtr^ hitro ta po BliUk /ogodftTtJo: BupoBlM MdnJ« pott* tm laptaCoJ« "Ir, poStsl tekalni and ti "Jadranska buk«" v Ljubljani, Z^nb«, Beo«r«do. Kranju. Celi«. Maribora. Dnbromlka. BpUto. Sanjwo aH dragod. kjv j* pa« m hitra tspUCllo BftJvgodMjt. 300 K iOOK 600 K D. D. D. Opatiji tm 50 lir 100 lir 300 lir 75 - $ 1.05 100 = $ 1.40 125 ^ $ 1.7$ Italijo ta $ 3.10 $ 5.80 $16.50 1,000 K = D. 250 = $ 3.20 5,000 K = D. 1250 = $15.50 10,000 K = D. 2500 = $30.00 500 lir 1000 lir $27.00 $53.00 i stavil na značilen način: — Mi j upamo, da bo čas omehčal turško stališče, in da ne bo Turčija ustra jala na svojem današnjem stališču. Razprava se je vršila pred polno komisijo pri rs le kapitulaeij in delegatje so se razšli, ne da bi dosegli kak dogovor glede najbolj bistvenega vprašanja, s katerim se mora pečati konferenca in ne da bi določili datum za prihodnji sestanek. Debata glede kapitulacij, tekom katere je pohvalil Ismid paša ameriškega poslanika Childa radi njegovega zadnjega "zgovornega nagovora" na konferen- LJUDSKA DRHAL V FLORIDI JE UMORILA PETEGA ČRNCA. Rosewood, Fla., fi. janua *jn. — >ov giob je bil izkopan im črnskem pokopališču v Sucker, nedaleč od tukaj, pozno včeraj zve-in v ta grob je položil šerif Walker truplo James Carrier-ja. katereg® je danes zjutraj ustrelilo več belih mož. Umor je bil posledica plemenskih izgredov, ki so se za vršil i v četrtek. , , ... . Carrier je bil ustreljen, ko je _ i ^ Ob grobu nadaljnih črncev, ki so padli v četrtek zvečer v bo- spravili skupaj dokaze glede vme- ™ParaciJska vprašanja, že šavanja v meddržavne pošiljatve ; Sedaj uPUvala na tukajšnje kro premoga iz rova in to bo nudilo!"6 kot nekako sredstvo za iztrez-,bi doživela beli dan v senatu re- temelj tožbe proti' preniiogarjem nenje* . • solucija Robinsona, ki zahteva V zxeznesm sodišču Sedaj se vrsi aktivna izmenja- ameriškega člana pri reparacijski va sporočil med Parizom ter glav- komisiji.-Senator Liodge je danes Ilarion, 111., (I. januarja. — Za-; nira mestom male antante in Ru- namignU, da po njegovem mne-govorniki premogarjev, ki so ob-,munska, jugosiavija. čehoslova- nju ni še dozorel čas, da bi potom.., da so se vdeležil. izgredov ;žke tor Polpska bodo mogfMV rfa|a ta ^lanit>a reiviraeij. v Herr.n.i, so danes dal. izraza | kmalu predstavljale del kontinen--vojemu prt pričanju, da bo slu-; talne?a političnega blota, kate-kijm.M« <\<> kor-ca prihod- regra sraatra poincare ob seda-*.»ilna, potem ko so pred- njeTn i-asu kot važno orwlje za vsak slučaj. OHIO PREPOVEDAL AJtBUCK-LOVE FILME. justičnega sistema, je bila skrajno dostojanstvena ter ni kazala nobenega znaka slabega razpoloženja. V tem oziru se je zelo razlikovala od jutranje seje, ki se je lotila vprašanja ustanovitve narodnega doma Ka Armence. Ves ogorčen vspričo zavezniškega poskusa, da sploh spravijo armensko vprašanje v ofieijelni razgovor, je vprizoril Riza Nur ju, ki je bil posledica naskoka belih na neko hišo črncev, v kateri se je nahajal baje Jesse Hunter, obdolžen napada na neko be-!o deklico. Hunter, ki je povzročil smrt sedmih ljudi, pa je še vedno na prostih nogah. Uradniki so izjavili danes, da M je prebivalstvo okraja pomirilo in da najbrž ne bo prišlo do bej, drugi turški delegat, kratek, a otter napad na zaveznike, na-' nikakih nadaljnih izgredov. stavili venko števil"« prič, ki so -kušali tl.tkr-zafci al' ji petih premogarjev, ki sede na zatožn". klopi. Tekom zadnjih dveh dni je nekako dvajset prič izpovedalo, da - so videle šest neunijskih mož, ki Colombu, O., 4. januarja. - --o se udali pri rovu, korakati po Mu\iji v Ohio ne bodo smeli ka ulicah Ilerrina na pokopališče na -.atl novih filmov Roscoe Arb-.efc-robu mesta, kjer so bili postrelje- la. Tako je objavil danes V ni. a noben izmed pe,bl.»".e«f hy Slovenic Publishing Company (A Corporation) FRANK KAK SER. President ice of Bus>nees of t h« Corporation and Addressee ot Above OfTlcere: Cortland t Street. Borough of Manhattan. New York City. N. Y. "GLAS NARODA" (voice of t be People) "* laiued Every Day Except Sundays and Holidaya. Za oelo leto vel}a llat xa Ameriko m Canada ....................................M.00 Im pel leta ..............................................SS-00 Za Cetrt lets ............................................Si -SO Subscription Yearly 96.00 Norice is Škof j« Loke. Tvrdka M. Žigon v Škof j i Lotki I presedo. Pre<• ImmIm prav ih»><-l»iio razveselili naši nrohibieiioiiistij ___/v* i • . i ; ii««wjm», ua jp zaa« od Kamen in , , . ,. ... 1 J 1raz\ k«»zi decembrske viharje, je Matthews, ka- sedanjim člancin za njihovo po- ^ timrl. k pitan l uitt-d States Shijipiiio Hoanl tovornega parnikai žm-ovaJno delo na raznih j»oljih , "I lat tenis" resno /holel. ** Hatteras" je Stopila V hrezžie- pr-svete. Preči ta le so nato sše j »M, hr/ojavno zvezo s parnik-.m "Finland" Red Star c rte i ra7Ilil1 društev, nakar je V Lj»*>ljani je bil v mašuika I I- » , - .. , , , . . iK'V-ki zbor \arodnc čitnliiJ^ ,J'P<«vecen niitsijonar B ran Sega (r/ in zdravnik inlaiida* Je dia-nozirai bolezen kap tana t f ^ ^ lltaln^e % m»iiani«ke družbe sv v pT \o » , i . i-i - i i. 1 Kranju pod vodstvom nadz. Rusa, lIi,,JO(nsKe »-J- kid pljurmro ter predpisal primerno zdravljenje. , ZJlvA pal. krjls;lih pfismL J voaamA je bdi rojen leta 1898- Nohenejia žgan ja. hi aildy-ja ali ruma pa ni hilo naj je v proslavo jubileja v Sokol-j v IiilvJlrm doAu na Dolenjskem. i lovil ami-l iške ladje, da hi se izvedlo predpisano zdrav- skem domu igrala Linhartova ve-| ovo nw-;i<> Pel v domači znani Ijenje. \ sled tejfa je kapitan Matthews umrl. seloigra -Županova Mieka^ki je!P^nižniei pri Novi Štifti. Veliki in civilizirani narod, pml koje«»a zastavo je v <*zii-u prav dobro izpad- v.rzil kapitan Matthews, se postavlja z odlično zdravniško Viia > Jri'a spričo piofesijo ter pravi, da je dospel velike uspehe v zdrav-'razm*r dostojna. Pri- 11 i - k i vedi znanje za. lepo prireditev gre v pr- v Al , ..... ... .... vr**i pridnim igraleem drama- Med ameriškimi zdravniki najvišjega slovesa je bil tičnega odseka in orkestru Sokola. že dol^o priznan alkohol, v obliki whiskewa, kot neobhodno potrebno sredstvo v boju proti pljučnici. Nobene-j Is Slovenske Bistrice. Peter Zgaga ———- Najvažnejši del ljudi na svetu so iznajditelji. Oni nam omogočajo življenje in zaslužek. Kljub temu pa niso vse iznajdbe človeštvu v prid. Nekatere so mu naravnost v škodo. Tako naprimer ni storil človek, ki je iznašel smodnik, človeštvu ničesar dobrega. Se veliko več je pa poškodoval človeštvu tisti, ki je iznašel denar. SttgofiUitmn^ka Ustanovljena!. 1898' . ICatoL Srbttnta I Inkorponrana L 190 i ! GLAVNI URAD v ELY, M7NN. s tisti, ki "se bori Korajžen ni •brez strahu. Korajžen je le oni. ki se neustrašeno bori za pravično stvar. • a * Človek, ki si želi upanja, je najbolj reven človek na svetu. Sihrtna kosa. Umrl je Frane Ksaver Steržaj. župnik na Koprinviku v liohinju. star 44 let. Raujki je bil rojen V. decembra 1878 na Rakeku; gim-! nazijske študije je dokončal v j Ljubljani, leta 1899 je vstopil v tra dvoma ne more biti. da je v tisočih takih slučajev! ^fd kratkim je tukajSnjo de-! bt*foeasvečen v ma£nika. Najpreje je Isti veliki in ehiliziraiii narod pa je sedaj ponižeiiin3^01*11^ Gabei-šček služi>oval kot kaplan v št. Janin sluiia par bedakov, ki vežejo na kopnem roke zdravnikov j ^ , " Nad2^r,;rk se « "a dolenjskem, nato v skofji L«- ].„ i „ . i ..„ i i i. . . . V. '! delovanju m o uspehih na ol>eh ki m Srednji vasi v Bohiaiju, ml kadar pride Mh.stot alkohol, ter puste umirati ljudi na 2elo laskavo ^^ kar bo.fkoder ^ jeJleta 1908 ^.J^ ua ni'Tjn. di našemu zavednemu hi napred- Koprivnik, kjer je služboval celih Mesto da bi uveljavili postavo, da ne sme odpluti no- nemu uciteijstvu v pom««. 14 let.,V hudih bohinjskih zimah be na ameriška ladja brez gotove množine žganja v zdravil-1 si je nakopal trdovraten revmati- ne svrhe, je zaposlen ta veliki in civilizirani narod z dla- Ljutomerske novice. zem, ki ga je končno tudi spravil l orepst volil, da dožene, kako daleč more iti ter prepove- Tukajšnji peki Korošec, Kokl irfj V taiko rani grob. Hudo se je predati vsako kapljico alkohola ne le na svojih lastnih lad-! Sted?fuer ^ bUi ^^ od tuk.; hladil koncem septembra na ne- : 1 . . i« • 1 -i 1 • -i • --1 : sodišča \"sak na 5 dni zapora in kem obhajilu, ko i»a je v.seca pre- jah, temveč tudi na inozemskih, ki prihajajo v amenska ,v , , .. ..1 . ... , 7 ' s J ° 1 10(X) Din globe radi navijanja cen moc.il dez. Na Vse svete, dasi že j >11 sta t n>« a. in brezvestne špekulacije, ker so ves onemogel, je imel še vse opra- Ameriški kapitan, katerega so odnesli iz njegovega prodajali male žemlje v teži 4 lastvo nadzoruje te; vse l»ohinjske -požarne brambe, va. tako da bo nastopil kmalu ko- ljutomerske - Poštne zadeve v Vojvodini. Xylasom odloka p«»šute direkcije za Vojvodino se zgradi v Novem Sadu. kjer je sedež poštne direkciji«. veliko novo pirštno posh.pji*. na Slani Bari v bližini Nove-gleške vseučiliške fakultete zelo f#a Satla veliko, moderno urejeno zanimajo za jugoslov. razmere railiogralsko jnmJajo. Posebno poslopje se zgradi tudi Zii novo tele fousko centrali) v Novem Sadu. Prva dvorna dama. Kralj Aleksander je sprejel v posebni avdijenci predsednico Ko- Potres v Jugoslaviji. la srbskih sester, gospo Danico, Kakor porv o|) yjuh.aj prec(>j Nekateri ljudje se pritožujejo predstavljena tudi kraljici Mariji. „l(M.iin potn^ k\ je trajal skoraj in pravijo, da žive pasje življe- j AvUijenea je baje v zve/.i z ime-' cek, minuto. ' Na nekaterih hišah nje. j novanjem gospe Hrlstičeve za so se .ponwili dimniki. Na poslop- • Ves dam se klatijo po cestah, i Prvo dvorno damo. ju Srbske centralne banke, na |Zvečcr pridejo domov z blatnimi I _ Otrošikeni domu in na nekaterih čevlji. Sedejo k peči, in žena jim da večerjo. Ženske v sodni službi. . drugih jtoslopjih so {»oškodovane Ministrstvo pravde je dovolilo. (tutli Htrehe. S cerkvenega stolpa * m • da se, sprejmeta v stnlno službo, je piUM kn-iž na ulico. Do 9. do-Marsikatcra afera se je začela ^>dič,udr. Aneta Minkas i,: poldne je bil prek hijen telefonski na naslonjaču ter se končala pred | ^\ Mira ^^ T' "T V ^^ je mo,"'n° 6mil civilnim sodiščem s to/bo /a lo ?°lU za^hskt'Iil- Ime™>vwii sta ^^ v TWli m v Brčkem, civilnim sodisiem s tožbo za lo- fc nasto^H flVoje shržbono mP9t0 ^nUbo v Vojvodini, zlasti v Su- ci e% zakona.^ ^ kot a^kultantke. S tem pa še 111 botiei, šoniboru in v Novem Sa- * j rešeno vprašanje, če ženske more- th,. v Sombom se je porušil cer Z lahkoto je {>nslo. z lahkoto ' j0 tpostati tudi smlnkki. Novost je fcveni ^f-p naj gre! — je rekel miljonarjev ' v pravmislcih krogih vzbudila un»-sin, ko si je prižgal z bankovcem j Ijivo veliko zanimanje, cigaro. * * * Nova železniška .proga. Nekateri ljudje nikdar ne pa- "Primorske No vine*' pouočajo. radirajo s svojimi čednostmi in d* J*e poslanec Kučiič zainteresiral zmožnostmi. ! merodajne kroge za zgraditev Najbrže zato ne, ker jih nima- ™rmafciotime železniške proge, ki jo toliko, aa bi spravili skupaj I Ju ^hajala iz sedaiije proge Reka- lti»lr;iS* Iiumt-u OA rJ iiin nri Vilo. Tudi v Ljubljani se je potre«* preeej občutil. Vibriranje je trajalo eelo minuto. T^jul»-Ijaiuska {>»tresjna opazovalnica ni o tem pt»t resu izdala nobenega poročila. Ne ve se. če opazovalnica s-ploh š»* funkcjjonira. parado. Pouka prosti dnevi na italijan-skih šolah. zanimive tvarine. Tako naprimer ki ima dve dobri lastno- dobd ki-uh drugod po 24 K za 1 kg m še l»o!j px-eaii. Nadalje bi orož- cepico. »> im. c uištvo imelo ixtgietlali tudi v Iju- sti. da je nevidna m iciti pred ] tomxrSke bl trgovine ter mokroto. Novi iznajdbi preroku- eQf^iae m 11iiJ)ravi,i rtMl> jrjo veliko bodočnost, steklarska gostiji Furlan-Bezjak se je podjetja pa s« najbrž ne bodo ve- uabralo med veselimi gosti 1000 selila nove konkurence. Jcrou, kateri znesek se razpolovi za I ubužne <»troke naše narodne šole Beg is1 komunistične stranke w za iihrtno v Rusiji. A . a . _ ... Ce se možaki peljejo s sejma. < asopiKje poroi-a. da je v Rusiji . ~ , - - , __ Neko soboto v jubju sta se pe- v zadnjem <-asu mnogo bivam vne- ,. , _ . . . tih pristašev zapustilo komuni- ^ 12 *>™U Ktično stranko. Vsled te okolnosti '? k,netii Ka?c'er ™ je centralni i»dbnr naročil vsem svojim organizacijam, da naj po-, žalost ink. Ranjkegsfcje ljubil vsak, kdor ga je bližje poznal vsled njegovega plemenitega, odkritega •značaja ui izredno dobrega srca. Njegova gostoljubnikst ni poznala meje. Med vojno je ranjki mnogo trjiel, dostikrat stradal, a gostu, ki je priši*l k njemu, tega ni pokazal. S kakšno ljul>eznijo je gojil cvetlice, v prvi vrsti za oltar! Posebno je skrbel za lepo cerkveno petje. Bil je zelo dober govornik in nadarjen pisatelj. Posebno rad je opisoval lej>oto narave, ki jo je tako ljubil in poznal. Neutrudno šek. Na potu sta d oš I a Ivana Pi-ška, ki se je tudi peljal proti domu. Kw se Pišek ni takoj d«asti iz- jah. Pissal in priredil je več iger in požrtvovaln^je delal v cerkvenih in izobraževalnih organizaei- ^ * j Bakah ločivši se od1 nje pri Vito- čevem. in bi tekla dalje na Ko- v . . . strertski polotok, kjer bi se cepila _ ... . timvec ima punca pod palcem, j v Kostroni Sv RarharP wram Italijanski naučni minister je teinra.|si prosijo fantje za njeno Iiakril in luki Martinščiei. Pro- odredil, da so na šolah pouka roko. ^ metni minister se je z or^anim P™Sti samo tisti dnevi, ki so kot * * načrtom popolnoma strinjal In rnl- taki zaznamovani v šolskem ko- — Amerikanke imajo krasno redil, cla se naj v najkrajšem čas; ledarju: ob cerkvenih praznikih, polt — pravi poročilo. — In poro- izvrže vse potrebne predpriprave 1 ki državnov niso priznani, se mora čevalec se začuden vprašuje: — za zgraditev te proge. 'pouk redno vršiti. V čerm obstaja ta njihova skrivnost ? V tistem, kar nosijo pri sebi. Nekatere v tArbicah. nekatere v nogavicah. $ * * r e Ob Novem letu delajo ljudje obljube. Toda zlomek je. ker jih prehitro prelomijo. Jaz nisem dosed a j še nobene prelomil in je tudi ne bora. Zato, ker nisem nobene napravil. S n ^ »o- o 1j»bil- tudi v drwh delavskih org«ii-^I"imetje so sli za njun m ga se na- Iz St. Vida pri Stični poročajo.. racijah je strnilo komunističnih *TJ- obdelovaU. da je umi Ia dobra žena Franč«ka nič hudega. Njen set, ki je bsa tedaj stopil v kuhinjo, je začudeno pogledal svojo taščo, ki je popolnoma sajasta po obrazu sedela na peči in je ravnodušno menil: — No. od kje pa ti vendar prihajaš? — Kesdrobljiro steklo. Po dolgoletnih dragih poskusih s« je posrečilo angleškim kemikom iznajti nove vrste kav da^ov ^ tLnoi^ kabtf^i čuk. ki ima pole« navadnih lasa- dne 1. decembra zaprti. Lokali nas ti še to prednost, da je prozo- J bodo preuredili v kavarne. Vilika Blaznikiva Pratika Sedaj je cas za nove vloge. VSE VLOGE VROČENE NAM DO 10, JANUARJA, BODO OBRESTOVANE 2E OD 1, JANUARJA PO O O 4' pristašev zelo padlo. Ukinjen je kabaretov t Splitsko časopisje poroča, da so se vsied. velikih uje umrla, nil Pišek- domov s pretresenimi Ivana GraMj, vulgo Tamaškma možgani. Kancler, Planjšek in Johana, stara 80 let. Ostala je v Reieh m dobili pred poroto vsak > sumkem- stanu, knela je lepo po € tednov zapora in plačati mo- ■kmetijo. Pred par leti pa jo je njo PiSon 1195 Din odškodnine, svoeila svoje« nečaku. Početkom vsakega npvega leta se otvori več novih vlog kakor tekom celega ostalega leta. Tudi početkom prihodnega leta bodo tisoči naših rojakov položili temelj svojemu bodočemu premoženju. Ali hočete biti tudi vi eden izmed onih? ŠTABI SLOVmm BANKI Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York City GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE. = (JT.AS NARODA^. 8. .TAX. 10*33 Vlada kemaHsfične Turčije, Korak za korakom stopa au-gorska vlada po precizno načrta ni poti in nji no stališče v umliii-Todni jxilit iki pristalo že taKO solidno, da vprašanje nove Turčije s faktično prestolieo v An go- j ri ni več problematično, marveč! definitivno rešeno. Pač |»a jw>sta ' ja problematično drugo vprašanje in sicer bo li antanta v sta-j nju zavzeti napram kemalistični Turčiji dovolj odločno stališče in zadržati njene prmtrane zahteve v gotovih mejah taka, da bo. kot pravi pregovor, volk sir in koza cela. Prepustimo rešitev tega vpra šanja evropskim diplomatom in dogodkom prihodnjih «In i in o-glejmo -»i fakozvano vlado, ki je danes tfo*jM»dflr položaja r Turčiji in mcr-.dajni faktor, s kate rim računajo vse evropske vele lile. Takoj ko je bila sklicana angor >ksi narodna skupščina je bila sprejeta nova koristitueija, ki je \ bistvu fHnirla celo ogrodje sultanove Turčije. Ta k<.nstitueija obstoja iz členov. .hI katerih prihaja za mednarodne odnošaje v pošte v le prvih 14. ki oblegajo sedanjo uredbo turške države < Malih devet členov se nanaša na špeeijeltia vprašanja notranje politike. Tekst teh za nas važnih 14 členov koristitucije se glasi: < len l. Neomejena suverenost pripada narodu. Vršite v te suverenosti temelji na nejxtsrednwtn izražanju narodne volje. Člen 2. Izvrševalna kakor tudi ustavodajna vlada je združena v v liki narodni skupščini Turčije, ki v rrc*niei predstavlja narod. < le« V Turviji vlada velika na rodna skupne iaa. njena vlada st- Ltnenuje "vlada velike narodne skuyWU'ine", Člen 4. Velika narodna skup Ščina obstoja iz članov izbranih }m» državljanih ]>osanuiih okrajih i vilajetih). < len f». Člani velike narodnr skupšeine se volijo za dobo d vel I#'f. J»«»ha njihovega delovanje traja t«.r«-j dve leti. <'Iani sr> lah kn izvoljeni tudi ponovno. Voli t\e **> veljavne tako da ,)a mora temeljiti na pravniški podlagi, prilagodeni potrebam naroda, njegovih običajem in nravom. Pravice in dolžnosti sveta polnotmtčnih narodnih m irtist rov določa posebna vstava. a eti 8. Velika narodna skup-ščina upravlja svoje vladne depart mente s pomočjo poln«»močnih ministrov, izvoljenih od skupščine in sporaziunuo z metodami, ki jih določa jw>sebna ustava. Velika narodna skupščina daje pol-nomočnim ministrom instrukcije v eksekutivnih vprašanjih in v slučaju potrebe zamene ministrov. Člen !>. Predsednik, izbran na plenarni seji velike narodne skup ščine, je predsednik skupščine za celo medvolilrto dobo. V tem pogini u je on polnomočen podpiso-vati in ratificirati odredbe polno-močnih ministrov v imenu skupščine. < 'len 10. V geografičnem in ekonomičnem pogledu je Turčija razdeljena na vilajete, vilajeti na kaze in kaze na nahije. flen 11. V lokalnih zadevah je vila jet avtonomna mota. Izvzemat zunanjepolitična vprašanja, vojaške zadeve, mednarodne gospodarske »tike in medvilajetne od-nošaje, razpolagajo uprave vila-jetov s svojo administracijo aa temelju ustave, ki jo določa velika narodna skupščina. V delo- krog te administracije spadajo šolske zadeve, delavska vprašanj«; javna dela in socijalna skrb. Člen U. Cprave vilajetov obstoje iz članov izbranih po državljanih dotičnih -čil/ijetov. Doba izvrševanja službenih dolžnosti teh uprav traja dve leti. Člen 13. I'prava vilajeta voli iz svoje srede predsednika in administrativni odbor. Administrativni odbor obstoja iz šefov administrativnih oddelkov. Ekseku-tivna vlada v vilajetu je v rokah tega odbora, ki uradu je brez pre-stanka. < len 14. Vali ( neke vrste vladni ko misar) zastopa veliko narodno skupščino v svojem vilajetu. On je dodeljen po vladi velike narodne skupščine in njegova dolžnost je vodstvo skupnih narodnih zadev v dotičneiu vilajetu. Vali posreduje v administraciji vilajeta v slučaju konflikta med narodnimi in lokalnimi zadevami. Kot viditno. ta konstitucija ne omenja nikjer vloge sultana, ki nima ve*- mesta v mednarodni politiki in je ostal samo še papež mohamedaneev. Temelj, na katerem jM.čiva konstitucija angor-ske vlade je nacionalizem, ki jc izražen v besedah: tam kjer žive Turki, je tudi turška država. Namen velike narodne skupščine je priboriti turški državi mesto meti enakopravnimi. Ona niti ne po-mišlja o kakršnikoli kapitulaciji. T ». kar se godi v današnji Turčiji je le ustvarjenje programa, ki so ga iztaknili mladoturki že pred vojno in začeli izvajati med vojno. Kakšen bo konec tega mlado-turškega nacijonalnega gibanja še ni znano, vendar pa izgleda, da bo antanta prisiljena ugrizniti v kislo jabolko in- pod pritiskom napwlne samozavesti in splošnega političnega položaja popustiti in dovoliti angor ski vladi marsikaj, česar bi ne bila nikoli dovolila sultanovi Turčiji. BIVŠI ČLAN KABINETA — SLEPAR. Organizacija Švabov v Romuniji. Z novopriklopljenimi bivšimi ogrskimi pokrajinami je dobila -Romunija znatno nemško manjšino. ki se pa politično še zelo malo javlja, ker ni organizirana Vendar pa obirajo Nemci polagoma tudi tu svoje moči. in najbrž ni predaleč čas. ko bado nastopili v politični areni s takim poudarkom kakor jugoslovanski vojvodinski Svahi. Kaj imajo romunski Svabi doslej na organizacijskih ustanovah, pove dopis no-vivsadskemu "D. Volksblattu": Olavna organizacija je nekdanj; Bauemverein. ki se imenuje sedaj Sehwaebischer Landwirten-verein: imel bo svoje krajevne organizacije kmalu po vseh občinah. — Sehwa»«bisehc Volksge-meinschaft ima svoje glavno torišče v Temešvaru, kjer je ustvarila doslej "Švabsko centralno banko ki so jo krepko podprli švabski Amerikanci s svojimi dolarji; dalje ima tam svoj "Nemški dom ', kjer imajo svoje prostore tajništvo, švabska knjigarna. uredništvo lista Sehwaebische Presse in podobne ustanove. Zanimivo je, da se široki nemški krogi v Temešvaru z vnemo udeležujejo vseh kulturnih nemških prizadevanj, o političnih voditeljih in njihovi politiki pa nočejo ničesar slišati. Lohengrin. Igrali so nekoč ta največji Wa-gnerjev umotvor. Pridejo do točke, kjer se plemenitniki pozivlje-jo. naj se borijo za Elzo. Že drugič doni klic glasnika: Nič, je preveč nemščine notri. Zamišljenost. Beethoven gre nekoč na Dunaju v gostilno: sede k mizi in se globoko zamisli, ne naroči pa nič. Po preteku ene ure pokliče: — Natakar, koliko sem dolžan? — Vaša milost ni še nič Jedla, kaj naj pa prinesem? — Prinesi, kar hočeš, samo pr miru me posti! — &akor da bi ga bil natakar klical. * Nekaj o moderni Japonski. Ludovik Nandeau je izdal knji-, nič novega ni. da se možje in že-go "Le Japon moderne", ki jo je ne tekpm življenja zopet pobota-odlikovala francoska akademija, jo petkrat do šestkrat. V starih On piše: ča»ih je mož poslal ženo domov Vsi Japonci so oženjeni. Ko so roditeljem, in zakon je bil ločen, še dečki, jim roditelji že. izberejo Danes se izvrši ločitev formalnej-dekle. ki postane žena. Toda ta še. na evropski način. Novi zakon Možje v otroški postelji. Da bi ženske rodile, njih možje pa ležali v otroški postelji, pri nas ni več v navadi. Mogoče pa. da je bilo poprej. Kajti še dandanašnji je na kmetih običaj, da žene pijejo kurjo juho. njih možje pa se goste s kuretino in z vse- mi darovi, ki jih prinašajo sorodniki in botri otročnici. Poto- žena se zove Okusan Kanai, kar iz leta 1898. dovoljuje ločitev le pomenja damo notranjega doma po sporazumljenju. Toda japon-, ali hišni predmet. Njena naloga ska žena nima nikdar eneržije. 1 pisec Marko Polo pa je opažal je, možu streči, ga zabavati, — da bi se uprla možu. Vda se in na južnem Kitajskem, da žena vzdrževati v hiši red ter mu na- gre. Stare navade so pač močne j-i hitro po porodu vstane iz po- roditi čim več otrok. Matere dp-1 še. kakor moderni zakon, in su-je otroke dve leti, včasih celo ženjska narava Japonke se ne i dve leti in pol. Japonska mati je zna okoristiti niti s svojimi pra-i otrokom najvišja avtoriteta. — vieami. Vzgaja jih popolnoma sama ter Vzlic temu pa je Japonka ved-se bavi ž njimi včasih do njih že-. no sladka, tiha in prijazna žena. nitve ali možitve. Mati jim vzbu- Strašno. Bvropejkam naravnost f v južni Indiji ter pri Ainih v ja vsa plemenita čustva, jih uči nerazumljivo suženjstvo ženstva j skrajni vzhodni Sibiriji. Rathe-samozatajevanja. odrekanja, lju- i kaže najlepše uspehe. Japonka, lor piše o njih: stelje ter gre na domače delo. — Njen mož pa leže *k dojenčku ter leži eelih štirideset dni. oskrbuje otroka, a žena dojenčka le doji- Enak običaj je pri Dravindih : bežni do domovine in vladarja in ki ima neprestano resnično veli- — Kadar se narodi ntrnk. mo- je le japonskih mater zasluga ti-1 ke vzroke postati Ksantipa ali i ra ostati oče doma ter ne sme pr sto čudovito junaštvo, s katerim maščevalna lovača. ostaja angel , se odlikujejo japonski vojniki. /Mati spremlja otroke v šolo. se in vzorno zvesta žena. Japonka ima naravnost ogromno otrok in opetovano -posvetuje z učitelji, je prirastek prebivalstva menda na lov. Aini «vo namreč mnenja vih šest dni okusiti nobene opojne pijače, se ne sme udeležiti nobene pojedine ter ne sme hoditi Slika nam predoča Benedieta <' rowel la iz Clevelamla. ki je bil začasa AViUonove administra t ije tretji namestnik vojnega tajnika. Oblasti ga dolže. da .je / raznimi sleparskimi kontrakti osleparil državo za enajst milijonov dolarjev. Resolucija svetovnega mirovnega kongresa. Zakonska žena mora vsako nost. Potem ko je svetovni mirovni kongres sprejel z vsemi glasovi proti .glasovom ruskih zastopnikov resolucijo proti zasedbi ruhr-skega ozemlja, je predložil vodja n i zo zem sk e soc ia 1 nod e m ok r a t sk e stranke Troelstrua resolucijo politične komisije, ki pravi med drugim: Kongres zahteva: * 1. Hevižijo mirovnih pogodi« na podlagi resolucije drupe socialistične iternacionale in mednarodne strokovne zveze; 2. odločen boj v parlamentili kakor tudi izven njih, proti militarizmu in oboroževanju; 3. javno nadzorstvo nad industrijo za oboroževanje potom — Društva, narodov s sodelovanjem j nemogoče. Pri morebitnih kon \ mora, da ga pozdravi in da mu diplomacije. — Tudi ta resolucija je bila sprejeta proti glasovom ruskih zastopnikov. Končno je predložil Finimen resolucijo strokovne komisijej ki pravi med drugim; Organizirati se mora e-nergična propaganda za mir in. proti imperializmu ter militarizmu. Delavsko gibanje se mora u-protl vsaki vojni ter preprečiti izbruh kake vojne z izvedbo splo- prihaja celo sama v razred poslu-1 med vsemi narodi največji. : šat pouk ter izvršuje doma z ot- Japonska dekleta so brez volje j roei domače naloge. Po šolah sto- j ter razpolagajo z njimi roditelji ; je poleg šolskih desk rezervirani i kakor z nemo stvarjo. Roditelji sedeži za japonske matere. In j oddajajo sami svoja hčere v jav-I vendar nima japonska mati nobe- j ne hiše. Očetje oddajajo ali pro-j ne pravice do otrok. Ako se za i dajajo svoje hčere tem hišam na pouka loči od svojega moža, pri- j določeno dobo. Japonke so med-padejo vsi otroci vedno le možu. j tem seveda nesrečne ter se vsak Po ločitvi nima mati nobenih zvez 'mesee usmrti štirideset do petde-več s svojimi otroci. Vrne se do- ; set mladih deklet s samomorom, da izhaja vse otroško duševno življenje od očeta. 'Za.to mora očetov duh prehajati v prvih dneh na otroka in mora biti oče v tej (!<»bi pameten in trezen. Oče mora biti šest dni popolnoma miren da ne dobi otrok različnih bolezni. Ako se oče ne bo držal teh na-redb. bi spravil otroško življenje v nevarnost, a morda tudi svoje. Ta navada nikakor ni tako neumna. saj ima dober namen in je mov k roditeljem in je za vedno ker ne morejo vzdržati v peklu ločena od onih. ki jih je rodila in nemoralnosti. Japonci pač nima-j tudi uspeh prijeten za ženo. ker tako vroee ljubila. i jo nobenega čuta za spolno moral'jej mož pomaga v najbolj kritič- Taka je poezija Japonske, ki jo poznajo Evropejci le po romanih in operah, v resnici za Japon- jntro vstati pred možem. Mož je vedno sam ter je posebna odlika za ženo, ako jo povabi, naj prisede. Kadar gre Japonka z mo-1 ke večna tragedija in sramota. zem na izprehod, se ga ne sme o-kleniti pod pazduho, nati ne sme stopati ob njegovi strani, nego nem easn. šne stavke. Nadalje mora delav sko gibanje nadzirati fabrikacijo i mora iti za njim. Še dandanes bi in razpošiljanje kakršnegakoli — v Toki ju smatrali ženo za predrz- Gorm, ki je višja kot Mount Everest. V Kalkuto je prišel vojni ataše vojnega materijala ter voditi pro-i nico ali nedostqjnico, ako bi se angleškega poslaništva na Kitaj-pagando, da postane v bližnji bo-! vedla drugače. Ako mož ostane dočnosti fabrikacija in razpoši- i ponoči v mestu, žena ne sme leči. Ijanje vojnega materijala splohjpredno se mož ne vrne; čakati ga deJavskLh organizacij; 4. preosnovo vojne industrije; fliktih mora postati obligatorič- postreže. Ljubosumnosti nikakor no med prizadetimi državami od- ne sme kazati, ker to bi bil ak 5. reformo Društva narodov, ločitev razsodišč. Tudi ta resolu-1 slabe volje in bi imel mož povod, ki mora kot najvišja mednarodna j cija je bila sprejeta proti gla&o- ločiti se. Tašea ima v hiši cesto instanca urediti tudi med narod-; vom Rilsov. Predsednik je zaklju-j največjo moč. Njo morata poslu-ne politične, gospodarske in prav j čil nato kongres z željo, da nai lati sin, mož in žena, sinaha. — ne razjmere. Končno se zahteva i bi ne nastopila potreba, proglasi- | Japonske matere obdrže svoj odprava tajnih pogodb in tajne tve splošne stavke. vpliv nad sinom do smrti in več- -——— krat se pripeti, da se mora sin lo- ' čiti od žene. ker jo ne mara tašča. Japonska žena je torej še dan-j danes prava sužnja. Vzlic temu mora biti vedno dobre volje. — - Tantijeme. { Za kadilce. ; vedno humorna in postrežljiva. Gotovo ni brez interesa, ko v. Sir Jafnes ^^ ]e imrf ne i japonei pa so jako nezvesti teh za našo dramsko literatura azne vesti. ir James Cant lie je imel ne davno v Londonu v taniošnjem f možje. Zahajajo v čajarne ali re- predavanje! stavracije ter si naročajo gejše. o učinku tobaka na človeka. Do- tako jalovih časih opomnimo, ko- j hifjijenskem institutu liko so m-kateri dramski avtorji] prejeli za svoja dela. Ri so d oži- j -„„„„. i - - , „ . . ' . sazal je. da je izmed alkohola, veda uspeh m proslavila njih ime. i . . ... <-»ja. ka\ e in tobaka primeroma Mnksiin MOje predavanje je končal dnu. Ta svota pa n. niti preve-; takole: «Ne l>ojtc se da w vam hka v primeru s tantijemann ne- svetovaK opilstiti kajenje Te-a 1 Zakonska žena mora vse z katerih drugih dramatikov. Ger- iuk nih,,e ne ,)o storil j^j-j k"a J največjo ljubeznivostjo ter spoštovanjem sprejemati ter jim po-st režat i. Diskretno stoji v o zad- ki so muzikalne. pevke ali plesalke, ter večkrat mnogo izobra-ženejše ter zabavnejše, kakor zakonske žene. Včasih povabi Japonec svoje prijatelje tudi na svoj dom. a ž njimi tudi vesele hart Ilauptmann je za svoje "Tkalce" prejel nad 47.1.000 mark. za "Potopljeni zvon * 4.*ijnajve- 3Q ei„aret nikakor pa no j j« ter pazi le na to, da je postrež tLsoe in za "\oznika Henseliella" I__2 ^r ^ ,_ , - > ^ , 1 Ka /IaIii*« A L-n ca mn'/ nniiani ir dite zmerno in redno naprej, samo ne čez mero, vsak dan 10, 20. j več. V tej količini tobak ne ško-1 b» dobra. Ako se mož upijani in teme" okrog 400.000 frankov, j z zavestjo, da je ona vendar gos Dvoje poslednjih Sudermannovih itaUjanski maksimaliati za revi- Podmja dn mati otrok svojega zijo socialističnih naukov. moza. Te dni so se s«šli v Rimu raz- Konknbinat aH celo mnogožen-wi socialistačni otlposlanci, ki so: ^^ J»P<>nee tipično. Cesar se jiosvetovali o potrebi novih Mutsuhito je imel pet priležnie: pravcev v poDtiki in strokovni med 11 jena dečka, ki organizaciji. Sklwiili so uvesti j® postal prestolonaslednik, ker akcijo za izpremembo socialistu'- cesarj®v* prava žena ni imela ot- nih doktrin in za prekvašenje so- rok* Teh P®* priležnie je dalo — cialističnega gibanja z ideaiiz-i mom. Tako poročajo italijanski ' meščanski listi. Dejstvo je, da fa- dram je prineslo avtorju v krat kem času nad 50.000 mark. Ed mond Rostandov " Cyrano prišlo ol> življenje 10 delavcev. Amno - Macbfu. in je najvišja gora na svetu. Pokrita je vsa s i VABILO. Vaibimo v.se Slovence v Xe\v snegom, m ne glede na to, da je ; Yorku in okolici na predpustno zaznamovana na zemljevid, kar- zabavo in igro, katero priredi d ru- tah kot pogorje, je to posebna gora. ki pa oeividno se ni bila iz- <štvo sv. Frančiška št. 46 KSKJ. v nedeljo dne 14. januarja na merjena. V Tibetu so bili potniki Mark s Place, Now York City. povsod prisrčno sprejeti. Tudi i VsP(>''**<1 > 1. >Svim Slov. Dalai lama jih je sprejel in pri |-a:T>vaWek; lf?ra , . Lee . Po igri prosta zabava in i pl*»?4. Pričetek ob ."*>. uri popoldne. " I Ker ta igra se nikdar 111 bila Zeljnata glava. | igrana tukaj na slovenskem odru Znani francoski državnik Leon ' ter je obenem jako zanimiva, naj Gambetta. umrl leta 1882.. je go-1 nihče ne izostane gori omenjenega pripon m-a voril na nekem shodu. Sredi govora prileti kar naenkrat zeljnata glava na oder. Ne da bi ga to najmanje motilo, vzame glavo in reče: — Eden od gospodov poslušalcev je glavo izgubil, tu jo ima na- j zaj! — Ko to reče, jo zažene z odra, pa je imel v nadaljevanju govora mir. dne. Z;i obilen obisk se OdW dr. sv. Frančiška št. 46 KSKJ. (3x 4,8,10—1) ' liga ta mir in svobodo.! Kjongres mednarodne ženske li-' ge za mir in svobodo v Haagu je sprejel resolucijo, v kateri se za-1 hteva, da se zgradi novi mir na mednarodni konvenciji. Nadaljni 1 dve resoluciji pričakujeta, da set na bodoči bruseljski konferenci anulirajo mednarodni dolgovi in kompenzacijski računi ter naj se problem obnove opustošenih krajev ispremeni v mednarodno zadeve. TRGOVINA JS BILA ZAPRTA KER JE POGINILA MAČKA. Harmonike Ako želite imeti res dobro in trpežno slovenska, nemško ali kromatično harmoniko, obrnite se na znano tvrdko za pojasnilo aii pa pridite osebno. LUBASOVE lliirmwi U vr.^t imrun tu
  • A. n. jas. 192* KAPITAN BLOOD IJIOO?4 ODIllJi, Spisal Rafsal hkthl. Za "Glas Narod*" prartl O. F. V domovini polar nega človeka. Znano je, da tudi ledene pui- i Kovino in je notranjost teli hišic čave skrajnega severa niso brez! razmeroma udobna. Iz kamnitih človeških prebivalcev. Prebiral- j plošč pripravljeno ležišče zavze-st vo Grenlandije, ki je oporišče j ma velik del sobe in je obloženo in izhodišče mnogih uspešnih po- s debelo plastjo dehtečega sena lannh ekskurzij zadnjih deseti e-! ^a odejo služijo medvedje in lo 91 (Nadaljevanje.) — Kapitan Blood, tudi jaz hočem govoriti odkritosrčno in vi i t i j, je kolikor toliko že znano iz potopisov raznih raziskovalcev, zlasti pa iz spisov Knuda Rasmus-sena, drznega danskega raziako- icre tajnkajinjega morate tudi prenesti mojo odkritosrčnost, te bo prišlo do upora, bo*te osebno odgovorni vi in vaši kapitani Vaša napaka obstaja ljubeznivim zanimanjem sa v tem, da se poslužujete napram meni tona zaveznika, dočim sem svo^ je JUsmussen ©črtal vatu dal prav od prvega početka dosti jasno razumeti, da ste spre- j rj jeli .službo pod mojim poveljstvom. Spoznanje tega dejstva } prebdvnlntvn prihranil., trošenje številnih besed. . p^j^i^ ^^ 2 Blood se je le s težavo zadrževal. Prišel je do prepričanja, da j ^ ltdm ^^^ ^^ be bo moral nekega lepega dne ponižati v službi človečanstva te- j ge pm£texa ^ gg do prefc0 80. ato-*a topovskega in arogantnega petelinčka. pinje severne širine, pa ni enot. — Vi lahko določite najino medsebojno stališče kot se vam j plemena že kot deček jt ljubi. — je rekel. Opomniti pa vas hočem, da ne morejo narave i jfcasmussen kake stvari izpremeniti imena, katera ji dajete. Jaz se ne brinem za sove kože; svetlobo in gorkoto pa dajejo kamnite svetilke, v katerih gori ribje olje. Te svetilke razvijajo tako veliko gorkoto, da vslcs, ki je sam rojen Grenlandec j stanovalcem navadno zadostuje Admnov kostum. Slab zrsk odhaja skozi malo odprtino v strehi. Hišice pa grade tudi iz snežnih plošč, ki služijo tudi kot gorka, s kožuhovino obložena bivališča. Za dobo kratkega poletja pa biva polarni človek v šotorih, narejenih iz koz morskih psov. svoji greni sod ski domovini slišal pripovedovati o dejstva, v glavnem pa za dejstvo, da smo sklenili z vami gotove, j p^^ prebivalcih otoka, zna- povsem določne Člene. Ti členi pa določajo razdelitev plena. Moji!nih ^ Eskime, ki sive na skrajnem severu otoka, kate- ljudje jo zahtevajo. Niso več zadovoljni. — S čem niso zadovoljni? — je vprašal baron. — Z vašo poštenostjo, M. de RivaroL Udarec v lice bi komaj bolj presenetil Francoza. Vzravnal se je. oči so mu vsplamtele in lice je postalo bledo. Uradniki pri mizah so odložili svoja peresa ter pričakovali izbruha neke vrste terorja. Molk, ki je zavladal, je trajal precej časa. Nato pa je pričel govoriti veliki gospod z glasom, koncentriranega sovraštva. — ALi si v resnici drznete toliko, vi in vaši umazani tatovi, ki vam slede? Sacre bleu! Vi boste dajali odgovor za to besedo. — Ojiotimiti vas moram, — je rekel Blood, — da ne govorim za samega sebe, pač pa v imenu svojih ljudi. Oni niso zadovoljni, oni plete in če ne .bodo dobili zadostila takoj, si ga bodo vzeli sami. — Vzeli ? — je rekel Rivarol in glas se mu je tresel od srda. — Naj le )>o.skusijo in___ Ne prenaglite se. Moji ljudje imajo popolnoma prav, kot vi sami dobro veste. Oni hočejo vedeti, kedaj se bo vršila ta razdelitev plena in kedaj bodo dobili petino plena, kot določajo členi. — Sam Bog mi nakloni potrpljenje! Kako moremo razdeliti plen, ko vendar ni popolnoma zbran? — Moji Ijiulje imajo dosti vzroka za domnevanje, da je že zbran. Na vsak način pa zro z nezaupanjem na vaše počenjanje, ker ste spravili ves plen na svoje ladje. Pravijo, da ne bo nikdar Ugotovljeno, koliko znaša v resndci plen. — Za božjo voljo, jaz sem vendar vse zapisal. Tukaj so knji- j rih pa južni Grenlandci nikdsr niso videli. I»čeni so namreč od svojih južnih rojakov po nepro* stopnih, nad tisoč metrov visokih ledenih pregradsh in je torej mogoče le po morju prodreti djo njih. Nedavno je Knud Rasmussen izdal krasno delo o svoji drugi ekspediciji pod nsslovom "Iz domovine polarnega človeka", iz katerega dobrodejno odseva njegova ljubezen do tega sicer maloštevilnega, a inteligentnega narod ič a. Preteklo je sto let, kar je kulturni svet prišel v dotiko s plemenom Eskimo. Prvo poročilo o njen pač poteka is leta 1616. ko je Bslfin odkril to polarno po-krajino, v dotdko s tem severnim plemenom pa je stopil šele James Rosa leta 1816. O domovini polarnega človeka so se širile dotlej v južni Grenlandiji bajne govo- Nofcen Eskimo ne biva dalj kakor leto dni v istem kraju. — Neko čudno hrepenenje ga žene v nove kraje in nova lovišča. —! Povsod se prilagodi ostremu podnebju in živi v nekakem komunističnem razmerju s svojimi sosedi, s katerimi živi v prijateljskih razmerah. Tesna vez objema posamezne rodbine in Ijubez- pujpokkie nekega neznanega moča, ki je ravnokar z velikim omotom pod pazdiriio zapustil hišo. Vrata-rici se ni zdel mož prav nič sumljiv in to radi tega, ker se nahaja v isti hiši neki krojač, h kateremu zahajajo odjemalci skoraj vsak dan, bodi da si naročijo obleko ali da gnedo ponjo. hi ravno tega človeka je vzela vratarica za odjemalca ter ga ni ustavila in tudi ne vprašala, kaj notri, v omotu. Ta človek pa ni bil nihče drugi, nego predrzen tat. Stanovanje zdravnika Srupariča je balo zaprto — seveda s ključem — od 4. do 7. ure. Med tem časom so pa vdrli tatovi v stanovanje ter prevrtal i, železno blagajno, v kateri ae je nahajalo 9.000 lir v gotovini in mnogo zla-tenčne v vrednosti nad 30,000 lir. Vrhu tega so odnesli iz neke omare še 3 nove obleke in nekoliko perila. Vratarico so obdržali na policaji. Izpovedala ni nač drugega ikot to, da je videla v hiši tistega moža z omotom pod pazduho. Kretanje parnikov - Shipping News iS. januarja: |3. februarja: President Monro«. Cherbourg; Ordona. I Zetland. Cherbourg In Antwerp: Ceo. Cherbourg In Ham burs; Saxonla, Cherbourg la Hamburg. 11. Januarja: Sanaa, Hunbuw. 13 januarja. Lapland; Cherbourg it januarja: Rochambean. Havre. 17. januarja: President A dame. Cherbourg; Paris. tavre. i A januarja: Mongolia, Cherbourg in Hamburg; Ta-ortnlna. Genoa: Mount Clinton. Hamburg. SB. januarja: America. Cherbourg la Bremen: Olympic. Cherbourg: Conte Homo. Genoa Stari grehi. V tržaškem starem mestu so policisti aretirali Ferdinanda Pogačnika, starega 35 let, brez stalnega bivalifeča. Mož ima namreč na vesti vettko tatvino, katero je bil iz I. januarja: Pittsburgh. Cherbourg in Bremen. in Hamburg. nivo občervanje v domačem krogu j vi-šil pred dvema letoma v neki tr se tudi na skrajnem severu ne? pogreša. p»\ katere si lahko vsakdo ogleda. Moji ljudje se ne spoznajo na trgovske knjige. Le malo jih je med njimi, ki znajo čitati. Oni si hočejo ogledati zaklad kot tak. Oni ve.lo, Ma je bil popis faLzificiran. Vaše knjige pravijo, da znate a plen v Cartageni nekako deset miljonov liber. Možje pa vedo — in zelo Lzkušeini so v takih računih —da prekaša velikansko skupno svoto št iridesetih miljonov. Zahtevajo, naj se spravi celi zaklad na javno mesto ter j»a stehta v njih navzočnosti, kot je navada ined brati obali. — .laz ne poznam filibustrskih običajev, — je rekel baron za-meljivo. — Ali ste se .jim naglo privadili. — Kaj misJite reči s tem, vi lopov? Jaz sem voditelj armad, ne pa tatov, ki plenijo. — Seveda, gotovo, — je rekel Blood z ironičnim povdarkom. — Bodite kar hočete, kajti jaz vas le svarim, da bo prišlo do za-dreg. če ne boste zadostili zahtevi, o kateri sem prepričan, da je pravična. Prav nič bi me ne presenetilo, če bi nikdar ne zapustili 1'iirtagene ali privedli v Francijo kak zlatnik. — Pardeiu, ali naj razumem, da mi hočete pretiti? — Pojdite no, gospod baron! Jaz vas le svarim pred zadrego, katero lahko prepreči malo previdnosti. Vi še ne veste, na kakšnem vulkanu sedite. Vi ne |K>znate načinov in navad bukanirjev. O boste ustrajali na svojem stališču, bo Cartagena preplavljena s krvjo m naj bo izid tak ali tak. francoskemu kralju ne bo dobro služeno. Tq je spravilo temelj razgovora na manj sovražna tla. Vršil pa se je še naprej ter bil zaključen z izjavo M. de Rivarola, da se bo uda! zahtevam bukanirjev. Tozadevno svoje zagotovilo je dal skrajno nerad in le raditega, ker ga je Blood konečno prepričal, da bi bilo nevarno ustavljati se še nadalje. Mogoče bi porazil pristaše Blooda v spopadu, ki bi se unel. Mogoče pa tudi ne. Pa tudi za slučaj, da bi se zmaga obrnila na njegovo stran, bi stala življenje tako številnih mož, da bi ne imel pozneje na razpolago zadosti moči, da obdrži to, kar je bil zaplenil. Konec vsega je bila obljubs, da bo takoj odredil vse potrebno in povabilo, naj pridejo kapitan Blood in njegovi častniki pribiti njega jutra na krov ladje 44Victorieuse", kjer bo Rivarol pokazal plen, ga dal zmeriti v njih navzočnosti nakar jim bo izročena pogojena pet ins. Med bukanirji je vladalo v oni noči veliko veselje vspričo tega nepričakovanega popusta M. de Rivarola. Ko pa se je razlila zora naslednjega jutrs nad Cartageuo. so spoznali bukanirji, zakaj je francoski general tsko rsde volje ugodil vsem zahtevam kapitana Bloods ter njegovih bukanirjev. Edine ladje, ki so ostale v pristanišču, sta biLi Arabella in Elizabeths, ki sta bili zssi-drani ter Lachesis in Atropos, kateri so potegnili na breg, da popravijo škodo, povzročeno od obstreljevanja. Francoske ladje se izginile. Povsem tiho in na skrivnosten način so zapustile pristanišče pod kritjem noči in bukanirji so videli le tri jadra, komaj vidne, na zapsdni strani obzorja. Sleparski M. de Rivarol.je pobegnil z zakladom ter vzel s sefcoj le čete in mornarje, katere je privede! a seboj iz Francije. V Cartageni pa ni pustil le bukanirjev in sicer praznih rok, ker jih je oslepsril, temveč tudi M. de Cussyja ter prostovoljce in črnce s Hispaniole, katere je tudi pustil na cedilu. , Obe ti stranki sta se združili sedaj v eno v svoji skupni furiji in dokazi te furije so napolnili prebivalstvo tega nesrečnega mesta z večjim terorjem kot so ga občutili kedaj poprej izzs prihoda te ekspedieije. Edihole kapitan Blood je obdržal glavo trezno. Napravil je konec izrazom tega globokega ogorčenja. Obljubil je bil s^pemu sebi že poprej, ds bo pred ločitvijo od M. de Rivarola obračun za vse podle insulte, katerim ga je bil izpostavil ta vsega zaničevanja vredni človek, ki se je izkazal sedaj tndi kot lopov in besedo* prve vrsta. rice: o ljudožreih in nevarnih lovcih, ki prebivajo visoko gori v domov ju nevernega orkana, kjer vlada večna noč in kjer nobeno poletje ne staja večnega ledu. — Veren tvojim načrtom iz mladostnih let, je Ra&mu&sen ponovno obiskal polarnega človeka v nje-go vi domovini, je nekaj let živel skupno ž njim, pohajal s polarnim človekom na lov in bil kot prijatelj in lovski tovariš sprejet v plemensko'zvezo, ki šteje le 250 glav. Poznal je vsakega otroka po imenu in dodobra spoznal tega človeka, ki ss od mlsdih nog do groba bom s strahotami polarnega podnebja. Polarni Eskimo nima stalnega bivališča; nomad je, ki sledi svoji lovski divjačini Tako prične polarni Eskimo svoje življenje na potovanju in na potovanju ga tudi konča. Že kot novorojenec s-premlja svojo mater v nahrbtniku. Nihče se ne ozira na letni čas in že v zgodnji mladosti se polarni malčki utrde v neusmiljenem mrazu. Pogosto morajo jokajoče otroke nositi preko divjih ledenikov, po temi in mrazu, in cilj težavnega potovanja je mrzla, ravnokar prirejena snežna koliba. Primerno oblačilo je torej največjega pomena. Žena ima nalogo, da napravi in oskrbuje možu obleko, dočim mora mož kot lovec skrbeti za prehrano svoje rodbine. Vsa obleka severnega Eskima obstoji, umevno iz kožuhovine. Na razpolago jim je lovski plen z najgsrkejšimi kožami. — Na golem životu nosijo srajce iz ptičjega perja, nad to gorko sraj co pa kožuhovino morskega psa, po zimi pa kožuhovino iz kož modre lisice, ki dsje nsjgorkejšo kožuhovino polsrnemu človeku. Za hlače jim služijo medvedje kože, za škornje pa čedne, od mraza pobeljene koče morskega psa, podložene z zajčjo dlako. — Ženska obleka se od moške le malo razlikuje. Le hlače so za ženske prirejeno iz lisičjih koi: in so krajše kakor pri moških. — Ženski Škornji pa so skoraj tako dolgi,, kakor je dolga noga. Za zimsks bivališča jim služijo male hišice s kupolasto streho, napravljeno iz velikih kamnitih plošč, sestavljenih tako, da plošč« ne potrebujejo nobene opore. Navadno biva vsaka rodbina case. Vhod v hišico je prav nizek m m prebivalci le težko splazijo • govini, kjer je »bil ushtžben kot težak. Po izvršeni tatvini je zbežal nekam v Avstrijo, kjer je brez flkrbfi zapravljal denar — sad tatvine. Pred par dnevi je pa prišel zopet v Trst, misleč, da je njegov greh že zdavnaj pozabljen. Toda mož se je s to milijo hudo zmotil, zakaj možje postave so ga prijeli ter ga sprefmili v zapor. . Tatovi v pekarni "Neznanci" -so odprli s ponarejenimi ključi pekarno Frana Ber-netiča v ulici Gatteri 40 v Trstu ter odnesli iz pekarne mnogo sla-t 5£ic v vrednosti nad 2,000 lir. Dva nočna kavalirja. Nekateri poiieistl, ki so {patruli i-ali ponoči v tržaškem starem me Btu„ so aretirali dva slabo obleče-na moška, tki sta ravnokar na tihem prilezla iz bližnje beanice. Eden izmed teh nočnih kavalirjev valuto na Reki. i je držal pod pazduho omot. Poli-Italjanska. vlada je uvedla na j » mu ga ter ga od- Reki jtaljanako valuto. S tem prehaja Reka tudi formalno v pop-polno finanedjsko oblast Italije. Jugoslavia irredenta. Beda wok samomora. Brezposelni delavec Jakob Ja-nežie, star 65 let, se je zastrupil v svojem stanovanju v ulici Cro-sada St. 12 v Trstu s karbolno ki-aklno. Par minut pozneje je umrl. Do tega žalostnega koraka ga je dovedli velika beda. Aretacija lovskega tatu. 391etni kmet Rudolf Veraa, stanujoč nekje pri Ilirski Bistrici, je hodil v zadnjem času v gozd nekega kanetardoimaičina na divjačino. Prizadeti kmet mu je prišel na sled in