125. Številka. V UuMlani. v soboto, 1. Junija 190). XL Isto. - vsak dan sveder, izimšl nedelje In praznike, ter velja po po tU prejeman za ataUo-Ogiafco dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Mubltano t pošiljanjem na dom za vse leto I k, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en meaec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za iu\9 delale toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbo cz podobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za osnanila se plačuje od peterostopne petJt-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 n, če se tiska trikrat ali večkrat — Dopisi naj se izvole frankovati Sckopisi se ne vračajo. — O radništvo In apravnistvo je v Knaflovih ulicah št. 5. in sicer uredništvo v 1. uadstr., upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. J. administrativne stvari JMesecna priloga: „Slovenski Tehnik", ?79«BlfttTSt telefon it. 34. FosmHtessiO storilko po 10 k. !l»? na novo naročbo, stare gospode -očnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke. SLOVENSKI n velja v Ljubljani na dom dostavljen: VS3 leto .. K 24-— I Četrt leta .. K 6-— Pol leta... „ 12*— I En mesec .. „ 2-— V npravništvn prejeman na mesec E 1*90. S pošiljanjem po pošti v Avstriji velja,: Vse leto .. E 25-— I Četrt leta .. E 6*50 Pol leta ... n 13-— I En mesec .. „ 2-30 Za Nemčijo vse leto 28 K. Za Ameriko in druge dežele vse leto 30 K. r Naroča se lahko z vsakim dnevom, a hkratu se mora poslati radi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. Pri reklamacijah naj se navede vedno dan zadnjega plačila naročnine. SjOf" List se ustavlja 10. dan po potekli naročnini brez ozira vsakemu, kdor je ne vpošlje o pravem času. ..Slovenskega Naroda". eden jugoslovanski hlub ali dua? Čim bolj se približuje trenotek, ko se ima sestati novoizvoljeni parlament, tem bolj perece postaje vprašanje, kakšen položaj bo v tej zbornici za jugoslovanske poslance, ali bodo ti poslanci nastopili kot edinstvena narodna enota ali se bodo razdrobili v več samostojnih frakcij, ki bodo tvorile vsaka zase svoj klub. Sličen položaj kakor danes je bil tudi po volitvah pred šestimi leti. Tudi takrat se je resno pretre-sovalo vprašanje o edinstvenem jugoslovanskem klubu in vsa slovenska javnost se je izrekla skoro enoduŠno za to, naj se v interesu narodne stvari puste, kolikor mogoče strankarski prepiri doma in naj se osnuje na Du- naju skupen kmb, v katerem bi bili združeni vsi jugoslovanski poslanci brez razlike strank. Napredni poslanci so se takrat upognili javnemu mnenju: zapostavili so svoje strankarske zahteve in interese, podredujoč jih narodnim koristim, ter se izjavili, da so pripravljeni v interesu dobre narodne stvari vstopiti v skupni jugoslovanski klub. Klerikalci so postopali docela drugače. Ne oziraje se na skoro enodušno mnenje vse slovenske, da, vse jugoslovanske javnosti so bili a priori odločni nasprotniki skupnega kluba, dasi so morali sami nehote priznati, da bi bil tak klub v narodnem oziru eminentne važnosti. Šusteršičevim spletkam in rovanjem klerikalnega časopisja se je posrečilo onemogočiti ustanovitev edinstvenega jugoslovanskega kluba in povzročiti, da so se jugoslovanski poslanci razdelili v dve frakciji, iz katerih ste se končno izkristalizirali Šusteršičeva nSlovanska zvezaa in „ Jugoslovanski napredni klub.u Naravna posledica tega je bila, da sta kluba nastopala drug proti drugemu in da niti v strogo narodnih vprasnjih ni bilo mogoče doseči skupnih akcij in to po krivdi klerikalnih poslancev, ki so celo v takšnih vprašanjih odklanjali in perhorescirali sodelovanje in skupno postopanje z naprednimi poslanci Seve, klerikalcem se ni šlo za splošne narodne koristi, marveč zgolj za to, da pridobe Čim največ zase in svojo stranko in da svoji stranki kolikor najbolj mogoče pomorejo na noge. Svojim samopašnim strankarskim koristim so ravnodušno žrtvovali najvažnejše narodne interese. Tako se je zgodilo, daje ostala marsikatera pereča narodna zahteva, ki bi jo bilo s skupnimi močmi v parlamentu lahko izvojevati, nerešena, to tem bolj, ker so bile napredni skupini za obsežne tozadevne akcije vezane roke v toliko, da je bila pri- morana večji del svojih razpoložljivih sil porabiti v to, da je po možnosti paralelizirala pogubno delovanje dr. Šusteršiča in njegovih drugo v. Šest let je poteklo, stari parlament, zasnovan na kurialnem sistemu, je legel v grob; izved'a se je volilna reforma, sloneča na splošni, baje enaki volilni pravici, in na temelju te volilne reforme so se pravkar izvedle nove volitve. Mnogo se je pričakovalo od te volilne reforme, predvsem to, da bo ta preosnova znatno ublažila obstoječa strankarska nasprotja. Te nade se niso izpolnile, kakor so pokazale pravkar završene volitve, saj so baš sedaj pljuskali valovi politične borbe si neje in burneje kakor kdaj preje. Posebno pri nas na Slovenskem ni bilo nimalo opaziti blagodejnega vpliva, ki bi ga naj imela volilna reforma na javno politično življenje. Baš nasprotno! Zdi se, kakor da bi bila volilna preosnova zgolj olje v požar političnih strasti. A prinesla nam tudi ni novih, višjih ciljev! Nahajamo se prav tam, kakor pred šestimi leti in vprašanje, s katerim se je pred šestimi leti do iz-crpljivosti bavila naša javnost, je zopet stopilo v obnovljeni obliki na dnevni red. Še vedno ni premagano stališče, da-li je potreben jugoslovanski klub ali ne. Poslanec Hribar se je izrekel, še predno je bil izvoljen, da smatra skupen klub vseh slovenskih, oziroma jugoslovanskih poslancev za absolutno potreben, ako se hočejo uspešno zastopati koristi zatiranih slovanskih narodov na jugu. In zopet je bil prvi dr. Susteršič, ki se je oglasil proti, rekoč, da v klubu jugoslovanskih poslancev ni mesta za zastopnika središča Slovenije — bele Ljubljane — Ivana Hribarja. Za Susteršičem je takoj pri-capljal njegov verni goriški oproda dr. Gregorčič, ki tudi zastopa sta- lišče, naj se osnuje tak klub, kjer ne bo prostora za Hribarja. Da pa Susteršič svojega stališča tudi po končanih volitvah ni spremenil, kaže in dokazuje njegova enun-ciacija v „Slovencu", kjer se sicer zavzema za skupni jugoslovanski klub, vendar pa tako zavito, da se lahko iz konteksta njegovih izvajanj razvidi, da je klerikalni kolovodja samo za takšen skupni klub, v katerega bi ne imeli dostopa napredni poslanci, pred vsem pa ne poslanec Ivan Hribar. O tem ni dvoma, da ima dr. Susteršič ta namen, saj pač ni zgolj slučaj, ako omenja v svojih izvajanjih, da bi tak, po njegovih nazorih zasnovan klub štel 30 poslancev, dočim je vseh jugoslovanskih poslancev skupaj 37. Jasno je torej, da namerava dr. Susteršič iz jugoslovanskega kluba že a priori, smatrajoč se za samodržca , kakor je bil v pokojni vSlovanski zveziu, izključiti 7 poslancev in sicer brez dvoma 4 slovenske napredne poslance dr. Rvbafa in dva srbska poslanca iz Dalmacije. Ne da bi se spuščali v natančnejšo preiskavo te Šusteršičeve nakane, kon8tatujemo le suho dejstvo, da so klerikalci, na čelu jim kolovodja Susteršič, zopet na delu, da že v naprej razbijejo in onemogočijo vsako akcijo, da se osnuje močan edinstven državnozborski klub, v katerem bi bili združeni vsi jugoslovanski poslanci brez razlike strank. Pri drugih narodih se vzpričo velikih uspehov, ki jih je izvojevala socijalna demokracija, deluju z vso vnemo na koncentracijo vseh narodnih strank, pri nas pa se že v kali skuša udušiti vsak pojav, ki bi stremil za tem, da bi se vsaj v parlamentu ustvarila neka koalicija, kooperacija strank, temelječa na bazi narodnega momenta. To znaČi našo zaostalost! Nečemo se sedaj spuščati v nobeno kritiko, tudi nečemo razpravljati o dobrih in slabih straneh enega, oziroma dveh klubov, to vse si prihranjujemo za poznejši čas za slučaj, da se posrečijo dr. Šusteršičeve spletke. A zdi se nam, da se to pot nakane klerikalnega kolovodje ne bodo ta£o lahko posrečile in da bo to pot dr. Susteršič doživel s svojimi oskosrčnimi načrti popoln fiasko, zakaj tržaška „Edinostu, ki je glasilo poslanca dr. Rvbaia in ki je tudi v ozki stiki z nekaterimi dalmatinskimi poslanci, se je že odločno izrekla proti] takšnemu nedinstvenemuu jugoslovanskemu klubu, kakršnega namerava zasnovati dr. Susteršič. Drugi koroški slovenski mandate Dunaj, 26. maja 1907. Zadnji „Mira očita nemškim na-cijonalcem, da so le-ti prodali kmeta Kirschnerja socialnim demokratom, ker so bili umaknili njegovo kandidaturo, čes, da ne mara biti izvoljen s pomočjo slovenskih g'asov. Nastane vprašanje, zakaj so potem pri ožji volit vi Slovenci šli s tako vnemo v boj za odstopivsega nemškega kandidata in nerazumljivo je, da sedaj koroški Slovenci pretakajo toliko solza, da ni bil izvoljen kandidat nemške ljudske stranke. Zanimiveje bi bilo ogledati si pomen izida ožjih volitev s slovenskega stališča. V velikovškem volilnem okraju sta si stala nasproti slovenski kandidat Ellersdorfer in kandidat nemške ljudske stranke Nagele. Odločitev je bila v rokah socialne demokracije. V celovškem volilnem okraju pa se je imel dobojevati boj med socialcem Lukasom in kandidatom nemške ljudske stranke Kirschnerjem in odločevati so imeli slovenski glasovi. Kaj je bilo torej bolj enostavno nego misliti na morebitni kompromis med Slovenci in socialnimi demokrati! Med tema dvema strankama bi se bila LISTEK. Ho, prav! (Humoreska s petimi prizori.) Osebe: Ivan Jablan s ki, graščak. Olga, njegova hči. Dr. Mili voj Dolinar, notarski kandidat, Jablauskega nečak. Dr. Lavoslav Radnik, odvetniški koncipient. Sluga. — Lavoslavova soba. — Prvi prizor. Milivoj. Lavoslav. Mili voj (s klobukom in palico). Pomagaj mi, ljubi Lavoslav! Lavoslav. Kje? Kdaj? Kako? Zakaj? (Mu ponudi stol.) Milivoj (sede, vzdihne). Lavoslav. Ali si zopet žiriral in — Milivoj. A, kaj neki še! Lavoslav. Kaj pa ti je vendar, Isjlivoj ? Milivoj (vzdihne). Lavoslav. Vzdihuješ, samo vzdihuješ. Stoj ! Pa menda vendar nisi — ? iSi trka z desnico na srce). Milivoj (kima). Lavoslav. Zaljubljen si, Mi - livoj ? Milivoj (kima močneje). Lavoslav (zažvižga presenečen). O jej! Ti ubogi grešnik! Katero pa ljubiš? Milivoj. Svojo sestrično. Lavoslav (zaploska z rokama). O-o-jej-jej! V svojo kuzino se greš zaljubit! Bratranke in sestrične so vendar zato, da jim nagajamo ! Kako se more Človek zaljubiti v kuzino? Milivoj (vstane)." Čisto lahko. Sicer pa, Lavoslav, tvoj sarkazem je jako poceni! Lavoslav. Vozite počasi! (Ga potisne na stol.) Ne bodi siten, Milivoj ! Kako ji je pa ime? Milivoj. Olga. Olga Jablanska. Lavoslav. A, to pa poznam. Prištevajo jo krasoticam. No, malo preveč je ponosna. Milivoj. Proti meni je tudi tako Čudno hladna. Lavoslav. Katera punca se bo pa brigala za bratranca? Milivoj (vstane). Lavoslav! Lavoslav (ga potisne zopet na stol). Le Se malo posedi, da mi ne odneseš spanja! Povej Se kaj o gospodični Olgi! Milivoj. Da je tako hladna proti meni, tega sem sam kriv. V počitnicah med peto in šesto šolo sem bil nekaj tednov na stričevi graščini. Ko sem se poslavljal, sem poklonil Olgi lep šopek. Sama hudoba me je zmotila, da sem vtaknil sredi med najbolj dehteče rože — kopriv! Odslej se me je ogibala. Občevala sva le malo. Lavoslav. Lep kavalir, haha! S koprivami se ni še nihče prikupil damam. O Milivoj! Milivoj. Takrat mi ni bilo nič do tega. Olga se mi je zdela čisto navadno dekle. Kdo bi si bil mislil, da se razvije kdaj v tako zanimivo lepotico! Lavoslav. Zdaj ti je žal zaradi kopriv. Hm! Pojdi k njej in ji razo-deni, kar si razodel meni! Napovej ji ljubezen na življenje in smrt! Milivoj. Tega ne bi mogel za ves svet ne! Lavoslav. Sestrični se vendar najlaglje izpove človek, ne? Milivoj. O ne! Če izpodleti, se smeje vsa žlahta. Pomagaj mi, Lavoslav. Izmisli si kaj! Lavoslav. Nekaj mi prihaja na misel. Samo svoje brke boš moral žrtvovati! Pridi jutri zopet, Milivoj. Milivoj. Z veseljem, Lavoslav! Hvala, prijatelj, hvala! (Se rokuje z Lavoslavom). — Salon v vili Jablanskega. Vrata na desni in levi zadaj. — Drugi prizor. Sluga. Milivoj. Pozneje Olga. Milivoj (obrit, preoblečen v damo z dolgo reformsko obleko, s pajčolanom in solnčnikom; z ženskim glasom). Gospoda so doma? Sluga. Doma, milostiva! Milivoj. Tu, oddajte mojo po-setnico! (Mu da posetnioo, sede). Sluga. Takoj. Prosim, izvolite malo počakati; precej pridejo gospodična. (Se pokloni, odide na levi). Milivoj (vstane; z moškim glasom). Ta Lavoslav je pa res od samega zlomka! (Si odpne obleko, da se vidi njegova črna moška obleka). Pu, kako mi je vroče! — Hm! (Si zapenja obleko). Da le ne bi ničesar pozabil omeniti, kar me je naučil prijatelj ! Nekdo prihaja. Ona je! Olga! Olga (z leve). Dober dan, gospodična ! Milivoj (z ženskim glasom). Klanjam se. Dovolite, da se vam predstavim: Mioi Zabregar. Olga (se prikloni). Olga Jablanska. Prosim, sedite! (Sedeta) Milivoj. Oprostite, da vas nadlegujem. Pripeljala sem se zaradi avtomobila. Pravzaprav bi bil moral priti moj brat, oa ni utegnil. Koliko cenite avtomobil ? Olga (začudeno). Avtomobil ? Saj sploh ne vem, Če je naprodaj. Prosim, potrpite nekoliko, papa pride kmalu. Popoldne rad malo podremlje. — Kako ste se pa kaj zabavali to zimo v Ljubljani, gospodična Mioi? Milivoj. O — izborno. Hvala lepa. gospodična Olga. Olga. Ste mnogo plesali? Milivoj. Skoro več nego dosti. Največ z gospodom doktorjem Mili-vojem Dolinarjem. Olga. To je vaš Častilec, gospodična Miči? Milivoj. Nikakor ne! Doktor Dolinar ljubi neko sestrično. To mi je povedal sam. Toda na noben način ji ne bi mogel razodeti svoje ljubezni. Pa to ostani med nama! Olga. Ne upa se! Taki junaki so moški! Milivoj. Prav nobene korajže nimajo! — Ali ste tudi vi že ljubili? Olga (senasmehne). Sem ljubila in še ljubim. Milivoj. Koga? Olga. Zakaj vam ne bi povedala MU 664332 razdelila oba mandata, dočini bi nemška ljudska stranka izšla praznih rok. Koroški Slovenci bi na ta način pridobili drugi mandat, kateri jim gre po božjih in Človeških pravicah in • aterega jim je odjedel samopašni kranjski general. Kirschnerjevi pristaši so pač uvideli ta za nje tolikanj neugodni položaj in napravili so imenitno strate-giško potezo, s katero so vsaj svojemu drugemu kandidatu v velikov-škem okolišu rešili poslaniški mandat. Kirschner je vedel, da ne more prodreti proti združenim slovenskim in socialnim glasovom — in to zvezo je najbrže kombiniral za slučaj, ko bi on vzdržal svojo kandidaturo — umaknil se je rajši bodisi že iz strahu pred morebitnim kompromisom med Slovenci in sooiaici, bodisi iz „mržnje do slovenskih glasov" in je tako onemogočil eventualni kompromis, kateri edini bi koroškim Slovencem priboril po zaslugi slovenskih klerikalcev zaigrani velikovški mandat. Socialnim demokratom ni bilo torej več potrebno iskati pomoči pri Slovencih, dobili so celovški mandat brez posebnega truda popolnoma zastonj, ker so si prihranili kompenzacijo napram Slovencem v velikovškem volilnem okraju. Tu je prodrl Ellers-dorferjev protikandidat s pomočjo glasov socialnih demokratov, ki so imeli roke proste, kar jim je omogočil v prvi vrsti Kirschnerjev manever. Nemški nacijonalci torej niso prodali kmeta Kirschnerja socialnim demokratom, pač pa so s tem postopanjem rešili drugi mandat, ki je bil ravno tako v nevarnosti. Slovenci bi se imeli v tem dokaj učiti ravno od nemških nacijonalcev! Glede eventualnega kompromisa, o katerem je bilo zgoraj omenjeno, imajo voditelji koroških Slovencev morda svoje pomisleke in ravno tako se vsiljuje tudi vprašanje, bi li socialni demokrati hoteli biti pripravljeni v slučaju potrebe iti roko v roki s slovenskimi klerikalci. Kar se tiče prvih pomislekov, je treba opozoriti samo na volitve v Mariboru, kjer so skoro vsi volilci glasovali za socialnega demokrata, ne da bi imeli od tega kaj svojega dobička. Zakaj bi torej na Koroškem morala biti izključena možnost, da bi se enkrat združili slovenski „krščanski" volilci s socialnimi demokrati, ako bi to zahtevala narodna potreba! Pri zadnjih kranjskih deželno-zborskih volitvah pač ni bila narodnost v nevarnosti in vendar so se tedaj idrijski klerikalci zvezali s socialnimi demokrati, da vržejo Maja-rona. Tedaj niso imeli kranjski klerikalci nikakih pomislekov, ko se je šlo samo za to, jeli izvoljen slovenski naprednjak ali slovenski klerikalec, sedaj pa bi voditelje koroških Slovencev morda vest pobila, ko bi se bili združili s socialnimi demokrati v namen, da z njihovo pomočjo odvzamejo Nemcem en njihov mandat. KbčljivejŠe je vprašanje, bi li so cialni demokratje volili kandidata, ki ga je postavila klerikalna stranka Ako bi se hoteli ravnati po pozivu, ki ga je izdal pred splošnimi ožjimi volitvami osrednji odbor avstrijske socialne demokracije, bi se moralo o tem dvomiti. Res da so včasih pota socialnih demokratov ravno tako čudna, kakor so čudna božja pota, in bi torej ne bilo izključeno, da bi socialni demokratje proti svojim principom se zvezali s slovenskimi klerikalci na Koroškem, kakor so tudi v Ljubljani predpretekli četrtek nagibali na Kregar-jevo stran, vendar gotovo to ni. Drugače bi bilo, ko bi tudi pri socialnih demokratih ne bilo predpogojev tistih ^pomislekov" , katere ima koroška slovensko-katoliška stranka od svoje strani. To bi bilo pa le tedaj mogoče, ko bi — ne ustraši se tužni Korotan! — v velikovškem volilnem okraju nastopil slovenski kandidat, ki bi ne prisegal na program klerikalne stranke. Ožja volitev v velikovškem volilnem okraju bi bila morda letos vse drugače izpadla, ko bi socialnih demokratov ne strašilo to, da se izneverijo svojemu principu, ako volijo klerikalca. Zameriti jim tega tudi nihče ne more, niti tega ne, da so onemogočili Slovencem priboriti si drugi koroški slovenski mandat. Voditelji koroških Slovencev bi prav storili, ko bi se sprijaznili z mislijo, da imajo od naprednih elementov pričakovati večjo pomoč in več uspehov, nego od nemških krščansko-socialnih prijateljev. Za to premišljevati imajo časa šest let in upajmo, da bodeta tedaj poleg kandidata slovenskega katoliškega političnega društva v boroveljskem volilnem okraju nastopila v velikovškem volilnem okraju in celovški okolici, ako že ne napredna, pa samostojna kmetska kandidata, ki bodeta imela zaslombo tudi pri Nemoih oziroma socialnih demokratih. Vzamejo naj si pa za zgled slučaj, da sta v Istri pri ožjih volitvah prodrla samo radi tega italijanska liberalca, ker je bil njihov hrvatski protikandidat klerikalec, proti kateremu so glasovali ravno radi tega socialni demokratje. V Istri bi imeli Hrvatje lahko enega poslanca več, ako bi bil njihov kandidat naprednega mišljenja, koroški Slovenci bi bili imeli več upanja prodreti v velikovškem volilnem okraju s svojim kandidatom, ako bi bil naprednjak. V rokah voditeljev koroških Slovencev je torej drugi koroški slovenski mandat. Naj gledajo, da se vsaj čez šest let popravi krivica, katero jim je povzročil samopašni kranjski klerikalizem. I. H. Pismo iz Hrvatske. V Zagrebu, 30. maja. (Pretrgana pogajanja. — Vlada in koalicija. — Bodoča borba. — Frankovska agitacija.) Pogajanja o kompromisu med hrvatsko delegacijo in madjarsko vlado so že v drugič pretrgana. Hrvatski delegati so odpotovali iz Pešte. Sedaj se vrnejo tjakaj šele takrat, ko se bo pričela razprava o kritičnem železniškem načrtu v parlamentu. Zelo interesantno je, kaj je naj-zadnje predlagala madjarska vlada v to, da se reši nastali spor. Wekerle je nas veto val hrvatski delegaciji z eno besedo fingirano opozicijo. V ta zakonski načrt, s katerim se faktično uzakonjuje madjarski službeni jezik na hrvatskih železnicah, bi se sprejela formula, da to ne prejudicira rešenju regnikolarnih deputacij , ki imajo reševati sporna vprašanja med Hrvatsko in Ogrsko. Sicer bi pa lahko hrvatski delegati glasovali tudi proti ti zakonski osnovi, ker bi We-ker le milostno ne smatral tega kot vprašanje zaupanja: hrvatska vlada bi ostala na krmilu in vse bi ostalo pri starem, ali kar je glavno za Madjare — tudi njihov zakonski načrt bi gladko postal zakon. HrvaŠki poslanci, kakor so že pošteni, so odločno odklonili tako ponudbo. Oni sploh ne smatrajo tega prepornega jezikovnega vprašanja za sporno. To ne sme biti sporno vprašanje za nikogar, kdor spoštuje obstoječe temeljne zakone. Tu pa hočejo z enim skupnim zakonom porušiti temelj državne zajednice, ki je bil prostovoljno in ravnopravno dogovorjen med Hrvaško in Ogrsko. Ker imajo Hrvati svojo trdno zaslombo na zakonu, so svoje stališče razložili juridično od vseh strani, do-čim Madžari niso mogli navesti niti enega paragrafa za svoje stališče. Po čudnem slučaju — ravno Kossuth nam prihaja z ravno tistimi argumenti, s katerimi ga je pobijal kralj, ko so Madžari zahtevali madžaronsko komando. Edinstvo države, spretnost in pripravljenost cele uprave itd. Le da je kralj razun teh argumentov imel zase še — zakon in moč. * * *a Vsi naši koalicijski časopisi pišejo soglasno o solidarnosti med hrvaško vlado in koalicijo v tem težavnem položaju. Vsi upirajo oči v bana grofa Pejačevica. Kaj misli on? Zna se, da ako se tudi on v tem boju postavi popolnoma na stran hrvaške delegacije, da bomo s tem imeli tudi močno zaslombo pri — dvoru. Grof Pejačević je edini ostal od stare vlade. Z volilnim porazom madžaronske stranke je postal iz strankarskega voditelja nestrankarski ban. Dvor je dovolil koalicijsko vlado le s pogojem, da ostane Pejačević ban. Ker je bila naša koalicija zelo slabo opisana kot jugoslovanska, da, celo kot antidinastiČna, smatrati je bilo Pejačevica za kraljevega zaupnika v pravem pomenu besede, ki je imel paziti, da morda koalicija ne krene kam predaleč. Na drugi strani pa je nekajkrati razpršil sum na dvoru in razne denuncijacije tega, gospodična Mici! Svojega bratranca ljubim! Milivoj. To je res zanimivo, čakajte — morebiti je pa vaš bratranec — oni bratranec ? Ali imate njegovo fotografijo? Olga (mu pokaže sliko v albumu). Tale je! Milivoj (vrže klobuk s tančico in kito od sebe; z moškim glasom); Olga, ljubim te! (Jo poljubi). Tretji prizor. Prejšnja. Jablanski. J a b 1 a n s k i (skozi desna vrata . obstane zadaj, roke ob bokih). Olga. No, prav! Milivoj. Kako si pa mogla tako hitro izdati srčno skrivnost Mici Ža-bregarjevi, tujki? Olga. Hahaha ! Saj sem te spoznala prvi trenutek, Milivoj! Milivoj. O ti porodnica! Zdaj poljubi pa ti mene, zlata moja Olga! Olga. No, prav! (Ga poljubi). Jablanski (prekriža roke na prsih). Milivoj. Zakaj pa praviš zmeraj „no, prav!", Olgioa? Olga. Zato, ker pravi papa vedno tako. Milivoj. No, prav! Zdaj se pa poljubiva še oba, sladka moja ljubioa! (Se poljubita). Jablanski 'stopi bliže, razkačen). No, prav! Milivoj (skoči od Olge). Dober dan, ljubi stric ! Jablanski. Olga, potrudi se, da bos za par minut kolikor mogoče podobna kafri! 01 g a (si briše solze, odide na levij. Četrti prizor. Jablanski Milivoj. Jablanski. Fant, ali si ti lep! (Pomoli kito in klobuk s kopreno pred Milivoja). Kaj pa naj pomeni vsa ta komedija? Govori, ti biser vseh prismojenih nečakov, ti junak v kikljah! (Oponaša sladko). Zlata Olgica! Sladka ljubica! (Jezno). Kaj naj bo to, Milivoj ? Milivoj. Kakor ste menda že videli sami, se ljubiva Olga in jaz. Jablanski (razjarjen). No, prav! Milivoj. Ljubi stric! Brez Olge ne bi mogel živeti! Jablanski. No, prav! Milivoj. Ako mi ne daste Olge, bom večno nesrečen ! Jablanski. No, prav! Milivoj. In Olga pojde v samostan. Jablanski. No, prav! čakaj, zdaj bom pa jaz govoril, Milivoj! Milivoj (mirno). No, prav! Jablanski. Ti poznaš Olgo še vse premalo, lahkomiselni nečak! Milivoj. No, prav! Jablanski. Tvoja sestrična je sitna, razvajena, svojeglava in tako dalje. Milivoj. No, prav! Jablanski. Tvoja sestrična hoče imeti vselej zadnjo besedo! Moja hči je lepo pisan šopek ženskih napak! Milivoj. No, prav! Jablanski (ga gleda začudeno). Olga! (Pri levih vratih). Olga! Olga! Peti prizor. Prejšnja. Olga. Olga (z leve). Prosim, papa ? Jablanski (jezno). Olga, ali res ljubiš tegale čudnega aduta? Olga. Ljubim ga, papa! (Se oklene Jablanskega k Jablanski (prijazneje). Ali misliš, da ti ne bo nikdar žal, ako se vzameta ? Olga. O nikdar, nikdar ne, ljubi papa! Jablanski. Torej, Milivoj, glej, da ti kmalu zopet zrastejo brki! (Združi njiju roke). In kaj naj vama rečem zdaj ? Milivoj. No, prav! Olga. No, prav! Jablanski. No, prav! o nas. S koalicijo je sklenil pakt, v katerem se je obvezal, da bo vse storil le sporazumno z njo. No sedaj v tem velikem sporu z madžarsko vlado je prišla banova solidarnost s koalicijo v veliko pre-skušnjo. Kot stari aristokrat je vzgojen v starem madžaronskem duhu. Zato ga osebno ne more motiti, ker hočejo Madžari uzakoniti obstoječe dejansko stanje. On ne čuti potrebe, da se zaradi tega žene spor do skrajnosti. V teh dogovorih ni zavzel javnega stališča, temuč je povsod šele referiral, kar mu je rekel TVe-kerle, toda videlo se je, da mu je kompromis nad vse. Na drugi strani pa zopet ve, da ne more ostati ban, ako pride v konflikt z našo koalicijo. In tako balancira: pred Wekerlejem se kaže miritelja, a pred koalicijo noče pokazati pravega lica. Zato mu hoče naša javnost sugerirati solidarnost, toda vsi Čutijo, kako stoji ta solidarnost na trhlih nogah. Ostalim trem sekcijskim načelnikom se ne more naravnost reči, da so soglasni s koalicijo. Zato koalicijski časopisi odločno zastopajo misel, da ni razloga z s odstop vlade, ako tudi pride do popolnega prekinjenja z Madžari. Marsikje smo notranje še slabši: nismo ne ekonomsko ne politično oboroženi za dolgotrajno bodočo borbo a vendar vsakdor čuti, da je splošni položaj za nas zelo povoljen. Mnogo povoljnejsi, kakor za Madžare. Madžari imajo nebroj neurejenih računov z Avstrijo ter žive v neprestanem boju ž njo. Madžarska koalicija ni na znotraj ničesar dosegla, ničesar storila. V prvem letu se je Dunaju dobro posrečilo, da je diskrediti-ral Kossutha v masah. V narodu kipi nezadovoljstvo, ogrski parlament ni izraz narodove volje, temuč navaden razreden parlament, kjer vlada propadli gentrv, kjer vlada ostudna korupcija. Proti sebi imajo složne vse nemadžarske narodnosti. To je pač boj na deset strani! Kdo bo to zdržal? Zato je v vseh teh konferencah z ogrsko vlado pa tudi v madžarskem Časopisju jasno odseval strah pred hrvatsko debato v parlamentu. Kadar bi okoli 30 Hrvatov govorilo dolge hrvatske govore — sesedlo bi se — Kmetje so prvi trenotek mislili, rea prihajajo odkod Madžari ter stekli na cesto. Med tem so se neu teri župnikovi cerkovn aki obrnil, naprednjake, ki so jim jih pokaz« popje. In vsa ta množica je udaril po najbližnjih naprednjakih \ti divje, da bi jih bili pobili, ako bi jj ne bili rešili treznejši elementi, vse to se je godilo pred očmi f>i kovskih poslancev dr. M Starčevi] in dr. Hrvata. S krvjo oblite in ot sveŠčene so odnesli na voz, a poj so klicali: „Pregnali smo sovražnik«] In nadaljevali so zborovanje Ali si moremo misliti hujše d« jaštvo ? No, tako delo se jim bo še maščevalo na njihovih grbah - „edinstvo" njihove države na kup. Naši delegatje morejo brez kake tehnične obstrukcije igraje zadrževati celi mesec dni ta zakonski načrt. Kaj se zgodi potem, kakih sredstev se oprimejo potem, to se še sedaj ne ve. Hrvatsko vprašanje bo s tem prišlo v prvo vrsto zanimanja v vsej monarhiji. * * * Frank, ta zloduh hrvatskega naroda, se vedno pojavlja v najhujših Časih, da provzroči zmedo, da prepreči mir in tok razvitka in uspeha. Hrvatska delegacija je opozorila vso svojo javnost, naj se sedaj zdrži vsakršne manifestacije ali demonstracije. Naši delegatje bodo vedeli že sami odločno braniti naše zakonito stališče, a kadar bo treba podpore javnosti, bodo že naznanili. Glavno je, da se nikomur ne nudi prilika, da bi zaradi navideznega „zdrževanja reda in miru" v Hrvatski porabljal nasilna sredstva. Razun tega je treba madžarski vladi vzeti vsakršno pretvezo, kakor da ne more pripustiti tako nasilstvo ali zatiranje. No Franka se seveda to nič ne tiče, kadar pridejo v račun splošni narodni interesi. On ravno zato porablja ta čas, da na vseh straneh prireja shode in sestanke, in povsod razvijajo njegovi pristaši najgnus-nejŠo demagogijo. To je končno privedlo zopet do krvi. Blizu Karlovca so sklicali preteklo nedeljo p o p j e , ti glavni agitatorji krščenega Žida Franka, javni shod. Iz Karlovca je prišlo na ta shod kakih 20 napreduj ako v. Ko je domaČi Župnik zvedel, da so napreduj aki na shodu, je takoj v začetku zaklioal, da so med narodom' sovražniki, izdajalci itd. Ker so temu ugovarjali naprednjaku ter zahtevali besede, začel je župnik kričati: „Udrite! Poženite Madžare!" O novem državnem zbori Dunaj 31. maja Krščansko J cijalno časopisje potrjuje, da je po, Weiskirchner določen za pre sednika v novi zbornici. Nemške predne stranke baje nimajo nič proj temu. Tudi socijalni demokratje J bodo ugovarjali tej kandidaturi, za; pa se tudi kršč. socijalisti ne bodJ protivili kandidaturi dr. Pernersj tor fer j a za mesto prvega podpre} sednika. Govori se nadalje, da mini] stra dr. D e r s c h a 11 a in F o i t oj stopita po poletnem zasedanju, i dobe stranke večine svoje mini- - Brno 31. maja. Med nemškii volilci na Moravskem in Češkem vla^ velika razburjenost proti poslanci dr. Grossu in njegovim tovarišem] ker nočejo sprejeti v svoj klub svoj bodomiselnih poslancev Hocka. K J randein Ofnerja. Polanec baron H o c k dobiva od vseh strani poziveJ naj ustanovi svobodomi^ nemško ljudsko stranko ter poj stane vodja vseh svobodomiselni:] Nemcev. Praga 31. maja. Minister drj Pacak ie izdal za svoje volil smo, v katerem pravi: nY oli t ve državni zbor niso izpadle našo zadovoljnost. Vendar i vam zahvaljujem za izkazano mi zaupanje. Napel bom tudi v bodoče m moči, da dobi češki narod v vsakem! oziru svoje pravice ter se mi z trebno, da pokažejo naši volilci v temi oziru svojo odločno voljo. Končnoj izjavljam, da bom stranko, ki ji pripadam, podpiral s podvojeno energijo ter deloval na njeni organizacij: Naših 84 poslancev bo predstav -moč le tedaj, ako nastopajo solidarno! Priznam, da se iz različnih čeških strank ne da zliti trden klub, vendar bi mogel biti klub v vsakem enoten. Posamne Češke stranke morajo vstopiti v češko delegacij prepričanjem, da se ne morejo medsebojno majorizirati. Garancije za ogrsko ustavo. Budapešta 81, maja. Vest. d* bodo takozvane ustavne garati -sankeijonirane v najkrajšem času, n dovolj verjetna; ta stvar dela temveč še vedno tolike težkoče, da nastane najbrže vladna kriza. Radi-kalci v neodvisni stranki postaji) Čimdalje nestrpnejši ter groze, da bodo kaljene svečanosti povodom vladarskega jubileja, ako garancije ne bodo do takrat sankeijonirane. Dne 7. junija gre cesar v BudapeŠto. nMagya: Hirlap" poroča, da je demisijoniral podpredsednik neodvisne stranke groi Batthpanv zaradi vlačenja garancijske predloge. Dispozicijski fond Tiszo-vega ministrstva. Budapešta 31. maja. Računski odsek ogrskega državnega zbora je povabil k svoji seji tudi bivšeg* ministrskega predsednika grofa Ti s z o, da pojasni, kako je porabil nad pol milijona kron iz dispozicijskega fonda Grof Tis z a se vabilu ni hotel odzvati, temuč je odboru odpisal, daj? izročil iz dohodkov državnih železnic dispozicij skemu fondu slične vsote, kakor so delali njegovi predniki Ako bi se odseku tako postopanje ne zdelo korektno, je pripravljen vso vsoto 560.000 kron povrniti iz svojega žepa. Bali« v 1. Priloga „SlovensfceBtt Haromr gt 125, jjj 1 jmtfia 1907 Nemiri v Macedoniji. Belgrad 31. maja. V Skoplju je izbruhnil vojaški pun t. Ker vkljub gnltanovemu ukazu še dosedaj niso odoušceni rezervisti letnikov 1317 in 131!S, so se začeli vojaki puntati. Z a-j. e d 1 i so brzojavni urad ter br z o javili sultanu. Tudi groze, da zasedejo kolodvor ter naskočijo konzulate. Avstro-ogrski in ruski konzul najbrže zapustita Skoplje, ker se boji ta klanja. Dogodki na Ruskem. Pariz 31. maja. Ruski admiral Skridlov se mudi v Parizu zaradi naročil za rusko mornarico iu armado. Kakor znano, je v ta namen dovoljenih 1600 milijonov, ki se razdele na S let. P e tro grad 31. maja. Carska rodbina se je preselila v Peterhot. Senat je sklenil, da se Zidom ne dovoli prebivati v Sebastopolju. Varšava 31. maja. Pri Katovicu ab gališki meji je 20 oboroženih mož napadlo dom poljskega graščaka. ©raščaka in njegovo ženo so ubili, a ko so prihiteli služabniki, vnel se je boj z roparji. Štirje roparji in trije hlapai so obležali mrtvi na bojišču. Na Španskem vre. Rim 31. maja. Iz Madrida se poroča, da je začelo opasno vreti v vojni mornarici, ker je minister odslovil mnogo častnikov, češ, da so nepotrebni. Zaradi tega je imel poveljnik vojne mornarice Diaz del Rio hud nastop z ministrom, a posledica je bila, da ga je dal minister na mestu aretirati. To pa je splošno razburjenje le povečalo, tako da se je bati splošnih revolt. Strahovlada v San Frančišku. London 31. maja. Iz štrajka železniških delavcev se je razvila pravcata meščanska vojska. Štrajku-joei in neorganizovani delavci, ki so ftopili na njihova mesta, se napadajo z orožjem. Nihče ni varen na ulici, ker se lahko izza vsakega vogla vsu-jejo krcglje. Vse trgovine so zaprte, a cene živil so neznansko poskočile. Gubernator grozi s splošno mobilizacij o. S. 11. P. J. o Dolu proti črni gardi. Chicago, 111., meseca maja, 1907. »Slovenska narodna podporna jed-nota« uvrstuje kot svoje člane vse Slovane ter ne vpraša, kakega veroizpo vedanja je ta ali oni in tudi ne, če veruje kaj ali pa nič. V kratkih letih svojega obstanka broji nad 3000 udov, pripadajočih šestdeseterim društvom. Vsak nov mesec se oglasi eno ali več novih društev, prosečih, da bi bila sprejeta pod njena krila. Hitro rastenje članov narodne jednote je jelo slovenske 'duhovnike po Ameriki v oči bosti ; to ne toliko radi izgubljenih duš, temveč radi izgubljenih dolarjev, kateri so vsled svoje ne-navzočnosti začeli občutno krčiti cerkvene bisage po raznih cerkvenih farah, raztresenih po Ameriki. Kaj storiti, da se število svobodomiselnih Slovencev po Ameriki omeji in da se one ovčice, katere so duhovski hlev zapustile, zopet nazaj privedejo ? Udje črne garde so si začeli dopisovati, potem so se osobno sešli, segli so v žepe ter ustanovili so vojskini zaklad, potem pa so nastopili križarsko vojsko proti narodni jednoti in proti ajenemu socijalističnemu glasilu. Na trdnjavi narodne jednote namreč ne Tihra slovenska trobojnica, pač pa rdeči prapor, kar omenim le mimogrede onim, kateri ne poznajo amerik. slov. šege, navade in »bluffe«-- Začele so pšice frčati iz farŠkega tabora na jednoto. Glasilo slednje je z ostrim peresom začelo brusiti pšice z rdečim perjem okinčane ter jih je metalo v črni tabor. Pšice, sulice, goreče smolnate kepe so letele sem ter tja, ne da bi ena ali druga stranka kaj trpela. Reči se pa mora, da je to bojevanje krepilo posadko jednotne trdnjave, ker vojskini ropot je privabil Marsikaterega Slovenca, da si ohladi bojeviti duh v vrstah svobodomiselnih. Ko je glasilo jednote vrglo neko Prav mastno bombo v tabor črne garde, je tako zasmrdelo, da je črna rimska garda zakričala po zvezni pomoči 2druž. držav. Nato je zvezna sodna sila stegnila svoje prste po uredniku jednotnega glasila. Ubogi »zeleni« ured-n*k je rekel, da ni on skuhal smrdljive bombe, temveč da jo je zavohal v du-Wskem taboru in to vsled premnoge *štirke«, ki se je iz nje cedila. Ker je v Združ. državah prepovedano po pošti pošiljati stvari, iz katerih puhti moralni smrad, zato bo ubogi urednik prej ali slej moral poskusiti, kako se bo izmu-zal iz mreže, v katero ga je ta bomba zamotala. Eksplozija bombe je na duhovnika, kateri jo je ustvaril, tako hudo vplivala, da je izginil popolnoma z bojnega pozorišča ter najbrž v samoti kakega samostana celi one ude, kateri so bili najbolj zadeti. — Črno gardo je eksplozija bombe v prvem hipu omamila in v nered spravila, pa kmalu je zopet svojo falango utrdila in se grozeča uničenje, zopet pripravila na naskok narodno-jednotne trdnjave. Iz svoje orožarnice je privlekla velik top in ga nabasala s kroglami, katere so vezale jeklene verige. To je sicer proti mednarodnim vojnim zakonom — pa kaj se črna garda za te reči meni ? Tako nabasani top zagrmi in o groza ! Četvorica generalov jednotne trdnjave se je vilo v krvavih lužah »Amerikanskega Slovenca« 1 V trdnjavi je ta prizor učinil strašansko jezo in togoto, generalni štab je poklical vse znamenite vodje v posvet, kako bi se ta hudi udarec črne garde mogel s krvjo maščevanja iz slavne zgodovine jednotne trdnjave izbrisati. Naj bode pisatelju teh vrstic kot nepristranskemu opazovalcu in vestnemu zgodovinskemu poročevalcu dovoljeno tukaj omeniti, da je generalni štab jednote nepremišljeno in neokretno pri tem posvetovanju postopal. Namesto da bi bil poklical zvezno vladno silo na pomoč radi tega, da je črna garda rabila orožje, v mednarodnem zakonu prepovedano, je on sklenil, da plača črno gardo s tem, da ji vrne kroglje z verigami zvezane. In v istini ! Ko se je četvorica generalov opomogla toliko, da je mogla na nogah stati in bližnjo okolico z jasnim očesom razločiti, in ko je mogla pero v roki držati, je podpisala ukaz, da se trdno s črnim smrdljivim smodnikom, kroglami in verigami nabiti top sproži. B u-u-u-u-m ! Pero se obotavlja popisati prizor, kateri se je čitalcem glasila narodne jednote ponujal, ko so pred par tedni v njegove predale pogledali! Elita črne garde se je valjala v predalih po močvirju moralne propa-losti in smrdljivosti ; vse črno je bilo, še bolj črno kot navadno, gosta megla je smrdljivi puh razširjala med pobitimi in kar je najbolj opazovalce presenečalo : žene in otroci, poročeni ali ne poročeni, krščeni ali nekrščeni — lastnina in naravni pridelek gardistov — vse je pell-mell ležalo po vrstah, katere je tiskovno črnilo razoralo. Štirje, reci štirje črni generali z družinami vred so poginili neslavno vsled enega strela — pač redek slučaj v zgodovini križarskih vojska. Ta usodepoln udarec je celo črno gardo storil nezmožno vojskovati se dalje s svojimi lastnimi močmi. Postala je popolnoma »horse de combat«. In zopet je pritekla v zavetje amerikanskega orla, kateri je raztegnil svoje dolge kremplje po četvorici generalov jednotnega tabora in obenem je kavsnil tudi na mnogoobiskanega urednika »GI. Sv.« Kaj bo konec tega ? To se ne more povedati. Amerikanski orel je čuden patron : ponosno frfota z dolgimi pe rutmi in s ponosno glavo visoko v zraku kriči, da se razlega po celem svetu: »Jaz sem svoboda, jaz sem zavetje in prebižališče zatiranih in politično teptanih, verskega vprašanja jaz ne poznam, jaz kažem in učim narode celega sveta, katera pot pelje k duševni sreči« — njegovi kremplji pa tarejo in manejo one, kateri nimajo dosti bankovcev, da si vse to pri njem kupijo. Res, pravi čuk je ta orel — če mu kaže — — Uboga narodna jednotal Narodna po imenu, svobodomiselna in brez-verska po nedolžnem, socijalistična po zahtevi nekaterih in nedoločena v obče — ladja, katere ne vodijo skušeni mornarji, katere ne vodi nobena zvezda in katera ne ve, kam plove. Brez višjih idealov, brez plemenitega čuta, brez napredovanja na trudni poti znanja in izobraženja mora propasti vsaka zastava — najsibo že črna ali rdeča. Vojko. floul zakon o colažkl taksi. Dne 1. januarja 1908 stopi v veljavo novi zakon o vojaški taksi. Zakon v bistvenih točkah izpreminja sedanje določbe. Spričo dejstva, da se tiče interesov prav velikega števila oseb, je umestno, da seznanimo svoje Čitatelje pravočasno z novimi določili. Vojaška taksa je javna davščina, ki so jo dolžni plačevati vojni dolžnosti zavezani, odnosno njih sta-riši zategadelj kot nekako nadomestilo, ker se ali vsled telesne nesposobnosti ali pa z ozirom na družbin-ske razmere niso pritegnili vojaški službi. Vojaška taksa je nekak ekvivalent za vojaško službo, dohodki iz vojaških taks pa se stekajo v tako- zvani fond vojaških taks, ti se porablja za podporo invalidov, za penzije vojaških vdov in sirot ter za podpore rodbin onih vojakov, ki morajo v vojsko. Doslej je urejal vojaške takse zakon iz 1. 1880. Ker ta zakon ni več ustrezal sedanjim razmeram, in zlasti določila o izmeri vojaške takse niso bila primerna, se je že delj časa pripravljalo izpre-membo obstoječega zakona. Stari zakon navaja 14 postavk ali razredov za vojaško takso; v najvišjem razredu znaša letna vojaška taksa 200 kron, v naslednjih 10 razredih se zmanjša v vsakem za 20 K, v zadnjih štirih razredih pa je določena na 10, 6, 4, in 2 K. Vojaško takso odmerjajo leto za letom posebne komisije, vpo-števajoČ premoženjske razmere zavezancev Reči se mora, da so navedene postavke vojaške takse zlasti zategadelj neprimerne, da, celo krivične, ker ne dopuščajo pravičnega uvaže-vanja premoženjskih razmer, kajti vprav zneski v najvišjih razredih, ki se morejo odmerjati najimovitejšim zavezancem, nikakor niso v sorazmerju z velikostjo dohodkov. Večkratni milijonar, ki ni za vojaško službo, ne more plačati več kot 200 K, doČim se nalaga osebam z dohodki okroglo 4000 K že po 20 K letne takse. Scvar pravičnosti je, da se je v novem zakonu sedaj fiksna skala razredov odpravila in nadomestila z razredi, ki vpoštevsjoč velikost dohodkov določajo progresivne postavke za vojaško takso. Pri starem zakonu je slabo tudi to, da odmerne komisije niso imele zadostne podlage, ki bi jamčila za enotno in enakomerno postopanje ob odmerjenju taks. Novi zakon je temu nedostatku odpomogel na ta način, da so temelj in baza za odmerjanje vojaške takse dohodki zavezancev, ki jih dožene in ugotovi cenilna komisija z osebno dohodnino. Izmera vojaške takse je po novem zakonu v znatni meri povišana, dolžnost plačevati vojaško takso zadene le osebe, ki imajo vsaj 1200 K letnih dohodkov, gospodarsko šibki sloji so torej izvzeti, doČim je doslej zadela dolžnost vsakogar, celo dninarje. V novem zakonu je odpravljena subsidijarna dolžnost, staršev zavezancev, ki so po starem zakonu morali plačevati vojaško takso dotlej, dokler zavezanec sam ni imel tolikega zaslužka, da bi se mogel sam vzdrževati. Zato pa se po novem zakonu uvaja za starše zavezancev, ki imajo osebni dohodnini podvrženih letnih dohodkov vsaj 4000 K, še posebna taksa, takozvana taksa za starše. Zakon namreč pravi, da se sestavlja vojaška taksa iz takse v nadomestilo službovanja (Dienstersatztaxe) in takse za starše (Elterntaxe). Taksa v nadomestilo siužbovanja zadene zlasti one vojni dolžnosti zavezaue same, ki niso službovali vsled telesne (nesposobnosti, dognane pri naboru ali pa vsled nesposobnosti, nastale med službovanjem Mimo te zavezanca samega zadevajoče takse bo plačevati staršem zavezancem s vsaj 4000 kron letnih dohodkov še posebej više omenjeno takso. Taksa v nadomestilo službovanja se odmerja po dohodkih in znaša v posameznih razredih pri dohodkih od več kakor do vštevši kron 1. razr. 1200 K 1300 K 6 2. „ 1300 „ 1400 „ 7 3. „ 1400 „ 1600 „ 9 4. „ 1600 „ 1800 „ 11 5. B 1800 u 2000 B 13 6. g 2000 u 2400 „ 17 7. p 2400 „ 2800 „ 23 8. . 2800 u 3200 „ 29 9. „ 3200 u 3600 „ 35 10. „ 3600 „ 4000 „ 43 Zakon potem navaja v tabeli še 23 razredov dohodkov s pripadajočimi taksami. V 33 razred se uvrste zavezanci z dohodki od 92.000 do 100.000 kron, od katerih je plačati takso v znesku 2865 K. S tem pa še ni končana vrsta razredov, za 100.000 kron presegajoče dohodke navaja zakon poseben ključ tako za določitev razredov kakor za določitev odpadajočih taks. Toliko glede takse v nadomestilo službovanja. Taksa za starše pa se odmerja, če so dani više navedeni pogoji, na ta način, da se ob odmeri osebne dohodnine dognani dohodki staršev uvrste v odgovarjajoč razred navedene tabele. Polovica za dotični razred odpadajočo takse je potem znesek, ki pripade v plačilo staršem. Staršem je plačevati takso toliko let, kakor jo plačuje njih sin, najdalje 12 let. Ako sinu m plačevati takse vsled tega, ker nima 1200 K dohodkov, starši niso prosti plačevanja, ako so sicer dani pogoji. Za dobo, v kateri plačuje sin takso, se taksa za starše po izrecnem določilu zakona znatno zniža, in sicer se znesek določi po posebnem, v zakonu predpisanem računu. Vojaške takse obeh vrst je plačevati v oelem znesku naenkrat, in sicer do 1. oktobra vsakega leta. Osebam, ki jih zadene plačilo vojaške takse po zakonu, se bode javljati vsako leto pri pristojni občini s posebnim formularjem. Vsem onim, ki so že doslej plačevali vojaško takso in določeno število let še letos ni poteklo, bode plačevati vojaško takso še toliko časa, kakor določa stari zakon. Glede iz mere vojaške takse pa bode tudi zanje veljal od Novega leta dalje novi zakon. Izobrazbe na Koroško! Z elementarno silo je dal tlačeni in teptani koroški Slovenec pri zadnji volitvi duška svoji narodni zavednosti, stri je verige, v katere so ga s satansko zlobnostjo oklepali domaČi in tuji sovražniki in vzdignil visoko na starodavnih slovenskih tleh prapor slovenski. K dostojni manifestaciji vseh obmejnih Slovencev se je pridružil prvič zmagoslavno koroški brat, „na tleh leže sovragov stebri stari !u Padle so trdnjave Beljak, Maribor, Trst in impozantno se vzdignil v očeh celega sveta ugled teptanih in dosedaj zaničevanih. V stiskah in nevarnostih se pokaže pravi junak, vsaka smrtna nevarnost je za njega stopnica na-kvišku k slavi. Boj je bil ljut, ker je sovražnik brezobziren. Postavil si je za nalogo nas zatreti in iti črez naša trupla triumfalno pot k morju. V tem svojem neukrotljivem poželjenju je skoro pobesnel, kakor fanatiku so tudi njemu v dosego tega namena vsa sredstva dobrodošla. V zasmeh prosvitijenosti XX. stoletja se teptajo najprvotnejše in najsvetejše pravice vsakega človeškega bitja od strani oblastev, ki so poklicana čuvati red in pravo! Po zakonu se obeša Slovencu ključavnica na usta pred sodnijo, po zakonu se trga cd materinih prs slovenska deca in se zastruplja s sovraštvom do lastnega roda! Uprava in vlada ignorira naše narodne pravice, da, se več, i naše človeške pravice: celo atentati na življenje se dogajajo pri svetlem dnevn! čim večji pritisk, tem večji odpor ! V obupno, skrajno samoobrambo bi nas moralo to nezaslišano nasilje že gnati, če bi Slovenec že od prirode ne imel toliko čuta dostojnosti. Zato naj bo tudi nas odpor dostojen, premišljen in vsled tega trajen. Pro-svoto proti barbarstvu, uma s vitli meč proti kolu in kamenju, dostojnost proti pobesnelemu divjaštvu hočemo postaviti. Nesti hočemo izobrazbo v najširše vrste ljudstva in to vzgojiti k značajnosti in neomahljivosti, dati mu v roke orožje, proti kateremu bo paragraf samovoljnega uradnika in kol političnega agitatorja brezmočen. V ta namen naj nam služi slovenska knjiga. Zatorej se obrača aka-demična mladina koroška na slovensko javnost z vdano prošnjo: Priskočite nam na pomoč z denarnimi zneski ali z darili primernih knjig za ustanavljanje ljudskih knjižic na Koroškem. Slovenci! Vase odkrito sočutje do zatiranih bratov naj ne izdoni samo v praznih besedah, ampak dejstva najzgovornejše pričajo o resnici besed. Vedite, da se širi naša najhujša rak-raua, nemčurstvo, samo zaradi nevednosti in nezavednosti. L;udske knjižnice naj bodo jez proti odpadništvu in ponemče-valni šoli. Zavedajte se, da potrebujete na predstraži proti navalu nemštva zavedne, značajne in bistre borite 1 je, katerim je sveto to, kar vam, in katere naj ne ločijo od vas visoke Karavanke, pa najsibo po jeziku ali zemljepisno. Omogočite jim izbrazbo, katera je predpogoj gospodarskega blagostanja. Ne smatrajte svoje pomoči za milost, ampak za dolžnost in samoobrambo, ker z nami okrepite naj-izdatneje sebe. Osvežite nanovo po hudi borbi do skrajnosti izčrpane sile, ne pripuščajte brezdelno, da se uleže sedaj živo plapolajoča navdušenost ob neizprosljivih, krutih razmerah in ob morečem molku in neumevanju od strani širše domovine, ampak prilagajte temu ognju, da se razširi v velik kres, oznanjujoč celi domovini prerojen j e in novo življenje. In ko bo v vsaki koroški vasici vrel neusahljiv in vedno svež studenec narodne zavednosti, izobrazbe in ljubezni do slovenskega jezika, potem se ne bo glasil več iz Koroške obupni klic: morituri vos salutant, ampak krepko iu veselo bo odmevalo po domovini: Korotan gre na dani Blagohotni prispevki se objavijo v slov. listih in se naj izvolijo pošiljati na naslov: iur. Rafko PetriČ, na LeŠah, p. Prevalje, Koroško. Za slov. akad. fer. društvo „Go-rotanu: iur. Rafko Petrič, iur Josip Wieser, tč. predsednik, tč. tajnik. Dnevne vesti. V Ljubljani, 1. junija. — Volitev v LJnbl]anL Sedaj, ko so se valovi polegli, in ko z zmernejšo dušo premotrivamo reči, sedaj šele občutimo, kako krivico so nam hoteli prizadeti naši klerikalni nasprotniki. Skoraj 13.000 narodno-naprednih glasov se je oddalo v naši deželi; za klerikalce pa se jih je oddalo 47 000. Ti zadnji imajo deset državnih poslancev, mi pa samo enega. To je tista pravičnost splošne in enake volilne pravice, — katera se je po dr. Šusteršičevem kopitu za Kranjsko vpeljala! Ker se dr. Tavčar temu kopitu ni hotel podvreči, ga socijalno-* demokratični političarji še danes za-sramujejo. Zategadelj so pa tudi ti socijalni demokrati s svojimi 5000 glasovi na suhem ostali, tako da ima 18000 svobodomiselnih volilcev na Kranjskem pravzaprav samo enega poslanca. Pa še tega nam niso privoščili naši polit čni nasprotniki. V državnem zboru, ko se je kuhala volilna reforma, so se kar cedili od pra-vicoljubja. Vsi enaki! vsakemu svoje! To je bila deviza, katero sta jahala Susteršič in Kramar. In sedaj je ravno isti dr. Susteršič počenjal najgrše surovosti, in z verige je spustil vse najhujše mesarje svoje stranke, samo da bi 18 000 svobodomiselnim volil-cem odjedel še tisto revno zastopstvo, katero jim je pustila volilna reforma. Ue bi imeli kaj pravicoljubja v sebi, bili bi ljubljanski mandat brez boja prepustili naprednim strankam, a požreti so ga hoteli, ker jim je na tem, da bi napredaj aki na Kranjskem politično bili popolnoma brezpravni! Pri ljubljanski volitvi pokazali so se naši „pravicoljubni" klerikalci v ostudni svoji nagoti. Da so se jim pridružili tudi ljubljanski Nemci, temu se ne čudimo, ker ti bornirani ger-mančki pravicoljubja nikdar poznali niso! Vsekako je volilna reforma na Kranjskem skrajno krivična; za 47.000 klerikalnih volilcev je ustanovila poseben privilegij, dočim je 18 000 svobodomiselnih volilcev popolnoma oropala! „Rdeči prapor" pa je še vedno vesel tega položaja, položaja krivice I in političnega ropa! — Preiskovalni sodnik dr. Kaiser je med volilno borbo, prej kot ne na ukaz vlade, skušal pritiskati na naše agitatorje. Klerikalci so vložili vse polno ovadb. Podpisal se ni nihče, ker je bila nevarnost, da bi drugače ta ali oni poštenjak zaga-zil v žaljenje časti. Te anonimne denuncijacije vložile so se iz previdnosti pri vladi, katera jih je energično odstopila sodišču, kjer so padle v roko ravno tako energičnemu dr. Kaiserju. Denuncijacije pa so bile zlagane, ker vse, kar so naši agitatorji storili, storili so v soglasju z dotičnimi volilci. Kakor hitro pa je tako soglasje, ne more biti govora o kršenju volilne svobode. To je pač jasno! Naši agitatorji so se na to soglasje sklicevali, ali dr. Kaiser se je oblastno odrezal: Če bom o vas še kaj takega čul, Vas bom takoj v preiskovalnem zapora obdržali Tako se je grozilo Eliju Piedoviču, kavarnarju Krapešu in drugim. Mi za danes ne pišemo nobenega komentarja. Preiskovalni sodnik, ki par dni pred volitvijo agitatorjem kake stranke grozi s preiskovalnim zaporom, je vsekako nekaj posebnega! Istotako je čudna hitrost, s katero je omenjeni preiskovalni sodnik v ti kazenski bagateli postopal. Anonimno ovadene je mož zasliŠaval celo binkoštno nedeljo. Kavar-nar Krapes n. pr. je bil klican na četrto uro popoldne. Revež se je skliceval na birmo, in da ima ravno binkoštno nedeljo popoldne največ posla. Nič mu ni pomagalo, moral je priti pred vsemogočnega preiskovalca, če ne bi bil prišel orožnik po njega. Vse to kriči po {razjasnilu tembolj, ker je dr. Kaiser strasten nemški nacijonalec, ki je moral dobro vedeti, da se bo njegova grožnja s preiskovalnim zaporom in njegova hitrost "na binkoštno nedeljo — pri tem ali onem tudi napačno tolmačila. Pojasnila torej prosimo! — Nemftko-klerikalno-uradna zveza. Načelnik nemškega volilnega odbo ra za državnozborske volitve v Ljubljani A. Dzimski je priobčil v „Laibacher Zeitung", „Grazen Tag-blattu", „Tagespostiu in — „Slovenou" z ozirom na našo notico „Župan Hribar in Nemoiu izjavo, v kateri v bistvu sicer potrjuje naše trditve, v po- drobnostih pa skuša dejstva zaviti tako, da bi po možnosti prikril svojo blamažo, pred vsem pa, da bi preveč ne kompromitiral pred slovensko javnostjo svojih najnovejših zaveznikov — klerikalcev. Značilno je, da je Dzimskega izjava izšla v graških nemških listih, v ljubljanskem uradnem listu „Laibacher Zeitungu in v — »Slovencu", kar pač dovolj kaže tudi tistim, ki nimajo baš bistrega političnega očesa, da je sklenjena med klerikalci, Nemci in vlado pravcata politična zveza — političen konkubinat. „Slovenec" je iz Dzimskega izjave posebno hlastno pograbil pasus, v katerem zatrjuje načelnik nemškega volilnega odbora, da je rekel županu, da mu ni o zvezi med Nemci in klerikalci ničesar znanega; iz te izjave kuje škofov list kapital, skušajoč ž njo dokazati, da ne more biti govora o kaki zvezi med klerikalci in Nemci, ter se končno celo drzne iz onih Dzimskijevih besed, računajoč seveda na nerazsodnost in omejenost svojih bralcev, napraviti naivno konkluzijo, češ da se „vse „Narodove" laži o dr. Šusteršiču, S. L. S. in Nemcih zrušijo ob tej izjavi." Sicer privoščimo klerikalcem, da se z vso krčevitostjo oprimljejo Dzimskijevih « besed kot edine rešilne bilke, ki jih naj spravi iz zagate radi zveze z Nemci, vendar smo dolžni slovenski javnosti, da podamo avtentično poročilo o onem razgovoru med županom Hribarjem in Dzimskim, ki je predmet Dzimskijevi izjavi in katerega bi „Slovenec" rad izrabil kot edin dokaz za to, da ni nikakšne zveze med klerikalci in Nemci. G. Dzimski je dopoldne 16. maja telefoniral g. prezidialnemu tajniku vitezu Bieiweisu, ako bi mogel z g. županom Hribarjem govoriti, češ da ga je g. župan že dvakrat iskal. G. prezidialni tajnik je obvestil g. župana, da bi g. Dzimski rad z njim govoril, na kar je g. župan določil čas, v katerem je na razpolago gosp. Dzimskemu. Ob določeni uri je prišel Dzimski k županu in njegove prve besede so bile: „G. župan, prišel sem k Vam. ker sem slišal, da ste me iskali." G. župan mu je odvrnil, da se moti, da ga on ni iskal. Dzimski je na to pripomnil, da je županov voz stal pred „Kranjsko hranilnico" in pred njegovim stanovanjem, da so ga njegovi somišljeniki opozorili na to in da je iz tega sklepal, da želi g. župan z njim govoriti. G. župan je Dzimskemu pojasnil, da je bil pri ravnatelju „Kranjske hranilnice" dr. Schoepplu v zadevi prepustitve telovadnice v realki za ožjo volitev, kasneje pa je bil v Hribarjevi tiskarni; obakrat je čakal nanj voz na ulici; končno je še pripomnil, da bi bil vsekakor pustil Dzimskemu na stanovanju svojo posetnico, ako bi ga bil iskal. Razume se, da je g. župan ponudil posetniku stol ter se zapletel z njim v daljši razgovor. Tekom tega razgovora sta se naravno dotaknila tudi volitev in g. župan je napram Dzimskemu pripomnil: „Čemu bi Vas sicer iskal, ko mi je vendar znano, da ste že sklenili zvezo s klerikalci." In na to opazko je Dzimski izrecno priznal, daje dr. Susteršič že preje Nemcem napravil ponudbo glede ljubljanskih ožjih volitev in daje pravkar (16. maja) prejel od dr. Šnster-siča pismo z novimi propozicija m i. — Iz navedenega je razvidno, da so se že 16. maja vršila pogajanja med kleri-ka 1 c i i n N e m c i g 1 e d e skupne g a n a s t o p a n j a pri volitvah in kasnejše volitve so pokazale jasno, da so ta pogajanja imela uspeh in da so dozorela v pravcato klerikalno-nemško zvezo. Takisto pa je tudi razvidno iz razgovora, ki smo ga pravkar navedli in ki smo ga tudi zajeli iz povsem zanesljivega vira, da ne stoji povsem Dzimski-jeva trditev, češ, da je rekel vAtem razgovoru, da mu ni ničesar znanega o zvezi med Nemci in klerikalci. Dzimski sicer ni rekel, da je ta zveza že perfektna, pač pa je izrecno priznal, da se vrše med dr. Šusterši-čem in Nemci tozadevna pogajanja. In da so ta pogajanja imela uspeh, ve vsa javnost. Zato je tudi brezuspešen „Slovencev" trud, da bi ob bilki Dzimskijeve netočne izjave utajil sklenjeno nemško klerikalno zvezo! — Dan sv. Rešnjega Telesa je za bolnika, otroka in nervozne ljudi prava muka. Celo dopoldne ti buta top z ljubljanskega grada, da se treseta zemlja in hiša. Komaj si si malo pomiril živce, pa ti znova tleskne na kaštelu, da misliš, da ti sedaj in sedaj popokajo žile v telesu. Ne vemo, čemu se še vzdržuje ta srednjeveška navada? če hoče imeti naš ljubi Bog buČanje, ima v ta namen boljše priprave od ljubljanskega kaštela. Ali bi ne bila naloga „napred-nega* mestnega sveta ljubljanskega, da odpravi nepotrebno to pokanje, ki druzega ne dokazuje, nego to, da je ljubljanski prvi komandant še vedno dični naš škof Anton Bona-ventura! če pa že ne, pa naj velja enaka pravica za vse! Ako že morajo ropotati mestni topovi na gradu, naj ropotajo tudi pri trnovski procesiji! Trnovska fara je mestna fara v pravem pomenu besede. Zakaj bi se pri njeni procesiji ne kadilo okrog mestnega stolpa na kaštelu! Pri vsaki nespametnosti mora nekaj logike ti-Čati vmes, drugače je smešnost prevelika ! Na delo torej napredni mestni očetje ! Ljubljanski klerikalci mlatijo po vas, ki pa jim na čast streljate z največjih topov! Torej — proč z neumnim streljanjem! — Na izvanrednem občnem zboru slovenskega akad. društva „Save" na Dunaju zbrani svobodomiselni akademiki najodločnejše protestiramo proti nesramnim podlistkom in Člankom „Slovenca", glasila kranjskih katoliških moralistov in poštenjakov. J Ogorčenje naše je temvečje, ker so v svojem strankarskem fanatizmu popolnoma prezrli dalekosež-nost takih infamnih laži in podlosti, katere izrabljajo verno nemški listi kot dobrodošlo orožje proti naši narodnosti. V silni svoji zaslepljenosti začeli so še ostuden boj proti mladini slovenski, ki slučajno ne trobi v njihov rog; z denunci jaci jami prete našim srednješolskim tovarišem in še naše vrlo in napredno ženstvo so oblatili na svoj nizkotni način. — Koleginje in kolegi! Odločno vas poživljamo, da vstrajate v tem boju zoper nasilstvo in narodno izdajstvo in izrekamo vsem svoje zaupanje in občudovanje! — Propali klerikalni kandidat z modriiem. V četrtek proti večeru se je vračala večja klerikalna družba s Posavja domov v Ljubljano. V tej družbi so bili med drugimi tudi propali klerikalni kandidat pasar Krega r , Štefe in Erzin. Moški te družbe so imeli v gumbnicah modriž, ženske so pa bile okićene s šopki modriže-vega plevela. Posebno ponosen na svojo plavico v gumbnioi je bil pasar Kregar, tako ponosen, da je v enomer gledal in bulil oči na modro cvetko, da ni imel niti časa opaziti, kako se mu mimoidoči ljudje sarkas-stično smejo in zbijajo šale in dov-tipe, videč pred sabo korakati propaloga kandidata z znakom vse-nemŠtva na junaških svojih prsih. Neki gospod je ustavil zamaknjenega Kregarja in ga vprašal ponižno, kakor se pristoja, ako se govori s takšno duševno potenco in klerikalno kapaciteto, kakor je pasar Kregar, kako se strinja hvaiisani njegov ra-dikalizem z znakom vsenemštva. Kregar seje pri tem vprašanju mogočno vzravnal, potrkal na široke svoje prsi in zaklical s hreščečim svojim glasom: nKaj vam mar, takile smo mi sedaj!" Prav tako! Kregarja so volili Vseuemci, potem že hvaležnost zahteva, da se jim na en ali drug način oddolži. Zato naj le nosi modriž — svojim voliloem — Vsenemcem v veselje, nam pa v viden dokaz klerikalno nemške zveze! Heilo, Hans Zanker! — Slaba vest. „Slovenčeviu re-dakterji in njih najbližji prijatelji imajo jako slabo vest, kakor se kaže zadnji Čas. Dr. Pegan, sicer jako neznatna osebioa, je bil napaden, kakor pripoveduje snočni „Slovenec". Kdor natančno prebere dotično notico, iz katere gleda samo Peganov stil, vidi, da o kakem napada ni bilo niti govora, ampak da je dr. Pegan srečal i tir i mlade gospode, ki so nekoliko ostro pogledali klerikalnega pedenjčloveka, ki se je teh pogledov tako ustrašil, da je bežal pred njimi. Samo toliko je resnice. Vse drugo kar je v „Slovencu" načvekano v tem oziru, je odveč, posebno pa tisto, zakaj ljubljanska policija ni preprečila, da je dr. Pegan srečal štiri ljudi, ki so sa mu videli „sumljivi". Slabo vest imajo klerikaloi, da za vsakim grmom vidijo zajca in kličejo na pomoč oblastva, ko so sami tako zelo potrebni, da bi jim ta oblastva zavezala jezike, s katerimi opletajo po poštenih ljudeh. — Napredovanje klerikalne moči v Ljubljani je naravnost gorostasno in obliva nas že groza, da nam v najkrajšem Času zraste Čez glavo. Neki tukajšnji klerikalni list, ki kar o vili same neumnosti in omejenosti, piše: „Kregar je imel 14 maja 152(> glasov, 23. maja pa 2105. V enem tednu je naša stranka v Ljubljani napredovala za 600 glasov. To je lepo znamenje za prihodu j ost." Kot prijatelji resnice moramo v ložje umeva-nje tega silnega napredovanja klerikalne stranke v Ljubljani pribiti znova, da je tistih 600 glasov dobil Kregar od Nemcev, ki so se z vsemi štirimi pehali za mon-štrancarja, da bi čim žive j še označili klerikalno -nemško zvezo, ki naj bi se vprav z imenovanimi volitvami utrdila tako, da bi „držala" za vekomaj. Pravimo pa k gori omenjeni notici: Škoda, da se niso vršile ožje volitve vsaj v juniju. Ako je Klerikalna moč v Ljubljani v enem tednu napredovala za 600 glasov, bi jih do junija spravili gotovo Še 600 skupaj, če drugih oseb ne, pa tistih, katerih legitimacije so ostale na magistratu. Hribar bi potem moral pasti! Premalo ste molili, pa vam bog ni dal sreče ! No pa upajmo za prihodnjič! — Klerikalci so bili tako gotovi zmage v Ljubljani, da so dali napraviti črno mrtvaško krsto, ki so jo nameravali, Čim bi bil izvoljen Kregar, v zmagovalnem sprevodu voziti po mestu v znak, da je s Hribarjevim porazom bila na vsej črti ubita in za vedno pokopana narodno-napredna stranka na Kranjskem. Ker so se tako grdo vŠteli v svojih računih, so kar zdivjali, ko se je ljubljanska volite v završila s sijajno zmago narodno-napredne stranke, in njih živoi so se tako razgreli, da še sedaj besne v onemogli jezi kot blazni derviši, čuje se, da imajo dotično krsto shranjeno v „Unionu". Naj jo le shranijo tako dolgo, da bodemo v njo položili Šu-steršičevo gospodstvo, ki mu je baš pri končanih volitvah jela biti zadnja ura. "Klerikalna požreftnost. Da so v Ljubljani tako grdo pogoreli, mnogim klerikalcem še zdaj ne gre v glavo, ko je vendar „Slovenec" tako za trdno prorokoval, da bo poražena liberalna stranka vse povsod po Slovenskem. Te dni je pa neki naš pristaš razjasnil nekemu klerikalcu to uganko takole: Klerikaloi ste bili preveč požrešni. Vse ste hoteli imeti sami, niti enega poslanca niste nam privoščili. Ker ste se pri tem skrajno prevzetno obnašali in povzod pravili da ste nepremagljivi, poslal je bog svojo šibo nad vas in dal županu Hribarju, da vas je pogazil. — Klerikalec verjame to toda le pod pogojem, da bo pri prihodnjih volitvah zmagala povsod krščanska misel. — I kajpada bo! — K]e so ostali »katoliški" VOlilci? Na shodih v „Unionu" je bilo pred volitvami vedno po 2000 do 3000 ljubljanskih „katoliških" volilcev, kakor je bilo drugi dan brati v „Slo-vencu", ki poroča vedno čisto resnico, 14. maja so se pa ljubljanski „katoliški" volilci silno skrčili, komaj 1500 jih je bilo. Vprašanje nastane: zakaj se je toliko „katoliških" volilcev skuj al o, da niso hoteli iti volit Kregarja v obrambo svete vere, ki je v Ljubljani, v toliki nevarnosti? Ali pa ti ljudje sploh niso bili volilci? — „Ljubi svojega bliinega, kater sam sebe" je učil Krist. Glasilo S. L. S. „Slovenec" pa kaže na volilce, kateri se niso pehali za njih Kregarja, ali se sploh niso udeležili volitev, kakor na zločince in kužne, katerih naj se ljudje ogibajo. Uničiti namerava sedaj po izgubljeni ljubljanski bitki vsakogar, sosebno pa še male obrtnike, katerim so po shodih kanditatje S. L. S. obetali pravi paradiž! „Slovenec" od torka spravil se je zopet Čez edina Kregarjeva konkurenta njegove obrti. Obglodava popravek pasarja gosp. L. Tratnika in šČuje proti Tratniku kar se da. To je naravnost bojkot. Klerikalci so tudi do zadnjega izostali . iz Tratnikove jako renomirane gostilne. Naj to uva-žujej o napreduj aki. Kregar porablja in zlorablja priliko, da bi se sploh znebil konkurentov. — Dokaz tega je, da je „Slovenec" pribil tudi g. Zadnikarja, tretjega pasarskega mojstra, na oder zločincev, kateri ne malikujejo Kregarja. Očita mu: nres-nici na ljubo povemo, da ni bil nasproten kandidatu S. L. S. Kregarju samo pasar g. Tratnik, ampak tudi pasar g. Zadnikar." Resnica je pa, da se Zadnikar sploh še nikdar ni udeležil nobenih političnih volitev bodisi občinskih, deželnih ali državnih. „Slovenec" napada Zadnikarja samo za to, ker je pasar, da bi mu odžrli tudi zadnjega odjemalca v prid Kregarju. — Klerikalni tatovi časti naših deklet so še vedno na delu. Tako prinašata „Domoljub" pod odgovornim uredništvom katoliškega duhovnika Načeta Žitnika in „Naša moč" pod odgovornim uredništvom „državnega poslanca" Jožefa Go-stinCarja skrajno zaniČljivo in sirovo ter naravnost barabsko notico o sprevodu v proslavo Hribarjeve zmage. Predvsem seveda napadata poštena dekleta na najnesramnejši način, pa tudi g. Predoviču privoščita krščanski priimek. Ali mislita Žitnik in GostinČar, da ju ne more doseči roka pravice, če ju je nekaj nezavednih volilcev izvolilo v državni zbor ? Bomo videli! — Zasramovanje slovenske trobojnice. Znano je, kako so klerikalni divjaki pri g. Kosmulcu na ljubljanskem barju strgali slovensko tro bojnico, ki je visela v znak zmage župana Hribarja na visoki smreki pred hišo, in jo vso razrezali, nato pa še hlapca pretepli, ker je obsojal njih početje. „Domoljub", list slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo, pa imenuje slovensko trobojnico plenico in pravi, da je Čast za klerikalne tolovaje, da so jo strgali in razrezali. Tako morejo pisati samo tisti ljudje, ki jim je narodnost mar le v toliko, da si iz nje kujejo korist, sicer so pa brezdomovinci prve vrste. Škandal, da imamo med Slovenoi take ljudi, ki pljujejo na slovensko zastavo, ki je vsakemu izmed nas sveta stvar! — Kdchler na izletu. Marsikaj se je že Čulo o dičnem trnovskem Kahlarju. Bodi naj še to vprašanje nanj dovoljeno: Gospod Kochler, dajte radovedni javnosti pojasnila, kaj Vas je tiralo meseca aprila na „trudapolno" pot proti Preserju. Kaj ste iskali v družbi treh devic v pozni nočni uri na južnem kolodvoru? Kak je bil opravek, da ste se trudni povrnili potem ob peti uri naravnost k oltarju ? — Slab poklon je napravil neki gorenjski kaplan ljubljanskemu škofu, ki je prišel v njegovo faro pridigo vat. V „Domoljubu" je napisal, da „na-stopa na prižnici kakor kak prerok stare zaveze." Kakor se bere, so bili preroki stare zaveze okorni in nerodni v svojih izrazih ter primitivni v obnašanju, zato pa toliko bolj domišljavi in naduti. Gorenjski kaplan se v svoji primeri ni prav nič zmotil, ko je prispodobljal svojega škofa s preroki stare zaveze. Samo tega ne vemo, Če so tem prerokom tudi tako čepice letele z glave kot ljubljanskemu škofu njegova, kadar pride v prav posebno ekstazo. — Se ne bo nihče trgal za to. „Lažiljub* piše: „Mi bodemo odločno zahtevali od dr. (?) Žitnika, ki smo ga volili, da pokaže vsakemu liberalcu vrata, ki se k njemu oglasi v kaki stvari." Po našem mnenju se Žitni-kovim volilcem in nevoliloem ne bo treba prav nič pretepati, koliko bodo dobili od Žitnikovega poslanstva. Žitnik se bo za svoje volilce menil to- liko kot doslej, to je prav nič, ampak bo na Dunaju le pisal poročila Zt „Slovenca". Torej gospodje, le nft preveč razburjenja, da bi kak nekle. rikalec kaj dobil od Žitnika, ko še na vas ne bo nič prišlo! — Kako so agitirali I Med kaplane, ki so za dobo volilne b rb« obesili svoje svečeništvo na kol in ^ posvetili povsem agitaciji za pošten, jakoviča Gostinčarja, je prištevati tudi kaplana Pravharja na črnem vrhu. Ta duhovni gospod bi pač i ozirom na svojo preteklost najbolje storil, da bi se skril v najtemneje kot svoje fare, a mora nositi svoja maslo na solnce rad ali nerad, ker je sicer njegova duhovska karijera zapečatena. Saj nič ne de. Če se odkrivajo še tako slabe strani klerikalnih petelinov, vse se jim pregleda, da so le dobri agitatorji, to je danes edina potreba kranjskemu katoliškemu duhovniku. Iz Pravharjevega agitac. nega delovanja sporočamo sledečo dogodbico: V soboto pred volitvijo je prišel ob 10. uri zvečer kaplan Pravhar ves blaten, na glavi potolčen in kar je ob tej uri naravno, tudi sladko ginjen k nekemu naprednem* volilcu v črnovrŠki občini. Starega našega moža je pozdravil kaplan i besedami: „Vi ste liberalec!" na kar mu je naš volilec odgovoril, da je še vedno pri isti veri, ki jo je prejel od svojih prednikov. Kaplan v svoji nadutosti nadaljuje: „Kako boste volili?" Volilec mu odgovori, da .«« nima ničesar v rokah. Pravhar pa mu odgovori, da je zanj že vse iu-gotovljeno, naj pošlje le svojo ženo iskat. Ker je bil kaplan ves 'razpras-kan po glavi, se ga vpraša, kaj ma vendar je. Pravhar pa pravi, da ji bil bolan in so se mu napravili izpuščaji, to pa si je kaplan le t zadregi izmislil, bolj verjetno je, da se ga je kaplan navlekel do dobra in v temni noči z glavo iskal glasovnic. Ob slovesu prosi kaplan za [dežnik, ki se mu tudi posodi. Drugi dan gr« žena po glasovnico in sprejme jo popisano. Obenem pa prosi kaplana, da vrne izposojeni dežnik. Kaplan pa o dežniku ni vedel ničesar, šele ko mu je žena bolj natanko opijala dogodek prejšnjega večera, se je kaplan spomnil na svoje agitatorsko potovanje, a dežnika ni prinesel jdomov Treba mu je tedaj bilo odšteti 4 K za v pijanosti izgubljeni dežnik. To dogodbico pripovedujejo zdaj črno-vrški farani o svojem dobro rejenen kaplanu in marsikak dovtip ss napravi iz njegovih izpuščajev. Pa recite, da nimamo vrednih božjih namestnikov! — Klerikalna zavijanja. Pra? po klerikalni navadi je zavil „Lažiljub" poročilo o vohlnem shoda kmetske stranke v Vipavi: „Dekleva je pripeljal vojsko rokovnjaČev i Pivke. Kdor je zavpil: „Živio Žitnik!", je bil pobit s kolom ali pa vržen i glavo ob zid." Sploh da so se pristaši kmetske stranke obnašali, kot bi bili obsedeni. Tako „Laiuijub* Kdor pa se je udeležil imenovanega shoda, ve, da so bili pristaši kmetske stranke malo pred odhodom iz Vipave od zapeljanih klerikalnih fantalinoi napadeni s kamenjem, in da m je nahajalo na primer več Postojneev radi tega v precejšnji nevarnosti, kar pričajo rane, ki jim jih je zadala četa najetih zapeljanoev. S kamenjem v roki in z lažmi v ustih nastopa klerikalna družba in skuša tako uničiti, prav po srednjeveški navadi , vsak poskus, da bi si otresel kmetski stan težki jarem klerikalnih izkoriščevalcev. Da se more take reči javno razširjati s pomočjo časopisov, je pa treba, da stoji časopis pod varstvom neodgovornega urednika, kakor ga ima ravno „Lažiljub". Taka stranka, ki skuša uničiti svojega političnega na* sprotnika s patentiranim kradenjem dobrega imena in z razširjanjem vseh mogočih laži, naj bi imela s kmett p oš ten e namene!? — Bera, bera je v nevarnosti, pa ne vera! — Na Slapu pri Vipavi so naprednjaku v proslavo Hribarjeve zmag' zažgali velikanski kres, a domači pevoi so z lepim petjem proslavljali zmago napredne misli. Klerikalni baoki so se ta večer s svojim oznanjevaloem MT Dati« v prilogi. "VI 2. Priloga »Slovenskemu Harođn" »t 125, toj 1, jnaila 1907. sovraštva poskrili. Nikar naj ne misli Daž posvečeni povzročitelj različnih jdražb, da je sedaj vse pri kraju. O De! Mi slovenski naprednjaki boČemo nadaljevati energičen boj, in sicer do skrajnosti. Videti hočemo, kdo končno jujaga. Daleč, grozno daleč so zabredli naši duhovni od sv. vere iz prvotnih naukov Kristovih. To vidimo vsak ča^. ko skrunijo božje hrame, hiše molitve s svojimi hujskajočimi poli-ticn mi propovedbami. Moja hiša je b molitve, vi pa ste jo storili v fofOi razbojnikov, je rekei Kristus, xze. korobač in izgnal iz templja prodajalce in kupčevalce. Kaj bi rekel sedaj, ko bi prišel na svet? Vzel bi palico in bi jih pošteno namlatil, češ, jaz sem rekel: pojdite po vsem svetu, BČite vse narode, ne pa, delajte zdra-Žbe in preklinjajte svoje politične nasprotnike. Ljudstvo slovensko, spoznaj vendar enkrat svoje osrečevatelje! Otresi se teh spon in misli s svojo glavo! Ni daleč ona doba, ko bo brezuspešna taka gonja, kakršno so sedaj uprizorili duhovniki. — Profesor Robič in — učitelj s tvo Iz slovenjegraškega okraja se nam piše: „Slov. Gosp." z dne 28. maja t. i. očita ljudskemu učiteljstvu grdo nehvaležnost, Češ, daje agitiralo proti RobiČu, ki je kot kandidat .Kmetske zveze" — kakor znano — od zadnji državnozborski volitvi tako imenitno propal. — če je Robič kot eželni poslanec sprožil kaj v prilog ljudskemu učiteljstvu, potem je bila to njegova dolžnost in učiteljstvo mu tozadevno gotovo ni nikoli ničesar učinilo, kar bi moglo biti podobno — nehvaiežnosti. A daje bilo zdaj učiteljstvo proti njemu ter tudi biti moralo: to je jasno kot beli dan in ni moglo biti drugače! — Mož, ki je imel mežnarje kot agente ter pustil po njih udrihati po šoli in ;:i:eljstvu : mož. ki je — sam učitelj — prisegel na program „Kmetske zveze", one klerikalne stranke, ka-lera se je javno izrekla za petletno šolsko obveznost; — pač ne more pričakovati, da se bode zanj esoiiralo učiteljstvo. To bi se reklo pljuvati v lastno skledo! — Da pa .Slov. Gosp.a to samo ob sebi umevno vedenje učiteljstva sedaj izrablja v neopravičeno natolcevanje, nas pač kar nič ne iznenadi; kajti tega po-stenjakoviča poznamo že zdavnaj in dobro vemo, da mu je največja naslada, učiteljstvu katero zasoliti. A učiteiistva to kar nič ne skeli. Zato pa le še urno dalje tako! Čim bolj bo-dete mahali po nas, tem tesneje se bodemo združevali in tim bolj bo-dete Čutili naš odpor. — Ljudski učitelj. — Kutarji in dr. Benkovič. Od Save se nam piše: V Rajhenburgu je — kakor znano — samostan molčečih in abstinentnih trapistov. Ti kutarji po predpisih svojega reda sploh ne smejo imeti stika z vna-njostjo! A za Benkoviča so šli vendar v ogenj ! 34 jih je prišlo zdravih na volišče, a pet bolnih so priti -rali tja. Tedaj 39 glasov kutarskih je dobi! dični Benkovič. Vidi se, kako po božji volji poslanec je postal dr. Ivan, kandidat „Kmetske zveze" ! A presneto trda mu je šla vkljub „ljudski voljia ! Nemčurji in kutarji odločili so usodo — kmetov. To je torej pristen nas „kmetski" poslanec, zna-čajen naš katoliški Benkovič, pravi pravcati — ptič. Amen! — Pridiga žalskega župnika na binkoštno nedeljo. Žalski župnik Koren je povedal približno to-le : Sveti duh vas je zapustil, moje besede padajo na nerodovitna tla, prišli smo tako daleč, da se vse neha. Kako sem se trudil za vas, kakšno cerkev ste imeli poprej, postavil sem vam krasni božji hram in kje je vaša hvaležnost ? 44 let službujem in nisem neroden človek, cesar mi je podelil zaslužni križec, a vi ste mi dali kamenja. Napadli ste me s kamenjem, da bi me kamnali kakor sv. Štefana. Dva dni ste sedaj kričali in razgrajali, kakor divjaki, slabši ste kakor culukafri. V smrtni nevarnosti sem bil jaz in moja družina. Kadar kdo amrje, mu prijatelji venčajo trugo, * jaz pa nečem od vas vencev na frugo, dati mi morajo na njo kamen ni enega pod glavo in se mora tudi a*pisati, da bodo še po več kot sto letih vedeli, kakšni ste bili vi. Priob-čujemo to „pridigo" brez komentarja, je odgovoril občinski zastop v svoji seji dne 29. maja v daljši resoluciji, v kateri najostreje obsoja navedene župnikove besede. — Oiabnoat in ninavščlna pri ljubljanskih nunah Poroča se nam NaduČitelj z dežele je poslal pred kratkim k ljubljanskim nunam svojo odraslo hčer, da bi se izobrazila za vstop v preparandijo. Za hrano in stanovanje je ^častitljiva mati" zahtevala na mesec 40 K in oče jih je pošteno naprej plačal, — obleko in perilo pa je prineslo dekle v predpisanem številu seboj. — Priprosto a moderno oblečeno dekle in poleg tega še nekoliko plaho, se pa „čast it i m frajlam in materam nunam" ni nič kaj dopadlo, in prezirale in zanemarjale so jo, kolikor so jo mogle duševno kot telesno. Niso jej hotele dajati o vsem potrebnega pouka in ž njo celo ne občevati, a tudi „te-lesna hrana" je bila zanjo nekako posebej preparirana; zjutraj je dobila beraški porcijonček kave, opoldne revno kosilo, zvečer pa nekoliko preostale juhe s — kruhom. Dekle sicer doma lepo vzgojeno pa je v svoji pošteni duši bilo užaljeno, ko je opazilo, da jo celo v teh „Častitljivih družbah" od „zgoraj doli" merijo, pa tudi povsod prezirajo in ogibajo, in obvestilo je o tem očeta. Le ta je prišel in vzel hčer iz samostaua. Dobil je hčer nazaj in tudi denar, seveda, kar ga je preveč plačal; ko je pa častni materi" povedal vzrok, zakaj vzame hčer ven in da jo bo dal v višjo dekliško šolo, je pa ta pobožna ženska zarentačila: „Eh, le vzemite jo ven, manjka se nam — boljših! Pa nemški mora znati!" — To je tista samostanska krščanska ponižnost, ki jo okusi vsakdo, kdor ima s „sve-timi" redovnicami kaj opraviti. — Prešeren v srbskem prevodu Mladi srbski pesnik in izvrstni prevajalec s slovenskega jezika na srbski Vlada Stanimirević je prevel po raznih listih več pesmi našega pesnika Franceta Prešerna. Sta-nimirovie bo te pesni zbral, jih po-polnil s prevodi ostalih Prešernovih pesmi ter izdal celotnega Prešerna v posebni knjigi, ki se že pripravlja za tisk. — Simon Gregorčičeva javna Čitalnica se otvori prihodnji teden. Čitalnica se nahaja v Vegovih ulicah štev. 2. — Sestanek slovenskega in češkega ženstva v Pragi. „Splošno slov. žensko društvo" poživlja iznova svoje cenjene Članice in prijateljice društva, naj se udeleže o priliki vse-sokolskega zleta v Pragi sestanka češkega in slovenskega ženstva. Vožnja velja tja in nazaj v III. razredu 22 K, v II. 43 K. Tudi za stanovanja so že preskrbele gostoljubne Čehinje. Vendar je nujno potrebno, da se zglasijo udeleženke vsaj do 10. junija, ker sicer se bodo oddala stanovanja drugam. Kot vstopnice k vsem sokolskim prireditvam se dobe legitimacije po 4 K za osebo Katera izmed dam se želi udeležiti teh prireditev, naj blagovoli vposlati bla-gajničarki „Splošnega slov. ženskega društva" gospodični A. Kadivec (Ljubljana, Prešernove ulice) 4 K, da jej društvo preskrbi legitimacijo. Ker je teh legitimacij le še malo na razpolago, naj bi se udeleženke čim preje zglasile. — Na razna vprašanja z dežele odgovarjamo, da se vrši sestanek, ozir. sokolski zlet koncem junija in prve dni julija t. 1.: od 28. junija do 1. ali 2. julija. Sicer pa opozarjamo na tozadevne notice v „Slovenskem Narodu". „Slovenski Gospodinji" in „Slovenskem Sokolu" štev. 4. in 5. — Družba sv. Cirila in Metoda V Ljubljani je poslala vsem svojim podružnicam okrožnico, v kateri opozarja podružniška načelništva, naj nemudoma skličejo letne zbore svojih podružnic, ako se to za letos še ni zgodilo. Letni zbor mora izvoliti novo podružniško načelništvo in pa zastopnike za veliko skupščino ter oboje naznaniti vodstvu do konca junija; h krati je treba, ako se še ni zgodilo, predložiti račun za 1. 1906 ter število udov v tem Jetu. Le one podružnice, ki pošljejo vodstvu dotična naznanila, prejmejo „zglasnice" in „glasovnice" za veliko skupščino. Ako bi torej prvomestnik kake podružnice prezrl ali odložil to okrožnico, ker ima morda mnogo drugih opravil, naj ga pravočasno opozore in podpirajo ostali udje podružniŠkega načelništva, ali — če treba — tudi druŠtveniki, da podružnica ne izgubi pravice do zastopstva na veliki skupščini. V izpopolnitev okrožnice in splošno znanje priobčujemo glede na veliko skupščino še sledeče: Posvetovalno in glasovalno pravico na veliki skupščini imajo: 1.) Častni družbeniki, pokrovitelji, udje družbenega vodstva, nadzorni-Štva in razsodništva. Ti prejmejo „zglasnice" in „glasovnice" nepo-srednje od družbenega vodstva. Svoje pravice morejo izvrševati le osebno. Namesto sebe pooblastiti ne morejo nikogar. Ako je pokrovitelj pravna oseba n. pr. kaka podružnica, društvo ali kakršnakoli skupina, naj se vodstvu od pristojne stvari naznani zastopnik ali zastopnica pokroviteljnine, ako ni to že razvidno iz zadnjega koledarja — Vestuika. 2) Podružnični zastop-Njibovo število se določi po m številu družbenikov tako, da je po en zastopnik na vsakih 50 družbenikov, kateri so v minulem letu izpolnili svojo dolžnost, Štejejo se: a) vsi pokrovitelji, vpisani pri dotični podružnici; b) še živeči ustanovniki in letniki, kateri so plačali letnino za minulo solnčno leto 1906; letniki, kateri pristopijo letos, pridejo v poštev Šele prihodnje leto, ker se na veliki skupščini poroča in polaga račun za minulo leto. Podporniki se pri določevanju zastopnikov za veliko skupščino ne štejejo, ker se ti po § 5. udeležujejo samo zborov svoje podružnice kot poslušalci. Ako število tako določenih družbenikov ni višje od 50, dobi podružnica enega zastopnika, ako je družbenikov 51—100, dobi dva itd. Podružnice, katere za 1. 1906 niso poslale nikakega prispevka, se štejejo med speče in ne morejo biti zastopane na letošnji veliki skupščini. Skrbe naj, da se kmalu predramijo. „Zglasnice" in „glasovnice" za podružnične zastopnike se pošljejo na-Čelništvom podružnic. Od teh jih dobe zastopniki, izvoljeni na podružničnem letnem zboru. Ako se pri kateri podružnici ne ganejo doslej vpisani fun-kcijonarji, ker morda ne morejo več delovati za družbo, ali Če pravijo, da so odstopili, pa jim niso bili izvoljeni nasledniki, prosi družabno vodstvo, naj katerikoli prijatelj slovenske mladine v dotičnem kraju pregovori nekdanjega podružničnega prvome-stnika ali njegovega namestnika, da skliče podružnični letni zbor. ki naj izvoli nov odbor. Ako je v odboru le ena delavna moč, lahko iz speče postane vzgledno delujoča podružnica. Podružnični letni zbor je sklepčen ob vsakem številu družbenikov, ako je bil vsaj 8 din poprej sklican in naznanjen, kakor je krajevna navada, o.) Pooblaščenci. Podružničnim zastopnikom je dovoljeno pooblastiti namesto sebe kogarkoli izmed družbenikov. Vendar en pooblaščenec ne more za druge podružnice oddati več glasov, kakor 5; od zastopnikov svoje podružnice pa tudi več. Pooblastilo pa pora biti od pooblaščenca podpisano, kakor je označeno na „zglas-niči". Le pravilno izpolnjene in podpisane „zglasilnice" ter „pooblastila' dajejo udeležencem velike skupščine posvetovalno in glasovalno pravico. —Angleški žurnalisti na Kranjskem. Na povabilo c. kr. železniškega ministrstva pride družba angleških žur-nalistov po svojem potovanju po Dalmaciji in Bosni dne 5. junija tudi na Kranjsko. Gostje dospejo s posebnim vlakom ob tri četrt na osem zvečer v Bohinjsko Bistrico, kjer jih na kolodvoru sprejme odbor Kranjske deželne zveze za tujski promet in društvo za privabitev tujcev v Bohinju. Na pripravljenih vozovih se potem odpeljejo k Bohinjskemu jezeru v prenočišča in sicer v turistovskem hotelu ter v vilah Pire in Prosenc. Ob 9- uri imajo skupno večerjo v hotelu Sv. Janez. Drugo jutro napravijo na vozovih izlet ob jezeru k slapu Savice ter imajo ob povratku zajtrk v turistovskem hotelu. Povrnejo se zopet v Bohinjsko Bistrico in od tu s svojim vlakom na Bled, kjer se odleži njih prtljaga. Izstopijo potem okrog 2. ure popoldne na postaji Dobrava, kjer jih sprejmeta društvo za povzdigo tujskega prometa na Bledu in društvo za privabitev tujcev v Gorjah, obe društvi korporativno v narodnih nošah. Stregla jim bodo blejska in gorjanska dekleta v narodnih nošah. Potem se dopeljejo na vozovih na Bled v hotel »Louisenbad«, kamor dospejo okrog 5. ure popoldne. Ogledajo si Bled in različne zabave, ki se njim na čast prirede. Slavni pevski zbor »Glasbene Matice« bo imel koncert v zdravniškem domu, dočim bo v zdravniškem parku igrala godba. Ob 8. uri zvečer priredi društvo za povzdigo tujskega prometa gostom na čast v Lujizini kopeli slavnostno večerjo. Po večerji se razsvetli jezero, otok, grad, zdravniški dom itd. Gostje se bodo lahko vozili na čolnih in moški pevski zbor bo na ladji na jezeru zapel nekaj narodnih pesmi. Drugo jutro se gostje odpeljejo dalje na Koroško. — Vse prireditve na čast angleškim žurnalistom vodi in nadzoruje »Deželna zveza za tujski promet na Kranjskem«. — „Ljudski tabor11. Velika vrtna veselica pevskega društva „Ljubljanski Zvon" se pod gorenjim naslovom vrši jutri na vrtu „Narodnoga doma" s prijaznim sodelovanjem si. tamburaškoga zbora „Zarjau, si. „Društvene godbe" in pevskega zbora „Ljubljan- I ski Zvon". Spored: Godba, petje, tambur anje, zgodovinski- muzej, „The Royal Viou (kinematograf), srečolov, šaljiva pošta itd. Po končanem sporedu v areni ples. Začetek ob štirih popoldne. V slučaju neugodnega vremena dne 2. junija se vrši veselica istotsm nedeljo pozneje, dne 9. junija. Vstopnina 40 vin. Cenjeni podporni Člani in otroci do 10. leta so vstopnine prosti. Prireditelji so nabrali pri požrtvovalnih slovenskih narodnih trgovcih nad 300 najrazličnejših krasnih dobitkov za svoj srečolov, tako da bodo srečolovci imeli na vsak način veliko in lepo srečo. Na zgodovinski mu%»j opozarjamo znova, kajti nudil bo izredne presenetljivosti. Razen že omenjenih črevljev iz predpotopne dobe, Diogenove svetilke, toaletne mize Agripine, hlač Karla Velikega, pisma Kare Mustafe iz Ljubljane svoji ženi na Turško, okostnjaka Čibrovega Jaka, treh zdihljajev iz najnovejše zgodovine bo videti v tem muzeju Mojzesovo palico, Rotšildov ficek, demona alkohola, egiptovsko temo, črnuškega Bismarcka, spomine na volilni boj, pruske finance 1870. leta, nemški zemljevid od Bel ta do Adrije, krono sv. Treh kraljev, pero arhangela Gabrijela itd. Kazat pride te znamenitosti pariški profesor J. Valois, ki se je danes popoldne pripeljal v Ljubljano in bo jutri dopoldne pripravil vse potrebno za svoje razkazovanje. Kinematograf The Royal Vio se je oskrbel z najboljšimi in najin-teresantnejšimi ter povsem novimi slikami in prizori, ki bodo gledalcem skozinskoz ugajale. Na ljudski tabor prideta tudi cigan in ciganka proro-kovat samo srečno prihodnjost iz kart. Restavrater g. Kržišnik bo postregel kakor navadno točno in ceno svoje goste z izborno kapljico in izvrstnimi jedili in bodo ceniki jedil in pijač razobešeni po vrtu. Ker bo vrt okrašen z zastavami in lam pij oni in ker se je odbor potrudil, da čim najbolj zadovoli posetnike svoje veselice, pričakujemo, da bo obiskana v kar najlepšem številu. Vsem, ki so veselja in razvedritve željni velja torej deviza: Jutri popoldne na „ljudski tabor" v „Narodni dom"! — Pisarniški olicijanti in pomočniki se še enkrat apozarjajo na jutršnji osnovami občni zbor, ki se vrši v hotelu „Ilirija" ob treh popoldne, ne ob dveh, in sicer zato, da bo mogoče se zbora udeležiti tudi kolegom, ki pridejo s popoldanskim vlakom z dežele. Med drugim se bo tudi razpravljalo o predlogu centralne zveze na Dunaju glede spremembe zakona v toliko, da se uvrste ofici-jantje v XII. činovni razred c. kr. državnih uradnikov. Ta predlog se ima odobriti od vseh deželnih društev, da ga bo mogoče nato predložiti kot enotno zahtevo vseh avstr. kolegov novi državni zbornici v rešitev. Zatorej, tovariši, pridite v svojem lastnem interesu polnoštevilno na zborovanje. — Na adreso sanitetne oblasti. Po najnovejših odredbah (koga?) se prostori finančne direkcije snažijo vsako leto samo po enkrat, dasi je bila preje navada, da so jih snažili po dvakrat, kar je bilo gotovo skrajno malo. Ker se prostori snažijo samo enkrat na leto, je gotovo, da se nabere v 12 mesecih v njih toliko nesnage, da bi jo bilo treba skoraj s krampom odkopavati po tem terminu. Posebno likvidatura računskega oddelka je v takem stanju, da kriči to „stanje" po sanitetni oblasti, naj vendar prisili „prizadete" kroge, da bodo gledali vsaj nekoliko na snažnost uradnih prostorov, ki so v uporabo strankam in uradnikom, ki morajo dihati v se smrdljivi zrak in se okuževati. Upamo, da te besede niso zapisane brez uspeha! — Apel na dobrosrčne someščane. Vsled dolgotrajne bolezni je neki ljubljanski obrtnik, ki je rodbinski oče, prišel ob ves zaslužek in se nahaja v največji bedi. Mož je bil vedno zvest pristaš narodnona-predne stranke. Pri minuli državnozborski volitvi je vzlic bolezni zapustil posteljo in prišel volit narodno-naprednega kandidata. Darovi za tega moža, čigar naslov se izve v našem uredništvu, se bodo izkazovali v „Slov. Narodu". — Slamnati papir se podraži za 10%! Češ, da so se podražile sirovine in pomožni materijal. — Jakob Gantar, graščinski vrtnar na Fužinah pri Ljubljani je praznoval 21. maja t. 1. 561etnico svojega službovanja. Prišel je v službo h g. Terpincu kot ltiletni deček in ni pretrgal niti enega dneva svoje službe. Park okoli graščine in spodaj ob Ljubljanci proti Studencu daje izletnikom ob vročem poletnem času prijetno hladno senco. Ta park je vsadila vsega njegova spretna roka. Doslužil je v tem Času tri gospode; g. Terpinca, g. Baumgartnerja in g. konzula Baumgartnerja. Že parkrat je občina storila korake, da bi se dalo kako odlikovanje temu poštenjaku, a stvar še vedno leži nekje v povojih. Kje, se ne ve. — Bog živi vestnega služabnika še mnoga leta. — Gostilna Bolničar v Šmartnu ob Savi je zopet otvorjena. Opozarjamo ^ na njo narodno občinstvo v Ljubljani in okolici. — NaalOV c. in kr. dvornega zal aga tel j a je podelil cesar posestniku in opekarnarju g. Karlu Jelovšku na Vrhniki. — Popolno koncesijo za vsa zidarska dela si je pridobil gospod Ivan Ogrin, zidarski mojster na Vrhniki, kar pove današnji oglas. — Gospodov dan. Povsod praznujejo slovesno praznik „sv. reŠ. Telesa", v Št. Lovrencu so pa v fa-rovt mleko znašali in »puter1 fabricirali, da je kar gromelo po vasi. Ali ne velja za župnika Oblaka zapoved: „Posvečuj praznik". — Kdo je plačal orgije ? šent-lovrenska fara je žrtvovala okrog 2000 gld. za nove orgije. Sedaj jih lomi od jutra do večera neko človeČe iz Češnjice šendvidske fare. Povemo mu na vsa usta, da naša cerkev ni šola za organiste. Če nima Še dovolj študij, naj gre z „Marijnarcami" v šentvidski magazin, pri nas ne bo tlačil orgelj. To pa kar najhitreje, kajti odkar gospodujejo v Št. Lovrencu oblastni Oblak, so brce in klofute tako pogoste prikazni, da jih nosimo na koše v Trebnje k s o dni j i na razpravo. LoČan. — Strela zadela dva človeka. Dne 29. maja je bila na Krki huda nevihta s točo, katera pa ni napravila posebne škode. Pač pa je ubila strela posestnika Damijana Koprivca iz Ilove gore št. 23, kateri je bežal s svojo ženo pod neko hruško. On je bil takoj mrtev, žena pa se je čez kako dobro uro zavedla in šla sorodnikom naznaniti grozno vest. Sedaj je tudi ona v nezavesti in ni upanja, da bi ozdravela. Zapustil je Štiri nedorasle otročiče. — V Krko je skočila 321etna Marta Stepušin iz Dolnje Kopčine okraj Pisarovina na Hrvatskem in stanujoča pri bratu Letkoviču v Vrhovski vasi pri Kostanjevici. Ne-srečnica je utonila. Izvršila je samomor, ker je izvedela, da živi njen mož v Ameriki z drugo žensko. Najbrž se ji je zmešalo. — Odbor novoustanovljenega »Belokranjskega Sokola" se je konstituiral takole: D a n i j e 1 M a k ar, starosta; Jak. Fran z, podstarosta; Leopold Morela, tajnik; Anton Muha, Rado Predalič, Julij Kopinič, Oton Kopinič in An t. Raj mer; namestnik Franc Kre-mer ml, pregledovalca računov: Alojzij Kobe in Uroš Štefa-no vič. — „Vipavska šolska mladina" priredi v nedeljo, dne 2. junija t. 1. v dvorani v Tabru veselico. — Strela je ubila v Št. Pavlu pri Celju dve kravi v hlevu, v katerega je udarila, dekle pa, ki je molzlo, samo omamila. — Na Ostrožnem pri Celju je ubila strela pod kozolcem stoječega konja gosp. Fazarinca. Hudo je ošinila po eni strani hlapca, da bo težko ostal pri življenju. — Z voza le padla v Zabu-kovju pri Celju delavka Frančiška S a j o v i c in si pri tem zlomila vec reber ter se potolkla po glavi. — Koparski napad. V takozvanom „ hudičev em grabnu" pri Celju je napadel neznanec nekega gimnazijca z besedami „ denar ali življenje" in ga zabodel z nožem. Vendar se je ranjencu posrečilo ubežati pred zločincem. — Tatinski cerkovnik. Franc Šolar, cerkovnik v LuČah pri Gor-njem Gradu je večkrat vlomil v cerkven nabiralnik in kradel iz njega denar. Obsojen je bil pred sodiščem v Celju na 4 mesece težke ječe. — Ponesrečil se je pri premikanju tovornega vlaka na postaji v Mariboru premikač Iv. Rebek Dobil je na desni nogi težke poškodbe. — Hud pretep se je vnel v Mariboru danes teden med ciganskima družinama Blach in Herzberger. Možje so se obdelavah* s pestmi, ženske pa z jeziki in kamenjem. Stražnik List je moral pri aretaciji glavnega pretepača I. Blacha rabiti sabljo. Aretirali so vse bojevite cigane in ciganice. — Ogenj. V Golobinjeku pri Planini na Štajerskem je deloma pogorela hiša Ivana Tišlja. Škode je 1500 K. — Otroci zažgali. V Predlu pri Šmarju pri Jelšah so se otroci Vin-cenoa Kovača igrali z vžigalicami in zažgali domač svinjak. Ko so videli, kaj so storili, so hoteli iz strahu poskakati v ogenj, a so jih še pravočasno rešili. 51etna hči je zbežala od doma in se še zdaj ni vrnila. Pogorel je svinjak, gospodarsko poslopje in kos hiše. Zgoreli so pa tudi prešiČi. Kdaj bodo starši bolj pazili na otroke in vžigalice?! — Pogreša se 14letni Martin S tukle k, sin posestnika Ivana Stuk-leka pri Sv. Štefanu pri Šmarju pri Jelšah. Najbrž je odšel z nekim cirkusom, ki je bil v Celju, ko je bil deček tam. Stuklek govori le slovenski. — Učiteljsko društvo za sežanski šolski Okraj ima v Komnu dne 6. junija t. 1. ob 10, dop. občni zbor. — Žrtev larške volilne gonje. Ker ni mogel nunček na Kalu na Goriškem sam opraviti vse agitacije in volitve, je poslal v boj tudi cerkovnika in njegovo ženo Revioa se je tako vglobila v grožnje s peklom in hudiči da se jej je zmešalo in so jo morali pripeljati v bolniščnico v Gorico. — Lepa Olika« Hliš Franc, vikar v Orehku na Goriškem, je rekel naprednemu Petru Stucinu wlump", za to rožico iz njegovega sramotilnega besednjaka je bil obsojen na 10 K globe, oziromn na 24 ur zapora. Dekan Knavs je izbruh tega duhovnika odobraval, rekoč, da se naprednjakom sme reči „lump". Tako se ljudstvo demoralizira! Jožef M a ur i vrh Zakriža je bil pa obsojen na 30 K denarne globe, oziroma na 3 zapora, ker je Petra Stucina sunil. To je sad farške gonje! — Utonil je v Trstu 22 letni Matevž Bizjak iz Tevč na Notranjskem. — Roparski napadi se v Trstu vrste danzadnevom. Tako je bil v četrtek zvečer napaden Jakob Breze c in oropan ure z verižico v vrednosti 38 K. — Isto seje zgodile mehaniku Francu Sklenarou. — Poneverjenje V Trstu so aretirali inkasanta knjigotržnice Schimpf, Franca D., ker je poneveril 800 K. — Prijeten SOpivec. Železniški sprevodnik Franc Sušnik iz Iijubljane je v Trstu Šel v neko kavarno z neznanim človekom, ki mu je pa pri plačevanju iztrgal denarnico, v kater je imel Sušnik 140 K. Lopova še niso dobili. — Morsko kopališče Gradei (Grado) je začelo letos že v maju prav živahno; zdaj je že nad 500 gostov. Cez zimo so zidali na novo več vil. Vse kaže, da bo letos zopet napredek. Čehov in Poljakov je že zdaj tam obilno: povsod jih je slišati. — Slovanski kiosk „Miramar" znane tvrdke A. Gabrsček iz Gorice je že lani zbujal splošno pozornost; najlepši je od vseh in stoji ob glavni promenadi nasproti kopališču. Tu je dobiti vsega, Česar potrebujejo kopališki gostje za-se in otroke v Gradežu in spominke za dom in znance. Svoji k svojim! Kdor Slovencev gre v Gradež naj se oglasi tam, saj bo hodil vedno mimo. — Tu se prodajajo tudi „Slov. Narod", „Soča", „Edinost", „Narodni Listv". „Politika" itd. — Slovani smo tudi v tem pogledu dostojno zastopani v tem morskem zdravilišču. — Tovarnar g. Karol Pollak nas prosi zabeležiti, da ni podpisal oklica zastran hotelske družbe „Triglav". — Čigavo je kolo? Dne 26. maja je nekdo popustil pri čuvajnici v Logatcu staro kolo, za katero se še ni izvedelo lastnika. Kolo je tvrdke I. Jaks iz Line a in sumijo, da je je neznanec moral dobiti po nepošteni poti. Kdor je pogreša, naj se obrne na orožništvo v Spodnjem Logatcu, ali pa na mestno policijo ljubljansko. delavski* gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 32 Hrvatov in 5 Slovencev. Na Tirolsko se je odpeljalo 44 Macedoncev. — Izgubljene in najdene reči. Železniški mojster g. S. Nož je našel zlat prstan, vreden 4 K. — Prodajalka ga. Antonija Višnjevičeva je izgubila rdeč svilnat solnčnik, vreden 16 kron. — „Ljubljanski društvena godba" priredi danes zvečer koncert v hotelu „Južni kolodvor" (Seidl), Kolodvorske ulice. Začetek ob polu 8. uri. Vstop prost. — Delovanje mestne posredovalnice za delo in stanovanja. Mestni trg štev. 27, telefon štev. 99. Od 24. do 31. maja je dela iskalo 9 moških in 41 ženskih uslužbencev. Delo je bilo ponuđeno 10 moškim in 62 ženskim uslužbencem. — V 44 slučajih se je delo sprejelo. Od 1. januarja do 31. maja je došlo 1155 delojemalcev in 1353 delodajalcev. V 727 slučajih se je delo sprejelo. — Delo dobe takoj moški: 1 kovač, 3 gostilniški sluge, 6 trgovskih slug, 4 delavci, 3 vozniki pive, 10 konjskih hlapcev. Ženske: 2 prodajalki kruha, 2 šivilji, 8 natakaric, 3 gostilniške kuharice, 9 gostilniških deklic, 6 kuharic. 2 sobarici, 32 deklic za vsako delo, 15 deklic k otrokom, 1 postrežnica, 3 delavke. — Dela iščejo moški: 2 pisarja, 1 skladiščnik, več pisarniških slug; ženske: več prodajalk raznih strok, 1 bona, 1 kavarniška blagajničarka, 2 orožniški kuharici. — Oddati je razna stanovanja in več me bi o vani h mesečnih sob in gostilniški prostori. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko za odgovor. — Izkaz društveno posredovalnice slovenskega trgovskega društva ..Merkur1*. V službo se sprejmejo: 4 poslovodje, 2 knji- govodja in korespondenta, 6 pomočnikov mešane stroke, 2 pomočnika špecerijske stroke, 1 pomočnik manufakturne stroke, 2 kontoristinji, 1 blagajničarka, 3 prodajalke, 1 učenec. — Službe iščejo: 1 poslovodja, 4 knjigovodji m ko-respondenti, 2 kontoarista, 14 pomočnikov mešane stroke, 4 pomočniki špecerijske stroke, 2 pomočnika manufakturne stroke, 2 pomočnika že-lezninske stroke, 2 pomočnika modne in galanterijske stroke, 9 koutori-stinj, 4 blagajničarke, 5 prodajalk. — Posredovalnica posluje za delodajalce popolnoma brezplačno, za delojemalce proti mali odškodnini. — Najnovejše novice. Umrl j e v svoji vili pri Pragi vseučiliŠčni profesor dr. baron Bohuslav R i e g e r , sin slavnega češkega politika. Pokojnik je bil Šele v oO letu. Bil je na glasu učenjaka in njegove razprave se zelo cenijo. — Sodnik kot smrt. V neai občini pri Požunu je dobila neka žena od svojega moža iz Amerike 400 kron ter jih naložila v hranilnico. Drugi dan pa je prišla po denar ter povedala, da je ponoči prišla smrt ter zahtevala denar, sicer jo vzame s seboj. Orožniki so pričakali smrt, ko je prišla drugi večer zopet po denar. Iz bele rjuhe se je izmotal domači občinski sodnik. — V nemškega prestolonaslednika se j e zaljubila v Strassburgu udova Larchey. Sedaj je umrla ter zapustila v oporoki prestolonasledniku 40.000 mark. Zraven oporoke so našli vdovino zaljubljeno pismo, v katerem prosi prestolonaslednika, naj mu pokloni srce, zakar ga napravi za svojega edinega dediča. Prestolonaslednik je legat odklonil. * „Maria Ilageiatrice" (Marija z bičem) se zove najnovejši protikle-rikalni list, katerega izdaja duhovnik don Luigi Cirillo v Neapolju na Laškem. — Mesto Neapelj ima 800.000 prebivalcev, najbolj pokvarjeno in nevarno mesto v Italiji, četudi je v njem na tisoče duhovnikov in na stotine cerkev. Vsak drugi je tat, vsak deseti „mafjot", je rekel neki brigadir slovenskemu potniku, ki si je tam ogledal mesto. — Tam žive bogati prelatje, škofje in najubožniši duhovniki, rcanjozi" imenovani. — Ti hodijo o mraku na ceste, da prosijo miloščine. Ljudstvo je nevedno, polno vraž in tercijalstva. Neapolitanska krasna provincija je bila od davnih časov sem v rokah katoliških vlad in pod vplivom brezvestnih duhovnikov. Duhovnik Cirillo je moral imeti poseben pogum, da se je lotil čistiti in odkrivati v svojem listu „Maria flagelatrice" klerikalni hlev, poln gnusa in smradu. O razmerah v klerikalnem taboru piše: „Sveta katoliška vera je v Neapolji v rokah pokvarjenih in p o k v a -r u j o Či h duhovnikov, ki imajo otrp-njeno vest, oni so najhujši brezverci, hinavci, licemerci in hudobni, katerim služi vera in cerkev edinole v dobiček, da se zamorejo razveseljevati na razne načine, ki so prepovedani po Kristu in zakonu. — Klerus ima samo enega Boga, in ta je: j,trebuh!" SvečeniŠtvo v Neapolju krade cerkve, krade nevedno, obo-gativši svoje zakonske in nezakonska družine. Oni vzdržujejo s cerkvenim denarjem konkubine, „ganze" in otroke, rojene iz sakrilegnih objemov." Don Luigi Cirillo je s svojo odkrito besedo razdražil sršenovo gnezdo. Vzeli so mu mašo in na prižnicah prepovedali čitanje lista. Cirillo je pa odgovoril, da on si je prevzel bolj imenitno in koristno delo kakor je maše brati — samo z jezikom. — Ljudstvo pa je začelo čitati in naročati se na list „Maria fiagela-trice". * Japonski barometer Japonci ne potrebujejo naših barometrov, ker imajo o naravi vse polno navodil za spoznavanje vremena. Kadar sili krokar k vodi, je blizu dež. Kadar se mačka umiva bo drugi dan dež. Kadar lisica laja, bo dež v treh dneh. Ako vidiš v enem dnevu več kot tri kače, je nesreča neizogibna. Ako kače beže ter se spenjajo na drevje, bo veter. Ako se ti vidijo planine blizu, bo kmalu dež. Ako pade megla zjutraj, ne hodi iz hiše, ako pa je megla zvečer, se ne boj dežja. Ako v krogu okoli meseca ni videti zvezde, bo kmalu dež; ako je videti le eno zvezdo, bo dež en dan pozneje. * Jetika pri Otroki. Neki asistent berolinske klinike je dokazoval v medicinskem društvu, kako je mogoče pri otrokih konstatirati, ali je otrok j etičen ali ne. Zdravim in bolnim otrokom je vcepil tuberkulina, in pri tuberkuloznih otrokih so se v 48 urah prikazali na cepljenem mestu mali izpuščaji, dočim pri zdravih otrokih take reakcije ni. Za zdrave otroke nima tako cepljenje nobenih slabih posledic. Pri odraslih tuberkulin ne deluje. Nova iznajdba je velikega pomena kot diagnostično sredstvo za spoznavanje tuberkuloze, da bo mogoče o pravem Času začeti z zdravljenjem. * Ciganska filozof ja. Ciganu so povedali, da mu je v njegovi odsotnosti zgorel šotor ter so mu pri tej priliki vse pokradli. Cigan je odgovoril hladnokrvno: „Žal mi je, da nisem bil zraven, ker bi bil tudi kaj ukradel." — Cigan, ki je bil obsojen na smrt, je dobil kozarec vina, preden so ga odpeljali k vislicam. Kozarec pa mu pade z roke ter se ubije, nakar reče obsojenec brezbrižno: „Slabo znamenje, danes se mi zgodi najbrže še kaka nesreča." — Župnik je kregal Cigana zaradi pijančevanja. Cigan mu odgovori: „Kdor pije, dobro spi; kdor spi, ne greši; kdor ne greši, pride v raj. Zato se je najbolje napiti in oditi v raj." — Cigana so vprašali, zakaj se njegov rod ne naseli stalno na enem mestu. Cigan je odgovoril: „Iščemo si kraja, kjer žive sosedje v miru brez ljubosumnosti; kadar najdemo tak kraj, se stalno naselimo." * Ženske v parlamentu. V finskem deželnem zboru, ki se je ravnokar otvoril, je med 200 poslanci 20 žensk. Takoj v priČetku so se pokazale parlamentarke za pozitivne politike, ker si niso ustanovile skupnega klub, temuč so vstopile v razne že obstoječe klube, ki odgovarjajo najbolje političnim nazorom posameznih parlamentark. Razdeljene so potemtakem po vseh frakcijah od konzervativnih do socijalističnih. Vendar imajo med seboj dogovor glede raznih reform, za katere hočejo pridobiti klube, na pr. za reformo zakona, za zakon v varstvo mladoletnih, za zakon, s katerim se naj priznajo enake pravice zakonskim in nezakonskim otrokom. Parlamentarno delovanje žensk se sodi zelo resno, kakor so se tudi volitve izvršile v strogem redu ter se ni žensk v volilnem boju nikjer smešilo. Ženske pa so se tudi zavedale svoje volilne pravice celo bolj kakor moški. V g!av nem mestu Helsingforsu je prišlo 16.900 žensk, a le 12.684 moških. Med vsemi izvoljenimi poslanci je dobila največ glasov ženska, namreč baronica Aleksandra Grippen-burg, ki je dobila 27.585 glasov. * Roman iz življenja. Pred več kot desetimi leti se je izselil iz Sa-lerna Genaro d' Agostino, zapustivsi doma mlado, lepo ženo in dvoje majhnih otrok. Žena mu je sveto prisegala, da mu ostane zvesta. In ostala mu je tudi, dasi več let ni ničesar o njem slišala. Ker je bila lepa, so se začeli zbirati snubaČi okoli nje, kakor svoj Čas Penelopo. Ko jo je začel snubiti tudi notarski uradnik, ki je bil v mestecu posebno priljubljen, je začela prvič omahovati. Vsi so ji zatrjevali, da je mož že mrtev, vendar tega ni verjela ter se je dolgo obotavljala, predno se je oglasila za uradno potrditev o moževi smrti. Pisala je v malo ameriško mesto, kjer je mož nazadnje živel ter dobila potrdilo, da je „sam.ee" Genaro d'Agostino umrl. Značaj samec jo je nekoliko vznemiril, toda oglasila sta se dva rojaka ter pri sodišču izpovedala, da sta živela s pokojnim skupaj ter se je res izdajal za samca. Tudi sta potrdila, da je d" Agostino res umrl. Nato se je vršila 30. maja 1902 poroka in lepa Kristina je živela srečno s svojim drugim možem. Dobila sta dečka, a drugi je na potu. Tedaj pa je došla strašna vest, da je tudi mož na potu iz Amerike. Kaj stori sedaj nesrečna žena, ki si ne more ničesar očitati? Postava reši zadevo sicer enostavno : žena pripada prvemu možu, drugi mož ima pa dolžnost skrbeti za živečega in za tistega otroka, ki še pride. Toda kako se reši srčni konflikt. * Znamenita iznajdba- V zadnji seji londonske „Royal Societv" je poročal Louis Brennau o svoji novi iznajdbi. To so vozovi motorne železnice, ki teko po samo enem tiru, pa tudi po napeti železni vrvi. Kolesa se drže samo v ravnotežju, kar je dosegel izumitelj s pomočjo dveh gvroskopov, kakršne uporabljajo tudi na ladjah, da se preveč ne gugajo. Motor, ki premika kolesa, goni tudi gvroskopa. S pomočjo tega izuma bi bilo zidanjo železnic mnogo ceneje posebno na močvirnem svetu. Največje važnosti pa je za prevoz čez reke, jezera in prepade, preko katerih je treba le napeti vrvi iz pletene žice. * Karijera ameriškega milijonarja. Malo je v Ameriki milijonarjev, ki bi imeli tako čudno preteklost kakor bakreni kralj iz Mon-tana, ki se je nedavno komaj rešil iz valov reke Kolorado. Pred 65. leti se je rodil kot sin poljskega delavca v Pensvlvaniji ter je do 24. leta ostal tudi sam pri poljskem delu. Potem je postal kočijaž ter prišel v Kolorado. Kmalu pa je pustil službo ter šel iskat zlato. Kopal je dve leti ter si prihranil par sto dolarjev. S temi je otvoril trgovino. Toda kupčija mu ni šla dobro in je prevzel pošto. Pozneje je bil prevoznik ter zaslužil toliko, da je kupil bakreni rudnik, ki je v pol leta donesel nad milijon dolarjev a dnevni dohodek 30.000 dolarjev * Ameriška reklama je znana kot najbolj kričeča na vsem svetu. Pa nele trgovina, temuč tudi umetniški zavodi se je poslužujejo. Tako je ravnatelj gledališča „Imperial" v St. Louisu dal na vseh oglih nabiti razglase, da potrebuje za predstavo živih 500 mačk ter obetal vsakemu, ki mu jo prinese, prosto vstopnico. V par urah je imel ravnatelj že 500 mačk. Po tem jim je na rep privezal lepe trakove z napisi: „PoČenši s ponedeljkom vsaki dan senzacija v gledališču. Nato je mačke izpustil, da so razbežale po mestu. Ta živa reklama je zbudila mnogo veselja, in gledališče je bilo vsak večer polno. — V new-jorŠkih ulicah se je videlo neki dan lepo mlado damo, ki je hodila po nekaki lestvi do 17 nadstropja in zopet nazaj. Izumitelj nove lestve jo je namreč najel, da mu dela na ta način reklamo. — Nenavadno reklamo pa si je izmislil neki londonski časopis za svoj roman v podlistku. Iz uredništva sta pridrvela nekega dne dva kavalirja v beli obleki, z njima je šla mavrska žena z gostim pajČolanom. Eden Arabec je vlekel to ženo za seboj, ona se je skušala oteti a zaman. M'ajši je stal, a iz oči mu je švigal srd in maščevanje. Ko je prvi privlekel ženo sredi ulice, potegne bodalo, ter ga zasadi ženi v prsa, drugi je potegnil revolver — občinstvo na ulici se je stisnilo v gručo ter z grozo zrlo na prizor. Slišal se je krik, nekateri so bežali, drugi klicali policijo. Tedaj pa je žena vstala, odgrnila pajčolan, in vsi trije so se smeje poklonili, prvi Arabec pa je zaklical občinstvu: „To je prizor iz novega romana „Krvavo bodalo", ki začne danes izhajati v našem podlistku! — Ta prizor se je ponavljal v vseh glavnih ulicah, in zvečer se je vse trgalo za časopis z novim romanom. * Kje se sklepa največ zarok ? „Mednarodna akademija plesnih mojstrov" v Parizu, ki ima svoje člane med vsemi narodi, je pozvala po okrožnicah vse plesne mojstre, naj poizvedo pri svojih sedanjih in bivših učencih, kje so se seznanili s svojimi nevestami, oziroma ženami. Nad 3000 mojstrov je odgovorilo o izjavah 1,097.503 zaročenih in poročenih. Izmed teh jih je 75" 8 priznalo, da so svoje neveste dobili na plesiščih. Na Nemškem je sploh le 3% mož, ki so se seznanili kje drugje, na Francoskem si je 83% mož priplesalo svoje družice, na Angleškem 65%, le Norvežani so tako pogumni, da si znajo najti žene tudi drugje kakor na plesih te jih je le 38% ponesrečilo na plesišču. Iz vsega pa sledi za samce nauk : Ogibajte se plesišč! * Lepa Godiva. V starem angleškem mestu Coventry bo letos 7. avgusta nenavadna slavnost. Priredi se namreč v spomin na grofico Go-divo obhod kostumiranih zgodovinskih oseb. Pred 500 leti je namreč grof Chester, ki je bil gospodar nad mestom, naložil prebivalcem velik davek, ki ga niso mogli plačati. Šli so h grofovi soprogi, lepi in krepostni grofici Godi vi prosit za posredovanje. Grof pa je soprogo jezno zavrnil. „Davke opustim le, ako jezdiš skozi mesto na belcu popolnoma naga." In grofica je jezdila naga na svojem belcu skozi mesto, ogrnjena le z razpušče-nimi lasmi. Prebivalci so se zavedali, kaj so dolžni lepi grofici za njeno žrtev ter so se vsled tega obrnili stran, ko je jezdila mimo. Le nekega Toma je premagala radovednost, da je skozi linico iz stolpa gledal za nago grofico. Za kazen je oslepel. Pri letošnjem jubileju se uprizori sprevod, na čelu mu naga Godiva. Županu se je poverila naloga, da poišče pripravno dekle, ki bi jezdila na belcu v Evinem kostumu. Toda prijavilo se je toliko tekmovalk za ta posel, da je župan v najhuiši zadregi. * Zveza proti krupu na ulicah. V Ameriki se je ustanovila zveza proti nepotrebnemu trušču. Zveza hoče nastopiti proti piskanju parnih piščalk v tovarnah, na ladjah in vlakih, proti zvonenju na kolodvorih in v oerkvah, proti brlizganju avtomobilov, proti fonografom na prostem, proti nenamazanim kolesom in kličo-Čim prodajalcem, sploh proti vsemu, kar dela na ulicah hrup. Neki Statistik je celo izračunil, da nepotrebni hrup v ameriških mestih porabi več konjskih sil, kakor jih daje slap Ni-agare za industrijo. * Čudna tožba. W. Seeley je tožil v Rochestru pri sodniji vrvarja Whe-leerja za 4000 mark odškodnine, ker je kupil pri njem vrv, da bi se ž njo obesil, a vrv je bila tako slaba, da se je utrgala. Ker je bil s tem njegov namen uničen, ni se mogel odločiti za drugačen samomor, kar mu baje provzroČa 4000 mark škode. Javnost nestrpno čaka, kako bodo sodniki razsodili ta slučaj. * Kako se plačujejo pevci. Znani tenorist Caruso in impresario Conried sta se zedinila ter dobi Caruso honorar, kakršnega dosedaj še ni dobivala nobena primadona. Po tem dogovoru plača Conried Carusu 4 milijone, zato pa mora Caruso ostati Conriedu v nekakem suženjske^ razmerju, da ga sme pošiljati p a-kamor hoče. * Kako ai Anglija pridobiv« SVOje kolonije- Neki učenec v f;r. stolu je opisal v Šolski nalogi delo. vanje misijonarjev sledeče: Pri pn-. dobivanju kolonij postopa Angleški tako-le: Najprej pošlje svoje misijo, narje, ki izberejo najboljša zemljišč Ko so našli tako zemljo, pokličejo prebivalstvo k molitvi, a dočim ljudje med molitvijo dremljejo, razvije ^ naglo angleška zastava. * Čudno Oboževanje. Nedavno je priplul abruški vojvoda na svoji ladji v James ta vn (Amerika) ter do. volil prebivalcem, da si smejo ogle. dati njegovo ladjo. Radovedni Ame. ričani so pretaknili vsak kotiček ter prišli tudi v vojvodovo kajuto ter pobrali „za spomin" vse dragocenosti, ki niso bile z žeblji pribite. Vojvodu je ostal vsled tega Jamestavn tudi v nepozabnem spominu. * Društvo večne mladosti. Y ameriškem mestu Webster Citj se je ustanovilo društvo „večne mladosti". Namen mu je podaljšati Človeško življenje. Vsak član, ki se tako daleč spozabi, da zboli, dobi denarno globo. Kdor drugič zboli, se izključi iz dru-štva. Vsi društveni Člani so dolžni, vedno oznanjati načelo, da so bolezni le slabe navade. * Modrni prosjak. Neki berač v Berolinu si pomaga na poseben način. Ker ne more govoriti, torej tudi ne prositi, nabavil si je fonograt Ko potrka na vrata in mu pride kdo odpret, stanovalcu fonograf pove vso žalostno zgodbo reveža: da gaje pred leti zadela kap in da vsled tega ne more govoriti. Končno zadoni iz aparata mila prošnja za kak milodar, ki navadno ne ostane brez uspeha. * Pametni Kitajci- Francoza Cunisset-Carnota je obiskal na njegovem vzornem posestvu neki Kitajec, ki si je pazno ogledal vse naprave ter si delal pismene beležke. Ogledal si je tudi vzorni konjski hlev. Pri tem je vprašal Francoza: Evropejci nam vedno očitate, da delamo vse narobe in proti zdravemu človeškemu razumu. Zakaj pa vi privezujete konje narobe? — Kaj? Konje privezujemo narobe? se je začudil Francoz. — Seveda ! Postavljate jih z nosom k steni, da imajo oči v temi. Ker ne vidijo, kaj se za njimi godi. so nezaupni proti vsemu, kar slišijo, zato pa tudi večkrat bijejo s kopiti nazaj, ako se jim bližate. Konji c nejo plašni in neumni, a vse to za« tegadelj, ker jih napačno privezujere Postavite jih z glavo proti luči, kakor delamo mi, potem vas bodo poznali, razumeli vsak migljaj, imeli vas bodo radi ter postanejo krotke in razumne živali, kakor so naši konji. * Občinski svetnik v zaporo. Nekega mestnega očeta v Bredi m na cesti radi javne pijanosti aretiral: in zaprli. Ko se je v zaporu prespal in ga je stražnik izpustil, se je naenkrat zavedel svoje časti kot občinski svetnik in dostojanstveno je rekel: „Ker sem pa ravno že tu, bom pa pregledal, kake so celice." Stražnik je naredil debele oči, a končno je le moral ustreči želji vestnega očeta in ga vodil po zaporih. * Štiri milijone za umetniško zbirko. Ameriški milijonar M o r g a u je kupil slovečo zbirko kiparskih iu rezbarskih del Hontschelovo na francoskem za štiri milijone frank Zbirka ima veliko zgodovinsko vrednost, ker so bili ti predmeti za Ča>a revolucije deloma pobrani iz cerk in palač. Književnost. — Jut jebrullt, Lowel Moja opazka o kakovosti najnovejše latinske slovnice, ki jo je „spisal" — v prvotnem pomenu te besede — prof dr. Tominšek, je tega tako navdušila, da je najprej z le njemu lastno temeljitostjo preštel vrstice moje notice. Ker mora seveda njemu javiti vsak „pisatelj" svoje duševne stročiee in se še jaz do sedaj pri njem nisem oglasil, je popolnoma opravičeno naznanil v četrtkovi štev. „S1. N." širši javnosti, da Še nisem sposoben gledati v nedostopno svetišče „usposob-ljenih pisateljev", kaj še le kritiko vati njih dela. Žal mi je tudi, odkrito povem, da še nisem zajemal priste izobrazbe, že tolikokrat javno in drastično do gnusobe dokumentirane, ki v tako mogočnih curkih šviga na dan i« neusahljivega vrelca Tominškove učenosti. Toda resno se hočem potruditi, da si pridobim potrebno izvežbanost v pisateljevanju ter pred posebno komisijo — predseduje ji seveda prol dr. Tominšek — napravim izpit, da smem potem gledati vsaj skozi plot pisane livade izvoljene bratovščine brezbarvnih brbljavih, v sebe zaljubljenih pisateljev, ki menijo, da bi se svet podrl, ko bi ne prišla vsaka njih misel v javnost, najsi bo že predmet njihovega razmotri vanj a kak gorenjski troglodit, berolinski Seitengewehr ali zahvala, da se je pisatelj od učencev v šoli kaj naučil, ali pa celo: ence. teiiee . • • Gotovi ljudje, dobri posestniki impertinentne predrznosti in zo-perne ošabnosti, spravijo se na visoki stol nedotiČnosti in nezmotljivosti ter hočejo pitati s svojega vzvišenega sedeža nepoklicance tudi s plevami. In če se kdo pritoži o slabi piči, zavrnejo ga z zaniČljivim cinizmom, Češ: Kaj pa razumeš ti, kaj je za te dobro, saj so ti še neznani misteriji naše dražbe." — S takimi ljudmi je treba obračunati, kadar se gre za obči blagor. In vprašanje širšega pomena so gotovo učne knjige. Naj nagrmadi Gostobesedni prof. dr. Tominšek v svojih ocenah in drugih spisih, kar koče: takšne proizvode uživa, komur je drago. Slovnice se pa mora učiti na stotine in tisoče učencev. Zaradi-tega pa mora učna knjiga biti, če ze ne na vrhuncu dovršenosti, pa vsaj brez večjih napak. Brez teh pa Tom. slovnica ni. Glasno povem, da vsebuje ta knjiga toliko bistvenih hib, daje nerabna. Drugod bi spravili tak eksemplar pravočasno v zasluženi kraj. Za nas Slovence oz. našo mladino je vse dobro. Kdor ima čas, naj spiše hitro drugo slovnico; storil bo dobro delo za slovenske gimnazijce. Dr. Tominšek se sicer ponosno bije na prsi in zatrjuje, da ni poklican soditi, kdor še ni dal od sebe nobene rfige". On namreč taksuje znanje po publikacijah, njih številu seveda in obzirnosti, in uvaja v znanost kot mero vatle. Kako napačna je taka metoda vemo pač vsi, ki poznamo dva slov. klas. filologa, katera sta — dasi ne-pisatelja — pravi korifeji v svojih strokah in drugih panogah vede; proti njima je dr. Tominšek, naj se še tako napihuje, in puncto znanosti pravi pravcati palček. — Prof. To-niinsku privoščim tolažbo in veselje. Svoje sodbe glede njegove lat. slov. tukaj utemeljevati ne morem, storim pa to v kratkem drugod, najsi bo to ,delavnemu strokovnjaku" prol. To-minšku vseč ali ne. Od mojega namena me ne spravi tudi njegovo hri-pavo vpitje: „Nepisatelji, neizvoljenci v znanstvenih rečeh: roke proč!" ali kakor se njemu rači izraziti se učeno: Hand von der Butten, hands off. Prazno slamo mlati prof. Tominšek, ko miri svoje „delavne kolege-stro-kovnjake" z imenom nedoumnega ne-godeta, ki je imel poguma dovolj, da je označil nezmotljivega pisatelja ponesrečen produkt z zasluženim imenom. O drugih strokah si namreč jaz ne lastim nobene sodbe, in fdologicis oiass. pa vsaj toliko kakor g. prof. dr. Tominšek, če tudi mi ni bilo dano črpati učenosti v Berolinu. S tem končujem za sedaj zadevo ter ne po-lemizujem v prihodnje s svojim učenim in izobraženim nasprotnikom z nobeno besedo več, dokler ne ovrže stvarno mojih trditev v znani 27 vrstni notici. Da mu to ne bo pretežko, naj se pouči najprej, kaj je znanstvena diskusija. Tat, ki trdi, da so ga izročili neizkušenemu, neveščemu sodniku, še ne dokaže s tem svoje nekrivnosti. Dr. Josip Pipenbacher. Telefonsko m brzojavna poročila Dunaj 1 junija. Danes so se v poslanski zbornici začela posvetovanja raznih parlamentar nih skupin zaradi svoje strankarske organizecvje Nemški klerikalci iz Zgornje Avstrije, iz Štajerske in >z Solnrgraške so sklenili, da se združijo s krščanskimi socijalci v skupen klub, da pa si ohranijo svojo strankarsko organizacijo in si pridrža popolno svobodo glasovanja v gospodarskih stvareh. Dunaj 1. junija. Cesar se odpelje 6 junija za dlje čaea v Budimpešto. Dunaj 1. junija. Na Mahler-jevo mesto pride kot ravnatelj dvorne opere Feliks Mottl iz Monakovega. Praga 1. junija. „Casa poroča, da je deželni šolski svet direktorjem srednjih šol naročil, naj poizvedo in poročajo, kakega političnega mišljenja so različni profesorji, ki so pri zidnjih volk vah stopili v javnost Budimpešta 1. junija. Tukaj se v političnih krogih govori, da je ministrska kriza neizogibna. Zatrjuje se, da so ministri že podpisali demisijo in da jo Wekerle že jutri izroči kralju, če krona nespremani svojega stališčaglede ustavnih garancij in volilne reforme. Budimpešta 1. junija „Bu-dapesti Hirlap" poroča, da odklanja krona junktim med vo- lilno reformo in med ustavnimi garancijami in zahteva, naj parlament najprej izvede volilno reformo, potem pa naj novi parlament določi ustavne garancije. Beigrad 1. junija Srbski poslanik v Berohnu, dr. Vuič, je upokojen. Gospodarstvo. — Mestna hranilnica ljubljanska. Meseca maja 1907 je vložilo v Mestno hranilnico ljubljansko 1061 strank 885.636 K 39 v, 1076 strank pa dvignilo 814.240 K 87 v. Stanje vlog 23,762.461 K 86 v. — Splošno kreditno društvo v LJubljani. Denarni promet meseca maja 1907: Sprejemki 227.112 K 34 v, izdatki 227.107 K 35 v., skupaj 454.219 K 69 v. Denarni promet od 1. januarja do 31. maja 1907 2,796.866 K 06 v. — Kmetska posojilnica ljubljanske okolice, reg. zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani. Bilanca z dnem 31. maja 1907. Aktiva: Gotovina 64.307 K 40 v, naložen denar 1,673.967 K 54 v, posojila 9.889.360 K 74 v, prehodni znesek 5880 K 16 v, inventar 5378 K 24 v, zaostale obresti 31. dec. 1906 89.145 K 36 v. vrednostne listine 403.961 K 75 v, zadružni dom 205 541 K 38 v, zadružni hiši 132.683 K 18 v, zadružno zemljišče 109.242 K 32 v. Pasiva: Deleži 26.048 K, hranilne vloge 12,044.840 K 90 v, rezervna zaklada 180.784 K 86 v, pokojninski zaklad 19.749 K 46 v, predplačane obresti 31. dec. 1906 26.777 K 14 v. Upravno premoženje 12,579.468 K 07 v. Denarni promet 24,870.665 K 32 v. — Uradni dnevi državnih železnic- C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstu naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da bodo v ta namen, da se bode strankam v komercijalnih zadevah c. kr. avstr. drž. železnic dajala pojasnila ter sprejemale želje in pritožbe interesentov, uradniki c. kr. ravnateljstva državnih železnic v Trstu navzoči na naslednjih postajah in ob naslednjih dneh od 9. do 12. ure dopoldne. V mescih januar, marec, maj, julij, september, november: prvi delavni pon-detjek na Jesenicah, prvi delavni torek v Ljubljani drž. žel., prvi delavni četrtek v Novem mesta, prvo delavno soboto v Kočevju. — Dobavni razpis. C. kr. ravnateljstvo državne železnice v Beljaku naznanja trg. in obrtniški zbornici v Ljubljani, da bo oddalo dobavo 60 ton koksa v kockah za kovače, 2000 ton koksa iz plinarn in 520 ton oglja za dobo od 1. januarja 1908 do 31. decembra 1908. Ponudbe je vložiti pri gori navedenem ravnateljstvu najkasneje do 15. junija 1907, 12. ure opoldne. 3zjava. Zaradi — čudne — in meni skrajno neljube pomote, da posmrt-nica po mojem soprogu g. Matevžu Ravniharju včeraj ni prišla v „Slovenski Narodu, izjavljam, da nisem temu kriva podpisana, krivo je edino le upravništvo „Slovenca", ki je po g. Vrečarju obljubilo vse potrebno preskrbeti. Toliko v prijazno pojasnilo svojim cenjenim gostom, zatrjujoč, da mi je ta „pomota" toliko bolj neljuba, ker je bil rajni naprednega mišljenja. V L j ubijani, 1. junija 1907. Marija Ravnikar, £1 1838 gostilna „priJVirantu". .*) Dr. Benkovič me javno dolži zveze in paktiranja z brežiško policijo ob priliki ožjih državnozborskih volitev. Ker je to podla laž, ga javno imenujem brezvestnega obreko-valca vse dotlej, dokler mi ne dokaže svojih očitanj in sumničenj. / V Brežicah, 30. maja 1907.g| 1835 Dr. Jos. Strašek, starosta brežiškega|„Sokolau. Izjava.*) Prosim, da objavite^'sledečo^i z-javo: « t*Wm nSlovenecu v svoji številki 120 in g. dr. Benkovič v nedeljo pri svojem zmagoslavju sta me dolžila, da sem imel z mestno policijo tajna posvetovanja glede državnozborskih volitev. »Izjavljam, da se nisem nikdar z mestno policijo posvetoval, sploh o državnozborskih volitvah ž njo govoril, najmanje paktira!, in imenujem to navadno obrekovanje in laž.| Jjg Brežice, dne]31. maja 1907. 1834 Benjamin Konej,^ . podstarosta „Brežiškega Sokola"& Narodovo zdravilo, latto se sme imej.u ?at t>ole». i utesujoče, mišice in sivce krep-Cujoče, kot mazno dobro znano „Moliovo fram s jranje in mil**, katero se splošno in ospe&uo porablja pri trganja po adih in pri drugih nasledkih prehlajenja. Cena ste klenu.i K 1*90. Po postnem povzetji raz po tuja to mazilo vsak dan lekarnar A. MOLI*, c. in kr. dvorni zalagateli na D UNA JI, Tuch-laubeu 9. V zalogah po deželi jo izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varstveno znamko »n podoiaom. 2 16 — I želodcem ravnajo skoro vsi neskončno brezskrbno, kakor da bi ne bil vreden toliko, kakor vsak drugi naših organov, katerih obolelost vsakega vznemirja, n. pr. pljuča. In vendar če želodec ne deluje redno, onemore delavna moč vsega telesa. Dolžnost je zatorej vsakega človeka, da opazi najmanjše motenje in je skuša čim-preje urediti. V ta namen služi že 40 let najboljše uvedeni dr. Rose balzam za želodec iz lekarnice B. Fragnerja, c. kr. dvornega dobavitelja v Pragi. Dobiva se tudi v tukajšnjih lekarnicah. c Naj pri Ij ubijen ej Sa: Jttotorna kolesa Lurin l Element L G. Voltnrette. 14S1 4 Tvornico: Hloda Boleslav, Češko. Zahtevajte ilustrovan cenik podjetja za žarnice „Ideal" Hugo Pollak DUNAJ, VI. WallgaxM 34. Cena, lepa Svetloba brez inštalacije in nevarnosti, Poraba l1 4 kr. na uro. 3911 30 Oblastveno varovana! ICH DIEtj AllainechtsrBiltaa 129—20 Vsako ponarejanje kaznivo! Edino pristen je Tnierryjev balzam z zelono varstveno znamko z dudo. li in:ijimih ali 6 dvoj-natih steklenic ali voiika specialna steklenica s patentnim zaklopom K f>-—. Thierrvjevo centifolijsko mazilo za vse, še tako stare rane, vnetja, poskodSo itd. -j luučka Yk t KU. Pošilja se samo po povzetju ali denar uuprej. Te dve domači zdravili ste kot iia)t»otjNi n]>1o«uo znani in NturuKlat ni. Naslavlja naj se na lekarnarja I. Thterry v Pregradi pri Rogaški Slatin;. Zaloge po Bkoro vseh lekarnah. Knjižice s tisoči izvirnih zahvalnih pisem zastonj in poštnine prosto. •) Za vsebino tega spisa" je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor., določa zakon. Teško prebavljenje katar v želodcu, dvspepsije, pomanjkanje slasti do jedij, zgago itd., kakor tudi katari v sapniku. zaslizenjo, kašelj, hripavost so one bolezni, pri katerih se alkafiČM kislicsA po izrekih medicinskih avtoritet rabi z FRANC JOŽEFOVA V Izubijani ilobiva pri Mihaelu Kastner-ju in Petru Lassnik-u in v vseh lekarnah, večjih fjpecerijah. vinskih in delikatesnih trgovinah Izvrstno odvajalno sredstvo. Proti zobobolu in gnilobi zod izborno daluj« dobre znana antiseptična Melusine ustna in zobna voda ki utr«fl dlesna In odMiraujuj« neprijetno sapo is mat* i att4»iZleniea m navoduiu i 14. BI gorodnema gospoda 91. lievntilto, lekarnarja v Ljubljani. Vaša izborna Melusine ustna in zobna voda je najboljše sredstvo zoper zobobol, odstranjuje neprijetno sapo iz ust in je neprekosljiv pripomoček proti gnjilobi zob, zato jo vsakemu najtopleje priporočam. Obenem pa prosim, pošljite se 3 steklenice Melos, ustne in zobne vo o. Dovolim, da to javno oznanite, ker je res hvale vredno. Leopold Qangi( mestni tajnik. Metlika, 34. aprila ltiGo. Daž. lekarna MiL Lenstika i Ljubljani, fteljita cisti it 1 i i,leg novozgrajenega Fran Jozelovega rabil, most n 13—21 Darila. Upravništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: G. Gregor Zoreč, račun, podčastnik K. A. R. št. 13 v Zagrebu K 1— mesto venca „na krsto Hanns Kregarja". — SI. potojilnica v Zagorju ob Savi K 20—. Gospod Ivan Bre-gar, posestnik v Ribnici K 10 07 kot globa, katero je moral plačati njegov nasprotnik g. Peter Smalc iz Dol. Lazov radi žaljenja časti. — Skupaj K 3107. — Živeli! Za „Učiteljski konvikt": SI. Posojilnica v Zagorju ob Savi K 20—. Lepa hvala! Hvoto smo izročili g. Dimniku. Za Gregorčičev spomenik: Gg. Frank Sakser, lastnik bančnega zavoda in dnevnika „Glas Naroda" v New Vorku (K 50—); Josip Ćešark in Ivan Bartol v Mohavk, Mich. (a K 5*—) skupaj K 60—. Hvala! Svoto smo plodonosno naložili! Za »Gospodinjsko šolo pri sv. Jakobu v Rožni dolini": Gospod Oskar Deu K 20— ki so jih darovali Ločani v Balantovem salonu očarani od prekrasno pojočih gosli gospoda Simonicha iz Sušaka. Korošcem na pomoči Srčna hvala! Umrli so v Ljubljani Dne 28. maja : Anton \Valland, ravnatelj pom. uradov c. kr. deželne vlade v p. 69 let. Mestni trg 8. Pljučnica. — Ivana Pungartner, delavka, Si2 let Etnonska cesta 2. Jetika. — Vinko Florjančič, ključarjev sin, 14 dni. Dunajska cesta 11. Zivljenske slabosti Dne 29, maja : Ivan Stepic, delavec. 31 let. Japljeve ulice 2. Jetika — Liza Korbar, mestna uboga, 85 let. Japljeve ulice 2. Ostarelost. Dne maja: Marija Filipič, delavčeva hei, b let. Cesta ua loko 26. Jetika Dne HI. maja: Mate*Ž Ravnikar, gostilničar, 42 let. Sv. Jakoba trg *2. Jetika. V dež e 1 ni bolnici: Dne 26. maja: Ant. Spunt, lajnar, €6 1. Veled raka. — Anton Vesel, kajžarjev sin. 11 mea. Pljučnica. Dce 27. maja: Valentin Jenko, dninar, 79 let. Ostarelost. — Prin ož Hribar, preiiiOgar, 6i let. Morbis Brightii. Dne 28 uaja: Anton Vilfan, dninar, 40 let, spridenje jeter. — Anton Gregorin dninar, 19 let Jetika. Borzna poročila L]oM|uaka i Kreditna banka v Ljubljani". Uradni kurzi dun. borza 1. junija 1907. *Tft »IStma renta . . avstr. kronska ra*fta. . ;% trika kronika renta . H, . slata „ . H. posojilo dat. Kranjska t Vi*'« poso|ilo mosta Spije t H/.« »os.-herc. telosniiko posojilo 1902 . . . % oolka dol. banka k. o. Nt - » • . *• ?• W,*r, soot pisma gml. dol. kip otočne banko . . *V. **+*• k0flB- k* * I* o f • . ■ • • • sott. oisflM kinorot hranilnice..... WS> tast. pisma oar. eo** doi. hranilnico . . . flL% s. pio. ogr. hip. ban. ebi. ogr. lokalni* le-manic d. dr. ... obl. čoske md. banka prior. lok. Aelos. Troi- Fore*..... !*k prior, doionfckm sol. . iS. prior, jut feL kup. V/t avstr. po«, so sol. p. o. ■sata*. od l. 180t"„ . • . od 1. 1804 . . . . kred. I. om4si|t o • » a. » , ogrska kip. banka . 9 arbska i fr*. — _ nirtko...... feafttka sraOio . . . tredtino » . • . oemoike » • • . irikovske » • • . ^bijansk* , • • . tvstr. rdeč. krita „ ... }gr. , mm • • • $*adolfove • • • . Ulcburika , • « • >xnajeke kom. . . . -irr»e železnice . . • • . >riavne ielornoeo .... tvstr.-egrskc banana dom.. .■;s\r. kreditna banke . . £«rskc , » . • 7,tvnostenshe . - . ^remogokop v Moste (aVon) iipinske montan .... Kake tol. mol dr. . . . ^ma-Murampi..... rrfeevotyafc* prosi. < avstr. orodna fcemr. Deotr 9790 98 10 99 46 99 66 98- 98 2rj 11675 116 96 93 75 93 96 111 65 111*75 98-60 Ua>ao 104-50 101-50 9986 100 86 9940 100 40 100 — 101 — 8850 99 — 100 — 100 75 106-75 1C»95 90 60 100-60 99 — 100*— 100— 100-30 100*- 100 20 100 — 101- 99 90 98-76 99 76 29675 298 75 100 — 101-- 151 — 163 — 264 50 258 60 145 — 147 — 264 75 2*74 75 269 26 279 85 243. 263 — 96 — 105 — 184 ib 185 76 21 25 s3 76 433 — 443 — 80*— 90 88- - 94- 67'- 63 — 44 — 46 — 28'25 30 25 63 - 73 - 18- 18 — 461 — 471 — 130*26 13126 677 25 678-2 5 1770 — 1780*— 660 — 661— 762 25 76325 241 — 242 — 728 — 732 - 692 — 593 — 2580— 2690 — 64825 549 25 269 50 272 — 550 - 5b2 — 160 - lb4 — 11-P4 1138 19-18 lt>16 23 48 13 54 84— t4*06 117 66 117 86 96-60 8V*75 26325 2«3 - j 4-84 0— žitne oano v Budimpešti. Dne 1. junija 1907. Tormln. Pšenica na oktober , , m 50 kg K 10-36 Ra m n • . • 50 , . 865 K o runa » jniy ...» 50 „ . 6 — Ovna t oktober ... 50 „ , 5 98 Efomitv. Nespremenjene. Meteorolosično poročilo. fului aad morjem 06-2 Srednji vračni tlak 736 0 juni II ( 98 opazovanja Stanje barometra v mm i?; I ^ o. r» II VetroTi Nebo 31 9. mW. 7314 166 si. svzh. jasno t: 7. sj. 728 9 12 3 al- vzhod megla n 8, pop 727 3 22-7 sr.jug oblačno Srednja TceraJSnja temperatura: 16*6° nor sale: 16 0°. — Padavina ▼ mm 00 i ^a^OOOOOtJČ t Nepopisne žalosti potrti naznanjamo podpisani v lastnem in v imenu vseh ostalih sorodnikov l^vsem prijateljem in znancem bridko hvest o smrti svoje iskreno ljubljene, IJpresrčno dobre soproge, oziroma matere, sestre in svakinje, gospe ,< sti mirno zaspal v Gospodu. 1'ogreb ho dne l. junija t. 1. ob petih popoldne iz hiše žalosti Sv. Jakoba trg št 2, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo brale v cerkvi sv. Jakoba. Predrage a blagega pokojnika priporočamo v pobožno molitev in blag spomin. V Ljubljani, Si. maja 19(7. Marija Ravnikar roj. Liko var, soproga. - Matevž Ravnikar, posestnik, oče. Lojiika Ravnikar, bči — Marija vdovij. Bechine roi Ravnikar, Jože fina Mar inschek roj. Ravnikar, c.kr. poštnega as;stenta vdova, sestri. Franc Ravnikar, soli \ j w \ v dobrem stanju. isi9 Ponudbe z navedbo cene in naslova pod šifro „8. H." v Kamnik, poate restante. !! Na prodaj!! Z hiši z vrti ena s 4 stanovanji in ena z 10 stanovanji m alineah pri LJubljani. 28 parcel amam am za stavbišča v skupni meri 4700 □ selnjev v prijetni legi na okrajni cesti Giince-Pod-rožnik po znižani ceni. 1830-1 pri Linkliajd j izvrstna, dobita trajno delo pri Josipu < ■ iasserjn, kljnčavnlčarskemn \ mojstra v Bolesna (Bozen) Wan-! forfjasse 24 na Tirolskem. 1829 j Ropi se se dobro obranjeno i kolo. pove upravništvo Naroda-. Slov. 1818 je naprodaj v Zagorju ob Savi. Obstoji iz šestih sob, kuhinje, kleti in vrta. Hiša stoji sredi vasi Zagorje tik glavne ceste in je pripravna za vsako obrt, posebno za trgovino. — Naslov se izve v upravništvu „Slov. Naroda". 1783—J? Svojo tvorniško zalogo pletenin in tkanin ▼ Šelenbnrgovih ulicah št. 3 dam proti primerni kavciji v najem ali pa jo rerlebtantu tudi prodamo 1816—1 Drujotln Hribar o LJubljani. V najem se odda takoj dobro idoča x vso opravo vred. — Kje, pove upravništvo „Slov. Naroda"* i8U6—1 d v Št Vidn št 56 pri Ljubljani, 5 mint od postaje, s 5 sobami, kuhinjami iu kletmi ter vrt >m se proda. VeČ pove lastnica 18 to tam. 1825 1 Dobro ohranjena s stanovanji v Ljubljani s čisto letno najemščino K 2700 se odda pod ugodnimi pogoji. — Vorašanja pod »Najemninska niša 3555". 1822-1 Mi zanesljiv, za mala dela, se tako i sprejme. Imeti mora svoje orodje. Aieks. Ambrožič urar na Bledu, Gorenjsko. 1827—1 se proti dobri plači sprejme pri gradnji „Ljudske posojilnice" na Miklošičevi cesti, nasproti hotelu „Union". Sprejemajo se na stavbišču samem ali pa v stavbni pisarni na Marije Terezije cesti št 10. 1832 -1 Vabilo. Vodmat štev 77 bo Jutri o nedeljo, Z. t. m. veselica z godbo. Začetek ob 4. pop. Vstop prost. K obilnemu obisku vabi 1831 gostilničar. 1796 Pod trančo 2. Razstavljeno od nedelje 2. junija do vitete sobote 8. junija 1907 : Nlagareki slap. Kalifornijski pragozdl. Mesec. za veliko ali malo delo. 1*0 2 Ani Lonibor, Zgornjo Sliko štev. 83. Z uujenco se takoj sprejmeta v trgovino z mešanim blagom na drobno in debelo V. ŠKERL, Ig pri Ljubljani. i7»2 3 Naprodaj so trije lepi psi po 4 mesece stari, hudega velikega plemena ovčarske pasme, posebno za varstvo jako sposobni, pri Josipu Za* krajšek v Materiji, Istra. 1826-1 Pri InkaJHDJi tvrdki HITZL & KOZINA, Breg št 20 se sprejme za trajno več v ■ Ril za različna dela, ter tudi 1737 3 vajenca. Produ se veliko, dobro ohranjeno V 1 ■ 1 • v v S HUDI za gostilno in povlek za jedila. Ljubljana, Erjavčeva cesta 12. ieoo c Dobro idoča trgovina z mešanim blagom na Kranjskem, v lepem kraju ob državni cesti in zraven obširne farne cerkve, se takoj Odda zaradi dragega podjetja 1791-1 Naslov pove upravništvo .Slov. Naroda-. Dvoje poletnih stonovonl na Gorenjskem, eno s 3 sobami, pred sobo in kuhinjo in eno z 2 sobama in kuhinjo, popolnoma opravljeno se takoj odda. — V hiši je gostilna in lep Renčnat vrt. veČ pove lastnica Marija Logonder v Stari Loki pri Školji Loki. is»-l Praktikanta iz boljše hiše, z dobro šolsko izobrazbe in lepo urno pisavo, slovenščinejj ic nemščine zmožnega v govoru in pisavi takoj sprejme za Dunaj neka zavarovalnica prve vrste z začetno plačo mesečnih 100 K. — Samo ponudniki z dobrimi referencami naj svoje ponudbe pod „Pensionsl&higkeit" pošiljajo v Ljubljano, glavna pošta restaute. 1822-1 2e 15 let obstoječa najstarejša ljubljanska posredovalnica stanovanj in služeb G. FLUX Gosposke ulice it 6 priporoča In nameiea le bolje* službe iskajoče vsake vrste so 1J ubijanu In drugod. Vestna In kolikor možno hhr postrežba aaajo to vijena. Zunanjim dopisom je priložiti znamko za oogovor. Proda se iz proste roke zaradi smrti lepo arodirano posestvo ki je v dobrem stanju, na lepi legi, četrt ure hoda oddaljeno od trga Kod jice na Spodnjem Štajerskem, obstoječe iz nove, trdno zidane hiše (3 sobe, obokana klet in druge shrambe), iz hleva, svinjaka, rodovitnega sadonos nika, Mizo 2 orala viuogradov, (f no vih nasadov amerikanca), nadalje njiv, travnikov in nekaj gozda. Več se izve pri gosp. Ivana Sapica v Eonjlcak ali prt posojilnici ravnotam. 1786 72 46 D76C WN 22 W^5S Kdor trpi na padavici, krCih in drugih 2ivC Ijh boleznih, naj zahteva o tem brošuro, Id ;0 ssstonj in poštnine prosto razpošilja prt«. ^rlmanen-Apotlipik«« Frnnkfiirl a. 91. 2514 42 Hevmaiizem Onim, ki bolehajo na revmatizmu in protinu, naznanim drage volje brezplačno v pismu, kako sem ozdravel v kratkem času od svoje mučne trdovratne bolezni popolnoma. KAREL BADER, Monakovo, *-2 Kiirfiirstenstrasse 40a. 44i>7 Pristni dobri rinjevec se dobi pri 60 13 i. flfflmjj»im. Mi Kathe voda za prsi. Senzacionalno sredstvo v do šego Čarobnih prsi. Kathe voda za prsi se rabi samo zunanje. Zajamčeno neškod- iiivo. Steklenice po 3, 5 in 8 kron poštnine prosto. Diskretno pošilja po povzetju Kathe Henzel na DunajuXVIll Schnlgasse 3, I. nadstr. 11. 583 lt> Tovarna za stole Fran Švigelj na Bregu, pošta Borounica i izdelnje vsakovrstne stole od priprostih do najfinejših brez vsake konkurence. Jeni- na zahtevanja zastonj In franko. 3420 19 Takoj išče večja celulozna tvornica vež dobrih strojnih strngarjet (Eisendrelier) tnrjačev in delavcev. Želi se znanje hrvaščine. Ponudbe z zahtevo plače, izpričevali pod „0. S t. 100" na upravn. „Slov. Nar." 1729 4 Glasovita moderno urejena tvornica G. Skrbić u Zasreini, Hica šteu. 40 priporoča svoje na glasu solidne in cene 13 žaluztje lesene in platnene rolete, lesene in železne kapice za ".* okna in v p r o d a-jalnice in prosi, da čim več pozornosti poklonite tej solidnKtvornici. Cenovniki in proračuni na zahtevo zastonj. Cene stanovanjem do 1. Junija in od 1. septembra 25 c pod tarifo. Od 1. junija internrbana telefonska zveza. Mm Krapinske m Toplice Sezona od I. maja ■B*l_ do konca oktobra. HrvatsKem Leta 1906 je bilo 5221 ljudi. Od za-gorjanske železniške postaje Zabok-Krapin-eke Toplice oddaljene eno, od postaje Rogatec, lok. žel. Grobelno-Rogatec, pa 2 Uri vožnje. Od 1. maja vsak dan dvakrat omnibus k vlakom proge Zabok Krapinske toplice ob 7in 53 min., ob lOih 8 min. dopoldne in ob 4in 16 minut popoldne, k postaji Rogatec k popoldanskemu vlaku. — 30' do 35° R (37'.,° do 43 5° C) gorke akratoterme, ki eminentno vplivajo proti protinu, mišični in členskl revml In njih posledičnim boleznim, pri ishiji, nevral-Žiji, kožnih boleznih in ranah, kronični Brightijevl bolezni, otrpnjenju, pri najrazličnejših ženskih boleznih. — Velike ba-sinske, separatne kopeli, kopeli v banjah in prsne kopeli, izvrstno urejene potllnice ,.,U1;;v ........ ... Popolna oprema za novorojenčke otroško perilo v zalogi za vsako starost priporoča znana trgovina s perilom C J. HAHANN ij1bu1m. Perilo lastnega izdelka. 1S70 Vmtanovijena 1870. yfat&r-t ž&ii/c ceni in Karel Čamernik UubUana, Dunajska cesta \\. 9 I^a31-i#3 1 Po,irarJe ^aw^-am^ ^aj za pjanjne> k 32-— plaže za insti ia postelje in puh priporoča po najnižjih cenah P. HITI 82 Pred šlso±3Jo *H. 20. Zunanja naroČila se točno izvršujejo, ^aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaoaaa „Pri zlatem čevlju" Ljubljana Stari trg št. 9 velika zaloga čevljev domačega in tujega izdelka. Trpežno blago, — Cene solidne. Točna postrežba. —I Cementna zarezna strešna opeka Iz portland oementa In peska. Streha pri&odnjoHth Patentirana v 30 državah. Trpežnejaa In bolj lahka streha kakor Iz vsake druge vrste stresnih opek Iz llovloe. Odlikovan s diplomo, zlato medaljo in častnim križcem v Parizu 1904. Bdini izdelovatelj sa Kranjsko JANKO TRAUN Izdelovatelj oementnln Grlince pri 1-1 ubijani i priporoča svojo 1760 2 Izposojevalnico koles za geapeao ln dame ia sicer najflnejSih. Pnchovih in dragih bo.|ftib znamk s prostim in navadnim tekom. Temeljit pouk v kolesarjenju. v* 99 "S t 8 O •fi 9 ti m m 8 .» o * Najboljši kosmetifiki predmeti so: Jšmm milo 70 h, Dd cream po BMMMMMBM 1 K. za oiepaanje polti in telesa. ustna voda zobni pra-__ sen po i k. gojitev zob in ust. lasna voda lasna po-mada po •v, sa ohranitev in rast las. Ti izdelki „Ada", ki so oblastveno varovanj so naprodaj le v Orlovi lekarni Ur. Ph. Mardetschlager, kemik J. Svobode naslednik v JLjuIflJanl« Nadomestke sa .Aido" zavračajte. 1 Avg. Agnola v Ljubljani, Dunajska cesta 21. Velika zaloga steklenine, porcelana, svetilk, zrcal, šip, kozarcev, vrčkov itd. Gostilniška in kavarnarska namizna posoda po najnižjih cenah. za pianme, K 32*— plače za instrument 130 cm vigokoBti, za 2 leti zagotovljeno delo, li£e c. kr. priv. dvorna tvornica za pianoforte Henrik Bre-mitz v Trstu, Boccaciove ulice štev. 5 1640-3 Lep posestvo v okolici mesta Zagreba, 20 minut od Jelačičevega trga, namreč vinograd, sadni in cvetlični vrt, vrt z nasadi, bida in hlev itd. se ceno proda. Netančnejda navodila daje lastnik Lad. Roller ▼ Zagrebu, Jela-ćićev trg. 1761-3 Lepo posestvo obstoječe iz dveh hiš, z veliko verando, obširnim gospodarskim poslopjem se zaradi preselitve proda prav ceno na prav majhna odplačila- — Posestvo se naoaja v velikem farnem kraja na Kranjskem, bliza železnice in se v hiši z dobrim uspehom izvršaje velika trgovina z mešanim blagom ter gostilna z zalugo piva. Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 1774—2 22 KIjnčaTničarstTD Ign. Fasching-a vdova Poljanski nasip št. 8 (Reicfiova hiša) 5 Ljudevit Borovnik puiksr t Borov 1J »h (17 «rl sveli) na Koro m Ur m se priporoča ¥ izdelovanje vsakovrstnih puiek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tuđi predeluje stare sam o kresnice, vsprejema vsakovrstna poprsvlis, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c kr. preskuse-valnici in od mene preekuSene, — llustro-18 vsnl ceniki zasloni. 22 Proda se iz proste roke, prav poceni skoraj nova, in še 8 let davka prosta euonadstropna 10 min. od Gorice, pripravna za vsako obrt, posebno priporočljiva za peka. Krasen razgled, na lepem prostora. Plačilni nogoji ugodni. Vpraša se pri lastnici M. Kranj C, Peuma pri Gorici štev. 24. 1717-2 fjar Q<3. leta 1868. se "Sq Bergerjevo medicinsko kotranoro milo U g* priporočajo odlični mdravniki, skoro ▼ vsahl irropskih drisTsh i odličnim tupehom uporablja prol vsake vrste izpuščajem ■lasti proti kroničnim Utajem in paraš, ispusčajem, dalj« proti rdečici na nosa, ozeblinam, potenja nog, luskinam na glsri in ▼ bradi. BerQ«r}evo kotranoro milo ima * ■ebi 40 odstotkov lomnega kotrmu* in se raaliknje bi. štreno od Tssh dragih kontranorih mil, ki sa nahajajo v trgOTinl. ~ Pri poUnih bolemmiA rabite iako napeiao Bergerjevo kotranovo žvepleno milo. Kot blamje kotranovo tntlo sa odpravljanj« ra« nesnage s polti, proti »puščajera na polti in glavi pri otrocih, kakos tndi kot nenadkriljivo koametično milo ma umivanj* in kopanje ma vmakdanjo rabo slosi Bergerjevo gllcerinovo-kotranovo milo, w katerem je S5 odst. glicerina in ki ja parfnmcTsno. Kot odlično sredstvo sa glavo ■• rabi dalj« s isrrstniai napehom Bergerjevo boraksovo milo in sloer proti ogrcetii, oiroreuja, i>«*kuiii m o« ■uljem iu ^niifiui ueprilikum koše. Oecs komadu vsake vrste s navodilom o uporabi 70 v. Zahtevajte po lekarnah in aadevnih trgovinski imkljnčno Bvraevjmva kotranova mila in pazite na poleg stoječo varstveno raamko in na polegatojeei tirmin podpis O. MeU <£ Oo. n a vsaki etiketi. Odlikovan s ^ -častno diplomo na Dunaju 1883 aV7 ^ in a alato svetinlo na svetovni rakasta vi v Parlsn 19 0O. Vsa druga medio, in higien. mila snamka Bercer so našteta v navodilu, ki a« priden« vsakemu ali«. Naprodaj v vseh lekarnah in udarnih trgovinah. Na debelo: O. Hell A Comp., Dunaj, l.t Blberstrssse 8 V lijubljsint ae dobiva v lekarnah: ITI Usku Eieusitesk, M. ^1 a rde ta rti I ft-ger, a¥. Meyr, d. Pleeoll, C .pI. Trnlioeay in v vseh drugih lekarnah os Kranjskem. 894—11 ^5293332 Boguslav Kalas, Kolezijska ulica ;*t. 4 sprejme takoj 1767 s slaščičarskega s vajenca. Učenca ki ima veselje do kovaške obrti, sprejme takoj 1772 3 Anton Jakomini kovaški mojster v Kočevju. ATENT preskrbuje In spravlja v prid Inženir In pat. posrednik J Knopfelmacher Dunaj, IX Praterstrasse 37. Te««-To■■ 99iS*. 3683 34 Več tesarjev se sprejme proii dobremu plačilu v stalno službo. Zglasiti se je pri stavbniku F. SUPANĆIĆ, LJubljana, Bleivreisova cesta 18 ali pa na tesališču v Trnovem, LJubljana. 1734-4 1 U Dvorski trs it. 3 pod „Narodno kavarno1'. Od 2. junija do 8. junija 1907: Benetke. Ceno češko posteljno perle! 5 kg novega skubljenega K 12*—" belega, jako mehkega skubljenega K 18—, K 24*—, snežno belega, mehkega, skubljenega K 30*—, K 36—. Pošilja se franko proti povzetju. Tudi se zamenja ali nazaj vzame proti povrnitvi poštnih stroškov. Benedikt Sachsel, Lobes 35. pri Plznu na Češkem. i4S3 & T pM Mafi-r Ljubljana,;Opekarska cesta 25 vsako nedeljo veselica - Metek ob 4. uri popoldne. Vstop prost. Se priporoča z odličnim spoštovanjem A. M. Steiner 17T3—2 gostilničar. Dobro srečo! Namesto 3 gld. 50 samo I gld. 95 stane lepa ,;Gloria" srebrna s plombo 30 'urna anker - remontolrna iepna ura, prima kolesje z lepim graviranim okrovjem s sekundnim kazalcem in lepo poziač. ali posrebr. verižico z obeskom, natančno idoča, za samo 1 gld. 95 kr. Dalje ponujam po zlačenc, bu nrno, (veleprima švicarsko kolesje) remontoirno uro z jepo pozlačeno verižico za samo 3 gld* Za vsako uro 2 letno pismeno jamstvo. Po povzetju pošilja IZVOZ lil IiOlli\ KIralacoTr št- 17. WmW Za neugajajoče denar nazaj. 1788 B)ay Mnogi so naroČili po dvakrat- Šenitna ponudba. Jjobrajen slovenski mladenič, 24 let star, trgovske stroke, čedne postave in prikupljive vnanjosti, 3 nekaj premoženjem, išče znanja 3 deklico 17—24 let staro, tudi 3 dežele, 3 nekaj premoženjem ali lastno prodaj'aln ico, ker ima veselje do trgovine in je jako marljiv, JLe resne ponudbe, ako je mogoče s sliko, ki se vrne, se prosu o do 6. junija na upravništvo >,Sl°v' Jfaroda" pod šifro ,t$rečna bodoč-nost. 1797-2 Jajnost častna stvar. hiša, veliko novo gospodarsko poslopje, oboje krito s cementno opeko, t avniki, kjer se nakosi do 70 voz lepega sena in s 65 merniki posetve dobro obdelanih in zasejanih njiv. Posestvo leži na lepi ravnini med Radovljico in Begunjami in se odda na več let radi družinskih razmer pod ugodnimi pogoji v najem. 17*14 1 Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda4 Tesarji se sprejmejo takoj v trajno službo proti dobri plači. 18O6 Taji tesarji dobe brezplačno prenočišče. Tesalifiče: Dunajska cesta it. 60. -I- Proti suhosti -I- }e edino izvrstno krepilno in jačilro sredstvo redilna moka Kathe zdravniško priporočena, z izvrstnim aspe hum porabljiva, za okroženje telesnih oblik izredno preizkušena, v 6 tednih 6 fantov t ze več, zajamčeno neškodljivo. Stroge pošteno, ni sleparetvo, mno^o zahvalnih ai^em. Karton stane fl. 110 po povzetju ili ' pis. znamkah. Kdor naroči 4 kartone jih dobi poštnine prosto. Glavno razprodaj al: šu 14 gospa Kathe Menzel 72» Dunaj XVIII. Sctmlgasse 3, 1 Stock, 1 1 Gg. penzUonisti in letoviičorjl! Lepo posestvo 20 mmut oddaljeno od prijaznega trga in Železniške postaje „ Šmarje pri Jelšah1,, 10 miuut od okrajne ceste, 45 minut vožnje z vlakom v deželno kopališče „Rogaška Slatina" 1812 se za ugodno ceno takoj proda. Lepa zidana hiša s petimi sobami in drugimi prostori, troje gosp. poslopij, velik lep sa donos ni k, vrt, njiva, travnik in amerik. vinograd, vse arondjrano, 8 oral. v krasni legi, in 6V2 or. gozda. Oena in natančnejši podatki zvedo se pri lastniku Mirosl. Stumberger, e. kr. davkar v Sevnici ob Savi. Triumph-štedilna ognjišča za gospodinj stva, ekonomije i. t dr v v-iakor8:;i iz-peljavL Ze 3G ^ let so najDoije * priznana. Pri-suana tudi kot najboljši m naj- crpežnejsi izdeiek. Največja prihranitev joriva, Specijalitet«: Sledilna ognjišča za hotele, gostilne, restavracije, kavarne i. dr. Cenua in proračuni na raspoiago Glavni kataiog fr&nko proti dopusiau. Tcamki. 1738 2 lovama za štsdilna ognjišča ,,Triuinpha> ». sin Več in enega 1785 2 sprejme v stalno delo JOSIP MELE ključavničar v Cerknici pri Rakeku. Varuj kol £a vsako rodo vine vata. im trovano knjigo o premnc f ^em blagoslova % otroki ra» >oaatja a prepisi več tisoče l tahvalnih pisem tajno ■ SO h v avstr. znamka* __■««_____ le Ustanovljena leta 1854. priporoma slavnemu občinstn io spoštovanim gostilničarjem svoje bWT~ izborno v Ljubljani, VVolfove ulice štev. 12 4012 84 -- marčno pivo v sode i h in steklenicah. Številka telefon« 210. ai Cigaretni papir in cigaretne stročnice Vprašanja naj se naslavljajo na vodstvo družbe „sv. Cirila in Metoda" v Ljubljani. 1009 24 Orehe, suhe gobe. kumno, oves 5er sploh vse deželne pridelke kupuje Anton Kolenc \ Celju. 647 18 Mično ležeča domačija na Teharskem! blizu Celja, z lepo eDonadstropno b.šo z balkonom (tudi nanovo urejena pekarnica^ obširnimi gospodarskimi poslopji in okoli 18 orali zemljišča, se zaradi družinskih razmer takoj ceno (za 35 ooo kron) proda. Več pove Josip Sirca v Žalca na Spodnjem Štajerskem. 1747 2 Priljubljenemu skladatelju Fr. Prochaski pristoji 1714-3 krona kralja valčka. Ravnokar izšlo: La Guerrerro. Valse espagnol Za piano.....K 1 80. Verluisant, Valse lente. Za piano.....K 180. Sans Gene. Valse tzigane. Za piano.....K 180. HT Preje izšlo: Valse revee, Valse lente. Za piano K 180, viol. in klav. K 2 20, 2 viol. in klav. K 240, Viol.solo 60 v., 2 viol 80 v, citre K V20, orkester ali pihala K 4- — skupaj z Gavotte empire). Gavotte empire. Za piano K 1*80, petje in klavir K 1-80, viol in klav. K2-20, 2 viol. m klav. K 2 40, viol.solo 40 v, 2 viol. 60 v, citre 80 v. Serenade. £ Za pianv K 1 50, za pihala in ne-oblig. harlo in triangl K 2 50. Impromptu. petje in klav. K 120 (poje K Burian). M" Tiska se: Le dernier drand sueces de la Reine de la Valse a Mentone Lt Esterel, Valse lente. Za piano K 1 80. založnik Mojmlr Urbanek trgovina z glasbili, salon in izposojevalnica za piane in pianine Popravila in oglaševanje ceno. Junpannova c. 14 Praga PalPča Hiavka. r Občudovanje vzbuja povsod novi „Titnnin" parni nrzopralni stroj. f^Sti V tretjini prejšnjega časa se opere sedaj perilo bleščeče belo ob manjšem trganju. Vsak otrok lahko vrti stroj! Pranje je zabaval Perice sploh ni trebat Prihrani 75 odstotkov časa, mila in kuriva. Vsak stroj damo na poizkušnjo. Cene od K 54*— naprej. Prospekti, lepaki, izpričevala zastonj. Zastopniki se iščejo. Tltonia Werke, Wels It. 35, Gor. Austrijsko. Specialna tvornica za parne pralne stroje, ovijalnike, brzopa-rilnike za živinsko krmo, sejalne stroje in separatorje. 1233—8 povsem iz kovanega železa, z valjci iz trdega lesa. Cene od K 40 — do K 100 — Petletno jamstvo. Dobra kuharica 4 je izšla i*HniE«pwa&i««w« je izšla v založništvu hi Sclratnerja t Ljubljani. Dobiva se samo vezana; cena 6 K, po pošti 6 K 55 k. Obseza na 576 straneh več nego 1300 receptov za pripravljanje najoknsnejših jedi domače in tuje kuhe, ima 8 fino koloriranih tabel in je trdno in elegantno v platno vezana. Hvali jo vse: kuharica s svojega strokov njaškega stališča, literarna kritika zaradi lepegt lahko umevnega jezika, fina dama zaradi njene lepe, pri slovenskih kuharskih knjigah nenavadne opreme, in končno varčna gospodinja zaradi njene cene, ker ni nič dražja, nego znane nemške kuharske knjige. 59 27 i Ustanovljeno 1.1870 SEB. UNTERHUBER Lastnik Fr. Benque Tovarna cementa v Weissenbachu. — Tovarna cementnih izdelkov in umetnih kamnov. — Podjetje za betonske naprave in naprave vodnjakov. v Ljubljani, na Dunajski cesti štev. 73 nasproti toprilčarsfee Tro3a.sn.Ice 17*6-2 — (telefon šte¥. 273) = se priporoča v izvršitev vseh kamnoseških del iz umetnega kamenja (v različnih imitacijah) kakor: posamezne dele za fasade, balkone, grobne spomenike itd. Stopnice po naročila narejene z železno sestavo, cementne cevi (rore) z vloženo žičq< pletenino za napravo vodotokov, vodovodov itd. itd. Plošče iz cementa (metaliqne) preproste in z raznimi vzorci za tlak po cerkvah, hišah, hodnikih, kuhinjah, trotoarjih itd. Prevzetje betonskih naprav in vodnjakov na podlagi posebnega patenta. — Portlandcement in romancement iz VVeissenbacha. — Proračuni stroškov zastonj in poštnine prosto. Staro železo baker, svinec in mednino kupuje po najvišjih cenah Fr. Štupica v Ljubljani, iom-is Marije Terezije cesta štev. 1 in Valvasorjev trg štev. 6. sa JPri poročam perje ln puh najboljše kakovosti po nizki COni. 38-22 Anton Šare zaloga belega blaga in izdelovanje perila o LjuMJnni, So. Petra cesta 8. Sprejeme aavnrevanpn ea*P9atana nta»-v*u)A po MfcMM*i^#a* knamaiuiujtan pod take afodatam po**, tat Mb«u draga ■evarovatetea ZtaaO ta cgoaao aavarovanje na dailvette ta mH s manjiajoU m vptaam Vaak aUa ima po preteka petih tal pravtao ee a\HSnaSa „»LAVIJA** poimta Tfc n ■— pa aaJuUSta eeaak ! foftol; »4,7—7*7* K. lanJanini orftfro dnine 1« kapttaitjo »7,fT6.303 76 K. Po volikooti druga vaajouirva zavarovalnica nas« države v*« i ii n" nnnrovro. •eaereon. zaesan v L|«M}aJa\, čigar piiime so v laotaaf baaiasj km* Škode nataji tak* ta tu*taataa*a<*e. I Uštaa aajba*. itavaa, kadar poataje. j Dovotata ta llii m* eektfka tadataa podpor« v —eOM ta oe&aefcevtataa Delniška družba Združenih piUOVOren Žalec in Laški trg M alltetai izborno pivo. črno pivo JalVOlor". gfcST Zaloga » Spodnji Siski. — Telefon štev. 187. Tg» tmW~ Posiljatve na dom sprejem« restavrater gosp. E. Krtiioik „Narodni dom", Ljubljana. (Štev. telefona 82.) ~ta8 Szantnerievi črevlii Največja zaloga za gospode, gospe, dečke in deklice. —— Tennis črevljev ijg: Amerikanskih črevljev rna^:d: S- Otročjih črevljev v Da'boii8ib °biii,>h- Pomladanske novosti. edini v kakovosti, lepi obliki in fini izvršitvi! Prvo ln največja zaloga črevljev no Kranjskem Ljubljana, ^ Šelenburgove ulice 4- # Ljubljana. Zaaaa|s naročila točno proti povzetja. SVETOVNOSLAVNI 998-28 RNET-BRANCA tvrdke FRATELLI BRANCA v MILANU EDINE IN IZKLJUČNE LASTNICE TAJNOSTI O PRIPRAVLJANJU JE NAJUSPEŠNEJŠA ŽELODČNA GRENČICA NA SVETU! Neutrpljiva v vsaki družini! Dobiva se v vsaki boljši delikatesni trgovini in v vsaki kavarni. Svoji k svojim Kdor rabi traverze in železniške Sine za oboke, strešno lepenko, bičje za strope, pločevino za strehe, okove za okna in vrata, pumpe in cevi za vodo, vino in gnojnico naj se obrne na trgovino s ieleznino Svoji k svojini! 1G8&—16 FR. STUPICA v LJUBLJANI Vulvuzorjev trg št. 6 nasproti Krit. cerkve Marije Terezije cesta 1 zraven Figabirta Edino tam se dobi vedno svet portland In roman eement iz slovečih tovarn dovske in trboveljske. Mreže in žica za ograje, travniške brane, plugi, štedilniki, tehtnice, čistilnice sa žito, oprava sa mlekarne ter vse poljedelsko orodje. Glavno ln edino zastopstvo za celo Kranjsko na zadnji poljedelski razstavi v Zagreba s prvim darilom odlikovanih slamoroznic, mlatllnic In geptljnov. Amerikanski strofi za kolnjo !■ obračanje mrve vedno v zalog . Kupuj pa „le v steklenicah"! Iv. Fabiana nasl Fr. Kbam. Anton Korbar Ant. Kane. drog F. Grošelj. Mihael Kastner Adolf Hanpnuann. Edtr.und Kavčič Kari C. Holzer. Henrik Keoda. Ant. Jeeminek. Josip Kordiu. V 1J ubijani pri KOttpodlh: Anton Krisper. Vaso PetriČic'. Peter Lassnik. Kari Planinšek. Alojzij Lilleg. A. Sušnik. A. Mehle. M. R. Snpan. P. Mencinger. A. Sarabon. J. Perdan. 1323 - 7 nasl. Viktor Schiffer. M. Spreitzer. Anton Stacnl. Fran Stupica. Iv. E. Wutacherja Ferd. Terdina. Po vseh drugih krajih na Kranjskem so zaloge povsod tam, kjer so obešeni „Zacherlinovi" lepaki. in natakarica iu dve navadni natakarici se sprejmejo takoj. Več ne izve v hotelu „Ilirija" v Ljubljani. i?r a 3 Anton ScnuSter v Ljubljeni, ^tritorjeue ulice £ priporoča nooo$ti konfekcije 3a dame in deklice, bluz, deških oblek, modnega blaga 3a dame in gospode, voile, batist levantin, garniture; najboljše belo blago 3a perilo in vsakovrstne preproge. $olidno pcjtrežbo! ig41_y Najnižje cene! Vzorci na zahteoanle poštnine prosto! Književna novost! Rado : Znanci. Ta nova knjiga našega priljubljenega humorista obsega 16 povesti in orisov, deloma resne, deloma humoristične vsebine in stane broš. K 2*—, eleg. v platno vezana K 3-—, po poŠti 20 vin. vež. Založništvo L. SCHWENTNER v Ljubljani Prešernove ulice Ste«. 3. 68-30 * ŽELODCA tiči največ t ohranitvi, pospeševanju in ▼ uravnavi prebavljanja ter odstranitvi nadležnega zaprtja. Preizkušeno, ia izbranih najboljših in usp«i nih zdravilnih zeli skrbno napravljeno, tek afcu< jajoče in prebavljenje pospešujoče in lahki odvajajoče domače zdravilo, ki ublaži in ods.ai. ■nane nasledke nesmemosti, slabe diete, pr> dojenja in soprnega zaprtja, n. pr. «orečico. a»- penjanje, nezmerne tvoritve kislin ter krte je dr. Kose balmam ma iriodre is lekarne B. FRAGNEKJA * FRA01. (1 VARILO!-«« Vsi deli embalaže 5 imajo postavno de-ponovano varstveno znamko. klavna zalom lekarna B. FRAGNER-ja v Pragi, o. ln kr. dvornega dobavitelj* = „prl črnem orlu" = Dobro in ceno; Praga, Mati Strma, ogel Herodove ollca 203. Po pošti raapoeilja i« vsak dan. Cela steklenica ? K, pol stekleuice i K. Proti vpofiiljatvi K 160 se po&lje mala steklenica in za K 2 80 velika steklenica, za K 4 70 2 veliki steklenici, ia K 8 — 4 velike steklenice, sa K 22*— 14 velikih steklenic poštnine prosto na vse postaje avstro-ogrske monarhije. Zalog« v lekarnah Avstro-Ogerske. V LJubljani se dobiva pri gg. lekarjih: O. Plccoll, U. pl. TrnkOczv, M. Mar-a detachlager, J. M«yr. 1477-3 Jim fojti m\lmjmiwm! Pozor! Pristna samo v izvirnih zavojih z Imenom Katlireiner. V prid zdravju naj bi nihče ne pil močno razburjajoče zrnate kave nemešane. Kathreinerjeva Kneippova sladna kava se je 2e izza mnogo let obnesla za najokusnejso primes, ki )e lahko prebavna, redil na in krvotvorna, spesi zdravje ia obenem dela kavtno pijačo "^^^^ mUo in prijetno, Otroke bi bilo samo Se navajati Katlirelnerjeve kave. F. P. VIDIC & Komp. Ljubljana Opekarne ln xalog& počlp ponudijo vsako poljubno množino patcatlraaik zarezanih strešnikov Mm num" (StmMfitolejel) Mm HMZDU" Barv«: a) rdeči naravno tgani, b) crno imprognlranL _ HT NajllčneJSe, najcenejšo In najprlprootejie streino kritje. "VB Vsaki strešnik se aamore na lato BrfMtt ali pa I ileo privezati, kar je gotovo velike vairosti aa kraje, ki trpe po motnem vetrn in burji. 706—27 Vseroo In pregpafcte piillMni na željo prezplatae. Spreimeio ae zastopniki. Takojanja in nskjx*n««ljiv«j** postrežba ladajatelj iu; odgovorni urednik: Beito F us t osi eaaiek Iiaftaina ia >iak B Nar o dne tiskarne" 12 25