Poglejte na fttevilke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. GLAS NARODA m% Ust slovenskih delavcev'y Ameriki. Telephone: CHelsea 3-1242 Kccotend m September 25th. »40 at the Fart Office U Ne« lork, N. under Act mt ConyreM ml March Srd. 187». Vice KOT k NA DAN DOBIVATI ( C "GLAS NARODA" ' PO POŠT« NARAVNOST MA SVOJ DOM kar Vu ranimi V« No. 239 — Stev. 239 NEW YORK, MONDAY, DECEMBER 8, 1941—PONEDELJEK, 8. DECEMBRA, 1941 Volume XLIX. — Letnik XLIX- JAPONSKA PRIČELA VOJNO Nenaden zračni napad na Havaj, Guam in Filipine. Japonci so se izkrcali na Sumatri. Hong Kong in Singapur tudi bombardirana Včeraj zjutraj je Japonska nenadoma napadla Pearl Harbor in Honolulu na Havajskih otokih, o-tok Guam, Manilo, glavno mesto FiLpinov in druge ameriške posesti ter s tem pričela vojno z Združenimi državami. Janonska je ob istem času napadla iz zraka in z morja. V Pearl Harbor je velika ameriška' mornariška postojanka in povzročena je bila velika škoda in ><» bili isTilti 104 ameriški vojaki. V pristanišči! v Honolnlu je torpedo \y. aerophina zadel bojno lati j o Oklahoma in pričela iroVeti. Ameriške vojne ladje so takoj zapu-ille prist.-.nišče in m) se podale ua visoko morje, da se sporimeju t japonskimi ladjami. Japonski aeroplani so napadli Honolulu zjutraj ob 7.35. Ob 6 zjutraj je japonska vlada naznanla, da obstoji vojno sanje med Japonsko ter Združenimi državami in Anglijo. Kmalu nato je uradna časnikar ska agentura Domei sporočila, da so v teku vojne operacije na Havajskem otočju. Ministrski predsednik general ilideki Tojo, ki je obenem yo;;-: lini -iter jo ob 7 zjutraj skK-eal 20 minut tajajoč« se- 6'uJff.H kabineta. Kmalu nato je pova*bil \i svojo urad vna-vjr mir; . t Ki^enori MBVMSRgi Oiewa i au^rieškega poslanika sir Roberta Leslie Craigie. — To^ro j. {Jrewu vročil odgovor japonske vlade na poslanico državnega tajnika Hulla z dne -0. novembra. Ministrski predsednik Tojo je jk» radio naznanil japonskemu narodu, da je mi'kado HimKito Združenim državam ni Angliji napovedal vojno. "Japonska je storila vse," je rekel Tojo, "da bi odvrnila vojno, toda v svojo oibramlio hi ah svoj obstoj ne moremo pomagati, če smo primorani nat»ovedati vojno — afco i>onii-slimo zadnje postopanje in de jata ja iZdrnženih držav.' Tojo je rekel, da je bodočnost Jajionske odvisna od sedanje vojne. Rekel je, da Japonska v 2G00 letiih ni izgubila nobene vojne. Na Malajskem polotoku nedaleč od močne angleške trdnjave Singapore so Japonci izkrcali vojaštvo; ob istem času pa so japonski aeroplani bombardirali Singapore in Honkong. Po radio je bilo tporočano pr ko Paname, da so ameriške ladje zalotHe japonskega nos i lea aeroplanov in ga ]>otopile. Naznanjeno je bik» tudi, da so japonski sisbnialnau potopiti ameriško ladjo, ki je imela na krovu tovor les"a za Fi'lipine. Japonski aeroplani so tudi bombardirali Manilo, glavno mesto Filipinov in kot pravi tozadevno poročilo, je bilo ubitih najmanj 250 ljudi. JOHN L. LEWIS JE ZMAGAL j Odbor treli mož, ki ga je imenoval predsednik Roosevelt in ki je imel nalogo poravnali >I»or med premoga rji in lastniki odvisnih rudnikov, je sinoči razsouil, da je (prvi pogoj, da more kak kopač delati v odvisnem riHlnikii, da je član United Mine Workers of America, ki pripadla k <'l(>. V inPboru so dr. John R. Steelman, predsednik, Benjamin F. Fairless in John L. Lewis. l)r. Steel n lan in lx*\vLs sta srlasovala, da naj "lw>«|<> kopači člani C11 >., Fairless »pa ji* y;la-soval nasprotno. Po sklepu pa je Fairless izjavil, da rt>odo rudniki, ki so last 1'nited States Steel t*oiporaiion vpo-stevali sklep. Ravno tako 'bo tudi vseli s jekla ni sprejelo ta sklep, ker so že prej izjavile,! da se Ihxio vk l on i le skleqm odbora troh mož. Anglijanapovedala vojno Finski, Romuniji in Madžarski Anglija je v pr ičetku prejšnjega tedna poslala Finski, Rnmuuski in Madžarski ultimatum, v katerem je zahtevala, da z Rusijo sklenejo mir, ali pa ho med njimi in Anglijo nastopilo vojno stanje. Ultimatum je potekel v petek o-poluoči. Ker od nobene države ni prišel zadovoljiv odgovor, je v sdboto oib eni ponoči angleška vlada naznanila, da se nahaja v vojni s Finsko, Ru-muusko in Madžarsko. Ultimatum in vojno napoved vsem trem državam v imenu Anglije je naznanil ameriški poslanik. Stavka šolskih janitorjev V Taeoini v državi Washington, so po vseh ljudskih šolali zastaivkali janitorji in kurjači, vsi cd cesar ima sedemnajst tisoč šolarjev tjK»čit-niee. Janitorji in kurjaV'i pravijo, da imajo še vedno iste plače, kot so jih imeli v časih najhujše depresije. Šolska Oblast se izgovarja, da bi jim rada daia nekaj priboljška, pa nima denarja. Kako dolgo 1k> trajal štrajk, ni 'znano. Janitorji in kurjači niso organizirani ter si bodo skušali brez organizacije iz-boljšati položaj. Nevarnost je, da se bo razširila stavka tudi na druga mesta v državi Washington. AMERIŠKI DREDNOT V AKCIJI Ameriški drednot "North Carolina" je ena najmogočnih lad i j mv svetu. Ladja čina Iti i učne topove in je opremljena z vsemi najnovejšimi iami z a vojevanje na morju. Zadnje vesti o vojni Predsednik Roosevelt bo danes ob 12.30 popoldne kongresu naznanil, da je Japonska napovedala vojno, nakar bo kongres najbrže napovedal vojno ne samo Japonski, temveč vsem državam o- aisča. • * JajKrnsko poslaništvo v Was hingtonu je naglo sežgalo važne tajne listine. IMm*go Japoneev v ralznih (krajih Združenih držav joibUo aretiranih. V New Vorku je'bilo do 4 danes zjutraj aretiranih 34 Japoncev. ★ .Japonske bojne ladje so zapletene v veliko bitko z angleškimi in ameriškimi bojnimi ladjami "nekje v -za pad nem Pacifiku'' (okoli malajskih otokov). Jat]H>nsko matično ladjo za aeroplane. « katere >*o odleteli aeroplatit, ki so bombardirali Pearl Harbor na Havajskih oto-kik. so potopila -Wfitttjjiv1^ boj 11e ladje. - .a ^ . ■ ' ifc- '" ^ - Ja|>onska armatia ie vpadla v Thailand. + Japonci so nai>ovensko. — Generalni govemer llolandske Vzliodne Indije je na}H>vetbd •JapoihJki vojno. / Anastasio Somoza je naznanil, da bo Nicaragua napovedala vojno Japonski. ★ JajK>uska je napadla vsako angleško in ameriško posest na za pa dnem Pacifiku. Japonsko ihrodovje je obkolilo otok Guam. .Tapoaici so ^>aje zasedli otok Wake v zapadnem Pacifiku. ★ Ne\vyorški župan l^i Guard i a, ki je predsednik ameriškega obrambnega txfWra, je tudi za New York odredil vse potrebno V Obrambo pro-ti morebitnemu zračnemu nai«nlu. Tja Guardia pravi, tla ImxIo ljiulje ua^jol.fbolj vami t]»o srednjih naijh nebotičnikov. Podzemske /ek^zni<*e ne bodo poscftjno varne, ker se na'liajajo prebliziu i>ovršja. Okrajni ravnatelj CIO odstavljen V Newarku, N. J., je bil R. \Y. Hainson odstavljen kot ravnatelj 50. okraja 1'nited Mine Workers <<-L<)). Na \f])tašanje časnikarjev, čemu se je to zgotlilo, je povsem mirno in peprieevalno <»d vrnil: — Sani o zato, ker sem preveč vnet za predsednikovo vtuanjo politilko. Kot vam je znano, je detroitska konvencija ClO s pretežno \-e*"'Lno -sW»no. Proti meni sta bila Ora (Jassaway in Katlivn Lewis, ličii Johna L. Lewisa. Prav posebno ju je jezilo, ker sem skli-ea! za ta tedwi v Newarku zl>d-rovanje p»Ml geslom "Uničimo Hitlerja!" ter na -zborovanje povabil vse okoliške CIO in AKL unije. Ga-se*'a>way je načelnik okraja št v. 50, Miss I/OAvisa pa tajnica in blagajnk-a. (Jltsle o>beh je rekel Hanson, da zavzemata skrajno ixihu-ijskw -tjdišče ter da se ]>od nobenim pogojem ni mogel strinjati ž njem a'. Po t1L<) seji, vršeči s*e v sredo v AN asliingti son brzojavno i-nih bodo osftali in *l>o. mornariškem Okraju. Koliko je teh vojakov, >e nt* ve natančno, toda svoječasno je bilo sporočeno iz Washington a, da jih je -bilo v Šangha-ju 750. Kakših 50 ameriiaklli vojakov je še v Tiensšnu, 150 pa v Peipingu, stari kita'jsiki prestolnici. Danes .zjutraj je 'bilo poro-čano, 'o silo prizadevajo prabiti se skozi rusko .boj 110 črto, toda Rusi so odbili vse napade. Radio ;postaja v Moskvi poroča, da je nemški vrhovni jm»-veljnik teldmareal Waiter v. Brauchitsch z aeroplanom prijel r.a juano fonto, da {»omaga t ek: ma rša hi Panlu Lmlwign v. Kleistu zbrati svojo razbito armado, da bi se za{M"t postavila v bran ruski armadi pod poveljstvom maršala Simeona Tiincušenka. Ruska armada pod poveljstvom generala Remixo-va je razbila nemške utrdbe v Taganrogu ter dalje fHKti Nem. ce, katere posebno .napadajo donski, kubtinski in tereški ko-zaki. Na 46. letni konvenciji "National Association (»t" Mauusfac-11 tre res je ruiel zelo značilen j govor Leon Henderson, ravnatelj urada, čigar naloga je u-vosti najstrožjo kontrolo nad cenami, — Ce ne bodo cene v doslednem času postavno določene, — je izjavil. — bomo i-meli opravka z veliko draginjo. Najkasneje do |H»mIadi se bo vse podražilo najmanj za deset odstotkov. Poleg Hendersona je nastopil kot govornik tudi William S. Knudsen, ravnatelj urada produkcijske uprave, ki je prav jKJsebno obsojal takoimenova-ne konkurenčne stavke ter stavke, čijiih ejllj je uveljavije-uje uui.j>ki--a šopa. To je označil kot največjo "neumnost" ter dostavil: — Upamo, da nam bo mogoče s polnočjo Vesmogočnega tako' urediti Lit tako poskrt»eti. da bodo imeli naši Faartje puške v rokami, ne i{>a medel, če jim Ik> trelia udariti na sovažnika. Walter 1>. Fuller, predsed-n"lk Zveze tvoru iča rje v, je dejal: — Skrajni čas je. tla vlada neha sklepati komproui'kse z delavci i« se otrese strahu preti delavskimi organizacija-mi. Z nasilnimi organiziranjem niti delavs-tvo ni 'Zadovoljno. Po Kimdsenovem mnenju ostavno preprečiti, KniKlsen nikakor ne more pojnuti, čemu se zadnje mesece tako širi "stavkovna kuga". Delavskim organizacijam je očital, da so brez pravega, vodstva in da ne uiorejo napraviti reda niti v svoji lastni hiši. (iovornik Donald M. Nelson je zatrjeval, da sedanja produkcija vojnega materijala, pa naj je še tako velika in dobro razvita, nikakor ne zadošča. Zdaj izdela Amerika vsak mesec za 1750 milijonov dolarjev orožja, munieije, ladij, letal, tankov in drugih vojnih potrebščin. Produkcija na tem temelju nikakor ne zadošča za poraz Hitlerja, ampak jo je treba podvojiti. Predloga za kontrolo nad cenami, ki jo je nedavno sprejela poslanska zbornica, je po mnenju I^eona Hendersona nic vreden kompromis. To bL l>ilo seveda st ra-nskesra ]>omena, če bi 'bilo mogoče z inflacijo sklepati kompromis. Za prepreče-nje inflacije je pač treibai o-strejših in odločnejših odredb. Henderson je zaključil svoj .irovor z ibesedami: — Življen-srki stroški so se izzii izbruha vojne podražili za enajst odstotkov. Do prrbodnje spomladi se Ibodo vsak mesce povišali za poldrugi od«-tofek. •• • bo vlajla odredila kaj ra.-i' alne-, ga. "OLA 8 NARODA" — New York Monday, December 8,-1941 J'tli- VSTANOVLJEN L llll ft« GLAS NARODA (TMci er m rnrii) 99 >wata moa PaMi.hed by SUteatt FabUahtat fT—M"T (A Corporation). Trmnk itakier, Prartdent; J„ Lafiaba, Sec. — Place of basloeu of th» •erpcMtlon »n«t iddreH« of above officer«: 21« WBST 18tb STKHKT, NEW YOJ5K, N. X. 49th Year Naroda" 1* ienied every day except Saturdays. Sunday« and Holidays. fttrttacrlptloc Yearly $«.—. AdTerrlManent on Agrr-emen!. Za celo leto velja U«t aa Ameriko tn Kanado *fl.—j pol leta ; mm ferrt let* $1.5G. — Za New York aa celo leto »7.— ; aa pol let* 93.10. Za lnoaemotvo aa eelo leto $7.—; aa pol leta f3.S0. i i "i Naroda" labaja rsakl dan icvztmSI aobot. nedelj In praanlkov. NiLA« NARODA," ti« WEST ltth STREET, NEW YORK, ff. Tele»fcoae; CBelac* 1—1241. Tudi Detroit se KURUSUJEVO "MIROVNO" POSLANSTVO V Wasfrmgtonu je že štiri tedne posebni japonski odposlanec Kurusu. Vojaška vlada generala Toja ga je poslala: z naročilom, ns,j se pobota z Združenimi državami. Saj tako je bilo razsoditi iz govorjenja poslanika Kurusova. Kurusu jeva (ponudba jt bila mojstersko delo jaiponske diplomacije. Združenim državam je tre'ba pustiti le Kitajsko vnemar, pa bo vse dobro in prav. V zaaneno bi se Japonska ocfpovedala zvezi s? Hitlerjem, opustila bi svoj nameravani pohod v Sibirijo ter bi odpoklicala vojaštvo iz Južne Kitajske in iz Indo-Kine. Vse to je bila pripravljena storiti, če ji Zdnužene države dovole, da sama, brez vsakega vmešavanja uredi svoje zadeve s Kitajsko. C'e bi Amerika sprejela to ponudbo, ibi prelomila pogodbo devetih sil. sklenjeno leta 1922. in javno izdala Kitajko. Kakšne bi bile posledice take politike? Japonska bi v tem slučaju kaj hitro pojasnila voditeljem Kitajske, da se ne morejo in aie smejo ničesar več nadati od Amerike in od Anglije. Kitajcem bi ne kazalo drugega kot okleniti z Japonci ka-karšnokoli pogodbo. Obveljalo bi načelo "Azija' Azijatom," Gziroma bolje rečeno "Kitajska Japoncem!" Takrat bi imel svet opravka z "rmeno nevarnostjo", prea j pa ni prišlo do nobenega za-j ključka, je najbolje, da naravnost povent: navzočih ni bilo dovolj članov, tla bi roqgti kaj gotovega skleniti. In tako ;sem si mislil, da bo najboljše, jako malo počakam, bo-že enkrat prišlo. In tako nisem čakal .samo jaz. temveč tudi mno-ero drusrih. In dočakali smo; to je poglavitno, pr. prišlo je | popolnoma po naključju. - i . 1 Da bo vsakdo razumi 1, kako i se je to zgodilo, naj povem, da i imamo v Detroi tu roiaka Rudija Potočnika ki je tudi v j New Yorku dobro poznan, saj jima tam še svojo niflter. Rudi j je fr Rudi Potočnik, tako je tudi Anton Jurca fihnal vse siv oje potovanje po nim suženjstvom totalitarne Erope in ameriškimi načeli. Gre za svobodo poedincev, da znotraj mej Združenih držav smejo gibati se, kamorkoli se jini ljubi tako pravico red-kouia uživajo ljudje v totalitarnih državah, kjer je svobodna selitev sploh prepovedana ali pa dopuščena le pod policijskim nadzorstvom. Pravda, v kateri je Vrho%'no sodišče izdalo to dalekosežnb odločbo, se je tikala nekega (pre Pošljite božična darila zgodaj Poštna uprava ox>ozarja javnost, da že sedaj pričnete ku-poyati božična darila in jih pošiljati. Posta priporoča geslo: Kupite sedaj, skrbno zavijte, napišite natančen naslov, napiišite tudi svoj naslov, odpošljite pravočasno.1 Generalni poštar je lifariia-nfl, da na Božič, 25. de^mlira poštni uradi rie oče strankam dostaviti pred božičnem dnem. No^fTiji in Indiji in Japonski.^valea'države Californije, ki RA ZPRODAJA SLOVENSKIH knjig po zmerni ceni Po 50c zvezek Andrej Ternovac (Ivan Albreht) Blagajna Velikega Vojvoda (Frank Heller.) Bele noil mali Junak. (Dostojevskij) Filozofska zgodba (Alojz Jirasek) Gospod Pridolin Žolna in njegova družina (Fr. Mileinski) Kaj se je Makam sanjalo (V. Koro-lenko) Na različnih potih (Frane Frisek) Peter Pa«l Clavar (Dr. I. Pregelj) Pravica Kladiva (Vladimir Levstik) SIllu Doriaue Gray (Oscar Wilde) Verne daše v vleafa (Prosper »Urime) Zapiski iz mrtvega doma (A. M. Dostojevski) Po 70c zvezek Do Ohrida in Bitolja (Iran M P Lik) Po 75c zvezek Belfegor (Artur Bernede) Onstran pragozda (James Oliver Cur- ) Po strani klobuk (Damir Feigel) Zla« Panter (Sinclair Glnek) Bde4a Megla (O. R. Frich) Po $ I zvezek Ugrabljeni milijoni (E. G. Šeligo-) Verldicos (Pater Kajetan) Sivko (E. S. Thompson) Radarska balada (Marija Majerjeva) Prigodbe čebelice Maje (Waldemar Bon sel b) Pingvin ski otok (Ana to le France) Pisane zgodbe (Janko Kad Po $ 1.25 zvezek Skrivnostni studenec (Pave« Keller) Po $1.50 zvezek Zločin in kazen (F. M. Dostojevski]) Tigrovi zobje (Mavrice Labianc) Krištof Dimae (Jack London) Misterija (Gustave le Bonge) * Po $2.50 zvezek višnjeva repatiea (TI. Levstik) Naročite pri: KNJIGARNA SLOVENIC * PUBLISHING CO, 216 West 13th Street, New York. N. Y. Tfvala obenio za njiliovo pri-jn-znost, ker nista nič računala, Narodnemu domtu pa ntno-aro pomagala. . Da pa pridem nazaj, naj o-menim, da smo bili vsled lepili slik tako dobro razpoloženi, da smo mfnoero debatirali -o rtari domovini, kakor tudi o pomožni akciji In tako lahko rečeni, da jo ravno ta večer pripomogel, da «mo ,i in od tam privolil v Californijo svojega brezposelnega* »vaka, da bi si on poiskal delo na pa-cifični obali. Po nekem zakonu države California je človek, ki pripeljee v <3ržavo človeka, oziroma mu pomaga priti, ako je ta prebivalec druge države in brez posla in sredstev, podvržen zaporu. Dotični prebivalec države California je bilj^Uo^ Vrhovnega sodišča so udaril, da ne le državljani, ampak tudi iiiozeinJ?i ihiajo pravico do neomejene selitve od države do države. Nik^ka "država, rekel je. nima pravice omejevati piavieo človeka, da bi -se podal v drugo državo za stalno ali zaičaA-no, zato k* r je dot ičn i k revež. Gmotno stanje državljana je i"an*no tako n »alo merodajno, kot pleme, naroSilnOst, veroiz-povedanje ali barva državljana. Vsled *e velevažne enoglasne A. M. Meyer, Detroit', Mjtcli. RADA BI IZVEDELA kje se nahaja moj stric VALENTIN VOUK (A\Wk),do-hiai je bil iz Nova Vas, fai*a iLesce pri Radovljici. iNazadnje je -bival v New Yorku sedaj najbrž v Brooklynu. Ako katerih cenjenih citate!jev Glas Naroda ve kaj o njem, ali pa Se sam čita te vrstice, prosim gn, naj se oglasi njegovi ne-čaMnji, iM'iss Ljudmila Kna-felc, 701 East 159th St., de-vela-nd, Ohio. (3x) SLOVENCI! N A JBOIJ ^ PWOLfiA^^ZMMGA JOHN MARBICH, Inc. «3 WEST 4 2nd STREET NEW YORK, N. Y. zato zaprt in kaznovan po obravnavi na šest mesecev zapora; kasneje je bila obsodba suspendirana. To se je zgodilo na podlagi državnega "zakona, ki je bil uveden v ditžavi California, ko je hotela zabraniti vstop brezposelnim poljedelcem, takoTvanim Okies, ki so bili zenibili vse vsled prašnih Viharjev leta 1930 in so romali proti skrajnemu zapadu za delom in kruhom. . Sodnik Vrhovnega sodišča James J. Byrnes, ki je spisal svojo prvo odločbo, odkar ga je predsednik Boosevelt in^e-noval vrh m" nim sodni"kom. je med dragim naglasi 1. da poskus s strani poedine države, da bi se izolirala od skupnih držav s tem, da bi zabranila vstop lju
  • osebno x>a, če cele ure prazno i>laano mlatL Pa so že •nekateri talki. Govoril bo in govoril ter se prav nič ne bo »brigal za ljudi V dvorani, ki 'bi se radi /zabavali I^jtidje so ol>zirm, vdajo se v božjo voljo in poslušajo, četudi jih prav oiLč ne brig'u, kaj klati govornik. Obzirni *so, toda ne vsi. Ta ali oni rojak pogleda niaio pregloboko v kozarec; naveliča še govorauce in prične govorniku ugovarjati. V takem slučaju je dolžnost glavnih odHiornikov skrbeti za red. V kotu za mizo je sedel lali-koživček ter nenc-lioma goelo, če »a je mogoče pretrdo posadil ter pristopi in vpraša, kaj je. +— Predsednik, — zaprosi labkoživček, — udari me po gfavi. da mi ga« ne l>o treba več poslušati, ker zlodej še zdaj govori . . . VILE ROJENICE. Pri -znani iz spoštovani slovenski družini Mr. Val. Capuder, v Brooklynu, N. T., od-nosno v Queen General -bolnišnici v Jamaica. Tj. I., so se pretočeni četrtek dne 4. dec. oglasile vile rojenice ter pustile aa spornih" salo hcerkico.- Ms ti in otrok sta zdrava. — jCestitke. Po trgovinalli in oglasih - je \zdaj pred 'božičem opasati velike napise: — Preskrbi se zdaj z vsem, kar želiš. Plače vati boš za-eel šele drugo leto, meseca januarja«! Taka i}>onnba za je; je marsikoga, ki ne pomisli, da če um manjka zih krajih.' Dela jc dosti in jela dovolj. Zashižek je doler. Še nikdar se nam ni tako dobro godilo kakor sedaj. AH še pisec norčuje ali skuša. s temi besedami ba? o«-*robe _pove(iati - A Ji jo Slovene« i po rodu? rKo so mi odgovorili, da j^ "bil njegov oče v na.^e kraje prrveijeni Nemec, mi je bilo jm a ho nisi vse" jasno: Kri nahtjfr(S? iff'vo^i?.v ^A^si-^H^lč^efe1 jse- "tih M1 tridesetih TotUV pokaže, kar mfi je riezavestno tičalo globoko v srcu. )ja*čena luč "Svobotie". _:__ : - ki^io Boginja Svoboad V n'e^*orskeiu: prista>-nišču, 1)0 doibiia z novini letoui močnejšo svetlobo — tri nove Wrnace ipo tritiioo Wattov. Videfi jo %o dvajset milj du-leč. LTvajse-f.-nriij ni dosti; in jo hazadnje >brez pomena, dko se pomisH, da čutijo žar ameriške "šS*d!bode zatirauci v naj-^>olj .oddaljenem iconcu, sveta. "GLAS NARODA" — New Točk Monclay, December 8, I 941 rSTANOUJIN t I • 9 I gz DAJTE KNJIGO ZA BOŽIČNO DARILO HI IIIIIMjllllllllimmiMIM V slovenščini spisano : M ki nadanio ena vrata." • * 'Ali M) ta r" je vprašal nad- poročnik. "Da." " Potrkajte in glejte, da vam bo odprla.** "Da- gospod nadiioročnik", je rekel natakar in potrkal. Kiprva ni bilo odgovora, Jki-teni je pa vprašal v sobi ženski glas: "Kdo .iof" "Natakar." Zopet je bilo nekoliko trenutkov tiho. Slednji«" so se odprla vrata in na pragu «e je prikazala petindvajsetletna žen«ka. Njena jiolt j.- bila nekoliko tenunej^a kot je navada pri brnnetkali. - Okoli glave je imela oviti dve dolgi kiti las. "Gospod nadporočnik br rad govoril z vami," je iekel natakar. • ... Xadporočnik je -topil, rekoč: "Oprostite!" Pogledal ji je ostro v oči in opazil, da je za sjKwmanje pre-bledela. "Kaj želite, gospod nadpo rornik"? ••' • "Nekaj posebni ga me je pripeljalo sem." "Kaj na primer?" -Globoko se je oddattail in zbral v glavi vse francdWce be-■^ede. katere >e je učil v šoli. "V hotelu kakor tudi na policijskem kcenmarijatu ste rekli,da >te iz Belgije, iz lanesljh vega vira nam je pa znano, da vaše listine sicer ni.so ponarejene, pač pa da pripadajo neki dragi osebi.** T&uim se je nasmehnila. "Kaj vam ne.pade*v glavo!* T UiSedaj ste že osem dni v Bruslju, prej ste pa bili tri dni v Metzu in ste rekli, da- ste nen&ka podani ca. Tudi nemške listine ste imeli. Osumili so vas špijonaže in vas tudi a-retirali, toda ziaradi pomanj--kanja dokazov so vas morali izpustiti na prosto. Prišli ste iz^Švioe in sedaj se nameravate podati v* StTassbttrg. * \ I"Gospod nadporočnik," je . prekinila sine je "Jaz pa veni, da so vse va>še listine ponarejene in da ste doma rz Bourgesa. Igralka ste in »te bili zadnji čas angažirani v Parizu." Njegov »las je bil miren in skoraj nekoliko mil. Kot da bi bila v glasu tajna bolest, katero ni mogoče izraziti. Ustnice so ji zatrepetale. "Grozno se motite." "To se bo šele izkazalo. A-retirati vas moram, ker ste o-Muiuljeni špijon&že. Če ne za-sledimo ničesar sumljivega, boste zopet izpuščeni. V-shi-čaju da bi pa na&li v vasSli ko*-eegih ali med obleko kak do-kas . . ." (V sobi je postalo čisto mir no. "Kdo vam je pa povedal, da sem jaz tista . . .,T ■ "V Metzu so vas fotografirali, in tudi odtise vaših prstov imajo. Mislili so: lepa jo in kot lepot ioa je vsega zmožna." "Ne, ne, motijo se. Jaz ni »cm igralka, še manj pa Francozinja." • Tedaj jo je pa ostro pogledal hi rzpregovoril kot da 'bi klesal besede: "Noovrgljiv tlokaz insMfc da (S. fotografirati v Caenu. Baron S. je kavalerijski častnik in moj bratranec. On mi je tudi sliko pokazal." ' Stopil je k oknu. gledal nekaj ea«a ha trg in nadaljeval; __ tf'Veirt da vas moj bratranec čez vse ljubi, in zato sem prišel tudi osc-bn© k vari v" Tudi ona je vstala in ga nekoliko zaničljivo pogledala. "Kaj ne, da me bodo ustrelili?" Vedel je, da je njen z.mič-Ijiv pogled prisiljen, vijdel je. da se boji smrti. "Dcflbro, pokličite vojake, naj me ustrele." ".To no gre. Najprej moramo dobiti listine.^ ""i prišli samo za trenutek pozneje, bi ničesar ne cFo-j>ili. K-ij «em pa vam pravzaprav jaz? Jaz .vam dam listine, vi toe pa izpustite. Samo zri. trenutek se odstranite, in jaz boni izginila." 4'Ne. ni niogočr.'* "Obljobim vam tor'*], da se ho bom vrnila več v Francijo/ Že Afiaj 7.a čaaa vojne ne. Sa mo par trenutkov ostanite pr«»d vratni i in mene ne bo v--i *"Ne, ni mogoče." tLiiea so ji zagorela in of-i •-<;» ji zAbliskale. "Pri sebi imam k mikali je. ki laliko v dveh minutah uni-tčijo vse moje listiue. Samo ,'par trenutkov zaptite oči "n ničesar ne bo>t( videli in vedeli. Vam ne preti nobena nevarnost." '"Ne/ni mogoče." "Hraber Človek sto'. 'Ve« bi storili za svojo domovino, kaj ne? Svoje dolžnosti tudi sedaj zavedate in ravne, to bo moja poguba. .Jaz h»sem bila srečna žtn^ka. slavna umetnica, pri vseh ljudeh priljubi jena. Jaz *sem Ijulbila vašega bratranca, še bolj sem pa ljubila domovino. In tako je prišlo, da sem. se odločila. Vsi višji francoski častniki so mi stiskali roko, ko sem jim razo-dela m oj načrt, lastnik ste in kot tak morate vedeti, kako mi je sedaj pri srcu. ATI mogoče nisem' poštena, ali nisem vredna vaišega. usmiljenja"? 1,4 Da- vredni ste, rra. To je vaša TPšifev." ^Potegnil je iz žepa revolver in ara pedožil rta mizo. "Ali ni dragega khoda*" -* "•Ne samo revofrei ali pa a-reta-ci.7a." - * ^ Sedla je v na«l!»njač in prikrila ofcraz -z rokami. f ?.la nfu je roko i h sedla, lin ko se je po preteVu nekaj miiiut vrnil k njej, jo je na^el zastrupljeno na postelji. SMRT rrVBH SLOVENSKIH UČENJAKOV. Lijnbljanska univerza in slovenski narod je izgubil dva sloveča učenjaka; člana Akademije Znanosti v Ljubljani. Oba p t a si pridobila ne veni j i ve zasluge za razvoj slovenske pralne'znanosti in za vzgojo slovenskega pravniškega naraščaja. J*r. Matija Dolenc ki .-m,o y-ilo-tno vest o njt^ovi smrti ,1 prejeli' že pled mesecu je bil 1 učenjak svetovnega slovesa in U.ajbolj priznani poznavale^, zgoilovine slovenskega običaj-hega prava. Mod uraogimi nje-gorhiii -t. da je pIVni i nil rfr.lljido Ktišej, predavatelj cerkven^3»a prava na univeiv/i v Ljubljani. Po-j kojni dr. Kušej je kr.kor dr. Matija Dolenc, spadal med najstarejše in naiodličriejše slovenske pravnike. Spisal je es svojimi znanstvenimi razpravami sodeloval pri mnogih evropskih pravnih revijah. Njegov sin dr. Goražd je prav tako profesor na pravni fakulteti v Ljubljani. .. V Bijeljiui v Bosni je pri ob-ranftn domovine padel riilaidi gozdarski inženir Štefan Susec. sin edinec znanega slovenskega finančnega strokovnjaka, banovimkega svetnika g. Štefana Sušeča. Na Jesenicah na Gorenjskem je neznano kam izginil poštni npraivntk in narodni delavec Gabriel Marošič in njegova žena; Rdeči kgiž zaman poizveduje o njegovi usodi. VESTI IZ CLEVELAND, OHIO. 'Dne ob. nov.'je po dolgi bolezni unfrl dobro poznani rojak in t-igo več Louis Z* let. Doma je bil iz Vlnaoi-jrli goric, fara Brezovica nad Ljubljano, odkoder je prišel v Ameriko leta 1903. - Od ? leta 1907 jp> živel v Buclidu. l^eta 1918 je ofclprl trgovino z želez-iiino olnišniei rojak Frank Pintar, star 50 let. Doma :e bil iz Za-mostea pri Sodražici, odkodet; j** prišel v Ameriko pred 34 letu Zapušča hčere Dorothy,' por. Snhnieh in Mavmie ter tirat n Johna. SopiK>ga Giz^ la mu' je umrla leta 1929. 2s-. nov. je ogledoval Johh Taksi"* »prostore "v hiši, katero je o je z trend i 1 in mar]. Že zadnjih 7 t." dno v je hodil k zdrav-n;ku. Pokojni je bil star 52 let. doma iz Žužemberka. V Ameriki se je nahajal od k ta 1905. V domovini zapušča ■sestro Rozalijo Fink. tukaj pa si-stro Nado Nosse. Dalje zapn-šča hčer Jennie, por. Pajk, sina Milana in Johna". RUSKI POSLANIK LITVINOV DOSPEL Novi ruski ]>oslanik iMaksim M. Litvinov je s svojo soprogo prišel z aeroplammi iz San Fraaunsco v Washington. - Na letališču so ga-5/ozdravili uradniki sovjetskega poslaništva ter v imenu državnega urada George T. Sununerlin. Na letališču sta bila tudi drugi tajnik angleškega poslaništva sir Anthony Rumbold in bivši meriški poslanik v Moskvi 'Joseph T. Davies. Časnikarski poročevalci so Litvinova pri prihodu-obkolili, hoteč dobiti od njega kako važno izjavo. TJtvinov pa je odgovoril samo naslednje: "Zelo sem srečen, da sem zopet enkrat a- tej čudoviti deželi, Združenih državah. Moj prvi obisk -je bil velike važnosti. Toda sedaj je moj. prihod ^e mnogo važnejši, kajti v tem trenutku je treba določiti usodo -človeštva. "Poznam veliko zanimanje in naklonjenost, s katero ameriški narod zasleduje bojno črto na vzlwtni fronti in ameriškemu narodu zagotavljam, da se bo rdeča armada še dalje l>orila skozi srečo in nesrečo z isto žilavostjo in trdo odločnostjo, kakor se je veo.ii borila." Strategija mravelj miorala vmrreti. —- No, iie morem. Izpustite use. C- ni dru lf^h gVari preo očarala njena lepota? ol-nem redn obrnila k odhodu; Štirinajsti generaLŠtabni častniki so se podali vsak pred svoj oddelek, nakar je kolona krrni-la na pot. Šle so do m ke toč-ke iha steni, kjer je bil nekpe zabit žebelj, sedaj je pa bila Vdolbina prazna in krog n§e se jc kini šil omet. Na to mesto so hitele mravlje draga za drugo in vsaka je zgrebila drobec oniota. S temi kosci so potem hitele nazaj h klejevemu obroču in «icer na ty?to točko-ki jo je bil prej določil general kot najožjo. Tu so prav mira vije položi le svoje kose« • prav ob robu kleja; druge so že* zlezle na te kosce tik prvih ter tako prehod podaljšale. Naslednje mravlje- so nesle svoje brent?" do konca že napravljenega pomola In zopet dogradile košček. Tako je šlo delo na prej dokler ni segal nK>*t od enega roba klejevega jarka do drugogavin je bila pot do paštete gotova. Sedaj so se mravlje zopet uvrstile v kolono in brez zadržka korakale Čez enriro. Štiri lire je trajalo trdo delo. Sedaj se je pridnim delav-oemr obetalo tudi obilo plačila. Vngle so se na .paštete in žrh-z največjim tokom. Kuhar, ki se je bil ves čas z zanimanjem in vedno večjim začudenjem o-pazoval male živalice, ni imel srca — tako pripoveduje sam. da bi bil inteligentnim roparjem-pokvaril njihovo veselje. Toda odslej je seveda varneje spravljal sjoje paštete.. spisi •f the United ANOLE&KO SLOVENSKO BERILO. Sestavil dr. r. j. &ers. vemor Cena |2.00 BODOČI MdATUANI MJ "H»w to Stat««". V te] kftjtfl ao m poJualU In aako- □i za naseljence Cena 35 center . . . * Jt DOMAČI ŽIVINOZDRAVNIK, spini Franjo Oe-iar. 278 strani. Cena'trda *ea ' $1.50 Zelo koristna knjiga sa vsakega SKinoreJca; orla rasnih boiesnl tn adcavljenj«: stik«. GOVEDOREJA. 8 ilikair- Spisal R. ue(rirt. 145 strani. Cm* KNJIGA O TXMSTOJNEM VEDENJU. 111 strani Ceha 50c MLEKARSTVO. SpJaai Anton Pere. S atfkaml 168 strani. Knjiga sa mlekarje ln ljnbltelje mlekarstva splok. OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 298 strani. Ve*... Knjiga je namenjena t*prrl'vtrft! «a stavbno, umetno ia strojno kJjoCarnliarstvn t«r ftele-aoltrantro. ODKRITJE AMERIKE, siiliMl H HI7AB. THja delt: 162^ 141, 133 strani. Cena infebko res Poljaden-ln natančen opis odkritja novega sveta. Spis m Sita kakor zanimiva povest tar Je aestavljen po na}boUfil!> rlrlh. . , ' Cena 50c UMNf ČEBELAR. Spisal Frank l^akmajrer. 163 strani. *" IDR A VI LN A 2ELI6ČA. U strani. Ceaa Cena 25c Naročite pri: Slovenic 216 W. 18th Street mmmsm Company NewYorl?, N. Y% *V • ' /*" ' -t mmmJi , .>■ V. **Q LAS NABODA"— Wow lat Monday, December 8, 1941 flfAN O T iIIN L till OSPOD iz KONOPISTA Napisal: L WINDER. 143- • • "Srbobran" ne brani Srbov » P. Bcrnarir AiWb rožič, OPA£. ' Kar so sicer še ugibali o novi balkanski politiki Nemčije in Avstroogrske ter o rešetanju načrta vojno, je bilo samo govorica brc® podlage. Nobenega posebnega zapisnika ni«o podpisali po teh lazgovoriL, niti niso izmenjali po cesarjevem obisku kakili zavzetnHi brzojavk. Pozornost je pa zbudilo, da je dal prestolonaslednik tisto nedeljo jx> oe ga rje vem odhodu prvič odpreti vrata konopiškega parka in dovolil prebivalstvu vstop v park. Ali je bil Viljem priporočil mrki aiiu gostitelju, naj išče stika z ljudstvom, naj cpusti sovražno osamljenost in pokaže prebivalstvu prijazen obraz ? Tako so domnevali. Prebivalstvo mesteca Benešova je poromalo v Konopište in prvikrat stopilo v krasni grajski park ter občudovalo rožni vrt divjadno aboro in tuja drevesa. Rodbinski očetje *o privlekli svoje otroke, po tratnih stezah so škripala kolesa otraPkib vozičkov, po drevoredih so sedele zaljubljene d vojice. Junijsko solnee je žarko pripekalo. Popoldan je minil, solnoe «e je spustilo za hribe, a prestolonaslednik se ni pokazal. Šele proti večeru, ko so obiskovalcem parka že oznanjali, da ostane park le še pol ure otl}prt, je sedel v lovski voziček in se popeljal po paiku. Počasi «e je peljal Skozi park in z naipeto vljudnostjo otizdravljal občinstvu. Orožniski poveljnik je javil, da je zadnji obiskovale« za-pustil park in da so vrata nezaklenjena, Frane Ferdinand je prikimal in *e zapeljal globlje v park, v gozd. Prej se je bil namenil, da ogovori u*ga ali onega vrlega benešovektiga meščana, da privošči njegovim ženam prijazno besedo in da obdarovati njih otroke s sadjem, a ni se mogel pripraviti. Nekaj tnu ni dalo, da bi prHmigal svojo plahost. Pognal je konja hotel se je ptljati hitreje, še hitreje, da bi ušel svojim mislim. "Hlastanje po priljubljenosti ni zame," je iitenil sam pri--------..i vse •cbi. 4 * Ni koli nisem znal biti prijazen z ljudmi in nikoli ne' mostove in odbil vsako roko. bom znal. Viljem najbrže zna, ta je »tra^ten komedijant.1 ki bi J*° ^do utegnil ponuditi Jaz nisem komedijant. — Oobro. da Je odšel; njegova živah- C"1...........'---1 — nost ine dela nervoznega. Domišljav je. domišljavec in širo-Koustntz. Treplja me po ramenu in misli, da moram biti ves očaran. Takisto prihaji k nam, kakor visok gospod k sosedu, ki potrebuje podpore in »i mora šteti njegov obisk v ve Jiko east. Kaj dela Pni-it pravico, da se čuti toliko imenit nekega od nas! Mo-očni položaj, ki ga ima v Evropi, se spodobi nam, Prusi .o nam ga uro,pali. Toda stvar ni ne-lzpremenljiva. Morda še ni prepozno, morda še nisem prevar, da uresničim evoje nekdanje načrte. Morda pa sveto rimsko c^arsfvo neniškega naroda vzlic vsemta še pod habsburškim vodstvom vrtane iz groba. Pod mojim vodstvom — ce mi bo Bog pomagal. . Stemnilo se je.b ilo. konja sta čedalj počasneje tekla po široki gozdni poti, večernr. sapa je pregibala nevidno listje. F:anc Ferdinand *e je zdrznil, obrnil in krenil nazaj proti gradu. "Past or če božje sem," je .pomislil. "Ne po milosti temveč po nemilosti božji. Nikoli se mi nič ni posrečilo, nikoli mi ne bo nič uspelo. I>a bi bilo vsaj potovanje v Bosno ze za menoj . . ** V gradu ga je spre ela Zofija z nenaravno veselostjo Opazila je, da ga je bil ob *k utrudil, zato je hotela razveseliti potrtega moža. "Srbobran" je ča te točke ne moremo v svojem razmišljanju o "Sibobra-nu" najti na njeni nobene krivice. Ne nvoremo pa molčati, ko moramo hočeš iioč<"5 opazovati, na kako čudna pota je zašel ta list in kako slaho — brani Srbe. Mi imamo te svoje brate po krvi in po jeziku in celo po krščanstvu tako radi. da bi jim iz srca privoščili vse drugačno obramjbo, nego so je deležni od svojega lista, ki ponosno piše na svoje čelo ime "Srbobran." "Srbobran" si domišlja, da je ".srbstvo" nekaj takega, kar Jnona biti popolnoma ločeno od v«cga drugega in nima po •eilem svetu nikjer svojih interesov, nego edino le v "srb-stvu". V današnjih dneh, ko ljudstva in države .-koraj nervozno iščejo po svetu zvez in stikov in zaveznikov in mostov, se "Srbobran" v potu svojega obraza trudi, da bi podrl vse Srbom v znak zavezništva in prijateljstva. Vse, kar ni srbsko — in sicer srbsko v smislu pa tolmači "Srbobran" v kar mogoče najbolj omejenem pojmovanju, v *voji najbolj ozko. srčni zagrizenosti, da postaja stvar ne samo žalostna za Srbe, anipak tudi smešna za vsakega, ki se nta prebiranje "Srfoo-brana" še ni uprlo do "ad nauseam. " "Srbobran" misli, da mora sam sovražiti v*e, kar ni srbsko, To sovraštvo je huda bolezen, da obeta biti kar neozdravljiva. Pa ne samo neozdravljiva, tuxli nevarna postaja ta bolezen. V svoji zagrizeni sovražnosti se je namreč "Srbobran" povzpel tako daleč- da misli takole: Kakor jaz, dični "Srbobran", sovražim vse, kar ni srbsko, .tako vse, kar ni srbsko, sovraži Srbe, S fbi jo. in vse srbsko. In ker je o tem prepričan, najde svoje wvraznike vsepovsod, za vsakim nesrbskim .grmom, pod vsako nesrbsko streho, celo pod vsakim nesrbskim klobukom. Tn ker jili najde, in najde na ta način v jako velikem številu, nvu pride na misel, da tmi je inve "Srbobran" zato ro pograbi panško in hiti branit Srbe. Človek, ki slučajno ni Srb — za kar niti sam odgovoren ni — nič hud« ga sluteč g;ie svojo pot in se vdaja svojemu vsakdanjeum delu. pa ga naenkrat zadene krogi.ia iz ni tudi Srb — nekemu Slo^ venou in Jugoslovanu torej, ki sliši na ime P. Kazimir Za-krajeek. Pa to je samo en primer. \ Ljutjje božji, stvac je v resnici preveč smešna, da bi človek radi tega na ježi 1 kožo in kolikor je na njej dlake, ter bi zares branit kakegai človeka zoper ljubega "Srbobra-na." Smešnoet ge lahko nekaj ča«a repenči m šopiri po za-, peljanem ^vetu, dolgo se ne! more. Mora priti čas, ko se' bo sama zadušila v svoji last-j ai smešnosti. •Prav resno bi pa radi polo-j žili "Si*bobranu" nekaj na sr-! ce. Naj si vendar name pet minut počitnic od svojega ozkotirnega sovraštva in naj premisli: Komu take reči koristijo? Komu koristi, če "Srbobran" po vsej sili hoče narediti za svojega sovražnika in sovražnika vseh Srbov — vsakega Hrvata in Slovenca? Ali je r es "mbstvo" tako o*n*om-na sila, da ne potrebuje absolutno ničesar drugega ko samo s:bo? Ali je res "srbstvo" ta-*ka silna moč na svetu, da mu Tli treba iskati nikakih sorodnosti izven sebe in svoje zagrizenosti? Ali »i res Jphko — oelo v današnjih easin— privošči spa*. da neprestano poudarja le razlike med jugoslovanskimi narodi in te razlike še umetno povečuj? ? tKljub termi, da dajemo "Sr- Razveselite z a v • r O Z 1 č svojega prijatelja. Pošljite nam $2 .— in mi mu bomo v Vašem imenu pismeno voščili božične praznike, jg poleg tega mu bomo pošiljali tudi štiri me- j« sece "Glas Naroda." jp I U ver j eni bodite, da bo Vašega voščila in S božičnega daru resnično vesel. J| Uporabite ta naročilni listek j '4GLAS NARODA", | 216 West ISth St., New Yoric Pošljite za na naslov: ~ meseca (cev) "Glas Naroda" Moje rine je :---.—— 'Moj naslov: ------------ i I Tukaj priložim M. O. za $- I Pričnite pošiljate dne fi " S rb o b r a n o ve " puške Zafču-j ^branu" z najboljšim; name den postoji in se ogleda in <*>^nom nasvet za saj petmimitne otrese "SrlK>branove" krocl je, počitnioe, se nas polašča bo.ia-potem gre svojerpot naprej in 2011 • nas ne bo ubogal. Pre-na vso moč litrih a, kdaj je po- daleč se je že zajede 1 v svojo stal — sovražnik Srbov. [fiksno idejo. Toda vsaj eno — »u -in r .Hujnici) v simsiu Tako se jena primer zgodiloi11PanJe nam se ostane. Med tolmačenja dičnega " srbstva po "Srbobnano- vih" metodah. Ali res nima-jq oni nič več vpliva na "Sr-bobranove" zapovednike, nego ima ka«k sirontašen slovenski Jugoslovan? Bratje Srbi, ki še nisTe slepljeni po "Srbobranovi" gonji, nastavite svoja ušesa jn poslušajte «kromen nasvet brata Slovenca. Stopite na plan in branite — ne rrčeau, da branite Slovence in Hrvate pred naskoki ne- J Za 4r mesece $2.— jj | Za pol leepo je, da smo spet ne sme nihče več motiti." -anti," je dejala, "to poletje nas 'Saj veš; danes štirinajst dni PEVSKIM ZBOROM POSEBNO PRIPOROČA MO NASLEDNJE MUZI-KALIJE SLOmSKK PESMI Zbirka 9 narodnih pesni Izdala Glasbena Matica t Clevelandu. Cena — $1£0 Emil Adami«—16 JUGOSLOVANSKIH NARODNIH PESMI * zbor................. Mukoma se je zasmejal: moramo biti v Sarajevu." "Ne pustim te, Franci. Saj si nii že obljubil, da odpove«," o - ^ mogoče. Prosim, ne muči me, ko nič ne pomii-a narodnih pesmi u — - eljati «e moram, naj hoč-m ali ne. Toda peljati se hočem * Ibor ....................M taru- Po manevrih pojdemo skupaj v Blnehnbacli." " ^ ^ "Ne ,ne bom te nehala prositi. Nihče te ne more siliti, da bi sel. ako sam nočeš peljem s teboj." "O tem bova tse govorila." Naslednje dni je bilo Konopi&te tiho in zapuščeno. Vroče ;e bil°- Frane Ferdinand se je potil in se ni dobro počutil. Zato se je odpeljal z Zofijo v Namesti h grofu Haugwitzu; lam Peter Jereb-OSEM ZBOROV (maje bilo veliko streljanje na golob>. Tri dni je Franc Ferdi-1 « mešani* .............. aand nenelioma streljal golobe. Nato se je odpeljal v Glilu-mec da uredi zadnje priprave za pot. ^^iij. ^^ lih. e ic iie iiiijj e Siliti,-- <*e se pa pelješ, se brezpogojno fran« Venturinl—Sest MEŠANIH IN MOŠKIH ZBOROV ...... ferdo Juranee—Ii, MLADIH LET, moUU iburi ................. Prav tisti dan je prišel srbski poslanik na l>,unaju dr. Joca Jovanovič v finančno ministrstvo ter poprosil ministra dr. viteza Bilin.sk* ga ^a razgovor v nujni zadevi. Poslanik je je bil dobil od Pašiča sitno nalogo da na l>unaju previdno, a \ endar r azundjivo opozori na ne^ amoeti, ki bi se jim prestolonaslednik izpostavil na potovanju v Bosno. Kuski poslanik v Beogradu. Nikolaj Hartwig, je bil svojega starega prijatelja Pašiča zadnje dni jako resno posvaril pre*' snovanjem zanesenih domoljubov, o katerih je bil prodrl glas do samega Petrograda. Runija še n,i bila dovolj pripravljena na vojno; in petrograjska vlada se je bala usodnili posledic nasledkov, če bi dogodki pokazali, da so bile govorice o zaroti proti Francu Ferdinandu osnovane. 1 Zato je bil bolehni ruski poslanik nujno naprosil ministrskega predsednika, naj onemogoči naklepe atentatorjev in zveze snovalcem roke. Zve-zati roke — kako in komu? Pači«, ki je bil že pred mnogimi tedni -sklenil posvariti Dunaj, naj ne pošilja prestolonaslednika v Bosno, je po raasgcvoru z IUartwLgom ukazal erbskenra poslaniku na Duna,ju, naj m-utegoma sporoči to svarilo tistim, dunajskim osebnostim ali uradom, ki so poklicani, da stopijo z ogroženim prestolonaslednikom neposredno v stik. Poslanik, k! mu je bilo na izbero, da gre k ošabnemu grofu Beroh-toldu ah k Bilinskemu, se je rajši obrnil do finančnega ministra. {Nadaljevanje prihodnji5.X Moški zbori OSKAR DEV: Birflca; OJ, moj Aocel je Sov; Kam ml, Caotje, dm t tu pojdemo ......................JN OSKAR DEV: prečno. Ijubca moja: Ko ptiel-ea oa tuje gre; Soči: MoJ očka mi konjička dra; Doblr arm pl* wnce; Hloro; Je »pihnil« loč .M EMIL ADAMIČ: Modra devojki (belrkranjaka.. 20 Vao noč prt potocl ............St Jar Jeva ......................JU Hodi Mfcka domo; Kaj drage-ga hočem; Zdravlca .........M VASILIJ MIRK in A. GEOBMINO: JB KEBDra- ško edin ice ob izbruhu vojaie. Z velikimi zamludami in po mnogih ovinkih prihajajo vesti o smrti tega in drugega pogrešanega v borbah na «trani srbskih četnikov. V italijanski del zasedeno Slovenije vračajo tiste Sloven bratskega "Srbobiana"—«to- vanju kakor pa oranju in vsa ginja je taka, da plača držav-(ce. ki so pred izbruhom vojne nih nameščencev komaj zado-?bili v državni službi v Srbiji-stuje za hrano in za kurjavo. Italijanske oblasti imajo čez glavo dela z ljubljansko univerzitetno mladino, ki več časa posveča patriotskemu delo- moakih zborov (Kart Adami«) Trije mrAanl zberf (Glasbena Ma-Uca) ________________________ V pepelnitni noti, kaotaU is sale, zbor in orkester, (8attner).... Mladini, peami u mladino i klavirjem (E. Adami«) ______ Dve pesmi, (Prelerec) *bor In solo________ za moUd NaSi himni, dvoglasno_____ Gorski odmevi, (Lahaniar). n. zrezek, noikl zbori________ ZA TAMBURICE: NA GORENJSKEM .TE FLETNO, podporni slovenskih narodnih pesmi za tamburice, zložil Mar ko Bajnk.............. .75 Slovenske narodne pernat za taaabn-raHct zbor (Bajak) _________ .71 Bom fiel na planince, (Bajnk), podpurl-------------J) pite na plan in branite svoje brate Srbe pred — "Srbobra-nomy Zakaj verjemite, 'Srbobran' rve brani Srbov. "Srbobran" -••■naganja Srbe v neko zakotje, J« od koder ne bo izhoda zanj<\ , "Srbobran*' skuša Srbe izolirati od vsega sveta in jih dati v roke njihovim resničnim sovražnikom. In ti resnični sovražnik i Srbov so vse drugje, ne raed Slovenci in Hrvati. Kolikor je pa srbskih sovražnikov tudi med Sfovenci in Hrvati, jih je ha redil "Srbobran" oziroma tisti njegovi pomagači donia in po .svetu, ki vozijo srbski voz po "Srbo bra novi h" koh^nicah. Bi«atje Srbi, na pomoč zoper "Srbobrana"! Ze do\go niste imeli v «voji sredi tako velikega škodljivca srbskih interesov. Vaši bratje Slovenci in Hrvati s skrbjo gledamo na njegovo početje. Pod njegovim vodstvom je va5a stvar v veliki nevarnosti. M Jtk Vetrič; Po grad in 1 ZA CITBE: Poduk za ritre. — s zvezki — f (Boieljski) --------------tU- ZA KLAVIR: Bori pridejo. — KoratnJea —__JI 100 narodnih pesmi ca moftkl In meteni zbor, Emil AdsmiC FANTJE NA VASI. 18 nsrodnlb aa moikl zbor, Ciril Pregelj., ft NaroČilo poBJlte na: "Glas Naroda 99 210 WEST 18th STREET NSW YORK. N. 1. ko priliko izkorišča in vpri-zarjanje nemirov in izgredov M*nogi ljubljanski dijaki «o zapleteni v tržaško veleizdajni-ško gibanje. Večje število mno-ffo obljubljajoče mladine se nikdar ni vrnilo iz Srbije in Boi«-ne, kjer so bile njihorre voja- a jim zdaj nemške oblasti no zaupajo. Italijanske oblaki so izročile nemlškim spisek oseb, ki so jih imele "ž? od prej na črni li«ti, bivajoČih v delili Slovenije, ki jih je zasedla Nentčija. Vse take osebe so izginile, kakor da bi se vdrle v zemljo. Ochpor vsega prebivalstva proti Italijanom je tolik, da je trelba «amo iskre. Italijani se tega zavedajo in se v svojem strahu izogibajo izzivanjem.. m VAŽNO ZA NAROČNIKE Poleg uselovs je razvidna do kdaj Imate plačano naročnino. Prva itevtika i>omeni mesec, draga dan In tretja pa leto. Da nam prihranit« nepotrebnega dela In atrofckov. Vre prosimo, da akuiate naročnino pravočaano poravnati. PoftiJUe naročnino naiavncas nam ali }o pa plačajte mSemu saatopniKC v Vafteiu kraja ali pa kateremu lamel zastopnikov, kojib imena ao tiskana s debelimi črkami, ker so opravičeni oblaknti tu>ii druge naselbine, kjer Je kaj aaiih rojakov nasoljenih. Zastopnik bo Vam IsročU potrdilo aa plačano naročnino. RAZMERE V LJUBLJANI IN OKOLICI. Po pripovedovanju očividca. Nemci so zasedli nvnoge kraje na Gorenjskem, ki leže ob desnem bregu Save. Meja med nenišfeimi in italijanskimi zasedenimi kraji je jako zastražena da je prehod nemogoč. Pretrgana je vsaka zveza med obema deloma Slovenije. Ljubljanski hišni posestnik, ki ga je vojna zalotila štiri kilomtetre od Llj ubija ne, že sedem meee-eev zaman poistkuša vrniti se v Ljubljano. Ostal je br«z sredstev, kajti najemali ne m!u oez mejo .ni mogoče poslati. SliČno je žena nekoga ljubljanskeiga inženirja, ki jo je zasedba presenetila blizu Domžal, morala tam čakati v«e do oktobra, ko < 1AL>1 FOltNlA: San Francisco, Jacob Lanski a X)LOKALK): Pueblo, Peter Uullg. Waisenbarg, M. d. Barak INDIANA: Indians polls: Frsnk Zupančič ILLINOIS: Chicago, J. BevčU Oleern, J. Fabian (Chicago. Olssro la Illinois) Jollet, Jennie Bamblch La Salle. J. SpeUcb Maacoatab, Frank Aogoatln North Chicago la Waakegaa. ffarM KABXLiAND: KltamUler. Fr. Vodopivsa mCHIOAN: Detroit, L. Plaakar MINNESOTA: Chlsholm, J. Lakanlch 1&7. Jos. J. Pes bel Bvelerh, Loots Goal« .Gilbert, Louis Vessel , Hlbblng. John Povis MONTANA: Roundup, M. M. Panlaa Washoe, L. Champa NBBRASKA i Omaha, P. Brodsrlck H1W TORK: Brooklyn, Anthony Svst Sow and a, Karl Mraiafca .Little Falla. Frank Maais Worcester, Peter Rede 1HIOS Barbertoa, it: Cleveland. Anton Bobek-___ _ linger. Jacob Reanlk. J oh-, siapnla Olrard, Anton Nagode Lorain. Loals Balant, John Tonngatown. Anton OREGON: Oregon City. J. K oft la* PENNSYLVANIA: Bessemer. John Jevalkar Gonemaugb, J. Bresovec Coverdale In okolica. Mrs. Rnpalk Export, leuis ^mW Farrell. Jerry Okorn Forest City, Math Esnln Fr. Blodni kar Qreeasbarg. frsnk Novak Homer City. Fr. Ferewbsk Imperial, Vence Palcich Johnstown. John Peiaats Krayn. Ant. Taulelj l-ntwrne. Frank Ball orb Midway. Joud Zust Pittsburgh Is okolica, Philip Proc*-Steelton, A. Hren Turtle Creek. Fr. Sehlfrev West Newton, Joseph Jovaa .. .. WISCONSIN. Milwaukee, West AlHa. Fr. Skok Sheboygan, WXOMINQ: Rock Springs, Loals Dlamondville, Joe Boll«* Vaak isstspnlk isda potrdilo ta avo-to, katero Jo prejel. TA '«UI AARODA"