NOVI TEDNIK
Odgovorni urednik NT Branko Stamejčič
Urednica NT Milena Brečko Poklic
ŠT. 15 - LETO 54 - CELJE, 15. 4.1999 - CENA 280 SIT
GODOVINA SE V CEUU DOBRO POČUTI
pnedeljek so v Marijini cericvi v Celju slovesno odprli doslej največjo razstavo o
nskih. ki bo v Stari grofiji Pokrajinskega muzeja Celje na ogled do konca
jvembra. Razstavo so na pot pospremili številni ugledneži, ki so se s kraja
voritve do muzeja podali za baklonosci. več na strani 8.
Prebujanje
uspavane
Trnuljčice
Ob prazniku Mestne občine^lje podeljena najvišja
občinska priznanja (stran 2). Portret častnega meščana
prof. dr. Janka Lešničarja objavljamo na strani 5.
TURIZEM NA
ČAKANJU
Na Celjskem v skrbeh za letošnjo sezono. Stran 11.
Pod okrilje
Ljubljančanov
Mlekarna Celeia naj bi se še letos pripojila k Ljubljanskim
mlekarnam, stran 6.
POGLEJMO-POJEJMO
Novi tednik vabi
24. aprila v Idrijo.
Stran 15.
HUHE
rOLMINSKEGA
^UNTARJA

Na obisku pri dr. Borisu Skalinu.
Reportaža na strani 16.
Kmečko delo
ne škodi
Kako so otroštvo preživljali župani Velenja, Šmarja In Laškega. Stran 48.
MODRI TELEFON:
0609 62a 133
2
DOGODKI
Prebujanje uspavane Trnuljcice
Praznik Mestne občine Celje priložnost za sprehod skozi zgodovino - Mesto vzponov in padcev - Podeljena najvišja
občinska priznanja
»Celje je, nas uči zgodovi-
na, mesto številnih vzponov
in padcev. Zdaj smo, po moji
oceni, nekje na začetku
vzpenjajoče krivulje in od
nas samih je odvisno, ali in
kako hitro nam bo spet us-
pelo doseči razcvet,« je v
pozdravnem nagovoru ob
prazniku Mestne občine Ce-
lje dejal župan Bojan Šrot.
Osrednja slovesnost v nede-
ljo zvečer, potem, ko so pred
Narodnim domom slovesno
dvignili celjsko zastavo in
so potihnili zvoki Pihalnega
orkestra Celje, je bila tudi
priložnost za sprehod skozi
dvatisočletno zgodovino Ce-
lja.
Obdobja vzponov in pad-
cev, ki so si sledila v zgodovi-
ni Celja, so imela na svetli
strani vrhunec v času Celjskih
in kasneje spet sredi prejšnje-
ga stoletja, ko so tujci mestu
nadeli ime Biser ob Savinji.
Bo nov, svetel trenutek za Ce-
lje, prišel spet po prelomu
tisočletja, se je med drugim
vprašal župan Šrot in pouda-
ril, da je vse odvisno od Celja-
nov samih. »Potem ko smo po
osamosvojitvi v letu 1991 in
nekaj naslednjih letih doživ-
ljali zlom celjske industrije,
preživljah čas stečajev in so-
cialne stiske, je čas za pot
navzgor,« je dejal in spomnil,
da v Celju doslej še nikoli, ko
so ljudje stopili skupaj, uspeh
ni izostal. »Imamo ugodno
geografsko in prometno lego,
pridne, izobražene in delov-
ne ljudi. Občina ima nena-
zadnje tudi ogromno premo-
ženja v nepremičninah, ki pa
so zdaj, žal, še vedno kot
uspavana Trnuljčica. Treba jo
bo prebuditi, če naj se Celje
razvije. To moramo storiti sa-
mi, nihče nam ne bo ničesar
podaril,« si je svetlejše pri-
hodnosti za občino zaželel
župan.
V pozdravnem nagovoru se
je zahvalil za delo vsem dose-
danjim županom, občinskim
in zdaj mestnim svetnikom
ter nagrajencem, dobitnikom
celjskih grbov, ki so pomem-
bno prispevali k življenju v
Celju. »SHšati je mnenja, da
se s prevelikim številom na-
grajencev razvrednoti pomen
nagrad, vendar se s tem ne
morem strinjati. Kriteriji, po
katerih v mestni občini pode-
ljujemo nagrade, so jasno do-
ločeni in vsi, ki priznanja
prejmejo, si jih tudi dejansko
zaslužijo. Zato vsem nagra-
jencem iskreno čestitam z že-
ljo, da bi bili vzgled svojim
soobčanom,« je napovedal
podelitev bronastih celjskih
grbov Matjažu Brežniku,
Nataši Gerkeš Lednik, mag.
Maji Kr^nc in Miroslavu
Terbovcu, srebrnih celjskih
grbov Edvardu Goršiču, Ani
Junger in Muzeju novejše
zgodovine Celp tff zlatih
celjskih grbov I. Gimnaziji v
Celju in Komornemu moš-
kemu zboru Celje. V imenu
nagrajencev se je zahvalil rav-
natelj I. Gimnazije v Celju
Jože Zupančič, ki je pouda-
ril, da je za dobitniki celjskih
grbov še veliko sodelavcev,
večjih skupin oziroma delov-
nih kolektivov, s katerimi si
delijo veselje ob priznanju.
Peščici častnih meščanov
Celja, tistim najbolj zasluž-
nim za razvoj in ugled mesta
ob Savinji - po letu 1991 je
Celje ta laskav naziv podelilo
le Ludviku Rebeušku in Stan-
ku Lorgerju - se je letos pri-
družil prof. dr. Janko Lešni-
čar, dr. med., ki je lani maja
zabeležil 50 let delovanja v
celjski bolnišnici. Primarij in
redni univerzitetni profesor,
leta 1921 rojen Celjan, je svo-
jo poklicno pot posvetil Infek-
cijskemu oddelku Splošne
bolnišnice Celje, ki mu je os-
tal zvest neprekinjenih 44 let,
po letu 1992, ko se je upoko-
jil, pa ostaja z oddelkom po-
vezan kot zdravnik konzul-
tant. Prof. dr. Lešničar je v
zahvalnem nagovoru orisal
svoje poklicno-delo in pouda-
ril, da je priznanja še toliko
bolj vesel, ker ga je dobil od
rodnega mesta, ki mu je ostal
s svojim delom ves čas zvest.
Tradicionalna jabolka s
celjskimi prazničnimi za-
stavicami, ki so jih v soboto
na mestni zvezdi delili otro-
ci ter promenadni predpraz-
nični koncert celjskih pihal-
nih orkestrov, pa dan poprej
že koncert Mladi mladim na
Glavnem trgu, ter številne
športne in kulturne priredi-
tve te dni praznično barvajo
življenje mesta ob Savinji.
Prireditve ob 11. aprilu,
prazniku Mestne občine Ce-
lje, se bodo zaključile v ne-
deljo z namiznoteniškim
turnirjem veteranov in tra-
dicionalnim tekmovanjem v
lovu rib s plovcem za pokal
mesta Celja.
ZahvaUl se je svojim nekda-
njim in zdajšnjim sodelav-
cem, kolegom zdravnikom, ki
so ga tudi predlagali za laskav
naziv. Največja zahvala, je
poudaril, pa gre njegovi dru-
žini, obema sinovoma, danes
tudi zdravnikoma, in zlasti
soprogi Tanji, ki so mu ves
čas trdno stali ob strani.
IVANA STAMEJČIČ
Foto: GREGOR KATIČ
Dobitniki najvišjih priznanj Mestne občine Celje: v prvi vrsti Ana Junger, Andreja Rihter v imenu
Muzeja novejše zgodovine Celje, prof. dr. Janko Lešničar, mag. Maja Krajnc, Nataša Gerkeš Lednik
in v drugi vrsti Edvard Goršič, Miroslav Terbovc, Jože Zupančič v imenu L Gimnazije v Celju,
Matjaž Brežnik in Marijan Podgoršek v imenu Komornega moškega zbora Celje.
Pihalni orkester Celje pod vodstvom Jureta Krajnca, Kvartet fanfaristov Glasbene šole Celje,
Mladinski simfonični orkester Glasbene šole Celje pod vodstvom Matjaža Brežnika (na sliki),
Edvard in Alenka Goršič, Mladinski godalni orkester L Gimnazije v Celju pod vodstvom
Simona Dvoršaka in s solistkama Polono Dovžan in Nuško Drašček ter Komorni moški zbor
Celje pod vodstvom Cirila Vrtačnika, zvečine vsi dobitniki letošnjih najvišjih občinskih
priznanj, so tudi oblikovali kulturni program osrednje praznične slovesnosti.
MODRI TELEFON
Od Topra do radarje
Naš Modri telefon je uspe-
šno prestal ognjeni krst. Kar
nekaj klicev smo zabeležili
prve dni dežurstva ob mobite-
lu s številko 0609 620-133. Tu-
di v prihodnje vam bomo na
razpolago vsak dan med 10. in
17. uro, da nam boste poveda-
li, kaj bi radi v Novem tedniku
še prebrali, kaj vas je razvese-
lilo ali spravilo v slabo voljo.
Prvi klici so se nanašali na
različna področja: od gospodar-
skih tem do policijskih radarjev
in sprejema televizijskega sig-
nala.
Na našo pobudo se je odzvala
tudi Alenka Avguštin iz Pro-
jektne pisarne Celje-zdravo me-
sto, ki predlaga nekakšno »zele-
no linijo« na Modrem telefonu.
Radi bi naredili Celje čim prijet-
nejše in urejeno in menijo, da
imajo možnost reševanja kon-
kretnih problemov v okolju. Za-
to pričakujejo, da bodo ljudje
reagirali tudi na pomanjkljivo-
sti ali neurejenosti v okolju in
da bomo s skupnimi močmi
uspeli reševati težave.
Stečaj Topra
Povsem drugačni problemi
pestijo bralko Tončko iz Celja,
ki jo zanima, zakaj stečaj sta-
rega Topra še ni končan.
Odgovor smo poiskali pri ste-
čajni upraviteljici Topra Ingrid
Podlesnik: »Stečaj res še ni
končan, se pa bliža koncu. Za-
ključiti ga ne moremo zaradi
dveh nedokončanih pravnih za-
dev z Emono Maximarketom in
Metalko Commerce iz Ljublja-
ne. Hkrati pa čakamo na prvo
delitev stečajne mase Komer-
cialne banke Triglav, kjer je
imel Toper vezanih 20 milijo-
nov tolarjev. Zadeva je na viš-
jem sodišču, ker so se delničarji
pritožili, zato ne vemo, kdaj bo
postopek končan. Sicer pa so
nekdanji delavci Topra v ena-
kem položaju kot ostali upniki,
prijavljenih terjatev pa je toliko,
da bo vsak dobil zelo malo.«
»Stečaj Topra 2000 pa je bil
končan po hitrem postopku
maja leta 1998 brez delitve ste-
čajne mase, ker podjetje ni ime-
lo premoženja,« dodaja Ladi-
slav Kaluža, sekretar območne
organizacije ZSSS Celje.
Nakup zlatarne
Tatjana iz Celja je spraševa-
la o ozadju nakupa Zlatarne
Celje.
Govorice, da naj bi se za kup-
cem zlatarne AL Inženiringom
iz Ljubljane, ki je medtem po-
ravnal kupnino v višini 296 mi-
lijonov tolarjev, skrival nekdo
drug, smo slišali že pred časom
in jih tudi preverili. Vendar sta
tako lastnik ljubljanskega pod-
jetja Bojan Albreht kot stj
upravitelj zlatarne Zlatkol
njec govorice zanikala inzj
la, da gre za zlobna narni^
nja.	I
Zakaj napoved«
radarske kontroU
Bralec Vlado iz Celja ^
jezil, ker policija obvešča,
bo postavila radarske koi
le.
Policisti takšno ravnanje
meljujejo s tem, da glavni
men radarskih policijskih k
trol ni služiti denar na ra
neposlušnih voznikov, am
umirjanje prometa in s
preprečevanje prometnih]
god. Prav prekoračena hii
je eden od najpogostejših v
kov teh nezgod, radarske \
trole pa so praviloma na
stih, kjer do takšnih kc
najpogosteje prihaja in kje
posledice najhujše. Z nap
danimi radarskimi kontro
so v celjski Policijski up
začeli prvi in ta praksa si
postopoma uveljavila na'
ostalih upravah po Slove
Izkušnje so dobre. Voznik
ve, da ga na določenem
močju čaka radar, bo gd
upočasnil vožnjo, s tem
dosežen osnovni namen:
discipline, manj nesreč, J
poškodovanih in manj nu
ljudi na naših cestah.
Sprejem
televizijskega
signala
Bralka iz Marija Grai
pri Laškem je opozorila^
vidijo le oba slovenska
programa ter lokalnega c
skega in velenjskega, n^
tudi Gajbe, ki so jo la'
spremljali včasih, predel
frekvenco na Maliču ^
Elektro "Rimšek. '
Po tistem, ko so dobili f
venco za prenos TV Celi'
Maliča, so nekaj časa res (i^
oddajni čas z Gajbo, karP^,,
zakonu ni bilo več dovolj^
saj je frekvenca namenjal'
za oddajanje lokalnega j
programa, pojasnjuje
Leskovar iz Elektra TurU-
Se pa s krajevno skupn"-
Marija Gradec že nekaj
dogovarjajo za izgradnjo
belskega sistema, ki so g^'
prej načrtovali hkrati s r
vodom. Ker tega še nekaj
ne bo, so se odločili za
stojno izgradnjo. Po dolo^^
cene bodo zbirali pri)^^^.,
janov in predvidevajo,
do konca leta morali ki^.
izgradnjo sistema, ki bo
gočal sprejem 40 progr^J?,,
fCr
Vsak dan med 10. in 17.
do srede, 21. aprila, uaiei
fonske klice na mobitel J
ka 0609 620-133 spr^J
novinarka Marjela

DOGODKI
3
Oblfube Zgornji
Savinjski dolini
jjpistra dr. Pavle Gantar in mag. Anton Bergauer o sanaciji vodotokov, investicijah in
cestah
Viinuli petek sta na pova-
^ poslanca Jakoba Pre-
mika Zgornjo Savinjsko
jlino obiskala minister za
iplje in prostor dr. Pavle
^tar ter minister za pro-
in zveze mag. Anton
jgauer, ki so ju spremljali
fvilni sodelavci.
\linister Bergauer si je ogle-
il mejni prehod na Pavliče-
jji sedlu, se ustavil na Ma-
snikovem plazu in pregle-
i gradbišče ceste Ljubno-
ife, minister Gantar pa je na
iibnem spregovoril o od-
avljanju posledic poplav iz
ial990 in 1998 ter predstavil
lepe, ki bodo izboljšali va-
ranje pred poplavami. Na-
ista si ministra z zgornjesa-
ijskimi župani in poslanci
Jedala Zadrečko dolino in
5dnjerečiški jez, obisk pa
I zaključili v gostišču Šport
[ntra Prodnik.
r-
Minister Pavle Gantar je po-
Rlal, da je v drugem inter-
Bilnem zakonu, ki ga bodo
pslanci verjetno sprejemali
Dnec aprila, za vodno gospo-
do namenjenih 1,6 mili-
■ide tolarjev, občinam bodo
ženili 1,2 milijardi tolarjev,
700 milijonov pa je rezervira-
nih za sanacijo državnega
cestnega omrežja. Prihodnje
leto bodo za odpravo posledic
in za investicije za zboljšanje
poplavne varnosti namenili
3,9 milijarde tolarjev. V mini-
strstvu so v sodelovanju s celj-
skimi PUV, Nivojem in upravo
za varstvo narave izdelali do-
kument, v katerem predstav-
ljajo lansko ujmo na vodnem
območju Savinje in Sotle. V
njem so ovrednotena nujna
intervencijska dela, potrebna
sanacijska dela in interventne
investicije, predvidene za prvi
dve leti v novem tisočletju.
Skupna ocenjena škoda na
vodnem območju Savinje in
Sotle po lanski poplavi je 14,138
milijarde tolarjev: v celjski obči-
ni 3,843 milijarde tolarjev, v
žalski 2,973 in v laški 2,137
milijarde tolarjev. Za interven-
cijska dela na tem področju bi
potrebovali 693 milijonov tolar-
jev, za nujne sanacije in rekon-
strukcije več kot 1,3 milijarde
tolarjev in za interventne inve-
sticije 8,7 milijarde tolarjev. Po-
drobneje je o programu spre-
govoril mag. Matija Marinček,
vodja celjske Izpostave uprave
RS za varstvo narave.
Minister Anton Bergauer je
napovedal več podobnih obi-
skov po celi Sloveniji, da bi se
v ministrstvu bolje seznanili s
težavami v posameznih za-
ključenih okoljih. Kar se tiče
mejnega prehoda Pavličevo
sedlo, je povedal, da bo na
slovenski strani letos končana
prva etapa ceste v dolžini 2,8
kilometra. V proračunu je za
gradnjo predvidenih 160 mili-
jonov tolarjev ter 98 milijonov
tolarjev iz programa Phare.
Potem ko bo komisija progra-
ma Phare pregledala doku-
mentacijo za izgradnjo 2. eta-
pe, bodo razpisali potreba de-
la, in po pričakovanju Berga-
uerja naj bi bila etapa zgrajena
v dveh letih. Za 3. etapo, torej
zadnji del ceste do mejne toč-
ke, pripravljajo projektno do-
kumentacijo, cesta pa naj bi
bila dograjena do leta 2001. Po
izgradnji te ceste bo na vrsti
Panoramska cesta, kjer je tudi
Macesnikov plaz, za ureditev
tega pa bo potrebno sodelova-
nje večih ministrstev. Na cesti
Ljubno-Luče bodo letos do-
končali lani začeta dela v dol-
žini 1,5 kilometra, maja bodo
odpirali ponudbe za nadalje-
vanje rekonstrukcije, glede
zadnjega dela ceste tik pred
Lučami pa se še niso odločili,
ali bodo tam gradili predor, ali
pa bo ostala cesta skozi Luče.
Do Luč bo cesta po napovedi
državnega sekretarja Žareta
Preglja zgrajena v letu 2001,
po tem letu pa bodo uredili še
cesto skozi Luče do Igle.
I URŠKA SELIŠNIK
I Foto: CIRIL SEM
V ministrstvu za okolje in
ostor so sicer zanikali
itke, da niso poravnali fi-
nčnih obveznosti iz prve-
interventnega zakona,
Tati pa je minister Gantar
riznal«, da zaradi neraz-
Sčenih računov Mestni ob-
li Celje niso izplačali 6
ilijonov tolarjev, občini
ilec pa 30 milijonov tolar-
Predstavniki ministrstva za promet in zveze z gostitelji na mejnem prehodu Pavličevo sedlo.
Brez razvojne vizije
Okrogla miza o vlogi
Mne občine Celje v razvo-
1 celjskega gospodarstva,
jo v torek zvečer pripra-
vi društvo ekonomistov ter
'rtna in gospodarska zbor-
je zopet pokazala, da
"'^Ce ni zadovoljen z raz-
"^rami v Celju in s položa-
^^ mesta v Sloveniji, nihče
^ tudi nima prave vizije,
'^l^o mesto zopet povzdi-
v močno regijsko sredi-
^Trenutne razmere so takšne,
^Šnih si ne želimo, vendar
^ina pri tem nima nobenih
J^tojnosti, " je poudaril celj-
^ župan Bojan Šrot. «Lahko le
Sotavlja osnovne pogoje za
^^oj podjetništva, saj imamo
9sti veliko stavb in stavbnih
^Ijišč." Ker občina nima na-
; kako vzpodbujati gospo-
^ski razvoj, je vse je prepu-
^^ pobudam posameznih in-
^^itorjev. Med temi pa je naj-
iljv„^rgovcev, zato bo občina z
I^Hmi cenami zemljišč in čim
^^jšim urejanjem dokumen-
tacije poskušala vzpodbuditi
razvoj proizvodnih dejavnosti.
Že v kratkem bo ponudila 20
tisoč kvadratnih metrov cenej-
ših zemljišč v Gajih, iz proraču-
na pa je prispevala 4 milijone
tolarjev v občinski jamstveni
sklad. V občinski upravi raz-
mišljajo tudi o tem, da bi v
odkup ponudila večino poslov-
nih prostorov, ki so v lasti obči-
ne, kmalu pa naj bi začeli pri-
pravljati tudi nov urbanistični
načrt mesta. Občina bo dobila
večji pomen, meni Šrot, ko bo
zgrajena avtocesta z vsemi pri-
ključki.
Večina gospodarstvenikov in
podjetnikov je menila, da bi
občina, če že nima razvojnih
načrtov, morala pripraviti vsaj
prednostno listo ukrepov. Oči-
tali so tudi, da Celje nima vizije
o razvoju turizma, da staro
mestno jedro umira, da Celje na
vseh področjih, še zlasti visoko-
šolskem, izgublja tekmo v pri-
merjavi z drugimi mesti in da je
regijsko središče samo glede
Interspara.	JI
Družbena
pravobranilka
vzlraja
Potem, ko Je Upravna eno-
ta Celje konec marca spreje-
la sklep, da ne obstajajo za-
dostni razlogi za obnovo de-
nacionalizacijskega postop-
ka poslovno-stanovanjskega
objekta Linhartova 18 v Ce-
lju, se Je družbena pravobra-
nilka RS mag. Anica Popo-
vič na ta sklep pritožila.
Pritožbo je naslovila na Mi-
nistrstvo za okolje in prostor
in v njej predlagala, da sklep
UE Celje razveljavijo, saj je
predlog za obnovo postopka
denacionalizacije utemeljen.
Mag. Popovičeva vztraja, da
se zadeva vrne v ponovno
obravnavo in določanje Od-
delku za okolje in prostor UE
Celje, svojo pritožbo pa ute-
meljuje z argumenti, da so v
UE Celje nepravilno ugotovili
dejansko stanje in prav tako
nepravilno uporabili mate-
rialno pravo.	IS
Odprli bodo novo
športno dvorano
Jutri, v petek, 16. aprila, ob 16. uri bodo slovesno odprli
novo športno dvorano Gimnazije Celje - Center.
V programu ob otvoritvi bodo sodelovali Laška pihalna
godba - Mažoretna skupina, celjski plesni orkester Žabe,
Dekliški pevski zbor Gimnazije Celje - Center ter dijaki te
gimnazije. Otvoritve se bo udeležil tudi minister za šolstvo in
šport dr. Slavko Gaber, prireditev pa se bo zaključila s
pogovorom v stari šolski telovadnici.	NMS
PO SVETU
Unija ZRJ-Rusija-
Beiorusija
Se bo v razplet dogajanja
na Balkanu vkjučila tudi Ru-
sija? Pred dnevi Je odjeknila
vest, da naj bi Jelcin zaradi
napadov na ZRJ ukazal
preusmeritev Jedrskih raket
na države članice Nata. No-
vico je prvi sporočil pred-
sednik parlamenta Selez-
njov, vendar sta Jo zunanji
minister Ivanov in Jelcin kaj
kmalu zanikala.
Skoraj sočasno pa je prišla na
dan še bolj presenetljiva vest o
pobudi Miloševiča, da bi se ZRJ
združila v veliko panslovansko
zvezo z Rusijo in Belorusijo.
Načrt o tem preučujejo menda
že dlje časa, januarja pa so pred-
stavniki rusko-beloruske parla-
mentarne skupščine jugoslo-
vanskemu parlamentu dodelili
status opazovalca. Kot poroča
Itar-Tass, pa se Rusija ne bo
vmešala v spor na Balkanu.
Ra\Tio tako nima namena ZRJ
poslati orožja ali kakršnekoli
vojaške tehnike. Tbdi rusko jav-
no mnenje nasprotuje vmeša-
vanju v konflikt. Kar 70 odstot-
kov Rusov namreč nasprotuje
zamisli, da bi v ZRJ poslali pro-
stovoljce, medtem ko jih to za-
govarja le 15 odstotkov.
Napadi na ZRJ še
brez iconca
Podatki o tem, kaj je Nato
uničil v treh tednih napadov
na ZRJ, so različni in nepo-
polni. Na sedežu zavezništva
v Bruslju se v glavnem hvalijo
z uspehi - po njihovih podat-
kih naj bi vodene rakete in
letala zadela 150 pomembnih
(vojaških) ciljev na območju
ZRJ. Jugoslovanske oblasti
pa trdijo, da so uničeni pred-
vsem civilni ciji."
Na Natu trdijo, da so letala
doslej uničila 50 odstotkov ju-
goslovanskih migov (na začet-
ku napadov so jih imeli 93) in
okrog 50 odstotkov zalog gori-
va. To in pa uničenje strateSkih
povezav (dva mostova Čez Do-
navo pri Novem Sadu) naj bi
močno otežila dobavljanje vsa-
kršnih zalog jugoslovanskim si-
lam na Kosovu. Nato je bom-
bardiral vojašnice, položaje
protiletalske obrambe, skladiš-
ča orožja, radarje, telekomuni-
kacijske naprave in vojaška le-
tališča. Od pomembnejših ciljev
so tako uničena vojaška letališ-
ča Batajnica pri Beogradu, Golu-
bac pri Podgorici, letališča pri
Somborju, Nišu, Slatini in Kra-
Ijevu. Od objektov vojaške in-
dustrije je porušena tovarna Ut-
va v Pančevu, Sloboda v Čačku,
kjer so izdelovali mine in vžigal-
nike za bombe, tovarna eksplo-
ziva pri Čačku, hidravlike v Tr-
steniku in tovarna raket v Valje-
vu. Porušena je kragujevška Cr-
vena Zastava, kjer so v enem
delu izdelovali protiletalske to-
pove, v drugem pa osebna vozi-
la. Konec je z rafinerijo v No-
vem Sadu in Pančevu, skladiš-
čem nafte v Smederevu in to-
plarno v Novem Beogradu. Na
Kosovu pa so porušene vse vo-
jaške in policijske stavbe.
Haider postal
deželni glavar
Jorgu Haiderju, vodji av-
strijsiie svobodnjaške stran-
ke, Je že drugič v osmih letih
uspel veliki met. Spet Je na-
mreč postal koroški deželni
glavar; ta položaj Je že zase-
dal od leta 89 do 91, ko so ga
odstavili zaradi njegove izja-
ve o odlični zaposlovalni po-
litiki v tretjem rajhu.
Za izvolitev 49-letnega Hai-
derja za kanclerja je bilo odlo-
čilnega pomena, da so se usta-
novne seje deželnega zbora
udeležili tudi poslanci Ljudske
stranke, ki so se glasovanja
sicer vzdržali. Po izvolita je
svobodnjak Haider dejal, da si
bo prizadeval pomiriti strasti
različnih manjšin na Koroš-
kem. Po njegovih besedah ga
je na deželnozborskih volitvah
podprlo tudi veliko koroških
Slovencev, ki naj bi s tem poka-
zali, da so zadovoljni z njego-
vim delom. Da pa vse ne bo šlo
tako gladko, priča Haiderjeva
izjava za Die Presse, ko je v
zvezi s slovenskim članstvom
v EU dejal, da »bomo sosedom
dali jasno vedeti, da želimo vi-
deti pravno urejeno priznanje
Staroavstrijcev v Sloveniji«. Te
besede bi znale biti aktualne
najkasneje čez štiri leta, ko se
bo Jorg Haider najverjetneje
potegoval za mesto avstrijske-
ga zveznega kanclerja.
Se je Boris odrekel
Borisu?
Boris Berezovski, eden naj-
bolj vplivnih ruskih poslov-
nežev, bo najverjetneje moral
za zapahe. Rusko državno to-
žilstvo je namreč zanj izdalo
zaporni nalog. Finančnemu
mogotcu, sicer doktorju ma-
tematike, očitajo finančne go-
ljufije in p^Je denarja.
Z^mivo je, da rusld pred-
sednik Jelcin za izdajo ndoga
za aretacijo sploh ni vedel, Bere-
zovski naj bi sicer bil nekakšen
ruski politični boter, ki je Jelcinu
finančno pomagal pri volilni
kampanji leta 96. Velik vpliv pa
naj bi imel tudi na Jelcinovo hči
Tatjano, ki skrbi za očetovo me-
dijsko pojavnost. Kar tiče urad-
nih političnih funkcij Berezov-
skega: donedavnega je bil izvr-
šni sekretar Skupnosti neodvi-
snih držav, kratek čas pa je
opravljal tudi naloge namestni-
ka sekretarja Sveta za nacional-
no varnost. Kako velik je njegov
finančni imperij, se ne ve na-
tančno, po pisanju ruskih časni-
kov pa naj bi bil »težak« tri
milijarde dolarjev Je lastnik ča-
sopisa Nezavisnaja Gazeta, de-
leže ima v televizijah ORT in TV-
6, največ denarja pa mu prinaša
podjetje Logovaz - prodaja Av-
tovazovih in Mercedesovih vo-
zil. Deleže ima tudi v naftni
družbi Sibneft, pa v Transaeru
in Aeroflotu, z denarjem kate-
rega naj bi najbolj »ravnal po
svoje«. Berezovski vse obtožbe
zanika in meni, da gre za kon-
strukt levih sil s premierom Pri-
makovim na čelu.
Piše: DAMJAN KOŠEC,
POPtv

□
DOGODKI
Celje v Evropo?
Marjan Podobnik obljubil pogovor Celjanov s Slovensko
razvojno družbo
stanje v gospodarstvu, po-
plavna varnost in položaj v
prometu so bile glavne teme
četrtkovega pogovora celj-
skega župana Bojana Šrota
s podpredsednikom Vlade
RS Marjanom Podobnikom,
sicer predsednikom SLS.
Slednji je bil v mestu ob Savi-
nji na delovnem razgovoru
prvič po lanskih lokalnih
volitvah, ko je bil za župana
izvoljen strankin kandidat
Šrot, Celjanom pa je obljubil
pomoč zlasti pri urejanju
gospodarskih vprašanj.
»V naslednjih štirinajstih dneh
bom v svojem kabinetu sklical
razgovor z vodstvom Slovenske
razvojne družbe, udeležili pa se
ga bodo tako predstavniki Mest-
ne občine Celje kot tudi podjetij
iz Celja, ki so v lasti SRD,« je
napovedal pomoč Celjanom Po-
dobnik, saj se občina zlasti v
primeru prevzema obveznosti v
odkupu Ema šibi pod finančnim
bremenom, ki ga mora mesečno
poravnavati državi. Ob Emu Ce-
ljane skrbi še položaj v nekaterih
drugih podjetjih, Podobnik pa je
v četrtek odgovarjal zlasti na
vprašanja, kako je s prodajo štor-
skega Jekla. Povedal je, da je
zaključek razpisa za prodajo
premoženja Slovenskih žele-
zarn po njegovih informacijah
tik pred zdajci, konkretnejših
podatkov pa ni imel. Tako tudi
očitkov, da država slabo gospo-
dari s premoženjem, saj je raz-
pis odprt že skoraj eno leto, zdaj
pa se kljub obljubam SRD, da
naj bi bil zaključen že decembra
lani, slišijo govorice, da naj bi ga
ponovili, ni želel komentirati.
»Menim, da ne gre za dilemo,
prodati ali ne prodati, gre za
vprašanje, ali res prodati za vsa-
ko ceno,« je dodal in poudaril,
da je v interesu nekoga, lahko
tudi političnih špekulacij, tudi
dolgotrajno razreševanje polo-
žaja v Zdravilišču Rimske Topli-
ce.
Podobnik se je v Celju zavzel
za decentralizacijo Slovenije in
poudaril, da bi moralo mesto ob
Savinji dobiti želeno fakulteto
za logistične sisteme, utrditi ozi-
roma uveljaviti izvajanje vsaj
dela dejavnosti Darsa, ki že ima
sedež v mestu, zlasti pa iskati
svoje priložnosti v ustanovah, ki
jih bo morala Slovenija postaviti
na noge v procesu približevanja
EU. »Celje se mora postaviti na
svoje noge in samozavestno iti
naprej. Problem mesta, podob-
no kot tudi Maribora, je razmiš-
ljanje, da je vse, kar prihaja
preko Trojan, slabo in uperjeno
zoper lokalne interese,« je v Ce-
lju še dejal Podobnik, ki je pre-
pričan, da bi se samozavest Ce-
ljanov lahko utrjevala tudi na
simbolni ravni, torej z odpira-
njem ustanov, pomembnih za
državo. IVANA STAMEJČIČ
»Besedilo drugega inter-
ventnega zakona je v medre-
sorskem usklajevanju.
Problem sanacije lanske po-
plavne škode je v iskanju
finančnih virov, denarja, s
katerim bo država lahko po-
magala. Viri še niso zago-
tovljeni, sam pa menim, da
lahko letos denar za sanaci-
jo poplavne škode in zago-
tavljanje poplavne varnosti
iščemo zlasti med prerazpo-
reditvami znotraj proračun-
skih postavk oziroma reba-
lansom proračuna,« je na
opozorila Celjanov, da bi
moral biti drugi interventni
zakon sprejet čimprej, saj se
bliža višek gradbene sezo-
ne, odgovoril Podobnik.
Pomoč rekam beguncev
Kako jim lahko pomagamo v Sloveniji - Kaj najbolj potrebujejo?
štab slovenske civilne zaš-
čite je slovensko javnost po-
zval, naj po svojih močeh
prispeva človekoljubno po-
moč za begunce s Kosova.
Pomoč beguncem na Koso-
vu, v Makedoniji, Albaniji in
Črni gori bosta v Sloveniji zbi-
rala predvsem Rdeči križ Slo-
venije in Slovenska karitas.
Slovenska uprava za zaščito in
reševanje bo organizirala zbi-
ranje in pošiljanje državne po-
moči v logističnem centru v
Rojah pri Ljubljani, kamor jo
lahko dostavite neposredno.
To velja za državne organe,
podjetja in druge organizacije,
ki morajo o tem predhodno
obvestiti omenjeno upravo.
V civilni zaščiti poudarjajo,
da so za začasno nastanitev in
oskrbo beguncev trenutno
najnujnejša sredstva za zača-
sno nastanitev, živila, oblačila
in obutev, higienske potrebš-
čine, zdravila in tehnična
oprema. V nekaterih humani-
tarnih organizacijah poudar-
jajo tudi spodnje perilo. Prav
tako sporočajo, da bodo hu-
manitarne organizacije, štab
civilne zaščite ter uprava za
zaščito in reševanje javnost
sproti obveščali o zbrani ter
odposlani človekoljubni po-
moči.
Za pomoč beguncem na na-
slov Rdečega križa Slovenije,
so vam na voljo na naslovu
Mirje 19 v Ljubljani (telefon
061/12-61-200) ter v njihovih
območnih združenjih po vsej
državi. Za pomoč beguncem
ima Rdeči križ žiro račun štev.
50101-678-51579 šifra 6003
(s pripisom za begunce s Ko-
sova) .
Za pomoč beguncem, ki jo
zbira Slovenska karitas, so
vam na voljo na njihovem
ljubljanskem naslovu Ciril
Metodov trg 9 (telefon 061/
323-186) ter drugod po Slove-
niji. Slovenska karitas zbira
pomoč na žiro računu številka
50100-620-133 sklicna števil-
ka 05-1140116-623903 (s pri-
pisom za Kosovo).
Za pomoč begunskim otro-
kom, ki jo zbira Slovenski od-
bor za Unicef, vam je na voljo
telefon 061/159-31-43 ter žiro
račun 50102-678-99015 (s pri-
pisom nujna pomoč).
B.J.
V Celju beguncev še ni
Po podatkih Urada RS za priseljevanje in begunce do
torka, 13. aprila, v zbirnem centru v Celju ni bilo še
nobenega begunca s Kosova.
Kot je povedala Marjeta Furlan Istinič, namestnica
direktorja urada, je v Sloveniji trenutno 2.477 beguncev iz
ZRJ, glede na poglabljanje krize na Kosovu pa jih lahko v
prihodnjih mesecih pričakujemo še vehko več. V Sloveniji
trenutno deluje 10 zbirnih centrov, kjer je še vedno največ
beguncev iz BiH (v zbirnem centru v Celju jih je 250). Kot je
povedala Istiničeva, je vseh deset zbirnih centrov v Sloveni-
ji trenutno sposobnih sprejeti vsega skupaj še 500 begun-
cev, tako da bodo v primeru navala beguncev morali iskati
še druge rešitve. Največ beguncev s Kosova je trenutno v
zbirnem centru v Postojni, na našem območju pa jih je
nekaj le v Velenju, vendar so nastanjeni pri družinah in
svojcih.	N.-M. SEDLAR
Kozje praznuje
Danes začetek praznovanja občinskega praznika
v občini Kozje začenjajo
danes s praznovanjem ob-
činskega praznika, ki ga
praznujejo v spomin prve
omembe Kozjega v letu 1016.
Osrednje praznovanje bo ju-
tri, v petek, 16. aprila, danes
pa bo pestro v Osnovni šoli
Lesično, ki je med prejemni-
ki občinskih priznanj.
Med jutrišnjo osrednjo pri-
reditvijo, slavnostno sejo ob-
činskega sveta, bodo podelili
letošnja občinska priznanja, v
soboto, 17. aprila, pa bo me-
morial dr. Antona Soka v ko-
šarki, kjer bo sodelovalo šest
okoliških ekip. Prihodnji te-
den bodo v dvorani Kozjan-
skega parka v Podsredi praz-
novali dan Zemlje, nakar bo v
Kozjem še občinsko prvenstvo
v streljanju z zračno puško.
V maju bodo nadaljevali s sre-
čanjem kozjanskih pevskih zbo-
rov in ljudskih pevk v Kozjem
ter razstavo nagrajencev lon-
donske fundacije Jervvood na
gradu Podsreda. Med pomem-
bnejšimi prireditvami v počasti-
tev občinskega praznika bo še
majsko državno prvenstvo os-
novnošolcev ter srednješolcev v
karateju v Osnovni šoli Lesično.
Praznovanje občinskega
praznika začenjajo z današ-
njim slovesnim odprtjem ra-
čunalniške učilnice v tej upo-
števani šolski ustanovi, kjer se
veselijo devetih novih raču-
nalnikov, LCD projektorja ter
pohištvene opreme. Novo pri-
dobitev, namenjeno pred-
vsem pouku matematike, zgo-
dovine, slovenskega jezika in
likovne vzgoje, sta omogočila
domača občina in šolsko mini-
strstvo.
Šola v Lesičnem, ki je v zad-
njih letih pridobila novo telo-
vadnico ter prizidek z novimi
učilnicami, slavi letos 35-letni-
co dela. V šoli s 149 učenci so
zelo dejavni, saj so v zadnjih
letih pripravili regijski tekmo-
vanji mladih geografov ter me-
dobčinska športna tekmova-
nja, septembra pa bo v Lesič-
nem začetek regijske šolske
šahovske lige.
Šola je že tretje leto vključe-
na tudi v državni projekt 55
eko šol, pri čemer so se letos
posvetili raziskovanju odpad-
nih kovin. Letošnji projekt
Eko šole - kot načina življenja
bodo zaključili danes, ko bo v
šoli tudi otvoritev posebne
ekološke razstave.
- - ^ BRANEJERANKO
Ob selitvi v nove prostore sta direktor inštituta ERICo mag.
Franc Avberšek in minister za znanost dr. Lojze Marinček
podpisala pogodbo o sofinanciranju raziskovalne opreme.
Prenova v prostorih in opremi
Inštitut za ekološke razi-
skave ERlCo Velenje odslej
deluje v novih laboratorij-
skih in poslovnih prostorih,
ki jih je obnovil Premogov-
nik Velenje. Vrednost nalož-
be v obnovo zgradbe na Ko-
roški cesti je znašala 140 mi-
lijonov tolarjev, ob tem pa je
inštitut v glavnem iz lastnih
sredstev vložil še 70 milijo-
nov tolarjev v nakup nove
raziskovalne opreme.
K nakupu več kot 7 milijonov
vredne nove aparature, analiza-
torja, je tudi ministrstvo za zna-
nost in tehnologijo primaknilo
2,6 milijona tolarjev. Po mne-
nju direktorja ERlCa mag. Fran-
ca Avberška predstavlja nalož-
ba v prostore in opremo v skup-
ni vrednosti 200 milijonov to-
larjev pomemben mejnik pri
nadaljnjem razvoju inštituta, v
katerem je zdaj zaposlenih že
46 delavcev, predvsem visoko
šolanih strokovnjakov z različ-
nih področij. Do jeseni namera-
vajo pridobiti certifikat ISO
9001, v novo tisočletje pa vsto-
piti tudi s certifikatom EN
45000. Dejavnost inštituta, ki je
bil ustanovljen leta 1986, ko je
Slovenija doživela prvo večje
ekološko prebujenje, je vsesko-
zi tesno povezana s problemati-
ko varstva okolja in danes obse-
ga predvsem raziskovalno po-
dročje, tehnološke storitve in
svetovanje, izobraževanje ter
prenos znanja.
K.L., Foto: L. OJSTERŠEK
Z OBČINSKIH SVETOV
Letos prednost asfaltu
DOBJE - Občinski svetniki so v petek v prvi obravnavi sprejeli
proračun nove občine. Prihodki ter odhodki znašajo nad 63
milijonov tolarjev. Med odhodki je za družbene dejavnosti
namenjenih 24 milijonov tolarjev, s 14 milijoni, ki so predvideni
za naložbe, pa želijo predvsem asfaltirati. Tako načrtujejo
asfaltiranja cest Jezerce-Suho, k lovski koči Dobje, v Repuš ter
Dobje-Presečno. (BJ)
Manj za poplavljena stanovanja
LAŠKO - Občinski svet je sklenil, da lastnikom stanovanj in
stanovanjskih hiš, ki jih je prizadela lanska poplava, ne bo treba
plačati nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto
1999. Višino delne oprostitve nadomestila - gre za 82 upravičen-
cev - bodo za vsakega lastnika izračunali na podlagi prijavljene
kvadrature poplavljenih stanovanjskih površin. (IJ)
Lašcani v združenju
LAŠKO - Občinski svetniki so se odločili, da se bo občina
včlanila v Združenje slovenskih občin in mest. V združenju je
trenutno 71 občin. Laško bo zastopal župan Jože Rajh. (JI)
Direictorji za sicupno mizo
Konjiški župan Janez Jazbec je minuli petek pripravil
kolegij za direktorje vseh večjih podjetij v občini.
Kar devetindvajset se jih je zbralo v Draži vasi, kjer so različni
predavatelji govorili predvsem o možnih oblikah sofinanciranja
na lokalnem in regionalnem nivoju ter o sodelovanju z Evrop-
sko unijo. Prihodnje tovrstno srečanje bo v sklopu prireditev ob
občinskem prazniku.	B. P.
PO mzAv\
Sova dvakrat
sprejeta
LJUBLJANA, 7. apni
(Dnevnik) - Zaradi veta (jf
žavnega sveta na zakon o
Slovenski obveščevalno-vj^.
nostni agenciji je državnj
zbor ponovno odločal o
zakonu in ga ponovno spr^.
jel. Svetnike je motil zlastj.
17. člen, v katerem piše, dj"*
Sova posameznika, o kate."
rem zbira podatke, o tem nf
dolžna obvestiti, če bi to'
onemogočilo izvršitev dolo.''
čene naloge. Svetnik Branko*
Grims je že napovedal pobu)
do za oceno ustavnosti spori
nega člena.	j
Kadrovske \
spremembe |
LJUBLJANA, 8. aprila
(Delo) - Vlada je za šefa
kabineta na ministrstvu za"
notranje zadeve imenovala"
Barbaro Piano, za generalne-'
ga sekretarja pa Štefko Kora]
de-Purg. Notranji ministen
Borut Šuklje ni sprejel odi
stopni izjavi Slavka Debela-^
ka in Gorazda Trpine, držav-
nih sekretarjev v tem mini?
strstvu.	^
Odločilni meseci I
LJUBUANA, 9. aprila
(Delo) - Vodja slovenskih'
pogajalcev za vstop v EU dr!^
Janez Potočnik je povedal-
da mora šest prednostnih
kandidatk za članstvo, med
katerimi je tudi Slovenija, do
novembra pripraviti pogajal-
ska izhodišča za vsa področ-
ja. Med najzahtevnejšimi
nalogami Slovenije v prihod-'
njih mesecih bodo zato obln
kovanje ustreznejše regio-
nalne pohtike, privatizacija
bank in zavarovalnic ter us-^
tanavljanje nekaterih novih
institucij.
Slovenija ni
ogrožena
LJUBLJANA, 9. aprila
(Delo) - Odbor za obrambo
je podprl dogovor med vlado
in Natom o transportu vojaš-
ke opreme in osebja čez
ozemlje Slovenije. Obram-
bni minister Franci Demšar
je povedal, da Slovenija ni
posebej ogrožena, Slovenj
ska vojska pa je v povečani
stopnji bojne pripravljeno-
sti.
Obupani
brezdomci
POSOČJE, 12. aprila (De
lo) - Eno leto po katastrofal-
nem potresu so v Posočja
opravili le desetino potreb-
nih sanacij in zgradili osel"
od predvidenih 164 hiš. Vl^'
da se izgovarja, da je škod^
večja kot je sprva kazalo i"
da primanjkuje projektantom
in gradbenih delavcev,
stotine ljudi je še vedno bre^
doma.
Preiskave
LJUBLJANA, 12. aprila
(Delo) - Delati sta začeli ka^
dve parlamentarni komis')''
Ukvarjali se bosta z odgovo^;
nostjo funkcionarjev v zve^J
z najdbo orožja na maribo|^
skem letališču in v aferi HO''
mec.
EHHTEBina
PORTRET
5
Z znanostjo nad
nalezljive bolezni
Janko Lešnicar je petdeset let dela posvetil organizaciji infektološke službe v Celju in v Sloveniji ter pionirskemu
zdravljenju nekaterih infekcijskih bolezni
nedeljo, 11. aprila, na ob-
^ praznik Mestne občine
se je na sicer kratek sez-
^ častnih meščanov vpisal
Iznamenit celjski zdravnik
(Janko Lešničar. Velik do-
(jub in antinacist pred dru-
isvietovno vojno, doma in v
jjiii cenjeni strokovnjak in-
Itolog v zadnjih petih deset-
ih. Doktor medicinskih
I znanstvenik in raziskova-
la univerzitetni profesor,
(Dtor stoterim zdravnikom
,g)ecializantom. V 60. letih
lil med organizatorji ceplje-
ivseh otrok v Sloveniji proti
pški paralizi, z vztrajnim
Bskovalnim delom pa je
ispeval izjemno veliko k raz-
litvi klopnega meningitisa,
itnega virusnega hepatitisa
lymske borelioze.
E
[do ve, kakšna bi bila njegova
okovna pot, če bi se mu ure-
iSle mladostne namere, zapi-
letudi v letnem poročilu celj-
Igimnazije. V Izvestjih je na-
eč leta 1940 pisalo, da bo
ik Janko Lešničar študiral
ilicino s štipendijo tedanje
ske. Pa se je zataknilo pri
^jemnih izpitih v Beogradu,
nasto je odgovarjal le v slo-
iskem jeziku. Tako se je z
dnjo generacijo medicincev
!d drugo svetovno vojno vpi-
ina ljubljansko medicinsko
ttilteto. Ob izbruhu vojne je
br večina naprednih visoko-
tev odšel med prostovoljce,
Jalu se je vključil v OF, bil je
fi nekajkrat zaprt. Kljub ne-
memu in razburljivemu času,
katerega danes pravi, da je bil
»iiniv, mu je junija leta 1942
pelo opraviti prvi rigoroz. Od
"fni istega leta do jeseni 1943
to praktikant na infekcijskem
'delku ljubljanske bolnišnice,
^ je bil njegov šef pionir slo-
iske infektologije dr. Valentin
^ol. »Bili so to hudi časi,« se
®ininja dr Lešničar. »Zaradi
iiie in pomanjkljive prehrane
'''ili ljudje izčrpani in za infek-
leodporni. Več let ni bilo
Pljenja proti davici, bili pa so
''' drugi, manj razumljivi epi-
^iološki razlogi, ki so povzro-
' zelo veliko zbolevnost in
Jftnost. Delal sem v tistem
infekcijskega oddelka, ki se
"^enoval >davica<. Poleg bolni-
''z davico se je tu zdravila tudi
bolnikov s črevesnim ti-
in drugimi infekcijskimi
^^snimi obolenji. Poleti, ko je
^'o sprejemov doseglo vrhu-
sta v eni postelji vedno
j^is dva bolnika, pripetilo se je
da so v eni otroški postelji
Ni ležati štirje otroci. Izolir-
"•sob ni bilo, bolnike so spre-
in pregledovali na hodni-
f Poleti pa zunaj pod kosta-
P.<(
infekcijskem oddelku je dr.
delal dve leti na pato-
j^|^°"anatomskem inštitutu,
bil obdukcijski pomočnik
profesorja Hribarja. Tam je videl
nadaljevanke infekcijskih bolez-
ni - številne za davico in tifusom
umrie bolnike. Tako je spoznal
tudi kliniko in organske spre-
membe pri teh boleznih. »Na
patologiji sem pridobil veliko
znanja, ki sem ga pozneje korist-
no uporabljal pri strokovnem
delu,« pravi. »Zaradi slutenega
razvoja imunologije, kemotera-
pije in antibiotične terapije je
infektologija vzbudila v meni
močno zanimanje, tako da sem
sklenil, da bi se ji kasneje kot
zdravnik povsem posvetil. Od-
klonil pa tudi ne bi trajnega dela
v patologiji, saj je tudi patološka
morfologija dajala vtis, da se bo
njen že tedaj velik pomen z
razvojem naravoslovnih znano-
sti in medicinske tehnike bistve-
no povečal.«
Ob takšnih razmišljanjih je dr.
Janko Lešničar po koncu vojne
nadaljeval študij in ga aprila
1948 končal. 1. junija je začel
delati v celjski bolnišnici, ki je
imela tedaj le enajst zdravnikov.
Brezpredaha
Najprej je stažiral na kirurgiji,
nato še na ginekološko-porod-
niškem oddelku. Delal je tudi na
infekcijskem oddelku, ki so ga
po smrti prim. dr. Iva Raišpa
»obrobno« vodili internisti. Če-
sto je bil na oddelku kar sam,
brez kakršnekoli druge zdravniš-
ke pomoči. Takrat se je okužil z
davico, vendar k sreči brez večjih
posledic. Po skrbnem premisle-
ku je leta 1949 postal specializant
infektolog. Če je hotel specializa-
cijo, je moral sprejeti še mesto
honorarnega okrajnega zdravni-
ka in sanitarnega inšpektorja za
območje, ki danes predstavlja
celjsko zdravstveno regijo. »Ne-
kajkrat tedensko sem uradoval v
svoji pisarni v Narodnem domu,
ob sobotah in nedeljah sem obi-
skoval ambulante na terenu, v
bolnišnici pa sem moral dežurati
vsak tretji do četrti dan za šest
bolniških oddelkov,« opisuje ta-
kratne razmere dr. Lešničar. »V
času dežurne službe ni bilo pre-
daha. Če si le imel prosto minu-
to, je bilo potrebno na kirurgiji
»držati kljuke«. Ob razvoju so-
dobne anesteziologije se danes,
ko pogledam nazaj, čudim, da so
vsi moji anestezirani bolniki
srečno preživeli.«
Dr. Janko Lešničar je objavil
126 strokovno-znanstvenih
člankov, pet knjig, 20 poljudno-
znanstvenih člankov, 80 zapi-
sov s kongresov in recenzij.
Uredil je več publikacij o me-
ningitisu in deset knjig z refera-
ti s simpozijev o virusnih hepa-
titisih. Uredil je tudi dve Biblio-
grafiji zdravstvenih delavcev
ZC Celje. Za svoje delo je prejel
več priznanj in nagrad, od leta
1983 je častni član Slovenskega
zdravniškega društva.
Po vojni so bile razmere na
celjskem infekcijskem oddelku,
ki je bil zgrajen leta 1906 kot
izolirnica, izjemno slabe. Leta
1952 je dr. Lešničar zapisal: »Od-
delek je klasičen primer starih
pojmov in načel, ki so infekcij-
ske bolnišnice istovetili z azi-
lom, češ, da so mu potrebne
samo postelje in osebje. Zato
tudi nima nikakih diagnostičnih
prostorov, tudi sanitarnih ne.«
Takšen je oddelek z neznatnimi
spremembami ostal vse do leta
1964. Bolnike so sprejemali v
pisarni, ki je služila še za pisar-
no, čakalnico, sterilizacijo in-
štrumentarija... Čajne kuhinje
so bile stisnjene v konce hodni-
kov, v vseh bolniških sobah so
bile lončene peči, ki so zasmra-
jale in dimile, da je bilo težko
zdržati zdravemu človeku, kaj
šele bolnikom. Bolniki niso bili
ločeni ne po bolezni, niti po
spolu ali starosti. Dojenčki in
starejši otroci so ležali v istih
sobah z odraslimi. Prvih deset
let se je vsako leto okužil vsaj en
zdravstveni delavec z eno od
bolezni, ki so jo zdravili na od-
delku.
Podobno kot v Celju je bilo po
vsej Sloveniji. Dr. Lešničarja so
izredno slabi pogoji dela zelo
motili, zato se je intenzivno po-
globil v organizacijo infektološ-
ke službe in leta 1959 pripravil
razpravo o ureditvi te službe v
SRS s posebnim ozirom na usta-
nove za zdravljenje infekcijskih
bolezni, za katero je dobil re-
publiško priznanje. In kar je
morda še pomembneje - pričelo
se je počasi premikati. Leta 1960
je celjski oddelek dobil central-
no ogrevanje, do leta 1964 pa še
ambulanto, laboratorij, lekarno
in pisarno. S tem pa razmere na
oddelku še zdaleč niso bile reše-
ne. Miniti je moralo še četrt
stoletja »bednega življenja infek-
cijskih bolnikov«. Leta 1990 je
dr. Lešničar le dočakal izgradnjo
prizidka k infekcijskemu oddel-
ku.
Borba z otroško
paralizo
v petdesetih letih zdravniko-
vanja je dr. Janko Lešničar nare-
dil celjski infekcijski oddelek za
najpomembnejši raziskovalni
center za klopni meningitis v
državi in za vodilni raziskovalni
center za hepatitis. Kot epide-
miolog je vseskozi zasledoval
gibanje infekcijskih bolezni na
našem območju. Nekatere so
postale redkejše, nekatere so po-
vsem izginile, pojavile so se no-
ve. V petdesetih letih je izginila
davica in z njo krupozna davica,
po tihem je odšel težki trebušni
tifus... pojavilo pa se je veliko
število bolnikov z otroško parali-
zo. V letih od 1953 do 1956 je v
Sloveniji za to boleznijo zbolelo
571 ljudi, umrlo jih je 44. »Stra-
šna bolezen, zlasti njene posle-
dice, so napravile name močan
vtis,« pripoveduje dr. Lešničar.
»Čutil sem, da moram čim prej
narediti nekaj za cepljenje otrok.
Še danes gledam nekatere invali-
de iz tega obdobja in njihove
osebne in družinske tragedije. V
Sloveniji smo se kljub nasproto-
vanju strokovnjakov iz drugih
republik leta 1957 odločili za
takojšnje cepljenje s Salkovim
mrtvim cepivom. Pri zbiranju
denarja za cepivo je prav Celje s
svoji industrijo odigralo odločil-
no vlogo. V Železarni Štore smo
s pomočjo lokalnih funkcionar-
jev izposlovali velik del potreb-
ne vsote. Do leta 1960 smo cepili
260 tisoč šolskih in predšolskih
otrok, od tega v Celju 28 tisoč.
Uspeh ni izostal, saj so kasneje
oboleli le tisti, ki se niso cepili.«
Hkrati z otroško paralizo je
infekcijski oddelek leta 1953
presenetilo še 90 bolnikov s
klopnim meningoencefalitisom,
ki se je v Sloveniji prvič pojavil
po drugi svetovni vojni. Od ta-
krat bolezen v Celju redno prou-
čujejo, dognanja pa objavljajo v
različnih domačih in tujih stro-
kovnih revijah. Dr. Lešničar je
od leta 1960 do 1967 sistematič-
no raziskoval vzroke popunkcij-
skih težav po lumbalni punkciji
pri bolnikih z meningitisom in s
tega področja pripravil tudi dok-
torsko disertacijo.
Od leta 1952 do 1987 se je na
celjskem območju vse pogosteje
pojavljal tudi hepatitis A. V tem
času so na oddelku zdravili
11.600 bolnikov, med katerimi
je bila razvita delno težja oblika
virusnega obolenja jeter, ki je
zapuščala tudi trajne posledice.
V sodelovanju s švicarskim viru-
snim laboratorijem St. Gallen
jim je uspelo ugotoviti povzroči-
telja in to obliko bolezni razja-
sniti. Odkritja so omogočila izlo-
čanja okuženih krvodajalcev in s
tem izboljšala varnost transfuzij
krvi v vsej državi.
Klinični epidemiolog
v štirih desetletjih in pol je dr.
Janko Lešničar opravljal tudi de-
lo kliničnega epidemiologa, ki je
bilo nenehno povezano z iska-
njem vira infekcije in z ukrepi za
nadaljnje preprečevanje bolez-
ni. Sodeloval je pri mnogih po-
membnih akcijah in zlasti tiste v
prvih povojnih letih kljub kanč-
ku humornosti razkrivajo vso
tragiko tedanjega nepoznavanja
osnovnih higienskih navad. V
letih 1948 in 1949 se je med
osebjem bolnišnice pojavilo veli-
ko bolnikov s paratifusom B.
Sistematično je bilo treba pregle-
dati vso kuhinjsko osebje. Od-
krili so dve bacilonoski in ju
takoj premestili, reakcije glavne
kuharice Rezke, ki ni razumela
ukrepa, pa so bile strašne. »Sta-
nje v bolnišnici si je ogledal tudi
minister za zdravstvo in Rezka
se ga je hotela lotiti kar z veliko
kuhalnico,« se spominja dr. Le-
šničar. »Nekega dne je za vrati
obednice z valjarjem v roki pri-
čakala tudi mene, a je kolega
njene namere še pravočasno
preprečil. Gotovo ne bi bil odne-
sel cele glave.«
Leta 1954 je v kovinarski šoli v
Štorah izbruhnila epidemija pa-
ratifusa B. Obolelo je 132 učen-
cev in zaposlenih. Pri iskanju
vira infekcije so ugotovili, da je
starejša kuharica uporabila veli-
ko posodo za uriniranje. Urin je
potem zlila, v posodi pa pripra-
vila solato za ozimnico. Oboleli
so prav vsi, ki so jo uživali.
Infektolog nivec
nemočen
»Zaradi naglega razvoja medi-
cine in naravoslovnih znanosti
nasploh se pretekla doba tako
hitro odmika našim pogledom,
da se zdi, kot da se je že izgubila
v sivini daljne preteklosti,« ugo-
tavlja dr. Lešničar »Danes je sko-
raj nepojmljivo, da smo takrat,
ko sem se vključil v infektologijo,
imeli na voljo le simptomatsko
terapijo. Pomemben preobrat je
prinesel penicilin, kasneje še klo-
romicetin. Sledila je uvedba
streptomicina, tetraciklinov, vr-
stila so se vedno nova odkritja
antibiotikov. Pomemben prispe-
vek je dala preventivna medicina.
Zdravnik danes ne stoji nemočen
ob bolnikovi postelji kot takrat,
ko se je začela moja era infektolo-
gije. V petdesetih letih mojega
delovanja je bilo toliko dogodkov
in preobratov, h katerim je veliko
pripomogel tudi celjski infekcij-
ski oddelek. Bežen pregled uspe-
hov proučevanj nekaterih infek-
cijskih bolezni mi danes potrjuje,
da se nisem motil, ko sem že v
50. letih postavil splošno načelo,
da ne smemo dopustiti, da bi
razvite bolnišnice povsem zane-
marile raziskovalno delo. Delali
smo nenehno in pri tem često
puščali vnemar svoje družine.
Zato bi se rad tudi na tem mestu
zahvalil za razumevanje in pod-
poro soprogi Tatjani in sinovo-
ma, ki sta kljub temu, da sem
jima bil slab vzgled, saj me nikoli
ni bilo doma, oba izbrala zdrav-
niški poklic.«
iSfiš^^ JANJA INTIHAR
^E^Foto: GREGOR KATIČ
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA FINANCE
Davčna uprava Republike Slovenije
Davčni urad Celje
p.o. 399
OKLIC O JAVNI DRAŽBI
Na osnovi 75. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS,
številka 18/96, 87/97, 82/98 in 91/98) razpisuje Davčna uprava
Republike Slovenije, Davčni urad Celje prvo javno dražbo predme-
tov, ki so bili zarubljeni v postopku prisilne izterjave davkov in drugih
obveznosti.
Javna dražba bo v četrtek, 15.4.1999, ob 11. uri v prostorih STO,
Kidričeva 36, Celje.
Na javni dražbi bomo prodajali naslednje zarobljene predmete:
zarubljeni predmeti	cenilna vrednost
1.	osebni avto samara 1500, letnik 1993 180.000,00 SIT
2.	tovorno vozilo tam 130 T, letnik 1984 400.000,00 SIT
3.	kamionet renault trafic, letnik 1990	750.000,00 SIT
4.	tov. voz. mercedes 2226, letnik 1982 1.050.000,00 SIT
5.	tov. prikolica Vozila Gorica, letnik 1973 400.000,00 SIT
Ogled zarobljenih predmetov je možen dne 15.4. 1999 od 10. do
11. ure v skladiščnih prostorih STO, Kidričeva 36, Celje.
Kupci morajo ob prijavi na dražbo položiti varščino v višini 10% od
cenilne vrednosti posameznega predmeta. Najboljšemu ponudniku
se varščina všteje v ceno, ostalim pa bo vrnjena takoj po dražbi.
Od dosežene prodajne cene plača kupec prometni davek. Če so
zarubljeni predmeti prodani pravni osebi ali zasebniku za namene iz
6.	in 10. člena Zakona o prometnem davku ob izpolnitvi pogojev iz
7.	člena, se davek ne plača oziroma se plača po znižani davčni
stopnji.
Kupec mora prevzeti predmete takoj po dražbi.
Če zarubljeni predmeti na prvi javni dražbi ne bodo prodani, bo
druga javna dražba v četrtek, 22.4. 1999, ob 11. uri na istem
mestu.
Prodaja bo potekala po načelu »videno4;upljeno«, zato kupec nima
pravice uveljavljati kasnejših reklamacij z zvezi s kupljenimi predmeti.
KSBsmmssa
□
GOSPODARSTVO
ljubljansko-štajersico povezovanje
Mlekarna Celeia naj bi se še letos pripojila k Ljubljanskim mlekarnam - V Arji vasi samo proizvodnja sirov
Celjska in ljubljanska
mlekarna sta konec minu-
lega tedna uradno sporoči-
li, da se združujeta v eno
podjetje. Po poldrugem le-
tu pogovorov sta namreč v
četrtek popoldne direktor
Mlekarne Celeia Zdravko
Počivalšek in generalni di-
rektor Ljubljanskih mle-
karn mag. Mihael Urbanija
podpisala pismo o nameri
in napovedala, da naj bi do
združitve oziroma do pri-
pojitve celjske mlekarne k
ljubljanski prišlo najka-
sneje do jeseni.
V obeh mlekarnah poudar-
jajo, da je treba združitev čim
hitreje izpeljati. Zato bosta
vse potrebno za to pripravili
že do prvih skupščin obeh
družb, dokončna odločitev o
združitvi pa bo sprejeta le v
primeru, če jo bodo lastniki
podprli s tričetrtinsko večino.
»Razdrobljena mlekarska in-
dustrija nikakor ne bo mogla
preživeti tekme s konkuren-
co po sprostitvi zaščitnih
ukrepov v državah Cefte z
začetkom prihodnjega leta in
po vstopu Slovenije v Evrop-
sko unijo, zato so nujne pove-
zave,« pravi Zdravko Poči-
valšek. »Vse mlekarne in tudi
zadruge se tega dobro zave-
dajo, kar so dokazale tudi s
podpisom pisma o nameri o
medsebojnem kapitalskem
povezovanju. Namera, ki
smo jo napovedali z Ljubljan-
sko mlekarno je le izvedba
tega načelnega dogovora.«
Novo podjetje, ki bo nasta-
lo s pripojitvijo celjske mle-
karne k ljubljanski, bo za na-
še razmere zelo močno, saj
bo njegov delež pri odkupu in
predelavi mleka 50-odstoten,
tržni delež pa bo še nekoliko
večji. Združeni mlekarni bo-
sta lažje racionalizirali proi-
zvodnjo, znižali stroške ter
skrbeli za stalno posodablja-
nje tehnologij. V Arji vasi so
se z Ljubljančani že dogovori-
li, da se bodo specializirali
samo za proizvodnjo sirov.
Ljubljanske mlekarne pa bo-
do prevzele vso ostalo mleč-
no predelavo. Dolgoročno naj
bi v Mlekarni Celeia proi-
zvodnjo sirov povečali na 10
tisoč ton letno, kar pomeni,
da bi jo več kot podvojili.
Mlekarna Celeia je lani
odkupila 54,5 milijonov li-
trov mleka, predelala pa ga
je 52,5 milijonov litrov, kar
je za 16 odstotkov več kot
predlani. V mlekarni so lani
izdelali 3.983 ton sirov.
Z združitvijo mlekarn se
položaj pridelovalcev mleka
ne bo spremenil, zagotavlja
direktor Mlekarne Celeia. Ce-
lo okrepil se bo, saj jim bo
novo, močnejše podjetje, za-
gotavljalo večjo socialno var-
nost. Racionalizacija oziroma
specializacija proizvodnje pa
bo gotovo vplivala na struk-
turo zaposlenih, vendar se
število zaposlenih ne bo bis-
tveno zmanjšalo. »Dobrim
delavcem se ni treba bati, da
bi izgubili službo,« pravi Poči-
valšek. Na vprašanje, ali
združitev celjske in ljubljan-
ske mlekarne pomeni, da bo-
mo v Sloveniji imeli le eno,
močno mlekarno, Zdravko
Počivalšek odgovarja, da bo
glede na to, da se združujeta
štajersko in ljubljansko pod-
jetje, najbrž tako. Položaj bi
bil drugačen, če bi se, na pri-
mer, združili le štajerski mle-
karji. V Ljubljanskih mlekar-
nah in v Mlekarni Celeia so se
odločili, da se do dokončne
združitve ne bodo zaprli pred
pobudami za pripojitve dru-
gih mlekarn, vendar za sedaj
ne bodo z nikomer pričeli
konkretnejših dogovorov. O
tem, koga »spustiti zraven«,
bo odločalo novo podjetje.
JANJA INTIHAR
Slepišnilc dal za likof
Delavci Ingrada so te dni položili zadnjo ploščo poslovno in
skladiščno-proizvodnega objekta celjskega Klasja, ki so ga
decembra lani pričeli graditi na Hudinji. Sprva so načrtovali, da
bo nova zgradba, ki bo merila 3800 kvadratnih metrov in bo
stala blizu 700 milijonov tolarjev, končana do junija, vendar so
pozimi dela nekoliko zastala. Kljub temu pa zamuda ne bo
velika, saj se bo po napovedih direktorja Klasja Edvarda
Stepišnika uprava podjetja preselila v nove poslovne prostor-
ne že julija, delo v proizvodnem objektu pa naj bi steklo v
avgustu.	JI, Foto: SHERPA
Nov izdelek V
Jeklu
Konec minulega tedna so
v štorski jeklarni odlili prvi
šarži nerjavnega jekla, ki
predstavlja enega od strateš-
kih novih proizvodov druž-
be Jeklo. Na svetovnem trgu
se giblje cena nerjavnega je-
kla od dva do štiri tisoč in
pol nemških mark za tono.
Pomočnik glavnega direk-
torja družbe Jeklo Gorazd
Tratnik je povedal, da je se-
stava odlitih šarž narejena
po ameriškem standardu in
da se takšna nerjavna jekla
uporabljajo za izdelovanje
opreme za kemijsko, naftno
in prehrambeno industrijo,
za izdelke široke porabe v
gospodinjstvu in za okrasne
elemente v avtomobilski in-
dustriji. V Štorah so nerjavno
jeklo izdelali s pomočjo va-
kumsko oksidacijske napra-
ve, za katero so uporabili
elemente iz jeseniškega
Acronija ter dodatno opre-
mo proizvajalca Demag. Na-
pravo so montirali v letih
1997 in 1998, nato pa so mo-
rali razviti in osvojiti tudi no-
ve tehnološke postopke iz-
delave ter usposobiti opera-
terje za upravljanje. Pri tem
so jim pomagali jeklarski
strokovnjaki z Jesenic. JI
Dobre vezi tudi s turizmom
Mlekarna Celeia iz Arje vasi
in Celjske mesnine sta v zad-
njih letih navezali izjemno us-
pešne poslovne vezi z Bosno
in Hercegovino, pred dnevi pa
sta v Žalcu spodbudili predsta-
vitev hotelsko turistične po-
nudbe Neuma in vse županije
Hercegovsko Neretvanske.
Dolgoročnost in učvrstitev
poslovanja naj bi poslej bila
bolj dvosmerna, pa tudi slo-
venski turisti lepot hercegov-
skega Primorja še ne pozna-
mo dovolj, da bi jih vključili v
svoje dopustniško turistične
načrte. Na predstavitev turi-
stičnih zmogljivosti Neuma in
še posebej hotela Zenit v hote-
lu Žalec sta pobudnici, največ
Mlekarna Celeia, povabili svo-
je številne dobavitelje in po-
slovne partnerje. Vse kaže, da
bosta za letovanje v Neumu
najprej skušali pridobiti lastna
kolektiva in še nekatere s šir-
šega celjskega in šaleškega
območja. MITJA UMNIK
Vicko Jogunica, podpredsednik občinskega sveta Neum, Mile
Boškovič, generalni direktor hotela Zenit in predsednik turi-
stične skupnosti, Mihajlo Butigan, minister za trgovino in
turizem županije Hercegovsko Neretvanske, Zdravko Počival-
šek, direktor Mlekarne Celeia in Izidor Krivec, direktor Mesni-
ne Celje.
BAROMETEI
i
Sezonci že delajo
Na hmeljiščih v SpO(jJ
Savinjski dolini se je biv^J
delavcem žalskega Kmeti?:!
tva v stečaju te dni pridruži
10	še 517 sezonskih delav
cev iz Hrvaške ter Bosne ^
Hercegovine. V Perutnii^'
Ptuj, ki je prevzela organ™
zacijo letošnje pridelav^
hmelja, so povedali, da bo.'
do v teh dneh poskušali zA
časno zaposlili še 400
lavcev iz javnih del, delapj
potekajo po načrtih, za kati
gre zasluga zlasti delavcenfi
Kmetijstva, ki so kljub n«?
gotovim razmeram prevzel
11	vso skrb za pripravo hme^
Ijišč.	i
Spremembe v i
Merkuriu ^
v trgovskem podjetji?
Merkur so po enem leiii
priprav spremenili organi
zacijo poslovanja, s katero
sledijo trendom organiziraj
nja velikih sodobnih trgovi
skih podjetij po svetu. Po^
novem Merkur sestavljajo,
Nabavno-distribucijski cen-
ter, Veleprodaja, MaloproJ
daj a, Storitve in strokovnaj
področja, Takšna organizi'
ranost, pravijo v podjetju!
bo omogočala specializaci-
jo na nakupne in prodajne
procese, dobaviteljem in
večjim kupcem pa bo zago-
tavljala učinkovitejše stori'
tve. Večje kakovosti stori-
tev bodo deležni tudi potro
šniki.	i
Orodjarna Evrope
Od 18. do 20. aprila bo v
Rogaški Slatini mednarod;
na konferenca o industrij-
skih orodjih ICIT 99, ki jo je
ob podpori ministrstva za
znanost, ljubljanske in ma;
riborske strojne fakultet^
ter nekaterih podjetij pn^
pravil center orodjarstva
Tecos iz Celja, Na konfe^
renči bodo poleg domačih
strokovnjakov sodelovali
predstavniki skoraj vseh
evropskih držav in Japon^
ske. Razpravljali bodo o no^
vih trendih in tehnologijah
v orodjarstvu in o sodobi
nem vodenju orodjari)
Mednarodni konferenci b(>
sta na sejmišču Tabor v Ma;
riboru od 21. do 23. aprilj
sledila še mednarodna se)
ma orodij, orodjarstva
orodnih strojev ter plastik«,
gume in kemije. Na obeb
sejmih bo sodelovalo preko
300 razstavljavcev iz šestv
naj stih držav.	.
Sejem Megro
Na Pomurskem sejmu ^^
Gornji Radgoni so v torek.
13. aprila, odprli 12. med;
narodni sejem Megra,
velja za največji speciali^i'
rani sejem gradbeništva ii^
gradbenih materialov ^
Sloveniji. Na sejmu, ki I'"
trajal do 17. aprila, dajejj
letos poseben poudaril
potresno varni gradnji,
polnjujejo pa ga stroko^i^l
posveti s področja gradb^^
ništva, predstavljene pa ^
tudi možnosti in po^^^^
evropskega trga na ^^^
področju.
Prostovoljni vstop v sistem DDV -
prednost in slabosti
. Položaj malih zavezancev
Mali zavezanec je lahko po svojem pravnoformainem statusu tako
samostojni podjetnik kot tudi gospodarska družba, ki ne dosega prometa 5
milijonov tolarjev v zadnjih dvanajstih mesecih poslovanja. V primeru, ko
bo mali zavezanec opravil promet blaga ali storitev zavezancem za DDV, bo
torej moral izstaviti račun, na katerem ne bo obračunaval DDV. To pa
pomeni, da si takšni zavezanci ne bodo mogli poračunati vstopnega davka.
Saj ga svojemu dobavitelju tudi ne bodo plačali, če je le-ta mali zavezanec
Velika večina tistih, ki v lanskem letu niso dosegli 5 milijonov tolarjev
prometa, se trenutno odloča ali se prostovljno prijaviti v sistem DDV ali ne
oziroma postati davčni zavezanecali ne. Odločitev vsekakor ni enostavna,
saj je potrebno pretehtati več dejavnikov in ni nujno, da v vsakem primeru
drži, da je bolje biti izven sistem DDV kot del tega sistema.
Pri odločitvi za prostovoljni vstop v sistem DDV je potrebno analizirati
naslednje dejavnike: dejavnost v kateri poslujejo, dobavitelje oziroma
partnerje s katerimi sodelujejo ter kupce, katerim prodajajo svoje
blago ali pa storitve.
Za lažjo odločitev navajamo nekaj primerov. Primeri so razdeljeni v dva
sklopa. V prvem predvidevamo, da so vhodni računi visoki (stroški
dobaviteljev), v drugem pa predvidevamo, da so nizki.
Vrednost vhodnih računov je visoka
v primeru prodaje končnemu kupcu, ko je vrednost vstopnih računov
visoka, je zelo pomembno ali kupec posluje z dobaviteljem, ki je davčni
zavezanec ali z nekom, ki to ni. V prvem primeru bo imel namreč pravico
do odbitka vstopnega davka, v drugem primeru pa ne. Če se podjetje ne
registrira, lahko na trgu nastopa z nižjo ceno, saj mu ni potrebno plačati
DDV (nima pa pravice odbiti vstopnega DDV). Pričakuje lahko večjo
realizacijo, saj je s svojo ceno ugodnješi od konkurence, vendar posluje z
nižjim dobičkom. V tem primeru bo njegov dobiček predstavljala razlika
med neto in izstopnim in neto vstopnimi računi. V primeru, če je končni
kupec zavezanec za DDV je realizacija sicer nekoliko manjša, zato pa je
dobiček večji.
v primeru, ko je podjetje člen v verigi in je dobavitelj drugemu podjetju,
ki ni zavezanec za DDV, potem velja, da se mora podjetje, ki se ne registrira
za DDV na trgu nastopati z nižjo ceno, sicer ni konkurenčno.
V	primeru, ko so vstopni računi visoki v primerjavi z izstopnimi
računi, je bolj smiselno, da se mali zavezanec registrira kot zavezanec
za DDV.
Vrednost vhodnih računov je nizka-kar še posebej velja pri
storitvenih dejavnostih
Pri nizkih vhodnih računih, ni bistvene razlike v primeru, da podjetje ali
fizična oseba posluje z davčnim zavezancem ali s tistimi, ki niso v sistemu
DDV. Vendar je podjetje v primerjavi s podjetjem, ki je zavezanec za DDV,
bolj konkurenčno. Dobiček je v tem primeru nekoliko nižji, pričakovati
pa je, da se bo povečala realizacija, vendar je administracija v zvezi z DDV
zahtevna in morda pretehta izgubo dobička.
V	primeru, ko je vrednost vhodnih računov v primerjavi z izstopni-
mi nizka, je bolj smiselno, da se mali zavezanec ne registrira kot
zavezanec za DDV. Vendar mora vsakdo sam proučiti položaj na trgu
in odnos, ki ga ima z drugimi gospodarskimi subjekti. Pomembno je
vse. Od koga kupuje, komu prodaja, kakšen je delež vstopnih računov
v primerjavi z izstopnimi, kakšna je njegova dodana vrednost,
denarni tok itd.
INFORMACUSKA PISARNA JE PODAUŠALA ČAS DELOVANJA
Strokovnjaki za davek na dodano vrednost bodo bodočim zavezancem
za DDV odgovarjali na vprašanja vsak torek in četrtek od 10. do 13. ure
(061/17-34-410 in 17-34-412).
Vprašanja lahko zastavite tudi preko elektronske pošte
ddv.info@gov.si.
Odgovore na najbolj pogosto zastavljena vprašanja pa najdete na spletni
strani: www.sigov.si/mf/slov/ddv/ddv.html

GOSPODARSTVO
□
poplava spodbudila obnovo
ivec kot pol milijarde tolarjev visoki škodi in velikim naložbam je Zdravilišče Laško lani poslovalo z dobičkom
^joboto so v Zdravilišču
|iO pripravili že tradicio-
uj dan odprtih vrat, ki je
letos še bolj obiskan kot
Ijt^ja leta. Tudi uradno so
ijjreč odprh prenovljen no-
jjj bazenski kompleks,
pa so tudi petletni ci-
^posodobitve hotelskih in
zmogljivosti, v katero
vložili 1,6 milijarde tolar-
ip^stvo zdravilišča je zado-
j[,o z lanskimi poslovnimi
(Itati, še zlasti, ker so jih v
(fldem letu spremljale šte-
lenevšečnosti. Kljub neneh-
I prenovam in novembrski
ptrofalni poplavi, zaradi
fre so imeli za 60 milijonov
(jev izpada dohodka, skup-
ikode pa je bilo za kar 557
jonov tolarjev, so zabeležili
irdnih 82 tisoč nočitev in
tisoč dnevnih obiskov. Us-
ili so 1,3 milijarde tolarjev
odkov in 16 milijonov čiste-
Jobička. Prav poplava jih je
dbudila k temu, da so v
elskih objektih in v bazen-
n kompleksu obnovili več
so načrtovali. »Zelo smo
bvoljni, saj smo v samo ne-
mesecih prenovili skoraj
Uno pritličje hotela Vrelec in
pzaprav na novo zgradili
[anji bazen,« pravi direktor
ivilišča mag. Roman Ma-
, »Kot velik uspeh štejem
i to, da je zdravilišče ves čas
tjemalo goste.«
dravilišče Laško je pred pe-
i leti pričelo z novo strategi-
razvoja zdraviliškega turiz-
lin dodatne ponudbe. K te-
sta jih primorala vse večja
ikurenca drugih slovenskih
svnih zdravilišč in pred-
5n želja, da gostom, tudi
im z napotnicami, ponudijo
čim višjo kakovost storitev. V
tem času so zgradili zunanji
bazen in prenovili sobe v hote-
lu Vrelec, lani so zgradili še
energetsko postajo, obnovili
bolniške sobe v Zdraviliškem
domu ter preuredili gostinski
del pred notranjim kopališčem
in savne, od pred nekaj dnevi
pa je zdravilišče bogatejše za
popolnoma obnovljen notranji
bazenski kompleks, nad kate-
rim so uredili še nov oddelek
za fizioterapijo in center za fit-
nes, uredili so tudi dva nova
salona, popolnoma nov izgled
pa so dobili tudi vhodna avla z
recepcijo ter garderobe in sani-
tarni prostori pred kopališčem.
Te dni bo dokončan tudi nov
center zdravja in lepote z indi-
vidualnimi kopelmi, kozmetič-
nim in pedikerskim salonom,
masažami, solarijem in podob-
no.
Zdravilišče je v zadnjih pe-
tih letih vložilo v posodobitev
1,6 milijarde tolarjev, od tega
je samo notranji bazenski
kompleks stal 830 milijonov.
Polovico denarja so prispevali
sami, 500 milijonov tolarjev je
bančnih posojil, s 360 milijoni
dokapitalizacije pa je v druž-
bo kot 30-odstotni lastnik
vstopil Gradiš.
Roman Matek napoveduje,
da se kljub dosedanjemu ob-
sežnemu naložbenemu ciklu-
su še ne bodo ustavili. V hote-
lih Vrelec in Zdraviliški dom,
ki jima je komisija že prisodila
štiri oziroma tri zvezdice, želi-
jo s preureditvijo prostorov
pridobiti še 38 dvoposteljnih
sob, z novimi programi pa bo-
do razširili tudi ponudbo raz-
ličnih kopeli. Naložba bo ve-
ljala 120 milijonov tolarjev.
Kmalu bodo narejeni tudi pro-
jekti za ureditev varovanih
stanovanj za starejše v zdravi-
liških depandansah v Debru,
še letos pa bodo pričeli urejati
dokumentacijo za gradnjo no-
vega hotela ob izlivu Rečice v
Savinjo. Hotel bo imel višji
standard, namenjen pa bo tu-
di kongresnemu in športne-
mu turizmu.
JANJA INTIHAR
Foto: GREGOR KATIČ
Notranje kopališče v zdravilišču je zgrajeno na temeljih prejšnjega. V njem so ob velikem
rekreativnem bazenu še terapevtski bazen z masažnimi šobami, manjši otroški bazen, bazen
za knajpanje in sončna terasa.
%isa dogovora so se udeležili vsi člani uprave Gorenja in sveta delavcev ter predstavniki
sindikata.
Dogovor o sodelovanju
Nsednik uprave Gorenja Jože Stanič in predsednik sveta delavcev Peter Kobal sta
Jisala dogovor, ki normativno urejuje soupravljanje zaposlenih pri upravljanju
Ujetja. Gre za osnovno regulativo, ki ji mora slediti vsakodnevno soodločanje v praksi.
'Soupravljanje nikakor ne sme biti ovira za razvoj Gorenja, ampak dodatna spodbuda,« je
^^aril Kobal. »Če hočemo Gorenju najboljše, moramo vsi zaposleni razmišljati kot lastniki.«
^Pis dogovora je pozdravil tudi Stanič, saj so po njegovem v vsakem sistemu, četudi gre za
kapitalistične odnose, najpomembnejši ljudje. To potrjujejo tudi najnovejše teorije, ki
prav v državah z najbolj razvito tržno ekonomijo. »Nihče ne podcenjuje pomena
r'tala, toda za njim morajo stati ljudje in zelo je pomembno, kakšni odnosi vladajo med
j '■« je poudaril Stanič. Podpis dogovora so pozitivno ocenili tudi predstavniki sindikata Skei,
J^nu katerih je Emil Krušič povedal, da podpis akta, v katerega je bilo treba vložiti veliko
i^^nj, pomeni dobro podlago za soočanje zaposlenih o sedanjosti in prihodnosti Gorenja in
za obojestranski sporazum za doseganje istega cilja.	VZ, Foto: HJ
Bo gospodarstvo
vodila Celfanka?
Predsednik vlade Janez Dr-
novšek je pred kratkim za no-
vo gospodarsko ministrico
predlagal 55-letno profesorico
ekonomske fakultete dr. Teo
Petrin, ki se je že v preteklih
letih pojavljala na širših sez-
namih za vodenje tega resorja.
Dr. Tea Petrin je Geljanka. Po
končani srednji ekonomski šo-
li se je vpisala na ekonomsko
fakulteto in diplomirala leta
1969. Pred tem je delala kot
prodajna referentka v Cinkarni
Celje. Po diplomi je odpotovala
na študij v ZDA, kjer je leta 1971
magistrirala in se leto kasneje
kot docentka za predmet eko-
nomika notranjega prometa
zaposlila na ljubljanski eko-
nomski fakulteti. Leta 1981 je v
ZDA tudi doktorirala. Dr. Petri-
nova je pripravila več kot 30
raziskovalnih projektov s po-
dročja gospodarstva, večkrat
pa je bila svetovalka vladnih in
mednarodnih organizacij. Velja
za eno najboljših slovenskih
izvedenk za prestrukturiranje
podjetij.	JI
Dr. Tea Petrin
Pogovor o odnosih med Slovenijo in Hrvaško so vodili (od leve) podpredsednik Kluba Zlatorog
Roman Gracer, veleposlanik dr. Ivica Maštruko, Jože Volfand in državni podsekretar dr. Peter Toš.
Dobro v senci slabega
Celjski gospodarstveniki so zaskrbljeni zaradi nestabilnosti hrvaškega gospodarstva -
Blagovna menjava tudi letos upada
Ob osamosvojitvi leta 1991 je znašala bla-
govna menjava med Slovenijo in Hrvaško 5,6
milijard dolarjev, lani pa le še nekaj več kot 1,1
milijarde. Vzrok za ta^ne razmere je počasno
sprejemanje pomembnih gospodarskih spo-
razumov, letos pa gospodarsko sodelovanje
med državama ogrožata še nelikvidnost hr-
vaških bank in plačilna nesposobnost števil-
nih podjetij na Hrvaškem.
Ker imajo med slovenskimi podjetji, ki izvažajo
na Hrvaško, največji, 8,2-odstotni delež celjska
podjetja, celjsko gospodarstvo pa dosega drugo
mesto po številu uvoznikov, so v številnih podjet-
jih zaskrbljeni, kako bosta državi uredili mnoge
odprte probleme in kakšne bodo posledice hude
ekonomske krize pri sosedih. Klub podjetnikov
Zlatorog Celje je zato minuli teden povabil v goste
veleposlanika Hrvaške v Sloveniji dr. Ivico Ma-
štruka, državnega podsekretarja v ministrstvu za
zunanje zadeve dr. Petra Toša in vodjo oddelka
GZS za mednarodno sodelovanje mag. Matevža
Bambiča. Govorili so o aktualnih odnosih med
državama, o razmerah v hrvaškem gospodars-
tvu in o možnostih za skupne gospodarske in
politične nastope Slovenije in Hrvaške.
Dr. Maštruko je poudaril, da so odnosi med
Slovenijo in Hrvaško odlični, vendar so preveč
v senci nerešenih vprašanj v zvezi z jedrsko
elektrarno. Ljubljansko banko, maloobmejnim
prometom in premoženjsko-pravnimi proble-
mi. Glede na lani so sicer pogajanja med drža-
vama nekoliko napredovala, vendar bo očitno
potrebna arbitraža. Dr Maštruko vidi vzrok za
težave na področju gospodarskega sodelova-
nja predvsem v prepočasnem uresničevanju že
sprejetih sporazumov, zato meni, da bi morali
gospodarstveniki v obeh državah bolj pritisniti
na svoja ministrstva in vladi. Kot dobre je
odnose med državama ocenil tudi dr. Toš,
vendar je poudaril, da je slovensko gospodars-
tvo vse bolj zaskrbljeno zaradi nestabilnosti
hrvaškega. Slovenska podjetja bi več izvažala
na Hrvaško, vendar se bojijo tveganj s plačili, ta
čas pa so zadržana tudi zaradi napovedi, da bo
deset hrvaških bank šlo v stečaj. Matevž Bam-
bič je povedal, da blagovna menjava med
državama še naprej pada, vzrok za takšne
razmere pa vidi v pomanjkanju politične volje
na obeh straneh.
Celjske gospodarstvenike je zanimalo, ali se
bo finančna in gospodarska kriza na Hrvaškem
nadaljevala tudi v predvolilnem času in še po
njem. Dr. Ivica Maštruko je prepričan, da bo
vodilna stranka, če želi zmagati, zagotovo mora-
la vsaj deloma stabilizirati gospodarstvo.
JANJA INTIHAR
^SgSBESSniM
8
KULTURA
Zgodovina se v Celju
dobro počuti
Doslej največja razstava o Celjskih v Stari grofiji Pokrajinskega muzeja Celje na ogled do konca novembra - Slovesna
otvoritev v Marijini cerkvi; z baklami po mestu
Kako lepo je lahko Celje v soju bakel, kako skrivnostna, a
zadnja leta vendarle vse bolj raziskana preteklost mogočnih
Celjskih zna pritegniti tudi novodobne meščane in kako
prijazno in privlačno, čeprav zaznamovano z nabojem dra-
matičnosti, kakršne je bil tudi sicer poln vek Celjskih, zna
biti mesto 543 let po smrti zadnjega moškega potomca
mogočne rodbine, smo lahko v mestu ob Savinji doživeli v
ponedeljek zvečer. Da ima zgodovina rada Celje in da se v
tem mestu dobro počuti, saj jo znajo celjski zgodovinarji
negovati in razvajati, je ob odprtju razstave Grofje Celjski
poudaril tudi minister za kulturo Jožef Školč.
Grofje Celjski je doslej naj-
večja razstava o rodbini Celj-
skih, delo višje kustodinje Po-
krajinskega muzeja Celje Ro-
lande Fugger Germadnik, ki
se je širokega projekta o Celj-
skih lotila že pred leti. V leto
1997 segajo prve prireditve,
vezane na okrogle obletnice iz
zgodovine Celjskih, lanski
mednarodni simpozij je z ude-
ležbo eminentnih strokovnja-
kov pridal kanček več znane-
ga o preteklosti znamenite
rodbine, v ponedeljek odprta
razstava pa je doslej najbolj
obsežna in kronološko pre-
gledna razstava o Celjskih.
Razstavo na 500 kvadratnih
metrih v pritličju Stare grofije,
ki jo je Rolanda Fugger Ger-
madnik skupaj s sodelavci iz
Pokrajinskega muzeja in šte-
vilnimi zunanjimi strokovnja-
ki oplemenitila z vrsto prvič
prikazanih eksponatov iz živ-
ljenja in vladanja Celjskih, si
bodo Celjani lahko ogledali do
konca novembra. Zatem bo
gostovala na Hrvaškem, v Av-
striji in Madžarski, stalno me-
sto pa ji bo kasneje Celje po-
nudilo v Knežjem dvorcu ali
Starem gradu, eni od zgodo-
vinskih lokacij Celjskih.
Najstarejša žovneška listina
iz 12. stoletja, portreti Frideri-
ka I., Friderika II. in Ulrika II.,
ki jih je slikar Rudi Španzel
naslikal po lobanjah Celjskih,
nekaj redkih predmetov najde-
nih na Starem gradu in v Knež-
jem dvorcu, gradivo izposoje-
no iz hrvaških, madžarskih,
poljskih, nemških, avstrijskih,
jugoslovanskih in čeških mu-
zejev ter 12 od 18 najdenih
lobanj Celjskih, za katere je dr.
Zvonka Zupanič Slavec z In-
štituta za zgodovino medicine
v Ljubljani ugotovila komu pri-
padajo, so morda ene večjih
zanimivosti razstave. Razsta-
ve, ki se gleda kot stoletja dol-
ga zgodba, začeta s prikazom
originalne listine Žovneških iz
12. stoletja in zaključena (ali
pa tudi ne!) s smrtjo zadnjega
Celjskega v letu 1456.
IVANA STAMEJČIČ
Foto: GREGOR KATIČ
Grofje Celjski - pod oltarjem Marijine cerkve na Prešernovi
ulici v grobnici Celjskih počivata Friderik 11. in Ulrik II.
Nagrobni govor ob smrti svetlega grofa Ulrika Celjskega
Johannesa Rota v prevodu Primoža Simonitija in interpreta-
ciji dramskega igralca Petra Boštjančiča, posebej za to prilož-
nost skomponirana 2 stavka; Svečana glasba celjskih (Viteški
turnir. Svatba, 1436) in Danes grofje Celjski in nikdar več
(Umor, Pogreb) skladatelja Urbana Kodra v izvedbi Trobilne-
ga septeta, tolkalistov in orglavca simfonikov RTV Slovenije
ter pesem mlade pevke Nuške Drašček, maturantke I. Gimna-
zije v Celju, ki jo je o minevanju časa ubesedil Janez Menart,
so množico obiskovalcev otvoritvene slovesnosti v Marijini
cerkvi uvedli v mogočen in dramatičen vek Celjskih.
ZAPISOVANJA
Moč informacije
Strah pred Billom Gatesom,
lastnikom Microsofta, ni strah
pred kapitalom, s katerim raz-
polaga, marveč - preprosto -
strah pred informacijami, s ka-
terimi zaradi ogromne količine
kapitala, ki mu omogočajo sor-
tiranje informacij in njihovo
kopičenje, razpolaga.
Strah totalitarnih družb in
katoliške cerkve pred ljudmi, ki
razpolagajo z ogromnimi knjiž-
nicami, u katerih se kopičijo
znanstvene informacije, ni
strah pred znanjem, temveč
strah pred močjo, pred iforma-
cijo, s katero tovrstni »knjižni-
čarji« razpolagajo. Ja, nekako
seje treba strinjati z U. Ecom in
J.L. Borgesom, daje bil Giorda-
no Bruno kriv samo zato, ker je
bil lastnik ene take knjižnice.
Prav. Kaj pa danes, ko vsako
stanovanje takorekoč premore
svoj računalnik? Ko je v vsakem
računalniku nešteto informa-
cij? Resda neurejenih, nesiste-
matiziranih, nekatalogizira-
nih... Je morda informacija po-
stala nepomembna? Je izgubila
svojo moč?
Ne, toda informacija, ki želi
imeti neko moč. mora danes
imeti svojega naslovnika, mora
biti lansirana v točno določe-
nem času, mora biti sistemati-
zirana in katalogizirana. Kdor
gleda srbsko televizijo, lahko v
nekaj urah postane popolnoma
nemočen. Razorožen. In to
zgolj zaradi dobro izbrane in
urejene informacije.
Predstavljajte si ljudi, ki tako
izbrane in urejene informacije
spremljajo že leta, že deset let
in več... A so sploh še lahko
normalni? Sploh še lahko funk-
cionirajo v sodobnem svetu, ko
bi si vsak sam naj izbiral in
sistematiziral svoj informacij-
ski blok?
Ja, poteza zaveznikov zdru-
ženih v Nato, ki od srbskega
vodstva zahteva šest ur progra-
ma, ki ga ne bo pripravM
srbska televizija, je zato pop(^
noma razumljiva; Srbom je ij^
ba omogočiti tudi informaci^^
ki ne bo več tako zelo urejenai^
izbrana, selekcionirana. Trebi
jih je naučiti, da sami izbiraj
med več informacijami. Jimpi
kazati, da ima sodobni človi
možnost izbiranja; tako
lahko izbira med nekaj vrstam
sira, med tem ali bo kupil ^
ponski ali nemški avtomoii]
lahko izbira tudi med vrstaii
informacije. Toda, kako to r®
ložiti nekomu, ki ne more izb
rati niti med dvema vrstam
marmelade?!
Samo. za ilustracijo; le info
macijsko popolnoma zdresiru
človek je sposoben s svojim tek
som braniti navaden most prt
bombardiranjem. »Knjižnih
jev« v Srbiji že dolgo ni več. h
je jih je od tam izgnala obk
ali so se informacijsko zavedn
samo odselili. No ja. tisti m
stovi. hmm. v trenutku, ko l
prvi bombnik nekoliko niii
preletel takšen most, bi večin
ljudi najbrž poskakala z njeg,
se razbežala, tekla na vso ma
če je treba tudi v Albanijo.
Kot vsi mi, želi tudi Nm
vsem tem nesrečnikom zgolj
magati; jih enostavno vkljuH
nazaj v življenje. Jih kot podgi
ne potegniti iz kanalov in jim
baterijo posvetiti v oči. Jih, mfl
da se bo sliši nekoliko pretirani
ozdraviti. Rehabilitirati.
Piše: TADEJ ČATER
O prvi slovenski pesnici
V Celju je danes simpozij o Savinjcanki Fany Hausmann
v Celju je danes, v četrtek,
15. aprila, simpozij o življenju
in delu Fany Hausmann, prve
slovenske pesnice. Upoštevani
slovenski slavisti in zgodovi-
narji želijo podrobneje osvetli-
ti njeno življenje in delo ter
prelomni čas, v katerem je ži-
vela.
Tako so na simpozij v celj-
skem Muzeju novejše zgodovi-
ne povabili veliko strokovnja-
kov, med katerimi sta dva slo-
venska akademika. V dopoldan-
skem delu bodo predavali doc.
dr. Igor Grdina, akademika prof.
dr. Vasilij Melik in prof. dr. Mat-
jaž Kmecl, izredni prof. dr. Ja-
nez Cvirn, docent dr. Stane
Granda in prof. dr. Franc Roz-
man, ki se bodo lotili revolucije
leta 1848 ter slovenske vloge,
slovenske književnosti in druž-
be prejšnjega stoletja ter sloven-
skega prostora v nemških očeh.
V popoldanskem nadaljeva-
nju se bodo zvrstili dr. Andrej
Studen, mag. Frančiška Buttolo,
mag. Peter Svetina, prof. dr.
Marija Stanonik in Tone Šepe-
tavc, pri čemer bo mogoče slišati
veliko zanimivega o graščini No-
vo Celje (kjer je prva slovenska
pesnica živela), o pesničinem
življenju, o metrični in kitični
podobi njene poezije, vprašanju
folklorizacije ter pesničinih celj-
skih sodobnikih.
Po dopoldanskem in popol-
danskem delu bo na vrsti disku-
sija. Prišli naj bi celo do nekate-
rih novih spoznanj o življenju in
delu Hausmannove, ki se je pri-
selila v Dobrišo vas v Savinjski
dolini v prelomnem času, ko je
njen oče kupil graščino Novo
Celje. Svojo liriko je objavljala v
Celjskih novinah. Slovenskih
novinah in Sloveniji.
Pobudnik simpozija je do-
cent dr. Igor Grdina iz Šent-
jurja ter oddelek ljubljanske
filozofske fakultete za slavi-
stiko, ki sta ga pripravila s
pomočjo Muzeja novejše zgo-
dovine Celje. Po simpoziju
bodo razprave objavljene v
knjižni obliki.
BRANE JERANKO
Revizor v
Gornjem Gradu
Gledališka skupina Kultur
nega društva Gornji Grad je'
letošnji gledališki sezoni u-
pela postaviti na oder že drif
go igro.
Tokrat so se gornjegrajst
gledališčniki odločili za sati-
rično komedijo Igorja Torkai
ja z naslovom Revizor 93. Pf^
mierno bodo igro predstavili'
soboto, 17. aprila, ob 20. un-
in jo ponovili dan kasneje,!^
rej v nedeljo, 18. aprila, ob
uri; obe predstavi bosta v dvi'"
rani Kulturnega društva v Go^
njem Gradu.
Za selitev icnjižnice in arhiva
Ministra za kulturo Jožefa Školča so med ponedeljkovim delovnim razgovorom s celjski"'
županom Bojanom Šrotom seznanili s trenutno največjimi problemi celjske kulture.
Ob vprašanjih financiranja kulturnih ustanov in bojazni, da občina preprosto ne bo zmogl^i
zagotoviti svojega deleža denarja za vse potrebe kulturnih ustanov, zlasti pa za investicijsj^i'
vzdrževanje, je minister Školč povedal, da imajo v letošnjem proračunu za selitev Zgodovii^i
skega arhiva Celje pripravljenih 140 milijonov tolarjev. S tem denarjem naj bi uredili prostof^
za potrebe arhiva v poslovni stavbi Tkanine, ki naj bi jo odkupila občina.
Po najbolj optimistični varianti bi tako do selitve arhiva lahko prišlo do konca prihodnj^o^
leta, ko naj bi se v nove prostore vselila tudi Osrednja knjižnica Celje. Celjani so v ponedelj^''
ministra seznanili s pobudo, da bi za potrebe knjižnice uredili prostore v Knežjem dvorcu,
pobudo pa podpirajo tako v občini kot v stroki. Spomnimo, da je bila še nedavno aktuali^^J
selitev Osrednje knjižnice Celje v prostore Mohorjeve družbe v Prešernovi ulici, vendar ^J
imeli v ministrstvu zlasti zaradi nerešenih vprašanj lastništva precej pomislekov.

KULTURA
□
Od kod prihajamo?
Kaj smo? Kam gremo?
,,0d kod prihajamo? Kaj
Kam gremo?« Tako je
jviti slikar Paul Gauguin
plovil eno svojih zadnjih
j)[ z Južnega morja, in če-
[jvz vsem svojim bitjem in
jjem nikoli ni mogel zado-
djivo odgovoriti na taista
prašanja, je z njimi opozo-
I na univerzalno, usodno
ivezanost narodov in kul-
r vsega sveta v opredelje-
jiju posamezne eksisten-
I v odkrivanju človekove
nusove podobe (Janus je
abivalentni bog z dvema,
aiisebi obrnjenima glava-
a ali obrazoma, je indoe-
opskega izvora; bil je bog
)gov, dobrohoten stvarnik,
(tem je postal bog »vrat in
«hodov«, ki označujejo
ivoj iz preteklosti v pri-
dnost, iz enega stanja v
ugo, iz enega privida v
ugega, iz enega sveta v
ugega).
Očitno si je to vprašanje
astavil tudi avtor razstave v
laleriji sodobne umetnosti
felje, Vinko Skale.
Njegova fotografska esteti-
a usodno odkriva prav v Ko-
minah in Potovanjih izvir-
a okolja ostarelih in misterij
ivljenja na margini naše
iužbe; odkriva in hkrati
liranja sledove izginjajoče
teteklosti, pred katero si
Uiogi v svoji emocialni izčr-
anosti zakrivajo oči. Liki os-
Jrelih ljudi, navezanih na tra-
fajo in zemljo, tvorijo po-
mensko središče slike. Njego-
f fotografije odkrivajo pr-
aski odnos do življenja, do
fvščine in peklenskega žrela
^lečine, ki se brez vsakršne
^tetike kot silna narasla re-
^ izliva v njihovo povsem
'sakdanjo usodo. Včeraj je
danes, danes bo enak
Mri. Čas brez globine in brez
Geopolitikoin
umetnost
v Galeriji sodobne umet-
■^osti Celje pripravljajo ju-
v petek, ob 19, uri, sku-
N s Sorosovim centrom
^ sodobno umetnost tretje
ffedavanje iz letošnje seri-
Geopolitika in umetnost.
Tokratni predavatelj bo
^^roslav Andel, umetnostni
^Sodovinar in kustos, ki živi
^ Pragi in New Yorku, tema
^^(^era pa Spreminjajoča se
^'^lišča umetnosti na prime-
Češkoslovaške in Češke,
^del bo govoril o vplivu
■•olitičnih preobrazb na vlo-
Umetnosti v produkciji,
'^ribuciji in recepciji umet-
^^kih del. Posamezne pri-
bo analiziral v širšem
J^opolitičnem kontekstu,
^l^^davanje pa bo prevaja-
dimenzije. Pozabljen in hkrati
živ. Prisoten v naši odsotno-
sti.
Pri vsem tem občutljivem
početju ga ščiti le njegovo
orodje - fotografska kamera
in objektiv, ki z oddaljenim
pogledom ustvarja distanco.
Brez bolečine. Brez opozori-
la. Le z nagovorom. Z vizual-
nimi sekvencami je Skale str-
nil bistvo dogajanja, čustveni,
duhovni, kulturni in socialni
pomen upodobljencev, ustva-
ril je ritem doživljanja sveta,
tistega marginalnega, v naši
zavesti že zdavnaj pozablje-
nega, a vendar resničnega,
prisotnega pred našim »sle-
pim« pogledom.
Izjemno pretehtana kom-
pozicija in pomenljiva, sintak-
tično urejena ikonografija ni
splet naključij, temveč zavest-
no izbran prostor in v njega
postavljeno telo z govorico
rok. Figure so monomentali-
zirane na pomensko središče
slike, kar ustvarjalec doseže s
kombinacijo baročne kompo-
zicije figur in diagonalno
kompozicijo prostora. Svet-
lobni spekter prodira skozi
»okno« in z ozadja osvetljuje
figure, ter s tem ustvarja dra-
matičnost dogodka. Naturali-
zem, prisoten v karakternih
predmetih iz vsakdanjega
življenja upodobljenih oseb,
ki zapolnjujejo prostor, se za-
radi osrediščenja kompozici-
je v »sklenjenih rokah«, spre-
vrže v grotesko. Rokam so v
vsej zgodovini človeške civili-
zacije pripisovali najrazličnej-
še sposobnosti in lastnosti. V
rokah so zgoščene vse člove-
kove energije, hkrati pa imajo
tudi komunikativno funkcijo.
Prav gestualna komunikacija
je izraz misU in čustev in sko-
zi njene vidne gibe in poze
zaznavamo človekov značaj.
In prav roke so identiteta Ska-
letovih portretov, anonimne-
žev našega okolja.
Ciklus Korenin je tesno po-
vezan s ciklusom Potovanja,
saj v njem Skale ne išče repor-
tažnih podob daljnega, nam
tujega kulturnega sveta, tem-
več like ljudi, zavezane dane-
mu prostoru in usodi življe-
nja. V portretih ponosnih že-
na in klenih mož je Skale dou-
mel skladnost in zvočnost
barvnih preobrazb in dotik
njihovega prelivanja življenja
iz prikrite trpke zemeljskosti
v fascinantni ponos človeko-
ve »biti«. Začutil je zven neče-
sa transcendenčnega, kar bi
lahko imenovali govorica no-
tranje duše ali prikrito čustvo
v zvenu samopotrjevanja.
Edino možnega preživetja na
robu družbene sfere.
Ciklus Podobe Celja le na-
videzno odstopa od prvih
dveh. V svoji elementarni
transkripciji pa je prav tako
globok in intimen. Kje? V za-
pisu motivov, mimo katerih
dnevno hitimo z zastrtim po-
gledom. V času in ljudeh, ki
so udejanjali zgodovino in
umetnost našega mesta. V le-
poti narave, ki jo čutimo le v
os^mi.
Vinko Skale je popotnik s
fotografsko kamero, med na-
mi ali daleč nekje v tujih kul-
turnih sredinah. Njegovo oko
in objektiv se vedno znova
obrača k tistim, ki smo jih mi,
zasvojeni z materialnostjo, iz-
brisali iz naših pogledov. Je
ustvarjalec, ki najgloblje po-
sega v »bit« današnjega pre-
prostega človeka.
ALENKA DOMJAN
Revija malih
vokalnih skupin
Pretekli petek je bila v
zdraviliški dvorani na Dobr-
ni tradicionalna revija ma-
lih vokalnih skupin iz občin
Celje, Vojnik in Dobrna.
Pred polno zasedeno dvora-
no - prevladovali so seveda
zdraviliški gostje - se je zvr-
stilo sedem skupin: štiri
moške, dve ženski in ena
mešana.
Revijo je začela domača sku-
pina Vigred v zasedbi šestih
mož. Predstavili so se s sicer
preprostim sporedom, ki pa so
ga izvedli muzikalno korektno
in tudi glasovno dokaj ubrano.
Spored je nadaljeval oktet Pe-
trol, ki je razen nekaterih into-
nančnih in ritmičnih proble-
mov nastopil podobno uspe-
šno. Simpatično so nastopile
ljudske pevke iz Jezerc, ki po-
jejo ubrano po posluhu. Poleg
ubranega petja velja pohvaliti
tudi njihovo jasno izgovorjavo
besedila. Mešani vokalni kvar-
tet Shalom je kljub številčno
skromni zasedbi zvočno še kar
na dostojni ravni, vprašljiv pa je
za tako zasedbo izbor progra-
ma ter interpretativne zamisli v
izvedbah. Ženska vokalna sku-
pina Cvet je svoj nastop izvedla
rutinirano, vendar nekoliko
enolično v dinamiki. V zvokov-
nem smislu ima skupina še
velike rezerve, ki bi jih bilo
treba poiskati v smeri negova-
nja glasovno bogatejšega izra-
za. Oktet Studenček in Celjski
oktet sta se izkazala z najteht-
nejšim sporedom, pa tudi v
glasovnem smislu se pozna, da
delujeta pod strokovnim glas-
benim vodstvom. Imata pa oba
ansambla še nekaj zvočnih ne-
jasnosti v nižjih glasovih in se
bo treba posvetiti nekoliko bolj
zlasti oblikovanju baritonske
zvočne linije.
Dober splošni vtis vseh na-
stopov je vsekakor pokazal tu-
di aplavz lepega petja željnih
poslušalcev, ki jim je ura lepega
petja kar prehitro minila. Kot
vedno je bila tudi tokratna or-
ganizacija prireditve, ki sta jo
pripravila celjska Zveza kultur-
nih društev in Zdravilišče Dobr-
na, zgledna, vključno z všeč-
nim napovedovanjem posa-
meznih nastopov.	EG
Koncert žalskih simfonikov
V petek se je v dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu s samostojnim koncertom
predstavil simfonični orkester Glasbene šole Rista Savina Žalec.
Orkester danes šteje več kot 60 mladih glasbenikov, učencev in nekdanjih učencev žalske
glasbene šole, vodi ga dirigent Stanko Podbregar, koncertna mojstrica pa je prof. Tanja
Miklavc. Tudi v tretji sezoni svojega delovanja je orkester pripravil samostojni koncert.
Občinstvo so navdušili tako z ubranim igranjem kot z izborom programa. Med drugim so mladi
žalski simfoniki zaigrali Savinov valček Ljubkovanje ter uspešnice iz filmov Titanik in Evita ter
opere Fantom.	T. TAVČAR
PRIREDITVE
NOVAČANOVI
GLEDALIŠKI DNEVI
Kulturni dom Trnovlje -
Petek, 16. 4. ob 19.30 - Ugra-
bili so papeža ali svetovni dan
miru, komedija gledališke
družine KD Mozirje.
Sobota, IZ 4. ob 19.30 - Stric
iz Amerike, komedija Amater-
skega gledališča Velenje.
GLEDALIŠČE
SLG 17. ob 20. uri predstava
Bližje, za abonma in izven na
Odrupododrom.
Dom kulture Velenje 15. in
16. 4. ob 20. uri tragikomedija
Stric iz Amerike, Amaterske-
ga gledališča Velenje.
Kulturni center Laško 16. ob
19.30 predstava Mišolovka, gle-
dališke skupine iz Ljutomera.
KONCERTI
Narodni dom 15. ob 19.30
koncert Zagrebškega kvarte-
ta saksofonov. 16. ob 17.30 in
19.30 medobčinska revija
odraslih pevskih zborov.
Glasbena šola Celje 20. ob
IZ uri koncert učencev os-
novne stopnje GŠ.
Kulturni dom Šentjur 16. ob
19. uri zaključni koncert Glasbe-
ne šole Šentjur ob 30-letnici
ustanovitve. 21. ob IZ uri revi-
ja otroških in mladinskih pev-
skih zborov OŠ občine Šentjur
Osnovna šola Planina IZ
ob 20. uri jubilejni koncert
Moškega pevskega zbora Pla-
nina ob 30-letnici delovanja.
Dom II. slovenskega tabo-
ra Žalec 15. ob 19.30 koncert
Mešanega planinskega pev-
skega zbora Žalec - Zapojmo
pomladi.
Glasbena šola F. K. Koželj-
ski Velenje IZ ob 19. uri revija
godalnih orkestrov.
Dom kulture Velenje 21. ob
20. uri koncert Zorana Predina
in Mag django quarteta.
Kulturni center Laško 15.
ob 19.30 abonmajski koncert
narodnozabavne glasbe Vrti-
ljaka polk in valčkov.
RAZSTAVE
Muzej novejše zgodovine
etnološka razstava "Ko bo
cvetel lan", do 13. 5. Herma-
nov brlog Mamut v Herma-
novem brlogu, do 13. 5.
Pokrajinski muzej Celje
Grofje Celjski, do 30. 11.
Kozjanski park, Podsreda
Dih kovaškega meha in umet-
nin mojstra Mihaela Krištofa,
do 30. 4.
Gimnazija Celje Center fo-
tografije Francija Horvata
"Vode Slovenije", do 15. 5.
Likovni salon "Umetnost
iz nahrbtnika", do 8. 5.
Galerija sodobne umetno-
sti Vinko Skale, do 8. 5.
Kulturni center Laško
Leon Koporc, do 30. 4.
Avla hotela Dobrna Rajko
Livio, do 23. 4.
Galerija Volk stalna razsta-
va Anton in Janez Repnik,
Etol Maša Krajnc, Merx Rajko
Mlinarič in Pošta Celje Niko
Ignjatič.
OSTAIO
Pokrajinski muzej Celje -
muzejske delavnice od 15.30
do 17.30: 15. "Svoboden kot
ptica" in 21. 4. vodenje po
razstavi za predšolske otroke
s poudarkom na spoznavanju
tipičnih značilnosti srednjega
veka. 16. ob 16. uri podelitev
nagrad ob zaključku delavnic
"Svoboden kot ptica".
Knjižnica Rogaška Slatina
15.	ob 19. uri predstavitev
knjige popotnika Boruta Ko-
runa "V porečju Orinoca".
Zdraviliški dom Dobrna
16.	ob 20. uri nastop Folklor-
ne skupine in vokalnega sek-
steta Vigred. ^
Knjižnica Šentjur 20. ob
16. uri ura pravljic.
Muzej novejše zgodovine
15. ob 9. uri simpozij "Fany
Hausmann, revolucija 1848 in
meščanska kultura v provinci".
Knjižnica Velenje 5. ob 19.
uri večer z Gordano Červe-
njak "Aromatska terapija".
Dom kulture Velenp 17.
ob 17. uri modna revija.
Galerija sodobne umetno-
sti Celje 16. ob 19. uri preda-
vanje Jaroslava Andela "Geo-
poHtika in umetnost".
Kulturni dom Vitanje 16.
ob 19. uri predavanje Tibet,
streha sveta, ki ga organizira
mladinski odsek PD Vitanje.
Univerza za III. življenjsko
obdobje 20. ob 17. uri ogled
razstave "Celjski grofje".
Pravljična soba pri Mišku
Knjižku 21. ob 17. uri pravljič-
na ura "Pogumni krojaček".
Ob razstavi umetniške fotografije Vinka Skaleta
^15.. 15. april 1999
10
KULTURA
Mamut in lan
V otroškem muzeju bo Herman Lisjak leto dni prirodoslovec
v Hermanovem brlogu
Otroškega muzeja, ki sodi
pod streho Muzeja novejše
zgodovine Celje, so v torek
odprli razstavo, ki se je bodo
razveselili tako najmlajši kot
starejši obiskovalci: Mamut v
Hermanovem brlogu. Do 11.
aprila leta 2000 bo po razstav-
nih prostorih »vodil« Herman
Lisjak, zdaj kot prirodoslovec.
Razstava je nastala na pobu-
do in v sodelovanju Muzeja
novejše zgodovine s Prirodo-
slovnim muzejem Slovenije.
Na otrokom zanimiv, dosto-
pen in razumljiv način vodi
Herman Lisjak po razstavnih
prostorih zbirke, od čisto pra-
vega izvira Ljubljanice, do dvo-
živk, ptičev, sesalcev, minera-
lov in kamnin, v pradavnino in
današnji čas. Skozi razstavne
eksponate bodo mladi obisko-
valci spoznavali, kaj je naravna
kulturna dediščina in kako rav-
nati z njo.
Postavitev je bila obojestran-
ski izziv obeh institucij, sta de-
jala Andreja Rihter, ravnatelji-
ca Muzeja novejše zgodovine
in dr. Andrej Gogala, ravnatelj
Prirodoslovnega muzeja Slove-
nija.
Razstava je zasnovana tako,
da se lahko otroci nekaterih
predmetov tudi dotikajo, ne da
bi jih poškodovali in hkrati do-
jamejo, kaj so to muzejski eks-
ponati in kako ravnati z njimi.
In kar se zdi prav tako pomem-
bno, kakor pravi dr. Andrej
Gogala, »spodbuditi otroke, da
opazujejo živali in rastline in
vso živo naravo, da živi svet
rišejo ali kako drugače upo-
dabljajo, jo raje posnamejo s
fotoaparatom ali video kame-
ro, kot pa da bi na primer,
zbirali metulje, ki bi jih čez čas
tako ali tako pojedli molji...
Čeprav tudi zbiratelj stva pri
mladih ne moremo izključiti,
čeprav le redki v zreli dobi
ostanejo zvesti temu početju in
postanejo morda poklicni pri-
rodoslovci.«
Razstavo Mamuti spremlja-
jo tudi različni izdelki s podo-
bo Hermana prirodoslovca, ki
ga je oblikovala Jelka Reich-
man: od majic, beležk, plaka-
tov in drugega gradiva.
Postavitev razstave v Otroš-
kem muzeju je bila za Prirodo-
slovni muzej še posebna izkuš-
nja, je poudaril tudi kustus tega
muzeja Ivo A. Božič, prav tako
pa kustosinja Otroškega muze-
ja Bronica Goiogranc.
Sicer pa je dejavnost s srebr-
nim grbom okinčanih muzej-
skih delavcev zelo široka in
pestra tudi v tem tednu. Včeraj,
v sredo, so v spodnjih prosto-
rih muzeja odprli dvojezično
razstavo Slovenske prosvetne
zveze iz Celovca, avtorice, et-
nologinje Irene Destovnik, z
naslovom Ko bo cvetel lan.
Mnogi si jo bodo z veseljem in
nostalgijo ogledali, prav tako
spremne prireditve razstave.
Ena takih bo po zanimivi otvo-
ritvi 21. aprila ob 11. uri dopold-
ne, s predstavitvijo delovnih
postopkov pridobivanja lane-
ne preje, kar bodo prikazale
predice iz Lažiš nad Rimskimi
Toplicami. Razstava predstav-
lja le delček ohranjene dedišči-
ne koroškega kmečkega prebi-
valstva in pripoveduje zgodbo
o gojenju lanu in vzreji ovac...
MATEJA PODJED
Jubilejni nastop rudarskega oicteta
Rudarski oktet Premogovnika Velenje se je ob 20-letnici ustanovitve predstavil v orgi
dvorani Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega. Nastopili so tudi pevci Okteta TosaJ
Domžal ter sopranistki Maja Lesjak in Gordana Hleb.	]
Oktet je shodil 14. decembra 1979, ob zaključku združene vaje jamskih reševalcev tedari
Rudnika lignita Velenje. Jedro okteta so bili tistikrat prav zaposleni v jamski reševalni službi,^
njimi Oto Gradišnik, Tone Šporin in Franci Martinšek ter njihov pevovodja Ludvik Glavnici
prvi nastop so se pevci pripravljali dober mesec dni. Sedaj že upokojeni rudarski tehnft
Gradišnik, tudi kronist okteta, je bil sklicatelj vseh pevskih vaj in programer vseh njiU
nastopov. Že od leta 1985 je umetniški vodja okteta prof. Ciril Vertačnik. LOJZE OJSTEH
Umetnost iz nahrbtnilca
V	Likovnem salonu so si-
noči odprli razstavo Umet-
nost iz nahrbtnika II., ki bo v
Celju na ogled do 8. maja,
peterica slovenskih avtorjev
pa se bo z njo jeseni predsta-
vila na Irskem.
V	drugem delu projekta
Umetnost iz nahrbtnika sode-
lujejo Nataša Krhen, Mojca
Marija Pungerčar, Damijan
Kracina, Franc Purg in Mar-
ko A. Kovačič, skupaj pa ga
pripravljajo Likovni salon Ce-
lje, City Arts Gallery iz irske-
ga Limericka in Catalyst Arts
Galery iz Belfasta. Slovenski
umetniki bodo s svojimi deli
jeseni gostovali na Irskem;
septembra se bodo predstavi-
li v Limericku, novembra pa v
Belfastu. Z istimi deli, ki niso
vezana na posebej določeno
temo ali koncept, saj gre
predvsem za predstavitev in-
dividualnih avtorskih izrazov,
pa se najprej predstavljajo
domačemu občinstvu v Celju.
Mojca Marija Pungerčar, ki
trenutno s Fulbrightovo šti-
pendijo študira v San Francis-
cu, je pripravila projekt Karie-
ristični klub, ki je bil že dva-
krat uspešno izveden v tujini,
zastavljen pa je kot video in
avdio instalacija, karieristični
fitness in karieristična medita-
cija, obiskovalci pa se lahko v
karieristični klub tudi včlanijo.
Damijan Kracina je iz nahrbt-
nika potegnil Potovanje brez
premikanja, interakcijo s pro-
jektom na CD romu. Franc
Purg ponuja na ogled variacijo
projekta Avtoportret, video
Avtoportret je bil prvič prika-
zan na lanski razstavi Body
and the East vTjubljanski Mo-
derni Galeriji, pred kratkim pa
tudi v okviru razstave Akt na
Slovenskem. Nataša Krhen, ki
se je z zadnjo razstavo v ljub-
ljanski galeriji Kapelica poslo-
vila od delfinov, Cdjani pa jo
pomnijo po instalaciji Delphi-
nidae v Likovnem salonu, je
za tokratno predstavitev pri-
pravila nekaj povsem novega,
kar je bilo še v ponedeljek v
procesu nastajanja. Marko A.
Kovačič pa se je odločil za sila
aktualno instalacijo in video
Kastropolis 2227, ki predstav-
lja fiktivno, utopično mesto v
času po 3. svetovni vojni, v
katerem živijo groteskni mu-
tanti, produkt svetovne jedr-
ske katastrofe. S performan-
som na to temo se je avtor
predstavil tudi ob sinočnji ot-
voritvi razstave.	IS
Otroška in mladinska
literatura v Bologni
Vsako leto v približno tem
času (letos od 8. -11. aprila) se
v italijanski Bologni na
ogromnem prostoru dogaja
sejem, ki se kljub temu, da je
namenjen »majhnim lju-
dem«, po velikosti lahko meri
s frankjfurtskim.
Preko 80 držav sveta razstav-
lja na okrog 140 stojnicah, knjig
pa je toliko, da se jih še prešteti
ne da. Poleg tega knjige niso
edini dogodek. Tukaj so še sre-
čanja s posameznimi avtorji,
predstavitve književnosti dolo-
čenih držav, razstave ilustracij
(fikcijskih ali ne), predstavitve
med letom nagrajenih otroških
knjig, nazadnje pa še seveda
podeljevanje njihovih lastnih
književnih nagrad. Internacio-
nalna žirija, sestavljena iz petih
članov, je med ostalimi podelila
nagrade imenom kot so Paul
Cox, Pascalle Estellon, Anne
Herbauts, Mariko Kikuta itd. Ne
omenjam vam teh imen zaradi
kakšnih eksotičnih vzrel
predstavniki slovenskih zal
so bili na sejmu in tam skl(|
pogodbe, tako da boste naj
jetneje vsaj nekatere od tek
torjev dokaj kmalu uzrli {\i
domačih knjižnih policah. ^
In če že kupujete knjig;
prirastek, je dobro kupiti
snično kvalitetne ter predv?
kreativne - kreativnost p^
nekaj, česar tem knjigam
manjka: od različnih ma^
trikov znotraj platnic (kol
bili recimo, če se spomini
tisti papirnati pajki in koM
ki so skakali na vas, ko
obrnili list), preko poetih
jezika pripovedovanja, do|
krasnih ilustracij, katerih se
bi sramoval občudovati noi
odrasel.
Edina škoda - morda pa>
ne, morda je to glede na'
kost in pisanost sejma ei
logično - je to, da je Slovfl
kot razstavljavka prisotna If
eni stojnici: DZS je tista, ki«
štafeto. Majhno štafeto, ^
dobro, da sploh obstaja.
PETER ZUP^
Na prvem ex-temporu v počastitev praznika Mestne občine
Celje je ustvarjal tudi Vlado Geršak.
Mesto Celfe ■ izziv
likovnim ustvarjalcem
Mesto Celje - izziv likov-
nim ustvarjalcem so na Ob-
močni izpostavi Sklada za
ljubiteljske kulturne dejav-
nosti poimenovali prvi ex-
tempore v počastitev prazni-
ka Mestne občine Celje.
V prvem ex-temporu je so-
delovalo 18 likovnih ustvarjal-
cev iz vrst ljubiteljske kulture,
ki so v petek in soboto upo-
dabljali motive Celja na mest-
nih ulicah in obrežju Savinje.
Bela slikarska platna so se
tako iz minute v minuto spre-
minjala v barvite podobe Ce-
lja, ki jih marsikdaj lahko zaz-
na samo izkušeno ustvarjal-
čevo oko, nam pa ostanejo v
večini primerov skrite. Tako
je nastalo 25 likovnih del, ki
pripovedujejo zgodbe o na-
šem mestu skozi barve, skozi
motive ali skozi lastna doživ-
ljanja.
Pri postavitvi razstave v Ga-
leriji Volk v Ozki ulici, kjer so
z veseljem sprejeli izziv, je
sodelovala tudi mag. Ivanka
Zajc-Cizelj, ki je nagovorila
vse razstavljavce ob odprtju
razstave. Odprli so jo v sobo-
to dopoldne in bo na ogled
vse do 20. aprila.
Vsi, ki so združili moči in
pripravili to razstavo, so enot-
nega mnenja, da mora ex-
tempore postati tradicionalen.
MARIJANA KOLENKO
Foto: SHERPA
Revija Orffovih
skupin
V velenjski glasbeni šoli
je bilo konec minulega
tedna četrto srečanje Orf-
fovih skupin Slovenije, ki
so se ga udeležili številni
ustvarjalci iz vrtcev, os-
novnih in srednjih ter
glasbenih šol.
Pritegnili so posebni Orffovi
instrumenti, visoka glasbena
usposobljenost, izbor pesmi
in skladb, solistični nastopi
ter kombinacija pesmi in ple-
sa ob spremljavi »orffove«
glasbe. Tudi skupina Osnov-
ne šole Vitanje je z nastopom
navdušila. Mag. Ivan Marin,
ravnatelj velenjske glasbene
šole, je bil z nastopi v glav-
nem zadovoljen in je vsem
udeležencem podelil poseb-
no spominsko priznanje.
JOŽE MIKLAVC
Šest tisoč konj
Revija Likovni svet, ki jo je
ustanovil in jo ureja Mihailo
Lišanin iz Štor, vsako leto raz-
piše mednarodni natečaj za
otroke od 5. do 15. leta. Tokrat
so ustvarjali na temo Konj,
odzvalo pa se je več kot 6 tisoč
otrok iz 32 držav z vseh celin.
Strokovna komisija je imela
zelo težko nalogo izbrati naj-
boljše izdelke iz množice pris-
pelih. Razstava teh bo na ogled
od petka, 23. aprila, ko bo ob
12. uri otvoritev in podelitev
priznanj v Zavodu za zdravs-
tveno varstvo Celje.
Kljub temu, da gre za največ-
jo mednarodno prireditev s po-
dročja likovne kulture mladih v
Sloveniji, akcije ne podpira ali
sofinancira država, pač pa zgolj
nekatere ustanove in posamez-
niki. Na lanski razglasitvi zma-
govalcev je sodelovalo pet tujih
veleposlaništev, priznanja je po-
deljevala Slovenka leta Irena
Polanec, nagrajenci pa so prišli
iz štirih držav. Tudi letos so svoj
prihod napovedali predstavniki
osinih veleposlaništev, nagrade
pa bo podelila Milena Zupančič,
Unicefova ambasadorka. TC
Pro musica Tibicinia v Preboldu
Preboldska župnijska cerkev Sv. Pavla je bila prizorišče prvo-
vrstnega kulturnega dogodka. S koncertom se je predstavil
ansambel Pro Musica Tibicinia iz Maribora, kot gostja je nastopila
sopranistka Andreja Zakonjšek iz Žalca, pel pa je tudi Mešani
pevski zbor Svobode iz Prebolda. V bogatem glasbenem sporedu
so se zvrstile skladbe znanih avtorjev	T. TAVČAR
Barvili liki
V hotelu Dobrna je 1
stavljena razstava slik''
ka Livia.
Slikar iz Celja, članCeP
likovnikov, sekcije KPD*'
boda, se že več let ukvaj
slikarstvom in njegova ®
so bila postavljena Že
mnogih razstavah. Tehi'^
s katero se ukvarja, je ^
ki ga je mogoče uporaM
na različne načine. Spr^'^,
je zanimal predvsem rea":
čen slog slikanja, zatem P|
začel iskati tudi druge ob^^
slikarskega delovanja.
gova novejša dela imajo'
značaj nepredmetneg^ i
kar stva, v katerem je na^
serijo najrazličnejših ^ ;
Za njih je značilna tudi
tost in kontrastna razijj.
med njimi. BORIS GOKH^J
I- , iJ^
AKTUALNO
11
Turizem na caicanju
.f turističnih agencijah na Celjskem v skrbeh za letošnjo sezono - Odpovedi sicer malo, negotovost pa velika - Naval
turistov na Španijo, Tunizijo
yojna na območju Zvezne
ifpublike Jugoslavije se že
i^iaža v našem turizmu, v tu-
jjtičnih agencijah pa so v ne-
p(ovosti, saj je glavna sezona
^visna od razpleta dogodkov
, Balkanu.
Za odgovore na vprašanje, kako
jf balkanska kriza odraža na turi-
^fnih aranžmajih in pričakova-
promet, smo se obrnili na
jekatere celjske turistične agenci-
^in povsod dobili približno ena-
odgovore. V Izletnikovi turi-
slifni agenciji pravijo, da alar-
jiantnih odpovedi potovanj sicer
[i, Edino večjo odpoved za poto-
lanje v Turčijo so rešili s preusme-
jtvijo na drugo turistično destina-
ojo. Nekoliko manj zanimanja
šot običajno je za letošnje prvo-
najske počitnice, normalno pa
iotekajo prijave za letošnje polet-
f, vendar so le-te osredotočene na
slovensko Primorje, Istro in sever-
li del Jadrana. Prijav za Dubrov-
ik, Korčulo in druge otoke v tem
ielu Jadrana ni. Normalno pa se
jdvijajo izleti po zahodnih deže-
^ Evrope.
Tudi pri Kompasu pravijo, da
Janje še ni alarmantno, so pa
psihološki učinki te vojne lahko
2 turizem usodni, pravijo. Mar-
iikje v tujini, tudi v naši najbližji
soseščini, kot je Italija, ljudje pra-
vijo, da je pri nas vojna, je o svoji
izkušnji izpred nekaj dni pove-
dal direktor te agencije Milan
Čuček. Resda večjih odpovedi
potovanj ni, je pa tudi res, da je
prijav občutno manj. Stornirana
pa so vsa križarjenja po Sredo-
zemlju, saj je na primer zavaro-
valnica Lloyd vse te države že
označila kot kritične. Z letalski-
mi preleti obremenjen zračni ko-
ridor, pa bojne ladje v Sredozem-
lju, vse to so močni psihološki
vplivi na turista in turizem. Za
prvomajske praznike je občutno
manj prijav, ker ljudje še vedno
čakajo, kako se bo vojna razple-
tala, ne vedo, kako bo s potovanji
na Kreto, Rodos in druge grške
otoke. Tudi s prijavami za poletni
dopust Slovenci še čakajo. V
Kompasu predvidevajo, da se bo-
do ljudje v kratkem odločali
predvsem za naše Primorje, Istro
in severni del Jadrana, veliko pa
je takšnih, ki bodo počakali na
razplet krize in se potem morebi-
ti odločili za letovanja v sred-
njem in južnem Jadranu in na
tamkajšnjih otokih. Računajo
predvsem na poceni počitnice,
podobno kot je bilo pred leti po
končani vojni na Hrvaškem. »To
je eno najslabših obdobij, pa že
zelo dolgo delam v turizmu. Ne-
gotovost zaradi vojne, pa negoto-
vost, ko nihče ne ve, kako naj se
v turizmu odvija davek na doda-
no vrednost in še padec kupne
moči, ki je na Celjskem izrazit.
vse to ne obeta nič dobrega,« je
še dodal Milan Čuček.
V drugih turističnih agencijah
prav tako ne beležijo večjega šte-
vila odpovedi potovanj, se je pa
ustavilo povpraševanje oziroma
nove prijave. Iz enakih razlogov.
Ljudje čakajo, kaj bo in računajo
na znižanja cen v hrvaškem turiz-
mu. Se pa zdaj toliko bolje proda-
jajo potovanja v zahodne dele tuji-
ne. V agenciji Orel so povedali, da
so imeli veliko stornacij v času
velikonočnih praznikov, v Palmi
pa so zabeležili 20 odstotkov od-
povedi potovanj v Dalmacijo, sa-
mi pa so odpovedali tista potova-
nja, ki so povezana z morsko
plovbo proti Grčiji, saj ocenjujejo,
da je tveganje le preveliko.
Turistična agencija Dober dan
iz Šempetra v Savinjski dolini je
največji slovenski tour operator
za območje južnega Jadrana, za-
to je pri njih zaskrbljenost večja
kot v drugih agencijah. Ker se
zavedajo, da so ljudje skeptični
do tega hrvaškega turističnega
območja, si prizadevajo storiti
vse, da bi jih prepričali o varnosti
potovanj oziroma dopustov v
Dubrovniku in na otoku Korču-
la. V agenciji zato jamčijo var-
nost in ceno. Vsakdo, ki se prijavi
za eno od navedenih destinacij,
si lahko en teden pred datumom
odhoda na potovanje oziroma
dopust premisli oziroma prijavo
stornira (in dobi vplačani znesek
v celoti povrnjen), če oceni, da bi
bila njegova varnost na potova-
nju oziroma dopustu ogrožena.
Večjo odpoved so za mesec maj
zabeležili v pogodbenem aranž-
maju z Avstrijci, sicer pa večjega
števila odjav nimajo, ni pa novih
prijav. Koncem aprila ima ta
agencija načrtovano potovanje
na Korčulo, kamor bo z letali
odpotovalo okoli 500 gostov, je
pa to veliko manj prijav, kot so
planirali. Varnost turistom ob-
ljubljajo tudi s tem, ko so prido-
bili garancijo hrvaškega mini-
strstva za turizem, po kateri je
vsakomur zagotovljen pravoča-
sen prevoz nazaj domov po naj-
bolj varni poti, če bi prišlo do
kakšnih neugodnih varnostnih
sprememb. V agenciji Dober dan
v času predsezone jamčijo tudi
ceno storitev in uslug. Tudi sami
predvidevajo znižanja cen v hr-
vaškem turizmu, zato vsem, ki
nameravajo potovati z njimi, ob-
ljubljajo najbolj ugodno ceno
glede na gibanja na turističnem
trgu, konkretno to pomeni vrni-
tev denarja iz naslova razlike
med že vplačanim zneskom in
znižanjem cen. Po zagotovilu di-
rektorja agencije Edija Masneca
je potovanje na Korčulo povsem
varno, da bi svojim gostom nudi-
li vse, kar od njih pričakujejo, pa
so se tudi kadrovsko in organiza-
cijsko močno okrepili.
msmmsmm MARJELA AGREŽ
Kino za gluhe
Ne vem, ali je med vami
več tistih, ki ste zaradi sla-
bih izkušenj naperjeni pro-
ti vsakemu slovenskemu
filmu še preden ga vidite ali
ste med tistimi, ki se vam
zdi vsak slovenski film po-
seben dosežek že zato, ker
je naš, ampak jaz bom kar
odkrito povedala, da slo-
venske filme rada gledam.
Na televiziji. V kinu me še
nobena slovenska reč ni
prepričala.
Ne zato, ker bi bili vsi slo-
venski filmi tako strašno sla-
bi, da bi ne prenesli velikega
platna, temveč zato, ker pre-
prosto ne slišim, kaj govori-
jo. In če ne slišim, mi slo-
venščina prav nič ne poma-
ga, kajne? Pri tujih filmih
imam vsaj podnapise, an-
gleško in srbsko ali hrvaško
govoreče junake pa bi tudi
brez podnapisov prej razu-
mela kot sicer menda odlič-
nega Dizija v novem sloven-
skem filmu V leru. Člani
filmske ekipe, ki si je svoj
film skupaj s številnim celj-
skim občinstvom ogledala v
celjskem Unionu, so se na-
smihali v pravih trenutkih,
nekateri ostroslušni so se
krohotali, jaz pa sem morila
gledalca na sosednjem sede-
žu: »Kaj je rekel?«, »Kaj da je
imel Mao Ce Tung prav?«,
»Kako ji je ime?« ... Sem mi-
slila, da se mi je sluh poslab-
šal, ampak človek na sosed-
njem sedežu tudi ni imel poj-
ma, kaj sem preslišala in v
običajnem življenju oba prav
dobro razumeva tudi šepeta-
nje.
Zvok, ta kritična točka slo-
venskega filma, je prav tako
kot pred dobrim desetletjem,
ko smo napenjali ušesa na
takratnih Celjskih filmskih
festivalih, še vedno obupen.
Nobenega smisla nima raz-
glabljati, zakaj je tako, saj
bodo filmarji, upravičenemu
jamranju navkljub, vselej
našli kup argumentov, ki bo-
do dokazovali, da ne more
biti bolje. Zato pa bi lahko
zadevo omilili v samih ki-
nodvoranah, se mi zdi.
Moj spomin je resda luk-
njast, ampak zagotovo vem,
da sem nekoč brala, da imajo
v neki skandinavski deželi
zaradi gluhih podnaslovljena
televizijska poročila. Zakaj
potemtakem pri nas ne bi
mogli imeti podnaslovljenih
slovenskih filmov? In če je to
pretežko, ker je spet odvisno
od samih filmarjev, zakaj ne
bi imeli v kinodvorani ob
strani znanega televizijskega
»troti bobna«, v katerega bi
magari simultano vtipkavali
besedilo, ki ga igralci govori-
jo, gledalci pa ne slišijo? Ob
načinu današnjega dela, tudi
filmskega, zapisi dialogov
zagotovo obstajajo in bi bilo
mogoče zadevo pripraviti
vnaprej. Če se to da pri tujih
filmih, res ne vem, zakaj se
ne bi dalo pri domačih.
Če bi celjski kinematografi
bili prvi, ki bi kaj takega
uvedli ali zahtevali od film-
skih distributerjev, bi si za-
gotovo zlahka prislužili oz-
nako gledalcem najbolj pri-
jazne filmske hiše, pa še ti-
stemu ne tako majhnemu
številu gluhih in naglušnih
prebivalcev Slovenije bi lah-
ko omogočili spoznavanje
stvaritev slovenske kinema-
tografije. Ni vrag, da ne bi
bilo to na koncu koncev lju-
bo tudi samim ustvarjalcem
filmov, ki so zdaj - pa če se
tega zavedajo ali ne - podob-
ni pisateljem, ki bi si pustili
ploskati ob knjigi, v kateri je
tiskar vsako tretjo stran po-
zabil natisniti.
P.S.: Celjske kino dvorane
so v zadnjem času res doži-
vele renesanso, ki je vredna
pohvale. Zakaj ne bi te re-
nesanse dopolnili še z ne-
čim, kar bi olajšalo razu-
mevanje slovenskih filmov
in razbremenilo gledalčeve
možgane vsaj živčnega ugi-
banja, kaj je bilo vmes, med
prvo in zadnjo besedo?
Piše: PIKA KUKERL
Digitalno mesto in globalna vas
Kako naj bi si informacijska tehnologija utrla pot skozi mestne ograje?
število delovnih mest v industriji se bo v prihodnjem
desetletju močno zmanjšalo, kot protiutež pa bi lahko na
drugem zaposlitvenem področju informacijske in komuni-
Itacijske tehnologije množično nastajala nova delovna me-
sta, ne le v mestnih središčih, temveč tudi na podeželju.
Znanje in delovna mesta se zdaj kopičijo v mestnih okoljih, z
fszvojem pa se napoveduje možnost opravljanja dela in
učenja na daljavo, s čimer bi poglobili pomen podeželja.
Podjetje Inova d.o.o. in
I^ruštvo za razvijanje človeko-
vih sposobnosti sta v sodelo-
vanju z avstrijskim inštitutom
^ jugovzhodno in vzhodno
E^vropo pripravila v Velenju
Posvet o pomembnosti preho-
v informacijsko družbo in
spremembah, ki jih le-ta pri-
naša. Priložnosti ustvarjanja
■^ovih delovnih mest v sloven-
^l^ih občinah vendarle niso ta-
vroča tema, kot se morda
na prvi pogled, saj se sre-
^^nja, ki je bilo dobra prilož-
nost za seznanitev z evropski-
mi trendi in navezavo stikov s
tujimi strokovnjaki, po bese-
dah organizatorja ni udeležil
nihče od županov, čeprav so
jih povabili približno sto.
Že konec leta 1993 je Evrop-
ska skupnost ustanovila komi-
sijo, njen predsednik je bil
nekdanji minister za gospo-
darstvo ZRN Martin Bange-
mann, ki je pripravila doku-
ment Evropa in globalna infor-
macijska družba. Vsebina se
je med drugim nanašala na
nov način življenja in dela v
informacijski družbi, določeni
pa so bili tudi pilotski projek-
ti, ki naj bi jih izvajali v Evrop-
ski skupnosti, med njimi pro-
jekt delo in učenje na daljavo.
»Odločili smo se, da bomo or-
ganizirali vrsto posvetov, na
katerih bomo obravnavali po-
samezne segmente iz Bange-
mannovega poročila,« je pove-
dal Viktor Vaupot, direktor
podjetja Inova. Na prvem pos-
vetu v Velenju je predaval dr.
Gerhard Jakisch, zadolžen za
razvoj informacijskih in ko-
munikacijskih tehnologij za
potrebe prebivalcev Dunaja,
in prikazal uporabo številnih
telematskih uslug v tem me-
stu. V okviru njihovega geo-
grafskega informacijskega si-
stema (GIS) obstaja na primer
zdravniški servis na Internetu,
ki uporabniku omogoča ta-
kojšnjo pridobitev podatkov o
zdravnikih, lekarnah, zavaro-
valnicah ipd. Prav vsakemu
meščanu želijo omogočiti do-
stop do Interneta, tudi oprav-
ljanje administrativnih del po
elektronski pošti, vse šole pa
so povezali v učinkovito izo-
braževalno omrežje.
Mag. Franz Nahrada, ki so-
di med vodilne evropske stro-
kovnjake na področju razvoja
podeželja s pomočjo informa-
cijskih tehnologij, je poudaril,
da je kakovost bivanja na po-
deželju bistveno višja kot v
mestih, večja pa je tudi mož-
nost obvladovanja. Na pode-
želju bi zato morali razvijati
centre znanja, kar bi mnogim
prebivalcem ob ustreznih ko-
munikacijskih povezavah
omogočilo, da bi opravljali de-
lo na daljavo iz domačega
okolja. Po mnenju avstrijske-
ga strokovnjaka leži prihod-
nost mest na podeželju. Raz-
voj družbe, v kateri bo samo
petina ljudi proizvajala 100
odstotkov blaga, hrane in sto-
ritev, bo terjal drugačen raz-
voj podeželja, so še poudarili
na posvetu.
■■■■■■■ KSENIJA LEKIČ
Zahodni priključek
pod lupo
v spodnji stranski dvorani Narodnega doma v Celju
pripravljajo v ponedeljek, 19. aprila, ob 17. uri javno
obravnavo osnutka lokacijskega načrta za avtocestni pri-
ključek Celje - zahod, povezovalno cesto in oskrbni center
Lopata.
Na javni obravnavi bodo strokovnjaki, pripravljavci osnut-
ka lokacijskega načrta, podrobneje predstavili načrtovane
rešitve, zainteresirani krajani pa bodo lahko podah svoje
pripombe. Že od 6. aprila pa je osnutek lokacijskega načrta v
enomesečni javni razgrnitvi v krajevnih skupnostih Medlog,
Ostrožno in Šmartno v Rožni dolini v celjski ter Petrovče v
žalski občini ter na sedežih obeh občin. Pripombe, ki se
bodo do 6. maja zbrale v krajevnih skupnostih in obeh
občinah, bodo iz Celja in Žalca posredovali ministru za
okolje in prostor, le-ta pa jih bo v sodelovanju z drugimi
ministrstvi proučil.
Utemeljene pripombe in predloge bodo upoštevali pri
oblikovanju končnega predloga lokacijskega načrta in pred-
loga sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin celjskih in
žalskih občinskih planskih aktov. Slednje bodo za območje
svojih občin sprejemali celjski in žalski svetniki, z uredbo
Vlade RS sprejet lokacijski načrt pa bo po objavi v Uradnem
listu pravna osnova za odkup potrebnih zemljišč.	IS
Modeli oblikovanja pokrajin
v velenjskem Hotelu Paka bo danes, 15. aprila, posveto-
vanje o oblikovanju pokrajin, ki ga bo pripravila Savinj-
^ko-šaleška območna gospodarska zbornica.
Svetovalec vlade Andrej Čokert bo predstavil možne mo-
^^le oblikovanja pokrajin, državni podsekretar mag. Andrej
'iorvat osnutek zakona o skladnem regionalnem razvoju, o
''^gijah in evropskih strukturnih skladih pa bo spregovorila
državna podsekretarka mag. Andreja Jerina. Posveta naj bi
udeležili župani, podžupani in nekateri občinski svetniki
občin Zgornje Savinjske in Šaleške doline, predstavniki
^^^vilnih ustanov ter večjih podjetij.	K.L.
^.15.. 15. april 1999
12
NASI KRAJI IN UUDJE
Uspešna sezona na Rogli
V smučarski sezoni, ki se je začela 27. novembra lani, v teh
dneh pa se zaključuje, so na Rogli prodali kar 170 tisoč
smučarskih vozovnic, največ doslej. Smučarsko središče
Rogla je letos že tretjič osvojilo zlato snežinko, poslušalci
radijskih postaj pa so ga izbrali za naj slovensko smučišče.
Kot ugotavlja vodja smučišča Srečko Retuznik, so doslej
zabeležili največje število prevozov na vlečnicah in sedežnicah -
kar 3 milijone 600 tisoč. »S štirisedežnico na Jurgovem smo
zadeli v polno. Zelo dobro so jo sprejeli tudi najzahtevnejši
gostje, smučišče Jurgovo je bilo odlično obiskano in prvič smo
uspeli tudi na tem smučišču zagotoviti sto smučarskih dni,«
poudarja enega izmed razlogov uspešne sezone Srečko Retuz-
nik. Precej gostov je pritegnilo tudi nočno smučanje in zagotovo
ga bodo organizirali tudi prihodnje leto.
Na Rogli danes obratuje enajst vlečnic, ena dvosedežnica ter
ena štirisedežnica. Samo na smučiščih v zimski sezoni dela 45
zaposlenih. Čeprav je letošnja največja naložba Unior Turizma
prizidek k hotelu v Zrečah, pa tudi na Roglo ne bodo pozabili.
Načrtujejo predvsem vrsto manjših, a pomembnih dodatkov in
izboljšav. »Urediti nameravamo tudi povezovalno vlečnico med
Jurgovim in MaŠin žago, kjer je sedaj del poti treba še prepešači-
ti. Potem bo na vrsti povelje zmogljivosti na Mašin žagi ter na
sedežnici Planja, ki postajata na vrhuncu sezone ozko grlo.
Razmišljamo tudi o cestni povezavi Rogle z Mariborskim
Pohorjem, posodobitev pa se obeta tudi na cesti iz Zreč proti
Rogli.«	B.P
Drugačno življenje,
a vendar lepo
Ob praznovanju 20-letnice ustanovitve Društva paraplegikov jugozahodne Štajerske
Društvo paraplegikov jugo-
zahodne Štajerske je nepro-
fitna in nevladna invalidska
organizacija, ki združuje ose-
be, trajno vezane na invalid-
ski voziček zaradi posledic
poškodb in obolenj na hrbte-
njači, katerih diagnoze so pa-
raplegija, tetraplegija, para-
pareza in tetrapareze.
Minuli petek je bila v dvorani
Konjičanka v Slovenskih Konji-
cah slovesnost ob dvajseti ob-
letnici delovanja tega društva,
hkrati pa so paraplegiki, tetra-
plegiki in njihovi svojci prosla-
vili tudi trideseto obletnico us-
tanovitve Zveze paraplegikov
Republike Slovenije, ki ima se-
dež v Ljubljani, danes pa zdru-
žuje 9 društev, v katera so včla-
njeni paraplegiki iz vse Sloveni-
je.
Kot je povedal predsednik
Zveze paraplegikov Slovenije
Ivan Peršak, so najpogostejši
vzroki takšnih poškodb nesre-
če pri delu, prometne nesreče,
skoki v vodo, razna spinalna
obolenja in nesreče, katerih
posledice so ohromelost spod-
njih ali spodnjih in zgornjih
okončin ter motnje v delovanju
notranjih organov, prebavil in
preležanine.
Zbrane je najprej pozdravil
Jože Berlinger, predsednik
Društva paraplegikov jugoza-
hodne Štajerske, ki zajema po-
dročje 31 občin (od Bistrice ob
Sotli, Celja, Zgornje Savinjske
doline do Kozjanskega, Slo-
venskih Konjic in Zreč) in vklju-
čuje 94 članov, ter obudil spo-
mine na čas ustanovitve in raz-
voj zveze ter društev paraple-
gikov v Sloveniji. »V okviru na-
še organizacije skrbimo za so-
cialne dejavnosti in socialno
varstvo, na področju katerega
je za paraplegike vedno več
težav, za rehabilitacijo, šport in
rekreacijo, različne interesne
dejavnosti ter informiranje, z
našimi člani pa delamo tudi
individualno,« je povedal Jože
Berlinger.
»V to organizacijo nismo včla-
njeni, ker bi nas to veselilo,
temveč zato, ker nas je sem
pripeljala usoda, ki je ne more-
mo spremeniti,« je s svojim go-
vorom zaključil Ivan Peršak.
Prireditev so obogatili tudi s pri-
jetnim kultumim programom,
zaključili pa so jo s trdno odloči-
tvijo, da bodo še naprej delovali
skladno in se borili za svoje
pravice - tako v okviru države,
ki je v zadnjih letih tudi na
področju skrbi za paraplegike
občutno stisnila svojo mošnjo,
kot tudi za enakopravno in de-
javno življenje v okolju, kjer
ljudje, ki jih je bolezen prikrajša-
la za normalno gibanje, živijo.
NINA M. SEDLAR
Sola pleše
že v začetku šolskega i ^
ta so si učenci Osnovne i!^
le Vransko na kuhurj^^
področju za prednost
nalogo izbrali ples. "
Želeli so izvedeti kar
več o plesu kot umetnosti jj
kot obliki družabnosti. ^
decembra so si ogledali Sa^;
no opero v izvedbi Plesngo^i
foruma iz Celja, kjer so ^
čudoviti glasbi in koreogtj^'
fiji spoznali izrazni ples |
elementi baleta. V naslejj
njih mesecih so pri urahodj
delčnih skupnosti in pri
katerih drugih predmetih!^
delovali plakate in referat^
ter ob tem spoznavali z^^.
dovino plesa, plesne zvrsti"
družabne plese itd. Vse to
so sedaj razstavili v jedilni^
šole, projekt pa zaključili;
plesnimi delavnicami, ki se
jih vodili voditelji iz plesne
šole Fredi iz Ljubljane. Meif
torici projekta Šola pleše stj
bili Mira Les in Marija Zaga
ričnik.	T. TAVČAli
Komisija med ocenjevanjem salam in želodcev.
Braslovska tretja salamiada
Braslovška turistično društvo in lovska družina sta letos že tretjič pripravila salamiado.
Zanimanje za to prireditev je vedno večje. Komisija, ki so jo sestavljali Lojze Cimperman s Polzele,
Tone Vedenik iz Prebolda in Ivan Prašnikar iz Žalca, je ocenjevala 27 salam in osem želodcev. V hudi
konkurenci so za najboljšo proglasili salamo Janeza Strnada iz Zg. Gorč, druga je bila salama Rudija
Ježovnika iz Paške vasi, tretja salama pa je bila last Martina Dernača iz Pariželj. Kot najboljši salami
s primesjo divjačinskega mesa so razglasili salami Janeza Strnada iz Zg. Gorč in Janeza Šumaka iz
Braslovč. Med želodci so prva tri mesta osvojili Franc Ramšak z Dobrovelj, Lovro Ogris s Polzele in
Jože ter Ida Rojnik iz Podvrha. Najboljši so prejeli priznanja, pokale in praktične nagrade, za dobro
razpoloženje pa so poskrbeli Dobroveljski fantje in jodlar Lojze s harmoniko.	T. TAVČAR
Človekove
pravice in
zdravje
Žalski kulturni dom bo
gostitelj L nacionalne kon-
ference »Človekove pravice
in zdravje«, ki se bo v sredo,
21, aprila, pričela ob 9. uri.
»Pravica biti informiran
šteje med osnovne človeko-
ve pravice. Dobre informaci-
je odpirajo pot do dobrega
zdravja. Omogočite sodelav-
cem, prijateljem in znancem
dostop do informacij o člo-
vekovih pravicah in zdravju,
do boljše življenjske kako-
vosti,« so zapisali organiza-
torji na vabilo za konferenco.
Na njej bodo sodelovali
Društvo za promocijo in
vzgojo za zdravje Slovenije,
Urad WHO pri ministrstvu za
zdravstvo RS, Institut za so-
cialno medicino Medicinske
fakultete v Ljubljani, Društvo
za vzpodbujanje nekajenja
Celje in Zavod za zdravstve-
no varstvo Celje. Prijave za
konferenco sprejema DPVZS
Žalec na Hmeljarski 3. US
Učenje je zastonj, le volja nekaj stane
V Ljudski univerzi Velenje so odprli središče za samostojno učenje, podprto s sodobno
učno tehnologijo, v Ljudski univerzi Celje pa ga bodo odprli danes, 15. aprila.
Vsako učno mesto v velenjskem središču je opremljeno z avdio in video učnimi pripomočki,
računalniki in posebnimi programi, primernimi za samostojno delo. Uporaba učne tehnologije
in gradiva je brezplačna. Središče bo koristilo vsem, ki želijo učne vsebine prilagajati svojim
interesom in se raje učijo sami kot v skupini. Odprto je vsak dan, od ponedeljka do petka, od
12. do 20. ure, uporabniki pa morajo rezervacijo učnega mesta vnaprej sporočiti Ljudski
univerzi Velenje.
K.L., Foto: JOŽE MIKLAVC
Strojni krožki -
pocenitev proizvodnje
Da je preko dobro organizi-
ranih strojnih krožkov mogo-
če poceniti proizvodnjo, je bi-
la ena izmed ugotovitev na
skupščini Zveze združenj za
medsosedsko pomoč - stroj-
nih krožkov Slovenije, ki je
bila na Dobrni.
Na skupščini so se zbrali
predstavniki 42 strojnih krož-
kov, ki imajo 4033 članov, v
okviru medsosedske pomoči
pa so v preteklem letu opravili
66.685 ur Kot je povedal pred-
sednik zveze združenj Andrej
Podpečan, so bili prvi strojni
krožki ustanovljeni leta 1994,
od takrat naprej je njihovo števi-
lo postopoma naraščalo, zelo
pa se je povečalo članstvo. Na-
men teh krožkov ni le medso-
sedska pomoč s stroji pri raznih
kmečkih opravilih, ki ima za
posledico znižanje proizvodnih
stroškov, z njimi se je povečala
tudi solidarnost v primeru ne-
sreč, bolj enotno pa nastopajo
tudi v kmetijski politiki.
Skupščine se je udeležil tudi
minister za kmetijstvo in pre-
hrano Ciril Smrkolj, ki je go-
voril o reformi kmetijske politi-
ke in vlogi strojnih krožkov kot
združenja kmetov. Poudaril je,
da je ta reforma zelo zahteven
proces, ki posega na področje
pridelave in predelave. Njen cilj
pa je zmanjševanje stroškov in
strojni krožki so ena izmed
poti k temu cilju.
Udeleženci so sprejeli pro-
gram dela. Naloge so usmerje-
ne k povezovanju in zastopa
nju strojnih krožkov, oskrbi"
materiali in pripomočki za
lovanje, izobraževanju, po^'^
čanju varnosti pri rabi kmeti)'
ske mehanizacije, mednaro''
nem sodelovanju in podobn"^
T TAVCM
Andrej Podpečan, predsed0
zveze združenj strojnih fcro*
kov: »Zavedamo se, da je mo-
nih oblik delovanja strojnU'
krožkov še veliko, moramo f
jih še osvojiti. Da bi bila na^
učinkovitost še večja, želi^
bolj sodelovati tudi z drugih
ustanovami v kmetijstvu."
Razstava igrač za bolne otroke j
Ob svetovnem dnevu zdravja je projektna pisarna Celjf t
zdravo mesto v sodelovanju s podmladkom Rdečega kri^„
3. osnovne šole v Celju, ki ga vodi Milica Pukl, pripravi^
razstavo igrač.
Igrače so otroci izdelali v okviru delavnic z naslovoj^
Šivamo in zbiramo igrače za bolne otroke. Te igrače bo^
podarili otrokom, obolelim za rakom.	..
Razstava bo odprta od petka, 16. aprila, v prostoH
projektne pisarne na Slomškovem trgu 4 v Celju.	^
Hl^flmil-Ii^
NASI KRAJI IN UUDJE
13
Kje vam popravijo kolo?
V popravljalnicah imajo vse več dela - Pozimi dolgčas, spomladi garanje
2 lepim vremenom so se na
fgsti pojavili številni kolesar-
il nekateri pa so začeli šele
Jjjjsliti na popravila. V po-
favljalnicah koles, kjer so se
^ pred kratkim dolgočasili,
jg vse bolj utapljajo v delu.
Kje na Celjskem je mogoče
popraviti kolo?
r ■
v Celju je v središču mesta,
iia Levstikovi 3, servis Moto-
tehna-Kolesar (tel. 443-358),
kjer je mogoče popraviti vsa
kolesa. Na popravilo je trenut-
no treba počakati dan ali dva. V
Mototehni imajo odprto od 8.
do 19. ure ter ob sobotah od 8.
do 12. ure.
Na celjskem Otoku, na Ljub-
ljanski 16 (bivše Ingradove pi-
sarne), je popravljalnica koles
Vinko Završnik (tel. 482-451),
ki popravlja vsa kolesa. Odprta
je od 8. do 17. ure,'ob petkih od
8. do 15. ure ter vsako drugo
soboto od 8. do 12. ure. Trenut-
no je treba počakati dan ali
dva.
Nekatere popravljalnice ko-
les na Celjskem so lastniki zapr-
li, drugi jih odpirajo. V celjskem
mestnem jedru, na Linhartovi
18, je od lani odprta popravljal-
nica koles Griffin (tel. 481-722),
kjer popravljajo vsa kolesa. Pra-
vijo, da popravijo kolo v enem
dnevu. Odprto imajo od 9. do
13. ter od 15. do 19. ure, ob
sobotah pa od 8. do 12.30.
V	Žalcu je uveljavljen servis
koles Novak (tel. 716-815), na
Šlandrovem trgu 24, kjer po-
pravljajo vsa kolesa. Trenutno
je potrebno počakati dan ali
dva, pričakujejo pa še večje
zanimanje. Odprto imajo od 8.
do 19. ure ter ob sobotah od 8.
do 12. ure.
Severno od Celja je znana
popravljalnica koles v Prelogah
24 pri Slovenskih Konjicah
(tel. 756-122), kjer popravljajo
tudi mopede in malo kmetij-
sko mehanizacijo. V popravilo
sprejemajo vse vrste koles. Po-
čakati je treba največ tri dni,
manjše okvare popravijo takoj.
Odprto imajo od 8. do 12. ter
od 14. do 18. ure, ob sobotah
od 8. do 12. ure.
V	Velenju je v naselju Gorica
dobro znana popravljalnica ko-
les Ciklo šport (tel. 852-930), na
Lipi 55. Veliko strank prihaja
tudi iz Zgornje in Spodnje Sa-
vinjske doline. Popravljajo vsa
kolesa, vendar je trenutno tre-
ba počakati dan ali dva. Odprto
imajo od 10. do 12. ure ter od
13. do 18. ure, ob sobotah od 9.
do 12. ure.
BRANE JERANKO
Savinjski zelenjadarji
Hmelj, zeleno zlato Savinjske doline, je že zdavnaj izgubil
svoj zlati sijaj. Zaradi tega kmetovalci iščejo druge, bolj
donosne načine kmetovanja in nekaj se jih je odločilo za
pridelavo zelenjave. Med njimi so tudi Marovtovi iz Ločice ob
Savinji, ki imajo na tem področju že nekajletne izkušnje. Na
sliki jih vidimo pri sajenju solate na folijo, kar zagotavlja
zgodnejši in bolj zdrav pridelek.	T. TAVČAR
Fotografijo je posnela Mestna straža. Kot je zatrdil Iztok Uranjek, ta nazorno priča, kako si
je Avtoplus prislužil okoli pol milijona tolarjev (neplačanih) kazni za napačno parkiranje.
Avtoplus zaradi paricirišč v Gaje
Največja trgovina z nado-
mestnimi avtomobilskimi de-
li na Celjskem Avtoplus se bo
konec junija preselilo v nove
prostore v Gajih. V podjetju
očitajo občinskim službam
počasnost in pomanjkanje
posluha za podjetništvo, na
občini pa pravijo, da za vse
velja enak režim.
Direktor Avtoplusa Dušan
Robida je mnenja, da gre za
nov korak pri umiranju trgovin
starega mestnega jedra: »Pred
več kot dvema letoma smo na
občino naslovili prošnjo za do-
delitev treh parkirnih prosto-
rov, a do danes sploh nismo
prejeli odgovora. Prometni re-
žim na Razlagovi se spremeni
vsaj enkrat letno, naša dejav-
nost pa je že davno prerasla
okvire, ki jih nudita lokaciji na
Razlagovi in Kocenovi.«
Iztok Uranjek, pomočnik
načelnika Oddelka za okolje
in prostor ter promet Mestne
občine Celje je potrdil zahte-
ve Avtoplusa in pojasnil, da
tudi stanovalci Razlagove 6
nimajo niti kvadratnega me-
tra parkirnega prostora, če-
prav tudi oni za vsako stano-
vanje upravičeno zahtevajo
eno parkirno mesto: »Prepro-
sto je na voljo premalo parki-
rišč za vse interesente. Ker
nikomur ni možno ugoditi,
smo vse postavili pod režim
modre cone, Avtoplus pa s
parkiranjem na pločniku krši
šofersko etiko, moralo in
predpise.« Odgovorni pri vo-
dilnem dobavitelju pločevine,
ki v Celju, Mozirju in Velenju
zaposluje 20 delavcev, pravi-
jo, da bilo smešno od strank
pričakovati, da bodo nekate-
re specifične avtomobilske
dele (karoserija, akumulatorji
ipd.) prenašale čez polovico
mesta.
Prva tovrstna zasebna trgo-
vina na območju nekdanje Ju-
goslavije (ustanovili so jo
marca 1988) bo pri novem
trinadstropnem objektu (na-
ložba je veljala milijon mark)
blizu Dinosa v Gajih uredila
še 30 parkirnih mest, saj je to
pogoj za konkurenčnost. Av-
toplus oskrbuje preko 200
slovenskih avtokleparskih in
mehaničnih delavnic ter dru-
gih trgovin z nadomestnimi
deli. Na novo lokacijo bodo
preselili obe poslovalnici v
mestnem jedru in skladišče v
STC. »Mislimo, da sodimo v
središče mesta, vseeno pa
smo prepričani, da se bo naše
poslovanje izboljšalo tudi na
obrobju. Nenazadnje bomo z
novim objektom postali naj-
večja trgovina z nadomestni-
mi deli v naši državi,« je za-
ključil Robida.
PRIMOŽ ŠKERL
Po petdesetih letih skupnega življenja sta si Marija in Edvard Žagar znova izmenjala zlata
prstana.
Sreča je v Icrogu družine
Za Marijo in Edvarda Ža-
garja je bila velikonočna so-
bota še posebej praznična,
saj sta si po petdesetih letih
zakona ponovno izmenjala
zlata prstana in prisegla na
moč vrednot - ljubezni,
skromnosti in poštenosti, ki
se kot rdeča nit prepletajo
skozi njuno dolgoletno
skupno življenje.
Edvard se je rodil leta 1923
v Kapli vasi pri Preboldu, Ma-
rija ali Mici, kot ji pravijo do-
mači, pa tri leta kasneje malo
stran, v Latkovi vasi. Oba sta
si prvo plačo prislužila v tek-
stilni tovarni v Preboldu, v
zdaj že pol stoletja dolgo pri-
jateljevanje pa ju je združila
kino predstava v prebold-
skem Sokolskem domu. K
skromni poroki sta se leta
1949 pripeljala kar s kolesi. Iz
Prebolda sta romala za kru-
hom v Trbovlje in nazadnje
pristala v Velenju, kjer je Edi
•Najprej učil mlade rudarje
praktičnega dela, nato pa tudi
rudaril in ob tem gradil
'iiesto. Mici je bila kratek čas
^poslena pri gradbeni dejav-
'^osti pri premogovniku, po-
^^m jo je vedno večja družina
Zaposlovala doma. Skrbela je
^ tri hčerke, ki danes star-
^^rn s spoštovanjem in z Iju-
o^znijo vračajo vso skrb. V
^cliko veselje in ponos so ji-
štirje vnuki in vnukinja,
Pa pravnuk, še enega ali še
pa pričakujejo v kratkem.
V krogu svoje velike druži-
sta srečna in zadovoljna,
^.^prav ju je v petih desetletjih
življenje postavljalo pred
preizkušnje, sta jih vedno
premagovala brez hudih be-
sed in prepirov. Upokojenske
dneve si krajšata s sprehodi,
Edi pomaga pri delu hišnega
sveta, Mici še vedno rada ši-
va, plete in kvačka. Kot nekoč
s hčerkama, gresta rada vsa-
ko leto na morje in zato si
bosta prav tam privoščila tudi
zlati medeni teden.
DIANA JANEŽIČ
Kdaj iz temeljnega
kamna tudi temelji?
Novembra lani je društvo
Sožitje v Slovenskih Konji-
cah postavilo temeljni ka-
men za gradnjo varstveno
delovnega centra. Vendar pa
se zaradi zapletov pri zbira-
nju dokumentacije gradnja
še vedno ni začela.
Sožitje je društvo za pomoč
duševno prizadetim občin
Slovenske Konjice, Zreče in
Vitanje, v katerem je vključe-
nih 75 zmerno, težje in težko
duševno prizadetih oseb, nji-
hovih družin, strokovnih de-
lavcev in ostalih občanov. Mi-
nuli četrtek so se sestali na
letnem občnem zboru.
Na srečanju so pregledali
dosedanje dosežke, sprejeli
nov program dela in med
drugim tudi ponovno izvolili
izvršilni odbor društva. Pred-
sednica še naprej ostaja Mari-
ja Opraus, namestnica pred-
sednice je Lidija Pratnemer,
tajnica Dragica Kohne, blagaj-
ničarka pa Vikica Toplišek. In
kakšne cilje so si zadali v
društvu za to leto? Najpo-
membnejši je izgradnja Vars-
tveno delovnega centra, za
katerega je minister Tone
Rop že novembra lani položil
temeljni kamen, od tedaj pa
se je nadaljevanje del močno
zapletlo zaradi pridobivanja
potrebnih dovoljenj in doku-
mentacije. Za VDC so zbrali
že precej potrebnega denarja,
še naprej pa bodo skušali pri-
dobiti kar največ finančnih
sredstev.
Med drugimi nalogami So-
žitja je še organizacija števil-
nih družabnih srečanj, izletov,
piknika in izobraževanj za
otroke in starše, pa tudi sode-
lovanje s številnimi občinski-
mi institucijami in drugimi so-
rodnimi društvi. Oktobra letos
nameravajo spet prirediti tra-
dicionalni osmi dobrodelni
koncert, ki pa ga lansko leto
niso izvedli. Tedaj so namreč
ves trud usmerili predvsem v
položitev temeljnega kamna
za gradnjo VDC, ob čemer so
proslavili tudi 20. obletnico de-
lovanja društva in izdali bro-
šuro. Ciljev in želja je torej
precej, s skupnim trudom in
prizadevanji pa bo gotovo tudi
uspeh neizbežen.	B. P.
$t.15.-15.opril1999
14
NASI KRAJI IN UUDJE
Dobri na vseli področjih
Srednja zdravstvena šola je
pred dnevi pripravila četrto dr-
žavno tekmovanje srednjih
zdravstvenih šol Slovenije. Le-
tošnja tema je bila infekcijske
bolezni in zdravstvena nega,
tekmovanja, ki so ga podprli
Splošna bolnišnica Celje, Za-
vod za zdravstveno varstvo Ce-
lje in Mestna občina Celje, pa
se je udeležilo devet šol.
Celjske dijakinje so se zelo
dobro odrezale, saj sta Valerija
Mikolič in Klavdija Milnarič do-
bili zlato priznanje, Saša Šostar
in Alenka Turnšek pa srebrne-
ga. Njihove mentorice so bile
Marija Šantej, Justina Palčnik in
Zdenka Kladnik-Mencinger
Poleg tekmovanja iz zdravs-
tvene nege sta potekala tudi
literarni in likovni natečaj na
temo letošnjega gesla SZO ob
svetovnem dnevu zdravja, ki
se je glasilo Bodimo dejavni
tudi v tretjem življenjskem ob-
dobju. Strokovni komisiji sta z
obeh področij izbrali pet naj-
boljših del. Na literarnem nate-
čaju so prvo mesto prisodili
Maji Vrbnjak iz celjske zdravs-
tvene šole za sestavek Viva,
dobro pa se je s tretjim me-
stom odrezala tudi Anja Pasa-
rič. Dijaki celjske šole so dobili
tudi dve priznanji na likovnem
natečaju, in sicer Andreja Do-
brišek za delo Nesreča ter Uroš
Drozg, Andreja Kuzman, Nata-
lija Valenčak, Martina Ulčnik in
Nina Brglez za delo Kompozi-
cija.
V času tekmovanja je Sred-
nja zdravstvena šola Celje izda-
la tudi poseben bilten, v avli
celjske bolnišnice pa si je mo-
goče ogledati razstavo literar-
nih in likovnih del.	JI
Priznanja najboljšim so podelili v Celjskem domu. Na sliki
ravnateljica Srednje zdravstvene šole Celje Marija Marolt in
avtorica najboljšega literarnega prispevka Maja Vrbnjak.
Gasilska zveza Celje razpada
Gasilska zveza Celje, v kateri so združena prostovoljna
gasilska društva iz občin Celje, Vojnik, Dobrna in Štore, bo
že prihodnji mesec doživela korenite spremembe. Na
izrednem občnem zboru, ki je bil v nedeljo, so se člani
PGD Vojnik odločili za izstop iz Gasilske zveze Celje in
samostojno pot v okviru Gasilske zveze Vojnik-Dobrna.
Prostovoljna gasilska društva iz obeh občin niso zadovolj-
na s sedanjim načinom financiranja in so se odločila za
samostojno pot. Razdružitev naj bi se izvršila 8. maja na
občnem zboru Gasilske zveze Celje. Pred razdružitvijo mo-
rajo biti urejeni vsi finančni odnosi, kar ne bo težko, saj bo
razdružitev nastala sporazumno, je sporočila predstavnica
PGD Vojnik Milena Jurgec. Ostali bodo čisti računi, gasilci pa
dobri prijatelji, ki bodo sodelovali med seboj na preventiv-
nem in operativnem področju.
Na izrednem občnem zboru so se vojniški gasilci pogovo-
rili tudi o pripravah na proslavo 120-letnice društva, ki bo
prihodnje leto. Nekaterim članom so podelili priznanja za
delo v lanskih poplavah. Republiška priznanja so dobili Stane
Gorjan, Drago Kasesnik, Adolf Jane mL, Silvester Kuder,
Branko Zupane, Jože Jurgec in Milena Jurgec.
Vojniško dobrnška gasilska zveza bo imela pet močnih
društev, ki so v sedanji GZ Celje predstavljala najmočnejši
del. O samostojni gasilski zvezi razmišljajo tudi v občini
Štore.	TV
Analize zemlje in vina
V šentjurski srednji Kmetij-
ski in gospodinjski šoli bosta
jutri, v petek 16. aprila ter v
soboto IZ aprila, dneva odpr-
tih vrat. Opravljali bodo anali-
ze vzorcev zemlje ter vzorcev
vina, ki jih bodo prinesli obi-
skovalci, pripravili pa so še
marsikaj.
Jutri med 9. in 17. uro ter v
soboto do 16. ure bo mogoče
opraviti analizo vzorcev vaše
zemlje ter vzorcev vaših vin, v
programu pa je tudi predstavi-
tev uporabe agrogela v agro-
nomiji. Jutri popoldan ali v
soboto dopoldan bo v obnov-
ljeni učni kuhinji še predstavi-
tev izdelovanja minjonov ter
okrasja iz marcipana, izdelo-
vanja sladic iz kuhanega ali
paljenega testa ter domačih
testenin.
Jutri ob 15. uri bo tudi preda-
vanje inženirja Draga Jančiča o
balkonskem cvetju, skupaj s
prikazom zasaditve cvetličnih
korit. V soboto pa bo ob 9. uri
pokušina vin (pod vodstvom
Poslovne skupnosti za vino-
gradništvo in vinarstvo), ob 14.
uri bo imel študijski krožek
Društvo podeželske mladine iz
Mislinjske doline predstavitev
starih sort sadja, uro pozneje
pa bo Marinka Dobnik pred-
stavila delo čokoladnega atelje-
ja Dobnik.
Med predstavitvijo vabi
kmetijska šola na pokušino
slaščic ter v svojo pomladan-
sko obarvano vrtnarijo. BJ
NA KRATKO
Vaše veselje je naša luč
Otroci iz Šmartnega bodo že tretjič zbrali denar za šolnino
za desetletnega Davisa. Pridružili so se poslanstvu skupine Ba
Stella, otrok, ki pojejo in plešejo na prireditvah, da bi zbirali
denar za zambijske otroke, ki si ne morejo plačati šolnine. V
Kulturnem domu Šmartno ob Paki bo v nedeljo, 18. aprila ob
16. uri, dobrodelni koncert Vaše veselje je naša luč, na
katerem bodo nastopili Irena Vrčkovnik, Adi Smolar, Sara
Chuuya, pevski zbor pod vodstvom Anke Jazbec, Tina Steb-
lovnik, Andrej Hofer in učenci osnovne šole, obiskal pa jih bo
tudi pater Ernest Benko. Izkupiček koncerta bodo nastopajoči
namenili malemu Davisu Shavvi in misijonu St. Joseph v
Zambiji, v katerem že vrsto let živi in dela pater Miha
Drevenšek, ki tudi vodi skupino Ba Stella. (KL)
Čiščenje Savinje
v soboto se v občini Žalec pričenja pomladansko urejanje in
čiščenje okolja, hkrati pa bodo obeležili še svetovni dan
Zemlje, ki je letos namenjen celovitemu varovanju in rabi
voda. Zato so se v žalski občini odločili za čiščenje levega
brega Savinje od Petrovč do Levca. Z akcijo bodo začeli 17.
aprila ob 9. uri pri mostu v Kasazah. (US)
v Rečici pri Laškem že čistili
v laški občini se pripravljajo na veliko očiščevalno akcijo, ki
bo to soboto v vseh krajevnih skupnostih. V Rečici so akcijo že
zaključili. Počistili so nabrežine potoka Rečice od Hude jame
nizvodno in okolico Sindikalnega doma. Nabrali so okrog
osem kubičnih metrov odpadnega materiala. (VM)
Za Novomeščane zlata lilija
Območnemu združenju Rdečega križa Novo mesto sta se
minulo sredo župan občine Laško Jože Raj h in predsednica
Območnega združenja Rdečega križa Laško Mihaela Pečar
zahvalila za izdatno materialno in finančno pomoč ob novem-
brski poplavi. Jože Rajh je Novomeščanom v znak zahvale
izročil zlato lilijo, simbol Laškega. (VM)
Maratonci med
prijatelji na Češkem
v češkem Mnišku v bližini
Prage je bila 9. aprila že 32.
maratonska in pohodniška
prireditev Brdska stežka, ki iz
leta v leto postaja bolj priljub-
ljena tudi pri nas. Na njej je
sodelovalo tudi Društvo mara-
toncev in pohodnikov Celje.
Na pot v Mnišek se je odpra-
vilo 27 ljubiteljev narave, zdra-
vega življenja in dobre volje.
Po poti Brdske stezke se je v
soboto, 9. aprila, odpravilo 467
maratoncev in pohodnikov iz
Češke in 17 iz Slovenije. Po
svojih zmogljivostih so se od-
ločili za 12,25,35,50, 75,85 in
100 kilometrov dolgo pot. Naj-
bolj vzdržljivi člani celjske od-
prave so polni moči odkora-
kali v noč po najdaljši poti.
Letos so bili med 58 maratonci
kar štirje Slovenci: Franc
Smodiš, Ivan Kregar, Leo-
pold Drame in Anica Gašpa-
ruš. Vsi so uspešno prehodili
vseh 100 kilometrov.
Trije udeleženci društva so
se odločili premagati 50-kilo-
metrski del Brdske stezke,
največji del slovenske udelež-
be pohoda pa je bil na 25
kilometrov dolgi progi. Med
njimi je bil tudi najstarejši
član društva Hubert Ankerst.
S svojo gibalno aktivnostjo
ter neizmerno pozitivnim od-
nosom do življenja in soljudi
je dokazal, da je zdrav način
življenja pravzaprav le zmaga
nad samim seboj.
Maratonce in pohodnike je
spremljalo sončno vreme in
dobra volja, ki je prišla še
posebej do izraza na zaključ-
ni prireditvi. Na njej so slo-
venski in češki maratonci
izrazili željo, da bi se mara-
tonski pohod Celje-Logarska
dolina in Brdska stežka pri-
družila organizaciji KUP
Evrope, s čimer bi oba dobila
mednarodne razsežnosti.
SIMONA ŠALEJ
DESKANJE
PO SPLETU
Sam svoj mojster
Odlični češki pisatelj Jaro-
slav Hašek je na temo doma-
čih opravil spisal čudoviti
zgodbi in sicer o tem, kako
je kuhal jajca v mehko in
kako je na svoje hlače prišil
gumb. Kot zakrknjen samec,
ki o tovrstnih opravilih ni
imel niti najmanjšega poj-
ma, je napotke najprej iskal
v enciklopedijah, potem v
znanstvenih knjigah, ven-
dar brez uspeha. Končno se
je zadeve lotil po občutku, z
umetniškim navdihom in
obakrat delo zaključil na
ravni manjše katastrofe. Ja-
sno, saj ni mogel vedeti vse-
ga, a ne?
Če bi imel ubogi Hašek ta-
krat dostop do Interneta, bi
mu z veseljem priporočili
www.Learn2.com, spletno
stran z napotki za vsakršna
opravila. In ko rečem vsakr-
šna, potem vzemite to zares.
Med stotinami opravil, ki vam
jih pomaga vsaj začeti in z
malo sreče tudi dokončati, se
lahko naučite poskrbeti za
domače živali, popraviti in
pravilno vzdrževati kolo, av-
tomobil, gospodinjske apara-
te in ostale naprave v in ob
hiši, narediti papirnati avion,
napihniti balon iz žvečilne gu-
me, zanetiti taborni ogenj,
pravilno razrezati purana, od-
praviti ustni zadah ali nespeč-
nost, popraviti zadrgo, žon-
glirati s tremi žogicami, zašči-
titi vašo hrano pred medvedi,
izdelati svečo, otroškega
zmaja, posušiti cvetje, ozdra-
viti kolcanje in, Jaroslav, da,
skuhati jajce v mehko ter pri-
šiti gumb.
Kot vidite, je na tej spletni
strani mogoče najti povsem
resne »sam svoj mojster« nas-
vete do malce bizarnih ali ce-
lo rahlo nekoristnih. Tako, re-
cimo, pogrešam edino nas-
vet, ki bi me podučil, kje naj(j
medveda, da bi lahko svoj
hrano zavaroval pred nji,^
Toda, takšnih nekoristnjj,
nasvetov je bolj malo. Preprj.
čan sem namreč, da se
najbolj enostavna opravjlj
zdijo močno zahtevna, ko Sf
jih lotite prvič. Odmrzovanjf
hladilnika, na primer. Saj tojj
čisto enostavno, kajne? Aha
dokler se ga ne lotita'
Learn2.com celoten postopeij
opiše na dovolj priljuden na
čin, da bi ga znal izvesti tudi
Hašek, četudi bi prvič v življe.
nju sploh videl hladilnik. To-
rej, od zavijanja hrane v časo-
pisni papir, do ponovnega
vklopa.
Čiščenje srebrnine? Malen-
kost. Pisanje govorov? Pih,
mala malica. Izbira pravilne-
ga noža za v kuhinjo? Eeee,
kaj naj rečem, tale je pa že
malce premočna. Ali pa tudi
ne? Seveda obstajajo tudi zelo
praktični nasveti, kot je na
primer popravilo spraskane-
ga CD.
In ko hočemo izvedeti še
kaj več od tistega, kar nam
ponujajo na spletnih straneh!
Aha, takrat nam sporočijo, da
si lahko to in še mnogo dru-
gih koristnih nasvetov prebe-
remo v knjigah, ki jih lahko
poceni kupimo v elektronski
knjigarni Learn2.com. Huh,
sem se že bal, da vse to poč-
nejo iz čistega altruizma.
Sicer pa je Learn2.com sim-
patična spletna stran, ki si jo
človek z veseljem pogleda,
tudi če ne potrebuje nasveta
kako zamenjati gumo na av-
tu, kako gojiti kalčke ali P^
kako pravilno postaviti stereo
napravo v dnevno sobo. Kak-
šne izrazite poglobljenosti ne
pričakujte, saj nasvetov z^
posamezna področja ni do-
volj, da bi lahko postali, reci-
mo, avtomehanik ali računal'
niški serviser. Lahko pa izvf"
ste kaj o menjavi olja, monta*
ži snežnih verig, nastavitvah
brskalnika in podobnih zade*
vah, kar bo marsikatereni^
novopečenemu vozniku ^^
kako prišlo prav. To pa je, z"'
se, ravno toliko, kot je treb^
vedeti o teh opravilih. No, Ij^'
bitelji serije »A je to« lahl^"
seveda eksperimentirajo P"
svoje, toda Learn2.com in
seveda ne bova prevzela n"'
bene odgovornosti.	,,
Vasja Ocvirt;
vasja@eurocom-
Pol stoletja v planinskem društvu
V velenjskem kulturnem domu so prejšnji četrtek, 8, aprila, obeležili 50-letnico
delovanja Planinskega društva Velenje, ki danes združuje kar 1370 članov. Več sekcij in
pododborov v vseh šaleških krajih uspešno nadaljuje tradicijo prvih članov iz leta 1949.
Slavnostni govornik Andrej Brvar, predsednik Planinske zveze Slovenije, je poudaril pomen
skrbnega gospodarjenja tega društva s planinskimi postojankami, planinskimi potmi, skrb za
varovanje okolja in še zlasti podjetno urejanje in vzdrževanje planinskega doma na Paškem
Kozjaku. Jože Melanšek, predsednik Planinskega društva Velenje, in Martin Avbreht, predsed-
nik meddruštvenega odbora planinskih društev iz Savinjske doline, sta izpostavila pomen
organiziranosti planinske dejavnosti in društev ter ohranjanje pogojev za njihovo delovanje,
torej planinarjenje, varnost v planinah in gorah ter druženje. Velenjsko društvo bo letos
obeležilo tudi 25-letnico Šaleške planinske poti in 45-letnico planinskega doma na Paškem
Kozjaku, ob 50-letnici pa bodo izdali tudi svojo brošuro. Razstava fotografij in risb ob jubileju
društva bo v velenjskem kulturnem domu na ogled še nekaj tednov.	JOŽE MIKLAVC
Št. IS.. 15. april 1999
AKCIJE NOVEGA TEDNIKA
15
Naročniki iščej'o nove naročnike
širimo družino bralcev Novega tedniica in
ponujamo lepe nagrade
Itiovi tednik razpisuje akcijo pridobivanja novih
naročnikov, h kateri vabi predvsem svoje zveste
naročnike. Nagradili bomo vsako naročnico ali
naročnika, ki bo kadarkoli v letu 1999 pridobil vsaj
iflega novega naročnika.
V zahvalo za trud vas bomo nagradili. Vsaka naročnica
3lj naročnik, ki bo pridobil novega naročnika se bo lahko
brezplačno udeležil enega od hišnih Izletov, ki jih
pripravljamo letos ali izbral komplet hišnih daril
majica, kapa, obesek za ključe), vsi pa boste sodelovali
[udi v zaključnem žrebanju, v katerem bomo med 100
naročnikov in naročnic razdelili 100 lepih nagrad, med
ijimi TV sprejemnik, 5 radijskih sprejemnikov, 3
masažnlke vibroser, 10 zlatih prstanov, knjige,
trenirke, majice, kape. obeske za ključe... Za vsaj
10 zbranih novih naročnikov pa vas bomo
nagradili še z zlato nagrado.
Nagradili bomo tudi vse nove naročnike. En mesec
bodo Novi tednik prejemali zastonj, vsake tri
niesece pa bomo med novimi naročniki izžrebali še 10
potnikov na hišni Izlet.
Če ste pridobili novega naročnika, izpolnite obvestilo,
ravl naročnik pa naročilnico. Oboje pošljite na naslov:
NOVI TEDNIK, Prešernova 19,3000 Celje.
POGLEJMO-POJEJMO
Ste že jedii žlilcrofe?
Prejšnji teden smo vas pova-
bili, da se nam pridružite na
letošnjih popotovanjih po Slo-
veniji in že za prvi izlet na
Idrijsko in Cerkljansko, ki bo v
soboto, 24. aprila, je odziv do-
ber. Zato pohitite s prijavo, če
se nam želite pridružiti.
Ob 7. uri zjutraj se bomo v
spremstvu izkušenega vodiča
odpeljali z avtobusne postaje v
Celju proti Ljubljani (vmesni
postanek v Žalcu, kjer boste tudi
lahko vstopili) in naprej proti Idri-
ji, mestu s 500-letno rudarsko tra-
dicijo. Na poti nas bo pekarna
Brglez z Vranskega oslabela z
mdico, da bomo lažje dočakali
cilj. Naša odprava bo najprej obi-
skala Antonijev rov, ki je eden
najstarejših ohranjenih vhodov v
rudnik v Evropi, kjer bomo videli,
kako so nekoč kopali živo srebro.
Če se želite udeležiti izleta,
izpolnite prijavnico in jo pošljite
na Novi tednik, Prešernova 19,
3000 Celje. Za izlet lahko prija-
vite tudi družinske člane, ven-
dar z eno prijavnico največ štiri,
sicer morate izpolniti dve prijav-
nici. Za vse našteto na izletu
boste odšteli 3.500 tolarjev, otro-
ci do 10. leta pa imajo 30-odstot-
ni popust (2.450 tolarjev).
Nato bomo občudovali lepote
gradu Gewerkenegg, kjer domu-
je Mestni muzej s čipkarsko
zbirko.
Ker bomo ogled zanimivosti
po Sloveniji vselej povezali tudi s
kulinaričnimi užitki in pokušino
lokalnih specialitet, smo tokrat v
jedilnik vključili znane idrijske
žlikrofe, ki bodo popestrili boga-
to kosilo. Pripravili nam ga bodo
na kmetiji Zelinc v Straži pri
Cerknem, kjer gostom ponujajo
domače dobrote, za tiste, ki želi-
jo ostati dlje, pa tudi sobe.
Vračali se bomo po Poljanski
dolini mimo Visokega pri Polja-
nah, kjer je znan dvorec pisatelja
Ivana Tavčarja, in mimo Škofje
Loke. Lahko si bomo ogledali
odlično ohranjeno srednjeveško
mestno jedro. V Celje se bomo
vrnili med 19. in 20. uro. TC
Veiiico zanimanje za srečanje v Dobrini
Za prvo srečanje vseh ude-
leženk dosedanjih izletov
100 kmečkih žensk na mor-
je, ki bo v nedeljo, 16. maja,
v Dobrini, je izredno zani-
manje.
Predsednica Turističnega
društva Dobrina Danica Recko
je nad prvim odzivom izredno
zadovoljna: »Takoj po objavi pr-
vega kupona so se začeli tele-
fonski Idici s vprašanji, ki so
povezana s prireditvijo v Dobri-
ni. Prva kmečka žena, ki je bila
na izletu 100 kmečkih žensk na
morje, je poklicala s Svetine,
nato pa so poklicale še iz mno-
gih drugih krajev. Kmečke žene
iz Zabukovice so se celo odloči-
le, da se bodo na srečanje pripe-
ljale s kombijem. Prijavljena je
tudi Ana Žekar iz Hrastja, ki se
je udeležila prvega izleta (enod-
nevnega v Portorož in Postojn-
sko jamo). Organizatorji želimo
čimveč predhodnih prijav, da se
bomo na srečanje lahko dobro
pripravili. Prijavnina je 1300 to-
larjev na osebo, denar pa lahko
nakažete s položnico na naslov
Turistično društvo Dobrina,
Dobrina 7, 3223 Loka pri Žu-
smu, s pripisom za »Srečanje
kmečkih žensk«. Prijave spreje-
mamo do 22. aprila, seveda pa
bo možno plačati tudi na sa-
mem prireditvenem prostoru.«
Organizatorji bodo za vse
obiskovalce pripravili vrsto za-
nimivosti, od ogleda znameni-
te domače cerkve sv. Valentina
do zdravilne vode, ki jo bo
mogoče tudi poskusiti, ali si jo
natočiti za domov. Veliko bo
tudi prijetne glasbe, družabnih
iger za otroke in odrasle, druži-
ne in posameznike, pripravljen
bo bogat srečolov in spomin-
ska darila. Srečanja se lahko
udeležijo vse kmečke žene, ki
so na izletih že bile, z njimi pa
lahko pridejo družinski člani,
prijatelji, znanci in »firbci«, da
bodo videli, kako izgleda pove-
čana kmečka ženska stotnija.
Prireditev bo v vsakem vre-
menu, saj imajo organizatorji
svoj šotor za okoli tisoč obi-
skovalcev. Spominska darila
bodo izdelana po načinu, kot
so ga gojile tri steklarne, ki so
nekoč obratovale na območju
Dobrine.
Danica Recko: »V priprave
je vpet številen odbor, saj ne
želimo ničesar prepustiti na-
ključju. Sodelovanje so oblju-
bili številni posamezniki in
občina Šentjur. Torej, dobimo
se v nedeljo, 16. maja, ob 15.
uri. Vse informacije pa lahko
dobite vsak dan po telefonu
797-103.«
T. VRABL

16
REPORTAŽA
Muhe tolminskega puntarja
Varovanje suka, voda in dreves, ribolov z umetno vabo, fotografiranje malih svetov
Dr. Boris Skalin, ki že pe-
tintrideset let živi v Savinj-
ski dolini, pravi, da se mu je
v gene zapisal značaj tol-
minskega puntarja, še izra-
zitejša od samovolje je bila
prirojena ljubezen do voda.
Kot otrok je brodil po Soči in
Savi, stikal za ribami in ikra-
mi. Šolske zadolžitve so bile
manj privlačne od odstira-
nja rek. Razjezil je nemške-
ga učitelja, prepovedali so
mu obiskovati pouk in tako
je dokončal le sedem razre-
dov osnovne šole. Po daljših
počitnicah je vendarle odšel
v gimnazijo, naprej na agro-
nomsko fakulteto, opravil še
magisterij in postal prvi dok-
tor ihtiologije - ribjeslovja v
Sloveniji.
Reke? V njih je energija, ki
je ni nikjer drugje. Ribe? Naj-
ljubši mu je sulec, plemeniti
kralj voda. Narava? Naj ne
postane smetišče. Fotografi-
je? Od petnajstega leta dalje
beleži vse, kar je že naslednji
hip drugačno. Misel se lahko
ponovi, podoba, ki jo ujame
na fotografiji, nikoli več.
Vinska kupčija
8. maj 1945 je bil prvi foto-
grafski dan za bistrega najstni-
ka v prekratkih hlačah, ki je bil
večkrat bos kot v čevljih. Skali-
novi so tedaj živeli v Hrastni-
ku. »Otroci smo se pomikali
med kolono nemških vojakov,
ki so odhajali proti Topolšici,
kjer je general Lehr položil
orožje. Opazil sem vojaka, ki
je imel fotografski aparat, sto-
pil k njemu in ga vprašal, ali mi
ga da. Kaj dobi v zameno, ga je
zanimalo. Stekel sem domov
in se vrnil s pletenko vina.
Vojak mi je izročil fotoaparat
in še tri filme,« je povedal Bo-
ris Skalin. Njegov prvi foto-
grafski motiv je bila kolona
nemških vojakov.
»Objekt, ki ga fotografiram,
tega ne sme vedeti. Zato
imam pred seboj najraje živa-
li, rastline in vodo,« je poja-
snil. Več desetletij išče minlji-
ve podobe sveta, enkratne
odseve trenutka. Sinička, ki
prileti na okensko polico, kjer
obmiruje, da bi kljunila v ja-
bolko, ne bo prav takšna nik-
dar več. Val, ki se prelomi v
kapljicah dežja, za vselej izgi-
ne. Drevo se vetru ne upogne
dvakrat enako. Na fotografi-
jah ostanejo drobni svetovi.
Eden takih prikazuje podobe
jabolk, ki jih je že postavil na
ogled na razstavi. V minulih
letih se je pri njem nabralo za
več košev fotografij in negati-
vov, le maloštevilne podobe.
ki so ga oplazile skozi življe-
nje, smo videli na razstavah.
Pod zasavskim
Triglavom
če se mu šolanje v trbovelj-
ski gimnaziji ne bi posrečilo,
bi postal mizar. Les ima rad in
rad ga obdeluje, tako kot ga je
znal njegov oče Mirko Skalin,
napredni učitelj, ki se je moral
z družino vred večkrat seliti.
»Ob mojem rojstvu je oče
služboval v učiteljišču v Sedlu
na Tolminskem. Beseda je bi-
la orožje, ki ga je oblast pre-
ganjala,« je dejal. »V času, ko
je Primorsko že pohodil faši-
stični škorenj, so nas hoteli
pregnati na Sicilijo, a smo
zbežali v kraljevino Jugoslavi-
jo.« Po dveh, treh selitvah je
Boris pričel obiskovati šolo v
Podkraju pri Hrastniku, na
kranjski strani, kjer si Kum
umiva noge v Savi. Pri sosedu
je bil mlin, ob mUnu potok.
Vsak dan je bil ob reki. Stari
Skalin je dobil znova odpo-
ved, a dva trmasta vaščana
sta šla na upravo Banovine
Dravske v Ljubljano in dva
dneva presedela na pragu,
dokler jima niso izročili od-
ločbe, da učitelj lahko ostane.
»Kmečka misel je bila klena in
že od nekdaj jo iskreno spo-
štujem. Na deželi so bile misli
dolge in temeljite, a ko se je
bilo treba o čem odločiti, naj-
bolj jedrnate,« pravi dr. Ska-
lin. Tudi iz Podkraja je njego-
va družina navsezadnje mo-
rala oditi, na Miklavžev večer
leta 1941, sicer bi jih izsehh. V
boljše življenje so ušli ponoči
v čolnu čez Savo.
Ukradeni sulci
Voda je zbujala željo po bli-
žini. Že kot sedemletnik je
opazil, da sta v potoku dve
vrsti rib, ene ležejo ikre, dru-
ge imajo seme. Ribi je odprl
trebuh, vzel ikre, jih dal valiti
v posodo in čakal na naraščaj.
Ribic ni bilo od nikoder, ker
ikre niso bile oplojene, je ugo-
tovil v najzgodnejšem znans-
tvenem zaključku.
O ribah ni mogel študirati,
zato se je odločil za študij
agronomije. Sledila je prva
služba, ustvaril si je družino
in se preselil v Savinjsko doli-
no. Delal je v žalskem Hme-
zadu, svoj čas velikem pod-
jetju, ki je zaposlovalo blizu 5
tisoč ljudi. Ob delu v razvojni
službi se je odločil za magi-
sterij iz ihtiologije v Zagrebu,
izključno zaradi naklonjeno-
sti do voda in ribištva. V dok-
torski disertaciji se je posvetil
lososovemu bratu, največji
plemeniti vrsti postrvi v po-
donavskem porečju: »Velike
sulce pri nas so ulovili v Savi
in Dravi, najtežji je tehtal oko-
li 30 kilogramov. Drina je bila
kraljestvo še zajetnejših sul-
cev. Ker so številčno in eksi-
stenčno ogroženi, sem se v
disertaciji lotil raziskave o
tem, kako vzrediti čim več
potomstva. Od 3.000 iker,
približno toliko jih lahko izle-
že velika samica, preživita le
dobra dva odstotka ribic.«
V desetih letih je raziskal
dve generaciji sulcev, vzgojil
jih je od ikre do spolne zrelo-
sti, napravil dokončne zapi-
ske o podatkih prve generaci-
je, drugo generacijo sulcev,
bilo jih je petdeset, so neke
noči iz ribnika blizu Žovneš-
kega jezera ukradli nepridi-
pravi. Največji sulec, meril je
95 centimetrov, je najbrž nasi-
til več ust, Skalinu pa se je
razblinilo pet let raziskoval-
nega dela.
Ribniki namesto
smeti
Danes imamo v Sloveniji
samo tri doktorje znanosti s
področja ihtiologije. Boris
Skalin dobro pozna prav vse
sladkovodne ribe, ki zasedajo
evropske vode. Med njimi v
slovenskih vodah ni ogrožen
le sulec, ampak tudi vse osta-
le ribe trpijo zaradi pomanj-
kanja primerne vode. »Vode
je čedalje manj,« pravi. »Na
Dreti, od Nazarij do Gornjega
Grada, je bilo nekdaj 36 jezov,
ostala sta le še dva.«
Vselej si je želel spremeni-
ti človekov odnos do okolja.
V sedemdesetih letih je ime-
la Savinjska dolina veliko
divjih odlagališč odpadkov,
največkrat so bila v divjih
gramoznicah ob rekah. Us-
pel je, da so na površiJ
kjer so bila smetišča, (jj,^
urejeni ribniki v Vrbju, pp
serju, Mozirskem gaju |
Nazarjah. Imel je še veljil
drugih idej za izboljša,]
okolja, a jih brez pomoči
zmogel uresničiti. »V Savij
ski dolini je več lokacij,
lahko postale turistično J
nimive. O pomenu turizm^
zadnjem času veliko pišed
in govorimo. Dajmo, uresl
čimo zamisli!«	I
Dr. Boris Skalin jea^
dveh strokovnih knjig
splošnem ribogojstvu (izj
sta v letih 1984 in 1993],]
ju uporabljajo študentje u
biotehniški fakulteti. Njegj
ve fotografije so bile objat
Ijene na številnih naslov®
cah domačih in tujih stro
kovnih revij. Do konca apri
la bo v avli Mestne občia
Velenje na ogled Skalinoi
samostojna fotografska raj
stava.
Ob ribnikih se rad zadrži
je, vendar v njih le redkokd
lovi. Ribolov v reki je pris
nejši. Če je hotel k Soči pri
peti ob svitu, je sredi noi
zbezal pokonci vso družin
in na pot so krenili najkasn
je ob štirih. »Ribarim vedno
umetno vabo, muharim t(
rej, ker na ulov nočem čaka
sede in križem rok. Četu(
trnek ne prevara nobene i
be, je ribiški dan zame pc
poln,« pravi.
Popoln je vsak razgled
svet svetlobe in teme, dan, k
zapiše na papir jutranjo me
glico, opoldansko minuti
sonca in prvi somrak.
^ KSENIJA LEKII
' - Foto: BORIS SKALB
Prvi fotoaparat je kupil pred več kot petdesetimi leti od
nemškega vojaka za nekaj litrov vina.
Kosovka. Pred okensko polico pri Skalinovihje vedno
nataknjeno jabolko.
Potok Lava med potjo od Žalca do Griž. Drevored, ki ga
danes ni več.

NASI KRAJI IN UUDJE
17
pdovoljni, ker se še niso uspeli dogovoriti za ustrezno odškodnino, so v četrtek zjutraj pred
^im gostiščem ob Mariborski Samčevi preprečili asfaltiranje cestišča. Po posredovanju
policije in pogajanjih so parkirano tovorno vozilo umaknili.
Mariborska ostaja
gradbišče
Večkrat napovedano preu-
mtev prometa iz obstoje-
trase Mariborske ceste v
lu na novozgrajeni del
loče štiripasovnice so
Ično izvedli v noči iz po-
teljka na torek. Do konca
lija, ko naj bi bila zaklju-
la dela 1. faze rekonstruk-
e, pa cesta ostaja gradbiš-
in temu primerno morajo
miki prilagoditi svojo
injo.
Investitorju rekonstrukcije
ariborske, državi Sloveniji,
preko izvajalca del podjetja
idrževanje in obnova cest
ilje ter Mestne občine Celje,
ipelo doseči dogovor s sta-
ivalci in najemniki oziroma
lastniki poslovnih prostorov
ob Mariborski, zato do za ko-
nec tedna napovedane zapore
vozišča ni prišlo. So pa morali
preusmeritev prometa zaradi
zamude pri tehničnem pre-
gledu nove trase prestaviti iz
sobotne na ponedeljkovo
noč.
Po zagotovilih celjskega žu-
pana Bojana Šrota bodo v Za-
vodu za planiranje in izgradnjo
Celje proučiU možnosti, da
zdajšnja začasna napajalna do-
vozna cesta na dvoriščni strani
objektov ob levi strani Mari-
borske (iz smeri središča me-
sta proti Hudinji) postane stal-
na rešitev. Po besedah v.d. di-
rektorja ZPl Petra Drozga bo-
do pripravili spremembe ob-
stoječega zazidalnega načrta
tega območja in v primeru, da
bodo zagotovljeni vsi potrebni
pogoji, spremembe predložili
v sprejem mestnim svetnikom.
»Mariborska tudi. po preu-
smeritvi prometa z obstoječe
trase na novozgrajeni del bo-
doče štiripasovnice ostaja
med Hudinjo in križiščem z
Dečkovo in Bežigrajsko cesto
gradbišče. To je dobro označe-
no z ustrezno prometno signa-
lizacijo in vozniki bodo do
zaključka del morah svojo
vožnjo prilagoditi razmeram
na cestišču,« opozarja sveto-
valec za promet in pomočnik
načelnika občinskega oddelka
za okolje in prostor ter promet
Iztok Uranjek.
I. STAMEJČIČ
Foto: SHERPA
Zaprt marijagraški
nadvoz
Slovenske železnice so 10.
aprila pričele obnavljati
kamniti železniški nadvoz v
Marija Gradcu. Dela, ki jih
opravlja Premogovnik Vele-
nje, bodo predvidoma kon-
čana do 18. aprila, v tem
času pa teče promet po ob-
voznicah.
V Slovenskih železnicah so
povedali, da je bila sanacija
nujna, saj je nadvoz, ki je bil
zgrajen pred 154 leti, že tako
poškodovan, da mu je grozi-
la trajna zapora. V času ob-
nove je cesta Laško-Marija
Gradec zaprta, obvoz pa za
osebna vozila poteka mimo
naselja Ojstro, za tovorna pa
mimo Rimskih Toplic in Vr-
ha nad Laškim. Zapora ne
velja za reševalna in gasilska
vozila.
Zaradi napovedanega go-
stejšega prometa skozi njihov
kraj so Ojstrčani pred kratkim
zagrozili, da bodo »svojo« ce-
sto, ki je v izjemno slabem
stanju, zaprli, če je občina še
pred začetkom obvoza ne bo
temeljito popravila. Vodstvo
laške občine je zato s pred-
stavniki krajanov, krajevnih
skupnosti Laško in Marija
Gradec ter Komunale Laško
sklicalo sestanek, na katerem
so se dogovorili, da bo komu-
nala uredila najbolj kritične
točke obvozne ceste, predvi-
doma prihodnji mesec pa bo
cesto popravila temeljiteje in
na njej uredila tudi odvodnja-
vanje. Po letu 2000 naj bi
cesto tudi asfaltirali. Ojstrča-
ni so s takšnim dogovorom
zadovoljni, še zlasti zato, ker
so se s predstavniki občinske
uprave pogovarjali tudi o
tem, da bi prihodnje leto v
kraju pričeli urejati še vodo-
vod.	JI
Pomlad v Mozirskem gaju
številne gredice narcis vseh vrst, žareče primule in dišeče hijacinte ta čas krasijo Mozirski gaj,
vrt slovenskih vrtnarjev v Mozirju. Tudi žametne mačehe pritegujejo poglede ljubiteljev cvetja,
gaj pa je tudi tik pred tem, da zažari v premnogih barvah tulipanov, ki bodo zacveteli v več deset
tisočih. Čeprav so tulipani še zaprti in gaj ni v polnem razcvetu, privablja številne obiskovalce, ki
se z veseljem sprehodijo po poteh med gredicami, izkoristijo priložnost za nakup sadnih sadik,
ali pa se okrepčajo v restavraciji.	T. TAVČAR
Lebarjev izjemni
maratonski podvig
»Popoldne, 12. aprila, je Mirko Lebar s svojima spremlje-
valcema Ludvikom in Nikom prispel v Melbourne. Roke so
polne žuljev, utrujenost je velika, zmaga s časom in
razdaljo veličastna,« so v torek na kratko sporočili na
spletnih straneh Stičišča avstralskih Slovencev.
Mirku Lebarju je uspel izjemen podvig na najdaljšem
maratonu v zgodovini invalidskega športa. Tisoč kilometrov
dolgo pot od Sydneyja do Melbourna je prevozil v petnajstih
dneh. Na maraton je namreč krenil 29. marca in daljavo
premagal celo nekaj dni prej, kot je načrtoval. V Melbournu, v
Bourke Street Mali, so včeraj, v sredo opoldne, pripravili
Mirku Lebarju velik sprejem, v nedeljo pa bo v Slovenskem
cerkvenem središču častni gost na tradicionalnem kosilu in
sprejemu, ki ga bo pripravilo Društvo Sv. Eme. Po njegovi
vrnitvi iz Avstralije bomo o dosežku, s katerim se bo zapisal v
zgodovino športa, podrobno poročaH.	KL
Vse se je začelo z vodo
Včeraj popoldne so v knjižnici Gimnazije Celje - Center
odprli razstavo fotografij Francija Horvata o vodah Slovenije.
Amaterski fotograf in alpinistični popotnik iz Celja skuša že
vrsto let ujeti lepoto narave na filmski trak na vseh potepanjih
doma in v tujini. Doslej je svoje stvaritve postavil na ogled na
šestih samostojnih in eni skupinski fotografski razstavi. Uspe-
šno je sodeloval na različnih natečajih v Sloveniji ter objavljal v
knjigah, revijah in časopisih.
Tokrat si je izbral motiv vode v najrazličnejših oblikah in letnih
časih in iz vseh posnetkov je čutiti njegovo ljubezen do narave in
skrb, da bi se ohranila. Kot je zapisal Aleš Stopar v spremnem
besedilu k vabilu, je Franci Horvat v svetu brez idealov in bogov
eden izmed tistih, ki čutijo slo po osebni izpovedi, ki je sicer
preprosta, zato pa toliko bolj resnična.	TC
ZaDOslimo
Podružnica Celje Siri svoje poslovanje in
<k^pka n0¥0 potiovaknco v hškem,
ki bo opravila vse posle s področja
poslovanja s prebivalstvom.
Zato vabimo k sodebvar^:
komercialista (dve detovru mes^)
in blagajnika <dve deiov^ mesto.
Od vas pričakujemo
•	V- al VI. stopn^ izobrazbe ekonomske
ali druge smeri
•	fv^manf 2 ieti dekjv)^ izku$er^
•	poznaval^ osnov fačunsif^a
•	komunikativnosL m ves^ do dela
zl^Mdmi
Z abfanimi kandidati bomo ^i^eiiti
nedoločen čas s posku«^ delom.
opisom	izkufa^ In znanj ^
ustriezna dolčazia pnčalč^e^^
podt^nana^ksm,
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
rodniinkaCt^š
1000 C«^
id 0^-400-22-10 iga, Vogif^ q ietm
is™™™
18
NASI KRAJI IN UUDJE
Likovni svet
otrok '99
V šoštanjski Osnovni šoli
Karla Destoviiika Kajuha bo
od sobote, 17. aprila, na ogled
razstava Likovni svet otrok,
na kateri sodelujejo otroci iz
slovenskih vrtcev in šol.
Prvo razstavo na likovnem
področju mladih so v Šošta-
nju prvič pripravili pred
enaintridesetimi leti in vse
do danes širi kulturo likovne-
ga ustvarjanja otrok ter sode-
lovanja likovnih pedagogov
in mentorjev iz vse Slovenije.
Letos so iz 70 vrtcev in
osnovnih šol poslali približ-
no dva tisoč izdelkov, stro-
kovna komisija pa je za raz-
stavo izbrala 417 najbolj iz-
virnih likovnih del, ki bodo v
šoštanjski šoli na ogled sko-
zi vse leto. Razstavo, ki jo
organizira Osnovna šola
Karla Destovnika Kajuha
pod pokroviteljstvom Obči-
ne Šoštanj in revije za najst-
nike PIL, bodo odprH 17.
aprila ob 11.30 v kinodvora-
ni v Topolšici.	K.L.
Šolski 3x3
VIII. Osnovni šoli Celje so, podobno kot zadnjih nekaj let, prve
tri dni tega tedna odprli šolska vrata tudi za starše svojih učencev.
Druženja staršev, učencev in učiteljev so zastavili v obliki delavnic
in ustvarjalnic (na sliki), predstavitev in roditeljskih sestankov ter
športnih srečanj, dneve odprtih šolskih vrat pa poimenovali 3 x 3 na
III. Osnovni šoli Celje. Dejavnosti za starše so v šoli pripravili v
popoldanskem času, vrstile so se v posameznih učilnicah, računalni-
ci, risalnici in telovadnici, v sredo popoldne pa zaključile s planin-
skim pohodom za starše in učence na Mrzlico.	IS, Foto: GK
Zlati znaki za šaleške župane
Na volilno programski
skupščini Območnega združe-
nja Rdečega križa Velenje so
za predsednika znova izvolili
dr. Bogdana Meniha, za pod-
predsedruka pa Jožeta Medve-
da. Zlati znak RK Slovenije so
prejeli trije župani šaleških ob-
čin, Srečko Meh, dr. Bogdan
Menih in Ivan Rakun.
Predsednik območnega
združenja je nanizal naloge,
ki jih je ta organizacija v mi-
nulem štiriletnem mandatu
uspešno reševala v sodelova-
nju z velenjskim centrom za
socialno delo, bolnišnicami,
šaleškimi občinami ter Rde-
čim križem Slovenije. Dr. Vla-
dimir Topler, predsednik
predsedstva RK Slovenije, je
ocenil prispevek velenjskega
območnega združenja kot
vidnejši v državi, na področju
krvodajalstva pa so darovalci
krvi iz šaleške doline povsem
pri vrhu. Topler je še pouda-
ril, da je delovanje Rdečega
križa nujno in da ga morajo
podpirati tako vlade kot dru-
ge ustanove in podjetja. Šte-
vilne naravne nesreče in kata-
strofe trkajo na vrata usluž-
bencev in prostovoljnih akti-
vistov Rdečega križa nepreki-
njeno, zato je poslanstvo po-
sameznikov in ustanov s po-
dročja socialne politike ne-
ločljivo in mora biti v stalni
povezanosti.
JOŽE MIKLAVC
zbori bodo prepevali
Celjski Narodni dom bo ju-
tri, v petek, v znamenju zbo-
rovskega petja. Območna iz-
postava Sklada RS za ljubi-
teljske kulturne dejavnosti
in Zveza kulturnih društev
Celje namreč pripravljata
medobčinsko revijo odraslih
pevskih zborov.
Revija sodi v redni letni pre-
gled zborovske dejavnosti, na
letošnji bo prepevalo kar 19
ženskih, moških in mešanih
pevskih zborov, ki se združuje-
jo v Zvezo kulturnih društev v
Celju, nastopili pa bodo na
dveh koncertih in sicer ob 16.30
ter 19.30. Sodelujoči zbori so iz
Mestne občine Celje ter Občin
Dobrna in Vojnik. Vsak od zbo-
rov se bo predstavil s progra-
mom treh pesmi po lastnem
izboru, njihovo izvajanje pa bo,
kot je to običajno, spremljal
glasbeni strokovnjak.
Organizatorji so za letošnjo
revijo pridobili znanega slo-
venskega glasbenega pedago-
ga in zborovodjo Klavdija Ko-
loinija iz Ajdovščine, ki bo
nastop vsakega zbora pisno
ocenil, po končani pevski revi-
ji pa bo opravil tudi strokovni
pogovor z dirigenti sodelujo-
čih zborov.
ŽIVKO BEŠKOVNIK
Vilinček z lune za diplomo
Konjičan Matjaž Šmalc se
je že od nekdaj rad spuščal
po nitih domišljije, očaralo
ga je gledališče, zato se je
sprva priključil domači gle-
dališki skupini, potem pa se
je boginji Taliji zaobljubil še
s študijem režije na Akade-
miji za radio, film in gleda-
lišče v Ljubljani, pri profe-
sorjih Kristjanu Mucku in
Dušanu Mlakarju.
Komaj 22-letni Matjaž je 6.
januarja letos na odru Mestne-
ga gledališča ljubljanskega po-
stavil za diplomsko nalogo
pravljico Bena Minolija, Vilin-
ček z lune in prejel visoko
oceno.
Igro za otroke, za velike in
male in za vse, v katerih do-
muje otroška duša, je Matjaž
minuli četrtek »pripeljal« še
na domači oder v Slovenske
Konjice, pred domače, najm-
lajše in starejše občinstvo.
Zgodba o luni in o hruškah ter
o simpatičnih prebivalcih lut-
kovega, kamor nekega dne pa-
de drobno bitje, Vilinček, je
istega dne kar trikrat dodobra
napolnila dvorano kulturne
doma. Vilinčka z lune je odhč-
no zaigral prav tako mladi Al-
joša Lotak. V igri pa so sodelo-
vali še bodoči igralci, sedaj še
študenti akademije, ki so tudi
opravljali strokovni del di-
plomske naloge.
Mladi režiser je zadovoljen
s svojo predstavo. Sicer pa ne-
kaj izkušenj z režijo že ima v
sodelovanjih z režiserjem
Zvonetom Šedlbauerjem, v
Mestnem gledališču ljubljan-
skem in v Drami. Se bo morda
kmalu preizkusil tudi v celj-
skem gledališču? Na to vpraša-
nje odgovarja z željo in upa-
njem, da bi se res zgodilo!
Morda pa bodo te vrstice pre-
brali tudi v celjskem gledališ-
ču!	MATEJA PODJED
Od Maribora do Trsta
V Levstikovi sobi Osrednje knjižnice Celje so sinoči
predstavili zbornik Od Maribora do Trsta, oris dogajanj v
šestih večjih mestih s slovenskim prebivalstvom med
sredino prejšnjega stoletja in začetkom 1. svetovne vojne.
Čas v letih 1850 do 1914 je v zborniku obravnavan z vidika
političnega, gospodarskega, kulturnega, verskega in vsakda-
njega življenja, pomembno vlogo pa med šestimi izbranimi
večjimi mesti s slovenskim prebivalstvom igra tudi Celje.
Zbornik, ki ga je izdala Pedagoška fakulteta Maribor, je
pripravilo več avtorjev, z njimi ter urednikoma doc. dr.
Darkom Frišem in prof. dr. Francem Rozmanom pa se je o
prvem večjem poskusu raziskave zgodovine največjih in
najpomembnejših slovenskih mest tudi s takoimenovanih
nepohtičnih vidikov pogovarjal Branko Goropevšek. IS

ŠPORT
19
y tretje gre rado?
^ krogu I. SNL sta se
'ionu Ob jezeru v Ve-
jrečala domači Rudar
I jlii publikum. Sobotni
^'jta popestrila s prene-
^^ lepo akcijo, za popol-
jdovoljstvo pa so manj-
Jledalci in goli.
^ 700 navijačev je videlo
jbraz Publikuma in malce
^predstavo knapov, ki so
v spomladanskem delu
jjtva igrišče zapustili, ne
l,i zatresli nasprotnikovo
Ip, Zelo blizu so bili v 52.
jiti ko so celo zahtevali za-
. potem ko so rumeno-
I žogo zbili z (izza?) golo-
be, toda glavni sodnik Čefe-
;^j(ranja ni pokazal na sredi-
jrišča. Tako kot ni pokazal
[^lo točko, ko je v kazen-
3 prostoru padel Aleš Ka-
I »Ne vem, s čim je bil
menjen delilec pravice, kaj-
jidvaki"at bi moral dosoditi
ložjo kazen,« se je po sre-
ihudoval Kačičnik (na sli-
l je skupaj z Gobcem in
iinovičem najbolj izstopal,
flotno celjsko vrsto pa velja,
»minulo soboto presenetila
pito in požrtvovalno igro, v
[i se je odlikoval tudi Mat-
Staiicar, ki mu je Nikola
ski zaupal mesto v zvezni
akedonski strokovnjak je
po srečanju zelo zadovo-
ljen: »Žal nam ni uspelo zmaga-
ti, čeprav je imel Hodžar za-
ključno žogo, zapravili pa smo
še kopico zrelih priložnosti. To-
da remi pri favoriziranem nas-
protniku je uspeh, kar me ve-
seli. Upam, da nam bo v pri-
hodnjih težkih tekmah šlo do-
bro in bo manj kritik na naš
račun.« Brane Oblak, trener Ve-
lenjčanov je po tekmi menil, da
bi bilo zanj bolje, če bi se sreča-
nje začelo ob 20. uri, želja pa se
mu bo izpolnila pojutrišnjem,
ko se bo znova pomeril s Publi-
kumom, ki je po dveh tretjinah
prvenstva 10., Rudar pa 4.
Kljub remiju Oblak ni bil potrt:
»Videli smo dinamično sreča-
nje v visokem ritmu, drugi pol-
čas pa je bil evropski. Precej se
nam je poznala odsotnost
Chausllarija, ki je naša prva
violina, ključni mož. Celjani so
prijetno presenetili in potrdili,
da gre za kakovostno zasedbo,
predvsem na sredini igrišča.«
Rudar in Publikum v dveh
medsebojnih srečanjih v le-
tošnji sezoni gledalcem še ni-
sta ponudila gola. Novo pri-
ložnost imata že to soboto,
ko bi bil nov remi ali celo
zmaga Publikuma velikanski
uspeh, spodrsljaj Velenjčanov
pa morda začetek krize.
TOMAŽ LUKAČ
Foto: SHERPA
Ženski hokej ludi v Celju
Na pobudo peščice hokejskih delavcev, med katerimi so
Dušan Končan, Miran Koštomaj in Marjan Šeško, so v
soboto pri HK Celje ustanovili sekcijo za ženski hokej. V
klubu se je zbralo več kot 20 tekmovalk, ki že vadijo in se
spoznavajo s prvimi elementi dinamične igre.
Zaradi pomanjkanja opreme letos še ne nastopajo, malo-
številnim gledalcem pa so ponudili hokejsko srečanje žen-
skih hokejskih moštev Maribora in Jesenic, ki se je končalo z
zmago Štajerk 6:0 (1:0, 1:0,4:0).
»Veliko zanimanje med mladimi dekleti nas je pripeljalo,
da smo skupaj z donatorjema (Prima Celje in Zvonetom
Deželakom s.p.) pristopili k ustanovitvi sekcije v okviru
celjskega kluba. V naslednjih mesecih se bomo opremili in v
novi sezoni skupaj z ženskimi moštvi Maribora, Jesenic,
Bleda in Ljubljane zaigrali na prvih prvenstvenih tekmah.
Pobuda za ustanovitev državne lige je namreč že pri HZS. Če
pa uspemo pri kandidaturi oUmpijskih iger leta 2006, bo
potrebno imeti tudi žensko državno reprezentanco v hokeju
na ledu, ki je postala olimpijska panoga,» je ob ustanovitvi
povedal Dušan Končan.	JOŽE KUZMA
OS Pod goro in
ŠC Celje finalista
Učenci OŠ Pod goro Sloven-
ske Konjice in dijaki ŠC Celje
so se uvrstili na finalni turnir
ŠKL, ki bo v torek in sredo v
ljubljanskem Tivoliju.
Konjiški osnovnošolci so
se na zaključni turnir prerini-
li z obilo sreče. V Pivki so
lovili zaostanek dveh točk iz
prve domače tekme. Revan-
šo na Primorskem so dobili s
64:60, njihov nasprotnik v fi-
nalu pa bo zmagovalec dvo-
boja med OŠ Žiri in OŠ Sladki
Vrh.
Veliko manj težav so imeli
košarkarji celjskega Šolskega
centra in v povratni (domači)
tekmi s pol moči ugnali mari-
borsko Srednjo kovinsko
strojno in metalurško šolo
(62:55), potem ko so že prvo
srečanje visoko odločili sebi v
prid (78:40). V polfinalu sta se
poslovili obe selekciji I. Gim-
nazije Celje. Dekleta so mora-
la priznati premoč vrstnicam
11. Gimnazije Maribor (51:24,
37:40), fantje pa kolegom iz
Gimnazije Bežigrad (68:57,
49:54), finalnim nasprotnikom
dijakov ŠC Celje.
PRIMOŽ ŠKERL
Rozman
rekordno
športna zveza Celje je ob
praznovanju občinskega
praznika pripravila že 8. tek
ob bregu Savinje. Na pol
sedmih kilometrih se ga je v
treh starostnih kategorijah
udeležilo rekordno število
tekačev - 61.
Med člani do 40. leta staro-
sti je prepričljivo zmagal Sta-
ne Rozman iz Celja z novim
rekordom proge 20:14,00
pred Vontarjem (Šmartno pri
Litiji) in Gračnerjem (Celje).
Pri starejših članih si zmage ni
dal odvzeti lanskoletni zma-
govalec Slavko Kumek (Gor-
nja Radgona) pred Celjanoma
Petrom Svetom, ki je te dni
praznoval Abrahama in je še
vedno v tekaški formi ter
Zlatkom Lahom. Med žen-
skami je bila najboljša Erika
Juvan (Slovenj Gradec) pred
Mileno Berden (Maribor) in
Urško Dolinšek (Radeče). Iz-
ven konkurence je nastopila
še dvanajstletna celjska drsal-
ka Eva Jenšterle, ki je čez
ciljno črto pritekla druga.
J.K.
Četverica na SP
I tretjem odprtem prvens-
Slovenije v taekwon-doju
okal Ahac so borci celjske
e v konkurenci blizu 150
Istavnikov iz 17 klubov
te, Hrvaške, BiH in Slove-
uveljavili prevlado.
Jd streho dvorane Hruše-
V Šentjurju je ostalo 29
l^lj, največ po zaslugi do-
ih- Tekmovanje je bilo tu-
zadnja izbirna tekma za
l3vo A reprezentance, ki
in 23. t.m. nastopila na
italijanskem Riccioneu.
10 so se uvrstili Rok Pla-
'^ek, Dejan Hotko, Jan Si-
ji in Roman Pongartnik.
'fzultati - forme, rumeni
mladinke: 3. Staša Turk.
1. Rosana Drobne.
I^ilinci, forme: 1. Matic Ve-
2. Matej Jagodič (vsi
r Šentjur), 3. Blaž Jelen
^JiBraslovče). Zeleni pas:
Jobi Mohar, 2. Denis Ko-
3. Sašo Isoski (vsi
Ahac) in Blaž Jelen (Sun).
Rdeči pas: 3. Sebastijan Do-
madenik (Šlander Celje). Čr-
ni pas I. Dan: 3. Samir Draga-
novič. Modri pas, člani, bor-
be: 1. Boris Jagodič, 2. Mario
Krajinovič, 3. Despot Despo-
tovič (vsi Ahac) in Žan Videč
(Šlander). Rdeči pas: 2. Rena-
to Kolenc. Črni pas II. Dan: 1.
Frederik Kolenc (oba Ahac),
2. Jan Simon (Sun), 3. Uroš
Bernard (Hyong Celje) in De-
jan Hotko. Črni pas III. Dan:
2. Vadič Drapič (oba Ahac).
Borbe, mladinci - do 63 kg:
2. Sebastijan Domadenik.
Nad 70 kg: 1. Rok Planinšek
(oba Šlander), 3. Andraž Kru-
šič (Hyong). Člani - do 54 kg:
1. Dejan Hotko. Do 71 kg:
Frederik Kolenc (oba Ahac).
Do 80 kg: 1. Simon Jan (Sun).
Nad 80 kg: 1. Uroš Urleb
(Ahac), 2. Roman Pungartnik
(Sun).
PRIMOŽ ŠKERL
I Skromen izkupiček domačih
■j^H, velikonočnem plavalnem mitingu se plavalci treh
Jj^njih klubov niso proslavili. Na štartnih kamnih v
se je pojavilo 426 tekmovalcev iz 15 slovenskih in
J^kih klubov.
. ° je za nastope mladih plavalcev od 10. do 14. leta
Kljub velikemu številu Neptunovih (48), Posejdono-
in velenjskih (22) plavalcev se plavalna mladež ni
Na zmagovalne stopnice je s 3. mestom na 200 m
J^o in rezultatom 2:33,39 stopil le Miha Jošt (Neptun),
i so se približali še Nika Kugonič (Velenje), Barbara
in Miha Lenasi (oba Neptun).	JK

20
ŠPORT
»Celje je 15 km bližje!«
Branko Bedekovic v CPL ali kako se bo prekmursko-velenjski policist prelevil v rokometnega profesionalca
Oči sobotnega rokometnega
derbija med Gorenjem in Ce-
ljem Pivovarno Laško so bile
uprte v 25- letnega Branka Be-
dekoviča, ki bo v novi sezoni
oblekel celjski dres - za tri
sezone. Ravno toliko jih je pre-
bil v Velenju, kjer so ga povz-
dignili v reprezentanta. Po letu
1991, ko so Celjani Velenjča-
nom »speljali« zdajšnjega ka-
petana Uroša Šerbca, je to prva
kupčija med kluboma, če od-
mislimo poslovanje z vratarje-
ma Anžičem in Lapajnetom.
Bedekoviču se je na derbiju -
čeprav to nerad prizna - močno
poznalo nastopanje pred bodo-
čimi delodajalci. Dosegel je 11
golov, a vsaj še dvakrat toliko
njegovih projektilov je frčalo mi-
mo vrat ali v vratarja. 199 cm
visokemu levemu zunanjemu
izrazitemu napadalcu tudi de-
fenzivne zadolžitve niso tuje,
vendar se strokovna mnenja
zgrinjajo na ugotovitvi, da veli-
kemu borcu še primanjkuje teh-
ničnega znanja. Je težko zau-
stavljiv, ko pa se znajde na tleh,
ga morata oskrbeti dva fiziotera-
pevta. Iz njegove majice je po
tekmi kapljalo kot iz aprilskega
neba. prvo pivo v garderobi pa
mu je šlo le počasi navzdol. To
vrlino bo v Celju vsekakor moral
popraviti.
Kje vidite svoje mesto v novi
rokometni sedini?
Tipično novinarsko vpraša-
nje. Poskušal se bom izmazati.
Prestopni rok je šele julija, zato
se koncentriram na tekme, ki so
še pred nami in so tudi zame
zelo pomembne. O Celjanih
praktično še ne razmišljam ozi-
roma mi misli tja uidejo, kadar
me kdo s tem zmoti. Ni prav, da
o tem govorimo med sezono, lo
moti tudi moje soigralce.
Vendarle pa se igralci kupu-
jejo med sezono. Je bila vaša
igra v derbiju, čeprav le podza-
vestno, tudi posledica budnih
oči pivovarskih veljakov na tri-
bunah Rdeče dvorane?
Zagotovo! Vzrok pa ne tiči
zgolj tu, temveč moja ekipa stop-
njuje formo pred pomembnejši-
mi tekmami, merjenje moči s
Celjani pa za nas ni imelo prak-
tičnega pomena. Morda smo
igrali celo preveč sproščeno, za-
to smo v napadu izgubili veliko
žog s prehitrim zaključevanjem
akcij. Nasprotnik nas je v proti-
napadih uničil. Z obrambo sem
zadovoljen.
Kako boste pred prestopom
razrešili svoj status, saj ste us-
lužbenec Policijske postaje Ve-
lenje oziroma polprofesiona-
lec? Boste policijsko uniformo
»zamrznili«?
Z urejanjem službe so težave.
Ne vem, ali me bodo vtaknili v
športno enoto, za kar imam teo-
retične možnosti. Ne glede na to
pa se bom podal v profesionali-
zem. Še nikoli ga nisem okusil in
rad bi videl, kako izgleda svet
rokometnih profesionalcev Mi-
slim, da mi bo uspelo.
Pri Gorenju soigralci igrajo
za vas, pivovarniška igra pa
temelji na kolektivnosti. Se bo-
ste skozi pripravljalno obdobje
lahko v zadostni meri preobra-
zili?
Le v reprezentanci sem se
preizkušal v dobri sredini. Sicer
sem zbral le nekaj nastopov,
vendar menim, da sem se dobro
vključil. S treningi bom to dose-
gel tudi v Celju.
Po nekaterih vesteh naj bi
celjski rokometni klub v pri-
hodnji sezoni na levem krilu
okrepil član ekipe Skif Krasno-
dar 23-letni Rus Edvard Koks-
harev. Direktor RK CPL Vlado
Privšek je zanikal, da bi se
kdorkoli od pristojnih z ru-
skim reprezentantom že pogo-
varjal, je pa potrdil, da je ta
igralec na seznamu želja. Od-
ločitev o tem bo znana konec
meseca. Trener Sead Hasane-
fendič je novo pogodbo med-
tem že podpisal.
Na tekme v Velenju pogosto-
krat prihajajo vaši privrženci
iz domačih Križevcev in celot-
nega Prekmurja. Bo tako tudi v
Golovcu?
Da! Pravijo, da je Celje 15 km
bližje in da jih bo temu primer-
no še več.
-	' PRIMOŽ ŠKERL
Foto: SHERPA
Branko Bedekovič proti Pepiju Manaskovu - trenutno še
nasprotnika, kmalu pa konkurenta na istem igralnem mestu.
KOMENTIRAMO
Seznam ožigosanih
Izšlo je Glasilo celjske Športne
zveze. Vodilni možje so držali
obljubo in v njem (četudi iz var-
ne časovne razdalje) poimensko
obelodanili glasovnice za izbor
športnika leta 1998. Skoraj nihče
ni verjel, da bo do tega res prišlo,
še manj jih je pričakovalo, da je
ŠZ sploh zmožna prvič javno
objaviti »sramotilno desko«, saj
drugega imena preglednica gla-
sovnic ne zasluži. Končno ima-
mo na vpogled tudi dokument,
ki nesporno dokazuje neetičnost
celjske športne javnosti, saj ta ne
premore niti kančka objektivno-
sti in se zapira v ozke klubsko-
navijaške interese, privoščljivo
zaslepljena s crkavanjem sosedo-
vih vlečnih konjev. Vsa čast red-
kim izjemam! A teh je le za
seme.
Kako bi si sicer lahko razloži-
li, da predsednik, trener in tek-
movalec nekega kluba glasujejo
povsem enako, seveda za svoje
člane, klub ali pa kar zase. Pre-
malo je prostora za naštevanje
vseh tovrstnih podvigov, zato le
nekaj v oči bodečih: atletski
predstavniki so na prvo mesto
praviloma postavljali Cankarja
in Valantovo, kar je storil tudi
kasnejši športnik leta, sledila pa
sta mu oviraš Miro Kocuvan, ki
meni, da bi si sam zaslužil dru-
go mesto, njegov oče in trener pa
ga je pritrdil na tretje in ob tem
»športno« priznal, da gre pač za
njegovega sina. Tako je rešil pol
svojega ugleda. Kegljaška srenja
na čelu z Ladom Gobcem je
»sforsirala« Kardinarjevo in Pe-
takovo, prehiteli pa so jih San-
kakujevci, ki so bili od Marjana
Fabjana naprej vsi po vrsti enot-
no prepričani, da so najboljše
Žolnirjeva, Nareksova in Frece-
tova. Za kolege iz JK Ivo Reya je
to kajpada Klemen Ferjan, le
trener Štefan Cuk je zmogel toli-
ko objektivnosti in svojega naj-
boljšega varovanca z ipponom
vrgel pod Cankarja. Po mnenju
predsednika, trenerja in glavne-
ga pokrovitelja Marinesovih
Neptunovcev je plavalka (in hči
predsednika) Urška Roš lani za-
služila naziv športnice leta. Sez-
nam še ni končan, toda prem-
nogo jih je, ki namenoma vidijo
le tisto, kar hočejo in s svojim
početjem dokazujejo, da globo-
ko v sebi pravzaprav nikoli niso
bili " pravi športniki. Zdrava
športna duša je rmjrnanj to. da
konkurentu nameniš prednost.
Ob takšnem balkansko-evro-
vizijskem nažigavanju glasov
pač nekdo mora zmagati - naj-
brž zasluženo. Če bo Športna
zveza tudi nov izbor zastavila in
ponovila v tem smislu, bo odziv
glasovalcev zagotovo še veliko
manjši, kot je bil že tokratni.
Brez krinke anonimnosti se bo-
do ožigosani poskrili. Torej sta
dve poti: prvič - glasovalcem
prepovedati navijaštvo in vsako
samoprizivajočo glasovnico ne-
mudoma izločiti; drugič - izbor
športnika leta (podobno kot v
Velenju) prepustiti športnim no-
vinarjem. mi pa bomo sami iz-
ločili tiskovne predstavnike teh
ali onih klubov in tako ovrgU
najmanjši dvom v regularnost.
Navsezadnje pa bomo pod svoja
dognanja vstavili čitljiv podpis!
PRIMOŽ ŠKERL
NA KRATKO
Fužine pri Ljubljani: Žalski
karateisti so na kadetskem in
mladinskem pokalu Slovenije
osvojili 4 očlličja, vsa v bor-
bah. Zmagal je Gregor Jančič
(+75 kg), Blaž Skok (do 75) je
dosegel 2. mesto, Janko Skok
(do 68) in Sebastijan Sorčan
(do 63, kad.) pa tretje. Vrba-
nič, Končina in Jančič so se
uvrstili v člansko reprezentan-
co, ki bo maja nastopila na EP
v Grčiji, selektor Silvo Marič in
Damir Vrbanič pa sta za do-
sežke v minulem letu prejela
tudi priznanja OK Slovenije.
Nova Gorica: Celjan Gregor
lic (T. Dolomiti) je na pokalni
tekmi SZS v trapu končal na 4.
mestu (117+1, 97+20).
Jesenice: Na mednarodnem
ISA tekmovanju umetnostnih
drsalcev za pokal Triglav
Trophy so nastopili najboljši
mladinci sveta. Geljanka Anja
Bratec je osvojila 4. mesto in
bila najboljša slovenska pred-
stavnica (zmagala je Finka
Elinna Kettunen), Janez Špolar
pa je končal na 8. mestu (zma-
gal je Japonec Iwa Močo).
Kranj: Z zadnjim nastopom
proti Triglavu in zmagi 7:1
(2731:2624) so kegljavke Mi-
roteksa končale DR Biserka
Petak je z 495 keglji postavila
nov rekord kegljišča (Kardinar
485, Razlag 463). Celjanke so
s tem tudi uradno dosegle os-
mi naslov po osamosvojitvi,
skupaj z nastopi v bivši Jugo-
slaviji pa 13 zaporedni. Miro-
teks 11. je premagal Korotan s
6:2 (Strelec 424) in le z enim
porazom zmagal v II. ligi.
Celje: Ob otvoritvi prenov-
ljene telovadnice II. OŠ sta se
pomerili košarkarski selekciji
učencev in učiteljev. S 46:43
so slavili učitelji (Žgank 14,
Oman 12), najboljši strelec
tekme pa je bil Selčan (učen-
ci) z 21 točkami.
Srebotnikova med 100
Katarina Srebotnik je z zmago v portugalskem Estorilu
dobila prvi V^TA turnir svoje kariere, ki jo je na svetovni
računalniški lestvici ponesel na 88. mesto (prej 139.), najviš-
je po obdobju Mime Jaušovec.
Turnir uradne serije Svetovnega združenja poklicih teniških
igralk je veljal 142.500 dolarjev, na njem pa je Velenjčanka
izgubila le en niz (v predtekmovanu z Nemko Abejevo). V
finalu je s 6:3 in 6:1 odpravila Madžarko Kuti Kis, v polfinalu
Bolgarko Bachevo (7:5, 6:4) in v četrtfinalu Španko Valero
Torrens (6:3, 6:3). Srebotnikova bo z reprezentanco zdaj
nastopila na Pokalu federacij v Španiji.	PŠ
ŠPORT
KOLED
sobota, i7f
Nogomet^
l.SNL, 23. krog
Rudar (V)-Publikuni r!
3.SNL sever, 18. kri
gatec: Mons Clau^iJ
njar. Zreče: Unior-j
Laško: TIM Laško-Ofj
(vse ob 16).
MNZ, 12. krog -
Brežice-Šmarje pri
Vransko: Vransko.]
(obe ob 16).
Košarica
Play off, polfinale, i
ma - Laško: Pivovarna
ko-Krka, Ljubljana: \
Olimpija-Savinjski |
(obe ob 19).
Kvalifikacije za Lig(
linska, 1. tekma - Krajj
glav-Rogla Atras.
Kvalifikacije za l.B
1.	tekma - Šoštanj: El(
Yurij Plava Laguna.
Rolcomet
l.A DRL, 22. krog-(
Celje Pivovarna Laškt
vent (18), Trebnje: Tre
Radeče, Ljubljana: PriJ
Gorenje.
l.DRL (Ž), 18. krog
lec: Juteks-Bajc Daewo(
la, Škofja Loka: Jelovic
grad.
Kegijanje
Celje: Dvoboj mlai
kad. repr. SVK in SLO
tudi v nedeljo).
nedelja, 18.4.
..... .^mmuK- -si-MPKijii
Nogomet
2.SNL, 21. krog - Ljii
na: Slovan Slavija-Esi
Šmartno, Lendava: N
Šentjur (obe ob 16).
sreda, 21.4.
Nogomet
l.SNL, 24. krog - Doinl
BST Domžale-Rudar (Vil
Ije: Publikum-Mura (oi*
17).
Košarica
Play off, polfinale, 2
ma - Novo Mesto: Krkai
varna Laško, Polzela: S^
ski Hopsi-Union Olimpf
Kvalifikacije za Lig«
linska, 2. tekma - Zre^f
gla Atras-Triglav.
Kvalifikacije za L^'
2.	tekma - Ljubljana;
Plava Laguna-Elektra.
Borilni športi
Šmarje pri Jelšah: ■
samoobrambi.
KSSCEFSTmi^
ŠPORT
21
PANORAMA
'^nogomet
milili—IMOMK
l.SNL
, Krog: Rudar (V)-Publi-
Vrstni red: Maribor
; ic in HIT Gorica 45,
•38, Rudar (V) 36. Koro-
'I sCT Olimpija 29, Po-
' Ijl 27, Primorje 26, Ko-
'23, Publikum 22, ^ST
ji^aie 21, Živila Triglav
2.SNL
, krog: Šentjur-Tabor Se-
'1:2 (1:0) Pašalič 90/
Esotech Šmartno-
Jl:0 (0:0) Smajlovič 83.
[iji red: Dravograd 45,
Sežana 41, Feroterm
ijrje40. Aluminij 35, Eso-
jŠmartno 33, Drava 30,
f^ničar in Zagorje 29, Go-
j opekarne 28, Šentjur
Elan 24, Nafta 21, Jadran
iji;, Factor in Slovan Slavi-
i'Rudar (T) 8.
3.SNL sever
l krog: Dravinja-Mons
iidius 5:0. Gerečja vas-
jLaško 1:4. Usnjar-Unior
. Vrstni red: Montavar
!Oza 38, Paloma Šega 34,
;5e 30, Usnjar 28, Dravi-
in TIM Laško 25, Hajdi-
23, Unior 22, Pobrežje
Kovinar (MB) 19, MM
inšvik 17, Gerečja vas 16,
ns Claudius 15, Kungota
MNZ
1. krog: Krško-Kovinar
4:0. Šmarje pri Jelšah-
nsko 0:1. Odred-Brežice
Vrstni red: Krško 21,
linar (Š) 19, Vransko 17,
žice 8, Odred 6, Šmarje
Jelšah 4.
Pokal RS
tilfinale, prva tekma:
rOlimpija-Esotech Šmart-
1:1 (0:1) Mujanovič 7.
.. . -	. -	........-;ij;yiim
košarka
Liga Kolinska
del, 10. krog: Union
impija-pivovarna Laško
■^S (43:31) Dončič 15, Li-
3 13, Goljovič in Hafnar
' Bečirovič in Dragšič 8,
"C 1. Krka-Savinjski Hopsi
■60 (41:26) Jagodnik 19,
'iunovič 18, Kobale 12,
Nikitovič4, Udrih 1.
red pred play offom:
^on Olimpija 61, Pivovar-
Uško 59, Krka 55, Savinj-
Hopsi 52, ZM Lumar MB
'Loka kava 43.
Pokal RS
'lalni turnir - polfinale:
'kvarna Laško-Savinjski
psi 106:95 (54:45) Gojovič
.bečirovič 22, Dragšič 21,
11, Jurak in Dončič 9,
Hafnar 8 za Pivovarno Laško,
Jagodnik 26, Stevič 25, Koba-
le in Trifunovič 12, Čmer 7,
Udrih 6, Gizej 4, Rituper 2,
Nikitovič 1 za Savinjske Hop-
se. Za 3. mesta Savinjski
Hopsi-ZM Lumar MB 81:72
(45:38) Jagodnik 19, Stevič
14,	Udrih 12, Gizej 11, Trifu-
novič in Rituper 10, Čmer 5.
Finale: Union Olimpija-Pivo-
varna Laško 73:70 (44:36) Li-
sica 17, Hafnar 16, Bečirovič
15,	Goljovič 13, Dragšič 5,
Kune 4. Končni vrstni red:
Union Olimpija, Pivovarna
Laško, Savinjski Hopsi, ZM
Lumar MB.
Prijateljska tekma
Celje-Krka 62:112 (33:51).
rokomeT
1.A DRL
21. krog: Gorenje-Celje Pi-
vovarna Laško 19:34 (9:18)
Bedekovič 11, Sovič 3, Kavaš
2,	Tamše, Krejan in Rozman
1 za Gorenje, Šafarič 8, Pun-
gartnik 7, Vugrinec, Tomšič,
Škrbič in Manaskov 3, Šer-
bec, Praznik in Pajovič 2,
Stefanovič 1. Vrstni red: Ce-
lje Pivovarna Laško 40, Pre-
vent (-1) 31, Trebnje 30, Go-
renje 28, Prule 67 26, AFP
Dobova (-1) 24, Termo (-1)
18, Radeče (-1) 17, Slovan
13, Izola 10, Andor 8, Krško
3.
1.DRL (Ž)
17. krog: Vegrad-Robit
Olimpija 14:35 (6:17) Krajnc
5, Raukovič 4, Nojinovič in
Stevanovič 2, Jukič 1. Bra-
nik-Juteks 19:28 (12:11)
Derčar, Uranker in Randl 6,
Zidar 4, Dolar, Vydrina in
Kline 2. Vrstni red: Krim
Electa NR 34, Robit Olimpija
30, Juteks Žalec 28, M Degro
Piran 17, Vegrad in Baje
Daevvoo Izola 15, Gramiz
Kočevje in Jelovica 13, Bra-
nik 5, Burja 0.
Triglav se brani
Gorazd Bokšan je četo »konjiških košarkarskih odpadnikov« v treh sezonah popeljal v cakalnico lige Kolinska - Za
vstopnico bodo morali Kranjčanom dvakrat »naviti ušesa«
Zamisli in pristop 34-letnega
Štorovčana Gorazda Bokšana
so še en dokaz, da se uspehi
dosegajo le z garanjem. Zreške
košarkarje je prevzel pred šti-
rimi leti, ko so domovali v naj-
nižjem razredu. Okusil je, da
zmage ne prinašajo zgolj slave
in odobravanja, temveč je po-
trebno kljubovati še nizkim
udarcem - tudi v medijih,
r r iiiimi mrn mmmmmmaa-r:: ■ :
Strateg Rogle Atrasa je zato
zavezal jezik in svoj prav sklenil
dokazati na igrišču, kjer njego-
vih fantov kot novincev v 1. B
SKL sprva nihče ni jemal resno,
a končalo se je z 2. mestom in
pravico nastopa v kvalifikacijah
za elitno ligo dvanajsterice.
Ker ste kot drugouvrščena
ekipa 2.SKL napredovali šele
po dodatnih kvalifikacijah, je
bilo podcenjevanje najbrž še
bolj občutno...
Vsakega novinca podcenjuje-
jo in to daje moštvu prednost.
Pričakoval sem uspešen štart,
čeprav ne tako izrazitega. Uspe-
la nam je začetna serija, kar je
nasprotnike močno presenetilo.
V nadaljevanju smo skušali ob-
držati ritem, četudi mi je bilo
jasno, da bo ekipa nekoliko pad-
la. Bal pa sem se prevelikega
padca ali nihanj. Krizo nam je
uspelo prebroditi do konca red-
nega dela prvenstva.
Bi vse to lahko pripisali dejs-
tvu, da ste po končani lanski
sezoni imeli kaj malo počitnic,
se raje pospešeno pripravljali
na prvenstvo v višjem rangu in
tako pridobili prednost?
Odkar sem na klopi Zrečanov,
trdo delamo in to je prineslo
sadove. Po končanih lanskih
kvalifikacijah smo si privoščili le
14 dni počitka, nato so sledile
dvomesečne priprave, vmes
krajše poletne počitnice, nakar
nam je sponzor omogočil še pri-
prave na Rogli. Dva tedna na
RTC glede same višinske razlike
ne pomenita ničesar, toda ekipa
je bila skupaj in dobro smo izko-
ristili dva treninga dnevno.
Kako se je v moštvu odrazila
pridobitev centra Slobodana
Beniča, ki sprva še ni imel
državljanstva in s tem pravice
nastopa?
Že prejšnjo sezono je bil naš
igralec, ker pa ga nismo mogli
registrirati, je odšel v Avstrijo,
toda del priprav je opravil z
nami. Ko se nam je končno pri-
ključil, je delal maksimalno in
bil drugim za vzor. Tako dobro
že dolgo ni bil pripravljen in to je
skozi sezono vsekakor dokazal.
Vaš komentar pravkar kon-
čanega in izredno izenačenega
prvenstva v l.B SKL - vas je kdo
še posebej razočaral ali prese-
netil?
Računal sem, da bodo Raden-
ska, Elektra in Ilirija naredile
boljši rezultat, a pokazalo se je,
da nekaj ekip nima urejenih or-
ganizacijskih zadev, zato so
slabše delali. Sprva je razočaral
tudi Banex, ki ima po mojem
mnenju najboljše moštvo v ligi.
Kemoplast me je pozitivno pre-
senetil. Nisem verjel, da bi lahko
prišli tako visoko.
V soboto pričenjate kvalifi-
kacije za vstop v ligo Kolinska.
Je kranjski Triglav nasprotnik
po meri?
Dobili smo zelo težkega nas-
protnika, vendar sem veliko bolj
trepetal pred mariborsko Pošto
Branikom z Matjažem Tovorni-
kom na čelu, kar bi se tudi lahko
zgodilo. Naš problem je, da ima-
jo pri Triglavu le enega tujca, ki v
kvalifikacijah ne sme igrati, osta-
li pa so domačini oziroma Slo-
venci. Zato so Kranjčani tudi
brez centra Tarela zelo homoge-
ni in agresivni, za seboj pa imajo
sezono v Ligi Kolinska. Tekme
bodo težke.
Košakarje Rogle Atrasa so
izbrali za najboljšo ekipo
Zreč v minulem letu. Pri žen-
skah je to postal Odbojkarski
klub Comet, za najboljša
športnika pa so proglasili od-
bojkarico Lauro Ziebarth in
člana nordijska reprezentan-
ce Davida Adamiča.
Kje vidite svoje možnosti in
njihove pomanjkljivosti?
Nekaj podatkov o nasprotni-
ku imamo. Vem, da bo potrebno
dobiti skok, kar je letos sicer bila
naša vrtina. Če Kranjčanom pre-
prečimo akcije iz drugih napa-
dov in ponovimo našo igro - brez
psihičnih obremenitev - jih na
Gorenjskem lahko presenetimo.
Po strukturi igre sta si nasprotni-
ka podobna. Izkušnje so na nji-
hovi strani, prednost pa vidim v
tem, da mi napadamo, oni pa se
morajo braniti.
Najvišji rang je v finančnem,
organizacijskem in kadrov-
skem pomenu veliko zahtev-
nejše tekmovanje. V kolikšni
meri ste pripravljeni na pre-
skok, če se vam ta seveda po-
sreči?
Po trditvah naše uprave po
finančni strani naj ne bi bil prob-
lem zbrati približno 300 ali 400
tisoč mark za normalen potek
sezone. Pri igralskem kadru po-
trebujemo dve ali tri okrepitve,
čeprav so si prav vsi zdajšnji
člani ekipe po štirih letih dela
zaslužili nastopanje v najvišji
domači ligi. Igralsko in organiza-
cijsko smo tekmovanju lahko
kos...
...vendar je dvorana v Zre-
čah morda pretesna, zlasti se je
to videlo v derbijih.
Zanimivo je, da smo kot no-
vinci v ligi imeli največ publike
doma in v gosteh, kjer smo
povsod napolnili dvorano. V
povprečju nas je spremljalo
okoli 600 gledalcev. V Zrečah
bo seveda treba razmisliti o do-
datnih tribunah, po svoje pa
napolnjena mala dvorana daje
povsem drugačen občutek, kot
če se isto število gledalcev po-
razgubi po tribunah večjega ob-
jekta.
Na polovici rednega dela pr-
venstva niste več želeli dajati
izjav za javnost. Zakaj?
Liga je bila psihično naporna,
poleg tega pa so nekateri mediji
nekorektno poročali o nas in
naših nasprotnikih. S tem so
ustvarjali dodaten pritisk na na-
še igralce. Zato sem menil, da je
bolje, če ne dajem izjav. V pri-
meru nekorektne izjave z moje
strani bi se vse skupaj samo še
poslabšalo. Tudi igralce sem
opozoril, naj pazijo, s kom se
pogovarjajo in kaj govorijo. Vse
smo zgradili s skromnostjo in
prijateljskim odnosom v ekipi.
Mislim, da nam izjave nekaterih
novinarjev v tej sezoni niso bile
potrebne.
PRIMOŽ ŠKERL
Foto: SHERPA
Gorazd Boksan
Posel v gokartu
Celjsko podjetje Kac je na avtopoligonu Ljubečna pripravilo družabno srečanje podjetni-
kov celjske regije, v glavnem organizatorjevih poslovnih partnerjev.
Preko 50 »biznismenov« se kajpada ni dolgočasilo, saj so na eni strani imeli živo glasbo, po
kateri je vsakdo lahko poplesaval, na drugi obloženo mizo, na tretji žlahtno kapljico in na četrti 7
gokartov, ki so dvigovali adrenalin v krvi. Vedeli so namreč, da bo sledila preizkušnja spretnostne
vožnje. Za sprostitev pred napeto dirko je poskrbel atraktiven mini športni motocikel. Kdor je
sedel nanj, je napetemu tekmovalnemu duhu dodal še ukrivljen hrbet in nenavaden občutek
majhnosti.
Karting, rezultati, do 35 let: 1. Luka Koren (Terglavčnik), 2. Matjaž Pavčič (Tuš), 3. Iztok
Turnšek (AC Košak). Nad 35 let: 1. Andrej Knez (Vegrad), 2. Milan Koren (Zlatarstvo Koren), 3.
Janko Mravljak (Vegrad). Ženske: 1. Mirjam Rozman (AC Košak), 2. Valerija Horvat (Marciuš), 3.
Darja Eisenbacher (Eda). Absolutno (prehodni pokal): Luka Koren. Fair play: Cveto Kavka
(Kac).	PRIMOŽ ŠKERL
Pokal še naprej v Ljubljani
Tudi sedma od osmih po-
kalnih košarkarskih lovorik
je ostala tivolskim prvakom,
ki pa se novega naslova niso
kdo ve kako razveselili, saj
se večini ni zdelo vredno oti-
pali zmagoslavnega pokala.
Laščani nimajo na finalnem
turnirju česa obžalovati -
Ljubljančani so jih premaga-
li tudi v sredinem zadnjem
krogu DP in razmerje zmag
spreobrnili sebi v prid (3:2).
Priložnost za obglavljenje
zmajčkov bo že v skorajšnji
končnici DR Pokal se je rezultat-
sko iztekel po pričakovanjih, po
prikazanih igrah pač ne. Slednje
sicer ne drži za prvo polfinale,
ko je Pivovarna v tekmi, kjer
obramba ni nikogar pretirano
zanimala, z meti od daleči (14
trojk) držala Polzelane na varni
razdalji in vodila do konca. Saga-
dinovi »zelenci« so do finala
prišli s tresočimi zadnjicami. Lu-
marjevci so jim svoje pokazali že
v prvenstvu, zato je nemotivira-
na ljubljanska vrsta z njimi ime-
la več preglavic kot Savinjski
Hopsi v tekmi za 3. mesto. Pol-
zelani so tu dobili skok, Mari-
borčani met iz razdalje, Jagod-
nik pa naziv najboljšega strelca
turnirja.
Pipanovi fantje so v ponovitvi
lanskega finala (izgubili so ga
po dveh podaljških) tokrat ra-
čunali na drugačen razplet, po-
dučeni z izkušnjo izpred nekaj
dni. Union Olimpija je pa je bila
zdaj bolj zavzeta, kajti prepro-
sto si ni mogla privoščiti novega
spodrsljaja. Z narekovanjem
tempa so na začetku drugega
dela ušli na +17, četudi je Lašča-
nom v drugi polovici prvega
polčasa, ko so še vedno zaprav-
ljali »zicerje« in proste mete, po
peti osebni (tehnični) napaki
Jureta Zdovca uspelo povesti.
Katastrofalen napadalni učinek
prvakov je goste ob koncu spet
približal na točko zaostanka,
toda Goljovičeva žoga 6 sekund
pred iztekom ni prispela do Li-
sice. Za končno zmagoslavje je
poskrbel McDonald, ki se je s
trojko iz polnega teka proslavil
že ob zadnjem zvoku sirene v
prvi plovici tekme.
PRIMOŽ ŠKERL

22
ZA RAZVEDRILO
Esmms^
PISMA BRALCEV
23
fpREJELI
t SMO
Kraja
Intelektualne
lastnine
^ tedni sem v isti rubriki
^ o predrznosti, ki si jo je
^lila skupina Tramal curice
lalca, saj je brez dovoljenja
^ijev (Matela, Bedrač) na
jj^rtih izvajala skladbe žal-
I legendarne zasedbe Shit-
^polk trio. Zadeva je sedaj v
[nekakšne latence (brušenja
3] ali morda epiloga, vendar
^zgodilo nekaj, kar presega
,[iieje in ob čemer ostajam
J besed in komentarja,
id dnevi me je pred žalsko
govnico Žana ustavil inlade-
'[lenavadnega videza (rdeče
jarvani lasje, vojaške hla-
! ) in mi skušal prodati glas-
ne kasete. Iz gole radovedno-
: jem si ponujene izdelke og-
; jiiii osupnil: gre za kasete, ki
bi jih izdala Anarhistična
aika Slovenije (ASS, po slo-
gko »rit«), na kaseti naj bi
e pesmi skupine Heptanon
te, zbrane pod naslovom
^do in kler je treba je...«.
:eda sem po ceni 1999 tolar-
nemudoma kupil pet kaset,
poslušanju pa ugotovil, da
za posnetke, ki sva jih z
3zdom Matelo posnela
d dobrim letom dni bolj za
to zabavo, saj sva (bila)
fnja, da so preveč šokantne
izid na nosilcih zvoka. Sem
omenjene posnetke presne-
d nekaterim prijateljem in
ijateljem«, saj so jim bili všeč.
'se skupaj smrdi do neba in
)ira kup vprašanj: Ali ome-
na Anarhistična stranka Slo-
lije sploh obstaja? Kdo so
Jvzaprav Heptanon punce
3tvem, je heptanon analge-
s podobnimi učinki kot tra-
i punce pa so seveda curi-
l kar je seveda sinonim za
iroal curice? So si slednje
ivoščile neokusno šalo in jo
^ale »ad absurdum«? Kaj
"riti sedaj, ko si je domnevna
'^a prisvojila celo moj slo-
i»Vlado in kler je treba je...«,
sem ga uporabljal zgolj in
v smislu konceptualne
letnosti, nikakor pa ne kot
'litično parolo, ki pa je seve-
'in resnici na ljubo kot nalašč
'»anarhiste«?
Z zadevo sem seznanil tudi
soavtorja pesmi Gorazda Ma-
telo, ki pa se je ob pogledu na
obravnavano kaseto skrivnost-
no muzal in izrazil sum, da za
vsem skupaj stojim jaz sam.
Ker na kaseti ni omenjena niti
založba, še manj seveda avtor-
ja, za izdajatelje sporne kasete
pa se proglaša stranka, ki po
mojem mnenju na političnem
prizorišču sploh ne obstaja, gre
najbrž zgolj za neokusno šalo
bogve koga. Sumim seveda
Tramal curice (glede na sorod-
nost imen), kar pa spet ne mo-
rem dokazati in sem tam, kjer
ni muh. Po malem postajam
celo paranoičen in začenjam
domnevati, da sem to res storil
jaz sam, le da ne vem zakaj!
Samemu sebi pa seveda niče-
sar ne morem dokazati, saj to
ni potrebno.
Če kdo ve, za kaj pri vsem
skupaj vendarle gre, ga vljud-
no prosim, da odgovori na
tole pisanje.
DANIJEL BED^Č,
Žalec
Sodelovanje V
okviru EKOšol
Naša šola - OŠ Vransko se je
pod naslovom »Mednarodno
sodelovanje v okviru EKO šol
z vključitvijo predmeta raču-
nalništvo« predstavljala na
Dnevih slovenskega izobraže-
vanje v Cankarjevem domu v
Ljubljani, od 16. do 19. marca.
V CD smo pripravili razstavo,
ki je predstavljala najpomem-
bnejše projekte in dejavnosti v
preteklem in prihodnjem ob-
dobju. Na razstavnem prosto-
ru smo prikazali vizijo naše
šole, ki temelji na štirih stebrih
izobraževanja in izhaja iz sim-
bolike našega znaka. Vizijo si
je v skladu z letnim delovnim
načrtom šole zamislila in jo
uresničuje ravnateljica Valerija
Pukl. V skladu z vizijo in po-
slanstvom šole želimo razvija-
ti otrokovo intelektualno, čus-
tveno, duševno, telesno in so-
cialno ter duhovno otrokovo
osebnost. Istočasno pa želim
postati kakovostna šola, zato
so bile naše prednostne nalo-
ge v šolskem letu 1998/99 gra-
diti na že doseženem: Nada-
ljevati z evropskim projektom
EKO šole in šole leta 1998 na
področju računalništva, kjer
želimo računalniško opisme-
niti vsakega učenca, razvijati
učne in delovne navade in vsa-
kemu učencu omogočiti čim
večji napredek. Prav tem de-
javnostim smo namenili po-
sebno pozornost.
V skladu z vizijo in poslans-
tvom je bila na razstavnem
prostoru predstavljena pot
EKO šole do pridobitve EKO
zastave, njeni dosežki in foto-
reportaža ob obisku evrop-
ske komisije EKO šol. V letoš-
njem letu smo želeli posebej
predstaviti pripravo gozdne
učne poti, prav tako pa tudi
problematiko z energijo in
odpadki in možnosti izboljše-
vanja na omenjenih področ-
jih. V povezavi z novo občino
Vransko smo na razstavnem
prostoru objavili intervju z
županom Francem Sušnikom
in Ivom Krečom, direktorjem
podjetja KIV, ki nam pri naših
prizadevanjih zelo pomagata,
prav tako pa se aktivno vklju-
čujeta v problematiko odpad-
kov in iščeta ustrezne rešitve.
Ker ima naša šola tudi ustrez-
no in sodobno računalniško
opremo ter prizadevne učence,
ki želijo iti v korak s časom, smo
vse prej naštete dejavnosti pri-
kazali s pomočjo računalnika in
k temu dodali še nekaj dejavno-
sti, ki se izvajajo preko projekta
Jutro. Naši učenci uporabljajo
računalnik pri pouku v projektu
»računalniško opismenjeva-
nje«, kjer s pomočjo urejevalni-
ka Word pišejo, oblikujejo, išče-
jo podatke, in urejajo svoje razi-
skovalne naloge. Prav tako se
naučijo iskanja in brskanja po
Internetu. Vse te veščine upo-
rabljajo pri številnih predmetih
v povezavi s projektom Jutro, ki
ga vodi mentorica Zvonka Cen-
celj. S pomočjo računalnika je
naša šola predstavila vse prej
naštete dejavnosti, saj je v pove-
zavi s projektom Jutro in pro-
jektom spodbujanja Nadarje-
nih učencev - Sobotna šola raču-
nalništva nastala multimedijska
predstavitev vseh prej naštetih
projektov v obliki elektronskih
prosojnic, obogatenih z glasbo.
Poleg multimedijske predstavi-
tve se je na našem razstavnem
prostoru vsak dan še nekaj do-
gajalo. Učenci so izdelovali raz-
lične predmete iz različnih od-
padnih materialov. Prav tako pa
so skrbeli za gostoljubnost na
razstavnem prostoru in obisko-
valcem prijazno odgovarjali na
vprašanja. Naši učenci so ime-
nitno zastopali našo šolo in z
veliko odgovornostjo opravili
svojo nalogo pod mentorstvom
Zvonke Cencelj in Majde Piki.
MAJDA PIKL,
Vransko
Stranke obveščamo, da imajo zaradi zamenjave eksponatov
(Regali, sedežne garniture,
otr. sobe in predsobe)
ZNIZANJE DO 60%
-SESTAV KUHINJE 2,60 m Že Od 57.990 SIT
UGODNI PLAČILNI POGOJI:
kredit na 12 mesecev brez obresti
ali na 15 obrokov s čeki
VABLJENI V CELLES ŠTORE
Ul. XIV. divizije 29 (zraven občine)
Fax & Tel.: 063/771-840, tel.: 063/771-900
Del. čas: 8. - 19. ure - pon. - petek
8. - 12. ure - sobota
VABUENI NA
POMLADANSKO SMUČANJE
PRVOMAJSKE POČITNICE
NA ROGLI ALI V TERMAH ZREČE
v času od 24. 4. do 2. 5. 1999
Bogat program * športne aktivnosti * animacija za otroke
* bazeni * savne...
Cena: že od 4.300 SIT/dan za polpenzion na Rogli
in 20.100 SIT za 3-dnevni program s polpenzionom v Termah
Zreče; možnost najema apartmajev v Termah Zreče ali
bungalovov;
POMLAD POD POHORJEM
V Termah Zreče od 10.4. 1999 do 30.5. 1999
7 X polni penzion * posvet pri zdravniku * kopanje * gimnasti-
ka * 2 terapiji * bogata animacija ...
Vile Terme Zreče že za 54.500 SIT v dvoposteljni sobi/os.
NEVROLOŠKA AMBULANTA IN EMG
LABORATORIJ V TERMAH ZREČE
Ambulanto vodi Jože Skorja, dr. med. spec. nevrolog.
Inf. tel.: 063/768-1209
UNIOR. d.d. - program TURIZEM
TEL: 063/768-20, FAX: 063/762-446
Vafra commerce d.o.o.
Griže 125, 3302 GRIŽE
Telefon: 715-735, 718-211
Za nedoločen čas zaposlimo
1.	Šoferja B ali C kategorije
za razvoz blaga s kombijem po Sloveniji.
2.	trgovskega potnika
za prodajo tehničnega blaga in blaga široke potroš-
nje, na področju Celja in širše okolice.
Pisne prijave pošljite na gornji naslov v roku 8 dni.
REPUBLIKA SLOVENIJA
UPRAVNA ENOTA ŽALEC
Savinjske čete 5
3310 Žalec
objavlja prosti delovni mesti:
1.	višjega strokovnega sodelavca I. za področje
informatike za nedoločen čas s trimesečnim
poskusnim delom
2.	svetovalca I. za področje denacionalizacije za
določen čas - nadomeščanje porodniškega dopu-
sta
Poleg splošnih pogojev in pogojev po Zakonu o delavcih v državnih
organih (Uradni list RS, številka 15/90, 5/91, 18/91, 22/91-1, 4/
93 in 70/97) morajo kandidati imeti:
pod 1: univerzitetno izobrazbo ali visoko strokovno šolo računal-
niške smeri ter 4 oziroma 5 let delovnih izkušenj
pod 2: univerzitetno izobrazbo pravne smeri ali visoko upravno
šolo, 4 oziroma 5 let delovnih izkušenj ter opravljen preizkus
strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, kratkim življenjepisom in
opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljite v 8. dneh po objavi
na naslov: Upravna enota Žalec, Savinjske čete 5, 3310 Žalec.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15. dneh po odločitvi.
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA FINANCE
Davčna uprava Republike Slovenije
Davčni urad Celje
p.o. 399
OKLIC O JAVNI DRAŽBI
Na osnovi 75. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS,
številka 18/96, 87/97, 82/98 in 91/98) razpisuje Davčna uprava
Republike Slovenije, Davčni urad Celje prvo javno dražbo predme-
tov, ki 80 bili zarubljeni v postopku prisilne izterjave davkov in
drugih obveznosti.
Javna dražba bo v četrtek, 15.4.1999, ob 11. uri v prostorih STC,
Kidričeva 36, Celje.
Na javni dražbi bomo prodajali naslednje zarubljene predmete:
zarubljeni predmeti	cenilna vrednost
1.	osebni avto opel ida, letnik 1990	900.000,00 SIT
2.	starinska puška winčester	500.000,00 SIT
3.	starinska puška lovska tančica	250.000,00 SIT
4.	nemška lovska puška	150.000,00 SIT
5.	samokres M - 1840	100.000,00 SIT
6.	umetniške slike - akad. slikar Mlinarec	350.000,00 SIT
Ogled zarubljenih predmetov je možen dne 15.4. 1999 od 10. do
11. ure v skladiščnih prostorih STC, Kidričeva 36, Celje.
Kupci morajo ob prijavi na dražbo položiti varščino v višini 10% od
cenilne vrednosti posameznega predmeta. Najboljšemu ponudni-
ku se varščina všteje v ceno, ostalim pa bo vrnjena takoj po dražbi.
Od dosežene prodajne cene plača kupec prometni davek. Če so
zanjbljeni predmeti prodani pravni osebi ali zasebniku za namene iz
6.	in 10. člena Zakona o prometnem davku ob izpolnitvi pogojev iz
7.	člena, se davek ne plača oziroma se plača po znižani davčni
stopnji.
Kupec mora prevzeti predmete takoj po dražbi.
Če zarubljeni predmeti na prvi javni dražbi ne bodo prodani, bo
druga javna dražba v četrtek, 22.4. 1999, ob 11. uri na istem
mestu.
Prodaja bo potekala po načelu »videno-kupljeno«, zato kupec nima
pravice uveljavljati kasnejših reklamacij z zvezi s kupljenimi predmeti.
POSTA SLOVENIJE d.o.o.
POSLOVNA ENOTA CELJE
(Krekov trg 9, Celje, Slovenija)
Prodamo ali oddamo v najem
poslovne prostore
na Planini pri Sevnici, Planina 67
(spodnja etaža stanovanjskega bloka) v izmeri 30,76 m^.
Cena po dogovoru.
Informacije dobite na naslovu:
POŠTA SLOVENIJE d.o.o. PE Celje,
Krekov trg 9, Celje,
tel.: 401-3610.
KLniiPRiiiufl
24
INFORMACIJE - ROMAN
ROJSTVA
V celjski porodnišnici so
rodile:
2.	4.: Simona KONŠEK iz
Šempetra - deklico, Marija
MUŠKOTELC iz Grobelnega -
deklico. Dragica ANŽEL iz
Prebolda - dečka, Terezija
PINTER iz Griž - dečka, Mari-
ja DOLAMIČ iz Šentjurja - de-
klico in Nevenka UNGAR iz
Slovenskih Konjic - dečka;
3.	4.: Nataša ŠAFARIČ iz
Velenja - deklico, Albina LE-
VIČNIK iz Slovenskih Konjic -
deklico, Suzana KOŠENINA iz
Rimskih Toplic - dečka, Sonja
MAJORANC iz Štor - deklico,
Marija PRISTOVNIK iz Loč pri
Poljčanah - deklico in Jolanda
POTOČNIK s Stranic - dečka;
4.	4.: Suada RAHMANOVIČ
iz Zreč - dečka in Alenka KAR-
LAŠ iz Žalca - dečka;
5.	4.: Simona MEDVED iz
Slovenskih Konjic - deklico in
Tjaša REPENŠEK iz Velenja -
deklico;
6.	4.: Majda KAMPUŠ iz Pri-
stave - dečka in Brigita PER-
ČIČ iz Kozjega - deklico;
7.4.: JEZOVŠEK iz Celja - de-
klico, Gordana ŠELIGO iz Šmar-
ja - deklico, Simona LIKEB s
Polzele - dečka, Darja ZAGORC
iz Vojnika - deklico, Mira SIUČ
iz Sedraža - deklico in Dragica
KONČAN iz Šentjurja - deklico;
8. 4.: Renata VERBIČ iz
Grobelnega - dečka, Brigita
KNAP iz Laškega - deklico,
Andreja MIKOLIC iz Rogatca -
dečka, Alja AŠENBERGER iz
Žalca - dečka, Ksenija KAME-
NIK iz Nove Cerkve - dečka,
Jožica ROTER z Vranskega -
deklico in Mateja MARGUČ iz
Loč - deklico;
9. 4.: Mojca ZMRZUAK iz
Žalca - dečka, Gordana ANT-
LOGA iz Žalca - dečka in Kar-
men BELIŠ iz Vitanja - dečka.
POROKE
Laško
Poročilo se je 5 parov, od
teh: Dušan LANŠČAK in Na-
talija SEVER, oba iz Murske
Sobote in Sebastjan MOVH iz
Velenja ter Andreja ZAKRAJ-
ŠEK iz Ljubljane.
Velenje
Poročila sta se dva para in
sicer Danilo HNJILICA in
Nevzeta OMEROVIČ, oba iz
Velenja ter Ivan HORVAT in
Nevenka MEDVED, oba iz Ve-
lenja.
Zlato poroko sta sklenila
Edvard in Marija ŽAGAR iz
Velenja.
Žalec
Poročila sta se Aleksander
ARTNIK iz Šempetra v Sav.
dolini in Roberta ŠTORMAN
iz Prebolda.

Celje
Umrli so: Anton MERSLA-
VIČ iz Goričice, 98 let, Silva
PEŠEC iz Celja, 50 let, Viktor
ROJC iz Celja, 81 let, Hinko
KRAJNC iz Paridola, 67 let,
Janez GABERŠEK iz Rogaške
Slatine, 69 let, Olga POTOČ-
NIK s Polzele, 72 let, Alojzija
TRUPI iz Mačkovca, 91 let,
Cecilija HREN iz Celja, 93 let,
Jože VODEB iz Štor, 73 let,
Elizabeta KRISTAN iz Gro-
belc, 80 let, Matilda NOVAK iz
Štor, 92 let, Franc KUNST iz
Zeč pri Bučah, 77 let, Ignac
ARLIČ iz Trnovelj pri Celju, 89
let, Rudolf KNEZ iz Celja, 82
let, Ivana POUANEC iz Rim-
skih Toplic, 83 let, Anton LEP-
KO iz Plešivca, 89 let, Martin
JAKOPIČ iz Tovstega, 73 let,
Jože TURNŠEK iz Celja, 84 let,
Janez PREMIK iz Žalca, 87 let,
Frančiška STERNAD iz Zg.
Gorč, 89 let, Adela KRAGL iz
Celja, 91 let, Vincenc MAUH iz
Vojnika, 77 let, Ivan MURŠIČ
iz Celja, 72 let.
Laško
Umrli so: Konrad ŽAGAR iz
Blatnega Vrha pri Jurkloštru,
86 let, Konrad JANČIČ iz Blat-
nega Vrha pri Jurkloštru, 92
let, Alojz PUŠNIK iz Rimskih
Toplic, 54 let. Marko LAZA-
REVIČ iz Celja, 53 let, Marjeta
VENKO iz Radeč, 68 let, Mari-
ja NEMEC iz Radeč, 77 let,
Marjan VELIGOVŠEK iz Strm-
ce pri Laškem, 44 let, Rozalija
MERZEL iz Laškega, 88 let,
Štefan RUPNIK iz Rečice pri
Laškem, 58 let, in Hugo CIG-
LER iz Marija Gradca pri Laš-
kem, 63 let.
Velenje
Umrli so: Martina HRIBER-
ŠEK iz Velenja, 93 let, Marija
KORADEJ iz Raven, 81 let, Ja-
nez PAČNIK iz Sp. Razborja,
92 let, Pavlina SITAR iz Vele-
nja, 78 let, Terezija DROFEL-
NIK iz Paške vasi, 91 let, in
Jožefa SITAR iz Andraža nad
Polzelo, 72 let.
Žalec
Umrli so: Stanislava ŠAR-
LAH iz Matk, 74 let, Štefan
KOZOVINC iz Zabukovice, 46
let, Anton GORŠEK iz Pongra-
ca, 49 let, Jožica VASLE iz Kal,
52 let, Frančišek DOLAR iz
Žalca, 68 let, in Janez MEZ-
NARIČ iz Rakovelj, 72 let.
PARON d.o.o. Laško
Rečica 100,3270 LAŠKO
Tel.: 063/731-131
objavlja prosto delovno mesto
POHIŠTVENEGA
MIZARJA
za delo v vzorčni delavnici
pohištva
Pogoji:
*	poklicna šola ustrezne smeri
*	2 leti delovnih izkušenj
*	vestno in natančno delo
Z izbranim kandidatom bomo
sklenili delovno razmerje za
določen čas z možnostjo zapo-
slitve za nedoločen čas.
Pisne prijave z dokazili o izpol-
njevanju pogojev pošljite v 8.
dneh po objavi na zgoraj nave-
deni naslov.
ZAVOD ZA PLANIRANJE
IN IZGRADNJO CELJE
MESTNA OBČINA CELJE
razpisuje na Zavodu za planiranje in izgradnjo Celje
prosto delovno mesto
SVETOVALCA PREDSTOJNIKA ^
URBANISTIČNO NAČRTOVANJ^
Pogoji: -univerzitetna izobrazba - dipl. ing. arhitekture
-najmanj 8 let delovnih izkušenj
-opravljen strokovni izpit
-poskusno delo tri mesece
Kandidat mora izpolnjevati še posebne pogoje iz 4. člena Zako^
delavcih v državnih organih (Uradni list RS, številka 15/90, ^
18/91, 22/91 in 2/91-1). Delovno razmerje bomo sklenij
nedoločen čas. Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev poš||
15. dneh od dneva razpisa na naslov: Mestna občina c«
tajništvo občinske uprave. O izbiri bomo kandidate obve
najkasneje v 30 dneh po zaključku razpisa.
Kovintrade
ZUNANJA TRGOVINA d.d.
CELJE, MARIBORSKA 7
Ugodno prodamo
nov poslovno skladiščni prosto
v podaljšani lil. gradbeni fazi na Trnoveljski cesti 2
(Prevozništvo Celje) Celje, enota 2, Hala A.
Dodatne informacije:
Kovintrade d.d. Celje
tel.: 063/32-219, od 8. do 15. ure.
»Tako čudno je včasih vse skupaj, da vam resnično ne znam
povedati,« se je po dolgem premolku znova oglasila Anka.
Konji so s svojimi hitrimi kopiti premerili že lep kos poti, ki je
zdaj že zavila stran od mejne reke in se že naravnala proti
Grobelnem, kraju, kjer se je železna cesta, ki je povezovala
nekoč cesarski Dunaj z obmorskim Trstom, najbolj približala
našim krajem.
»Najbrž mi ne boste verjeli, saj je resnično težko razumeti, a
verjemite mi, da jaz ne gledam samo z očmi! Vedno pogosteje
se brez mojega hotenja pritihotapijo name čudne podobe,
včasih blodnje in nerazumljive, drugič spet čiste in jasne, kot bi
gledala v najčistejše zrcalo.«
Konjiča sta v klanec upočasnila svoj korak, a voznik si tega
ni jemal za mar, saj se je preveč čudil in premišljeval o
nenavadnih Ankinih besedah.
»Gotovo mi želiš povedati več, kot morem jaz razbrati iz
tvojih besed. Zato mi le razjasni, kaj neki vidiš v svojem
zrcalu!«
»Ah, oče Marko! Verjemite mi, da samo z močjo moje
ljubezni hote potiskam stran od sebe slike nesreče, ki se mi
kar naprej kažejo ob Petrovi podobi! Z nikomer še nisem
govorila o tem, a vseskozi se gode stvari, ki mi kot odprta
knjiga govore, da na najino čisto in lepo ljubezen švigajo strele
zle usode, ki nama groze požgati najino srečo!«
»Preveč poslušaš in verjameš govoricam o prihajajoči vojni,
dekle!« je hotel pomiriti razburjeno Anko izkušeni mož.
»Po resnici ti povem, da tudi mene velikokrat skrbi, kaj bo s
seboj prinesel ta razburkan čas. Veš, jaz sem že doživel in
preživel štiri leta strašne vojne. Nič kaj rad se ne spominjam
tistih časov, v katerih so se godile take strahote, da nekdo, ki
tega sam ne doživi, težko verjame besedam tistega, ki je
korakal skozi ta najstrašnejši pekel tega sveta!«
Globoko so se, ob spominih na prestano vojno, trpljenje,
zarezale gube v Markov obraz in morda je zato ošvrknil z
bičem po konjskih hrbtih, da bi pobegnil pred strašnimi
podobami, ki so se hotele dvigovati iz njegove podzavesti,
kamor jih je hotel za vedno potisniti.
To so bile podobe krvavečih ran, ki jih je zadalo orožje iz
njegovih rok, bile so podobe mladih fantov, ki so sredi cveta
svoje mladosti omahnili v smrt samo zato, ker jih je nekdo
pognal iz nasprotne smeri proti njegovemu ostremu bajonetu!
»Hudo je bilo!« je po dolgem boju s hudimi spomini, ki jih je
s težavo potisnil nazaj globoko vase, spregovoril stari Dolinar.
»In vendar se nas je mnogo vrnilo domov. Hitro smo zasejali
seme novega življenja, kateremu zdaj znova grozi smrtna
žanjica! Dobro si zato zapomni, Anka, naj se zgodi karkoli,
nikoli ne smeš izgubiti upanja, da te nekje na tvoji poti vseeno
čaka trenutek sreče, zaradi katerega je vredno živeti tudi
takrat, ko se ti zdi, da je povsod okrog tebe nepredirna tema
obupa!«
»Prežalosten je najin pogovor, oče Marko, ko se -vendar
peljeva naproti veselemu snidenju s Petrom!« je želela Anka
spremeniti ta čudno tesnoben pogovor na bolj veselo stran.
»Bolj boste morali pognati, da ne bo predolgo čakal in se
oziral, od kod se prikaže vaš voz!«
»Prav imaš!« se je spremenil Markov glas. »Naj si s premiš-
ljevanjem belijo glave tisti, ki so za to plačani. Mi pa se raje
veselimo življenja in nehajva razmišljati o nesreči in smrti, saj
nas ti dve še nepokUcani preradi obiščeta!«
»Hojo!« je živahneje pognal konjiča in kmalu se je izza
ovinka prikazalo sajasto poslopje, na katerem je pisalo »posta-
ja Grobelno«.
Bojazen, da bosta prepozna, je bila odveč. Na kolodvoru,
kamor naj bi kmalu prisopihal črn vlak, v katerem so se peljali
fantje na dopust iz vojske, je bilo danes nenavadno živahno.
Konji, zapreženi v lahke zapravljivčke, s katerimi so prišli
čakat svoje sinove premožnejši gospodarji, so hrzali, možje pa
so se glasno pozdravljali med seboj in hitro zavili v gostilno, da
bo ob pijači in pogovoru čas hitreje minil.
Anki ni bilo do pijače in še manj so jo zanimali gostilniški
pogovori. Želela si je miru, zato se je sama zase naslanjala na
ograjo in zamišljeno strmela v železniške tire, po katerih se bo
kmalu pripeljal njen vojak.
»Kako težko te že čakam, moj Peter, in kako si želim
snidenja! A le zakaj se ne morem predati veselju? Le zakaj
vrtaš v mojem srcu, neusmiljeni črv bojaznih? Mar se bojim le
zato, ker že vnaprej vem, da nama je dano teh kratkih
štirinajst dni tvojega dopusta in me je že strah bolečine
ponovnega slovesa, ali pa je morda resnična moja slutnja
nesreče?« se je spraševala in zavidala brezskrben smeh dekle-
tom, ki so tudi očitno čakale fante in se veseUle njihovega
prihoda.
»Ti dnevi, ki mi prihajajo naproti, bodo za vselej spre
nili moje življenje,« je pomislila s čudnim, malo greii
priokusom in še naprej nepremično zrla v železno k
dokler se ji ni v daljavi izgubila izpred oči in se skrilai
griči.
»Bolje je zato, Anka, da sedeš neopazno na prvi vlakii
odpelješ nasproti čisto drugačnemu življenju!« ji je šep
skrit notranji glas, da se je zdrznila in se ozrla v strahu
mora še kdo drug slišati ta glas, ki v njeni notranjosti go
čudne besede.
»Jaz že sedim na svojem vlaku!« si je odločno odgovoi
»Tukaj se ne da nič več spremeniti - kakor so položene tiru
tako se bom morala peljati skozi svoje življenje!« j
Še bo sanjarila Anka in si slikala takšne in drugačne poi|
življenja v svoji duši, slike življenja, na katerih je bol vsea
osrednji tok njen Peter, a je zategel pisk lokomotive, k
odmeval med bregovi v ozki dolini, prekinil njeno raznfl
nje.
Nenadoma je vse na peronu oživelo, kot bi pisk prihajaj'
ga vlaka čudežno prebudil in vzburil prejšnjo lenobnosi
zaspanost te podeželske postaje. Popotniki, ki so do 5(
popivali v gostilni ob postaji, ali pa dolge ure ždeli v kak^'
kotu, čakajoč na ta vlak, so zagrabili popotne bisage'
trenutku, ko se je vlak, ves zavit v sajast dim in ot)l
izpuščene pare, cvileč ustavil, se je okoli njega naredila tak
gneča, kot bi se vsakdo zbal, da ne zamudi svoje najvažu'
poti v življenju.
Gospodarji, ki so pričakovali svoje sinove, so že dostop
tveno posedli na vozove in so se postavili v kolon"
železnico. Ponosno so pogledovali proti vratom vagoj
skozi katere so pravkar začeli izstopati postavni mladen"
vojaških uniformah.
Vsa dekliška sramežljivost je v tem hipu popustila pr'^
dekletih, ko so prišla čakat svoje fante na postajo in vrešc^
pohitele, kar povprek preko tirov, v objem svojih ljub''
vojakov.
Peter je že skozi okno vagona opazil očeta in v ko'^
zaprežene domače konje. Anke pa v vsej tisti gneči ob vag
ni mogel opaziti. Že je malce razočarano pomislil, da
prišla nasproti, ko ga je na stopnicah vagona pocukala T^
njegovega vojaškega plašča!
Zaman je z besedami opisovati vso Petrovo radost, ^^^^
mu je zajela srce ob pogledu na ljubljeni obraz, katera
tolikokrat sanjal v dolgih in pustih vojaških nočeh.
stopnice je kar preskočil in z vriskom dvignil svojo A"^
naročji in odplesal z lahkim bremenom na rokah ^^^
očetovega voza.
immmiwmfm
MALI OGLASI - INFORMACIJE
25
^^soBHna
26
MALI OGLASI - INFORMACIJE
»■iMi^isa
MALI OGLASI - INFORMACIJE
27
^IZBraK
28
MALI OGUSI - INFORMACIJE

INFORMACIJE
m

30
KRONIKA
NOČNE
CVETKE
•	Marija U. je 6. aprila po-
poldne prijavila policiji, da je
imela v ponedeljek slab dan.
Za to je bil kriv njen prijatelj
Albin V., ki jo je pretepel.
Albin verjetno ni (več) Marijin
prijatelj, se bo pa srečal s sod-
nikom za prekrške, ko ga bo ta
povabil na razgovor.
•	Fata z Goriške je bila v
torek popoldne zelo slabega
razpoloženja. Ker so ji šli na
živce otroci, ki so se podili po
dvorišču pred stanovanjskim
blokom in kričali, je zadevo
vzela v svoje roke in otroke
natepla.
•	Daša L. je v torek zvečer
prijavila, da jo je pred gostiš-
čem Friderik nazmerjal in
udaril Aleksander G.
•	V stanovanju na Goriški je
v noči na 7. april razgrajal
Marjan R., ki ga je srečanje z
možmi postave sicer ohladilo,
ga pa kljub temu čaka sreča-
nje s sodnikom za prekrške.
•	V sredo zvečer je bila Ma-
tilda P. tako hude jeze, da je v
bližini zavetišča za brezdom-
ce kričala na Darka N. in ga
žalila.
•	V četrtek popoldne sta bila
javni red in mir kršena pred
kinom Metropol. Za to je bil
kriv Pavel K., ki je besedno
napadel in udaril Marjana O.
Pavel bo spet prejel že znano
mu vabilo.
•	V petek zvečer je bila po-
trebna policijska intervencija
na Groharjevi. Arman B. je na
dvorišču preganjal dolgčas s
pijačo, ta pa je bila kriva za
napako, ko je grdo odrinil Ro-
zalijo L. Napaka ga bo prived-
la k sodniku za prekrške.
•	Pred »objektom« na Ljub-
ljanski je policijsko oko pre-
streglo dogodek, ko je Boris V.
pretepal Matjaža V.
•	V soboto popoldne je pa-
trulja intervenirala na Cesti v
Tomaž. Zdenislav K. je v do-
mačem okolju razgrajal in na-
padal dve ženski, svojo zdajš-
njo in svojo prejšnjo. Ker ni
kazal znakov, da se bo umiril,
ga je doletelo pridržanje v po-
licijskih prostorih.
•	V nedeljo okrog pol treh
zjutraj je odmevalo pred »ob-
jektom« nasproti policije, ko
so se ravsali Mladen P., Dušan
K., Tomaž A., Aleš P. in Jure
A. Aleš in Dušan sta bila ubog-
ljiva, Tomaž, Jure in Mladen
pa ne. Za kazen so jima post-
lali v sobici kar čez cesto.
M.A.
Drzno, nasilno,
podnevi, ponoči
Drzne tatvine in izsiljevanja so že skoraj vsakodnevni ulični pojavi - Kaj svetujejo policisti?
Lani se je na območju Poli-
cijske uprave Celje sicer ne-
koliko zmanjšalo število ro-
pov, se je pa število premo-
ženjskih deliktov, storjenili z
nasilnimi dejanji, v primerja-
vi z letom 1997 občutno pove-
čalo. V mislih imamo pred-
vsem najrazličnejša izsiljeva-
nja na ulicah, avtobusnih in
železniških postajah ter po-
dobnih mestih, kjer tako ime-
novani ulični tatovi iščejo
priložnosti in svoje žrtve.
Leta 1997 so policisti na na-
šem območju obravnavali 24
primerov izsiljevanj, lani pa
kar 40. TU ni šlo za prave rope
ali roparske napade, ampak za
storilce, ki se z metodami us-
trahovanja in z nasilnimi deja-
nji dokopljejo do denarja, zlat-
nine, ročnih ur itd. Za žrtve si
ponavadi izberejo mlajše in
predvsem šibke osebe, pravilo-
ma pa jim gre za manjše vsote
denarja, ki ga bodo porabili v
prvi gostilni ali trgovini za na-
kup alkoholne pijače, cigaret.
Bolj kot izguba denarja je za
žrtev boleče ustrahovanje,
grožnje ali celo fizično obraču-
navanje, če se žrtev ukazu
upre. Žrtve cestnih napadov pa
so najpogosteje mladoletniki
in otroci, ki se zadržujejo v
parkih, na trgih, ulicah in pred
gostinskimi lokali. Dan in čas
tudi nista pomembna, saj ti
izsiljevalci delujejo po potrebi,
torej na petek in svetek, podne-
vi in ponoči. Drugače kot pravi
cestni roparji in drzni tatovi, ki
ljubijo čas pred prazniki, ko
občani"na veliko kupujemo in
imamo pri sebi večje vsote de-
narja kot sicer. Tej skupini sto-
rilcev je v pomoč tema, podne-
vi pa ljubijo temačne predele
mest in manj obljudene ulice.
Ženske pa postanejo žrtve ta-
krat, ko se odpravijo po naku-
pih in se izbiranju predmetov
tako zelo posvetijo, da čisto
pozabijo na torbice in denarni-
ce. Ženske so za roparje vablji-
ve tudi takrat, ko se iz trgovin
vračajo proti domu. Pri cestnih
ropih storilci uporabljajo silo
ali grožnjo, pri drznih tatvinah
pa izkoriščajo posebne okoliš-
čine in presenečenje oziroma
nemoč oškodovanca, da svoje
dobrine brani. Na območju Po-
licijske uprave Celje je raziska-
nost ropov dobra (skoraj 66-
odstotna), še boljša pa je razi-
skanost pri kaznivih dejanjih
izsiljevanja, kar 90-odstotna.
Primer ropa se je prejšnji
teden zgodil na avtobusni po-
staji v Velenju, ko so trije nez-
nani mlajši moški pristopili k
Samirju H. in od njega najprej
zahtevali denar, potem pa so
ga vsega pregledali in pretipali
ter mu vzeli 9 tisoč tolarjev
gotovine, za nameček pa so ga
nekajkrat udarili in mu slekli
ter ukradli jakno.
Rop se je prejšnji teden zgo-
dil tudi na Trgu mladosti v
Velenju, ko sta Velenjčana Ja-
roslav V. in Dragan L. v dopol-
danskem času ustavila Konra-
da M. in mu s silo vzela debe-
lejšo srebrno verižico, ki jo je
nosil okoli vratu. Policisti so
storilcema stopili na prste še
istega dne in jima zasegli veri-
žico, vredno 15 tisoč tolarjev.
Seveda so ju tudi ovadili tožils-
tvu.
Prejšnji teden se je 49-letni
Adolf K. v nočnem času naha-
jal v hotelu Merx v Celju. Tam
pa so ga napadli in pretepli
štirje neznanci in mu odvzeli
denarnico, v kateri je imel 120
tisoč tolarjev.
To je le nekaj primerov, ki
kažejo, da storilci ne izbirajo
načinov in sredstev, da se do-
kopljejo do tujega imetja. Ker
o takšnih dogodkih poročamo
iz tedna v teden, se je treba
zavedati, da je vsakdo dolžan
sam skrbeti za lastno varnost.
Policija ukrepa po tem, ko do
neljubega dogodka že pride,
nam pa preostane le upanje,
da storilca najde.
MARJELA AGREŽ
GORELO JE...
Požar na kozolcu
V torek, 6. aprila ponoči je v
Gotovljah izbruhnil požar na
kozolcu, ki je last Mateja G.
Kljub hitremu posredovanju
krajevnih gasilcev je gospodar-
sko poslopje popolnoma zgore-
lo, skupaj s petnajstimi tonami
sena, stotimi balami slame in
desetimi kubičnimi metri desk.
Požar je uničil tudi dva stroja za
obiranje hmelja, dva rezalnika
za hmelj, hmeljski namakalnik,
razne traktorske priključke in
nekaj drobnega kmetijskega in-
ventarja. Gmotna škoda znaša
približno 15 milijonov tolarjev,
vzroka požara pa še niso ugoto-
vili.
Ogenj v kontejnerju
v nedeljo, 11. aprila nekaj
pred eno, je na Ljubljanski
cesti v Celju zagorelo v kovin-
skem kontejnerju za ^
papir.	^
Do požara je najveri.
prišlo po tem, ko je
kontejner odvrgel cig!
ogorek. Požar so pog^^
silci celjske poklicne bi!
gmotna škoda pa znašj
ližno 100 tisoč tolarjev, '
Pogoreli
vikend
Minulo nedeljo dop,^
je zagorelo na vikend jj
Rožnem Vrhu nad Bre^^
Ogenj je zajel ves les^
zidani del objekta ter gj
polnoma uničil. Požar,
verjetno povzročil doti
dimnik, so pogasili celjsl;
klicni gasilci in gasile
Šmartna v Rožni dolini,
nik Dušan B. iz Konjske^
je utrpel za okoli 3 mil
tolarjev gmotne škode. ^
Kako ravnati?
Kako ravnati in se obnašati, da ne postanemo žrtve izsilje-
valcev, roparjev in podobnih nasilnikov? Naj ne bo odveč in
zainan nekaj nasvetov:
•	Če dvigate v banki ali pri bankomatu gotovino, zlasti večje
vsote, pazite, da vas kdo ne opazuje. V banki zahtevajte upošteva-
nje polja diskretnosti.
•	Gotovine nikoli ne štejte na ulici in denarnice ne odpirajte brez
potrebe.
•	Gotovine nikoli ne kažite v gostilnah ali javnih prostorih. Še
posebej to velja. Če imate pri sebi večje vsote denarja.
•	Bodite pozorni in nezaupljivi, če vas neznanec na cesti prosi,
da mu zamenjate denar ali vam poskuša prodati zlatnino, uro ali
kaj podobnega.
•	Torbico nosite vedno na desni rami in jo dodatno držite z roko,
zlasji če se nahajate v gneči.
•	Če vam kdo grozi in vam hoče iztrgati torbico, vzeti denarnico
ali izvaja nad vami kakršnokoli drugačno nasilje, s klici na pomoč
opozorite mimoidoče.
•	Za hojo po mestu ali trgu izbirajte osvetljene in prometne
ulice.
•	Na potovanju hranite dokumente, čeke, plačilne kartice in
denar v notranjem žepu oblačil ali v torbici, pritrjeni okoli pasu.
•	Če vas kdo nadleguje, vam grozi z napadom ali vas celo
napade, dejanje takoj prijavite policiji.
S policijo sodelujte tudi, če ste priča takšnemu kaznivemu
dejanju. Storilec bo prej prijet, s tem pa bo manj možnosti, da
boste naslednjič njegova žrtev prav vi.
PROMETNE NEZGODE
Avtoitopar na
avtocesti
Na avtocesti pri izvozu za
Celje se je v torek, 6. aprila
zvečer, pripetila nezgoda, v
kateri je bil huje ranjen pe-
šec.
Goran H. (18) iz Maribora je
hodil po neosvetljenem voziš-
ču avtoceste in vmes štopal
vozila. Pri tem se je vedno bolj
pormkal proti sredini vozišča,
ki je namenjeno vožnji motor-
nih vozil iz smeri Dramelj pro-
ti Celju. Takrat je iz smeri
Dramelj pripeljala voznica
osebnega avtomobila, 55-let-
na Karolina G. iz Slatine v
Rožni dolini in trčila v pešca,
ki je pri tem utrpel hude tele-
sne poškodbe. Voznica in so-
potnik, 71-letni Rudolf G. iz
Slatine, pa sta utrpela lahke
telesne poškodbe.
Povozil
peško
Na Cesti talcev v Velenju se
je v ponedeljek, 12. aprila
dopoldne, pripetila nezgoda,
v kateri je hude telesne poš-
kodbe utrpela peška.
Jože P. (25) iz Velenja je
med vzvratno vožnjo po do-
vozni cesti s tovornim avto-
mobilom trčil v peško, 72-let-
no Marijo C. iz Velenja. Pri
trčenju in padcu po vozišču je
bila peška hudo telesno poš-
kodovana.
Izsledili pobeglega
voznika
Policisti PP Celje so s po-
močjo občanov izsledili po-
beglega voznika v prometni
nesreči na Ljubljanski cesti v
Celju, o kateri smo poročali
prejšnji teden.
Na omenjeni cesti je voznik
črnega motornega kolesa (čo-
perja) trčil v pešca, 72-letnega
Mirka M., ki je utrpel hude
telesne poškodbe. Te dni pa
so policisti ugotovili, da je ne-
srečo povzročil in potem s kra-
ja pobegnil 28-letni Samo K. iz
Celja, ki se bo moral za svoje
neodgovorno in nehumano
dejanje zagovarjati na sodiš-
ču.	M.A.
BIRING PE CELJE
Kidričeva 3
vabi k sodelovanju
1. SERVISERJA ZA BIRO OPREMO
- kopimi stroji in telefaksi
S kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za šest mesecev z
možnostjo kasnejše zaposlitve za nedoločen čas.
Od kandidatov pričakujemo:
-izobrazbo V. stopnje elektro smeri šibki tok
-poznavanje osnov dela z računalnikom
-pasivno znanje vsaj enega tujega jezika
-vozniški izpit
-delovne izkušnje niso potrebne
Pisne ponudbe z življenjepisom in opisom morebitnih delovnih
izkušenj pošljite, prosimo, najkasneje osem (8) dni po objavi.
Izbrane kandidate bomo povabili na razgovor.
Za vse informacije pokličite po telefonu (061) 189-5500 ali (061)
189-5512, fax(061) 189-5505.
Radarji bodo...
•	v petek, 16. aprila dopoldne na območju Žalca, popold-
ne na območju Laškega in Mozirja, ponoči pa na območju
Celja,
•	v soboto, 17. aprila popoldne na območju Šmarja pri
Jelšah in Slovenskih Konjic, ponoči pa na območju Velenja,
•	v nedeljo, 18. aprila popoldne na območju Celja in
Rogaške Slatine,
•	v ponedeljek, 19. aprila dopoldne na območju Šentjurja
pri Celju in Velenja, popoldne pa na območju Laškega in
Žalca,
•	v torek, 20. aprila dopoldne na območju Šmarja pri
Jelšah, v popoldanskem času pa na območju Mozirja,
•	v sredo, 21. aprila dopoldne na območju Laškega in
Žalca, popoldne pa na območju Velenja in Celja ter
•	v četrtek, 22. aprila dopoldne na območju Rogaške
Slatine in Slovenskih Konjic, popoldne pa na območju
Šmarja pri Jelšah in Šentjurja pri Celju.
Laserski merilnik hitrosti bo v času od 16. do 26. aprila
pogosteje nameščen na območju Slovenskih Konjic in Rogaš-
ke Slatine.
Podjetje NT&RC d.o.o;
direktor: Jože Cerovšek.'
nadzorni svet: Milena Br^
Poklič - predsednica, Matj
Jamnikar in Tone VrabC
poslovni sekretar: Suzana
Podjetje opravlja časopisne
založniško, radijsko in agend
tržno dejavnost. Naslov: Prei
va 19, 3000 Celje, telefon (0(
422-50, fax: 441-032,
Novi tednik izhaja vsak četi
Cena izvoda je 280 tolarja
Naročnine: Majda Klanšd
Mesečna naročnina je 930 toll
Za tujino je letna naročnina Z
tolarjev. Številka žiro račua
50700-601-106900. Nenaroft
rokopisov in fotografij ne vraš
Tisk: Delo, Tisk časopisov in!
d.d., Ljubljana, Dunajska!!
direktor: Alojz Zibelnik, i
Na podlagi mnenja Ministrstv
informiranje z dne 23.6.1992
časopis Novi tednik med proč
informativnega značaja, za kali
plačuje 5% davek od prom^
proizvodov. j
Odgovorni urednik ^
Branko Stamejčič. '
Urednica Novega tednika:
Milena B. Poklič. '
Urednica: Tatjana Cvira-
Uredništvo: Marjela Agrež, Ja
Intihar, Brane Jeianko, Ksen^ali
Gregor KaUč, Urška Selišnik, 1«
Stamejčič, ŽcljkoZule. :
Tajnica uredništva: Mojca
Tehnični urednik Franjo M
Računalniški prelom: RoW
Kojterer, Igor Šarlah.
Oblikovanje: Minja Bajagit
E-mail: tednik@NT-RC.si'
Odgovorna urednica:
Nataša Geri<eš-Lcdnik.
Uredništvo: Simona Brglez,^
Lejič, Sergeja Mitič, Mateja P^*
Tone Vrabl.
Glasbeni urednik: Stane
Votfla tehnike: Bojan Ršej^
Telefon studia (za oddaje v ži^J
4900^,4900^1 i
E-niail: Radio@NT-RC^
■mrt
Opravlja trženje ogbsnega pi^
Novem tedniku in Radiu C^
ter nudi ostale agencijske stof ^
Vodja Agencije: Franček
Propaganda: Valter Leben, ^^
Grabar, Zlatko Bobinac, C.^
Koprivica, Vesna MatjJ^^
Koordinator trženja; Mitja ^
Telefon: 063/422-50
f^ 441-032, 443-511 :
E-mail: Agendja@NT-RC.s.l
mimsBB^m
KRONIKA
31
MINI KRIMIČI
uja na gradbišču
.(orek, 6. aprila, popoldne
eznani storilec kradel na
'!t}iŠČu parkirne hiše ob
'ijljanski cesti v Celju. Od-
11 je avtomatsko napravo
merjenje kotov znamke
^gerger, s tem pa Ingrad
ig Celje oškodoval za prib-
Ijj, 100 tisoč tolarjev.
Jakna brex
lastnika
i(orek, 6. aprila, popoldne
J neznani storilec nahajal v
jjtorih RSL Leveč (v centru
jjenih vozil) in opazil na
l^ obešeno jakno, lastnika
,iikjer. Iz žepa je potegnil
jarnico z denarjem, doku-
0	in vrednostnimi papirji
jo seveda ukradel. Lastnik
^ej T. je oškodovan za
pli 55 tisoč tolarjev.
Izginule vrvi
l^dneh od 3. do 7. aprila je
;(lo kradel v prostorih za
lenje hmelja v Vrbju. Oskr-
Ise je s 100 koluti plasticira-
vrvi za hmeljišča, s tem pa
Dezadovo Kmetijstvo oško-
ral za približno 400 tisoč
arjev.
oliililijonski tovor
Sredi minulega tedna je
znani storilec kradel na ob-
ilju ograjenega dvorišča
ijetja SIP v Šempetru v Sa-
ijski dolini. Naložil in odpe-
1	je 38 kardanov, vrednih
bližno 500 tisoč tolarjev.
Vijeta večkratna
vlomilca
Policisti PP Celje so, v sode-
ranju s kriminalisti PU Ce-
, prijeU 23-letnega Mateja
in 21-letnega Mirana P.,
u odvzeli prostost in ju 8.
rila privedli k preiskovalne-
0	sodniku celjskega okrož-
ga sodišča. Matej in Miran
1	osumljena večjega števila
imov v stanovanjske hiše v
■lju, Topolšici, Zrečah in
Mjurju pri Celju. Kradli so
fje vsote denarja, zlatnino
razne tehnične predmete,
šskovalci so nekaj ukrade-
ni predmetov našli in jih za-
večino predmetov pa sta
'imljenca že uspela prodati,
f^iskovalni sodnik je za Mi-
P. odredil pripor, za Ma-
pa sodno pridržanje.
Ukradena
transporter,
megane
^ noči na 7. april je izpred
^fiovanjskega bloka v sose-
^^a zelenici v Celju izginilo
^^bno vozilo Renault Mega-
^ 1>6 coupe. Ukradeni avto-
'obil je temno modre barve,
.^gistrsko oznako CE S4-
Ustnica Mateja G. je oš-
J^ovana za približno 2 mili-
jo 200 tisoč tolarjev
^noči na petek, 9. aprila, je na
%vi cesti v Velenju neznani
odpeljal kombinirano
flo VW Transporter 2,4D.
Jadeno vozilo je bele barve, z
^trsko oznako CE 19-40P,
^^ša pa ga lastnica Jožefa V.
'osonoga tempra
in accent
t,^ Jioči na 9. april se je
storilec lotil osebne-
ga avtomobila Fiat Tempra,
parkiranega na Ljubljanski
cesti v Celju. Z vozila je snel
vsa štiri kolesa s pnevmatika-
mi in aluminijastimi platišči
vred. Lastnik Milan P. je oš-
kodovan za približno 110 ti-
soč tolarjev.
V noči na soboto pa si je
neznani storilec vzel čas za
osebno vozilo Hyundai Ac-
cent, parkirano pri Obrtnem
združenju na Levstikovi ulici
v Žalcu. Z vozila je demonti-
ral vsa štiri kolesa ter se po-
trudil, da je na njih mesto
podstavil lesena polena.
Lastnica Andreja P; je oško-
dovana za okoli 100 tisoč to-
larjev.
Tat na tujem
dvorišču
v noči na 10. april je nekdo
kradel na dvorišču stanovanj-
ske hiše v Šmartnem ob Dreti.
Odpeljal je vrtavkasti zgreb-
Ijalnik znamke Star, s tem pa
lastnika Ivana G. oškodoval
za približno 300 tisoč tolar-
jev.
Kradel V avtobusu
v noči na 9. april je nekoga
zamikala notranjost avtobusa
FAP Sanos, parkiranega na
Opekarniški cesti v Celju.
Najprej je odstranil steklo na
sprednjih vratih in se potem
skozi odprtino splazil v no-
tranjost vozila. Tam si je iz-
bral videorekorder Sharp, te-
levizijski sprejemnik Sam-
sung in mikrofon. Lastnik
Stanislav S. iz Celja je oško-
dovan za približno 40 tisoč
tolarjev.
Izginili
programatorji
Velenjski policisti so bili
12. aprila obveščeni, da je
nekdo, v času med 26. in 29.
marcem, kradel v Gorenje-
vem obratu montaže pralnih
strojev na Partizanski cesti v
Velenju. Tam je zmanjkalo
130 programatorjev, vred-
nih dobrih 190 tisoč tolar-
jev.
Po sladoled v
Pekel
v času od nedeljskega po-
poldneva do ponedeljkovega
jutra je neznani storilec vlomil
v gostišče Jama Pekel, last Tu-
rističnega društva Šempeter v
Savinjski dolini. Storilec je od-
nesel za okoli 200 tisoč tolar-
jev različnih tehničnih in aku-
stičnih aparatov, žganih pijač,
vina, cigaret, kave in sladole-
da.
Ponesrečena
vožnja
v nedeljo si je nekdo zaželel
vožnje s tovornjakom. S parki-
rišča podjetja Weall na Delav-
ski ulici v Slovenskih Konjicah
je odpeljal tovorni avtomobil
TAM, ker pa je bil nepridiprav
očitno slab voznik, se je na
Tattenbachovi ulici prevrnil v
jarek, kjer so našli pogrešano
vozilo.	M.A.
skupni imenovalec:
agresivnost
v minulem tednu dni so policisti celjske Policijske upra-
ve zabeležili vrsto kaznivih dejanj namernega poškodova-
nja tuje lastnine. Gre za tipična dejanja, ki so posledica
nestrpnosti, sovraštva, brezdelja in predajanja alkoholu,
storilci pa so v mnogih primerih zdolgočaseni mladi ljudje,
ki so nadvse agresivni in to lastnost sproščajo z uničeva-
njem, razbijanjem najrazličnejših predmetov in naprav. V
zadnjem času se agresivneži znašajo predvsem nad osebni-
mi avtomobili.
Na začetku aprila je nezna-
ni storilec z ostrim predme-
tom poškodoval osebni avto-
mobil Renault Twingo, ki je
bil parkiran na Milčinskega
ulici v Celju. Z dejanjem je
Natašo D. oškodoval za okoli
100 tisoč tolarjev.
V	sredo, 7. aprila zvečer, je
nekdo z ostrim predmetom
porisal osebni avtomobil
Ford Mondeo, ki je stal pred
gostinskim lokalom Rudnik
Pub na Kidričevi cesti v Vele-
nju. Renato A. je oškodovan
za okoU 200 tisoč tolarjev.
Sredi minulega tedna je 51-
letni Mitja Š. iz Velenja v ok-
no in steklena vhodna vrata
Šolskega centra na Trgu mla-
dosti v Velenju zalučal ka-
men in steklenico. Z razbit-
jem stekla je lastniku povzro-
čil za okoli 40 tisoč tolarjev
gmotne škode.
V	noči na četrtek se je nek-
do lotil osebnega avtomobila
Seat Cordoba, parkiranega na
Dečkovi cesti v Celju. Z os-
trim predmetom je poškodo-
val karoserijo, lastniku Dam-
janu O. pa povzročil za okoli
50 tisoč tolarjev.
Neznani storilec je minuli
petek stopil do osebnega av-
tomobila Citroen Saxo, parki-
ranega na Mestnem trgu v
Slovenskih Konjicah. Z os-
trim predmetom ga je zazna-
moval po bočnih delih, lastni-
ci Aniti D. pa povzročil za
okoli 80 tisoč tolarjev škode.
V noči na soboto je nekdo
namerno poškodoval osebno
vozilo Renault Clio, ki je bilo
parkirano pred Osnovno šolo
ob Dravinji v Slovenskih Ko-
njicah. Lastnica Nataša F. je
oškodovana za približno 80
tisoč tolarjev.
Osebnega avtomobila Audi
A4 pa se je neznani uničeva-
lec lotil s kamnom. Vozilo je
bilo v noči na soboto parkira-
no pred gostinskim lokalom
Paradiž v Spodnji Rečici, last-
nik Herbert V. pa je oškodo-
van za okoli 150 tisoč tolar-
jev.
V	času od petka zjutraj do
nedelje popoldne se je nezna-
ni storilec lotil osebnega avto-
mobila Hyundai Lantra, parki-
ranega pri Rdeči dvorani v Ve-
lenju. Z ostrim predmetom je
poškodoval celotno karoserijo
vozila, Jožeta T. pa oškodoval
za okoli 100 tisoč tolarjev.
V	noči na nedeljo se je nez-
nani razdiralec lotil reklamne
table, ki ob cesti proti Šmar-
tinskemu jezeru opozarja na
tamkajšnjo mehiško restavra-
cijo E1 Marinero. Lastniku Ro-
bertu S. je storilec povzročil
za okoU 150 tisoč tolarjev
gmotne škode.
M.A.
K&iiiiLffmnTi
32
ZANIMIVOSTI

Zvonlco je rešil
celjsko čast
»Daj, Pavle, povej, ali je res, kar se zadnje
dni po Ljubljani govori?« je tržiškega župa-
na in poslanca Pavleta Ruparja vprašal
eden od vsevednih novinarjev. »Ja, res je,
štirinajst dni bo tega, kar ga je postavila
pred vrata in se je moral odseliti.«
In tako je slovenska novinarska srenja iz
zanesljivih virov izvedela, da je prvak SDS
Janez Janša moral zapustiti svoj grosupeljski
dom in se odseliti. Res je, da so o tem govorili
že vsaj kakšen mesec dni in res je, da je znana
televizijska novinarka iz nacionalne televizi-
je, s katero so povezovali Janšo, javno pove-
dala, da ona že ne »šmira« z nobenim politi-
kom, saj ima resnega fanta. Kljub temu so bile
govorice o politično novinarski romanci še
bolj vztrajne.
Po drugi strani pa so tudi vedno bolj vztraj-
ne govorice, da se na sceno vrača primadona
slovenske popevke Helena Blagne-Zaman.
Znano je, da je trenutno sre-
di dela v studiu. Tam se tru-
dita z njo Matjaž Vlašič in
Brendi. Helena se pripravlja
na jesen, ko bo začela s kon-
certno turnejo. Pa ljudi ne
zanima toliko njen glas, am-
pak bi en del njenih poslu-
šalcev, predvsem ženski, rad
videl njenega devetmesečne-
ga sina Kristijana, drugi del,
predvsem zlobni pa, če je
gospa Helena resnično in po-
membno pridobila na teži.
Vsaj govori se o tem.
V Lipici je bil konec tedna
veliki amaterski golf turnir,
na katerem se je zbralo sko-
raj sto slovenskih direktorjev
in znanih Slovencev, skratka
ljudi, ki v tej preljubi Slove-
niji nekaj pomenijo. In kot
da Celjanov, pomembnih se-
veda, v tej deželici ni, saj je
celjsko čast reševal samo di-
rektor Vitala iz Mestinja
Zvonko Murgelj, ki vihti
golf palico že peto leto in ki
je med drugim navdušil za to
igro tudi dolgoletnega direk-
torja Zdravilišča Atomske to-
plice Borisa Završnika. Če
boste slučajno hodili po Slo-
venskih Konjicah in zavili na
tamkajšnjo golf igrišče Pod
trtami, ste v resni nevarno-
sti, da vas zadene bela žogi-
ca, ki jo bo gospod Završnik
prvikrat v življenju skušal
spraviti v luknjico. V nevar-
nosti pa boste tudi, če boste
v bližini direktorja Mlekarne
Celeia Zdravka Počivalška
in njegovega prijatelja, di-
rektorja Celjskih mesnin Izi-
dorja Krivca. Tudi ta dva
nerazdružljiva prijatelja sta
začetnika v golfu in oba
udarjata obupno mimo žo-
gic, nevarno pa je takrat, ko
zadeneta.
Sicer pa je zabelil ljubljan-
sko družabno življenje Celjan
Drago Medved, ki postaja če-
dalje bolj iskan član vinske
pivske družbe, pa ne zaradi
pitja, ampak zaradi njegove
strokovnosti. Tako je pripra-
vil vinsko karto, na kateri je
izbor 117 slovenskih vin za
eno od najbolj uglednih go-
stiln, za restavracijo Rotovž,
ki je v stavbi poleg Mestne
hiše na Mestnem trgu. Resta-
vracija, ki so jo po načrtih
arhitekta Petra Vezjaka
preuredili v baročnem stilu,
bo spet gostila ne samo znane
Slovence, ampak tudi tujce,
saj napovedujejo svoj obisk v
ljubljanski Mestni hiši župan
Dunaja, pa New Yorka in
Moskve, da omenimo samo
nekatere. In vsi bodo dobili v
roke Medvedovo vinsko kar-
to.
NINA J. KAVRAN
Drago Medved
NASMEH,
PROSIM!
stane Lovrenčič iz Celja je
nagrajenec rubrike Nasmeh,
prosim!. Z nami bo lahko šel
na izlet.
Kamen
»Ko ste se mi nasmehnili,
mi je padel kamen s srca, gos-
podična.«
»Ah, res, in kaj zdaj?«
»Padel mi je na nogo in zdaj
šepam...«
Spalna srajca
»Poglej, dragi, ali ti je všeč
moja nova spalna srajca?«
»Nič posebnega! Prav tak-
šno sem že prejšnji teden videl
na naši sosedi.«
KAJ VOZIJO ZNANI POLZELAN]
Sprva se [e
samo kvarila
Prvi novodobni polzelski
župan Ljubo Žnidar prihaja
iz gradbinske stroke, njego-
va laguna pa nič kaj ne spo-
minja na županovo tovrstno
bližnjo preteklost.
Z Renaultovim štirikolesni-
kom je prvi polzelski mož v
slabih šestih letih uspel prevo-
ziti okoli 110 tisoč kilometrov -
izključno za svoje potrebe in
družino, saj 'je za službene
opravke vseskozi imel na raz-
polago drugo vozilo. »Kot mo-
del se mi je avto takrat zdel
izredno zanimiv, zlasti njegov
dizajn. Malce sem obžaloval
svojo odločitev, saj sem ga v
prvih dveh letih nenehno vozil
na popravila. Najbolj me je ra-
zočaral, ko se mu je na avtoce-
sti pokvarila sklopka in vsa
družina se je za nakupi v Grad-
cu lahko obrisala pod nosom,«
razlaga Žnidar, ki že premišlju-
je o zamenjavi družinskega ko-
njička, katerega uporablja tudi
soproga. Kdo bo naslednik
»pokvarljive lagune«, noče iz-
dati, najbrž pa mora o tem
svoje mnenje dodati še žena.
PRIMOŽ ŠKERL
Foto: TONE TAVČAR
TRACNICE
Strciji in estetika
Celje je spet zajela vsakoletna
manija totalnega obžaganja
vej na drevesih vseh zelenic,
drevoredov in parkov v mestu.
Morda pa so štrclji, ki štrlijo v
zrak namesto zelenih vej, nov
prispevek k estetiki mesta?
Takšni in drugačni
milijoni
»Sto milijonov za nas gor ali
dol,« seje glasila izjava na eni
izmed novinarskih konferenc.
A kdo je to rekel? Minister za
okolje in prosta dr. Pavle
Gantar. Lahko njemu!
O počutju
Zgodovina se v Celju dobro
počuti, je nedavno tega ob ot-
voritvi razstave Celjski grofi
dejal minister Školč.
Mi dodajamo - žal, samo
zgodovina
Županja brez
kapice
če posnetek ljuhenskeU
nje Anke Rakun koga sp
nja na Rdečo kapico, je to\
gov problem. Županja ni
kapice, v ozadju pa ni «
temveč mož Slavko.
RADIO CEUE
VITEZI BELEGA MESTA

REPORTAŽA
33
Naša galaksija
drvi skozi predor
Pogovor s Slavkom Mahnetom-Shyamo, ki zdravi ljudi in rešuje planete
jled vsemi, ki se ukvarjajo z različnimi,
jj, bolj ali manj razumljivimi stvarmi, je
|j Slavko Mahne - Shyama, biozdravi-
j radiestezist, beli mag in duhovni uči-
iz Grahovega na Notranjskem. Še kot
idenič je odšel v Ljubljano, kjer je odprl
^e podjetje in delal na področju tedanje
joslavije. Ko je le-ta razpadla, je za
jem let odšel v Avstrijo. Pravi, da je tam
lie noči v letu 1987 doživel razsvetljenje,
se je vanj naselilo duhovno bitje iz rodu
ihimov, ki je vanj vneslo prav posebno
trgijo. Ta duhovna izkušnja je Slavku
ilinetu-Shyami popolnoma spremenila
[led na življenje in svet; kot pravi danes,
takrat doživel videnje popolne resnice in
igova naloga v tem življenju je, da jo
(Daša naprej.
fo počne tudi med skupinskimi terapijami
predavanji, na katere vabi ljudi iz vse
venije. Skupaj delajo na
Bouresničitvi oziroma po-
Di preobrazbi osebnosti,
; je, je prepričan Slavko
line-Shyama, tudi končni
tovrstnih terapij. O tem,
si Slovenci želijo oseb-
toe preobrazbe, pričajo
iro obiskana predavanja,
jih vodi.
•Ljudje smo v veliki meri
zani na preteklost, ki nas
Si v primežu. Odvisni smo
[preteklosti naše družine
[preteklih dejanj, pa tudi
Djega naroda in celotnega
tetva. Človek je del ma-
»ikozmosa, samo v 10 od-
Dtkih pa se ljudje lahko
ivemo svoje preteklosti. Tr-
®o, ker nismo usklajeni z
toeljsko naravo. Stvari in
^odke lahko namreč doje-
®no samo s čutili, ki pa
zavajajo, saj omogočajo
»no površinsko zaznavanje
! dojemanje, ki nam ne
^oča pravega pogleda v
'sničnost,« pravi Shyama.
Kako potekajo vaše tera-
ije?
človeka najprej spravimo
^Ifa stanje, nato v stanje
'Pnoze, ko je dojemljiv za
JS^stije, kljub temu pa se
"^^da. Potem sežemo daleč
-Preteklost; vse do rojstva,
po v vsakem človeku skri-
'Prvi podzavestni spomini
■'ega obdobja. Ob takšni
^^Piji prihajajo na površje
iz podzavesti in zani-
je, da se pri približno
"ovici tistih, ki jim oprav-
^^ tovrstno terapijo; na
obrazu pokažejo znaki her-
pesa. Znano je, da novoro-
jenček herpes največkrat do-
bi med rojstvom, tako da je
to vpisano v podzavesti,
hkrati pa tudi občutek nego-
tovosti lastnega delovanja.
Hipnozo torej opravljamo
zato, da bi v človeku prebu-
dili in ozavestili podzavest-
na bremena, ki jih nosi s
seboj že od rojstva in da bi se
jih očistil.
Ob ljudeh zdravite tudi
narod...
Hkrati s terapijami, s kate-
rimi zdravimo ljudmi, med
srečanji zdravimo tudi narod
oziroma celotno državo. Med
enim zadnjih zdravljenj smo
ugotovili, da prinaša rojstni
datum Slovenije s seboj veli-
ko vpliva nekdanje Jugoslavi-
je. Vsak narod je namreč kot
živo bitje; rojstni datum vpli-
va na narod oziroma na drža-
vo tako, kot vpliva rojstni
datum na človeka in če so
primesi ob tem datumu nega-
tivne, se lahko tudi državi v
prihodnosti slabo piše.
Kako je s Slovenijo?
Rojstni datum Slovenije
prinaša s seboj ogromno pri-
mesi komunizma in drugih
lastnosti nekdanje Jugoslavi-
je, kar ni dobro. Sam sem v
času osamosvojitve Slovenije
živel v Avstriji in ko sem izve-
del, kaj se dogaja, sem pričel
s procesom zdravljenja naše
države. Zato se je vojna v
Sloveniji končala v nekaj
dneh.
Pravite, da ste vojno us-
tavili vi?
No... tega ne pravim, am-
pak tudi v Celju je veliko
radiestezistov, ki so potrdili.
da bi v Sloveniji takrat prišlo
do veliko večje katastrofe, če
se ne bi delalo tudi na teh
ravneh.
Zakaj potem ni mogoče
ustaviti katastrofe, ki se se-
daj dogaja na Kosovu in v
Jugoslaviji?
Z zdravljenjem teh narodov
smo pričeli šele pred tednom
in ker oba naroda nosita s
seboj zelo težko usodo iz pre-
teklosti, bo vojno na teh po-
dročjih zelo težko ustaviti.
Vojna je položaj, ki se prič-
ne skozi element ognja, vojno
pa ljudje doživljamo tudi sa-
mi v sebi. Vendar naj bi skozi
element ognja nazadnje prišli
do elementa zraka, kar pome-
ni, da se vsaka vojna zaključi s
pogovorom, vsaka pa narod,
ki v njej sodeluje, tudi močno
poveže in spremeni.
V čem je bistvo vaših te-
rapij?
Vsaka terapija oziroma
srečanje se prične s predava-
njem, potem pa preidemo na
prebujanje življenjskih vrlin.
Prva je prebujanje modrosti,
ki ji sledijo razum, inteli-
genca in ljubezen. Šele, ko
človek dovolj okrepi svojo
osebnost, je namreč sposo-
ben poseči v globje prvine
svoje preteklosti in šele po-
tem lahko pomaga drugim
ljudem, narodom in svetu.
Prav bremena iz preteklosti
so tista, ki nam onemogoča-
jo uresničitev življenjskih
želja in če se jih znebimo, so
glavne prepreke odstranje-
ne.
Kdo so elohimi, ki jih po-
gosto omenjate?
Elohimi so duhovni nosilci
svetlobe oziroma resnice v
tukajšnji svet. Že od nekdaj
so s človeštvom močno pove-
zani, saj njihov planet kroži
v istem planetarnem sklopu
kot Zemlja. Bitja enega pla-
netarnega sklopa, ki ga se-
stavlja devet do petnajst
osončij, so namreč med se-
boj duhovno povezana in od-
visna. Elohimska rasa je us-
pela ohraniti božanske po-
tenciale in tako dvanajst ti-
soč let pomagajo ljudem, da
bi se dvignili iz brezna
neumnosti, slepote, sovraš-
tva, strahu in obupa. Le dvig
človeštva lahko namreč po-
sredno omogoči dvig elo-
himskega sveta.
Vaš pogled na življenje
in svet je popolnoma dru-
gačen od tistega, kar so
religije in filozofije razla-
gale doslej. Kako to razla-
go delovanja sveta spreje-
majo ljudje, ki jim jo poda-
jate?
Odkar sem prejel razsvet-
ljenje, sem začel živeti po-
polnoma drugače, saj se mi
je takrat razodela resnica, ki
sem jo prej iskal vse življe-
nje. Naša galaksija drvi sko-
zi temni predor in zato se
danes v svetu dogaja toliko
katastrof. Zato se mora
vsakdo od nas najprej sooči-
ti s svojo preteklostjo in ko
bomo uspeli z njo razčistiti,
tako posamezni ljudje kot
narodi, bo v svetu veliko
manj katastrof. Po mojih
izračunih se bo to zgodilo
leta 2012, ko bo odkrit še
zadnji od treh neodkritih
planetov, katerih odkritje
bo spremenilo astrološko
karto sveta in preprečilo na-
daljnje katastrofe.
Doslej sem že večkrat na-
stopil v radijskih oddajah, o
meni se je pisalo v več časo-
pisih, napisal pa sem tudi
knjigo in večjega kljubova-
nja še nisem doživel. Vseka-
kor pa je najbolj pomembna
izkušnja ljudi, ki se udeležu-
jejo mojih terapij, saj sami
na sebi kmalu začutijo rezul-
tate - boljše počutje in oz-
dravljenje marsikatere bo-
lezni, ki je prej ni bilo mogo-
če ozdraviti na noben način.
Tako kot danes zdravimo lju-
di, bomo nekoč prav gotovo
ozdravili tudi Zemljo. To bo
čas, ko se bodo ljudje zaved-
li najglobje modrosti v sebi,
ko ji bodo znali prisluhniti
in jo tudi uporabiti.
NINA M. SEDLAR
^LAVKO MAHNE - SHVAMA
'^f^AKTIČNI PROGRAMI IN PREDAVANJA
^hipnotičnim sugestivnim programom izrazito povečamo
finančne, poslovne, karakterne in intelektualne spo-
lnosti. Opravljamo radiestezijske meritve in biozdravlje-
^'^vseh vrst bolezni.
/°9rami potekajo vsak torek od 18.00 do 21.00 ure na
pskem sejmu v mali kongresni dvorani. Cena vstopnice je
tolarjev in jo lahko kupite pol ure pred pričetkom progra-
o Pred vhodom v dvorano. Pričetek v torek, 13. aprila ob
•Oo uri. Programe vodi Slavko Mahne-Shyama,
^amiui,
34
NASVETI
Iskanje smisla živl|enja
Skoraj vsak odrasel človek
se v življenju sreča z oseb-
nostno krizo, se znajde v na-
videz brezizhodni situaciji,
nevzdržnem položaju, ki ga
lahko spravlja v obup. Pri
mladostniku, sploh v obdob-
ju pubertete, pa so takšne
težave in osebne krize rezul-
tat nekih etičnih vprašanj,
dvomov in vprašanj o smislu
bivanja.
Vprašanja in dvomi že lahko
načenjajo duhovno jedro člo-
vekove osebnosti, sploh vpra-
šanja o pomenu, cilju in smislu
življenja. V znanstvenih razi-
skavah, ki so jih naredili na
zahodu, kar 89 odstotkov ljudi
priznava, da potrebuje za svoje
življenje nek določen smisel.
To je lahko vera, delo, druga
oseba, denar, seks... 61 odstot-
kov vprašanih je celo potrdilo,
da bi za ohranitev svojega smi-
sla življenja bili pripravljeni tu-
di umreti. Najpogosteje je šlo
za ljubljeno osebo ali idejo, ki
so ji predani.
Smisel pa ni nekaj abstrakt-
nega, pojem, ki bi bil za vse
enak. Življenjski smisel se raz-
likuje od človeka do človeka,
iz dneva v dan, iz leta v leto!
Nekaj ali nekdo, ki nam je še
včeraj predstavljal smisel živ-
ljenja, čez noč zgubi to funkci-
jo. Znajdemo se v položaju, ko
moramo poiskati nov smisel
svojemu »praznemu« življe-
nju, spet poiskati neko novo
vsebino in tudi cilj.
Smisel in cilj pa nista isto;
lahko si zastavimo nek cilj,
katerega uresničitev nam za
nekaj časa predstavlja tudi
smisel; zato včasih cilja za-
vestno nočemo povsem dose-
či, da ne bi izgubili smisla.
Zdravljenje s
smislom
Krize v življenju človeka
lahko nastanejo zaradi zuna-
njih in notranjih vzrokov; tu-
kaj so seveda izvzete organske
okvare možgan. Zunanji vzro-
ki so predvsem navidez banal-
ni, a ni tako; npr. izguba služ-
be, drage osebe, udarci življe-
nja, sramote, škandali ipd.
Človek se nato običajno preda
malodušju, njegov ego vrta v
smislu, kako se je lahko ravno
meni zgodilo; lahko zapade v
depresijo in ne vidi izhoda iz
danega položaja.
Dolgotrajno obremenjeva-
nje s takim stanjem privede do
nevroze in lahko tudi psihoze
v skrajnem primeru. To pono-
tranjimo, kar privede do spre-
membe vrednot samih in iz-
gube smisla. Zdrav človek
kmalu uvidi, da bo moral poi-
skati smisel drugje.
Ravno te vrednote in vera v
nekaj postanejo notranji raz-
log, da zapademo v krizo
osebnosti; vzroka sta med sa-
bo neločljivo povezana. Več-
krat recimo govorimo o krizi
srednjih let, ali starostni krizi,
ipd. Do takih obdobji v življe-
nju pride lahko tudi zaradi
bioloških sprememb v orga-
nizmu, kot sta puberteta in
klimakterij. Te spremembe v
telesu nato vplivajo na cel kup
stvari, tudi na prevrednotenje
smisla in ciljev, ki smo jih do
takrat imeli.
Bivanjska
praznina
Ko človek izgubi svoj živ-
ljenjski imperativ, ko npr. iz-
gubimo drago osebo, se izne-
verimo prepričanjem ali Bogu,
spregledamo na drug način
kot do tedaj, se nam poruši
ves svet in človek naduto mi-
sli, da je on v središču tega
sveta. Običajno doživimo šok,
hudo zbolimo (psihični stresi
se hitro odrazijo na telesu);
življenje se nam naenkrat zaz-
di brez smisla, prazno kot ne-
delje, in nimamo ga s čim
napolniti. Izgubimo upanje,
da bomo sploh še kdaj srečni.
Tak občutek je povezan z
eksistencialnim vakuumom,
bivanjsko praznimo, ki je pri
sodobnem človeku sila razšir-
jena. Bivanjski nič se globlje
pokaže kot absolutni nič esen-
ce, bistva. To, kar smo in zara-
di česar smo živeli, se nam
drobi pod prsti. Pokojni prof.
A. Trstenjak je to takole ozna-
čil: »Brez smisla je nemogoče
živeti bitju, ki po svoji naravi
vnaša smisel vase in v svet; se
pravi, da brez smisla ni več
identično samo s seboj... Zani-
kanje samega sebe pa za živo
bitje pomeni uničenje samega
sebe, samomor.«
Človeka muči dolgčas, izgu-
bi smisel za humor, voljo do
dela, ne opaža več naravnih
lepot... Frustrirano voljo do
smisla lahko nadomesti ali za-
menja marsikaj: volja do mo-
či, v prvi vrsti do denarja,
pogosta je volja do užitka, ta-
ko da se bivanjska prikrajša-
nost pogosto konča s spolno
kompenzacijo. Vendar to niso
in ne morejo biti pravi nado-
mestki, ki dajejo vrednost in
smisel človeku. V sodobnem
času se pojavlja volja do »atei-
stičnega cinizma« za vsako ce-
no, ki pa že v osnovi zanika
samo sebe. Človek vedno bolj
deluje in komunicira na dalja-
vo in s tem izgublja pristen
stik z drugim človekom. Po-
vsem nekaj drugega je osebni,
fizični pogovor s prijateljem,
kot pa če »to« opravimo po
telefonu...
Izguba smisla in upanja je
vedno povezana s preteklostjo,
z oziranjem nazaj na napačen
način; z ljudmi ali stvari iz pre-
teklosti. Da premostimo krizo
in uidemo iz začaranega kroga
ne-smisla, se moramo nujno
obrniti v prihodnost, preteklost
nas arhetipsko tako ali tako do-
loča. Na novo, z več izkušnja-
mi, moramo odkrivati smisel
življenja, to pa lahko naredimo
na več načinov: če storimo us-
tvarjalno dejanje, če spoznamo
ljubezen kot najvišjo vrednoto
ali da najdemo smisel v trplje-
nju in odpuščanju.
In prav doživetje ljubezni
je tisto, kar največ ljudem po-
vrne smisel in vero v življenje.
Franki pravi, da je ljubezen
edini način, da dojamemo
drugo bitje v najglobljem je-
dru njegove osebnosti.
JAN ZOREČ
NASVET PRED NAKUPOM
Ali je lahko čiščenje štedilnik«!
tudi preprosto?
Odgovor je - lahko! Toda
ne vsakega štedilnika. Neka-
teri proizvajalci kuhalnih
aparatov že pri koncipiranju
izdelkov dajejo v veliki meri
poudarek preprostemu čiš-
čenju. Pri 4eh aparatih prav-
zaprav večino čiščenja opra-
vi že aparat sam.
Katalitične plošče, ki so ve-
činoma nameščene na zadnji
steni vseh večsistemskih pečic
pri vgradnih aparatih, se s po-
sebno funkcijo očistijo same.
Pečica se vključi na najvišjo
možno temperaturo, pri kateri
v kratkem času izgorijo vse
nečistoče. Dodaten sistem za
samodejno razmaščevanje in
odstranjevanje nečistoč, ki se
uporablja v kombinaciji s po-
sebnim emajlom, je t.i. AQUA
CLEAN. Kombinacija emajla
in sistema AQUA CLEAN
omogoča enostavno in hitro
čiščenje pečice brez agresiv-
nih čistilnih sredstev in z mi-
nimalno porabo energije.
Postopek čiščenja
AQUA CLEAN
(samo pri
večsistemskih
pečicah)
v pekač, ki ga uporabljate
za pripravo jedi, nalijte 4 dl
vode z blagim čistilnim sreds-
tvom.
Pečico z uporabo spodnjega
grelca segrejte na 50°C in jo
pustite vključeno približno 30
min.
V tem času voda počasi iz-
pareva in omehča nečistoče in
maščobo na stenah pečice.
Pečico in pekač obrišite z
vlažno krpo.
Vendar je ta postopek mo-
goč samo v kombinaciji s t.i.
EkoEmailom, ki ima zelo glad-
ko površino, kar omogoča
enostavno, hitro in učinkovito
čiščenje pečice po vsaki upo-
rabi. Če po čiščenju pečice v
njej ostanejo trdovratni ostan-
ki hrane, je mogoče te, zaradi
velike odpornosti EkoEmaila
proti razenju, postrgati
nevarnosti, da bi se poj
poškodovala. Odlične ^
sti tega emajla so vidne
pri peki na pekaču, ki
nekaterih izdelkih prav]^
prevlečen z le-tem, kajti i,
pečenjem se hrana ne sptj
s površino. Poleg vsega g
Email zaradi svojih lastil
ni prijazen samo do uporai
ka, ampak tudi do okolja. (
čenje pečice pa še do(jj
olajšajo snemljiva vodila,
ta način ostane notranjost
čice povsem brez robov in
ko še enostavnejša za ti
nje.
Preprosto pa ni le čiš^e
pečice, ampak tudi vseh
talih delov štedilnika. Prj;
katerih izdelkih se dajo vi
štedilnika enostavno sn
kar omogoča lahek doa
do vseh »skritih« delov, 1
nanja površina je zaradi i
klene površine vrat in upi
Ijalne plošče povsem glad
pare iz pečice pa se odvaj
na zgornjem delu, zaradi
sar ne prihaja do zamasti
vrat.
Ker je lahko čiščenje šte
nika zelo zamudno in naj
no opravilo, se velja pred
kupom pozanimati, ali i
vaš bodoči štedilnik vse na
te značilnosti.
SANDI UR^
Moj zdravnik
99
v letošnji akcije revije Vi-
va za izbor najbolj priljub-
ljenega splošnega zdravni-
ka v Slovenije je priznanje
prejela Mila Saftič, zdrav-
nica v Zdravstvenem domu
Ptuj - ambulanta Cirkulane-
Zavrč.
Letos je pri glasovanju so-
delovalo 6740 bralcev, poslu-
šalcev in gledalcev, ki so svo-
je glasove podelili 667 zdrav-
nikom iz vse Slovenije. Poleg
bralcev Vive so pri glasovanju
sodelovali tudi bralci sedmih
lokalnih in regionalnih časo-
pisov, tudi Novega tednika,
šestnajstih radijskih postaj in
TV oddaje Recept za zdravo
življenje.
Med bralci Novega tedni-
ka, ki so sodelovali v akciji,
so izžrebali nagrajenko Mi-
ro Macur iz Brodarjeve 28,
3000 Celje, ki bo prejela
knjigo Mete Krese Recepti
in zgodbe tropskih sadežev.
■□OlSSIEi^
NASVETI
35
gEHRANA ZA ZDRAVJE
prehrana
^^jponiembnejši kriteriji
zdravo prehrano so red-
L zmernost, kakovost in
^olikost. Vsebovati mora
^obroke - zajtrk, kosilo in
*erjo. Med obroki mora biti
|jj triurni presledek, ko ni-
^ ne jemo. S tem organiz-
„ omogočimo, da prebavi
J zaužito in izloči škodljive
^vi. Skozi ves dan je potreb-
, dovolj piti, najbolje pitno
ijo in zeliščne čaje.
2e zjutraj, pol ure pred zajtr-
ijn, je priporočljivo popiti dva
tri dl mlačne, mineralne vo-
, kar izboljšuje prebavo. Če
le mogoče, začnite dan z
ijtrkom (polnozrnat kruh z
jslom, sir ali jajca, lahko tudi
^rt, miislije ali pa skutni na-
Prehrana povprečnega Slo-
nica odstopa od priporočil
^etovne zdravstvene organi-
fije, ker pojemo preveč maš-
il in beljakovin (meso, jajca,
ieko), premalo pa ogljikovih
iratov, predvsem iz vlaknin
sadja, ter premalo zelenjave,
mu sledi tudi prevelika
levna količina zaužitega ho-
iterola in nasičenih maščob,
iko ljudi z visokim krvnim
kom in holesterolom misli,
ilahko pojedo karkoli in koli-
f želijo, vključno z mastnimi
ibasami, salamami, mastni-
1 pečenkami, ocvrtim krom-
jem ipd., saj bodo potem ves
kopičen holesterol in maš-
čobe »nevtralizirali« s kakšnimi
predpisanimi tabletami proti
holesterolu, visokemu krvne-
mu tlaku ali celo z aspirinom.
Smešno oz. žalostno, vendar
resnično.
Pomembno je tudi, da si za
vsak obrok vzamemo čas ter
miren in udoben prostor. Pred
jedjo se sprostite, vsako hrano
dobro prežvečite, da se izogne-
te napetosti ali pa bolečinam v
trebuhu. Poizkusite jesti vedno
ob istem času. Telo ima namreč
svojo biološko uro, želodčni so-
kovi se navadijo na izločanje ob
istem času. V praznem želodcu
so ti sokovi škodljivi, ker zaradi
povečane kisline poškodujejo
želodčno sluznico. Zato tudi ni
dobro, da preskočite kakšen
obrok (tudi kadar hujšate). Po-
jejte vsaj košček kruha, sira,
jogurt ali sadje. Po drugi strani
pa pazite na vsaj triurni presle-
dek med njimi, saj se vam bodo
drugače poleg obremenjevanja
prebave in organizma pričeli
nabirati tudi odvečni kilogrami.
Ob kosilu namesto sokov in
gaziranih pijač popijte raje ko-
zarec vode ali pa vina. Vsekakor
pa ne jejte ničesar več vsaj dve
do tri ure pred spanjem. Tako
bo organizem prebavil vse, kar
ste pojedli in se mu ne bo treba
mučiti s prebavo še med spa-
njem, vi pa boste imeli miren in
izdaten spanec.
NATAŠA JAN,
dipl. biol.
GREMO PO GOBE
Regrat ali gobe?
Bomo v tej zgodnji pomla-
di jedli regratovo solato ali
pa si bomo napravili sveže,
pravkar nabrane gobe? Eno
ali drugo ali pa oboje naen-
krat. O katerih gobah pa
sploh lahko govorimo v tem
času? Kar nekaj jih je!
Srebrnosiva
rdecelistka
Raste v travi pod slivami,
takoj ko trava ozeleni. Raste v
skupinah ima okus po moki
in je cenjena prav zaradi tega,
ker je ena izmed prvih gob,
pa tudi zato, ker v tem času ni
možna zamenjava.
Marčna polževka
Pri nas ji rečemo podma-
hovka. Preveč besed o njej ne
gre izgubljati. Povejmo le to,
da raste že februarja, da je
odhčna in da jo je resnično
težko najti, če nisi mojster.
Sicer so to gobo prav Celjani
prvi našli v slovenskem pro-
storu in jo determinirali.
Majniška
lepoglavka
(jurjevka,
prusnica)
že ime pove, kdaj jo lahko
pričakujemo v naravi, vendar
pa na njo lahko naletimo že
prej. Tudi ta goba ima vonj po
moki, najdemo jo na travni-
kih, pašnikih, sadovnjakih ali
parkih. Raste v kolobarčastih
skupinah. V kulinariki je vse-
stransko uporabna, pravza-
prav je odlična goba.
Borov goban
Mogoče ne boste verjeli,
vendar lahko v tem času, pa
tudi že dosti prej, ob boru
utrgate lepega črnega gobana,
takšnega korenjaka, da ga je
veselje pogledati. Nepozna-
valci bi ga sicer preimenovali v
ajdovko aU pa v jurčka, kar pa
za navadne gobarje niti ni po-
membno. Goban je in pika.
Ker smo na začetku (ali pa
tudi ne) gobarske sezone, po-
vejmo, da zakon še kar velja,
da lahko naberemo še vedno
le 2 kilograma gob, ki jih mo-
ramo očistiti na rastišču in da
je klop še vedno zelo nevaren
nepovabljen gost v gozdu.
Majniška
lepoglavka v
solati
Potrebujemo: 40 dag lepo-
glavk, vodo, jušno kocko,
majonezo, gorčico, sol, po-
per, peteršilj, 20 dag emental-
skega sira in paradižnik.
Priprava: očiščene cele go-
be kuhamo v malo vode, ka-
teri smo dodali jušno kocko,
pribhžno 10 minut. Nato jih
odcedimo, ohladimo in nare-
žemo na dolge pramene.
Majonezi primešamo gobe,
na trakove narezan sir, začini-
mo z gorčico in poprom, na-
devamo v skledo in okrasimo
z zelenim peteršiljem ter pa-
radižnikovimi krhlji.
AMADEO DOLENC
Navadna mrežnica je zaščitena zaradi redkosti, še bolj pa
zaradi svoje nenavadne lepote.
LEPOTA IN ZDRAVJE
Želodec in karies
Pri posameznikih, ki ima-
jo težave s prebavili (zlasti z
želodcem), so zdravniki
ugotovili tudi več zobne gni-
lobe.
Ta je posledica večje ogro-
ženosti zob zaradi slabih pre-
hranjevalnih navad (vroča, ki-
sla, močno začinjena, kemij-
sko obdelana hrana), neu-
streznega žvečenja (hrano
požirajo na pol zgrizeno ali
kar celo), povečane količine
kisline v požiralniku in želod-
cu, težav s črevesjem itd. Ta-
ko zob ne ogrožajo le zuna-
nji, marveč tudi notranji vzro-
ki. Med drugim že omenjena
želodčna kislina. Strokovnja-
ki opozarjajo, da prevelika
stopnja kislosti želodčnega
soka ne škoduje samo preba-
vilom, marveč uničuje tudi
zobovje. Pogoste pekoče bo-
lečine in refluks kislega že-
lodčnega soka botruje propa-
danju zobnega tkiva. Po iz-
kušnjah ameriških stomato-
logov, ki jih je objavila prizna-
na strokovna publikacija na
nasprotni strani Atlantika,
Medical Mirror, kisli želodčni
sok pospešuje nastanek ka-
riesa. Agresivna želodčna ki-
slina preko požiralnika pro-
dre v usta in uničuje (razjeda)
zobno sklenino ter botruje
vnetju dlesni in obzobnega
tkiva. Prva pomoč je zelo pre-
prosta: takojšnje obilno izpi-
ranje ustne votline s hladnim
mlekom ali raztopino sreds-
tva za nevtralizacijo želodčne
kisline.
Izkoristite ugodnosti finančnega ali operativnega leasinga osebnih in komercialnih vozil
Vabimo vas, da nas od 15. do 25. aprila obiščete na Slovenskem avtomobilskem salonu v Ljubljani, na prehodu iz hale A v halo A2.
Za dodatne informacije nas pokličite na naše telefonske številke, pišite na info@lbleasing.si ali obiščite našo stran na internetu: www.lbleasing.si
LB Leasing d.o.o.
Ljubljana
Trg republike 3/VI
1520 Ljubljana, Slovenija
Telefon: 061 125 15 13
Telefax: 061 125 30 03
LB Leasing
Maribor d.o.o.
Strossmayerjeva 26
2000 Maribor, Slovenija
Telefon: 062 229 70 20
Telefax: 062 229 70 21
LB Leasing
Koper d.o.o.
Ferrarska 10
6000 Koper, Slovenija
Telefon: 066 38 133
Telefax: 066 33 140
DOLENJSKE TOPLICE
Prvomajski prazniki
] 2,4 ali 7 polpenzionov
*	prosto kopanje v notranjih termalnih
bazenih
' n)cžnost izbire med različnimi jedilniki
*	Petkovo nočno kopanje
*	sobotni ples
^ 1 ^ fitnes
' kurjenje kresa na predpraznični večer
' bogat praznični zajtrk
Pri 7-dnevnem programu še:
*	pregled pri zdravniku
*	tečaj pripravljanja kuharskih dobrot
*	popoldanski sprehod in peka
krompirja na Jasi
*	1 X savnanje po nasvetu zdravnika
Hote( Vital^ Hotel Kristal:
2 dni -17.600, 4 dni - 35.200 SIT,
7 dni' 49.280 SIT
Jsne veljajo na osebo v dvoposteljni sobi. Zavarovanje In turistična taksa nista vključena
■ Doplačilo za enoposteljno sobo znaša 1.500 SIT na dan, za polni penzion 700 SIT
p^clan na osebo.
^PUSTI ZA OTROKE: dO 7. leta Imajo otroci brezplačno bivanje In hrano, od 7. do 15. leta
50% popust, če spijo v sobi s starši.
^ ^9oraj navedene cene ni več dodatnih popustov.

36
GLASBA
Pop design v pokoju?
Tone KošmrlJ je vodja
skupine Pop design, v zad-
njem času pa predvsem ma-
nager mlade skupine Kan-
tor. Pevec Mik se pojavlja z
novo skupino Remi band, s
katero je posnel pet skladb.
Vsak nam je povedal svojo
zgodbo o skupini Pop de-
sign.
Tonetova
zgodba
»Pop designi zdaj malo po-
čivamo. Rekli smo, da bomo
naredili vsak svoje projekte.
Jaz imam Kantorje, Mik bo
verjetno posnel svojo ploščo,
nekako pa smo dogovorjeni,
da se spet srečamo konec le-
ta, ko bomo posneli novo
ploščo.«
Boste to ploščo tudi sku-
paj promovirali?
Prav gotovo.
Bo pevec ostal Mik ali
boste poiskali drugega
pevca?
Mi se sploh nismo razšli, še
vedno obstajamo. Sem in tja
tudi igramo. Medijsko pa smo
se malo umaknili. Po vseh teh
letih je važno, da smo med
sabo dobri prijatelji.
Mikova
zgodba
»Pop design je v mirova-
nju. Fantje so sklenili, da bo-
do za nekaj časa naredili pre-
dah, jaz sem pa v bistvu v
tem času začel delovati z no-
vo skupino, skupino Remi.
Kaj se bo dogajalo naprej, je
težko predvidevati, mislim,
da bom ostal v zasedbi Remi,
če pa bo potrebno kaj poma-
gati, sem vedno pripravljen
priskočiti na pomoč. S skupi-
no Remi se zaenkrat počutim
dobro.
Kakšen je po tvojem mne-
nju razlog, da je prišlo do
»počitka« skupine Pop de-
sign?
Ne vem, ali je to počitek ali
so to mogoče tudi druge stva-
ri. V Pop designu se je marsi-
kaj zgodilo. Nekateri ljudje
so odšli, prišli so novi, tako
da se je ansambel malo izčr-
pal. Mogoče potrebuje malo
počitka, da si nabere novih
delovnih moči.
Pop design naj bi še imel
nekaj skupnih nastopov.
Skupni nastopi so iDili lan-
sko leto, letos jih nismo imeli.
Kdaj si se odločil za sode-
lovanje s skupino Remi
band?
S fanti sem začel delovati
proti koncu lanskega leta. Z
njimi sem začel sodelovati tu-
di z Miranom Rudanom, saj
so njegov spremljevalni an-
sambel.
Zakaj si se odločil, da po-
staneš pevec druge skupine?
Si se v Pop designu slabo
počutil?
Mogoče sem nekako hotel
sam pri sebi razčistiti določe-
ne stvari, ker skupini Pop de-
sign v zadnjem času ni šlo
najbolje. In velikokrat sem
slišal tudi očitke. Malo sem se
čutil krivega, da se stvari niso
dogajale tako, kot bi se mora-
le. Mogoče je prišel čas, da
poskusim nekje drugje.
Konec leta naj bi se srečali
in posneli ploščo s skupino
Pop design?
Tega dogovora nisem slišal.
O novih projektih ni bilo no-
benega govora.
Ste ostali prijatelji?
To pa. Z vsemi sem ostal v
dobrih odnosih. Tudi s Tone-
tom. V končni fazi smo preži-
veli veliko lepih trenutkov,
veliko je bilo dobrih stvari in
od skupine Pop design in od
Toneta sem se marsikaj nau-
čil. Mislim, da bom to s pri-
dom poskusil izkoristiti.
Boš s skupino Remi band
še pel skladbe skupine Pop
design?
Vsekakor. Ne vidim razlo-
ga, zakaj se ne bi prepevale
pesmi, ki so dobre, ki jih
ljudje poznajo_in se s temi
pesmimi veselijo. Je pa res,
da bi radi, da bi bil Remi
band razpoznaven po svo-
jem zvoku in upam, da nam
bo uspelo.
SIMONA BRGLEZ
Pop design
FULL COOL DEMOTOP
Minuli mesec smo v rubri-
ki Full Cool Demo Top podi-
rali rekorde letošnje akcije.
Kar 121 glasov ste namreč
podarili Barbari Maček, ki se
je predstavila s skladbo Vse
rože na svetu. Barbara je ta-
ko zmagovalka in poleg Mar-
jetke Žogan in Petra Webra
tudi že finalistka.
Kot vsako drugo sredo v me-
secu, smo vam tudi včeraj v
otroški oddaji Full Cool na
Radiu Celje predstavili tri pev-
ke v kategoriji nad 14 let in
njihove demo posnetke, ki so
jih posnele v glasbenem ate-
ljeju Coda v Celju. Anita Kme-
tec je doma iz Celja, hodi k
pevskim vajam, njeni hobiji
pa so ples, drsanje in petje.
Skladbo Povej mi, zakaj, je
izbrala tudi zato, ker je Marta
Zore njena vzornica. Olga Tr-
bovc je iz Laškega, igra kitaro,
poleg petja pa se rada še rola,
kolesari, pleše in hodi na spre-
hode v naravo. Za skladbo Ma-
ma se je odločila, ker je skupi-
na Ptujskih 5 med njenimi
vzorniki, prav tako pa rada
posluša še Sendi, Danijelo in
Tajči. Tina Planinšek se je od-
ločila za skladbo Torn, ker ji je
všeč melodija in vsebina pe-
smi, pritegnil pa jo je tudi
pevkin glas. Rada napiše tudi
kakšno svoje besedilo, sicer
pa je med njenimi konjički še
ples, plavanje, smučanje in ri-
sanje ter seveda petje.
Katera pevka vas je navduši-
la, označite na spodnjem ku-
pončku in ga pošljite na na-
slov: Novi tednik&Radio Celje,
Prešernova 19, 3000 Celje.
© ANITA KMETEC - POVFJ MI, ZAKAJ
(D OLGA TRBOVC - MAMA
(3) TINA PLANINŠEK - TORN
V znamenju
glasbenic
Danes, v četrtek, 15. apri-
la, bo v dvorani Kulturnega
centra Laško zadnji koncert
iz abonmaja polk in valčkov
v sezoni 1998/99.
Po zamisli vodje Mladih
frajl Marjana Hercoga in rav-
natelja Kulturnega centra Laš-
ko Jureta Jana bodo tokrat
nastopile samo ženske izvajal-
ke narodno zabavne glasbe.
Takega koncerta z domačo za-
bavno glasbo v Sloveniji še ni
bilo. Prvič bosta skupaj na
odru skupina Vesele Štajerke
in Mlade frajle. Hčerki Marja-
na Hercoga, velikega navdu-
šenca za domačo zabavno
glasbo in humor, Marjana in
Sonja, sta članici Veselih Šta-
jerk oz. Mladih frajl. Vesele
Štajerke so izkušena in uve-
ljavljena skupina doma in v
tujini. Mlade frajle jim posku-
šajo slediti. Prišli bosta odlični
Monika in Alenka Heričko,
mati in hči iz Maribora. Nasto-
pila bosta dva zanimiva žen-
ska dueta: dvojčici Vesna in
Vlasta Kidrič (lanski zmago-
valki Vurberk 98 in letošnji
udeleženki festivala slovenske
polke in valčka) ter Lili in
Valerija Mikolič iz Zagaja pod
Bočem pri Rogaški Slatini. Ka-
ko dekleti jodlata in igrata na
harmoniko ter klarinet, je tre-
ba slišati. Nastopila bo ena
najboljših slovenskih harmo-
nikark Indira Simunič iz Koz-
jega, pravo presenečenje pa
pripravljata odlični pevki Bri-
gita Petre in Jožica Gregorc iz
Nove Cerkve. Prišle bodo tudi
imenitne ljudske pevke iz Je-
zerc v Šmartnem v Rožni doli-
ni. Lep in prijeten ženski glas-
beni venček pa bo tokrat pove-
zovala Simona Brglez, novi-
narka Radia Celje.
Po zanimivem koncertu bo-
do organizatorji med obisko-
valce abonmaja razdelili an-
ketne liste, kako ocenjujejo
četrto abonmajsko sezono ter
jih seznanili z zaključnim izle-
tom, ki bo letos, 5. junija v
Belo krajino.	TV
Štirje Iconcerti do icaset^
štiri simpatična dekleta, združena pod imenom Mla^
frajle, nadaljujejo z organizacijo koncertov, s katerij
želijo zbrati čimveč denarja za izdajo prve samostoj^
kasete.	^
Prva dva koncerta so Mlade frajle imele v Laškem j-
Sevnici, tretjega, v nedeljo, 11. aprila, pa v Ločah nj
Poljčanah, kjer so kot gostje nastopili ansambli Korona^
Ptuja, Dori in Dan in noč iz Velenja, humoristka Trezikas
Negove, humorista Honza in Fonza ter presenečenje, verjgjl
no najmlajša skupina v Sloveniji, Mačkoni z Dolenjske, v^
trije koncerti so bili odlično obiskani, saj so bile dvorajj^
pretesne, da bi sprejele vse, ki so si želeli ogledati koncej,'
Mladih frajl in njihovih gostov.
Zadnji, četrti koncert bo v torek, 11. aprila, ob 18. urii,^
Topolšici, kjer bodo gostje družinski trio Pogladič iz Ivenc^
pri Vojniku, ansambel Dori, Šentjurski muzikanti in hurnorj;
sta Honza in Fonza. Tudi v Topolšici pripravljajo glasbeno'
presenečenje.
Mlade frajle so nekaj skladb že posnele v studiu Zlati zvolij
pri Igorju Podpečanu, kjer bo tudi izšla prva kaseta. Prv^
glasbeni izdelek dekleta pričakujejo pred 8. Festivaloni
narodno zabavne glasbe v Vurberku, ki bo 19. junija. ti
Do glasbenega
Abrahama
»Kje je tisto leto« je Franc
Šegovc, imenitni in svojevrst-
ni glasbenik s Koroške, naslo-
vil svojo najnovejša kaseto in
CD, ki jo je izdal ob 45-letnici
ansambla Štirje kovači.
Ansambel je najstarejši ak-
tivni ansambel v Sloveniji in na
najboljši poti, da kot prvi slo-
venski ansambel tudi dočaka
glasbenega Abrahama. Jubilej-
ni koncert bodo imeli Štirje
kovači v soboto, 17. aprila, v
veliki športni dvorani v Slovenj
Gradcu. Po scenariju prof. Iva-
na Sivca bodo zaigrali sedem-
najst skladb, ostalo pa bodo
dodali njegovi gostje: ansam-
bel FpnČS' Miheliča, Alpski
kvintef, Stanka Kovačič, Vitezi
polk in valčkov ter Mitja Šipek.
Glasbena zbirka Franca Še-
govca je občudujoča: v 45 le-
tih je izdal 33 kaset in CD
plošč, samo na slovenski tele-
viziji je posnetih več kot dvaj-
set polurnih oddaj. Franc Še-
govc je napisal in podpisal
preko 600 skladb, med kateri-
mi so zlasti mnoge starejše
skoraj ponarodele. In še ena
posebnost krasi ansambel
Štirje kovači: od leta 1967 da-
lje na vseh veselicah igraj'
izključno samo svoje melod'
je, razen zabavnoglasbenihj
so dela drugih avtorjev. K
poslušamo radio, znamo lofi'
Avsenika, Slaka in Štiri kovJ
če. Vsi imajo svojo izraziti
barvo. Še več: če imata pr^'
veliko dobrih in manj dobrf
posnemovalcev, pa so Š&f
kovači brez konkurence,
bre ali slabe.
Franc Šegovc je napisal tu"
knjigo Naš pobej bo niu^'
kant, ki je med ljubitelji d''
mače glasbe doživela lep spr^
jem. Zadnja leta se Franc vs*
bolj usmerja tudi v pisaiH'
tekstov. In kako v bodoče? »^j
bojazni, če bomo le zdravi! ^
zalogi je skladb za pet do
kaset, zlasti instrumentalni"
Skladba, ki sem jo objavil ^
jubilejni kaseti in CD, Ne
mo se starati, je čakala dvajs^'
let! Nekaj simbolike je v te^'.
In še po nečem so
Štirje kovači. Vstopnino vs^
jubilejnih koncertov dobf^
delno podarijo. Letošnji
piček je namenjen Koroškei''
društvu za cerebralno p^f^
zo za obnovo stanovanja
odraslo invalidno mladino-
TONE VR^"^

GLASBA
37
GLASBENI EX-PRESS
Vse popularnejši teen pop idoli "N SYNC so z veterani
imeriške country scene ALABAMA posneli skladbo »(God
\lust Have Spent) A Little More Time On You«, ki se je takoj
povzpela tik pod vrh ameriške lestvice za »starce« (Adult
Contemporary). Bizarno sodelovanje je bilo seveda zaukazano
zvrha diskografskega giganta RCA, ki želi z ameriško verzijo
jarodno-zabavne glasbe (country) okužiti tudi najstnike veli-
Idh mest.
Trenutno najbolj vroča
ameriška najstnica BRITNEV
SPEARS se je s svojim prven-
cem »...Baby One More Time«
jetos že tretjič zavihtela na
aaj.višjo pozicijo prestižne
Siliboardove lestvice najbolje
prodajanih LP-jev. Tokrat ji je
na sam vrh pomagala naslov-
nica glasbenega magazina
RoUing Stone, ki jo je 17-letna
Britney poživila pomanjklji-
vo oblečena v usnjen bikini.
Album »...Baby One More Ti-
me« je z 1,6 milijoni prodani-
mi kopijami (samo v ZDA)
najbolje prodajan letošnji LP
glasbeni izdelek.
Floridski »boy-bend« BACK-
STREET BOYS bo sredi pri-
hodnjega meseca s single ploš-
čo »1 Want It That Way« in
videospotom, ki prav te dni
nastaja pod taktirko Waynea
Ishama, najavil skorajšnji izid
njihovega tretjega albuma
»Millennium«.
LENNY KRAVITZ, Black
Crovves, Everlast in Cree Sum-
mer se konec tega meseca od-
pravljajo na veliko ameriško
turnejo, na kateri bodo na 24.
koncertih predstavljali svoje
aktualne glasbene izdelke.
V ponedeljek se bo v trgovi-
nah z nosilci zvoka znašel
nov album priznanega an-
gleškega super dua ELEC-
TRONIC. Bernard Sumner
(Joy Divison, New Order) in
Johhny Marr (ex-The Smiths)
bosta svoj tretji studijski pod-
vig »Tvvisted Tenderness«, s
katerega prihaja tudi single
»Vivid«, promovirala na kraj-
ši turneji po znanih angleških
klubih.
Prejšnji ponedeljek je v Las
Vegasu star 80 let umrl legen-
darni jazz pevec JOE
WILLIAMS. Večkratni dobit-
nik grammyjev je višek slave
dosegel v petdesetih kot voka-
list slavnega orkestra Counta
Basiea.
Le nekaj dni zatem pa je ta
svet zapustil JESSE STONE,
avtor številnih rock&roll kla-
sik, med katerimi velja še po-
sebej izpostaviti poskočnico
»Shake, Rattle&Roll«. Gospod
Stone je umrl naravne smrti,
učakal pa je kar 97 let.
Po več kot enoletni koncert-
ni abstinenci in nič kaj kraj-
šem studijskem premoru se
HELENA BLAGNE namerava
spet vrniti v prvo ligo domače
glasbene scene. Bivša prima-
dona podalpskega popa s po-
močjo prijateljev in sodelav-
cev (Brendi, Matjaž Vlašič...)
pripravlja skladbe, ki naj bi jo
vrnili k njeni stari »zvesti«
publiki. Po izidu plošče bo
Helena svoje podložnike raz-
veselila še s serijo živih nasto-
pov po velikih dvoranah, na
katerih bo poleg starejših us-
pešnic in novih skladb prepe-
vala tudi pesmi z lanskega al-
buma »Primadona«.
4. aprila je minilo natanko
pet let od smrti edinega prave-
ga ročk heroja devetdesetih
KURTA COBAINA, pevca, ki-
tarista in idejnega vodje seatl-
leških grungerjev Nirvana.
Po pisanju londonskega ča-
sopisa Sunday People bo
MICKA JAGGERJA ' ločitev
od dolgoletne spremljevalke
Jerry Hali stala osem milijo-
nov dolarjev. Gospa Hali je na
tako majhno »odpravnino«
pristala zaradi otrok, ki jih
želi obvarovati pred obleganji
novinarjev in grenkimi izkuš-
njami, ki jih prinašajo dolgo-
trajni sodni procesi.
Založba Motovvn je 60. ob-
letnico rojstva (2. april) leta
1984 ubitega legendarnega soul
pevca MARVINA GAVEA obe-
ležila z albumom »Marvin Is
60«, zapolnjenim s priredbami
enajstih njegovih največjih us-
pešnic, ki so jih prispevali znani
R&B izvajalci (Erykah Badu,
Brian McKnight, Montell Jor-
dan, D'Angelo, E1 Debarge....).
Kalifonijski horror-metal
poglavar ROB ZOMBIE je na-
pisal scenarij za filmsko groz-
ljivko »The Legend of the 13
Graves«, ki jo bo tudi sam
režiral. Producent tega pro-
jekta bo Madonnina firma
Madguy Films.
Slavni ameriški DJ
HURRICANE - pri nas bolj
znan kot občasni član razvpi-
tega belega hip-hop tria
BEASTIE BOVS - je s kopico
znanih pomagačev (Billie Joe
Armstrong, Faith Evans, Mo-
ney Mark, Goodie Mob, Kool
G. Rap...) posnel nekaj pri-
redb in nekaj avtorskih šti-
klov, ki bodo na LP-ju objav-
ljeni v začetku poletja.
Vedno popularnejša ame-
riška igralka BRITTANV
MURPHV (»Clueless, »Drop
Dead Gorgeous«) bo odigrala
glavno vlogo v biografskem
filmu »Pieces of My Heart«
leta 1970 tragično preminule
legendarne rockerice JANIS
JOPLIN.
Jutri, v petek, 16. aprila, bo v
klubu ljubljanskega hotela
Slon v okviru klubskih večerov
TAOTECH rolal sloviti detroit-
ski DJ DERRICK MAV, ki ve-
lja za enega izmed začetnikov
tehna v svetovnem merilu.
Dan kasneje, v soboto, 17.
aprila, bodo v »razvpiti« izolski
mega diskoteki AMBASADA
GAVIOU (Dance Lounge) od
polnoči pa vse do 7. ure zjutraj
ropotali DJ Neil Landstrum, Va-
lentino Kanzyani in Sputnik.
Tiste z mehkejšimi nogami in
srcem bosta nadstropje višje
(Mezanine) s polnokrvnim
acid-houseom zabavala Dave
Manali in DJ Pierre. S to infor-
macijo si lahko jutri, v petek,
ob 16.30 na Radiu Celje v nagra-
di oddaji, ki je del dveurne
tehno radijske veselice Blue
Room (vsak petek med 20. in
22. uro) prislužite dve vstopni-
ci, s katerima boste lahko v
Ambasado Gavioli brezplačno
vstopili prihodnjo soboto.
STANE ŠPEGEL
Z več kot polletno zamudo je Klub študentov celjske regije
končno le v kup spravil in na zgoščenki objavil dokumentarni
avdio zapis s prvega »tradicionalnega« festivala CRKNU, ki se je
lani, 19. junija, zgodil na parkirišču za Mestnim gradom na
pobudo znanega celjskega žurnalista in rockerja Braneta Piana.
Večina izmed štirinajstih bendov s te kompilacije, ki ne bo v
redni prodaji in je namenjena le za promocijo zapostavljene,
številčno precej bogate, idejno pa ne preveč atraktivne savinj-
ske »alternativne kulture«, se ukvarja z v tujini, pa tudi doma že
prežvečenimi rockovskimi prvinami. Zato bi veljalo za letošnji
CRKNU razmisliti o konfrontaciji celjskih godbenikov, ki se
drugačne, progresivne anti-pop glasbe lotevajo na različne
načine in z različnimi orodji.
Sl.15..15.april1999
38
RADIO - TELEVIZIJA
DDV ludi na Radiu Ceife
Na Radiu Celje namerava-
mo v prihodnjih tednih po-
slušalce temeljito seznaniti
z zloglasnim davkom na
dodano vrednost, ki neka-
terim povzroča hude skrbi,
v veljavo pa bo stopil s 1.
julijem. Vsak četrtek po de-
veti uri bo Sergeja Mitič v
studiu gostila dipl. ekono-
mistko Zdenko Batistič, ab-
solventko specialističnega
študija javne finance in
davčno svetovanje pri EPF
Maribor. V prvi oddaji, ki
bo na sporedu že danes, v
četrtek, bosta o DDV govo-
rili na splošno, v prihod-
njih tednih pa po posamez-
nih področjih, takrat bodo
oddaje tudi kontaktne.
Morda ste opazili, da smo
ob petkih, pred 14. uro, uvedli
v program tonsko poročilo iz
Celjske borzno posredniške
hiše, v katerem borzni pozna-
valci podajo tedensko poroči-
lo o trgovanju na borzi. Odda-
jo nameravamo v prihodnje še
nadgraditi, razmišljamo pa tu-
di, da bi delovanje borze sku-
šaU približati ljudem na polju-
den način.
Šport na Radiu
Celje
v minulem tednu je bilo
športa na Radiu Celje ogromno.
Naša športna sodelavca Dean
Šuster in Tomaž Lukač sta bila
nenehno na terenu, tako pa bo
tudi v soboto, ko bomo ob 19.
uri prenašali rokometno sreča-
nje med Celjem Pivovarno Laš-
ko in Preventom.
Nedeljski zmenek
Na Nedeljski zmenek bomo
tokrat povabili profesorja Jo-
žeta Zupančiča, dolgoletnega
ravnatelja Prve gimnazije Ce-
lje, ki je na proslavi ob občin-
skem prazniku prejela zlati
celjski grb za 190-letnico delo-
vanja. V več kot dveh desetlet-
jih njegovega ravnateljevanja
se je zgodilo marsikaj, zato bo
Nedeljski zmenek z zanimi-
vim gostom k poslušanju go-
tovo pritegnil poslušalce.
Pehar prelestnih
pisanic
Velikonočni prazniki so mi-
mo, spomin na vsakoletno ak-
cijo - izbiranje najlepše pisani-
ce na radiu Celje na velikonoč-
no dopoldne, pa je zdaj pred
vami.
Zmagovalni pirhi treh fina-
listk so se šopirili na naši mizi,
češ, »jaz sem najlepši«. Po sa-
lomonsko smo presodiU, da so
si (na sliki od leve proti desni)
zaslužile enakovredne nagra-
de vzgojiteljica Lidija Šega iz
Zadobrove, ki je rdeče veliko-
nočno jajce obkvačkala z belo
prejico, osemletna Kristina
Sporiš iz Celja je na Radio
poslala sestro Ireno. S floma-
stri in barvicami je na jajce s
svojo otroško likovno pisavo
narisala navihanega zajčka na
travniku.
Študentka Nataša Gorenak
je v tekmovalni boj na Radio
Celje poslala mamo Marijo.
Na jajce je prilepila droben
cvet vijoUce in trobentice ter
na drobno vitico prilepila še
dve umetni pikapolonici.
Košarico pisanic so nagra-
jenke lahko zamenjale za ko-
šarico vitaminov podjetja Fer-
promet na Kidričevi 34. Česti-
tamo!
NGL, MP
CELJSKI RADIJCI OD B DO V
Matjaž Črešnovar
Danes vam predstavljamo
napovedovalca, najmlajšega
po stažu na Radiu Celje, Mat-
jaža Črešnovarja. Tudi sicer
je mlad, star komaj 27 let. Z
nami je šele dva meseca, če-
prav si je napovedovalske iz-
kušnje že nabral na Radiu
Prebold.
Tam ga je v napovedovals-
tvo uvajala Jožica Ocvirk, nato
pa je kmalu postal zelo popu-
laren glas v Savinjski dolini.
Še posebej oddaja o zehščars-
tvu je bila pri srcu Matjažu in
njegovim poslušalcem in po-
slušalkam. In ker je bil dober,
si je nekega dne zaželel poiz-
kusiti še kaj več. Potrkal je na
vrata Radia Celje, uspešno
prestal preizkus in že kmalu
sedel pred naš radijski mikro-
fon. Upam si trditi, da zelo
uspešno. Še posebej prijetno
mu gre od ust kontakt s poslu-
šalci, zelo prijazen je, vljuden,
kar imajo le-ti radi.
Kadarkoli ima čas, je pri-
pravljen priti na radio. Napo-
vedovalstvo je njegov hobi.
pravi. Sicer pa je aktiven i
v domačem kuhurnem (j,
tvu v Grižah, letos bo so(j,
val pri pripravi velikega o|j
kega žura Miš maš, časj
lenarjenje nima.
Z Matjažem se boste niQ
kdaj srečali na mejnem prg
du Dobovec, kjer je carj]
»Lahko me pocukate za rol;
da se pozdravimo, da bi po.
dal komu skozi prste, pa ne
šlo,« pravi malo za šalo, ^
zares. Kar hitro je po,
»naš«, saj je prizadeven, rai
prav samozavesten, zelo
najdljiv, zanesljiv in kaj ^
lu se bo krog poslušalcev,
ga radi poslušajo, zagot(
razširil. Z njegovim prihodi
so se naše napovedovalske
ste kar dobro okrepile. Tuc
moškimi glasovi v zadnji
času, kar nas še posebej ve
h.
^ Vojna v Jugoslaviji je na
domačem medijskem prizo-
rišču povzročila to, da so se
razredčile vrste udarnih mla-
dih televizijskih novinarjev, ki
tako radi gledajo pod prste
oblastnikom. Uroš Slak, ki je
zakuhal afero, ki je odnesla
obrambnega ministra Krape-
ža, je začasno postal vojni do-
pisnik iz Makedonije. Bojan
Traven, ki je pomagal spod-
mikati stolček (bivšemu) no-
tranjemu ministru Bandlju, pa
za TV Dnevnik po novem po-
šilja poročila iz Črne gore. Slo-
venski politiki so si tako, vsaj
za kratek čas oddahnili pred
nadležnima novinarjema.
H Očitno je bil preveč nadle-
žen za srbske oblasti tudi do-
pisnik TVS Vanja Vardjan. Že
drugič so ga namreč, kljub
vsem potrebnim papirjem in
delovnim dovoljenjem, izgna-
li iz Jugoslavije. Po vrnitvi je
povedal, da o tem, ali naj osta-
ne, ni veliko razmišljal. S srb-
skimi radikali ni dobro češenj
zobati. To najbolje ve tudi po-
ročevalec POP TV Valentih
Areh, ki jim je na Kosovu
padel v roke. Le srečnemu na-
ključju gre pripisati njegovo
vrnitev v domovino po tem,
ko je moral, da so ga izpustili,
poljubljati jugoslovansko za-
stavo, hvaliti državo, ki se ji
godi krivica in prepevati čet-
niške pesmi.
9 Darko Marin, urednik in
voditelj TV Tednika, ne more
razumeti, kaj se zdaj dogaja v
Jugoslaviji. Ko je bil pred do-
brimi desetimi leti v Beogradu
zvezni sekretar za informira-
nje, novinarjev menda niso ta-
ko grdo maltretirali. Lepo in
vljudno so jim naročali, kako
in o čem naj pišejo. Marin to
počne še sedaj, čeprav je ur;
no že upokojenec. Oddajo'
Tednik pa bo urejal in vodil
naprej, dokler mu ne boj
našli dostojnejše zamenjai
To pa bo zelo težko, čepi
kandidatov za izpraznjž
stolček menda ne manjka.
H Manica Janežič, ki je
kratkem času zasijala t
mlad in svež voditelj ski obi;
ostarelega Dnevnika Televii
je Slovenije, je že prerasla i
diteljske ambicije. Vse bolj
vleče v tujino. Najbolj jo mi
dopisniško mesto v evropj
prestolnici. Tega, da bo Mai
ca Ljubljano zamenjala
Brusljem, se najbolj vea
druga mlada voditeljica Pet
Kerčmar. Računa, da bo tal
stopila iz sence slave, ki jo
do zdaj v glavnem pobira
Žalčanka Manica. Seveda [
utegne biti to tudi račun bn
krčmarja. Vsemogočni ura
nik Lado Ambrožič Mani
namreč še ni dal zelene lučiz
odhod. Se je pa tako skupaj
svojim očetom, najbolj za
nim slovenskim generalo«
predstavil v oddaji Očetje i
sinovi. Po tistem, kar je po«
dal, bi sklepali, da je Ambrt
žič najbolj demokratifti
urednik, ki ima posluh tako2
leve kot desne politične opci
in se kljub pooblastilom "
vtika v delo urednikov in no<
narjev TV Dnevnika. Voditf
pogovora Sandi Čolnik, do^
jen slovenske TV, si je ob tei
verjetno mislil svoje, opontf
pa Ambrožiču za vsak siu^
le ni. Je namreč še vedno nj'
gov šef.
H Urednica oddaj o kulti''
Živa Emeršič Mali gre P
stopinjah svoje predhodni«^
slavne Majde Širca, ki je ^
pešno vodenje oddaj o kultih
zamenjala za vodenje kult^''^
same - kot državna sekret^^
ka. Živa si na vse načine Pj
zadeva, da bi kulturo pri*''!
žala čim širšemu krogu
Kljub temu je ni bilo v C^ir
na otvoritev velike razstav^
Celjskih grofih niti ni tja ^
slala svojega novinarja.
dogodek ne bi ostal nezab^'
žen za širšo slovensko
nost, pa je vendarle poskr"^
lo celjsko televizijsko doP
sništvo. Daleč od oči,
od srca - pravi pregovor, ^
kako velja tudi za našo
turno prestolnico.
Vanja Vardjan
Darko Marin
V DRUŽBI S KANALOM A
Zajec Dolgouhec in
prijatelji
Vrsto risank bodo odvrteli
v nedeljo, 18. aprila, ob 8.
uri. Vmes se bodo pogovar-
jali s svetovnim popotnikom
Zvonetom Šerugo. S fotogra-
fijami in utrinki s potovanj
bo otroke popeljal v svet
drugačnih kultur, ver in obi-
čajev. Med drugim bo otro-
kom zaupal tudi nekaj nena-
vadnih pustolovščin, ki so
se mu pripetile na njegovi
poti.
Klub Avenija:
Izbor
najboljših 1
v nedeljo, 18. aprila, bo ob
17. uri na sporedu 33. del od-
daje Klub Avenija, v kateri bo
Katarina gledalcem prikazala
najzanimivejše pogovore, ki
jih je imela s številnimi znani-
mi in zanimivimi gosti v prete-
klih oddajah. Rok iz skupine
Rok'n band, Magnifico, Šerbi
in še mnogi drugi bodo zopet
med gledalci.
Venezuelska telenovela Kra-
ljica src je na sporedu vsak
dan od ponedeljica do petka
ob 17. uri.
Stilski izziv: Iz
druge roke
Voditelj odda'je Stilski iz-
ziv Aljoša Rebolj bo v nede-
ljo, 18. aprila, ob 22.10 sku-
paj z mojstri za oblačila, pri-
česke in šminko pokazal, ka-
ko se da iz večih različnih
kosov garderobe, kupljenih
iz druge roke, ustvariti novo
podobo. V čem je torej skriv-
nost improvizacije oblače-
nja?
Odklop: Svetlobni
križ
Pravijo, da je človekov
najhujši sovražnik strah.
Strah pred neznanim in
predvsem nerazložljivim. Je
že tako, da je večina ljudi
racionalnih, pomiri jih lo-
gična razlaga in dovolj trden
dokaz. Kaj pa se zgodi, ko
naletimo na pojav, ki ga z
vidika našega dojemanja ni
moč razumeti?
Odklop bo na sporedu v to-
rek, 20. aprila, ob 20. uri.

TV VODIČ
39
^Esmssinzi
40
TV VODIC

TV VODIC
41
^^ESEssasm
42
TV VODIC

FILM-TELEVIZIJA
43
boktor s srcem
jlm^ posnet po resnični zgodbi o človeku, ki je po zdravljenju na psihiatriji postal
zdravnik in ustanovil lastno bolnišnico
j^čna dama Patch Adams - doktor s srcem, v kateri
rtiio blesti oskarjevec Robin VVilliams, Je na resnični zgodbi
jlječa pripoved o usmiljenem, a neprilagojenem študentu
^e, ki z neomajnim prepričanjem, da je smeh nalezljiv,
iyje uradni medicini in s tem ogrozi lastno kariero.
pter Adams z vzdevkom
j, si je v kartoteki medi-
ce fakultete prislužil oz-
j »pretirano srečen«, fa-
[jtni svetovalec pa mu je
jf dejal: »Če hočeš biti
Iti^ se pridruži cirkusu.«
.[5 si je zares želel postati
Iti, Želel pa si je postati
j zdravnik. Zato je združil
itako različni plati svojega
ifaja in postal oboje. Ne-
idna (resnična) zgodba
la Adamsa, ki je bil v
natrični bolnišnici tako pa-
itkot zdravnik, je slavos-
zmage duhovitega indivi-
iizma ter večnega sledenja
jlističnim sanjam.
;lavni igralec Robin Wil-
jns pravi, da je Patch po-
•ji neverjeten posebnež,
i srajce z živim cvetlič-
D vzorcem in kravato, ki
asno spušča nenavadne
ie. Je neprilagojena
kost, toda strasten in
dan zdravnik, ki ni hotel
Dli postati del sistema; us-
il je lastnega.« Režiser
n Shadyac (Ace Ventura,
eni profesor) pojasnjuje:
»Patch je zdravnik, ki posku-
ša ugotoviti, kaj človeka drži
pokonci in kaj mu je všeč.
Kaj ga vznemirja? Kaj je nje-
gova strast? Šele ko pacient
ugotovi svoje sanje, se mu
lahko vrne volja, da bi okre-
val.«
Patch Adams
se je odločil,
da bo postal
zdravnik še v
najstniških le-
tih, ko se je v
psihiatrični
bolnišnici
zdravil zaradi
depresije. Vpi-
sal se je na Me-
dical College v
Vriginiji in po
diplomi usta-
novil Gesund-
heit Institute,
namenjen bolj
povezanemu
in osebnemu
pristopu k me-
dicini. Najprej
se je izogibal
pojavljanju v
javnosti, sredi
osemdesetih pa so mediji za-
čeli na veliko poročati o nje-
govi nenavadni kliniki. Leta
1993 je svoje delo opisal tudi
v knjigi, v kateri je razkril
svoje recepte za smeh in po-
jasnil, zakaj se je pripravljen
obleči v gorilo, napolniti so-
bo z baloni ali kad s špageti,
da bi pacientu izvabil na-
smeh, pa četudi za en sam
trenutek.
Z nenavadnimi metodami in
presenečenji, ki lajšajo bolni-
kovo zaskrbljenost in pospe-
šujejo ozdravljenje, je Patch
vzpodbudil razmišljanja o
tem, da bi zdravniki morali
zdraviti ljudi celostno. Prepri-
čan je namreč, da sočutje, zav-
zetost in sposobnost vživljanja
v čustva drugega niso za zdrav-
nika nič manj pomembne
vrednote kot zdravila in tehno-
loški napredek. Žal pa so nje-
govo filozofijo vsaj v začetku
podpirali le redki; nekatere pa
je njegov zanos vendarle oku-
žil in so mu priskočili na po-
moč. Ko njegov nekdanji sosta-
novalec Mitch uvidi, kako us-
pešen je Patchev pristop, dobi
ta tudi prvega zaveznika. Tako
končno uspe uresničiti svoje
sanje in ustanovi Gesundheit
Institute - netradicionalno bol-
nišnico, kjer bolnikom ne nu-
dijo samo zdravnikov, ampak
tudi prijatelje.
NMS
Vleru
Priznam, da sem imel ščepec
pomislekov, preden sem odšel
na ogled najnovejšega večkrat
nagrajenega slovenskega filma
V leni. Predvsem zato, ker so
slovenski filmi ponavadi takšni
nedonošenčki, ne glede na na-
grade, ki jih dobijo. Nobenega
življenja ne dajo od sebe, toda
počutiš se skoraj prisiljenega,
da jim pogledaš skozi prste (sko-
zi prste rok in nog) in jih pohva-
liš, ker so pač nekako tudi tvoji.
In medtem ko pravi nedonošen-
ček sčasoma, če mu je le usoda
mila, zrase in shodi, naš film
tega nikakor noče storiti. Včasih
se malo prekobaca in rigne, in
že pomisliš: »Sedaj pa bo!«, ko
spet pade po tleh in - konec.
Travma. Do sedaj.
V leru me je skorajda šokiral.
Pozitivno šokiral. Pravkar sem
prvič v življenju z užitkom gle-
dal ZOOM Maria Galuniča, se-
veda zato, ker je bila gostja
Mojca Fatur (noseča Ana v fil-
mu), Stopova igralka leta za
vlogo v dotičnem filmu. Sladko
lutkasto bitje s tako izjemno
medenim nasmehom, da če bo-
do zadevo še dolgo vrteli, se
bodo v kino dvorane pričele
naseljevati čebele, misleč, da
prihajajo domov, v panj. Verjet-
no postajam njen oboževalec.
Tudi prav.
Janez Burger je režiser po
izboru kritikov in gledalcev naj-
boljšega izdelka letošnjega fe-
stivala v Portorožu. Jan Cvitko-
vič je koscenarist in igralec leta
kot večni študent Dizi, ikona
vseh flegmatikov. Sodelujejo še
Janez Rus kot bruc Marko, Na-
taša Burger kot Dizijevo dekle
Marina in drugi. Zgodba, po-
vsem na kratko, pripoveduje o
prej omenjenem Diziju in spre-
membi njegovega življenja, ko
se mu v stanovanje vseli nov
sostanovalec, kasneje pa še nje-
govo noseče dekle. Nič poseb-
nega, torej. In v čem je potem v
resnici čar filma? Naravnost v
tem: da je preprost. Da je nevsi-
ljivo duhovit - in to zelo duho-
vit. Dialogi v njemu končno ni-
so kvazi filozofske disertacije, v
katerih bi režiser ali scenarist
želela svetu povedati le to, da
imata prav, in da sta iznašla
zdravilo za vse možne proble-
me človeštva - temveč so prist-
ni, resnični, čustveni. Alkoholi-
zirani dialogi v razmajanih štu-
dentskih kamrah pač. Ali pa
variacije na to temo. Kot na
primer prizor, ko Dizi in Marina
v njegovem poklamfanem avtu
razpravljata o prenehanju nju-
nega razmerja. Tako prepričljiv
in življenjski je, da dobiš obču-
tek, da sediš z njima na zad-
njem sedežu avtomobila in di-
haš isti zrak med od čustev
rosnimi šipami. Brez pretirane
tragike ali dramatike, brez mo-
raliziranja.
Lahko bi dejal, da je pomen
filma v učenju prevzemanja
čustvene in razumske odgovor-
nosti, toda zdelo bi se mi, da s
tem namene ustvarjalcev bla-
tim. Ker se učinkovito in nadvse
elegantno izmaknejo soljenju
pameti, še posebej s takšnimi
visoko letečimi besedami. Hvala
bogu. Pa to ni vse. Film dejan-
sko vsebuje fore oziroma štose,
ki so verjetni, in ki si jih zapom-
niš tudi po odhodu iz dvorane -
štose, katere lahko brez ironije
ah cinizma pripoveduješ naprej.
In film celo vsebuje stavke oziro-
ma izjave, ki jih zlahka prevza-
meš in citiraš. Če drugega ne, bi
to lahko bil Dizijev komentar
»Svašta!« ob pogledu na malo
močnejšo cimro iz zgornjega
nadstropja, kako preganja mo-
tor ljubosumnega ljubimca, ki
beži od nje. Mislim, svašta je
moj komentar na celoten film.
Resnično. Verjamete ali ne, ob
zaključnih kadrih sem upal in
prosil, da se bo zadeva nadalje-
vala. In ko se je odvijala špica,
sem bil žalosten le zato, ker je
konec, ne pa zaradi stran vrže-
nega denarja za vstopnico. So-
deč po obrazih in nasmehih od-
hajajočih iz dvorane nisem bil
edini. Ob vseh nezaželenih in
nezahtevanih seguelih, ki nam
jih nameče pred oči Amerika, se
je tale zares prilegel. Hej, Jan,
Janez in ostala klapa, kdaj do-
bimo drugi del? Bi bilo možno?
Če bi že zares, ampak zares
zares težko moral biti malce
kritičen (da zaradi pretiranega
navdušenja ne izgubim kredi-
bilnosti), lahko omenim dolo-
čene tehnične težave. Zaradi
nejasnosti zvoka se od časa do
časa ne sliši ali pa stežka razu-
me, kaj na platnu govorijo. In
obstaja scena, ko igralka govori,
besede pa jo prehitevajo ali pa
za njo zaostajajo - sinhronizaci-
ja se ni povsem posrečila. Toda
še vedno so to le tehnične teža-
ve, ki spadajo pod docela drugo
zgodbo - tisti, ki v filmu iščejo
tehnično modernizirano dovr-
šenost, se bodo tako ali tako
spotaknili že ob črno belo teh-
niko snemanja. Preostali pa bo-
mo dejali, da to le še dokazuje
večkratne možnosti nadgrad-
nje. Upajmo, da kmalu.
PETER ZUPANC
KINO
yjski kinematografi si pridr-
ejo pravico do spremembe
grama.
Inion: od 15. do 21. 4. ob
30, 18.45 in 21.15 uri
lična drama Patch Adams-
tor s srcem.
«ali Union: od 15. do 21. 4.
17.30 uri risani film
pfanski princ, ob 20. uri pa
•na Sod smodnika.
Metropol: od 15. do 21. 4. ob
30 uri družinska komedija
za starše, ob 19. in 21. uri
ženski film V leru.
17. 4. Past za starše tudi ob
10. uri, ob 23.15 pa za
ponočnjake Patch Adams-
doktor s srcem.
Dobrna: 17. ob 19. in 18. ob
17. uri politični triler
Obsedeno stanje.
Žalec: 16. ob 20. uri in 18.4.
ob 18. in 20. uri slovenski film
Patriot, 17 4. ob 20. uri pa
ameriški film Reševanje
vojaka Ryana.
Šentjur: 19. ob 19. uri
ameriški film Babe - 2. del.
Gremo v kino!
i'8ralec Donald Sutheriand je oče Kieferja Sutherianda. Pravil-
fso odgovorili tudi: Sabina Bobnič, Laška vas 14, 3220 Štore,
ida Tašner, Iršičeva 6, 3000 Celje in Nataša Repas, Zadobro-
■a. 3211 Škofja vas.
Jokrat naštejte tri filme, v katerih je igral Robin VVilliams, ki
dni predstavlja v vlogi Patcha Adamsa, doktorja s srcem,
^flgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000
do ponedeljka, 19. aprila. Izžrebali bomo tri dobitnike
Hnice za kino predstavo Celjskih kinematografov.
\ovor...........
in priimek:
Naslov:.............

44
ZA AVTOMOBILISTE
Za Slovenijo se nic ne s
Pisali smo že o tem, da je
francoski Renault z naku-
pom pomembnega deleža v
japonski tovarni Nissan in
Nissan Dieslu ustvaril avto-
mobilsko skupino, ki bo po
obsegu izdelave motornih
vozil četrta na svetu (za Ge-
neral Motors, Fordom in To-
yoto). Prav zaradi tega so
predstavniki novomeškega
Revoza, ki pri nas predstav-
lja Renault, in Nissan Adrie,
ki je uradni predstavniki
Nissana na Slovenskem, pri-
pravili skupno tiskovno
konferenco.
Kot pravijo, omenjena
združitev vsaj za sedaj ne bo
bistveno vplivala na poslova-
nja tako Revoza kot Nissan
Adrie. Obe blagovni znamki
bosta še naprej naprodaj v
ločenih trgovinah in za sedaj
ni predvideno združevanje
prodajnih in drugih salonov.
Čeprav tovarni menita, da so
njuni programi dovolj različ-
ni, da se ne prekrivajo, uteg-
ne biti resnica nekoliko dru-
gačna. Predvsem je res, da sta
si tovarni zlasti v Evropi kon-
kurenčni v dveh zelo pomem-
bnih razredih, in sicer v niž-
jem in nižjem srednjem raz-
redu. V prvem si bosta še
naprej dokaj ostro konkurira-
la renault clio, ki nastaja tudi
v Novem mestu, in micra. V
nižjem srednjem pa si bosta
ob drugih konkurirala
nault megane in nissanj
ra. Sicer pa drži, da si bi
novi družbi Renault-Ni
med drugim prizadeval
bi zmanjšali stroške tui
ko, da bodo zmanjšali šj
osnov, na katerih sedaj
lujejo renaulte in nissani
Bolj kot kapitalska po
va Renaulta in Nissana
ne biti za novomeški i
pomemben že potrjeni,'
dar še nepodpisani naku
munske tovarne Dacia.'
kupil Renault, saj bo [
večinski lastnik.V tej to
naj bi po sedanjih napo!
izdelovali avtomobil, kr
bil cenovno in tehnično
meren predvsem za vzh
in drugo, manj razvito E
po, stal pa naj bi nekakoi
mark. Kateri avtomobil r.
nastajal v Dacii, za sed
znano, ve pa se, da so
tovarni nekdaj po liceni
delovali renaulta 12.Vse
že, da je izključeno, da
Romuniji nastajal nek
clio oziroma clio II.
Na sliki: renault clio IL
Daimler Chrysler: zmerna rast
če je lani izjemno veliko pozornosti zbudila združitev Daimer Benza in Chryslerja v
enotni koncem Daimler Chrysler, je sedaj v ospredju pozornosti tudi to, kako je oziroma bo
koncem, ki združuje dve tako različni kulturi, posloval.
V koncernu pravijo, da za letošnje leto pričakujejo zmerno rast prodaje. Tako so v letošnjih prvih
dveh mesecih obseg svojega posla povečali za šest odstotkov, v vsem letu pa naj bi se ta povečal za
nekako štiri odstotke. Prodaja avtomobilov Mercedes Benza se je v tem času vrednostno povečala
za 12 odstotkov, medtem ko je bil Chrysler v tem času precej manj uspešen. Znotraj koncema so v
tem času dobro delali pri gospodarskih vozilih (plus devet odstotkov), pa tudi družba Aerospace je
ustvarila za dobrih 11 odstotkov več. Zanimivo pri tem je, da ne skrivajo razočaranja zaradi slabih
rezultatov malega smarta, zato so tudi spremenili prodajni načrt - namesto 130 naj bi letos prodali
vsega 100 tisoč malih avtomobilov. Zaradi tega so tudi že znižali cene. Je pa ob tem prepričljive
prodajne rezultate dosegel mercedes M, ki ga izdelujejo v ZDA in kjer gre izjemno dobro v promet.
Na sliki: mercedes M.
Obnovili peugeota 406
Leta 1995 je francoski Peu-
geot predstavil limuzino 406,
s katero je nadomestil dokaj
ostarelega, vendar tržno tedaj
še zanimivega 405, V tem času
oziroma doslej je tovarna pro-
dala 730 tisoč avtomobilov,
pri čemer ponuja dve oziroma
tri karoserijske variante: li-
muzino, break (karavan) in
znamenitega kupeja, ki ga je
oblikoval in izdeluje italijan-
ski oblikovalec Pininfarina.
Letos pa so 406 nekoliko ob-
novili, čeprav je treba priznati,
da so spremembe komaj opazne
oziroma ne izjemno očitne. Ta-
ko so odbijači dobili kromirano
linijo, prednje luči prekriva glad-
ko steklo ipd. Zanimivo je, da so
se lotili predvsem limuzine, kajti
zadek breaka je ostal nespreme-
njen, prav tako ni sprememb pri
kupeju. Hidi znotraj je pomada
komaj opazna, medtem ko pri
motorjih - če zanemarimo novi
turbodizel HDI (z neposrednim
vbrizgavanjem goriva) z močjo
90 KM pri gibni prostornini 2,0
litra - tudi ni posebnih ^
memb. Omembe vredno)^■
da bodo po novem tudi os^
različice opremljene s ^
195/65-15. Kdaj bo obno^
peugeot 406 naprodaj V^'
bomo že še pisali. . .
Na slikL- obnovljeni r
geot 406.	<
Šf. 15.-15. april
ZAAVTOMOBIIISTE
45
Bo BMW izdeloval
avtomobile v Rusiji?
prav Rusija pri avtomobilskih tovarnah ni posebej v
k, pa se v zadnjem času pojavljajo nekatere, ki vendarle
jjo, da gre za obetaven trg.
[o se je BMW odločil, da naj bi začel v ruskem mestu
Ugradu izdelovati svoje avtomobile. Za sedaj še ni jasno,
naj bi pri tem poslu sodeloval, še manj vse druge
obnosti. BMW naj bi sicer tam izdeloval serijo 5, v začetku
ajbi v posel vložil od 40 do 50 milijonov mark, kar seveda
jsebej veliko. Zakaj so se odločili za Kaliningrad? Menda
ki bilo tam veliko delavcev, ki so nekdaj delali v vojaških
mah, po propadu pa ostali brez dela. Pogodbo naj bi
[lisali v aprilu. Na sliki: BMW serije 5.
Rover vendarle iz težav?
čeprav iz nemškega BMW
v zadnjih mesecih niso pri-
hajale posebej razveseljive
vesti, je res, da je tovarna v
letošnjem prvem četrtletju
poslovala dokaj dobro. Tako
so prodajo oziroma dobavo
avtomobilov povečali za se-
dem odstotkov in prodali
177 tisoč avtomobilov.
V bistveno drugačnem po-
ložaju je britanski Rover, ki je
v lasti BMW in zaradi katerega
nemška tovarna kot skupina
ni posebej uspešna. Tako je
Rover v omenjenem obdobju
svojo prodajo zmanjšal za 38
odstotkov in skupaj prodal 56
tisoč avtomobilov, medtem ko
je šlo Land Roverju, ki je del
Roverja, bistveno bolje (plus
31 odstotkov). Pri BMW meni-
jo, da je Rover v tem času
posloval slabo tuili zaradi te-
ga, ker so prenehali izdelovati
in prodajati serije 100, 600 in
800 in jih nadomeščajo z naj-
novejšim roverjem 75, katere-
ga prodajni učinki pa v tem
hipu še niso znani. Pri BMW
pa so glede Roverja kljub te-
mu optimistični, saj se je v
program sanacije oziroma oz-
dravitve te tovarne, ki ima
svoje središče v mestu Long-
bridge, vključila tudi britanska
vlada. Ta naj bi tovarni name-
nila precej denarja, to pa naj bi
olajšalo nastali položaj in
ohranilo delovna mesta. Pri
BMW pravijo, da bodo Rover
odslej upravljali neposredno
iz Miinchna, torej sedeža
BMW.
Japonska: še naprej
navzdol
Čeprav je bilo še pred kratkim slišati, da naj bi se japonska
avtomobilska industrija vendarle pobrala, pa nekateri zad-
nji podatki ne potrjujejo tega optimizma. Tako so februarja
na Japonskem izdelali 880 tisoč motornih vozil, kar pa je
bilo za 5,7 odstotka manj kot v istem mesecu lani.
To je že četrti zaporedni
padec proizvodnje, pri če-
mer gre še naprej najslabše
Toyoti, ki je februarja svojo
proizvodnjo zmanjšala za 11
odstotkov. Še slabši kot po-
datki o proizvodnji so po-
datki o prodaji avtomobilov
v marcu. Na Japonskem so
tako prejšnji mesec (marca)
prodali 592 tisoč motornih
vozil. To je bilo za deset
odstotkov manj kot marca
lani. In težko je verjeti, da je
predstavlja letošnja slabša
prodaja v marcu že 23. za-
poredno mesečno nazado-
vanje v zadnjih letih. Še bolj
skrb zbujajoče pa je to, da je
omenjena letošnja prodaja v
marcu prvič od leta 1987
padla pod mejo 600 tisoč av-
tomobilov. Skratka, optimi-
stične napovedi se ne ure-
sničujejo.
Prihafa
cene|Si hrosc?
Ko je nemški Volkswagen
lani v ZDA najprej predsta-
vil, potem pa takoj začel pro-
dajati novega hrošča, ki ga
sicer izdelujejo v mehiški
tovarni v Puebli, je avto do-
živel izjemen tržni uspeh.
Čakalni roki so bili (in so še)
izjemno dolgi in zdelo se je,
da podobna »usoda« čaka
novi avtomobil tudi na
evropskih trgih.
Tako se je na začetku tudi
zgodilo in VW je objavil, da
bo v avto tudi za trge na stari
celini vgrajeval samo dva mo-
torja (1,8-litrskega bencinske-
ga in 1,9-litrskega turbodizla),
hkrati pa je vztrajal pri enotni
ceni nekako 35 tisoč mark.
Sedaj pa je očitno, da se kup-
cem v Evropi kultni avtomo-
bil kljub vsemu zdi nekoliko
predrag. Zato naj bi se tovar-
na odločila, da bo kmalu po-
nudila bistveno cenejšo izve-
denko od obeh sedanjih po
ceni pod 30 tisoč mark. Tako
bi lahko namreč sodili po ti-
stem, kar je pred časom dejal
dr. Ferdinand Piech, prvi člo-
vek tovarne VW. Menil na-
mreč je, da Evropa v avtomo-
bilskem pogledu ni Amerika
in da zato razmišljajo o cenej-
šem beetlu z manj zmogljivi-
mi motorji. Sicer pa drži, da
se približuje čas začetka pro-
daje tega avtomobila na slo-
venskem trgu. Morda pa se
bo »ujel« s predstavitvijo ce-
nejše izvedenke, kar bi bilo
nedvomno zelo dobrodošlo.
Na sliki: VW hrošč.
otmaEns
46
ZA AVTOMOBILISTE
Mercedes guard za posebne kupce
v javnosti ni posebej
znano, med določeno pub-
liko pa se dobro ve, da
nemški Mercedes Benz kot
sestavni del koncema
Daimler Chrysler že dolgo
časa ponuja oziroma izde-
luje t.i. blindirane avtomo-
bile.
V svoji ponudbi ima ome-
njena tovarna takšna vozila
vse od leta 1928, ko so prvi
takšen avtomobil izdelali za
tedanjega japonskega cesar-
ja Hirohita. Sedaj pa lahko
kupci izbirajo med blindirar-
nimi avtomobili v seriji E
(320), S (z oznako 500) in
tudi terenski mercedes G je
na voljo v takšni izvedbi (G
500). Pri tovarni poznajo
različne izvedbe blindiranih
vozil, ki jih razvrščajo v raz-
rede z oznakami 84, B6 in
87. Tako avtomobil z ozna-
ko 84 ščiti pred kroglami iz
pištol in revolverjev do veli-
kosti 44 magnum, vsi drugi
pa ščitijo tudi pred ročnimi
granatami, ekplozivnimi te-
lesi ipd. Seveda so potniki v
teh avtomobilih tako zašči-
teni predvsem zaradi jekle-
nih plošč v vratih, posebnih
neprobojnih stekel. Pomem-
bno pri vsem tem pa je, da
mora biti tako narejen avto-
mobil, ki je zaradi tega veli-
ko težji, hkrati tudi normal-
no vozen. Zato prilagodijo
podvozje, zavorni sistem
ipd. Med drugim kaže ome-
niti, da so vrata težka kar
100 kilogramov, kar dokazu-
je, koliko različnih predelav
so deležni tovrstni mercede-
si, ki jih označujejo z angleš-
ko besedo guard.
Na sliki: preskus enega iz-
med mercedesov guard.
Yaris za evropsko cinečo
Podjetje Andy avto je v salonu na Miklošičevi v Celju v soboto pripravilo uradno predstavitev
novega Toyotinega malčka z imenom Yaris. Istočasno je stekla prodaja po vsej Sloveniji.
Mestno vozilo so projektanti prilagodili okusu evropskih kupcev in vožnji v urbanih naseljih.
Zato je yaris dokaj kratko (361,5 cm) in visoko (150 cm) vozilo nižjega razreda z močno
prilagojenim prtljažnim prostorom in varčnim štirivaljnikom (poraba okoli 5,5 1) z direktnim
vbrizgom. Cena je prilagojena konkurenci - za osnovno izvedbo s tremi vrati (998 ccm, 68 KM,
Terra) boste odšteli dobrih 1,6 milijona tolarjev. Na Celjskem naj bi do konca leta prodali okoli
80 Toyotinih malčkov (v Sloveniji približno tisoč). Na dan predstavitve se je prvi kupec z njim
že odpeljal iz Andyjevega avtosalona.	PRIMOŽ ŠKERL
Opel zafira.
Opel zafira junija pri iid
Ponudba tako imenova-
nih kompaktnih enoprostor-
skih vozil se na evropskem
trgu v zadnjem času nepre-
stano povečuje. Tako na ta
trg vozi tudi Oplova zafira,
enoprostorsko vozilo, nare-
jeno na osnovi astre, sicer
pa dolgo 432 centimetrov in
široko 171 centimetrov.
Bistvena prednost zafire
pred konkurenco je pred-
vsem v njeni sedežni prilago-
dljivosti, kajti po želji ponuja
tudi sedem sedežev (v treh
vrstah). Te je mogoče brez
odstranjevanja iz avtomobila
zložiti tako, da se zafira spre-
meni v velik kombi s 1700 litri
razpoložljivega prtljažnega
oziroma tovornega prostora.
Flex 7 kot se imenuje sistem
podiranja in ponovnega na-
meščanja sedežev torej
pravlja zamudno in pog^
krat nerodno odstranjevj
sedežev iz običajnih enoj
storskih avtomobilov. Pj
tega je zafira s svojo dj
skromno zunanjo dolžino
liko bolj primerna za
vožnje. V svojem razredu
bo imel Oplov novinec
precejšnjo konkurenco,
posebej v fiatu multipli in
naultu scenicu. Avto je na
Ijo s tremi znanimi motorji
sicer dvema bencinskima
enim turbodizlom, ki ga
Oplu označujejo z oznako
Prvi je 1,6-litrski štirivaljni
po štirimi ventih na valj
močjo 100 KM, nato sledil
litrski motor z močjo 115 J
Jeseni se jima pridruži k
zelski agregat z gibno |
stornino 2,0 litra ter 82 Ki
Kot pravijo prodajalci
lov, bo prodaja zafire nas
venskem trgu stekla pre(
doma junija, avto pa bo ii
drugimi Oplovimi novosl
(obnovljena vectra, prav
ko obnovljena frontera)
ogled tudi na letošnjem!
slovenskem avtomobilsli
salonu v Ljubljani. Do te
naj bi bile vsaj okvirno za
tudi cene.
OdBMVV
k Fordu
če na svetovni avtonid
ski sceni zelo odmevajo ti
lične združitve, za katere
velika večina prepričana,
so se šele dobro začele (t^
je sedaj že jasno, da bo fr'
coski Renault postal solJ
nik japonskega Nissa'
druge največje avtonio'
ske tovarne na Japonske«
pa ne gre pozabiti niti f
hodov pomembnih ljudi
industrije iz ene tovarn«
drugo.
Tako je Wolgang Riet^
pred časom še vodja raz^
in proizvodnje pri nem^l''
BMW, zamenjal službo. '
stal ne namreč podpreds'
nik pri Fordu, hkrati pa
za pomembne oziroma
ugledne avtomobilske
ke znotraj Forda (Jaguar. \
ton Martin, Lincoln, Vol^
Rietzle je iz BMW odšel j
tistem, ko so odstavili t^
njega prvega človeka Be^l
Piscehtriederja. Ta je
oditi predvsem zaradi ^^
pešnosti Roverja, ki je v';
BMW. Rietzle je verjetno P,
čakoval, da postal št. ^ \
BMW, vendar se to ni
čilo in je zato odšel k
Tudi tam mu ne bo slabO'
na audija TT
Audi TT je eden tistih avtomobilov, ki je nedvomno zelo
razburkal predvsem evropsko avtomobilsko sceno. Prav to
je bil razlog, da so se čakalni roki na ta avtomobil
raztegnili, saj je treba v nekaterih državah na vozilo čakati
od osem do devet mesecev.
Zaradi tega se je Audi odločil, da bo investiral še nekaj
denarja v svoji tovarni v Ingolstadtu in madžarskem Gyorju,
kjer audi TT nastaja. Za letos so računah, da bodo prodali
nekako 40 tisoč avtomobilov, vse pa kaže, da jih bodo
izdelali vsaj 50 tisoč, saj imajo že ta trenutek vsaj 20 tisoč
naročil. Letos pa bodo na svetlo postavili tudi roadstersko
izvedenko audija TT, ki pa bo navdušenje nad tem avtomobi-
lom zgolj povečala.

v MODNEM VRTINCU
47
Ročk 'n' hippy trend
^ovo ste jih opazili, saj so zašumeli in
jieteli na modni sceni že lansko sezono,
,|-ersko obarvane trende z usnjenimi, teh-
futuristično-kovinskimi linijami obla-
prijateljski modni navezi z novodobni-
Ijjpiji, ki verjamejo isto, kot so v sedem-
^(ih letih verjeli nekateri njihovi očetje in
pe. V moč cvetja, iskrenosti, ljubezni,
fU-
vse to, kar se po definiciji kar nekako ne
,(ja z današnjim vse prej kot rožnatim vsak-
lOin. No, če nikjer drugje, v modi je dovolje-
in zaželeno druženje še tako nemogočih
jelnih elementov. Kot denimo pike, črte,
Ptje, pa kakšna kovinska zakovica in ogledal-
jaše bolj veseljaški, atraktiven, nemara celo
jvokativen videz. Tako. Tisti, rojeni pred
jico 1970, zdaj že veste, da lahko naslednjih
^aj vrstic kar preskočite. Nobenega uporab-
na nasveta za vaš nov spomladanski videz
jireč ne boste zasledili v njih. Kajti, novi stil
(kerskih otrok cvetja« je namenjen izključ-
mladim gospodičnam in gospodičen.
Poglej se v moj hrbet...
i' hippy-rock modnem paketu z letošnjo
snladno-poletno letnico je videti pravzaprav
iga po malem in vsega preveč. Od velikih,
ileidoskopskih cvetov iz psihadeličnih šest-
Ketih let, preko miniaturnih tapetnih cvetlic
etno motivov iz bogate indijske figuralike,
razbesnelih morskih valov
»nčnim zahodom v ozadju
- kot iz fototapet, kakršne so
bile pravi hit pri opremi notra-
njih prostorov v osemdesetih
letih. In, seveda - bleščeče zla-
tih ter srebrnih tkanin, ki so
sem ter tja še dodatno »ople-
menitena« z živopisanim ste-
klastim kamenjem in bleščica-
mi. Pa z ogledalci, pošitimi na
oblačilo ali torbo. Ja, z njimi
lahko s pomočjo kakšnega
sončnega žarka pošiljate nao-
krog »zajčkova« sporočila.
Lahko pa, če so kot okrogla
žepna, kakršne zapoveduje
modna hiša Prada, v njih mi-
mogrede preverite še svoj vi-
dez...
Saj vem, katera beseda se
vam zdajle riše na ustnicah...
Pa še prav imate, do neke me-
je-seveda. Zato o fenomenu,
prepoznavanju in nenazadnje
- pravici do kiča v modi -
prihodnjič.
Nadgradnja hippy stila iz 70. let? »Ogledal-
ce, ogledalce, povej...«
Pripravila: VLASTA
CAH-ŽEROVNIK
Vzorci 1999 - klic divjine,
pop-art in piica
Pa recimo
še nekaj be-
sed o pojavu,
ko se barve na
tekstilu zlije-
jo v točke, čr-
te in ploskve.
Vzorci so bi-
li v preteklih
modnih sezo-
nah zaradi
splošne pre-
vlade minima-
lizma in eno-
barvnih tkanin
kar malce odri-
njeni iz središ-
ča modnega
dogajanja. Saj
ne, da bi letos
od njih vse va-
lovilo in migo-
talo, s svojo
barvito razgi-
banostjo pa so vendarle pri-
tegnili več pozornosti.
Kot rečeno, najprej mora
biti točka, da lahko nastane
črta in nato ploskev. Podobno
kot pri geometriji, je tudi v
modi. Že najmanjši otrok na-
redi svoj prvi okrasek sestav-
ljen iz pike in črte. In že od
njegadni sta pikast ter črtast
vzorec večna modna abonen-
ta. Tokrat so se pike skrile
med cvetlične motive, črte pa
se združile v domišljijske
pop-art efekte ali dvobarvne
kariraste vzorce.
Hudomušne so ploskovne
sestavljanke v stilu patchvvor-
ka, znova se vračajo vzorča-
ste bordure, ki krasijo spod-
nji rob oblačila, romantično
privlačni so vzorci, ki deluje-
jo kot ročne poslikave teksti-
la... Palmini listi, tropska tra-
va, zebra, kača, stepski pti-
či... Skratka, letošnja pomlad-
no-poletna moda sporoča:
»Odvrzite enobarvno sivino,
odenite se v živobarvno,
vzorčasto domišljijo!«
Če vam pristoji, naj na
koncu - zgolj iz dobronamer-
nih nagibov pripomnim. Na-
mreč, saj veste, moda gor ali
dol, agresivni, živopisani in
veliki vzorci so še vedno skre-
gani s postavami, ki bi jim
trenutni lepotni ideali po širi-
ni raje kaj odvzeli, kot doda-
li...
SVETOVALNI KOTIČEK
Sedem obrazov ene obleke
Kako lepo je sredi najbolj
pornega dela za trenutek
dva v mislih odjadrati ne-
mi stran, v kakšno obmor-
a letovišče denimo... Saj.
vomajski prazniki so pred
ati, čisto spodobilo bi se
ipraviti na krajše potova-
eali sedemdnevne počitni-
Uajne?
k garderoba je običajno ti-
i velikanski problem, ki zna
iskemu svetu privabiti kak-
^ besno solzico v oči. »Saj
■nam nič primernega za ob-
Ei!« ali pa: »Ne ljubi se mi
'oriti s sabo cele karavane
'včkov,« sta najbolj pogosta
^loga za nerganje.
'Kaj pa, če bi bili le z enim
•isom oblačila vseh sedem
'"•drugače oblečeni? Ne, ta-
^ideja ni prav nič za lase
"ivlečena, kar prepričajte
Imate doma preprosto malo
črno obleko? Seveda jo imate.
Prav to je tisto čudežno oblači-
lo, ki je nekoč predvsem ame-
riškim kreatorjem zapolnilo
vrzel med ležernim oblače-
njem na eni strani in holly-
vvoodskimi toaletami na dru-
gi. Oblačilo, ki je obenem ele-
gantno, z raznimi dodanimi
detajli celo ekstravagantno, in
vseeno ravno prav preprosto,
da se vklaplja v urbani živ-
ljenjski stil. Zadetek v polno,
skratka.
Da lahko ima ista mala čr-
na obleka, tokrat ukrojena
kot tuba iz elastičnega mate-
riala, kar sedem ali še več
različnih obrazov, namenje-
nih za različne priložnosti?
Seveda.
Prvi dan ji dodajte črno
pleteno jopico s šal-ovratni-
kom, drugi dan oblecite čez
njo blazer, tretjič navlečite
spodaj oprijeto majčko iz lu-
rexa, četrtič dolg ohlapen
pulover, petič maxi kardi-
gan, šesti večer ji dodajte
svetlo siv svilen štola-ovrat-
nik, sedmi, najslovesnejši,
pa si privoščite črne svilene
rokavice, okrog vratu pa vr-
zite ekstravagantno boo iz
marabujevega perja.
No, res še vedno nimate kaj
obleči oziroma imate premalo
prostora v kovčku?
obrazov ene obleke: s
črno jopico...
...in v družbi oprijete majčke
iz lurexa.
Večerna eleganca z boa
šalom...
...in s sivim štola-ovratni-
kom.
Nagradno vprašanje meseca aprila
KDAJ SO ŽENSKE PRVIČ V ZGODOVINI MODE ZAČELE
NOSITI HLAČE?
a)	v rokokoju, leta 1755;
b)	v dvajsetih letih tega stoletja;
c)	po drugi svetovni vojni.
t;.............
48
KRONIKA S CEUSKEGA
Kmečko delo ne škodi
Kako so v otroških letih delali velenjski, šmarski in laški župan - Srečko Meh ni maral vseh šolskih predmetov - Knjižničarski začetki Jožeta in dr. Janka Čakša - Kako jej^
Rajh podkoval konja
Pravijo, da je vsak Slove-
nec bolj ali manj kmečkih
korenin. Tudi marsikateri
župan s Celjskega, med nji-
mi velenjski Srečko Meh,
šmarski Jože Čakš ter laški
Jože Rajh. Vsi trije so v
otroških letih veliko delali
na zemlji.
Velenjski župan Srečko
Meh pripoveduje o svojem
otroštvu marsikdaj 12-letni
vnukinji Eli, ki ga posluša z
velikim zanimanjem. Nekoč
se je živelo skromneje in mali
Srečko je veliko pomagal pri
delu na posestvu. Rodil se je
na kmetiji v Završah nad Mi-
slinjo, materi gospodinji ter
očetu, ki je služboval v Beli
krajini.
Bodočemu velenjskemu
županu je bilo najtežje, ko je
moral nekaj let pešačiti v šolo
več kot eno uro. Sicer pa so
takrat v šoli pisali na tablice,
tako da se je lahko naloga,
napisana s kredo, po nesreči
izbrisala. Bil je dober učenec,
najbolj so ga privlačili sloven-
ski jezik, zemljepis in zgodo-
vina, manj pouk telesne vzgo-
je. Prvi razred je obiskoval v
Zrečah, kjer je bil ravnatelj
njegov stric, nato je bil šest let
učenec šole v Metliki, 8. raz-
red je zaključil na Dobrni.
Med najlepšimi spomini je to,
da so živeli v naravi, zelo rad
se spominja tudi konjev. Ma-
ma velenjskega župana živi
danes v Celju, oče v Mislinji.
Na kmetiji v Orehku pri
Šmarju pri Jelšah je v otroških
letih veliko delal šmarski žu-
pan Jože Čakš. V času, ko se
je rodil, je družina stanovala v
središču Šmarja, nakar so se
kmalu preselili na očetovo
domačijo v Orehku. Župano-
va mama je bila kmečka gos-
podinja, ki se je v slatinski
obrtni šoli izučila za pletiljo,
oče prometnik na domači že-
lezniški postaji (zadnja leta
postajni šef).
Jože Čakš, ki je po izo-
brazbi knjižničar, je v osnov-
nošolskih letih s pomočjo
domačih Mohorjevk in zbir-
ke Slovenčeva knjižnica ure-
dil v družinski omari vaško
knjižnico. Knjige, ki jih je s
pomočjo starejšega brata,
dr. Janka Čakša (sedanjega
direktorja	šmarskega
Zdravstvenega doma), ošte-
vilčil, je izposojal mladim in
malo manj mladim vašča-
nom. Vse to je z zanima-
njem opazovala njuna mlaj-
ša sestra.
Jože (med prijatelji Pepi) je
začel obiskovati šolo s 6. leti,
saj je bilo tiste jeseni prema-
lo otrok. Bilo je približno te-
den dni po začetku pouka,
ko je učiteljica starejšemu
bratu naročila, naj pripelje k
pouku še mlajšega. Fantiček
mirnega značaja, ki je zaradi
sramežljivosti sedel kar v
zadnjo klop, je bil najprej od-
ličnjak, na koncu osnovne
šole prav dober. Na petih do-
mačijah Orehka je bilo takrat
veliko otročadi, ki se je ob
nedeljah popoldan igrala
med dvema ognjema. Veliko
jim je pomenil obisk šmar-
skega kina, kjer so občudo-
vali junake kavboj skih fil-
mov in zgodovinskih spekta-
klov.
Iz kmečke družine je prav
tako župan Laškega Jože
Rajh. Njegov pokojni oče Jo-
že je bil kovač v laškem rud-
niku, mama Angela kmečka
gospodinja. Živeli so na kme-
tiji v Tevčah, kjer se je bodoči
župan rodil ter živel vse do
poroke. Najrajši je opravljal
tista kmečka dela, kjer je bila
potrebna pomoč živali. Pravi-
jo, da pri Rajhovih ni bilo po-
sebnega pomanjkanja niti
izobilja. V izobilju je bilo
predvsem dela, saj so prisko-
čili na pomoč še sosedom.
Šolo je sprva obiskoval na
Vrhu nad Laškim, kamor je
pešačil dobre pol ure, po]
je je kolesaril v Laško, p
mi, ko je zapadlo veliko!
ga, je moral v mesto pe|
po eno uro. Po osnovni šo
je odločil za srednjo tehi
šolo v Celju.	I
Pri vsem skupaj je ti
povedati, da je laški žup
priznane kovaške družine
je posebej slovela po izdi
vanju plugov. Vsi moški
rodniki so bili kovači, ti
županov ded, oče ter stn
Jože Rajh je kot otrok ii
sikdaj pomagal pri kova
žebljev, rezanju nivojev,
vijake in matice ter podko
nju konjev in volov. Koval
co, ki jo še krasi meh,
pozneje podedoval, obrt
je nasledil njegov že upo
jeni stric Franc. Stric obča!
še kuje.
Jože Rajh je na kmetiji?
magal skupaj z mlajšima
strama, z Vido in Valerijo,
še delata na zemlji. S
tijstvom je ostal pove;
vse do danes. Tudi ko je
osem let direktor Kmetij
zadruge Laško, je za s|
stitev rad pomagal pri km
kem delu. V zadnjem is
mu za to vse bolj zmanjk
časa.
BRANE JERAN
Jože Čakš (sedanji šmarski župan) z bratom dr. Jankom
Čakšem (direktor šmarskega zdravstvenega doma).
Laški župan Jože Rajh v otroških letih
Srečko Meh
Srečko Meh s sestro Jožico, ki živi v Celju.
Jože Čakš
Jože Rajh
1-! i IM i jp^rf^^J