dar brin ske in aro Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnicijemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr., pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 25. avgusta 1869. Gospodarske stvari. Razpis. denicem. Le ogenj je gotov, pa tudi edini pomoček; vse drugo ne pomaga nič. Komur se trohica detelje ki jo bo s predeníco vred požgal, ta se bo pozneje smili kèsal ) Da se v naši deželi predivstvo in posebno go- končá predeníco ker bode prepozno. Ce nočeš » da ; ogenj po- de nje prediva po izgledu najnovejših skušenj tujih bo pa ta pokončala detelje veliko več 7 dežel povzdigne na toliko potrebno višo stopinjo, zato je bo zguba. zakaj kolikor prej se lotiš predenice, toliko manja družba kmetijska si. c. k. ministerstvo poljedelstva pro- Povemo pa še to, da predenica se ne nahaja samo sila denarne podpore in ono je je dovoliti blagovolilo. na detelj ičših, temuč tudi gr ah o rico napada. Po ta namen se prihodnj] mesec pošljeta dva ali trije moč zoper to je ravno ta. Tudi le ogenj tukaj pomaga mladenci na Moravsko v Schonberg v ondašnjo imenitno učilnico na ali tednov, kjer se bodo učili predivo po najboljem načinu napravljati in posebno Ugovor proti razdelitvi soseskinih gozdov med v mrzli vodi ga goditi, in po tem izučenji v naši de- želi širiti ta poduk. posamesne lastnike. Tišti mladenci tedaj, ki kjer bojo preskrbljeni z želijo se v to učilnico po- dati živež in stanovanje potrebno, naj se zadnji čas do vsem, kar jim je za pot, Na dalj (Konec.) trdi gla odbor v svojem gori ime novanem pismu ako ; da „vsaka reč ima slabega gospodarj 9 ima vec gospodarjev, in sopašniki (gmajne) to dne prihodnjega meseca septembra pismeno ali osebno oglasijo v 'pisarnici odbora c. kr. kmetijske prav očitno kažejo, zato tudi skušnje, na priliko družbe v Ljubljani (v Salendrovih ulicah) in naj s spri- Gorenskem, kažejo, da se gozdi zeló boljšajo ; čali skažejo 1) da so saj 18 do 24 let stari, 2) da slovensko in nemško brati in pisati (nemško zato je omenjena šola nemška) znajo ker 9 čali s praktičnim njihovi stariši kako kmetijo. kmetijstvom, in 4) loatl \ UVJLIJOIVU £J kj e r stali, neizrekljiv bode 7 Sl. c. k. oblastnije niso še, kakor se vidi, zadosti rečenega in želje od same visoke vlade svitlega cara našega, da bi se gozd na Krasu gojil, ne pa vniČeval, ako tako naprej ponižno podpisani župan v obziru javne blagosti in v je mar si. imenu vseh „umnih" kraških prebivalcev, kterim za njihov in njihovih naslednikov obstanek 7 da prepričane, da pride kmet ravno po individualni razde- c. k. okrajno glavarstvo pri visoki c. k. vladi ustanov-litvi soseskinih gozdov ne samo ob potrebna drva za ljene vsake individualne razdelitve, ne samo senože-kurjavo, ob steljo, pašo in druge gozdne pak hoče se ravno tukaj na notranjskem Krasu pridelke, am- > kjer ških, ampak vseh notranjsko-kraških gozdov brž ko je mogoče izprositi hlagovolilo, sicer si bo visoka c. kr. se še zadnji studenčeki proti jugo-zahodu zbog še ob- vlada pred celim svetom oštro sodbo in odgovornost stojećih gozdov nahajajo, še to neprecenljivo dobroto prežalostnih nasledkov 7 kteri se iz individualne de- človeštvu odtegniti; kdo da bo zarad te pogube celemu litve gozdov kraškim, njej popolno udanim prebivalcem nasnovali, sama svetu in našim naslednikom odgovoren, to Je važno pa nepogojno sebi na rame nakopala; po- žalostno vprašanje. Kajti kakor so naši gozdi (šume) na sebno ker zraven nas ubogih Kraševcev ves svet želi posamne upravičence razdeljeni, bodo čenih in neopravičenih potreb polni prebivalci brez vsega izgozdil!" tukajšnji, opravi- in želeti mora, da bi se goli Kras pogozdil ne pa usmiljenja po gozdih s sekiro udarili da «i p w gvúuiu o ovuuv uuaiiii ^ ua v kj , plŠl V ui 01 oi. uuuui iuujd luiou , iu u.^- petih, letih ne bo ne enega gozdnega drevesca ondot kaze o individualni razdelitvi soseskinih ali skupnih videti, kodar se sedaj in 3—4 leta nazaj tako gospodari, gozdov bolj na tanko izvedeti blago volil, prosim, da se Ko bi si sl. odbor moje misli, prepričanje in do- f ^ v A li V JL. 4VVW liMlOWj ^ V »J J7 V/U CUtiUU V U V/I I ll C* l>Gi n L\U 1 LÀ Y v vlv vi UlMl^V T vuij v^ii-uj ^^ v da bode kmet v desetih letih ne samo vse domače mojih spisov v „Novicah" od leta 1867. pod št. 22. in potrebe iz gozda lahko pokril, ampak on bo tudi nekaj 37. itd. posluži. lesá za plačilo c. k. davkov prodal, kterih sedaj težko Slednjič hočem v se pristaviti: tišti uradi, družbe ali celó plačevati ne more. Kriva, čez vse kriva in ne- ali posamni ljudje, kteri individualno razdelitev sose-opravičena je pa misel tistih ljudi izmed nas, kteri in- skinih gozdov, posebno na notranjskem Krasu pospe- 271 šujejo, niso prijatelji dežele naše, ne njenega prebival-stva, če so tudi svobodnjaki v pravem pomenu besede ; kajti tukaj ne gré samo za gojitev svobodě, ampak za najimenitniši poklic človečanstva : za obstanek in napredek kmetijstva. Ce hočemo pa povsod le svobodo gojiti, treba je tudi povsod postavne sile odpraviti; česar nas pa sam večni Bog obvari. Senožeče 6. avgusta 1869. Jož. Zelen. stave; al, če so za vojaščino pripravni bili spoznani^ smejo zahtevati, da se jim nakloni dobrota §. 25. vojne postave. Vojaščini podvrženi mládenec pa, ki je že vzet bií v stojno armado, ali vojno pomorstvo ali brambovstvo, aii da je prostovoljno vojak postal, ne more več, če je po tem v semenišče ali samostan stopil in bogoslovske šole pričel, dobrote §. 25. vojne postave deležen biti. Vove postave. Bogoslovci — in nova vojaška postava. Ker je vprašanje nastalo zarad 25. §. nove vojne postave gledé na bogoslovce, sta se za tega del ministra vojaštva in bogočastja med seboj pomenila in potem ces. deželnim poglavarjem to-le naročila: Po §. 25. vojne postave od 5. decembra 1868. se ima namreč bogoslovcem (kandidatom duhovnega stanů), če so bili v vojake vzeti, na njihovo prošnjo dopust (urlaub) dati, da nadaljujejo bogoslovske šole. Kader so za mašnike posvećeni bili, zapišejo se v vrsto vojaških duhovnov in se ob vojski morejo vsled svoje vojaške dolžnosti v službo vojaških duhovnikov vzeti. Če pa bogoslovec zapusti bogoslovske šole in ne bode duhoven, ima se poklicati v službo vojaka. Tù pa je nastalo vprašanje: ali ta ukaz sega tudi nazaj, to je, ali mladenci vojaški dolžnosti podvrženi, kteri še le po vvrstenji v vojaščino hočejo začeti bogoslovske vede, in pa taki, kteri kot enoletni prostovoljci stopijo v vojaštvo, tudi smejo vživati dobroto §. 25. vojne postave? Ministra sta na to odgovorila, da se takim ravno tako malo kakor kandidatom samostanskim, kterišele po vvrstenji vvojaščino hočejo začeti bogoslovske šole, more nakloniti dobrota §. 25. — Tako piše „N. fr. Presse", kteri se verjeti more, da pravo vé, ker ima vladine vire. — Ce to razlaganje prav razumemo, bode po tem takem marsikteremu nemogoče bogoslovcu biti. Dobrota §. 25. je po takem samo od tega odvisna, da je mládenec še prav mlad, postavimo, v 11. letu šolstvo začel. Ce je pred vzetjem v vojaščino 19 let star v semenišče bil sprejet, tedaj je vojaške službe prost; mladenču pa, ki je bil v vojaščino poklican, predno je še bogoslovec bil, ker je še le v 13. letu šolstvo začel, se ne nakloni dobrota odpusta, čeravno postava pritik-lino ima, da, če bogoslovec, ki je bil začasno oproščen vojaščine, bogoslovstvo zapustí, on potem v tisto vrsto starosti spada, v kteri je pri vstopu bil. Vojaščini tedaj po tem nihče ni mogel uiti s tem, da je le na videz v semenišče šel, kakor so na priliko delali sinovi bogati-nov in judov v Frankobrodu, ki so si kupili pravico švicarskega državljanstva. — / V.' j.J"J ? V ,,Vaterland-u" pa se je o tej zadevi ravnokar bralo to-le : Po ministerskem razpisu od 20. julija dohaja dobrota §. 25. nove vojne postave, to je, dopust (Urlaub) le tištim kandidatom duhovnega stanu, kteri ob času vvrstenja v stojno armado, v vojno pomorstvo ali brambovstvo so že v bogoslovskih šolah, ker le od teh gré misliti, da bodo nadaljevali bogoslovske šole, zarad kterih vojna postava dopušča dopust. Vendar se smejo taki mladenci, ki hočejo v ško-fijsko semenišče in bogoslovske šole stopiti, pa še niso zadostili vojaški dolžnosti, brez ovire v semenišče ali bogoslovske šole vzeti; toda samo po sebi se razume, da morajo, brž ko stopijo v leta, ki so za vojaščino predpisani, zadostiti dolžnosti vojne po- Slovansko slovstvo. Pred nami leží veči spis kot doklada 18. oglasniku štirske deželne više realke v Gradcu, tudi na stroške realkinega vodstva posebno na Dunaji v tiskarnici Leopolda Sommer a natisnjen , ki obsega v veliki osmerici 92 strani in ima naslov: „ Ueber die Wichtigkeit der slaviscJien traditionellen Literatur als Quelle der Mythologie." Pisatelj tega zeló važnega in zanimivega delà je naš slovenski rojak dr. Gregor Krek, redni učitelj na graški viši realki in naučitelj slovanské filologije in literature na graškem vseučilišču. Prebravši to vsakemu strokovnjaku premilo knjižico smo se ročno prepričali, da pisatelj je že do jedra přišel tej znanosti. Držé se sisteme, ktero je osnoval učeni J. Grimm, in ktero dalje snuj ej o učenjaki: Kuhn, Schwartz, M. Millier med Nemci, Buslajev, Afanasjev, Orest, Miler, Potebuja med Rusi, je pisatelj stopil na polje zeló hvaležno, in upati smemo, ker je že dobro podučen v prvotnih načelih mitologične znanosti, da bode tudi v razkladi posebnih mitologemov vrlo srečen, in to upanje naše potrjuje razveseljivna prikazen, da z bistrim umom in nekaljenim očesom gleda v življenje nature, zraven tega pa etično stran mitologemov pre-soja z zdravo logiko. Počenši svoje delo s potřebními prolegomeni za nepodučene v tej stroci svoje čitatelje razpeljuje na podlagi neovrgljivih aksiomov sorodnost arjanskih jezikov in arjanskih mitologemov. Pri slednjih sicer ni mogoča povsod diplomatična gotovost, ker veliko mi-tičnih bitij je lokalnih, — al edinost in sorodnost tajiti v mitičnih božanstvih nebeške vedrine na nebnih in podnebnih naturnih prikaznih bilo bi predrzno, ker kritična znanost in enakost mitologičnih legend nas silite to verjeti. V tem svojem vvodu nam je g. pisatelj marsikaj novega povedal oziraje se na mitologična bitja starodavnih Slovanov in primerjaje je z druzimi sorodnimi arijskega plemena. Za vire mitologije ima pisatelj razun potrebne jezikoslovne znanosti pravljice, pripovedke, prislovice in národně pesmi. Gosp. pisatelju, kterega učeni pretres je spisan za šolski program, ni bilo mogoče povsod obšírnému biti, — al že v kratkem svojem razpeljevanji pokazuje temeljitost. Željno zato pričakujemo, da bi pisatelj kak obširniši pretres učenemu svetu priobčil, v kterem bi, postavimo, le eno mitično bitje razkladal po njegovi naturi, fizični delavnosti in etičnem oflnošenji. Prepričani smo, da takošno delo iz njegovega ve-stega peresa bilo bi neskončno zanimivo, in reči smemo: prvo od avstrijskih učenjakov. Rajni Hanuš je sicer v slednjih letih svojega slovstvenega delovanja tudi že nostopil to pot raziskovanja, ktere se drži naš pisatelj ; pričakovali smo popravo njegovega prvega delà: „die Wissenschaft des slavischen Mythus", al žalibog nismo ga doživeli. Malo je takošnih razkladeb, v kterih bi se mi ne strinjali s pisateljevimi nazori, postavimo, z njegovim mnenjem; „o badnjaku", „Koledi" itd., in 2Î2 ker smo mu to že v privátném pismu razložili, ni nam postala sta izdajavca.... Odpuščam jima.... naj bosta treba tukaj reči ponavljati. srečna daleć hočem pobegniti in zapustiti ju v plodu Gotovo bodo tudi nemški učenjaki ta spis presoje- njihovega izdajavstva.... Kako sta mi li mogla hlineža vali, in ako so pravični morajo mu obilo hvale izreci, gledati v oči! Judita ! ti pričakovati se pa ne sme od onih, kteri niso te šole, lastnega življenja otela smrti ktere se gosp. pisatelj drži, in prepričanji edino prava tem živo priporočujemo vsem, kterim je mar za napredovanje mitologičnih raziskovanj in za razvitje tako ki je po našem lastnem na sestrinskih prsih Izvrstni ta spis po vsem kino ljubezen, ti sirota. , Ktero sem z nevarnostjo , — ktero sem njegovala zastran ktere izgubila sem tet- ti! kam me je prignala strast! ne t Mili Bog, nocem je preklinjati, nocem kajti sama sem kriva! — Opominjevala me je pisatelj u skoro tako teta, svarili so me oče, rekla sta oba, da gojim si gada, bistre domače glave. Bog daj mesto, na kterem mu bode dovelj časa z vsemi močmi ki mi hoče izpiti srce delovati na tem še malo malo obdelanem slovstvenem polji. Latinski pregovor pravi: „ex ungue leonem", in tem pritisne roke na oči in postoji.... stopi mizi prične pregledovati pisma račune . . .....— , .u win*, ť_____i0,uuo, hodi po sobi, tudi gosp. pisatelj nam je s tem svojim prvencem po- potem pa sede na klop, prekriža roke, nasloni se z kazal moč in sposobnost za takošna raziskovanja. Hvala glavo na blazino in zatisne solzne oči. Kdor bi bil ta in slava mu ! *) Dav. Trstenjak. ? cez Vrtec lepoznanskl Prijateljici. kaj ti je? » Boli me Novela. Poleg Dragoile Jarneviceve svobodno posnel J. Levičnik, VII. (Dalje.) Iz daljnih nogradov slišalo se je petje, streljanje, ga boli glava' trenutek stopii v sobo , naj del bi bil mrtvo telo malo vendar zatrepečejo zopet krČovito ustnice, in to bil je prvi znak povračejočega se življenja. Plaha odpre oči. tem času stopi Judita v sobo! — Strahovito preko vidi smrtni obraz svoje prijateljice. Ljuboslava! kako si vsa spremenjena; za Boga! pade 9 99 zavpraša jo vsa preplašena. saj oca si z roko. glava a odvrne Ljuboslava, čelo bri » Tudi Ljubkovic je nekaj obolel; tudi on toži y ( ukanje, bobnanje in brente, žvižganje in vsakteri znamki gleda sestri v oči veselja. Al vsi ti glasovi zoperni so v dušo Ljuboslavi ; oštro, resnobno z uprtim očesom, z ledeno-mrzlim znojem na čelu, z da s plahim glasom reče Judita, in po-; — Ljuboslava pogleda jo nasprot in Judita, zažarena v lice, pobesi glavo. X KŠOULKJ VL±\Jj IU. U UUlia^ UCXUCLL UiiM V llVjKsy WQl Morem se vleči v posteljo! Judita! pošlji mi hi OJ U|'l UUi UUQOU1U, Ck lCUVLIU'LUl AUUi Ck il Uj C> 1 JU 11«» Vs^šlU., ik jjiuvivui »ivvi » j/vuuvijv > w uv>.vv« . smrtno-bledim obrazom sedela je v travi, potrta na smrt, šino" — mrzlo reče Ljuboslava in vstane. Judita stoji vsa zbegana in osupnjena; nikdar se in videti je bilo, da snuje konečne resnobne sklepe. Okó jej zdajci vplameni, življenje povrne se jej zopet se ni Ljuboslava ponašala tako proti njej. Hotela je še nekaj govoriti, al sapa jej zapre besedo. Zaželi sestri v teló, naglo skoči na noge Ljubkovic in Judita sta že zdavnej odšla iz lope ; lahko noč in odide. (Dal. prih.) Ljuboslava — od nikogar v svojih res pravih smrtnih sti-skah nevidjena — spustí se zdaj jaderno zopet navzdol, krene po dolini prek nogradov in njiv, ter maha jo tako urno, da prisedša v grajski vrt mogla se je opočiti na Dopisi. Iz Dunaja 19. avgusta. Oddaljen od domačije travnati klopi, predno si je upala priti po stopnicah v človek goji'še bolj hrepeneče želje, pogovarjati se pis- svojo sobo. — K sreči še ni bilo unih dveh doma, in meno s svojimi rojaki, kakor tačas, ko biva med njimi; Ljuboslava, dospevša v svojo stanico, pade s potrtim toraj naj zopet danes po naših, nam zlasti tukaj v od- K sreči še ni bilo unih dveh domá meno s svojimi rojaki kakor tačas, ko biva med njimi ; srcem na posteljo. Potoki solza vlijó se jej z oči. dalj enem kraji predragih „Novicah" spregovorim neko- srce » 1" Judita! oh! kaj si mi storila! gadi razjedó naj ti liko besedic. Posebno mikavnost ima zastoka globoko. Dunaj za nas . ^ ^ ljudske učitelje, ki se nahajamo iz daljnih dežel tukaj, Bil je to klik na smrt ranjenega srca, za kterega zlasti zato, ker združuje s koristnimi znanstvenimi na- pa Ljuboslavina duša vedela ni. pravami tudi še zabavno-koristne stvari. O posameznih vstane. solzah olajšala si je nekoliko srce ; zdaj zopet gospodarstvenih predmetih, ki se nam tukaj razkladajo y Ni bila Ljuboslava zdaj več to, kar je bila Vsa brhkost zbežala jej je bila hipoma raz obraz, lota spremenila se je v resnobnost, obličja, znaki uzvišene duše, odstopile bolj obširno govoriti, bilo bi vsaj za zdaj odveč; — morebiti, ako Bog dá zdravje in potrebni čas, pozneje — ™ kaj več o tem spregovorim. Danes naj povem le toliko, plemenite črte đa smo imeli dozdaj dve tako imenovani popoldanski — — ^ ^ ^ « -i • m • T^i • i • i • 1 1 v poprej. Mi- so mesto nekaki bistro okó je zatemnelo, in višnjele ustnice poduka • i i i # • m i i i • i I ostrosti tresejo se jej kakor v mrzlici. demonstraciji. Eno smo imeli že koj prvi dan našega likokrat po sobi > postaja, oči dvigne Tako prehodi neko- nebu in kakor 9 avgusta, in to iz bčelarstva. Gospod dr. Meli her, brez dvombe najbolj učeni bčelar našega cesarstva, nam je na razkazoval tisti dan na svojem domu molitvi sklenjene roke povzdigne kvišku. „Oče moj!" na „Alsergrund-u" tako imenovane razložljive pa-zacne zdaj z neizrekljivo britkim glasom Ljuboslava njove (zerlegbare Bienenstocke) s premakljivim govoriti pred-se — „nepozabljivi oče moj! — na smrtni sa to vjem (beweglicher Wabenbau); opisoval nam je postelji ste me blagoslovili, in blagoslov mi prinesti srečo vaš mogel bil z jasno besedo njihovo korist, priročnost itd. Dalje _________# neposlušnost in šlepa ljubezen nam je kazal praktično, kako se'preženó bčele po moja, trapas to zaupanje v to hinavko pa uznemirilo vas kaki beli ruti iz enega panja v drugi, in sploh je je v grobu in blagoslov vaš zapustil je mene nevred- govoril tako iskreno, da se je videlo nico. ^ .....1 ' : _----. , .,--r . , , ~ * . V UI 11 LrtiW lOiVl Cli U, KX^ai pv^itva, , aioii uotaj a, i et Uiaviu olLIU \ Belgija v oziru na popolnomast v kmetijstvu menda ljudstva in representira tudi mišljenje svojih v doma da Slovenec udano ljubi cesarja, in da ta blagi Se prva dežela na kontinentu, razkazana orodja ne morejo na tanko popisati tudi vsako orodje ni za vsaki kraj in za vsako kme- bolji sad. da se razna nam da m patriotičen duh, kteri se v polku goji, mora roditi na,j- tijo; al kažejo nam to, kako se ljudje na vse mogoče Iz Istre, 20 aug * Poročal sem Vam že, kako načine trudijo, da bi jim zemlja bolj bogato rodila ljubi so se koj po razglašenju novih postav šolske stvari od kruhek. — Omenil nam je dalje gosp. dr. Wilhelm, c. k. predstojništva po županu na trgu oznanovale brez da ravno danes je preteklo 10Ô let, odkar je cesar obzira na dekane kakor srezne nadzornike, in plované Jožef z lastno roko na Marskem oral. Přistavil pa je kakor neposredne nadzornike. Dne 29. junija t. 1., br. zraven, da brž ko ne ni storii imenovani cesar tega iz 101 obznani c. k. predstojnik na V......... da po šale ali za kratek čas, marvec da sklepal je s tem više ukazu uzoritega gospoda vladatelja c. k. namestništva v namene; hotel je namreč odličiti in požlahniti kmetij- Trstu (brez dneva in broja) z 1. avgustom t. 1. šolske ski stan, ki je bil do tistega časa stiskán, črten in stvari ne odvisijo več od konzistorja in njihovih viših zaničevan od druzih stanov, ker je stal na najniži sto- nadzornikov, ampak od novega provincijalnega svetoval-pinji omike. Dostavil je gosp. profesor tudi, da je bil stva. Tudi ta dekret přišel je po županu pod naslovom : ta pripetljej, oranje cesarja Jožefa namreč, prvi korak „Alla direzione della scuola" (ravnateljstvo sole) v B. raz vezi kmeta od grajščaka, ktera razveza se je zvr- učitelju v roke. Ravnateljstvo je po tem takem župan šila še le 1848. leta, namreč odprava tlake in desetine. m učitelj al kali? Ali se iz tega ne Omenil sem zgoraj tudi zabavno-koristne stvari, duhovščina djansko od šole odstranjena? vidi, da je vsa smo Zelo ktere Dunaj vedoželjnemu ogledovalcu ponuja. Le-teh se tedaj začudili videti, da vé, tukaj dekani iznenada okrož- tudi dovolj, na pr. zverinjak v Schon- nice pošiljajo, koje odločujejo dan izpita po vaških šolah. je, se brun-u, razne zbirke tvarin, slik, prelepe cerkve j pre- Nekteri dekani so že izvršili te izpite. Taki možje gotovo krasne palače, javna poslopja in mnogo enacega. Počasi ašpirirajo na nadzorništvo novih brezverskih šol. Ali tudi bomo skušali tudi to. kar se bo le dalo, ogledati. — slovenski dekani tako delajo?*) Iz Liburnije, 20. kolovoza. * Za Porečki deželni uuuiu oauoaii tuui tu y aai ow uu iu uaiu y u^ivuwtn Cesarj ev rojstni dan se je obhaj al tu tako slovesno y kakor se enako le v stolnih mestih obhajati more. zborček ima Volovsko z Novim gradom 4. sep- zgodnjem jutru pokali so že topovi, da se je cel Dunaj tembra novega poslanca izbrati namesto c. k. kanton- stresal. Kmalu zatem so se začele pomikovati od vseh skega poglavarja g. Clesius-a, koji je zbog Kastavske predmestij voj niska krdela raznega orožja proti „Josef- nezaupnice iz zbora odstopil. Volilci še niso zbrani in stâdter-Glazis-u". Ob „Glazis" nadvojvoda Viljem, obdan od obilnega, uu- i. — ^«.jl ščeče opra vij enega spremstva. Pod krasno napravlje- za kakega rodoljuba nim šotorom je bila sv. maša, ktero je opravljal vojaški volitva v soboto, zakaj v soboto? Sami znate, škof dr. Mayer; glavne njene dele je 13 vojaških od- simo govoriti, da Kastavci, Novogradci in Jelšanci ne uri prihajal je na imenovani se tudi ne ve, kdaj jih bodo bli- pred 4. sept. občine volile, gotovo malo mar zato, da bi se ne mogli združiti in kakor druge krate bode Sli- delkov in 8 topov zaporedoma poslavljalo z gromovitim pridejo volit, kajti na Kalškem taboru so izrekli neza- Ob pol 10. uri smo imeli učitelji gospodar- upnico strelom. stvenega kurza v Karolovi cerkvi svojo sv. mašo } Poreškemu zboru, ker vidijo, da mu ni mar za oivcucga xvui /j<& v xvaiuiuvi i/ci rs. v J. o v uj u av. tuaou , pri a r ivo uiu » uuw y • v/ohwíw juik/uxuiju wuv «j kteri so učitelji izvrstno prepevali. Koj zatem smo se navadi kakega forstelara; rodoljuba gotovo ne pravice Slovencev. Ostala Liburnija bode zbrala po 9 pa sa pa podali še v stolno St. Stefansko cerkev, kjer je vpričo bi ga tudi ne našla 9 kajti rodoljub Slovan ne bode šel ft % Ti * • WL^M f . • vec ministrov, mestnega župana in mnogo visoke med zagrizene sovražnike slovanské , jeze in žalosti gospode, ter velike množice ljudstva služi! sv. mašo nabirat. kardinal Raušar. Upali smo, da bomo slišali ta dan - ' tudi veliki St. Stefanski zvon; ali s tem le osemkrat, in sicer Sveti dan, v cuau uuu, uumuou, uti«»^«. «.v^u*».«., cesarjev god in vsako kvaterno nedeljo. Enkrat ga tedaj Avgusta Leban-a. Izvrstna njegovu zvonijo na leto Véliko noč, Binkošti lz Savodenj na Goriškem 16. avg. (Nov učitelj ; svilni Črviči; neumne vraže o Čbelali.) Dobili smo vendar slednjič mlađega učenika, kakor upamo vrlega gosp spričala, kakor tudi vendar slišali bomo. Omenil bi še al cas St. Stefanskih orglah, Novic" bo menda toliko dovolj. kaj tudi o velikih uhaj a 9 in za en list to, da je v orglanju mojster, ga je ljudstvo tako pripo ročilo, da si ga je enoglasno za učenika izbralo. Blizo >9 Bogom! J. Levičnik. mesece je pa pravda trajala, da so si Sovodenski se- Trident 19. avg * Naš domači polk je včeraj v slavo rojstnega dneva Njih Veličanstva napravil zanimivo veselico. Praznovala se je ta svečanost na lepo okincanem travniku poleg mesta. Ob uri popoldne ljani slednjič pravico volitve novega učenika prisvojili, ktera jim je bila pri vstanovitvi šole zagotovljena, zoper zástop občinski, ki je bil že pred učenika Mirenskega zmaga je tedaj naša! Tabor tako je rekel stari kovač J.B. — je bil kmetom to, 9 m izvolil. „Vigilantibusjura"! je prišei celi polk s polkovnikom in oficirji na čelu. Med tem, ko se je godla pred podobo cesarjevo himna, so doneli živio-klici cesarju. Na to začne godba igrati da Je narodne napeve, vojaki se pa razdelé v grupe Nekaj jih pleše, nekaj telovadi, eni tekó, drugi skačejo za stavo. Najbolji so potem dobili darila. Se ve da ni manjkalo niti vina niti smodek. Ta veselica je priva-bila tudi mnogo občinstva na travnik, kteremu se je na obrazu bralo, da ga je tudi jako zanimivala. Proti kar duša telesu. — Dalje moramo vam poročati suša pri nas veliko škodo včinila, čeravno smo prve dni tega meseca nekaj dežja imeli; suša je tukaj navadna šiba. Vendar ker so svilni črviči (japonské sorte) revežem lepe denarce spletli, upamo, ako Bog vprihod-njič saj jesensko polje blagoslovi, jia se ne bo njena ,,No- olikanje ljudstva se trudite, tudi naše kmete, iijiu oc*J Jvoguottv/ r J y^w^vuivf x ^ ^^ sila pretežko čutila. — Se nekaj. Podučite ljube vice", ki za *) Prosimo, nam bo drago. Vred. Kar je nam znano, se naši dekani nikakor ne mešajo v posel, ki se njih » ne tiče več. Vred, 214 ki bčele črtijo. Imajo namreč pri nas kmetje, in sicer žalibog tudi nekteri taki, ki so njih učeniki, mnogo vraž zoper čbele. Oni pravijo, da čbele zadušijo ajdo, da ne naredi zrnja. Al to je nasprotno skušnjam, saj na Kranjskem in tudi pri nas na Tminskem, kjer re-dijo več čbel, tudi več ajde pridelajo (kar bi sicer ne moglo biti, ako bi čbele kmetijstvu tako škodovale), nego tam, kjer se čbele le redko nahajajo. Edini moj sosed ima v tej vasi kaka dva panja. Tudi naravoslov-stvo vražo podira. Na dalje reko, da čbele, kadar se na grozd obesijo, kar brž vsega izpijejo. Pa tudi ta je bosa. Cbela ne bo ti lupine predrla. V tem bolj skušani trdijo, da so ose, ki grozdje nabadaj o in sok izpijejo. Žalibog! pred nekimi dnevi sem sam se pre-veril te resnice, pa nobene tako grdo obrekovane čbe-lice zraven ni bilo. Pa kaj , če bi kapljico grozdne sladčice, ktera enkrat od ôs (ne od čbel) natakana, tudi čbelica posrkala, ali jej je ne boš privoščil? — Saj menda njen med v poticah ti tudi dobro diší, in tudi njen vosk ti donaša mnogo dobička. Dostavek vredništva. Res, Čuditi se je, da grde vraže celo koristnih čbelic ne pustijo pri miru! Pri nas na Kranjskem, kjer čbele največ paše nahajajo na ajdi, je starodavna resnica, daje ajda dobra (rodovitna), kader so čbele dobre. Al ni sam ta pregovor, starih gospodarjev dosti jasna sodba neumne vraže? Čbela srka v posodici čbelnega cvetja le sokec, ki se napravi po vlagi podnebni; kader pa je suša ali sapa, takrat ne dobi čbelica nič, a tudi ajda ni plodna. Cbele na ajdi so tedaj znamenje, da se ajdi dobro godi. Osa pa je vsa drugačna, roparska žival. Tudi pès in volk sta istega plemena; al pès je člověku prijazna žival, volk pa sovražna roparska zver. Iz CrnomJja. — V seji 8. t. m. je sl. županstvo v Crnomlju enoglasno sklenilo, da pošlje učitelja Jožefa Juvan- na svoje stroške kJII. splošnemu zboru avstrijskih učiteljev v Gradec. Cast njim! Iz Sodražice, 21. aug. B. St. (Letina.) Kar se ži- vinske klaj e tiče, sena smo več dobili od lani, posebno otave in detelje; čul sem prigovor, ki pravi: „kadar je kravica lačna, je babica sita"; al letos je drugače — kravica je sita, a babica je lačna, ker ostali pridelki slabo obećaj o ; turšici je preobilo moče ; krompir je začel gnjiti, proso in drugo žito je mraz zamořil. Fižol in drugo sočivje še nekaj obeta, ako ga slana ne zamori, v nekterih krajih je že veliko škodila, posebno tam pri Loškem potoku je veliko škode celó pri turšici naredila. Ze 11. t. m. je mraz pritisnil in popoldan se je videl sneg po hribih, tako, da je zjutraj drugi dan pri nas nekoliko slane bilo videti po mlakah; voda pa se je bila žalibog! iz vseh jam odprla, tako, da je še po strmih njivah vso boljo zemljo pobrala. j\a Pre mu bo 5. septembra t. 1. nova farna cerkev posvećena. K omenjeni lepi, le redki slovesnosti vabi vljudno vse bližnje in dalj ne prijatelje svoje in dobrot-nike cerkve Pre mski farman. Iz vipavske doline spod sv. Križa 17. velikega srpana. A. St. — Pri nas kaže srednja letina; sočivja se je nekoliko přidělalo, sená pa obilo; tudi vinska trta nam nekoliko obeta ; v nekterih krajih se najde sicer nekaj bolna, pa se nadjamo, da ne bo, kakor je bilo preteklo leto. i v V" 9z Ljubljane. (Stipendije za gozdarsko šolo v Sne- perku), ktera se 1. oktobra začne, ie deželni odbor podělil sledečim mladenčem: Tomažu Kris tan -u,. Fran-cetu Padar-ju, Juliju Kosmač-u, Leopoldu Er-javc-u, Rajmundu Kren-u, Francetu Perlič-u, Antonu Jurman-u in Francetu Mayer-u. — (Odbor družbe kmetijske) je v svoji poslednji seji v nedeljo obravnaval denarno podporo, ki jo je za letošnje leto přejela družba kmetijska od sl. ministerstva kmetijstva v skupnem znesku 8750 gold., in sicer tako-le: 1) za preiskave bolezni svilnih črvičev potrebni mikroskop si je naročila po prof. Haber-land-u voditelju goriške preiskovalnice ; 2) da se denar, dovoljen za nakup in razdelitev dobrega kmetij-skega orodja poddružnicam družbinim in zatem tudi občinam prav obrne, se je sklenilo najpred vprašati poddružnice: kakošno orodje (pluge , brane, osipav-nike itd.) naj se kupi po potrebah deželnih; 3) za povzdigo kranjskega predivstva se je sklenil razpis, kteri današnjim „Novicam" na čelu stoji in na kterega pozornost obraćamo rodoljubov naših, da po-zvedamo take mládenče, ki so sposobni za to poslanstvo, iz kterega si dežela naša pričakuje koristi, in jih napotijo, da se oglasijo za to pri odboru družbe kmetijske; želja pa se je soglasno izrekla, da bi bralcem „Novic" dobroznani gosp. Rihard Dolenec tudi hotel iti na Moravsko in bi ob svojem času bil popotni učitelj (Wanderlehrer) predivstva ; 4) sestavo statistike glavnih pridelkov kranj skih je prevzel gosp. S eho 11-majer; 5) zarad podpore soseskinih trtnic ali za-sadišč žlahnih trt se je vprašanje poslalo poddružnicam ; — poddružnici radolško-bleški se je za za-sadbo sadnih dreves ob cestah dalo 40 gold.; za slovenski natis Schl ei cher jeve podučne izvrstne knjige „o živalih polju in gozdom koristnih", priporočane po sl. ministerstvu, se je odločilo 120 gold.; 6) o delitvi premij za govejo živino in razdelitvi plemenskih bikov poroča v prihodnji seji poseben odsek; 7) o podpori s vil or ej ni se bode dovoljenih 150 gld. obrnilo za nakup dobrega semena svilnih črvičev, med tem tudi hrast o vi h s viloprej k (Yama-maï), in razglasilo se bode, naj prosijo za seme svilorejci, ki ga želijo; 8) o premijah za napravo prav narejenih g no« jišč je vitez dr. Gutmansthal odboru poslal načrt, o kterem v prihodnji seji poroča poseben odsek; isto tako 9) o ovcah jezerskega in trbiškega plemena, kterih naj se za 1000 gold, kupi in po deželi razdeli, poroča poseben odsek v prihodnji^ seji. — Naposled je izrekel odbor, naj se županu v Crnemvrhu pošlje 7 gold. 70 kr. za vlovljene in pokončane kebre, da jih razdeli osebam, ki jih je družbi kmetijski naznanil. — (Nezaupnica), ktero so pred ponovljeno zbornico trgovsko in obrtnijsko dr. Klunu poslali volilci, ki so ga volili v deželni zbor kranjski, se glasi tako-le: Preblagorodni Gospod! Vašim volilcem, kteri so Vas poslali v kranjski deželni zbor, zdi se dolžnost, svoje prepričanje izreci v naslednjem pismu. Utegnili bi Vi, Preblagorodni Gospod ! še živo pom-neti, kako zeló ste se v začetku 1867. leta trudili, izvoljeni biti v naš deželni zbor, iz kterega ste pozneje upali tudi priti v državni zbor. — Oboje se Vam je po sreči izteklo. V ta namen ste v „Novicah" 16. januarja 1867. L razglasili svojo politično vero, približano, kolikor je bilo največ mogoče, programu, kterega so kranjski Slovenci priobČili v istej številki rečenih novin. Hoteli ste namreč po „zasramovaníh" narodnjakih v deželnem zboru dobiti sedež in glas, ker Vam ni bilo nikakoršnega upanja, nakloniti si tako imenovane svobodoljubnike. Zatega del ste v tem zmislu pošiljali pismo za pismom slovenskim rodoljubom, kterim ste obetali neprelomno zvestobo na političnem potu. Pred volitvami ste bili sami prišli v naše stolno mesto Ljubljano, ktera ste želeli, da Vas bi izvolila, ter mnogo ste hodili k ve- ljavnim možém na dom, tudi k duhovnikom, da bi si zagotovili njih pomoč. Saj še več! Ker ste si prizade- 216 vali, kakor je podoba, že leta in leta z neutrudno sta-novitnostjo, da bi Vas poklicali za ljudskega zastopnika narodnjaki naše dežele, v kterej ste dobili dovolj prilike, sami videti, kolikošno moč ima dukovstvo, toraj ste že 1862. leta v nečem spisu izrekli, da ne odobravate, naj bi se učilnica ločila od cerkve. Tako seje tedaj zgodilo, da Vas je stolno ljubljansko mesto 30. januarja 1867. leta res izvolilo v kranjski deželni zbor , če tudi se je temu po pravici protivilo mnogo narodnjakov samih. Po tem je bilo 7. februarja v dvorani mestne hiše v pričo ljubljanskega korarstva, v pričo malo ne celokupnega mestnega odbora in svétnika trgovske zbornice, ko ste prvosedniku gospodu dr. Bleiweisu v roko segli in rekli: ,,naša stranka bode imela v meni vselej dobro izu-čenega pristranca (Parteimann), kteri vedno pokořuje, ter se nj en ej volji zmirom udaja brez mrmranja". Ko so se bili 15. februarja 1867. leta na Dunaji sešli dolitavski Slovani s Tirolci na posvetovanje, kakošne politike bi se bilo prijeti po Belkredijevem padcu, bili ste med njimi tudi Vi, Preblagorodni Gospod ! In že iz te zgodnje dobe Vašega političnega delo vanj a so pozneje med svet prišle temne pripovedke o nekacih skrivnih zvezah med Vami in med ministerstvom. Pričel se je bil 18. februarja 1867. leta kranjski deželni zbor, v kterem ste bili Vi med narodnjake sedli. Dr. Bleiweis je že v 2. seji podal o učněm jeziku svoj mnogo pretresovani nasvet, v kterem se je na čelu podpisov odlikovalo Vaše ime. V 5. seji, 28. februarja, bila je na vrsti adresa Njego vemu cesarskemu Veličanstvu, zložena za odgovor ministerskému dopisu od 4. februarja istega leta, in tudi Vi ste zopet v dotičnem od-oddelku pomagali to adreso sestavljati. Nje nastopek je bil, da se je deželni zbor razpustil pred volitvami v državni zbor. V to dobo spada tista, že zdaj ne po-polnem razjašnjena prigodba Vašega tako imenovanega odstopa iz profesorske službe pri dunajski trgovski akademiji, o čemer ste v „Novicah" sami govorili 20. marca 1867. leta, pristavljaje, „da poleg vsega tega želite zopet biti izvoljeni, ker je vsacemu rojaku (ali ste hoteli k tem rojakom prištevati tudi sami sebe ali ne, tega niste izrecno povedali) pripravljenemu biti, domovini na oltar, če je treba, položiti še več nego samo službo", ter na konci ste zapeli narodno geslo: „vse za Boga, cesarja in domovino!" — Vam je šio namreč do tega, da zopet priđete v deželni zbor, naj stane kar in kolikor koli. A ker Vam že pri poprejšnji volitvi celó narodnjaki niso upali, in Vam tudi še ni bilo nikakoršne nade, javno okoristiti se pri vladnej stranki* zatega del niste smeli tačas, menj nego kdaj, od obraza potegniti kurélca (larfe), nego treba je bilo s kakim odločnim zasukom vsa slovenska dvomila uničiti ob enem udarcu. To ste mojstrovski izdelali z rečenim odstopom iz službe. A da bi prišli še bolj na trdo, zopet ste iz Dunaja odpravili več pišem našim rodolju-bo m, naj se Vam v trgovski zbornici prihrani prostor, ako bi utegnili pasti pri volitvi ljubljanskega mesta. Kar ste že naprej tako izvéstno čutiii, to se je res tudi zgodilo po neizmernem vladinem terorizmu o volitvah. Toraj sta ste v trgovski zbornici odstavila poprejšnja národna kandidata, da se je potem Vam dal mandat. Zopet Vam je bil z veliko žrtvo narodne strani zagotovljen sedež v kranjskem deželnem zboru, iz kterega ste pozneje prišli tudi v državni zbor. Poslali ste „Noviškemu" vredništvu 5. maja 1867. leta, kakor v zahvalo uda-nosti, ktera se Vam je tako sijajno držala, nov dopis o svojem odstopu iz profesorske službe, in treba se Vam je zdelo, tukaj posebno poudariti, da ste srečno pribo- jevali tisto slavno načélo, po kterem je profesorju du- najské trgovske akademije svobodno, tudi prevzeti deželno poslanstvo. Nastopilo je tisto državno zborovanje, v kterem ste bili Vi iz početka zopet sedli med Slovence, in ktero je bilo dolitavskim Slovanom odločeno v toliko osodnost. Že pri adresni debati kaže, da Vi niste bili brez močnega včinka na rázkol naših državnih poslancev. Potem ste julija meseca 1867. leta kurélec še više povzdignili, ko se Vam je koristno zazdelo, da nasveta gosp. prof. Jágra proti nasvetu dr. Herbsta o konkordatnih stvaréh, svojemu gladkemu izustilu od 7. februarja vprek, niste podpisali edin Vi med vsemi slovenskimi poslanci. Temu se je pozneje pridružila državnega zbora tista seja, v kteri je bil o pregledanem februarskem statutu razgovor. Ta dan ste bili zopet Vi , kteri ste s svojim nasvetom v slovenskem klubu vedeli pri glasovanji narediti rázkol med slovenskimi poslanci. ' r Dosihdob ste poglavitno pazili na to, da dobro premišljenega molčanja niste razdrli z nikakoršnim govorom, niti v deželnem, niti v državnem zboru, a vendar imeli vratca zmirom odprta k počasnemu izrecnemu pre-stopu pod vladne stranke zastavo, kar se je doseglo s tem, da ste se pri daleč sezajočem glasovanji postavljali na tako stališče, ktero nikakor ni moglo biti po srcu tište stranke, ki Vam je izročila mandat. Tako ste dvigali, vedno počasi, vrlo pažljivo od svojega resnič-nega bitja zavéso, iz ktere se je še le 28. oktobra leta 1867. izmotalo Vaše pravo pravcato osobstvo, ko ste namreč proti slovenskima govornikoma Pintarju in dr. Tomanu v državnem zboru svoj prvénski govor zagnali o tem, da bi se učilnica ločila od cerkve, ter potlej med vsemi slovenskimi poslanci edin za to tudi glasovali tečnej pomočí vprek, s ktero naše duhovstvo, ki ste ga leta in leta na tanko poznali, Vas je podpíralo v prvej volitvi, brez ktere bi Vi drugič gotovo nikdar ne bili izvoljeni, ter tudi tištim svojim besedám vprek, ki ste jih o tem 1862. leta svetu oznanjevali. Kober je bil vržen, Rubikon pogumno prekoračen. Zdaj je bilo samo še skrbeti, da se temu koraku lepše lice dá z novinami. Nekoliko truda, in dobilo se je tudi to. Uradni list „Laibacher Zeitung" je 12. nov. 1867. leta razglasil neko čestitanje, ktero Vam je bajè poslal, kakor seje reklo, brzojavno, v Ljutomericah na Ceskem udomovljeni Kočevar, nekak gosp. Mihič, in tudi Vaše zahvalno pismo MihiČu za njegovo toplo priznavanje. O tej priliki Vam je ušlo hrepenenje, dobiti vec tacih zahvalnic iz taborja naših političnih nasprotnikov, in posebno ste poudarjali, „da je treba za vselej uničiti duhovsko moč nad učilni-cami in državljanskimi razmerami", ter da se dalje nikdo ne bi slepil z mislijo, kakor da je ,,vsa kranjska dežela v omótici konkordatnih in moskovskih s a nj". Po teh junaških izustilih se niste že mogli videti med slovenskimi temnjáki in Mo3k-vičani v državnem zboru, in toraj ste se tudi res přesedli. Pač utegnete soditi, in kakor se nadejemo, čitali ste tudi po javnih novinah, da je vse to bilo kakor nalašč pripravno, v obilej većini Vaših volilcev obuditi veliko nezadovoljstvo. Potem ste v „Laibacher Zeitg." št. 265. razglasili spis, v kterem ste se s svojimi „gospodi volilci" poslednjikrat pomenkovali, ter jim potlej za vse veke rekli: z Bogom I V tem sestavku ste sicer obraz tako gibali, a to samo na videz, kakor bi dozdanje svoje vedenje v državnem zboru hoteli nekako opravičevati, kar se Vam je res tudi vrlo slabo opo-neslo, — vsaj nam se tako dozdeva. Vaše visokoduho presukavanje ni ostalo brez plačila. Ko ste bili narečeni za sekcijskega svétnika v tr- govskem ministerstvu, dobili ste zaupnico od 13 privr-žencev one stranke, ktera Vas je bila edina ob tla vrgla pri volitvah 27. marca 1867. leta. Pač se umeje samo ob sebi, da zopet niste nehali v novinah „Laib. Zeitung" tudi tej zaupnici pokloniti besede svoje nasprotne zahvale. Toraj ta dokument je, kterega vzamemo v tanjsi pretres, ako nam predobrotno dovolite. Najprvo v njem zastonj iščemo Vaših poprejšnjih „gospodov volilcev", na mestu kterih nahajamo edine mešćane, someŠčane, ljubljansko mešean-stvo, od koder sicer nimate nikakoršnega mandata, a vendar se na-nje obraćate s čutili najgorkejše zahvale. Kako bi se na Kranjskem dala okoristiti gmotna blagost, obrt in trgovstvo, o tem, Preblagorodni Gospod! ne razderete besedice, ako tudi bivajoč v službi pri od-delku trgovskega ministerstva. Vi poudarjate samo politično, državljansko invérsko svobodo, — a narodnej ravnopravnosti, deželnemu samopravju dajete edino toliko veljave, kolikor sta následek ónih svobod. Nam Slovencem je narodna svoboda, kakor ste utegnili že zdavnej zvedeti, torej narodna ravnopravnost, nad vsako drugo svobodo, ker se brez nje kakor narod ne moremo udeležiti nobene druge svobodě! Če tudi Vam ne more biti nikakor neznano, da Slovencem poleg vse njih mnogoletne borbe za jezikovo ravnopravnost po učilni-cah in uradovih ta samo v načelih zagotovljena ravnopravnost še danes ni uresnicena, vendar si v zahvalnem pismu brez bojazni govoriti upate: „kakor ima svoboda zakonite meje, tako tudi prizadeva nje, ohraniti si narodnost, ako neČemo, da začne gospodariti brezvladnost in razbrzdano sa-movoljstvo. A bilo bi naravni red v državi in v društvu preobrniti, ako narodno priza-devanje postavimo nad prizadevanje za svobodni ráz voj". Tako je smel Slovencem zasmehljivo vsklikniti poslanec, kterega smo v državni zbor odpravili Slovenci, naših narodnih pravic branit. Da bi ta zasúk svojega političnega plašča olepoti-čili, poskušali ste sicer, Preblagorodni Gospod! umivati se s tem, da, ker Vas ni bilo že dolgo na Kranjskem, Vam so se pozneje še le jasno razkrile posamesnosti v razvoji politično-narodnega življenja, ako tudi mi vrlo dobro vemo, da so Vam prvi slovenski možje z njihovim političnim programom vred že nad 15 let do trohe bistro znani. ; Preblagorodni Gospod! naposled izrekate: „s tega je nedvomno razumeti, da ne kanim odobravati načel in misli, ktere v poslednjem Času stavi ter zagovarja óna (slovenska) stranka. Torej se umeje samo ob sebi, da od tistega dneva, ko so se meni v ravno naspro tje postavile novine one stranke („Novice"), ne šte-jem se k družabnikom one stranke". Ce se tedaj, Preblagorodni Gospod! že toliko časa ne štejete k družabnikom naše stranke, niti mi si ne moremo kaj, ter se od svoje plati oglašamo, da Vas tudi mi zaradi Vašega postopanja pred škotskimi vrati in Vašega političnega mišljenja v obče niti v našem deželnem niti v državnem zboru že ne štejemo k za-stopnikom našega naroda, kteri se neodmekljivo trdno drži posvećene trojke: „vse za vero, cesarja in dom". O tem se bodete, že za dvornega svétnika povzdig-njeni, lehko těšili, vsaj nadejemo se, ker ste menda utegnili že doseči velik del tega, po čemer je podoba^ da ste tako željno hrepeneli. Dovolite; Preblagorodni Gospod! da si mi Vaši volilci osvajamo Čast, Vam to pismeno oznaniti. V Ljubljani 14. avgusta 1869. (Yrsté se podpisi.) — (Vabilo k občnemu zboru slovenske Matice v Ljubljani,) V 14. odborovi seji (24. junija 1869. 1.) bilo je sklenjeno, da se V. občni zbor snide sredi ali v 2. polovici meseca septembra t. 1., dan določiti prepustilo se je odseku za izdavanje knjig, in ta je zarad deželnih zborov, ki se pričnó že 9. septembra, temu občnemu zboru odkazal drugi dan meseca septembra leta 1869. Po sv. maši v stolni cerkvi (ob 8. uri se skupščina prične ob 9. uri zjutraj v čitalničini dvorani. Vsled tega sklepa vse častite Matičarje uljudno vabimo k V. občnemu zboru, kteremu se na dnevni red stavi ta-le vrsta razgovorov: 1. Predsednik nagovori skupščino. 2. Tajnik sporoči o odborovém delovanji od 1. julija 1868. 1. do 1. julija 1869. 1. 3. Blagajnik prebere račun od 1. julija 1868. 1. do 1. julija 1869. 1. 4. Proračun od 1. julija 1869. 1. do 1. julija 1870. 1. 5. Izvolijo se trije matičarji, da pregledajo, presodijo in potrdijo odborov račun vsled §. 9. a) Matičinih pravil. 6. Izvoli se 12 novih odbornikov vsled §. 12. Matičinih pravil. a) 10 odbornikov namesto po volitvi najstarejšihf ti so izmed ljubljanskih: gg. 1. Kozler P„ 2. Vilhar Ivan, 3. dr. Toman Lovro, 4. dr. Zupanec Jernej; izmed vnanjih: gg. 5. dr. Dominkuš Ferd., 6. Erjavec Franjo, 7. pl. Gari-boldi Anton, 8. Raie Božidar, 9. dr. Srnee Janko, 10. Trstenjak Davorin; b) 2 odbornika namesto umrlih, ki sta: gg. 11» Kos Anton (ljubljanski, voljen 1868. 1.) in 12» Savprl Dragotin (vnanji, voljen 1868. 1.) O p o m b a. Veljaven volilen list je le tisti, ki ga je družbenik last- noroeno pisal ali saj podpisal. 7. Razgovor o opravilnem redu , kterega odbor v náčrtu předloží občni skupščini. O p o m b a. Dnevni in opravilni red , kakor tildi račun in proračun se pred občnim zborom razdelé nazočim družbenikom. Iz odbora slovenske Matice v Ljubljani 23. avgusta 1869. Dr. E. H. Costa, prvosednik. Anton Lésar, odbornik in tajnika — (Kranjska hranilnica) je razpisala za dijake viših tehniČnih učilišč, kteri so na Kranjskem rojeni, za šolsko leto 1869/70 štipendijo z letnim dohodkom 157 gld. 50 krajc. Dotične prošnje, kterim morajo priloženi biti rojstni in krstni list, šolska spricala in potrjenje potřebnosti in lepega zadržanja, naj se oddajo pri uradnijskem predstojništvu ljubljanske hranilnice do 31. avgusta t. h — (Cerkvena muzika v stolni naši cerkvi) poslednji čas slavno napreduje; tega se je vsak prepričal, kdor je slišal véliko péto maso na véliki Smaren in na rojstni dan presv. cesarja. Ne le so bile kompozicije izvrstno izbrane, temuč tudi izvrstno izpeljane. Da je gosp. A* Fôrster ves mož za voditeljstvo tako, kazal je že v Senji, kjer je bil regenskori, in od kodar ga je čitalnica ljubljanska pozvala v Ljubljano. Imel je sicer iz-prva mnogo zaprek o prizadevanji svojem, da bi muziko pri vélikih mašah povzdignil na tako stopinjo, ka-koršna se po pravici zahteva od stolne cerkve in od sedanjega časa cerkvene godbe. Radi verjamemo, da zapreke te niso izvirale iz kakega hudobnega namena ; ampak le bolj iz nevednosti in zaljubljenosti v 211 Btaro kopito Ni ne res, da bi gosp. Forster ne pri- Ni res ? da znaval izvrstnega talenta rajnega Riharja ali da bi hotel tega izpraševanja bili učeniki obstekleneli zavoljo iz cerkve preganjati lepe in narodu priljubljene njegove Ni res, da bi bil g. Herrman rekel, da je moji kompozicije, al le to hoče, da*vsaka reč pride ob pra- metodi dokljenkalo že pred 20 leti, tega tudi nikakor vem času, in zato se ne more edino in strogo držati j • ^ 1 1 1 _______fl ^ ^v l^i. ^N * /M /N 4-/WI1 r/nn^nunli Ailnm^ M A^ mogel reci. tistih pravil, po kterih so nekteri „zastareli glas teli gospodo vat* 1 1 ^ na stolnem koru Preč gosp ho stol Ni res da bil jaz pri skušnji z učiteljskim! pripravniki nemška vprašanja stavil in da bi bili pri-nemu dekanu dr. Pogačarju, v čegar rokah je nad- pravniki slovensko odgovarjali. Učili smo se slovenščine zorstvo muzike v stolni cerkvi, in pa še posebni pri- po Janežičevi nemško-slovenski gramatiki, v ti so pa omoči slavnoznane gospé Pesjakove je obve- pravila nemška Brali smo pri skušnji Koseskovo „D stvar tako v red spraviti, da je 15* in 18. dan vico Or leans ko" iz Cvetnika; ker pa v Cvetniku ljalo w pevovodja Forster mogel pred občinstvo stopiti s tako pohvalo, kakor je že več let nismo slišali. Maša o vé-likem Šmarnu je bila izvrstna kompozicija K s impozantnimi vlogami Fuhrerjevimi, zgodbe Joane ni, smo se je učili iz nemškega berila Ni res 7 kar mi „Novice" podtikaj 7 da jaz maša ob imel stud do slovenščine. Svoj materni jezik sem vedno ljubil 7 in ga bom, dokler živim godu cesarjevem pa je^ bila kompozicija A. Forst jev ............ Lesi ak prvikrat lani v Št. Jakobški cerkvi z veliko po nvalo péta, z vlogo Wolfram in Diabellij Misli si. dragi bralec, take izvrstne kompozicije pod vodstvom Forsterjevim péte po gospej Pesjakovi, Treba, da temu dopisu dodamo nekoliko pojasni!. , kterega je imel g. Herman pri tem iz- namenu praševanji, „Novice" mso govorile, tudi niso rekle y da S gospej P r u k e r j Eo erj Kag v i, gospej i, guo^cj teaaj ometovati, cesar niKao ni iran r j^aKo tuai moret gospodičini baronovki Neugebau- zanikovati čutila d r u z i h učiteljev, kakor točka 1. kaže Gregorič gospej ste zgodovina in zemljepisje predmeta pripravnici. Oemu tedaj ometovati, česar nikdo ni trdil? Kako tudi morete 7 m po m v se Valenti, Filapiču, Kuraltu, druzih lepih glasih, in ne boš se čudil navdušeni hvali cerkvene naše sedanje muzike, o kteri le to želimo, da ostane in se še pomnoži po blagih na-merah preč. gosp. stolnega dekána, kteri iskreno želi, saj v njihova srca niste gledali! točki 7 sami kar so „Novice" rekle. Ako pažljivo pre- , lahko sami umete, da ni grajal preparandije. — Dalje vprašamo : v čegavem imenu neki zanikujete to, kar točka 4. pravi? Da bi učeniki potrj uje te, berete „Novičin" sestavek da doseže stopinjo, vredno prvi cerkvi glavnega našega bili obstekleneli v pravem pomenu te besede, to menda mesta. Ako mu to obveljá z duševno in denarno pod- ste si edini Vi mislili, a druzih bralcev gotovo nikdo. • • . i » • « v • . «1*1 _ / O poro prijatelj in prijatljic slave Božj ; stavil si bo pominek o tem tako, kakor si ga je stolni Župan postavil z olepšanjem pnik Da ste nemška vprašanja stavili slovenskim učencem in to v poduku povsod jde blagovoljne podpo katedrale. Naj tedaj neresnično bi torej bilo slovenskega jezika, temu sami pritrjujete; v „Nov." sestavku edino to, če Ravnikar, ljen v nemški Leoben na Štajersko gosp Lud državne pravdnije namestnik deželni poslanec, je iz Ljubljane přestav res. da so učenci odgovarjali slovenski, a vendar smo pa 7 slišali to, kar smo mi rekli, iz verjetnega vira. Ce so odgovarjali nemški, je to po našem mnenji še ne 7 pride Ljubij dr, Leitmaier iz Celja. Ze enkrat, ko mesto njegovo okretnejše. Janežičeva nemško-slovenska gramatika znalo so dr. Meléta přestavili v Leoben, stesriicksichten", in tako tudi zdaj Tedaj gre spet v slovenskem jeziku ves sposobni urad 7m za „Dien nj e ne znamo nam je neznana, znana sta nam le njegov „Slovenisches Sprach- und Lesebuch" (za Nem ce, ki se učijo slov. j ezika) m pa njegova „ Slovenska slovnica". Prosimo nik, kterih nam prav k tedaj 7 uradovat, kakor mora gosp. Herm manjka, med Nemce matika na svitlo? povedite nam, kedaj in kje je prišla ona gra Dalje nam blagovolite povedati: ali želni poslanec, tudi ves zmožen slovenskeg okrajnega sodnika iti v nemški Vorau štajarski de- ni to rakova pot, da se morajo učiteljski pripravniki jezika 7 za Po časnikih in to celo po nemških se glasi slava K 7 7 nemški učiti slovenščine, ktere so se ali v gimnaziji ali v realkih učili slovenski? — in dalje: kako neki se imenuje tisti način podučevanja, po kterem se Slovenec maternega svojega jezika uči v nemškem jeziku ki jo pojó mlađemu našemu rojaku gosp. I kterega naši čitatelji po godbi v čitalnici dobro poznajo nemškimi pravili? Ťega še celó vlada več ne zahteva in ki je zdaj na Dunaji korrespondent v velikem trgovstvu Pa za kaj neki ga slavijo? letašnjem t z IVittiOli j UUI t Ui Uli U XCX ^ „O <* U bila priznana izmed najslavniših h" im P premij v glejte programe naše gimnazije in realke ! Mar hoćete po pripravnikih še v ljudske šole zasejati ta protinaravni^ v te pej skih p njemu hvala Bogú popuščeni način? Ali ni presmesno „ De pojemo igri. In spet ponosno z Koseskim lahko k a glava korenine — jeslovenski oratar !" (Poslano.) vico orleansko" brati slovenski, „zgodbo Jvane" pa učiti iz nemškega berila? Kaj sami sebi in učencem svojim ne zaupate toliko, da bi to zgodbo mogli povedati slovenski ? Slovensko berilo z nemškimi opazkami razla- 77 Novice" 11. avgusta pod naslovom: „Gospod gati, ali ni prav to isti način podučevanja, kterega grajaj o Novice" ? — Da ste materni jezik vedno ljubili in aa Al. Herrm podučevanj itd itd 77 in pod naslovom: „Nov nač tako-le popraviti blagovolite imajo mnogo pomot; prosim 7 da Ni res ; osupnil, ker sta prišla poslušat da je prihod gosp. prof. Honig odj koga Smolej in Honig le 77 . ga bodete vse svoje žive dni, — dobro! da poveste to, kar svet dosihmal ni vedel, in „Novice" Vam za to za-kliknejo: slava! Ali se pa nemška pisava imena Vašega Res 7 da je Herrmann prof. Hônig naprosil, da je pripravnike izpraševal iz zgodovi emljepisja, pa le zato, da se prepriča • I • y « • • • • w in ali Mvuiijvpojoi; i© £jcki>\j, v*« oo ^i civ><*, «an se priprav- niki še kaj spominjajo, česar so se popred učili, predno jak". Kdor celó slovensko svoje ime suce po nemški, so stopili v pripravniško šolo; zgodovina in zemljepisje ne sme svetu očitati, ako ga šteje med nemce. Tu se „Lesiak" strinja s tem zagotovilom, naj sodi slo venski svet sam, kteri vé, da slovensko ime Vaše se v slovenskem jeziku piše „Lesjak", kakor ga zmiraj piše catalogus cleri", kakor se pišeta še vsak slovenski „Les- 77 kakor istega imena, in kakor se dva gospoda pise jak Kdor celó slovensko svoje ime suce po nemški do zdaj niste bile predmet preparandij Res je, dobro odgovarjali ki je da pripravniki iz zgodovine niso kaj res pa je tudi, da je pripravnik, pac OTP lahko reče: „ex ungue (nomine) leonem". Vred. iz emljepisja vprašan bil, prav dobro znal. — 2?8 lz Dunaja. V razpravah dunajskih delegacij poslednjega tedna je bila najvažnejša stvar ta, da voja-ška granica ima nehati biti vojaška naprava in potem priti pod ogersko vlado. Magjar je prebrisana glava, ki, kadar hoče, vjame cislajtance na svoje lima-nice. „Kadar imamo trojedno kraljevino (kajti Dalmacijo bodo tudi kmalu imeli) — so si mislili — dobimo tudi granico; al ne zahtevajmo je na vrat na nos; že pride pravi čas za to" — in zdaj je přišel čas, da zahtevajo dva regimenta, ki slečeta vojaško suknjo in postaneta to, kar so drugi Hrvati ali Slavonci. Glavarju ogerske vlade Andrassy-u je obveljalo, da je dobil na svojo stran skupnega vojaškega ministra, in zgodilo seje, da vlada, čeravno te premembe ni obravnaval ne državni zbor dunajski, ne ogerski, je stopila pred delegacijo in zahtevala za prihodnjo civilno upravo raz-puščenih dveh regimentov nekaj čez 1 milijon gold. ; dotični odsek ni hotel dovoliti vsega zneska, pa je vendar nasvetoval, naj se dovoli 527.000 gold. Zbor delegacije državnega zbora dunaj skega se je pa vstrašil, da naredi spet „Zwangslage" zboru in z vsemi glasovi proti 6 je sklenil, da nič ne dovoli. Ta sklep je osup-nil vojaškega ministra, še bolj pa razsrdil Andrassy-a, ki je mislil, da Magjarija že ima v žepu jugoslovansko zemljo, ki meri kakih bOO do 700 □ milj in šteje blizo 1 milijon prebivalcev. S tem je vstal začasno hud razr por med delegacijama; al ni se Magjarom bati, da ne bi tudi granice dobili, ker so dosihmal vse dosegli, kar koli so hoteli. Nekteri dunajski nemškutarski časniki in drugi privrženci se sicer grozijo zdaj in kričijo na vse grlo, da je ogerska lakomnost brez konca in kraja; drugi pa ploskajo temu rekoč: „saj so graničarji bili, ki so 1848. leta svobodo zatrli v Beču!" Taki so glasi dunajskih politikarjev, ki niso piškavega oreha vredni! Ko bi bil dunajski državni zbor zrel politikař, že pod Schmerlingovo vlado ne bi bil smel opustiti od tega, da graničarji nehaj o vojaki biti, in postanejo to, kar so ostali njihovi rojaci. Avstrija se je imenovala ustavna in vendar je trpela deželo, ki ni imela svojega ustav-nega zástopa, ampak je bila podložnica vojaškemu ministerstvu. Da bi se bila granica že davno oprostila vojaškega jarma in bi se bila vredila materni svoji zemlji kot enakopraven ud, stali bi morebiti Hrvati drugače in ne bilo bi se bati, da sčasoma iz Avstrije pride res „Schwerpunkt" v Budo, kakor Bismark prerokuje. Po sklepu Njih Veličanstva pride graničarsko vprašanje še pred državni zbor dunajski in ogerski. — V delegaciji ogerski je srbski general Stratimirovič ob priliki posvetovanja o proračunu za pomorsko vojsko (za ktero so Magjari 600.000 več dovolili nego rajhsra- tovci), nekoliko resnice govoril ci slaj tan skemu ministerstvu, da je samo krivo krvavih hrupov v Trstu in Šibeniku, ker Italijane zoper Slovane podpira. — Deželni zbori so sklicani in sicer štajarski in koroški na 9. septembra; kranjski na 15. septembra; isterski in goriški, ter tržaški mestni kot deželni zbor na 22. sept. — Za Cesko in Moravsko se snide deželni zbor 30. septembra, za Galicijo 9. sept. in za Dalmacijo 2. oktobra. Štajarsko. Iz Celja. (Duhovski zbor 11. vélicega srpana) je obravnaval 5. tocek. Prva točka razjašnjena po g. dekanu Kosarju, obsegala je splošno vprašanje: ali so zares v cerkveno-narodnem oziru stranke med Slovenci, kterih ena sega prek one meje, za ktero bi narodnjak nehal biti katoličan? Govornik, na vse strani stvar premišljevaje, je přišel do sklepa: da take stranke na si ovenski zemlji ni, in ako Bog dá. in sreča slovenska, je tudi v prihodnje ne bo. Druga točka bilo je vprašanje : Ali je tudi nam vravnava moČne katoliške stranke potrebna, in kako jo dognati? Govoril je o tem g. dr. Ulaga iz Maribora. Sklep je bil vstanovitev kat. društva, in sicer ravno v Celji; izvolil se je toraj odbor peterih gospodov, ki bodo skušali v Celju in v tamošnjem okraju pridobiti velj a v-nih posvetnjakov, da osnujejo veči odbor, ki mu bode naloga, kat. društvo na noge spraviti. Ker si pa v začetku posebnega vspeha ne obetamo, bode ta družba opirala se na svojo starejo in krepkejo sestrico v Ljubljani, ktera hoče gotovo rada svoji mlajši sestri roko podati. — Tr e tj a točka zadevala je časniško vprašanje, ktero je pojasnil g. župnik šent-viški, Ulaga. Akoravno je dober katoliško politicen dnevnik nepre-cenljive vrednosti, ga vendar Slovencem pri sedanjem stanju slovenske žurnalistike neobhodno potreba ni. O tej reči se nikakoršen sklep storil ni, temuč počakati je treba, kako se v prihodnje katoliško gibanje obrne, ali bo potreba nastala imeti katoliški narodni dnevnik. — Cetrta in peta točka zastran vstanovitve tiskar-skega in književnega društva za duhovnike so v pretresu bile zavržene, ker je delà in stroškov dovolj, da se najprvo to izpelje, kar je danes bilo sklenjeno. Iz Trsta. Podmaršal Môring ostane kot pravi deželni glavar v Trstu. — Končna obravnava v pravdi zarad lanskih dogodkov meseca julija bo, kakor pravi „Tr. Z.", 27. avgusta, pa ne javno. — O razpuščenji bataljona oko li čn ega piše „Dom." tako-le : Zgodilo se je ! Môra, ki je zlasti od lanskega julija sem Tržaš-kemu lahonstvu vest tlačila, je umor j ena; kar so „pro-gressovei" neprenehoma tako predrzno in nesramno zahtevali; kar se je, ne vemo zakaj v vladinih krogih tako dolgo pletlo in motalo — izvršeno je: okoličnega bataljona, ki se je častivno obnašal skoraj eno stoletje, ni več! Ali izvršilo se je razpuščenje v naj neugodnej-šem trenutku, v trenutku, ko je bila lahonska upornost zoper vlado in njene organe in naredbe do vrhunca prikipela. Le skličujte se na cesarjevo lasnoročno pismo, na vojno postavo in kaj vem kaj, nikdar ne izbijete rovarjem tržaškim tega iz glave, da so oni, ki so vlado prisilili, da je — njim na ljubo — bataljon razpustila, in tudi okoličane mora ta sum vznemirjati. Nerazumljivo nam je, zakaj ni državni zbor gledé trž. bataljona izjeme dovolil, še nerazumljivejše in čudnejše pa se nam zdi, da ni dotična oblast od 5. dec. lansk. leta, od kar vojna postava velja, do 17. avgusta t. 1. razpustu pri-mernejšega časa našla, kot sedanji. Toda bodi, kakor koli, kar je, je. Iz Krakova. Dunajska „Presse" (ministerski list) je priobčila unidan dolgo poročilo o sedanjem stanu pravdne zadeve nune Barbare Ubrik-ovke. „Presse" se Šteje tudi k tištim časnikom, ki so gnali najhujši hrup zarad Krakovskega dogodka, in kaj pravi ona zdaj? „Da, ker ni moč dokazati, da bi bile imele nune hudoben namen (v tem namreč, da so z Ubri-kovko tako ravnale, kakor so), ni tudi mogoče dolžiti jih h u d o d e 1 s t v a" in da se bote zarad preiskave zaprti nuni, prednica in njena namestnica, iz zapora izpustilL Kakor se iz vsega kaže, bil je ves pohujšljivi hrup in vek in krik umetno (navlašč) sprožen. Pri karmelitan-kah na Vesoli v Krakovu ni bilo druzega, ko to, da imajo zmotjeno nuno zaprto, in da se je ravnalo ž njo, kakor je bilo ravnati mogoče, in kakor bi se bilo brž ko ne tudi v kaki privatni hiši, ali k jer si bodi v enakih okoliščinah ravnalo. Odgovorni vrednik: Janez fflumit. — Natiskar in založnik: Jožef Bláznit v Ljubljani.