SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXIII (57) • ŠTEV. (N°) 16	ESLOVENIA LIBRE	BUENOS	AIRES	•	6	de	mayo	-	6.	maja	2004
PO VSTOPU V EVROPSKO ZVEZO
MARKO KREMŽAR ________________________________________
Prvi maj leta 2004 je že zapisan v slovensko zgodovino kot eden njenih bistvenih mejnikov. Dobro desetletje po državni osamosvojitvi smo stopili v novo povezavo in zaorali v marsikakšnem pogledu na novo.
Po tako odločilnem koraku je razumljivo, da se ljudje nekoliko zaskrbljeno sprašujejo, ali so se odločili prav, ali se tega koraka ne bodo morda s časom kesali. Menim, da si Slovenci nimamo kaj očitati. Izbire ni bilo veliko, ali naprej v zvezo evropskih držav, kar pomeni res v marsičem negotovost, ali pa ostati zunaj, se ozirati nazaj v preteklost in sprejemati nase drugačno, še večjo negotovost. Današnji čas kot menda vse dobe ne ponuja gotovosti, temveč izzive. Odločitev je bila pravilna. Čeprav bi bila izvedba morda lahko bolj skrbno pripravljena, danes ni čas za pogrevanje napak in opustitev, temveč je čas novih projektov.
S članstvom v EZ se pričenja za naš narod nova doba, ki skriva v sebi tako nevarnosti, kakor možnosti. Ene in druge je treba kolikor mogoče predvidevati. Težko se je iznebiti vtisa, da se velik del rojakov premalo zaveda, kaj pomeni dejstvo, da so po več kot osmih desetletjih vse dežele, kjer živimo Slovenci na lastnih tleh od prvega maja spet v istem političnem okviru. Če bomo znali in hoteli zaživeti povezani na tem skupnem prostoru, je to lahko začetek ponovnega narodnega razmaha. A za kaj takega je treba imeti potrebno stopnjo skupne zavesti in neko skupno vizijo. Te pa zaenkrat vsaj v Ljubljani, kamor se ozirajo s pričakovanjem vsi rojaki, še ni opaziti.
Na strateško važnem evropskem prostoai, kjer živimo Slovenci, se že stoletja križajo razni vplivi. Z odpravo državnih meja se bo njihov pritisk še povečal. Zato bo v novih razmerah slovensko ozemlje ali kulturno-gospodarsko povezano ali pa se bo razdrobilo ter postalo vrsta priveskov drugih gospodarskih, s časom pa tudi. kulturnih centrov. Zaradi izredne geografske lege je Slovenija lahko vez med evropskim zahodom in vzhodom ter tako eno od novrh gospodarskih in kulturnih žarišč. Pri tem nimamo alternative. Ali se vedemo v novih razmerah, kot pripada enemu od evropskih subjektov, tako na kulturnem kakor na gospodarskem polju, ali pa nas bodo posrkali vase drugi, bolj osveščeni, bolj sposobni in bolj pogumni od nas.
Slovenska država do zdaj ni pokazala v tem pogledu posebne vizije pa tudi ne iniciativnosti, kar samo na sebi ni tragično. Vloga države bo v novi evropski ureditvi sicer potrebna, a manjša kot do zdaj. Bolj zaskrbujoče je, če tega ne opazi kulturna Slovenija. Skupni slovenski kulturni prostor namreč ne bo sad državnih odlokov, temveč življenjske sile in iniciativnosti slovenskega izobraženca pa tudi preprostega človeka. Bolj kot stvar odlokov je in bo to stvar slovenskega srca. Mnogo je rojakov, ki čakajo, od kod bo prišla iniciativa. Kdo bo osvetlil novo podobo Slovenstva?
Ne dosti manj zaskrbujoče bi bilo, če si podobne vizije ne bi osvojil slovenski podjetnik, poslovnež, gospodarstvenik. Območje razširjene Slovenije, to je celotni slovenski etnični prostor, naj bi poleg skupne kulture povezovala tudi mreža gospodarskih interesov. V dobi globalizacije utegne beseda o slovenskem gospodarskem prostoru zveneti zastarelo. Vendar to v sedanjem svetu ne pomeni gospodarske zaprtosti pa tudi ne kakega državnega planiranja, temveč sprejetje neke skupne vizije in določene vrednotne lestvice. Gre za skupno strategijo slovenskih podjetij in države. Kdo naj se loti oblikovanja zavesti in poklicanosti na tem področju? Morda je to še neslutena naloga raznih gospodarskih zbornic, ali pa podjetnika vizijonarja, ki bo s svojim zgledom potegnil za seboj druge, ki še čutijo slovensko. Res da tega dela naše civilne ustanove niso vajene, res pa je tudi, da celo kot narod nismo vajeni takih sprememb, kot jih doživljamo v zadnjih desetletjih. Če bomo hoteli obstati, bo treba v marsikaterem pogledu spet orati ledino. Tudi to je del velikega, novega izziva.
Možnost skupnega slovenskega kulturnega in gospodarskega prostora nam je ponujena. Narod se je pred leti plebiscitarno odločil zanjo. Izdelati iz te potencialnosti živo, ^dinamično resničnost je naloga, pred katero je postavil čas ‘Mt‘M* g eneracijo Slovencev. Od njihove spretnosti, volje in živlUMpke sile je odvisna bližnja prihodnost vsega naroda.
SLOVENIJA JE ŽE ČLANICA EVROPSKE ZVEZE
Naša država je s 7. majem vstopila v Evropo
Gre za največjo širitev EU v njeni zgodovini in prvo na postkomunistične države. Poleg Slovenije so članice EU postale še Poljska, Češka, Madžarska, Slovaška, Estonija, Latvija, Litva, Ciper in Malta. Pridružile so se Franciji, Nemčiji, Belgiji, Nizozemski, Luksemburgu, Italiji, Irski, Veliki Britaniji, Danski, Španiji, Portugalski, Grčiji, Švedski, Finski in Avstriji.
Najbolj vidna sprememba za Slovence bo verjetno na mejah z ostalimi članicami EU - Italijo, Avstrijo in Madžarsko -, kjer odslej naprej ne bo več carinikov.
Meja z drugimi državami EU bo sicer še vedno obstajala in bo tudi nadzorovana, vse dokler Slovenija ne bo izpolnila pogojev za polno uvedbo schengenskega mejnega režima. Slovenska vlada računa, da se ji bo uspelo v schengenski sistem nadzora na mejah vključiti do leta 2007.
Do polne vključitve Slovenije v schengenski režim bodo morali slovenski državljani meje z ostalimi članicami EU še naprej nadzorovano prečkati. Evropska komisija državljane novih članic EU, torej tudi Slovence, poziva, naj v začetnem obdobju meje z drugimi državami EU še vedno prečkajo s potnim listom.
Na meji s Hrvaško, ki je od danes edina slovenska soseda nečlanica EU, se nič ne spreminja: še vedno lahko mejo prečkajo z osebnimi izkaznicami. Bo pa poostren nadzor na mejah.
V Šloveniji je s 1. majem stopila v veljavo celotna zakonodaja EU, razen v tistih delih, kjer si je Slovenija izborila dodaten čas za uskladitev s skupno zakonodajo ali tam,
kjer si je država izborila trajni odklon od pravnega reda. To je trajen odklon pa npr. pri cvičku, ki ga bo lahko kljub drugačnim pravilom EU na notranjem trgu povezave še naprej tržila kot vino.
Prav tako z vstopom v EU Slovenija še ne uveljavlja evra.
Veljavno plačilno
sredstvo tako ostaja slovenski tolar, vlada in Banka Slovenije pa sta pripravili program za uvedbo skupne evropske valute leta 2007.
Omeniti gre tudi, da ni nobenih omejitev več za nakup nepremičnin v Sloveniji s strani tujcev. Država si je sicer na pogajanjih izgovorila, da bo lahko uvedla varovalne ukrepe.
Slovenija je pridobila širok evropski notranji trg, ki zajema kar 450 milijonov potencialnih potrošnikov in na katerem za prodajo njihovih izdelkov in storitev ni nobenih omejitev, po drugi strani pa je izgubila nekatere ugodnosti s tretjimi državami - na primer z državami nekdanje lugoslavije.
Med temelje notranjega trga EU sodi določilo o prostem pretoku oseb, vključno z delovno silo. A petnajstih "starih" članic si je namreč izborilo pravico, da bodo do največ sedem let smele svoje nacionalne trge ščititi pred delovno silo iz srednjeevropskih in vzhodnoevropskih novih članic
Slovenščina je postala eden od
uradnih jezikov EU. Slovenski državljani lahko odslej z evropskimi institucijami komunicirajo v svojem jeziku in v svojem jeziku pričakujejo tudi odgovor. Vse dokumenti, od zakonodaje do tiskovnih sporočil, bodo prav tako dnevno izdajanj v slovenskem jeziku.
Slovenski državljani so z vstopom v EU avtomatično pridobili tudi državljanstvo unije. Lahko se obračajo na evropske institucije in, v primeru, ko so jim kršene pravice s strani institucij EU, na evropskega ombudsmana.
Samih potnih listov in drugih dokumentov z vstopom v EU slovenskim državljanom ne bo treba zamenjati. Ti bodo veljali do poteka veljavnosti, ob zamenjavi pa bodo državljani dobili nove, na platnice novega potnega lista bo tako npr. dodan napis Evropska unija. Odslej so Slovencem na voljo tudi nove registrske tablice, a tudi teh ni treba zamenjati, saj bo to opravljeno postopoma, ob novih registracijah oziroma na posebno zahtevo stranke
Molitev za Evropo
Papež je zaključil svojo spodbudo Cerkvi v Evropi s prošnjo Mariji. V molitvi za Evropo se mu pridružujemo tudi vsi verni in zavedni Slovenci in Slovenke, doma in po svetu:
Marija, podari nam Jezusa!
Naj mu sledimo in ga ljubimo!
On je upanje Cerkve, Evrope in človeštva. Jezus živi pri nas, med nami, v svoji Cerkvi.
S teboj govorimo: „Pridi, Gospod Jezus!" Naj se upanje na veličastvo prelije od njega v naša srca
ter obrodi sadove pravičnosti in miru!
Škof Andrej Glavan je nadškofijski upravitelj
Zbor svetovalcev ljubljanske nadškofije je izvolil nadškofijskega upravitelja, ljubljanskega pomožnega škofa Andreja Glavana, ki bo vodil nadškofijo do imenovanja novega nadškofa. Slednjega bo sicer po končanem postopku imenoval papež Janez Pavel II., zato še ni mogoče napovedati, kdaj bo ljubljanska nadškofija dobila naslednika dosedanjega nadškofa in metropolita Franca Rodeta.
Andrej Glavan je bil rojen leta 1943 v župniji Soteska pri Novem mestu. Po končani gimnaziji je leta 1965 diplomiral na oddelku za kemijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani, leta 1972 je bil po končani Teološki fakulteti v Ljubljani posvečen v duhovnika. Po posvečenju je kot župnik in dekan pastoralno deloval na območju Škofje Loke, junija 2000 pa je v ljubljanski stolnici prejel škofovsko posvečenje.
	
PRVI SLOVENSKI ZAPISKI	VELIKA NOČ V SAN JUSTU 3
V NARODNI KNJIŽNICI	.. 2
	SLOVENCI V MENDOZI 3
EVROPSKI	
SPOMINI IN OPOMINI	.. 2 POGOVOR Z A. MEŽKOM .. 4
Najstarejši dokumenti slovenstva v NUK
IZ ŽIVLJENJA
Ob pridružitvi Slovenije Evropski zvezi Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) pripravlja razstavo z naslovom Rojstni list slovenske kulture, s katero bodo prvič v zgodovini na enem mestu javnosti predstavljeni vsi najstarejši dokumenti slovenstva v izvirni podobi: Brižinski spomeniki, Celovški rokopis, Čedadški rokopis in Stiški rokopis. Ta organizacijsko zelo zahteven projekt, bo v razstavni dvorani NUK na ogled od 17. maja do 20. junija.
Najstarejši so Brižinski spomeniki. To so tri obredna besedila na devetih straneh, zapisana med 972 in 1039, ve'rjetno na Koroškem na ozemlju okoli Vrbskega jezera. Od 1807 jih hranijo v Bavarski državni knjižnici v Munch-nu. Brižinski spomeniki niso le najstarejši zapis slovenščine, ampak tudi najstarejši ohranjen zapis kakega slovanskega jezika v latinici in morda sploh najstarejši slovanski rokopis. Ta pa je tesno povezan tudi s kasnejšimi slovenskimi srednjeveškimi spomeniki, od katerih se nekateri hranijo v Italiji, denimo Čedadski rokopis, in Avstriji (Celovški rokopis), medtem ko Stiški rokopis vseskozi domuje v NUK.
Celovški ali Rateški rokopis hrani Koroški deželni arhiv in je nastal v drugi polovici 14. stoletja. Za Brižinskimi spomeniki je drugi najstarejši slovenski
srednjeveški spomenik pismenstva. Ta spomenik je nastal med letoma 1362 in 1390 in sestoji le iz enega pergamentnega lista. Vsebuje tri molitvene obrazce: očenaš, zdravamarijo in apostolsko vero. Predpogoj za njegov nastanek je treba, tako kot pri Brižin-skih spomenikih, videti v povezavi z v drugi polovici 8. stoletja opravljenim pokristjanjenjem karantanskih Slovanov, o katerem okoli leta 870 poroča Spreobrnitev Bavarcev in Karantancev. Poleg tega so bile od sinode v Mainzu leta 813 poleg latinščine dovoljene tudi molitve v materinščini.
Stiški rokopis so slovenska besedila, vpisana v kodeks z latinskimi besedili. Slovenski sestavki so zabeleženi na zadnjih petih straneh, in sicer: dva obrazca splošne spovedi, začetek velikonočne pesmi, nekaj besednih parov latinsko-slovenskih izrazov ter priziv Svetega Duha in Marije ter molitev Salve Regina. Slednja je globoko občutena srednjeveška cerkvena pesem, ki sojo v liturgiji praviloma molili duhovniki. Njena slovenska priredba priča o začetku marijanskega kulta na Slovenskem. Nekaj slovenskih glos je umeščenih tudi med latinskim tekstom na drugih mestih v knjigi. Stiški rokopis je edini, ki ni nikoli zapustil slovenskega ozemlja.
Čedadski, Černjejski ali Černjevski rokopis je shranjen v Arheološkem muzeju v Čedadu. Gre za manjšo rokopisno knjižico, sestavljeno iz 16 listov, na katerih so z obeh strani kratki zapisi z imeni faranov in obiskovalcev cerkve svete Marije v Černjeji ter njihovih zaobljub in daril. Na začetku so vsi zapisi v latinščini, potem pa v severnoitalijanskem narečju, v katerem se je govorilo okrog Černjeje. Ob koncu prve polovice knjižice je pomemben latinski zapis, v katerem se sporoča, da začenja leta 1497 notar prevajati latinske zapise v slovenščino, ki se v tem primeru imenuje lingua scla-bonica. V rokopisu je 52 zapisov v slovenskem jeziku.
Ob razstavi Rojstni list slovenske kulture bo izšel tudi 120-stranski katalog, zgrajen iz treh delov: študijskih besedil, prevodov spomenikov in barvnih reprodukcij le-teh. Katalog bo izšel v slovenskem, nemškem, angleškem in italijanskem jeziku.
Organizatorji pričakujejo zelo velik obisk, saj gre, kot pravijo, res za izjemen dogodek. Spomenikov s takšno vrednostjo se namreč praviloma ne premika iz arhivov ali muzejev, toda, ker gre za posebno priložnost - vstop Slovenije v EZ - so v Avstriji, Italiji in Nemčiji "popustili" slovenskim željam.
TONE MIZERIT
Evropski spomini in opomini
Konferenca slovenskih arhitektov in gradbenikov iz domovine in sveta
DRAGO K. OCVIRK
Med študijem v Parizu si nisem nič bolj želel kot to, da bi padla železna zavesa in bi Slovenija postala del svobodnega sveta. Olje na ogenj teh želja so prilivali incidenti na meji, ko so miličniki in cariniki dali vedeti, da sem manj kot nič, malodane izdajalec, ker živim na gnilem Zahodu. Čeprav sem imel francosko registracijo, sem moral na Ljubelju spraskati z avta oznako EU z zvezdicami, ker „jugoslovan ne sme imeti sovražnih znakov". V še čisto sveži Vrtojbi so me miličniki obdelovali štiri ure, ker sem imel v avtu vrečko Marijinih svetinj in nekaj biblične literature. Bi smel nesti v Jugoslavijo značke Tita in Marxa, me je zanimalo in dogovor je bil pritrdilen. In zakaj ne Marije? „Jer je trgovačko blago", so me podučili. Marije sem moral pustiti v Italiji, sam pa sem jo vso pot do doma milo prosil, naj že vendarle kaj ukrene, da bo hudič vzel komunizem in Jugoslavijo. Ne dvomim, da nam je Marija izprosila svobodo in samostojnost, kot tudi ne dvomim, da je strašno prelivanje krvi južno od nas posledica totalitarne diktature, ki je morila duha in marsikoga spremenila v
zver.
Modra zastava z vencem dvanajstih zlatih zvezd bo vihrala v petindvajsetih državah, tudi v Sloveniji, ki bo tako dejansko postala del svobodnega sveta. Znak, ki mi ga je miličnik ukazal spraskati z avto, bo tudi naš znak. Da bo paradoks še večji, se je menda Arsen Heitz, avtor evropske simbolike, navdihoval pri marijanski simboliki značilni za Brezmadežno s čudodelno svetinjo. Vir navdiha mu je bilo „trgovačko blago" po sodbi komunističnih varuhov železne zavese. Umetnik naj bi imel pred očmi odlomek iz Janezovega Razodetja: „Na nebu se je prikazalo veliko znamenje: žena, ogrnjena s soncem, in luna pod njenimi nogami, na njeni glavi pa venec dvanajstih zvezd." Nato se je na nebu prikazalo drugo znamenje: glej, velik zmaj, rdeč kot ogenj. Med hladno vojno je umetnik gotovo videl v spopadu med ženo in zmajem spopad med svobodo in zatiranjem, pravico in krivico, življenjem in smrtjo, demokracijo in komunizmom. Dne 8. decembra 1955, leto dni po tistem, ko je Cerkev razglasila dogmo o brezmadežnem spočetju, in na dan ko obhajamo praznik Brezmadežne, je Svet Evrope sprejel Heitzev predlog za evropsko zastavo. Naključje ali ne, kakor kdo hoče! Težko pa je zanikati, da bo ironija zgodovine do konca osmešila zlaganost in diletantstvo, napuh in samozadostnost komunističnih režimov. V suženjstvo zakleti bodo v svobodni Evropi.
Toda vse vendarle ne bo drugače čez noč.
O tem govori najprej združitve obeh Nemčij. V tem primeru so bili maksimalni pogoji za uspeh, saj je šlo za združitev istega naroda po komaj štirih desetletjih. Zahodna Nemčija je veliko vlagala v vrečo brez dna, kot se je izkazalo, in pravih rezultatov ni. Zakaj? Samo z denarjem pač ni mogoče spremeniti miselnosti, navad in pričakovanj, ki jih je ustvaril komunizem. Sistem vrednot in pogled na življenje vhodnih Nemcev je zato največja ovira za uspešnost nemške združitve. Duhovni potencial se je
Na pobudo slovenskih arhitektov iz Argentine se je Svetovni slovenski kongres odločil, da bo v letu 2004 organiziral „1. konferenco slovenskih arhitektov in gradbenikov iz domovine in sveta". Srečanje bo potekalo od 22. 9. do 24.9. 2004, v hotelu Golf na Bledu.
Do sedaj so pri Svetovnem slovenskem kongresu pripravili že kar sedem strokovnih srečanj slovenskih rojakov po svetu. Na vseh dosedanjih strokovnih razpravah so ugotavljali, da je v Sloveniji še vedno preskromna izmenjava dobrih praks med do- in podiplomskim študijem, usposabljanjem za poklice in poslovnimi povezavami. S spoznavanjem problematike, strokovnih znanj in spoznavanjem sorodnih panog, bi udeleženci pridobili večje možnosti neposrednega sodelovanja ter povezovanja na
strokovnem, izobraževalnem, raziskovalnem, izvajalskem in pod izvajalskem področju.
Na srečanje, ki bo bolj spoznavnega in povezovalnega pomena, vabimo vse zainteresirane strokovnjake s področja arhitekture, krajinske arhitekture, urbanizma, oblikovanja in gradbeništva slovenskega rodu iz tujine in iz Slovenije. Cilj srečanja je izmenjava pogledov, izkušenj in prakse udeležencev.
Slovenski svetovni kongres vljudno vabimo k sodelovanju vse poznavalce problematike in strokovnjake s tega področja.
Za nadaljnje informacije in dogovore naj se zainteresirani obrnejo na naslov:
Upravna pisarna SSK, Cankarjeva cesta 1 /IV, Ljubljana. Telefon.: ++386 (0)1 24 28 550. Elektronski naslov: ssk.up@eunet.si
izkazal za vsaj tako potrebnega kot finančni. Za uspeh ni dovolj sneti fizične železne zavese na državnih mejah, treba je sneti še tisto nevidno zaveso, ki utesnjuje duha. Človek in ljudstvo shodi šele, ko se poleg telesa giblje tudi duh. Verige komunistične preteklosti žal še vedno oklepajo tudi našega duha.
Po drugi strani pa tudi Evropa ni trdna, njen duh kaže znamenja bolezni. Evropa ni raj na zemlji. „Trpi" pravi papež v spodbudi Cerkev v Evropi, „v globoki krizi vrednot. Manjka ji moč, ki bi podpirala skupni načrt in državljanom znova dala povod za upanje." Tudi to je pomemben razlog, zakaj ne bo vse drugače. Ker se evropska demokracija sprevrača v mehko diktaturo denarja, reklame in medijev, ne more v celoti zagotavljati človeškega dostojanstva, čeprav je neprimerno boljša od totalitarizma. Iz sveta oblastnega diktata, ki mu nisi smel zabrusiti ne, gremo v svet materialnih vab, ki jih človek lahko zavrne, čeprav sila nerad. Ko odmislimo vse vpletenosti in odvisnosti, v katere bomo vpeti Evropejci, bomo vendarle imeli kot posamezniki in kot narod več možnosti in prostosti, da soustvarjamo osebno in narodno sedanjost in načrtujemo prihodnost. Iz evropske perspektive bomo tudi manj obremenjeno in bolj spravljivo gledali na preteklost ter razlikovali med uporom in revolucijo, junaštvom in zločinom.
Če primerjamo s prejšnjimi meseci in s tem, kar nas lahko še čaka, moremo reči, da je bil pretekli teden zelo miren. Razvoj je šel po predvidenih poteh in ni bilo presenečenj.
Pomirjena stranka ... Kot smo napovedali, se je mir vrnil v peronizem, ali bolje povedano v razmerje med sedanjim in bivšim predsednikom. Duhalde je že na parlamentarnem zasedanju držav Mercosurja v Paragvaju v sintoniji z vlado napadel vodstvo Mednarodnega denarnega sklada (FMI). Ob povratku pa je z odločno tišino pokril večdnevno napetost, ki je kazala da bo prišlo do preloma med predsednikom in mogočnim peronizmom province Buenos Aires. Ni bilo sicer telefonskih klicev, ni bilo srečanja in skupne slike, oba sta sklenila nedogovorjeno in nepodpisano premirje. Do kdaj bo trajalo? Dokler ne bo eden ali drugi čutil, da so njegovi položaji znova ogroženi.
obnovljeno delo. Novo stanje se je kmalu poznalo tudi v javnosti. Dotlej namreč je zamrlo parlamentarno delovanje. Sredi krize, ko je vsa družba gledala na kongresno palačo in je Blumberg pozival poslance naj nehajo samo „greti svoje sedeže", je spor v stranki bil močnejši. Komaj pa se je vrnil mir, je poslanska zbornica potrdila osnutke treh zakonov, ki so bistveni za spremembo kazenskega zakonika. Ta besedila so sestavni del tako ljudskih zahtev kot vladnega načrta. Problem v zbornici ni bil, če je za potrditev zakona navdušena večina ali manjšina, temveč da sploh ni bilo dovolj poslancev prisotnih, da bi legalno zasedali. Quorum je bil dosežen takoj, ko je strankarska disciplina posadila na sedeže tudi vladi nenaklonjene peroniste in jim dvignila roke. Ob tem problemu spora v peronizmu omenimo še kot anekdoto, da odkar je zagorel sovražni ogenj, nihče ni več omenil predsednikove žene kot kandidatinje za senatorsko mesto v zastopstvu province Buenos Aires.
Energija pa taka! Eden težkih problemov vlade je pomanjkanje energije. Vzrok ima dve korenini: pomanjkanje vode zaradi suhega poletja, ki je spraznilo jeze hidroelektraren; in pa pomanjkanje plina, ki je strukturalnega izvora zaradi odsotnosti pravočasnih investicij. Res je, da smo ukinili izvoz plina v Čile in nato še v Brazil. Res je, da sedaj uvažamo plin iz Bolivije in fuell oil iz Venezuele. Vse to ne zadostuje, da bi se mirno soočili z zimo. Zato je vlada sklenila, da pospeši varčevanje. V zimskem odbobju naj bi po stanovanjih, uradih ter v indu-
striji prištedili 10% energije v primerjavi z lanskim letom. „Dobri" bodo nagrajeni, „hudobni" pa kaznovani. Kdor bo privarčeval vsaj 10% energije, v primerjavi z lansko potrošnjo, bo deležen majhnega popusta v ceni. Kdor bo prištedil vsaj 5%, bo plačal isto. Tistim pa, ki tega ne bodo storili, bodo povišali cene in sicer do 50%. Sedaj pa se v opozicijskih krogih vztrajno govori, da je kriza le izgovor, da lahko vlada kruto poviša cene plinu in elektriki, ne da bi trpela na ugledu.
Zastoj v razvoju? Zadnje dni smo tudi slišali svarilne glasove v zvezi s pomanjkanjem energije in gospodr-skim razvojem. Rast gospodarstva sloni tudi na močnem industrijskem razvoju. S pomanjkanjem energije pa bo delovanje industrijskih obratov prizadeto. A to ni edini problem, s katerim se srečuje argentinska industrija. V zadnjem letu smo dobili 134.000 novih delovnih mest, kar govori o 6,7% rasti zaposlenosti „na belo". A v podjetjih že opozarjajo, da primanjkuje kvalificirane delovne sile. Vsaj 40% podjetij ne more najti potrebnih tehnikov. V tem položaju se nahajajo predvsem kemična industrija, elektronska, elek-tromehanična in še nekatere. Razlog ni nobena skrivnost. Dolgoletna kriza je pregnala iz države vse bolj izvežbane strokovnjake, ki tu niso našli dela. Severna Amerika in Evropa so jih rade sprejele - državi, ki jih je naštudirala, jih pa sedaj primanjkuje.
Nevihte na	severu.
Predsednik bo znova potoval v ZDA. Vendar to pot ne bo sprejema pri Bushu niti pri Powellu. V VVashingtonu so precej zamerili, ko so nenehno podpirali argentinsko stališče pri	FMI in
dvakrat dosegli, da se je dogovor mirno izpeljal, iz Buenos Airesa pa so prihajale (in še prihajajo) le kritike in nelogične izjave. Tudi v zadevi človekovih pravic in Kube se je Argentina ponovno vzdržala glasovanja. Sedaj je v argentinski vladi vse tiho. Jasno je, da jih je presenetilo ameriško	stališče.
Morda jih bo izučilo za v prihodnje.
Strankarski premiki. Medtem ko Marija Julija Alsogaray prenaša dneve sodbe in se nad bivšega predsednika Menema zahteva mednarodna aretacija, se argentinsko politično polje premika. Nič ni jasno, kakšen bo prihodnji položaj na tem polju. Levica je znova v megli. Lilita Carrio se pripravlja na povratek v parlament, torej bo ARI obstal in si kar nekaj obeta od prihodnjih volitev. Medtem pa že tolče po vladi, predvsem v zadevi ribolov-skih pogodb, kjer kaže da se korupcija nadaljuje tudi pod sedanjo vlado.
muT—oi i«  ..
SLOVENCI V ARGENTINI
Nastopajoči s predsednico Doma ter Jano Strgar in obiskovalci iz Slovenije
Informativni sestanki stranke Nova Slovenija
Smo v letu važnih dogodkov za Slovenijo: 1. maja vstopa v Evropsko zvezo, junija so volitve za poslance v Evropski parlament, septembra pa za poslance v Državni zbor Republike Slovenije...
Kot Slovenci in slovenski državljani, nam ni vseeno, kdo bo vodil slovensko državo. Pri volitvah tudi mi odločamo o prihodnosti Slovenije.
Da nam bo bolj jasen sedanji politični položaj v Sloveniji, da bomo vedeli kateri kandidati nas najbolje predstavljajo, da si bomo na jasnem, kakšni so postopki, da veljavno oddamo svoj glas in da se potrdijo tukajšnji krajevni odbori, NSi organizira informativne sestanke po naših domovih, kot je že bilo objavljeno.
Prvi sestanek se je vršil 25. aprila v Našem domu v
San justu, drugi pa 2. maja v Slomškovem domu v Ramos Mejlji.
Obakrat je po poročilih odbornikov prišlo do pojasnitve morebitnih dvomov, potem se je pa razvila živahna debata o predstavljenih temah, posebno pa še o novih priložnostih in ugodnostih, ki jih bomo imeli slovenski državljani ob vstopu Slovenije v Evropsko zvezo. Ta tema je še posebno zanimala mlade.
Naslednji Informativni sestanki bodo:
San Martin: 9. maja ob
9.30
Carapachay: 9. maja ob
11.30
Pristava: 23. maja ob 10.30 Slovenska vas: po dogovoru Lepo vabimo vse člane in prijatelje!
Nova Slovenija-
Krščanska ljudska stranka Regijski odbor Argentina - Južna Amerika
SAN JUSTO
Velika noč v Našem domu
V nedeljo 11. aprila nas je zbrala v Sanhuški stolnici največja novica vseh časov: Kristus je vstal! Začeli smo ta praznik vere z vstajenjsko sveto mašo, ki jo je daroval naš dušni pastir, g. Toni Bidovec in med katero je tudi pel Mešani pevski zbor San Justo, pod vodstvom prof. Andrej-ke Selan Vombergar.
Nato smo se zbrali v zgornji dvorani Našega doma. Prisostvovali smo velikonočni akademiji, katero je povezovala gdč. Erika Poglajen. Nastopala je številna skupina otrok in mladih v režiji Blaža Mikliča.
Med tem velikim slavjem so nas pozdravili zastopniki vseh društev, ki delujejo v Našem domu: predsednica glavnega odbora ga. Mici Malavašič Casullo, naš dušni pastir g. Toni Bidovec, predsednik krajevne fantovske zveze Matjaž Štrubelj, predsednik šolskega odbora staršev Tone Malovrh, predsednica Zveze žena in mater ga. Nežka Lovšin Kržišnik in predsednik upokojencev Stane Mustar.
Ob pritrkavanju zvonov se je odprl zastor in veličastna scena - delo našega mojstra Toneta Oblaka - nas je popeljala v slavnostno velikonočno jutro. Na odru so bile zatem prikazane razne žive slike v povezavi z praznovanjem Velikega tedna: skupina mladeničev in otrok, ki je ponosno in veselo nesla svoje lepo okrašene butarice in večjo butaro obloženo z jabolki in pomarančami v cerkev na Cvetno nedeljo; skupina žena in deklet, ki je v košarah in praznično pogrnjenih jerbasih nesla velikonočna jedila k blagoslovu; nato še množica, ki je prihajala iz mogočne cerkve v velikonočni procesiji ter v sprevodu z Vstalim Kristusom.
Praznično razpoloženje se je pomnožilo ob velikonočnih recitacijah mladih, katere so doživeto spremljale pesmi Mešanega pevskega zbora pod vodstvom prof. Andrejke Selan Vombergar, in šolskega zbora, pod vodstvom ge. Marije Krajnik Štrubelj ter ge. Kristine Skvarča Šenk. Zvočni efekti in spremljava luči pod vodstvom Pavleta Erjavca in Marka Štrublja so tudi povzdignili na odru prisrčno pripravljeno akademijo.
Ob bogatem velikonočnem žegnu smo potem še prijateljsko pokramljali in si med seboj zaželeli duhovno bogat Velikonočni dan!
Erika Poglajen
Slovenstvo na mendoškem jugu -Malargiie
Malargiie je oddaljeno 400 km iz mendoške prestolnice. Na njegovi obširni površini, ki meri skoraj toliko kot Slovenija, sta svetovno znana smučišče Las Lenas in observatorij Pier Auger, kjer se analizirajo kozmični žarki, s katerimi se raziskuje nastanek vesoljstva takoj po Big-Bangu. Med petnajstimi državami, ki sodelujejo pri tem znanstvenem programu, je tudi Slovenija. Znani so tudi drugi zanimivi turistični objekti kot ekološka rezerva Laguna Llancanelo, Caverna de las Brujas, Paso de las Animas, toplice El Azufre, El Sosneado, Los Molles. Trenutno živijo v tem mestu štiri slovenske družine: Luskar, Ban, Habjan in Duhovnik.
V petek 16. aprila ob 21. uri smo v Centro de Convenciones y Exposiciones občine otvorili razstavo o Slovenski emigraciji v Argentini. Prisotni so bili: župan prof. Raul Rodriguez, mendoški poslanec v senatu cont. Celso Jaque, občinski direktor kulture prof. Ricardo Scollo, številna delegacija Slovencev iz Mendoze, javni delavci in zastopniki raznih ustanov iz Malargiie ter lepo število ljudstva, med njimi tamkajšnji Slovenci. Radijski napovedovalec je lepo predstavil slovensko skupnost v Argentini, Mendozi in pokrajini Malargiie. Predsednik društva Jernej Bajda se je zahvalil občini za zanimanje in sodelovanje, razložil pomen in namen razstave. Poudaril je tudi delo rojaka dr. Franca Luskarja za tamkajšnje prebivalce od svojega prihoda leta 1950.
Župan prof. Rodriguez se je zahvalil veleposlaništvu v Argentini in Društvu Slovencev v Mendozi za razstavo ter čestital za iniciativo. Ovrednotil je to kulturno dejavnost, ko je izrazil, da se vsi obogatimo, ko spoznavamo delovanje raznih narodov, naseljenih v Argentini. Omenil je tudi, da bodo razstavo obiskali učenci srednjih šol. Posebno se je spomnil zdravnika dr. Luskarja, ki je v teh krajih opravil ogromno zdravstveno in humanitarno delo. V znak priznanja je izročil sinu dr. Dušanu Luskarju medaljo z napisom "Municipalidad de Malargiie 2004, reconoce al Dr. Francisco Luskar: Pionero del Desarrollo Departamen-tal". Na rosnih očeh navzočih smo opazili priljubljenost, ki je užival naš rojak med ljudstvom. Nato se je dr. Dušan Luskar v imenu družine zahvalil za priznanje.
Sledil je kulturni program. Napovedovalec je spretno povezoval vse točke s Slovenijo, emigranti in skupnostjo. Najprej je Mendoški zbor pod vodstvom Diega Bosqueta zapel tri pesmi, prav toliko pesmi je podaril poslušalcem krajevni Občinski zbor pod taktirko prof. Hugo Cabrera, na koncu se je pa predstavil Mendoški oktet. Dobrote kot slovensko pecivo in mendoško vino Malbec so nas spremljali, ko smo si ogledali razstavo.
Naslednji dan je bila predstavitev knjige Pioneros, delo lic. Rosa Gladiš Bianchi, ki opisuje zgodovino kraja. Platnico krasita risbi Fiesta de la calle ancha in Molinos de Rufino Ortega a principios del siglo XX, delo našega rojaka
Nad. na 4. str.
57. občni zbor društva Zedinjena Slovenija
Šolski referat v letu 2003
Šolski referat v letu 2003 smo sestavljali Ani Klemen, Angelca Klanšek, Marjana Batagelj in France Vitrih.
G. France Vitrih je še naprej opravljal stike in dopisovanje z Aljaževo šolo in ABC v Bariločah ter s Ciril in Metodovo šolo v Mendozi.
Šolski referat Zedinjene Slovenije povezuje vse delovanje na osnovnošolskem področju v Argentini. V šolskem letu 2003 je obiskovalo osnovnošolske tečaje 471 otrok. Poučevalo je 103 učiteljic/ljev in katehetov ali katehistinj. Delo, ki ga opravlja učiteljstvo v naši skupnosti, je dobrodelno in prepojeno z idealizmom in ljubezni do materinščine in do verskega izročila. Seznam učnih moči in števila otrok je priloženo v obliki razpredelnice.
Za skupno, složno delo skozi leto se voditeljice srečujemo vsako zadnjo sredo v mesecu od 20. do 22. ure v Slovenski hiši, od februarja pa do novembra. Tem srečanjem se pridruži prelat dr. Jure Rode. Seje so Bistvenega pomena, da potrdimo vezi naših sol, kajti samo v tem krogu lahko obravnavamo, predlagamo in razdelimo skupno delo.
Prešernova šola je ob koncu leta 2003 spremenila vodstvo: ga. Magda Češarek je prevzela mesto prof. Marjane Hribar Vivod. Balantičeva šola pa je februarja 2004 predstavila novo voditeljico Ireno Poglajen, ki nadomešča gdč. Angelco Klanšek. Obema voditeljicama se iskreno zahvalim za opravljeno delo!
V soboto 17. maja. je Balantičeva šola počastila svojo dolgoletno voditeljico Angelco Klanšek ob 80. letnici rojstva. Gdč. Angelca bo po 52. letih vodstva nadaljevala s poučevanjem otrok. Iskren boglonaj!
V letu 2003 je Prešernova šola slovesno praznovala
svoj zlati jubilej v soboto 13. septembra. Obširno poročilo je izšlo v Svobodni Sloveniji štev. 39. Pomembno je omeniti odkritje in blagoslov portreta ustanoviteljice Prešernove šole gdč. Mije Markež. Prireditev je res odlično izpadla. Čestitamo!
Izreden obisk smo doživeli v petek 11. aprila 2003, ko je prišla v Argentino delegacija iz Slovenije, ki je tudi otvorila lektorat za slovenščino na buenosaireški univerzi. To delegacijo so sestavljali državna sekretarka dr. Lučka Lorber, državni podsekretar dr. Niko Herakovič in svetovalka vlade RS ga. Melita Steiner. 12. aprila je ta skupina, skupaj z veleposlanikom mag. Bojanom Grobovškom in go. Jano Strgar ter lektorico Mojco Jesenovec, obiskala Balantičevo šolo v San Justu. Isti dan smo se v Slovenski hiši srečali s to delegacijo voditelji slovenskega šolstva, nato pa še učiteljstvo slovenskih šolskih tečajev v Argentini, predvojne in povojne emigracije.
Poleg običajnih prireditev, smo letos vključili še dva študijska srečanja z lektorico Mojco Jesenovec: 2. avgusta o temi „Motivacija" in 13. decembra 2003, ko smo se pogovarjali o igrah kot pedagoškem pripomočku. Na prvem srečanju se nas je zbralo 21 udeležencev, na drugem pa 11. Taka srečanja nameravamo nadaljevati tudi v letu 2004 v kolikor bo nam omogočal prenatrpan program naše skupnosti.
Kot pomembno točko v letošnji dobi omenjam, da je ožja skupina učiteljic in voditeljic z vsem zagonom prijela za delo obnovitve knjige „Zdomski živ žav". To delo bomo nadaljevale še v letu 2004.
Proti koncu leta 2003 smo prijeli novo pošiljko knjige "Igrajmo se s črkami" darilo od ministrstva za šolstvo Republike Slovenije, po posredovanju Izseljenskega društva Slovenija v svetu.
Skupne šolske prireditve:
1)	Začetna šolska prireditev je bila 14. marca 2003. Pričeli smo z mašo, ki jo je daroval prelat dr. Jure Rode. šole so se jo udeležile s svojimi zastavami in zastavonoši. Sledila je igrica Mogočni prstan, v izvedbi Balantičeve
šole. Širše poročilo je bilo objavljeno v Svobodni Sloveniji štev. 11.
2) Alojzijeva proslava je zbrala šolske otroke v nedeljo 6. julija 2003. Doživeto mašo je daroval pater Peter Opeka cm iz Madagaskarja. Po maši smo pred spomenikom naših mučencev recitirali in molili. Nato je sledila igra Pavliha noče v šolo, v izvedbi Rožmanove šole.
3) Slomškova proslava je bila letos v soboto 4. oktobra. Maša je bila usmerjena k razlagi novega dela rožnega venca. Razlago je podal prelat dr. J. Rode, sodelovale pa so vse šole s slikami in molitvami. Letošnja običajna igra je odpadla. Nadomestile smo jo z zborovskim petjem naših otrok. Daljše poročilo je bilo objavljeno v Svobodni Sloveniji štev 45.
4) Šolski izlet je bil 8. novembra 2003. Tudi to pot smo se odločili za Glevv, pristava očetov lazaristov, po posredovanju Baragove šole. G. Janez Cerar nam je podal doživeto sveto mašo. Čeprav nam vreme ni bilo naklonjeno, je zavladal otroški živ žav vse naokrog. Igre v nogometu in med dvema ognjema so se vršile dokler jih ni dež preprečil. Pripravo iger je prevzel prof. Karel Groznik s pomočjo sodelavcev. Njim iskrena zahvala!
5) Prvo sv. obhajilo je bilo v ponedeljek 8. decembra 2003 v Slovenski hiši. Prejelo ga je 41 otrok. Mašo je daroval prelat Dr. Jure Rode. Petje je prevzela Balantičeva šola.
6) Šolsko kolonijo v Cordobi je tudi letos vodil prof. Karel Groznik s sodelavci. Kolonije se je udeležilo 63 otrok. Zahvalimo se Zedinjeni Sloveniji, voditeljem in vodstvu Hanželičevega doma za uspešen potek te kolonije.
Šolsko leto 2003 smo srečno zaključili. Ogromno dela se opravlja leto za letom in sloni na ramah požrtvovalnih vzgojiteljev, ki zvesto vztrajajo na tej poti. Osebno se zahvalim šolskemu referatu za vso pomoč ki sem jo bila deležna. V imenu vseh šol pa se zahvalim odboru Zedinjenje Slovenije, še posebno tajniku Tonetu Mizeritu, za vse posredovanje in stalno oporo, ki nam omogoča uspešno delo.
Ani Klemen, šolska referentka
Razgovor z Aleksandrom Mežkom
„lmate ponos slovenskega naroda..."
Iztopajo svetlo modre oči. Iskren nasmeh se prikaže na obrazu, ko sede za mizo in čaka na prvo vprašanje . . .
Za mlade je zgled truda, vztrajnosti, glasbene nadarjenosti in seveda „človek, ki je bil pravi trenutek, na pravem mestu". Marsikateri „odrasli mladenič" gleda nanj kot na moža, ki je uresničil sanje večine in postal mednarodno znan muzikant. Aleksander Mežek je seveda vse to in veliko več. Rodil se je leta 1948 v Žirovnici pri Jesenicah. Mlad je odšel v Anglijo, kjer si je ustvaril glasbeno karijero, sodeloval s zvezdami rock and rolla in pridobil mnogo prijateljev. Ne boji se dolgih poti, ne ovinkov življenja, ki so ga pripeljali meseca aprila v Argentino, da bi kot poet, ki se skriva za pevcem, glasbenik, ki polni melodijo s besedami, spoznal in delil svoj zaklad med Slovenci rojenimi tu, pod Južnim križem.
...Mraz se je končno pojavil v jesenskem Buenos Airesu. Oder je že pripravljen za poslovilni koncert. Tesno križa roke na prsih v upanju, da bi mu postalo topleje. Govori o otroških sanjah in njih uresničitvi, o ljubezni do glasbe, ki je bila od vedno, o klavirju, kot prvem inštrumentu, o kitari, pevskih začetkih in skoku v svet...
Selitev v Anglijo je bil prelom v vašem življenju in skok v karijeri. Kako se vam je ponudila priložnost?
To je ponovno eden tistih trenutkov, na katerega nisem računal v življenju, ali se zgodi, ali ne. Meni se je na srečo so me Angleži sami povabili. Skupina Angležov, ki je prihajala v Jugoslavijo občasno snemat. Po-znal sem ljudi, ki so jih vabili in sem se znašel v njihovem študiju in posnel tri, štiri komade. Toda takrat sem še imel druge obveznosti, moral sem končati šolo, odslužiti vojake. Že zaposlen v Metalki sem dobil pismo, z ponovnim vabilom. Lepo sem zapakiral kovčke in šel.
Je bila težka odločitev?
Ne, takrat ne. Najlepše je tako, ne da bi kaj dosti razmišljal. Angleži so me odpeljali s seboj. Ni mi bilo treba se ukvarjati z preživetjem, ker so oni nekako skrbeli za mene, skrbeli so zame tako kot zdaj Viktor skrbi zame. Tako sem jaz navajen!
Kateri so bili prvi koraki v tujini?
Predno sem odšel v London sem srečal Cliffa Ridchardsa, ki je bil na višku evropske glasbe s svojo skupino „The shadows". Imel je svoj koncert v Zagrebu in to je bilo zame prvo doživetje takega rock koncerta. Ko sem prišel v London, me je pevka iz njegove skupine povabila na umetniški festival. Zvečer se postavim pred mikrofon, in pred menoj na travi sedi Cliff Richards. To je bilo zame šok. Dobil sem ogromno kontaktov in v glavnem, so še vedno prijatelji in mi še pomagajo. Tako se je začela moja karijera in moja prva pogodba za snemanje plošče, ki je izšla v Angliji. Šele potem sem naredil slovensko „Siva pot", ki je izšla leta 74. Od takrat naprej sem razvijal dve karijeri, eno v Londonu in drugo v Sloveniji.
„Kaplje sreče, bolečin, v veter sejem, da jih razpršim na vse strani, med vse ljudi." Vaše pesmi so kot svetlje kaplje, ki iščejo plodna tla?
Tukaj gre za sporočilnost pesmi. Včasih se sprašujem, če je potrebno, da ljudje nekaj slišijo. Za nekatere pesmi, ko sem jih izdal sem mislil „ta pesem pa mora zadeti v srce, ali v dušo ali v pamet, kamorkoli" in se nič ne zgodi. Čez kakšno leto pa pol, ko sem že pozabil na to, pa kar na lepem zapojem pesem sredi koncerta in ljudje se kar oglasijo in pojejo zraven. Zgodi se, da naknadno odkrijejo do-
Aleksander Mežek z našo novinarko
ločene misli in jih potem osvojijo.
„Fant je prepuščen mestu brez srca, ulica ni travnik za vasjo, tam življenje prepozna prijatelja, tu osamljenost poda roko." Verjetno ste, vsaj v prvih letih v tujini, doživeli domotožje.
Kljub temu, da si vsi mislijo, da sem imel nevem kakšno domotožje, ga nisem imel. Domotožje imaš verjetno takrat, ko misliš, da se bo težko vrniti. Ko sem začel snemati plošče za Slovenijo sem aktivno delal za to, da sem bom vrnil. Ko sem ljudi vabil na koncerte, in ko se je moja muzika začela vrteti po radijih, nisem več imel občutka, da sem odsoten. Spremenil sem pa pogled na Slovenijo in jaz sem ta pogled potem dajal v pesmi. Ljudem sem govoril zakaj imamo radi Slovenijo in ne to, kako grozno trpim, ker sem moral biti v Londonu.
Postali ste most med Slovenijo in Anglijo. Na lastni koži ste doživeli naselitev v tujo deželo in pretakanje besede iz slovenščine v angleščino. Kakšen je vaš pogled na Slovence, ki so se naselili v Argentini in na našo skupnost?
Absolutno sem presenečen nad tem, kar sem videl tukaj. Nad tem, kako skrbite za svoje generacije, da imate ponos slovenskega naroda in da prenašate to na svoje mlajše, da so mladi ravno tako ponosni kot so starejši, da jim zaupajo, da sodelujete kot skupina in da se počutite v Argentini, ki je zelo daleč od Slovenije, enakopravni Argentincem. Obogatili ste Argentino. Slovenci bi vas morali poznati skozi te občutke. Skozi občutke vaše pripadnosti, zakaj se počutite tudi del Argentine, tega Slovenci ne razumejo.
Spoznali ste argentinsko mladino slovenskega porekla. Kakšen je vaš vtis o tretjem rodu Slovencev v Argentini?
So izredno prijazni, imam občutek skupnosti, skupaj delijo svoje življenje, povezani so s svojimi družinami. So zelo svobodni, delajo kar jim je všeč, vse tisto kar mladi počenjajo. Delajo na zdrav, vesel način. S tem, da so del te skupnosti, se mi zdi, da imajo podaljšano mladost. Imam občutek, da so še vedno otroci, kar je lepo. Vidim neko zdravo mladost!
Katere so razlike med mladino v Sloveniji in slovensko mladino v Argentini?
Mladina v Sloveniji je verjetno za spoznanje bolj prepuščena sama sebi. Ko končajo srednjo šolo, ker običajno oddidejo v razna mesta, se tam začne čisto drugačen način življenja. Vaša mladina živi v dveh svetovih: eden, ki je povezan s pripadnostjo Sloveniji,
drugi, ki je čisto argentinski. Zdi se mi, da ločijo ta dva svetova, vedo kakšna je razlika med obema. Nekako drug drugega dopolnjujeta.
Kaj mislite o glasbenem okusu naše mladine?
Je drugačen. Kljub temu, da se stalno sprašujem kaj poslušajo. „Cumbia", to nič ne pomeni v Sloveniji, tukaj je pa očitno zelo veliko tega. Pozna se vpliv latinskega elementa.
Katero pesem najrajši zapojete in katera mislite, da najbolj leži publiki?
Danes sem spraševal najmlajše, ki so prišli na koncert in so vsi rekli „Siva pot". Meni je ta pesem vseč, zelo lahko zleze pod kožo. Miljonkrat sem jo zapel in jo bom verjetno še. Običajno so mi najljubše najnovejše, ker se mi zdi, da misli drugače oblikujem, bolj zrelo. Vsaka pesem ima posebno zgodbo.
Za pevca je stik s publiko kot zaklad. Kaj občutite, ko utihnete in je publika tista, ki VAM zapoje vašo pesem?
S tem mi sami povejo, da pesem ni več moja, ampak da je njihova in to je najlepši občutek, ki ga lahko imaš. Ne razmišljam več, da sem jo jaz napisal. Takrat samo prepevam. Všeč mi je, da jo vsi znamo in da vsi zraven uživamo.
Luči pogasnejo v dvorani. Tišina. Oči zrejo na oder. Samo nežen žarek luči osvetljuje mikrofon. Vriski in aplavzi polnijo dvorano, ko stari muzikant stopi pred publiko. Kitara mu zopet dela družbo in poda prve akorde. Izstopajo svetlo modre oči. Iskren nasmeh se prikaže na obrazu, ko zapoje še eno pesem v zahvalo in slovo.
Veronika Godec
NAŠA	SKUPNOS
V soboto, 28. aprila je bilo v Slovenskem domu v San Martinu srečanje osnovnošolskih otrok z Aleksandrom Mežkom, zvečer pa istotam mladinski ples ob njegovem nastopu.
Isti večer je v mali dvorani Slovenske hiše Tone Rode predstavil knjigo „Črni kamnitnik - Loma Negra" dr. Tineta Debeljaka. Prireditev je bila pod okriljem Slovenske kulturne akcije.
V nedeljo, 25. aprila je bila v Slovenski vasi v Lanusu tradicionalna Misijonska tombola.
Isti dan je bil na Pristavi v Castelarju občni zbor.
Prav tako isti dan dopoldne je bil v Našem domu v San Justu informativni sestanek stranke Nova Slovenija.
Isto nedeljo je bilo v Slovenskem domu v San Martinu družinsko kosilo z Aleksandrom Mežkom.
V sredo, 28. aprila je bil v Slovenski hiši duhovniški sestanek, zvečer pa istotam sestanek voditeljic ljudskošolskih tečajev.
V petek, 30. aprila je novi odbor sklical občni zbor Kreditne Zadruge Sloga z o. z.
V soboto, 1. maja je bil mladinski turnir v Slovenski vasi v Lanusu.
Zvečer je bila na Pristavi ponovitev koncerta narodnih in ponarodelih pesmi v izvedbi moškega pevskega zbora, ki ga vodi Anka Savelli Gaser. Po koncertu je bila na razpolago večerja.
Isti dan zvečer je bila v cerkvi Marije Pomagaj molitvena ura; sv. maša pa je bila za vojne žrtve v Sorški fari.
V nedeljo, 2. maja je v Slovenskem domu v Carapac-hayu bila 44. obletnica ustanovitve doma. Geslo dneva je bilo: „Slovenija, nova zvezda Evrope".
Isto nedeljo je bil v Slomškovem domu v Ramos Mejiji informativni sestanek stranke Nova Slovenija.
Prav tako isti dan je bila v Slovenskem domu v San Martinu predstavitev knjige „Breve historia de la literatura eslovena", Mirka Vasleta. Predstavil je arh. Jure Vomber-gar.
Mladina Našega doma San Justo je postavila v spletno mrežo novo domačo stran. Najdete jo na naslovu www.mladina.com.ar
D-ova za tiskovni referat Zedinjene Slovenije
Na tromeji v znamenju izginevanja meja
Na tromeji med Slovenijo, Avstrijo in Italijo nad Ratečami so se v okviru praznovanj ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo srečali predsednika vlad Slovenije in Avstrije Anton Rop in Wolfgang Schuessel ter italijanski minister za regionalne zadeve Enrico La Loggia. Na tromejo bi sicer moral priti tudi italijanski premier Silvio Berlusconi, ki pa je prihod zaradi bolezni odpovedal.
Rop je poudaril, da se je meja na območju, kjer poteka slovesnost, mehčala že dlje časa, nenazadnje so tri sosednje dežele že pred leti s skupno kandidaturo za zimske olimpijske igre odmislile mejo in ustvarile enoten prostor. Na stičišču romanskega, slovanskega in germanskega sveta je sožitje že dolgo močnejše od mejnih delitev, je dejal Rop in izrazil upanje, da bo temu tako tudi v prihodnje. Predlagal je tudi, da se stičišče treh držav tudi v prihodnje imenuje
Slovenstvo na...
Nad. s 3. str.
profesorja risbe Janeza Duhovnika. Isti dan zvečer je naš Pevski zbor sodeloval s petjem pri maši v župnijski cerkvi Nuestra Senora del Rosario. Župnik se je zahvalil zboru za petje in pozval Slovence, naj ohranimo in razvijemo bogato kulturno dediščino.
Kulturni obisk se je zaključil s koncertom v polni dvorani z 250 sedeži. Občinstvo je z bujnim ploskanjem obdarilo venec slovenskih in argentinskih pesmi Slovenskega zbora. Veliko navdušenje je vzbudilo nastop Okteta, saj so morali svojemu programu dodati še dve pesmi. "Los Chanares" so v argentinski narodni noši peli argentinsko folkloro, nato so se preoblekli v slovensko in zaigrali na harmonike in kitare še nekaj narodnih. Zanimanje in prijaznost prebivalcev tega kraja sta spremljala celotni obisk. Mendoški Slovenci smo jih pa z razstavo in glasbo seznanili z našimi vrednotami. Dr. Dušanu Luskarju se zahvaljujemo za sprejem starejših obiskovalcev v lastni hotel.
Jože Šmon
tromeja, "v spominu za čas, ko zanamci ne bodo več vedeli, kje so meje".
Avstrijski kancler Wolfgang Schuessel je dejal, da je to dan, ko se lahko veselimo, saj je Evropa končno združena, veselje pa je še toliko večje na območju nedaleč od tam, kjer so le devet desetletij nazaj potekale najbolj krvave bitke v zgodovini celine. Danes stojimo na meji, ki je bila del bodeče žice, ki je obdajala Avstrijo na vzhodu, in tudi zid v glavah, posledica navidez nepovratne delitve, je danes zrušen, čeprav obstajajo še nekaterih strahovi, je dejal avstrijski kancler.
Jutri je dan, ko se bo zaključilo obdobje, ki se je začelo s padcem berlinskega zidu pred petnajstimi leti, pa je dejal italijanski minister za regionalne zadeve Enrico La Loggia, ki je govoril v imenu italijanskega premiera Silvia Berlusconija. Meja, ki nas je še pred petnajstimi leti ločevala, nas danes združuje, je poudaril La loggia. Opozoril pa je, da se mora svet, danes, ko se sooča z grožnjo mednarodnega terorizma, zavedati, da je v državah, v katerih je dolgo vladala diktatura, gradnja demokracije dolgotrajen proces.
Italijanski predstavnik je tudi spomnil, da si nova Evropa ne sme domišljati, da je njena pot k svobodnejšemu in pravičnejšemu svetu končana, temveč so pred njo še pomembne naloge.
Evropa mora namreč dobiti ustavo, ki bo kos novim izzivom, postati mora bolj konkurenčna, nadaljevati mora svojo širitev in se zavedati, da bo le z nadaljevanjem čezatlantskega sodelovanja lahko zavarovala svoje meje in svoj vodilni položaj v svetu, je poudaril La Loggia.
Uvodoma so zbrane na tromeji, ki leži na nadmorski višini nekaj čez 1500 metrov, pozdravili župani občin Kranjska Gora, Podklošter in Trbiž, ki so v svojih nagovorih poudarili, da je sodelovanje med občinami na stičišču romanskega, slovanskega in germanskega sveta obstajalo že vrsto let, zdaj pa bo lahko še tesnejše. Na prireditvi so člani gasilskih društev iz treh držav ob sodelovanju gorskih reševalcev z vodnimi curki različnih barv oblikovali zastave vseh treh držav.
Slovesnosti na tromeji so se med drugimi udeležili tudi koroški deželni glavar Joerg Haider, minister za zdravje Dušan Keber, vodja delegacije Evropske komisije v Sloveniji Erwan Fouere, in drugi-
Na tromeji med Slovenijo, Italijo in Avstrijo so odkrili tudi spominsko ploščo, slovesnost pa se je zaključila s himno EU.
HHHanHMHBiaHH
				
NOVICE IZ		SLOVENIJA MO		ESLOVENIA,
NOVA DEKORACIJA
Z vstopom Slovenije v Evropsko zvezo bodo na 166 mejnih prehodih namestili nove označbe slovenske meje. Tako bodo potnike na meji s Hrvaško pričakale modre table z oznako EU, ki jo bodo obkrožale rumene zvezde kot simbol evropske zveze. Med Slovenijo in ostalimi članicami zveze pa bodo stale modre table z napisom Slovenija, ki ga bo obkrožalo 12 "evropskih" zvezdic.
NOVA GA. TRUMP BO - SLOVENKA?
Ameriški finančni mogotec Donald Trump je znova pripravljen na poroko. Ameriški New York Post je namreč poročal, da je njegova prijateljica iz Slovenije Melanija Knavs na gala prireditvi v Metropolitanskem muzeju v New Yorku na svoji roki nosila velik diamantni zaročni prstan. 57-letni Trump, ki ima iz prvega zakona z Ivano Trump tri otroke, z drugo ženo Mario Maples pa enega, z Melanijo živi že pet let. Datuma poroke zaročenca še nista določila.
DELOVANJE SLOVENSKE KARITAS
Karitas je leta 2003 v Sloveniji razdelila za dobre pol milijarde tolarjev pomoči, v znesek pa ni všteta vrednost tistih vrst pomoči, ki so bile prejete in razdeljene materialno ter vrednost prostovoljnega dela. Na različne načine je lani Karitas pomagala 5954 družinam, 620 samskim osebam, 1066 starejšim, bolnim in invalidom, 3060 otrokom ter 475 brezdomcem. Prostovoljci so obiskali 13.500 starejših, obravnavali več kot 200 odvisnikov, od katerih so jih 116 vključili v komune, 215 osebam so pomagali z ortopedskimi pripomočki, 300 otrok in 33 družin je letovalo v okviru različnih programov, medtem ko je v materinskih domovih zatočišče našlo 54 mater z otroki. V strukturi celotnih odhodkov vseh enot Karitas v povprečju znašajo stroški delovanja 12 odstotkov, stroški akcij tri odstotke, stroški investicij za izvajanje programov pet odstotkov, dejansko razdeljene pa je kar štiri petine pomoči.
INFLACIJA V APRILU
Inflacija v aprilu je znašala 0,5 odstotka. Za toliko so se namreč zvišale cene življenjskih potrebščin v primerjavi z marcem. Cene življenjskih potrebščin v letošnjih prvih štirih mesecih so se zvišale za 1,6 odstotka, v zadnjem letu dni pa za 3,5 odstotka.
Viri za zgodovinski pregled
PO SVE
SLAVJA V EVROPSKI ZVEZI
Celotna Evropa je širitev EZ obeležila s številnimi prireditvami. Slovesno in živahno je bilo tako v desetih novih članicah kot tudi v dosedanjih članicah povezave. Povsod so v okviru praznovanja združili državne prireditve z udeležbo političnega vrha, kulturne dogodke in raznovrstne predstavitve drugih držav članic povezave. Kot evropsko upravno središče je bila širitev posebnega obeleževanja deležna v Bruslju, kulturno središče pa je
bilo v Berlinu.
VLADA ODKRILA, KJE SO GROBIŠČA
Vlada Republike srbske je prvič razkrila podatke o doslej še neodkritih nahajališčih množičnih grobišč s trupli bosanskih Muslimanov, ki so bili ubiti med poboji v Srebrenici julija 1995. Gre za šest novih množičnih grobišč, ki so jih na območju Srebrenice odkrili s pomočjo informacij, ki sta jim posredovali ministrs-tvi za obrambo in notranje zadeve. - Kaj takega vlada SR Slovenije nikdar ni naredila.
SLOVENCI IN ŠPORT
Zatradi prošenj naših bralcev objavljam glavne vire, ki sem jih uporabljal pri pisanju pregleda slovenske zgodovine.
Dr. Josip Gruden: Zgodovina slovenskega naroda, Celovec, 1910
Dr. Josip Mal: Zgodovina slovenskega naroda, naj novejša doba, Celje Valentin Inzko: Zgodovina Slovencev do leta 1918, Celovec 1978
Zgodovina Slovencev, Ljubljana 1979
Bogo Grafenauer: Zgodovina slovenskega naroda, Ljubljana 1954
Milko Kos: Zgodovina Slovencev
Dr. Vaško Simonitti: Turki so v deželi že, Celje
1990
Fran Erjavec:	Koroški
Slovenci, Celovec 1955 Milko Kos: Srednjeveška zgodovina Slovencev
Franc Kos: Izbrano delo, Ljubljana 1982
Bogo Grafenauer: Ustoličevanje koroških vojvod, Ljubljana 1952
Primož Simonitti: Humanizem na Slovenskem, Ljubljana1979
Stane Kos: Stalinistična revolucija na Slovenskem 1941-1945, I, II, Rim 1984 Zgodovina Jugoslavije Zborniki Svobodne Slovenije
Drugi manjši članki
Oprostite manjšim napakam, tiskarskim in stvarnim.
Tine Debeljak
PISALI	SMO	P
SPET PORAZ
Slovenska nogometna reprezentanca je v prijateljski tekmi s Švico v Ženevi izgubila z 1:2. Za Slovenijo je s prostim strelom zadel Zlatko Zahovič v podaljšku prvega polčasa, za Švico pa sta bila uspešna Fabio Celestini v 66. in Hakan Yakin v 84. minuti. Za Slovenijo so igrali: Mavrič, Cesar, Knavs, Bulajič, Karič (od 62. Kokot), Ceh, Pavlin, Ačimovič, Cimerotič (od 46. Koren), Zahovič (od 89. Tanjič), Šiljak (od 88. Jakomin). Prvi polčas je bil nezanimiv na obeh straneh, v drugi polovici pa so Švicarji izvedli boljše napade in jih tudi boljše izkoristili.
Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let pa je v prijateljskem srečanju v Fonyodu na Madžarskem premagala tamkajšnje vrstnike s 5:1 (3:0).
DEBEVČEVE KOLAJNE
Rajmond Debevec je na svetovnem pokalu na predolimpijski tekmi v Atenah v kraljevski strelski disciplini, trojnem položaju z malokalibrsko puško, zasedel drugo mesto, potem ko je nastreljal 1.269,7 kroga. Debevec, ki bo avgusta v grški prestolnici v tej disciplini branil olimpijsko zlato iz Sydneyja, je zaostal le za Rusom Artemom Hadžibekovom.
GALLUSOV KONCERT
Bil je v nedeljo, 6. maja v dvorani na Montevideo. V prvem delu je nadstopil mešani zbor s programom: Hubad: Je pa davi slanca pala, Škrjanček poje in Gor čez izaro; Adamič: Vsi so prihajali; Pregelj: Barčica; Foerster: Vse mline.
Moški zbor je odpel Devovo Kje so tiste stezice, Schvabowo Slanica, Devovo Tam kjer lunica in Dober večer, ljubo dekle ter Maroltovo Ribniško.
V drugem deli je pričel moški zbor z deli Ipavca, Simonittija, Marolta in Deva, mešani zbor pa iz Šijanca, Adamiča, Klemenčiča, Tomca ter spet Adamiča.
Kot solista sta nastopala Roza Golobova ter Božo Fink.
Zbrano ljudstvo je nagradilo zbor in dirigenta Savellija z viharnim ploskanjem.
III.	KULTURNI VEČER SKA
Bil je posvečen sodobni slovenski izseljenski literaturi. Novak je bral svojo prozo Janez Seršen, Maks Nose je recitiral iz Beličičeve zbirke, Lučka Kralj pa Kalinovo pesem. Prolog k Frideriku Celjskemu (Novačan) je podal Nikolaj Jeločnik. Ančica Kralj je nekatere recitative spremljala s klavirjem. Na večeru je tudi nastopil tercet sester Finkovih, Zorko Simčič pa je govoril o problematiki v slovenski književnosti, o važnosti kulturne ankete pa Ruda Jurčec.
DRUŠTVENI OGLASNIK
V pisarni Društva Slovencev je mogoče kupiti naslednje knjige:
Radivoj Rigler: Sam temeljito kasteljansko, A. Majhen in M. Mizerit: Naša beseda, Slovenska slovnica I, II, III, Karel Mauser: Rotija in Prekleta kri, Fr. Bazilij: V kraljestvu lutk in Cmokec poskokec, Album slovenske Koroške
Pesniške zbirke:
Tine Debeljak: Velika črna maša za pobite Slovence in Poljub, Dr. Anton Novačan: Peti evangelij, Jeruc Oton Dimitrije: Večerne pesmi, Rafko Vodeb: Kam potujejo oblaki?
Razno: M. Škerbec: Rdeča zver, pijana krvi, M. Turnšek: Z rodne zemlje, Poglavitna določila in zakoni o delu.
SPOMINSKO SVEČANOST
v počastitev vseh v protikomunističnem boju padlih junakov priredi v nedeljo, 6. junija 1954 ob 17,30 zvečer v svetišču Marije Pomočnice (Don Bosco) v Ramos Mejiji, Av. de Mayo 2000 ___________________________________Društvo	Slovencev
Svobodna Slovenija, št. 19; 20. maja 1954
La vida poli tiča
Yugoeslavia resulto ser la unica opcion para Eslovenia, si bien no la mejor. La constitucion de Vidovdan no fue votada por los eslovenos. La resistieron todas las veces que pudieron.
En el orden interno el SLS (Partido popular esloveno) mantuvo la hegemonfa: en las elecciones de 1923 gano 21 bancas de las 26 y en 1925 una menos.
Los liberales ganaron una y dos bancas respectivamen-te, todas en Ljubljana. Existfan otros partidos: el socialista, el de los campesinos croatas, el de los eslovenos, el de la minorfa alemana y el Partido comunista (prohibido por ley en 1921).
El mayor problema lo representaba Croacia, donde era mayorfa el Partido croata de los campesinos (HSS), presid-ido por S. Radič. Luchaba contra el centralismo serbio. Se formo una coalicion entre el SLS, el HSS y la Organizacion musulmana de Yugoeslavia, conducida por Spaho. Pero Radič era muy inestable: se relacionaba con el comunismo internacional, unas veces estaba con el rey, otras en contra. Llego a culpar a su aliado Korošec de clerical, de ser esclavo del Vaticano, etc. En la conmemoracion de Gubec dijo que el campesino esloveno estaba clavado sobre tres cruces: el imperialismo italiano, los abogados y los sacerdotes eslovenos.
En 1926 los liberales eslovenos dijeron que el SLS podrfa ser parte del gobierno si dejaba de lado la idea autonomista. Korošec ofrecio su colaboracion a cambio de la reunificacion del poder (Ljubljana-Maribor), de tener las manos libres en Eslovenia y de nuevas elecciones.
En las elecciones de 1926 en la region de Ljubljana el SLS se llevo 40 puestos, los liberales 4, los partidos de los trabajadores uno, los alemanes de Kočevje uno y el HSS 2. En la de Maribor el SLS 42, los liberales 6, los radicales 2, el HSS 10, los partidos de los trabajadores tres y el Partido de los campesinos uno. A pesar del apabullante triunfo el SLS no formo parte del gobierno.
En 1927 el SLS gano 20 diputados, los liberales cuatro, el Partido de los campesinos uno y los šocialistas uno.
OSEBNE
Krst. V župni cerkvi Matere božje v Ramos Mejiji je bil krščen Maksimiljan Kočar, sin Tomaža in Ane Kristine Far-reras. Botrovala sta Lojze Kočar ml. in Irena Zarnik.
Srečni družini iskreno čestitamo!
Poroka. V soboto, 17. aprila sta se poročila v cerkvi Marije Kraljice v Slovenski vasi Helena Cerar in Boris Rot. Za priče so bili Brigita in Toni Cerar ter Joži in Zdenko Rot.
Novoporočencema čestitamo in želimo vso srečo!
Smrti. Umrli so: v Capitalu Viktor Jakulin (82), Maura Savnik (75), Danica Čebron (82), in v Kranju Nežka Korenjak (94).
Naj počivajo v miru!
Zavrnitev dezinformacij o dohodkih Cerkve
V Dnevniku z dne 16. aprila je časnikar Primož Knez objavil članek z naslovom Skrivnostni neobdavčeni cerkveni novci.
Zavajajoče pisanje o visokih zneskih, ki naj bi jih hranili po župniščih, lahko dodatno pospeši vlome v župnišča, ki se iz leta v leto povečujejo. V nekaterih primerih so vlomi privedli celo do umora duhovnika, v zadnjem obdobju so bili na širšem področju Ljubljane umorjeni že štirje duhovniki.
V Sloveniji manjka volja
odgovornih po rešitvi odprtih vprašanj med Cerkvijo in državo, ki bi pravno uredila status in gmotni položaj RKC in drugih verskih skupnosti. Pravna ureditev bi med drugim odpravila takšna in drugačna sumničenja.
Reakcije skupin in posameznikov na predlog zakona o Verski svobodi in verskih skupnosti in tudi dolgoletna pogajanja z državo pa kažejo na vse drugo, samo ne na to, da se področje odprtih vprašanj pravno korektno uredi.
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Valentin B. Debeljak / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alojzij Rezelj / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 -C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar / debeljak@ neti/en. com.ar
Glavni urednik: Tine Debeljak ml. / Za Društvo ZS: Alojzij Rezelj / Sodelovali so še: Tone Mizerit, Gregor Batagelj, Miriam |ereb Batagelj, Marko Kremžar, Erika Poglajen, Veronika Godec, Pavlina Dobovšek, Ani Klemen, Jože Šmon, Franci Markež. Mediji: STA.
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 70, pri pošiljanju po pošti pa $ 95: obmejne države Argentine 110 USA dol.; ostale države Amerike 125 USA dol.; ostale države po svetu 135 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 85 USA dol. za vse države.
Čeke: v Argentini na ime ,..Eslovenia Libre", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit".
Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAfICOS VILKO S.R.L. / Estados Unidos 425 - C/ 10IAAI Buenos Aires Argentina - Tel.: 4362-7215 - Fax: 4307-1953 - E-mail: vilko@ciudad.com.ar
■■MM
O 8-1 ^	FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211
5 £ “ o e?<« <	R. Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153
	
MALI OGLAS/	
mtrsmj	TURIZEM Letalske karte, VfffWti rezerva hotelov,
najem avtomobilov in izleti po svetu H. Yrigoyen 2742 - San Justo Tel. 4441-1264/ 1265 ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologija -Belgrano 123, 6. nadstr. "4“ - Ramos Mejfa - Tel.: 4464-0474 ADVOKATI Dr. Vital Ašič, Odvetnik Parana 830, 5.nadstr. - Buenos Aires. Prijave na: Tel./faks:	4798-5153. e-mail:
estudioasic@cpacf.org.ar DOBOVŠEK Č asociados -odvetniki. Zapuščinske zadeve. Somellera 5507,	(1439)
Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdbovsek@perseus.com.ar dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1148	-	15-4088-5844-
mpoznic®sfanet.com.ar dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Av. Co-rrientes 1250, 5° F, Capital. Torek in četrtek od 16. do 19. Tel.: 4382-9216
Ženske v Vatikanu
Papež Janez Pavel II je 66-letno sociologinjo in pedagoginjo, profesorico na papeški fakulteti Auxilium, salezi-janko Enrico Rosanno imenoval za podtajnico kongregacije, ki jo vodi nadškof Franc Rode. Kongregacija skrbi za 200 tisoč redovnikov, 800 tisoč redovnic in 30 tisoč članov družb apostolskega življenja po vsem svetu.
S. Enrica iz mesta Busto Arsizioza na severu Italije kot redovnica dobro pozna področje svojega dela, kot dolgoletna rektorica fakultete ima izkušnje z upravnimi zadevami in odnosi z zaposlenimi, in prav to bo tudi področje njenega dela v prihodnosti. V preteklosti je bila svetovalka na že treh svetovnih škofovskih sinodah, nazadnje leta 2001.
S. Enrica Rosanna ni prva ženska na tako visokem položaju v Vatikanu. Pred kratkim je sveti oče dve ženski imenoval tudi v Mednarodno teološko komisijo, poleg tega pa je eno imenoval tudi za predsednico Papeške akademije za družbene znanosti, eno pa na čelo Papeške komisije za cerkveno arheologijo.
NAVODILA za slovenske volitve v evropski parlament
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
4. maja 2004
1 EURO 238,26SIT 1 U$S dolar 201,22SIT
Ko prejmete obrazec OBVESTILO in ZAHTEVEK O VOLITVAH POSLANCEV iz Republike Slovenije v evropski parlament 13. junija 2004.
Imate sledeče možnosti za volitve:
• po pošti (1)
• na diplomatsko kon-
OBVESTILA
SOBOTA, 8. maja:
Redni pouk na Srednješolskem tečaju RMB ob 15.00 uri v Slovenski hiši.
Rock pod ombujem, na Pristavi.
NEDELJA, 9. maja:
Tombola v Našem domu v San Justu.
Informativni sestanek stranke Nova Slovenija ob 9.30 v San Martinu.
Informativni sestanek stranke Nova Slovenija ob 11.30 v Carapachayu.
ČETRTEK, 13. maja:
Sestanek Zveze slovenskih mater in žena, ob 16. uri v
Slovenski hiši. Razgovor z Vero Zurc pod naslovom „Spomini na naš usodni maj".
PETEK, 14. maja:
Seja Medorganizacijskega sveta, ob 20. uri na Slovenski Pristavi v Castelarju.
SOBOTA, 15. maja:
Dan duhovnosti na Srednješolskem tečaju RMB ob
15.00 uri v Slovenski hiši.
NEDELJA, 16. maja:
Vseslovensko romanje v Lujan.
ČETRTEK, 20. maja:
Sestanek Zveze slovenskih mater in žena iz San Martina ob 16,00 uri v domu. Govorila bo Metka Havelka Magister: „Tehnike za sprostitev in dobro počutje". SOBOTA, 22. maja:
Redni pouk na Srednješolskem tečaju RMB ob 15.00 uri v Slovenski hiši.
Super Ples v jeseni II, v Slomškovem domu ob 22 uri, ob 30-letnici Slovenskega inštrumentalnega ansambla. NEDELJA, 23. maja:
Obletnica v Slovenskem domu v San Martinu. Informativni sestanek stranke Nova Slovenija ob 10.30 na Pristavi.
TOREK, 25. maja:
Mladinsko tekmovanje na Pristavi.
SREDA, 26. maja:
Učiteljska seja, ob 20. uri v Slovenski hiši.
zularnem predstavništvu
■ na volišču v Republiki Sloveniji (2)
Če se odločite za možnost
(1) (voliti po pošti)
morate izpolnjeni in podpisani zahtevek poslati po pošti - faksu v Slovenijo ali oddati predstavniku N.Si v krajevnem domu pred 12. majem 2004. Svojo glasovnico boste overovili v slovenskem domu v urniku, ki bo pravočasno objavljen.
Če se odločite za možnost:
■ Voliti 13. junija na Veleposlaništvu RS, Av. Santa Fe 873 6° Buenos Aires, to lahko storite med 9. in 17. uro in tam glasujete. V tem primeru ni treba pošiljati zahtevka po pošti-faksu. Pridite z osebnim dokumentom.
Če se boste nahajali na dan volitev v Sloveniji
(2) morate izpolniti zahtevek za volitev po pošti (2) sporočiti namero po pošti-faksu Rep. volilni komisiji, Slovenska 54, Lj. Faks 00 386 1 43 31 269, najpozneje do 14. maja ali oddati predstavniku N.Si v krajevnem domu. V tem primeru ne prejmete volilnega gradiva po pošti; glasujete lahko na območju kraja, kjer ste vpisani v volilni imenik po kraju zadnjega stalnega bivališča v Republiki Sloveniji.
Če do sedaj še niste nikdar volili, pa ste državi-jan/ka RS in niste prejeli obvestila se obrnite na Veleposlaništvo RS in prosite za zahtevek za vpis v volilni imenik.
Odbor Slomškovega Doma	SDO-SFZ	Slomškovega	doma
 super vum
V JESENI II
...Ples kot nekoč, ples za vse!
Za vse, ki radi plešete valčke In polke....
Za vse, ki radi poslušate rock, blues, country glasbo...
Bg/
sodelujejo Slovenski Instrumentalni Ansambel ob 30.obletnicl, dj ter povabljene skupine
22. mflb ob 22. uri L *2asrečLoješolce , J
v Slomškovem domu *^^45;S°'30 dajje PPt°
Cena $8.
Slomškov dom // Castelli 28 // Ramos Mejfa
TOMBOLA V NAŠEM DOMU V SAN JUSTU
v nedeljo, 9. maja, ob 16. uri
bogati dobitki in prijetno vzdušje, poskrbljeno!
1. dobitek: računalnik
2. dobitek: televizijski aparat 20"
3. dobitek: mikrovalovna pečica
4. dobitek: kolo
Cena tablice : $2 V predprodaji: 5 tablic $10 + 1 tablica zastonj!
Hipolito Yrigoyen 2756 — San Justo
Pridite, ne bo Vam žal!
Slavoj Žižek v Buenos Airesu
Te dni je bil slovenski filozof in sociolog Slavoj Žižek spet povabljen v Argentino, predvsem na znano knjižno razstavo Feria del libro.
1. maja je imel predavanje „Un alegato por la violencia etica".
3. maja je podpisoval svoje knjige v
knjigarni El Ateneo.
V sredo in četrtek je vodil seminar: La fragilidad de la cosa literariria, v Malba.
V četrtek bo podpisoval svoje knjige v založbi Paidos del Fondo
V soboto bo podpisoval svoje knjige v Cuspide Recoleta.
Zdaj se spočij izmučeno srce,
—	zdaj	se spočijte zdelane roke,
zaprte so utrujene oči, le moja drobna lučka še brli.
Z bolečino v srcu sporočamo žalostno vest, da nas je 27. marca zapustil naš dragi oče in stric
inž. BRANKO LAMPRET
Bil je zelo izobražen in vedno dobre volje. Hudo ga bomo pogrešali.
Prisrčna hvala prelatu dr. Juretu Rodetu za molitve ob krsti, ter vsem, ki so ga spremili na zadnji poti.
Naj počiva v miru!
Žalujoči: hčerka Veronika, nečakinji Nina in Mihaela
Buenos Aires, Ljubljana, Celovec
ROCK
B.MRJO
f2Veter J
na PRISTOVI
Vstopnice v predprodaji!
651-9-