SPREHOD PO JUGOSLOVANSKIH predstavljen Mirko Magaraševič, srbski IN TUJIH REVIJAH pesnik mlajšega rodu. Jugoslovansko ita- lianistiko zastopa tokrat Sanja Roič z Prav je, da vsaj kdaj pa kdaj spomnimo razpravo o Pirandellu, zanimiv je tudi naše bralce na dovolj zanimivo revijo, ki esej Predraga Matvejeviča Sredozemski ima pri nas čisto posebno funkcijo in jo brevir, z dokaj reprezentativnim izborom tudi dovolj dobro opravlja: gre za trime- je predstavljen Maurizio Tremul, razve- sečnik La Battana, ki izhaja na Reki in je seljivo talentiran mlad pesnik italijanske namenjena predvsem bralcem v Italiji, narodnosti s Koprskega, italijanski narodnosti pri nas in redkim italianistom v Jugoslaviji. Uredništvo se * * * trudi, da bi kar najbolj mogoče populariziralo jugoslovanske avtorje v Italiji in Osrednji avtor najnovejše številke ru-italijanske pri nas. Morda bi ob tem ka- sinske Švetlosči (št. 6, 1986), revija izha-zalo zapisati, da Slovenci te možnosti še ja vsak drugi mesec, je namenjen poeziji nismo dovolj izkoristili, bolj redko kot Cirila Zlobca. Rusinski pesnik Miron drugi se namreč pojavljamo v tem glasilu Kološnjal, ki je izdal pred dvema letoma pa tudi krog sodelujočih avtorjev je rela- pri rusinski založbi Ruske slovo v Novem tivno ozek. V najnovejši, 82. številki za- Sadu, kot prvega slovenskega pesnika, stopa slovensko pripovedništvo tržaški prav Cirila Zlobca (zbirka V Kaplji ro-pisatelj Boris Pahor z odlomkom Vrnitev se), je tokrat prevedel celoten pesnikov v Natzweiler (Iz Nekropole) v prevodu cikel Davnina iz zbirke Nove pesmi in Ezia Martina. Škoda, da ni prevajalec ali sleherni prevedeni pesmi dodal tudi kra-kdo drug napisal vsaj krajši informativni tek komentar. Gre za antične mitološke esej o pisatelju, pri La Battani]e. namreč motive v moderni interpretaciji, (Srečni navada, da objavljenega avtorja, pesnika Sizif, Potuhnjeni Prometeji, V Tantalo-ali pisatelja, predstavijo še z ustrezno vove muke potopljeni, Oslepljeni Polife-spremno besedo. Tako je v tej številki mi, Z Ikarom okuženi, Osamljeni Orfeji, 221 222 A. A. Med Scilo in Karibdo, Kratek čas kenta-vri, Prokrust, V labirintu, Davnina). * * * V Požarevcu so si lani omislili dokaj izvirno obliko festivala poezije: na poti do vrha griča na'd mestom, kjer stoji spomenik, so postavili prvih osem kamnitih plošč z vklesanimi verzi povabljenih pesnikov. Tako nameravajo v nekaj letih spominsko okrasiti vso pot in vsebinsko povezati spomenik z mestom. Letos so dobili svojo ploščo Dušan Kostič, Mira Alečkovič, Ciril Zlobec (njegov verz na plošči: Zmerom bolj smo le še neka zgodba), Vesna Parun, Izet Sarajlič, Florika Štefan, Dragomir Brajkovič in Dragan Kolundžija. V okviru festivala je bilo tudi več nastopov pesnikov. Najnovejša številka požarevške literarne revije Bra-ničevo (dec. 1986) prinaša izbor iz poezije vseh gostujočih pesnikov, med njimi tudi Cirila Zlobca. * * * Prva številka beograjske Književnosti je v znamenju minule štiridesetletnice njenega izhajanja. Ta literarna revija v Beogradu najdlje nepretrgano izhaja. Prigodne članke so ob tej priložnosti prispevali Božidar Kovačevič, Jovan Hristič in Svetlana Velmar-Jankovič. Večina strani prinaša bibliografijo časopisa, predmetni in osebni seznam sodelavcev ter spisek prevajalcev v štirih desetletjih. Na teh seznamih je tudi kakih osemdeset imen slovenskih književnikov. Poleg tega pa je glavni in odgovorni urednik Književnosti Vuk Krnjevič, ki ureja revijo zadnje desetletje, objavil zasnovo in delovni načrt časopisa, obenem pa je ponatisnil štiri leta staro uvodno poročilo s srbskega partijskega posvetovanja o revi-jalnem tisku, ki ga je objavila že beograjska Politika. V tem besedilu smo lahko prebrali, da Vuk Krnjevič zameri Josipu Vidmarju njegovo govorjenje o ogroženosti slovenske kulture in naroda, češ da vendarle obstajajo še »nekateri jugoslovanski parametri«. Zlasti pa Vuk Krnjevič polemizira z izjavami o slovenskih kulturnih žariščih zunaj Jugoslavije, namreč v našem italijanskem, avstrijskem in madžarskem zamejstvu. Ob tem se je spomnil kulturnih središč srbskega naroda, ki da so tudi zunaj Jugoslavije, namreč na Madžarskem, v Romuniji in Bolgariji. Podatkov o razširjenosti tamkajšnjega kulturnega življenja, o številu ljudi, o kulturnih in izobraževalnih ustanovah, ali o čemerkoli, iz česar bi lahko sklepali, da gre za odrezane ude naroda, ne omenja. Končno se sprašuje, kam nas bo privedla federalizacija v kulturi. * * * V 334. številki novosadskega časopisa Polja je objavljen prispevek Sretena Marica Alfred Weber — neko razumevanje zgodovine kulture in sicer ob knjigi tega sociologa Tragičnost in zgodovina. Ljubi-sav Andrič se je z Mirkom Zurovcem pogovarjal o »skrivnosti umetnosti«; Dževad Karahasan objavlja novelo z naslovom Izpovedovanje sramu. Sicer pa Polja objavljajo še zapis o lani umrlem Mirceu Eliadu, dramolet Marine Cveta-jeve Pustolovščina in več prispevkov o starih civilizacijah. Dvojna številka kragujevaškega časo-pia Koraci (11-12) prinaša kar precej literature spod peresa slovenskih književnikov. To je tudi nekakšna jubilejna številka, saj je revija sklenila že drugo desetletje svojega izhajanja. Objavlja pesem Cirila Zlobca Kaj je večji greh v prevodu Milosava Slavka Pešiča. Marija Mitrovič pa je Venu Tauferju prevedla pesem (Smehvek) iz zadnje zbirke Vode-njaki. Niku Grafenauerju so objavili uvodne teze z lanskega pesniškega srečanja v Kranju v prevodu Milosava Slavka Pešiča, ki je prevedel tudi esej Tarasa Kermaunerja Zakaj pesniki v kriznem 223 času, pesem Svetlane Makarovičeve Pelin žena, kratek esej Iva Svetina Oecono-mia Divina in pesem Milana Dekleva Narečje telesa. * * * Izšla je druga številka cetinjskega časopisa Ars, ki je začel izhajati pred kratkim. Objavlja pesmi Tomaža Šalamuna s skupnim naslovom Maske, ki jih je prevedel Josip Osti. Aleš Debeljak objavlja enajst apokrifov o mladi slovenski poeziji, poleg tega pa je pripravil izbor pesmi šestih mlajših slovenskih pesnikov, med katere je poleg sebe uvrstil še Srečka Rijavca, Jureta Potokarja, Štefana Re-mica, Alojza Ihana in Gorana Gluviča. Ob tej priložnosti so izšli tudi kratki po- Sprehod po jugoslovanskih in tujih revijah datki o življenju in delu teh pesnikov. Vse pesmi je prevedel Josip Osti. Drago-je Zivkovič piše v tej številki o družbi in kulturi dukljanskega obdobja črnogorske preteklosti. Borislav Pekič pa objavlja poglavje z naslovom Pesnik in argonavt, ki je iz njegove še nenatisnjene knjige fantazmagorije Zlato runo. * * * V 12. številki bratislavskega časopisa Slovenske pohl'ady objavlja Etela Farka-šova novelico z naslovom Kje je zdaj Autinka. Peter Horn pa je svoji dal naslov Naš prijatelj Baranica. Zapis o šest-desetletnici Bfetislava Truhlafja, slovaškega literarnega teoretika marksistične usmeritve, je prispeval Zdenko Kasač.