VESTNIK 23RK
LETO H.
KOPER, 17. MAJA 1957
ŠTEV. 18
V J g M R
Odloki, odločbe in sklepi OLO
134	Odlok o ustanovitvi Okrajnega gasilskega sklada
135	Odlok o razveljavitvi odloka o dopolnitvi odloka o javnem redu in miru v okraju Koper
136	Odlok o razglasitvi češpljevega kaparja za škodljivca na območju okraja Koper
137	Odlok o razglasitvi dela Rižane za gojitveno vodo
138	Odločba o potrditvi sistematizacije delovnih mest v upravnih organih občinskih ljudskih odborov
139	Odločba o potrditvi statuta okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Kopru
140	Odločba o spremembah in dopolnitvah odločbe o ustanovitvi podjetja Tovarne motornih koles Koper
141	Sklep o načinu objavljanja zaključnih računov
142	Odločba o določitvi šolskega odbora Učiteljišča v Kopru
143	Odločba o določitvi šolskega odbora Indu-strijsko-kovinarske šole v Kopru
Objave občinskih ljudskih odborov
Občina Divača
144	Odlok o oprostitvah in olajšavah samoplačnikov za zdravstvene storitve
Odloki, odločbe
134
Na podlagi 26. člena Statuta okraja Koper in 1. člena Uredbe o gasilskih skladih (Uradni list LRS št. 6-30/57) je Okrajni ljudski odbor Koper na seji Zbora proizvajalcev dne 7. maja 1957 sprejel
ODLOK
O USTANOVITVI OKRAJNEGA GASILSKEGA
SKLADA
1.	člen
Pri okrajnem ljudskem odboru Koper se ustanovi gasilski sklad (v nadaljnem besedilu »sklad«) z namenom, da se dobijo sredstva za potrebe požarne varnosti in gasilske službe.
Sklad je proračunski sklad in je pravna oseba.
2.	člen
1.	4 <Vo od vseh premij za požarno zavarovanje, ki se plačajo Državnemu zavarovalnemu zavodu na območju okraja;
2.	gasilski prispevek v višini 2°/o od dohodnine, nabrane v okraju po predpisih o dohodnini;
3.	sredstva, ki jih za uresničenje namena sklada prispevajo gospodarske, zadružne ter družbene organizacije;
4.	dotacije politično-teritorialnih enot;
5.	posojila, ki jih za namene sklada najema upravni odbor sklada.
3.	člen
Sredstva sklada se uporabljajo za tele namene:
1.	za nabavo posebnega gasilskega orodja in njegovih delov, ki dviga tehnično sposobnost gasilske enote in pripomore k uspešnemu gašenju in reševanju ter za generalna popravila takega orodja;
2.	za nabavo specialne gasilske opreme;
3.	kot prispevek v višini 10 "/o za republiško ga-
145	Odlok o ustanovitvi občinskega cestnega sklada
Občina Ilirska Bistrica
146	Odlok o občinskem prometnem davku od prometa na drobno
Občina Koper
147	Sklep o odpravi odredbe o višini skočnine Občina Piran
148	Odlok o hišnem redu
149	Odlok o prodaji stanovanjskih hiš iz splošnega ljudskega premoženja na javni dražbi
150	Odlok o pokopališkem redu.
Občina Postojna
151	Odlok o oprostitvah in olajšavah samplač-nikov za zdravstvene storitve
152	Odedba o pokopaliških in grobarskih pristojbinah
Sklepi OLO o volitvah in imenovanjih s XVH. in XVHL seje Poročilo s seje OLO Občinske takse
Posojila iz občinskih skladov za zidanje stanovanjskih hiš
Register gospodarskih in zadružnih organizacij
Zaključni računi gospodarskih organizacij za leto 1956
in sklepi OLO
silsko šolo, 5 "/o za seminarje in tečaje okrajne gasilske zveze in občinskih gasilskih zvez in 2% za tisk, radio in druga propagandna sredstva republiške gasilske zveze;
4.	kot prispevek k stroškom, ki jih ima občina po 42. in 44. členu temeljnega zakona o varstvu pred požarom.
4.	člen
Dohodki in izdatki sklada se določijo in ugotovijo vsako leto v predračunu dohodkov in izdatkov sklada, ki je priloga okrajnega proračuna.
5.	člen
Sklad upravlja upravni odbor, ki šteje predsednika in 6 članov. Predsednika voli okrajni ljudski odbor izmed svojih odbornikov, člane pa izmed gasilskih in drugih javnih delavcev in strokovnjakov, ki delajo na področju požarne varnosti.
Upravni odbor posluje po veljavnih predpisih, po tem odloku in po pravilih sklada, ki j Hi sprejme sam najpozneje v enem mesecu po svoji izvolitvi.
Pravila sklada potrdi Svet za notranje zadeve in občo upravo okrajnega ljudskega odbora.
6.	člen
S sredstvi sklada gospodari po veljavnih predpisih upravni odbor sklada, ki je za svoje delo odgovoren okrajnemu ljudskemu odboru.
7.	člen
Sredstva sklada so naložena na posebnem računu pri Komunalni banki v Kopru.
8.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Koper.
Štev. 1090/7
Koper, 7. maja 1957. Predsednik (%0
Albin Dujc, ,1. p.
Stran 106
URADNI VESTNIK
Štev. 18 — 17. maja 1957
135
Na podlagi 48. člena Zakona o okrajnih ljudskih odborih in na predlog Sekretariata Izvršnega sveta LRS za zakonodajo in organizacijo z dne
8.	aprila 1957 je Okrajni ljudski odbor Koper na seji obeh zborov dne 7. maja 1957 sprejel
ODLOK
O RAZVELJAVITVI ODLOKA O DOPOLNITVI ODLOKA O JAVNEM REDU IN MIRU V OKRAJU KOPER
1.	člen
Odlok o dopolnitvi odloka o javnem redu in miru v okraju Koper, ki ga je sprejel Okrajni ljudski oodbor Koper na seji okrajnega zbora in na seji Zbora prizvajalcev dne 1. marca 1957, se kot nezakonit razveljavi.
2.	člen
Ta odlok velja takoj.
Štev. 3324/2 Koper, 7. maja 1957.
Albin Dujc, 1. r.
Predsednik OLO
136	------
Na podlagi 26. člena Statuta okraja Koper in
2.	člena Zakona o pooblastilih Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS in okrajnih ljudskih odborov, da določajo, katere rastlinske bolezni in škodljivci veljajo za nevarne na območju LRS oziroma okraja (Uradni list LRS št. 21/56) je Okrajni ljudski odbor Koper na seji Okrajnega zbora in na seji Zbora proizvajalcev, dne 7. maja 1957 sprejel
ODLOK
O RAZGLASITVI ČEŠPLJEVEGA KAPARJA ZA ŠKODLJIVCA NA OBMOČJU KOPER
1.	člen
Češpljev kapar (Lecanium Corni) velja za rastlinskega škodljivca na območju okraja Koper.
2.	člen
Ta odlok velja od objave v Uradnem vestniku okraja Koper.
Štev. 698/118 Koper, 7. maja 1957.
Predsednik OLO
Albin Dujc, 1. r.
137	------
Na podlagi 28. člena Statuta okraja Koper in 20. člena Zakona o sladkovodnem ribištvu (Uradni list LRS št. 26/54) je Okrajni ljudski odbor Koper na seji Okrajnega zbora in na seji Zbora proizvajalcev 7. maja 1957 sprejel
ODLOK
O RAZGLASITVI DELA RIŽANE ZA GOJITVENO
VODO
1.	člen
Reka Rižana se razglasi za gojitveno vodo od izvira do mostu pri Mostičju.
2.	člen
V gojitveni vodi je prepovedan vsak ribolov.
3.	čine
Gojitvena voda se dodeli v upravljanje poskusni farmi bobrov v Črnem kalu.
Poskusna farma bobrov uporablja gojitveno vodo, skrbi za povzdigo ribjega bogastva v njej in jo gospodarsko izkorišča.
4.	člen
Navodila za upravljanje gojitvene vode daje Svet za kmetijstvo in gozdarstvo Okrajnega ljudskega odbora Koper.
*	5. člen
Delo poskusne farme bobrov v zvezi z upravljanjem gojitvene vode nadzoruje Tajništvo za gospodarstvo Okrajnega ljudskega odbora Koper.
6.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Koper.
Štev. 5743/1 Koper, 7 maja 1957.
Predsednik OLO
Albin Dujc, 1. r.
138
ODLOČBA
Na podlagi 26. člena Statuta okraja Koper, 39. člena Splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev (Uradni list FLRJ št. 26/55) ter 70. in 74. člena Zakona o upravnih organih v Ljudski republiki Sloveniji (Uradni list LRS št. 13/56) je Okrajni ljudski odbor Koper na seji Okrajnega zbora in na seji Zbora proizvajalcev dne 7. maja 1957 dal svojo
PRITRDITEV
1.	k odločbi o notranji organizaciji in o sistemizaciji delovnih mest v upravnih organih Občinskega ljudskega bora Divača, ki jo je sprejel Občinski ljudski odbor Divača na svoji seji dne 28. novembra 1956;
2.	k odločbi o notranji organizaciji in o sistemizaciji delovnih mest v upravnih organih Občinskega ljudskega odbora Hrpelje, ki jo je sprejel Občinski ljudski odbor Hrpelje na svoji seji dne 29. decembra 1956;
3.	k odločbi o notranji organizaciji in o sistemizaciji delovnih mest v upravnih organih Občinskega ljudskega odbora Ilirska Bistrica, ki jo je sprejel Občinski ljudski odbor Ilirska Bistrica na svoji seji dne 23. decembra 1956;
4.	k odločbi o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v upravnih organih Občinskega ljudskega odbora Izola, ki jo je sprejel Občinski ljudski odbor Izola na svoji seji dne 24. novembra 1956;
5.	k odločbi o notranji organizaciji in o sistemizaciji delovnih mest v upravnih organih Občinskega ljudskega odbora Koper, ki jo je sprejel Občinski ljudski odbor Koper na svoji seji dne 14. decembra 1956;
6.	k odločbi o notranji organizaciji in o sistemizaciji delovnih mest v upravnih organih Občinskega ljudskega odbora Piran, ki jo je sprejel Občinski ljudski odbor Piran na svoji seji dne 27. novembra 1956;
7.	k odločbi o notranji organizaciji in o sistemizaciji delovnih mest v upravnih organih Občinskega ljudskega odbora Pivka, ki jo je sprejel Občinski ljudski odbor Pivka na svoji seji dne 31. januarja 1957;
8.	k odločbi o notranji organizaciji in o sistemizaciji delovnih mest v upravnih organih Občinskega ljudskega odbora Postojna, ki jo je sprejel Občinski ljudski odbor Postojna na svoji seji dne 20. novembra 1956;
9.	k odločbi o notranji organizaciji in o sistemizaciji delovnih mest v upravnih organih Občinskega ljudskega odbora Sežana, ki jo je sprejel Občinski ljudski odbor Sežana na seji dne 26. decembra 1950.
Štev. 79/9
Koper, 7. maja 1957.
Predsednik OLO
Albin Dujc, 1. r.
139
Na podlagi 26. člena Statuta okraja Koper in 5. člena Uredbe o organizaciji zavodov za socialno -zavarovanje (Uardni list FLRJ št. 12/55) je Okrajni ljudski odbor Koper na seji Okrajnega zbora in na seji Zbora proizvajalcev dne 7. maja 1957
ODLOČIL :
Potrdi se statut Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Kopru, ki ga je sprejela skupščina Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Kopru na svojem zasedanju dne 24. decembra 1956.
Štev. 05/1383/2
Koper, 7. maja 1957.
Predsednik OLO Albin Dujc, 1. r.
Štev. 18 — 17. maja 1957
URADNI VESTNIK
Stran 107
140
Na podlagi 26. člena Statuta okraja Kooer in 17. ter 18. člena Uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov (Uradni list FLRJ št. 51/53) izdaja Okrajni ljudski odbor Koper na seji Okrajnega zbora in na seji Zbora proizvajalcev dne 7. maja 1957
odločbo
o	spremebah in dopolnitvah odločbe o ustanovitvi podjetja "Tovarna motornih koles TOMOS Koper« Odločba Okrajnega ljudskega odbora Koper št. 5539/3 z dne 15. 11. 1954 o ustanovitvi podjetja "Tovarne motornih koles TOMOS Koper« se spremeni in se glasi:
O USTANOVITVI PODJETJA * TOVARNA MOTORNIH KOLES TOMOS KOPER«
I.
Ustanovi se industrijsko podjetje za proizvodnjo motornih vozil in nadomestnih delov v Kopru.
Firma podjetja se glasi: TOVARNA MOTORNIH KOLES — TOMOS Koper, ali skrajšano "TOMOS« Koper.
Sedež podjetja je v Kopru.
2.
Predmet poslovanja podjetja je:
a)	uvoz in nabava opreme, potrebne za izgradnjo lastne tovarne motornih vozil v Kopru ter uvoz in nabava vsega reprodukcijskega materiala, potrebnega za lastno proizvodnjo odnosno za kompletiranje proizvodov;
b)	izdelava in montaža motornih vozil, izdelava vseh sestavnih in nadomestnih delov ter drugih proizvodov lastnega proizvodnega programa;
c)	prodaja, vključno izvoz, vseh proizvodov lastne proizvodnje ter proizvodnje kooperantov, preko lastne ali tuje prodajne mreže, na debelo in na drobno;
d)	organizacija in vzdrževanje servisne službe doma in v tujini za vsakovrstna motorna vozila.
3.
Za pripravljalna dela in za začetek dela v letu 1954 se podjetju dodeljuje znesek din 39,000. 000.— iz sredstev okrajnega investicijskega sklada.
4.
Za direktorja podjetja se imenuje Franca Pečarja, roj. 16. januarja 1919 v Mari boru ter se mu dajo sledeča pooblastila:
a)	da razpolaga s sredstvi, ki bodo vsako leto na razpolago za investicije, bodisi iz namenskih skladov ali lastnih sredstev, po prostem preudarku s ciljem, da ukrene vse kar je za izgradnjo, uspešen pričetek in razvoj obratovanja podjetja potrebno, kot n. pr. izgradnja in opreme proizvodnih in pomožnih objektov, komunalnih naprav in naprav za družbeni standard ter podobno;
b)	da sklepa pogodbe o projektiranju, gradnji in o ostalih pripravah, da ukrene vse kar je potrebno v zvezi z odobravanjem projektov, z Izdajo gradbenih dovoljenj itd.;
c)	da vodi pogajanja z inozemskimi podjetji glede sodelovanja in kooperacije ter da sklepa ustrezne licenčne pogodbe z inozemskimi podjetji;
d)	da sklepa pogodbe o nabavi opreme, surovin, po-trošnega blaga in drugih materialnih pripomočkov, potrebnih za uspešno izvrševanje priprav za izgradnjo, do pričetka proizvodnje;
e)	da najame potrebne poslovne prostore in ustvarja ostalo za začetek obratovanja potrebno organizacijo;
i)	da sprejema in odpušča delovno silo, potrebno za izvrševanje vseh administrativnih, tehničnih in ostalih del v zvezi z izgradnjo ter s pripravami do začetka redne proizvodnje v skladu z zakonitimi predpisi;
g)	da odreja plače oziroma prejemke vsem delavcem ih uslužbencem v okviru 6. točke te odločbe;
h)	da pošilja v zvezi s pripravami za izdelavo projekta ter s pripravami za proizvodnjo tako delavce kot uslužbence na prakso v druga domača in tuja podjetja;
i)	da sklepa pogodbe o kooperaciji z drugimi domačimi in tujimi podjetji, predvsem glede izdelave posameznih sestavnih delov r
j)	da v cilju financiranja izgradnje sklepa prodajne pogdbe in sprejema ustrezna vplačila;
k)	da sklepa vsakovrstne kreditne pogodbe z Narodno banko FLRJ ali z drugimi pristojnimi organi;
l)	da odloča o nakupu, izdelavi, gradnji in prodaji osnovnih sredstev ter odloča tudi o načinu te prodaje, ako način prodaje v danem primeru ni s predpisom določen;
m)	da odloča v disciplinskih zadevah delavcev in uslužbencev;
n)	da odloča v zadevah iz pristojnosti organov delavskega upravljanja in to dotlej, dokler ti organi pri podjetju "TOMOS« ne bodo postavljeni.
5.
Za nadzornega organa, ki bo nadzoroval delo direktorja se določa Svet za gospodarstvo Okrajnega ljudskega odbora Koper.
6.
Prejemki delavcev in uslužbencev se izplačujejo iz investicijskih sredstev, ki se podjetju dodeljujejo, oz. ki jih podjetje najame.
Temeljna plača direktorja se določi s posebno odločbo nadzornega organa.
Prejemke ostalim uslužbencem in delavcem v podjetju določa direktor po prostem dogovoru praviloma v višini običajnih prejemkov in ob smiselni uporabi predpisov o plačah delavcev in uslužbencev pri državnih organih, dokler podjetje ne bo konstituirano ter imelo potrjen tarini pravilnik.
Podjetje se mora konstituirati do 31. decembra 1958.
Štev. 1659/1
Koper, 7. maja 1957.
Predsednik OLO Albin Dujc, 1. r.
141
Na podlagi 26. člena Statuta okraja Koper, 5. in 52. člena Uredbe o knjigovodstvu gospodarskih organizacij (Uradni list FLRJ št. 27/55) in zadnjega odstavka 67. točke navodil za izvajanje uredbe o zaključnih računih gospodarskih organizacij za leto 1956 (Uradni list FLRJ št. 3/57), je Okrajni ljudski odbor Koper na seji Okrajnega zbora in na seji Zbora proizvajalcev dne 7. maja 1957 sprejel naslednji
SKLEP
O NAČINU OBJAVLJANJA ZAKLJUČNIH RAČUNOV
GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ ZA LETO 1956
1.	Gospodarske organizacije, ki predlagajo zaključne račune okrajnemu ljudskemu odboru v smislu 6. člena uredbe o zaključnih računih gospodarskih organizacij za leto 1956 (Uradni list FLRJ št. 54/56), ne objavljajo bilanc za leto 1956, če skupna aktiva oziroma pasiva znaša manj kot 5 milijonov dinarjev.
2.	Gospodarske organizacije s skupno aktivo oziroma pasivo nad 5 milijonov do 100 milijonov dinarjev objavljajo bilance v Uradnem vestniku okraja Koper, one z nad 100 milijonov din aktiv ali pasiv pa v Uradnem listu LRS.
Štev. 1053/42
Koper, 7. maja 1957.
Predsednik OLO
Albin Dujc, 1. r.
142
Na podlagi 8. in 9. člena Splošnega zakona o vodstvu šol (Uradni list FLRJ št. 11/55) in v skladu z 2. členom Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ št. 34/55) ter na podlagi Sveta za šolstvo OLO Koper je Okrajni ljudski odbor Koper na seji okrajnega zbora dne 7. maja 1957
ODLOČIL
Šolski odbor Učiteljišča v Kopru šteje 9 članov. Od teh imenuje:
1	člana okrajni zbor OLO Koper,
3 člane zbor volivcev mesta Koper,
1	člana zbor volivcev v Semedeli,
2	člana profesorski in učiteljski zbor,
1 člana dijaška skupnost.
Ravnatelj šole je po svojem položaju član šolskega ' odbora.
Na osnovi 8. člena Splošnega zakona o vodstvu šol Svet za šolstvo OLO Koper predlaga, da okrajni zbor
Stran 108
URADNI VESTNIK
Stev. _18_— 17., maja 1957
imenuje za člana šolskega odbora Učiteljišča v Kopru Ivana Mavserja, sekretarja Okrajnega odbora SZDL, Koper.
Štev. 5744/1 Koper, 7. maja 1957.
143
Na podlagi 8. in 9. člena Splošnega zakona o vodstvu šol (Uradni list FLRJ št. 11/55) in v skladu z 2. členom Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ št. 34/55) ter na predlog Sveta za šolstvo OLO Koper je Okrajni ljudski odbor Koper na seji Okrajnega zbora dne 7. maja 1957
ODLOČIL
Šolski odbor Industrijsko-kovinarske šole v Kopru šteje 9 članov. Od teh imenuje:
1 člana okrajni zbor OLO Koper,
1 člana zbor volivcev mesta Koper,
Objave občinskih
OBČINA DIVAČA 144
Na podlagi 24. točke Odloka o financiranju in poslovanju zdravstvenih zavodov (Uradni list FLRJ št. 14-85/53) in v zvezi z določbami 3. člena Odloka Okrajnega ljudskega odbora Koper o izenačenju predpisov bivših okrajnih ljudskih odborov Koper, Postojna in Sežana na območju okraja Koper ter o določitvi organov, ki so pristojni za posamezne zadeve (Uradni vestnik okraja Koper št. 9/56) ter na podlagi 24. člena Statuta občine Divača, je Občinski ljudski odbor Divača na seji dne 13. aprila 1957 sprejel
ODLOK
O OPROSTITVAH IN OLAJŠAVAH SAMOPLAČNIKOV ZA ZDRAVSTVENE STORITVE NA OBMOČJU OBČINE DIVACA
1.	člen
Poleg tistih, ki so po zveznih in republiških predpisih popolnoma ali deloma oproščeni plačevanja oskrbnin v zdravstvenih zavodih, se popolnoma oproščajo plačevanja stroškov za zdravstvene storitve:
1.	Bolniki, ki jim dohodnina ne presega višine 50 (petdeset) dinarjev letno na družinskega člana neglede na vrsto bolezni;
2.	mladina osnovnih šol, dijaki srednjih šol in slušatelji višjih šol ter predšolska mladina za preventivno medicinsko indicirano zobno zdravljenje;
3.	bolniki z nalezljivimi boleznimi, ki se zdravijo v bolnišnicah, pa brezplačnost ni odrejena v predpisih višjih organov;
4.	bolniki, ki so bili napoteni v bolnišnico zaradi nalezljivih bolezni, pa se je pozneje ugotovila druga bolezen; ti bolniki se zdravijo toliko časa brezplačno, dokler se ne ugotovi končna diagnoza;
5.	vsi tisti otroci, ki so v zdravstvenih ali počitniških kolonijah, ne glede na njihovo starost;
6.	otroci padlih borcev v NOV in žrtev fašističnega nasilja, dokler se šolajo, oziroma če so nesposobni za pridobitvena dela in če so bili pred doseženem 17. letom starosti ocenjeni od pokojninske invalidske komisije s 75% nesposobnosti za delo, dokler traja ta nesposobnost;
7.	člani telesnovzgojnih društev »Partizan« in drugih društev za obvezne zdravniške preglede in v primerih, ko zbole ali se poškodujejo pri rednih vajah ali na lokalnih nastopih kolikor jim ni že drugače zagotovljena brezplačna zdravstvena pomoč.
2.	člen
Osebam, ki imajo premoženje ali dohodek, od katerega se plača davek, ter njihovim družinskim
1 člana učiteljski zbor šole,
1 člana gospodarske združbe in organizacije in to:
a)	1 člana *TOMOS<<, ifoper,
b)	1 člana Ladjedelnica, Piran,
c)	1 člana Okrajni sindikalni svet, Kgper,
č) 1 člana Okrajni komite LMS, Koper.
Direktor šole je po zakonu član šolskega odbora, prav tako učenec, ki ga izvolijo učenci iz svoje srede.
Na osnovi 8. člena Splošnega zakona o vodstvu šol Svet za šolstvo OLO Koper predlaga, da Okrajni ljudski odbor imenuje za člana šolskega odbora Industrijsko-ko-vinarske šole v Kopru Marka Rainerja, direktorja Zavoda za stanovanjsko izgradnjo in nadzorno službo, Koper.	. ; . , t
Štev. 5745/1
Koper, 7. maja 1957.
Predsednik OLO Albin Dujc, 1. r.
ljudskih odborov
članom se določi delna oprostitev od plačila za zdravstvene storitve po tejle lestvici:
če znaša dohodnina na bolnik plača od cene predpisane družinskega člana letno: za zdravstvene storitve:
od 51	do	100	din	25%
od 101	do	200	din	50 %
od 201	do	300	din	75 %
Ce znaša dohodnina od premoženja ali drugega dohodka družinske skupnosti bolnika 301 din ali več, plača bolnik polni znesek cene, predpisane za zdravstveno storitev.
Osebe, ki so delno oproščene po drughi predpisih, se oprostijo plačila tudi morebitne razlike v ceni storitev, ki bi nastala z uporabo drugih predpisov in določb tega člena.
3.	člen
Družinski člani, ki uživajo pravico do zdravstvene oskrbe po drugih predpisih, se ne upoštevajo pri delitvi dohodnine na posameznega člana družinske skupnosti.
4.	člen
Ne glede na višino dohodnine se lahko popolnoma ali delno oprostijo plačila zdravstvenih storitev tisti, ki bi bili zaradi trenutnih slabih socialnih in pridobitvenih razmer gmotno zelo ogroženi, ako bi morali plačati stroške zdravstvenih storitev v delnem ali polnem obsegu.
5.	člen
Stroškov za prevoz z rešilnimi in drugimi vozili se popolnoma oproščajo:
1.	osebe, navedene v 1. členu tega odloka pod točkami 1, 3, 4, 5, 6 in 7,
2.	osebe, ki bolujejo od nalezljivih bolezni,
3.	porodnice v nujnih primerih,
4.	druge osebe, ki imajo pravico do brezplačnega zdravljenja po predpisih višjih organov.
6.	člen
Stroškov za prevoz z rešilnimi in drugimi vozili se deloma oproščajo:
1.	osebe, ki so delno oproščene plačila za zdravstvene storitve po 2. členu tega odloka,
2.	osebe, ki so delno oproščene plačila zdravstvenih storitev po predpisih višjih organov.
7.	člen
Za oprostitev stroškov po 5. in 6. členu tega odloka je potrebno, da je nalog za prevoz dal pristojni organ.
8.	člen
Za zdravstvene storitve po tem odloku se štejejo:
1.	zdravniška pomoč v ambulantah in na bolnikovem domu,
Štev. 18 — 17. maja 1957
URADNI VESTNIK
Stran 109
2.	zdravniška pomo^ in oskrba v bolnišnicah in drugih zdravstvenih zavodih,
3.	dobivanje zdravil in sanitejnega materiala,
4.	izjemoma in po prosti presoji sveta za zdravstvo, socialno varstvo in varstvo družine občinskega ljudskega odbora vvsakem posameznem primeru:
dobivanje ortopedskih in drugih zdravstvenih pripomočkov, zdraviliško in klimatsko zdravljenje ter specialni zdravniški pregledi.
9.	člen
Oprostitve in olajšave po 1. in 2. členu tega odioka sc priznavajo upravičencem le na podlagi potrdila o upravičenosti, ki ga mora bolnik predioziti zdravstvenemu zavodu ob prvem iskanju zdravniške pomoči, razen v nujnih primerih, ko se lahko potrdilo predloži najpozneje v osmih dneh po prejemu obračuna za opravljene zdravstvene storitve.
10.	člen
Zahtevku za polno ali delno oprostitev od plačila za zdravstvene storitve potem odloku pridlo-žijo upravičenci potrdilo, iz katerega morajo biti razvidni konkretni razlogi za oprostitev. Ta potrdila izdajo:
1.	odsek za finance Občinskega ljudskega odbora oziroma krajevnega urada v Senožečah in v Vremskem Britofu za osebe iz 1. točke 1. člena ter
2.	člena.
2.	odsek za splošne zadvee Občinskega ljudskega odbora za osebe iz 6. točke 1. člena,
3.	pristojna šolska uprava za osebe iz 2. točke
1.	člena,
4.	pristojni zdravnik za osebe iz 3. in 4. točke
1.	člena,
5.	pristojna uprava zdravstvene ali počitniške kolonije za osebe iz 5. točke 1. člena,
6.	upravni odbor telesnovzgojnega društva »Partizan« in drugih društev za osebe iz 7. točke
1.	člena tega odloka.
11.	člen
O polni ali delni oprostitvi plačila za opravljene zdravstvene storitve po 4. členu in po 4. točki
8.	člena tega odloka, odloča svet za zdravstvo, socialno varstvo in varstvo družine občinskega ljudskega odbora po prostem preudarku.
12.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Koper.
Štev. 02/3-745/1
Divača, 13. aprila 1957.
Predsednik
Janko Valentinčič, 1. r.
145
Na podlagi 2. člena Uredbe o cestnih skladih (Uradni list FLRJ št. 19-186/56) in 24. člena Statuta občine Divača je Občinski ljudski odbor Divača na seji dne 13. aprila 1957 sprejel
ODLOK
O USTANOVITVI OBČINSKEGA CESTNEGA
SKLADA
1.	člen
Ustanovi se občinski cestni sklad za občino Divača, ki je proračunski sklad.
2.	člen
Namen sklada je zbiranje sredstev in njihova uporaba za vzdrževanje, rekonstrukcijo in modernizacijo pest IV. reda.
3.	člen
V občinski sklad se stekajo:
1.	dohodki iz stalnih virov po uredbi o cestnih skladih in po drugih predpisih;
2.	dotacije iz proračuna občinskega ljudskega odbora;
3.	darila, posojila in drugi podobni dohodki.
4.	člen
Stalni dohodki občinskega cestnega sklada so:
1.	občinska taksa na motorna vozila in 30% zvezne takse od vprežnih vozil po predpisih o taksah (tar. št. 61 in 62 Tarife zakona o taksah);
2.	prometni davek od prevoznih storitev lastnikov cestnih vozil (po predpisih o taksah in po tarifi prometnega davka);
3.	dohodki od prodaje trave, sadja in dreves z zemljišč, ki spadajo k cestam IV. reda.
5.	člen
Sredstva občinskega cestnega sklada se nalagajo na poseben račun pri Komunalni banki, ki opravlja blagajniško poslovanje v zvezi z izvrševanjem občinskega proračuna.
6.	člen
Občinski cestni sklad upravlja odsek za gospodarstvo in komunalne zadeve občinskega ljudskega odbora na podlagi vsakoletnega predračuna dohodkov in izdatkov.
7.	člen
Ta odlok velja z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Koper, uporablja pa se od 1. januarja 1957.
Št. 03/1-618/1.
Divača, 13. aprila 1957.
Predsednik
Janko Valentinčič, 1. r.
OBČINA ILIRSKA BISTRICA 146
Na podlagi 24. člena Statuta občine Ilirska Bistrica, Odredbe o najvišji stopnji občinskega prometnega davka in o vrstah blaga, ki so izvzete od tega davka (Uradni list FLRJ št. 29/56) ter 2. člena Uredbe o spremembah in dopolnitvah tarife prometnega davka (Uradni list FLRJ št. 1/57), je Občinski ljudski odbor Ilirska Bistrica na 17. seji dne 27. februarja sprejel
odlok
o spremembah in dopolnitvah odloka o uvedbi in pobiranju občinskega prometnega davka od prometa na drobno na območju občine Ilirska Bistrica z dne 29. maja 1956, ki se v prečiščenem besedilu
glasi:
ODLOK
O OBČINSKEM PROMETNEM DAVKU OD PROMETA NA DROBNO NA OBMOČJU OBČINE ILIRSKA BISTRICA
1.	člen
Poleg zveznega prometnega davka, ki se plačuje po veljavnih predpisih, in občinskega prometnega davka, ki se plačuje po predpisih Okrajnega ljudskega odbora Koper, se pobira v občini Ilirska Bistrica občinski prometni davek, ki je predpisan v 2. členu tega odloka.
2.	člen
Na območju občine Ilirska Bistrica se pobira občinski prometni davek:
1)	od vsega prometa v trgovini na drobno v višini 1% od prehranbenih in 2% od neprehranbenih artiklov;
2)	od prodaje alkoholnih pijač na javnih prostorih s strani proizvajalcev v višini 15% od doseženega prometa.
3.	člen
Občinski prometni davek v smislu 2. člena tega odloka se ne pobira:
1) od proizvodov, za katere se po zveznih predpisih priznava povračilo (regres) pri prodaji na drobno;
Stran 110
URADNI VESTNIK
Štev. 18 r- 17. maja 1057
2)	od proizvodov, za katere je z zveznimi predpisi določen način oblikovanja prodajnih cen na
drobno;	,	^	.
3)	od kolkov in poštnih znamk, postnih dopisnic in vseh drugih vrednotnic;
4)	od časnikov, revij in knjig.
4.	člen
Občinski prometni davek iz 2. člena tega odloka je dohodek občinskega proračuna.
5.	člen
Določbe uredbe o prometnem davku (Uradni list FLRJ št. 55/53) z vsemi poznejšimi spremembami in dopolnitvami, navodila za izvajanje uredbe o prometnem davku (Uradni list FLRJ št. 2/54 in 4/55), uredbe o prisilni izterjavi davkov in drugih proračunskih dohodkov (Uradni list FLRJ št. 33/55) ter uredbe o pobiranju dohodkov proračunov in skladov od gospodarskih organizacij (Uradni list FLRJ št. 19/56) se primerno uporabljajo tudi glede občinskega prometnega davka.
6.	člen
Ta odlok velja z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Koper.
Štev. 01/1-1031/1.
Ilirska Bistrica, 27. februarja 1957.
Predsednik
Anton Gustinčič, 1. r.
OBČINA KOPER
147
Na podlagi 24. člena Statuta občine Koper in 3. točke odredbe o določitvi skočnine za javne plemenjake (Uradni list LRS št. 2/57) je Občinski ljudski odbor Koper na svoji seji dne 25. februarja 1957 sprejel naslednji
S K L E P :
Odredba Občinskega ljudskega odbora Koper o višini skočnine za posamezne vrste plemenjakov št. 6342/1 z dne 12. novembra 1956, ki je bila objavljena v Uradnem vestniku okraja Koper št. 57/56 se odpravi.
St. 01/1-1772/1.
Koper, 26. februarja 1957.
Predsednik Mirko Jelerčlč, 1. r.
OBČINA PIRAN
148
Občinski ljudski odbor Piran je na podlagi 2. točke 24. člena Statuta občine Piran, 29. in 35. člena Uredbe o upravljanju stanovanjskih hiš (Uradni list FLRJ št. 29-344/54), 3. in 8. člena Temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ št. 46-428/51 in št. 58-633/55) in na podlagi določil iz zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ št. 34-371/55) na svoji seji dne 12. marca 1957 sprejel
ODLOK
O HIŠNEM REDU
L člen
Ta odlok velja za vse hiše, v katerih se oddajajo stanovanja v najem, ne-glede na to, kdo jih upravlja.
2.	člen
Pred vselitvijo, najkasneje pa v 15 dneh po pravnomočnosti odločbe sme organ upravljanja oziroma hišni lastnik skleniti z uživalcem stanovanja oziroma s sostanovalcem (v nadaljnjem besedilu: uživalec stanovanja) pismeno pogodbo na predpisanem obrazcu in zapisniško ugotoviti stanje prostorov.
3.	člen
Skupni prostori in skupne naprave (odprte kleti, stopnišča, hodniki, terase, pralnice, dvorišča,
parki, vodnjaki itd.) morajo biti na razpolago vsem stanovalcem v hiši. *
Cas, način uporabe in čiščenje prostorov in naprav določi organ upravljanja ali hišni lastnik sporazumno z uživalci stanovanj.
4.	člen
Uživalci stanovanj so dolžni uporabljati stanovanja, skupne prostore in naprave in se vesti v njih tako, da ne motijo dela in počitka stanovalcev, da pazijo na čistočo in da ne delajo škode.
Zlasti je prepovedano:
1.	uporabljati stanovanjske in skupne prostore v nasprotju z njih namenom ter na način, ki povzroča prekomerno obrabo,
2.	uporabljati vodovode, električne, plinske, ogrevalne in druge sanitarne naprave in instalacije na način, ki povzroča okvare,
3.	hraniti kurjavo, sekati drva ali drobiti premog v prostorih, ki niso za to določeni,
4.	prekomerno močiti tla in ribati parkete z vodo,
5.	prati in sušiti perilo v stanovanjih, če je na razpolago pralnica ali prostor za sušenje perila,
6.	metati odpadke ali druge predmete v straniščne školjke ali odtočne cevi in kanale,
7.	zamazati poslopja s pisanjem, pritrjevanjem objav, naznanil in obvestil na mestih, ki niso za to določena, ali jih na kakršenkoli drug način poškodovati,
8.	opustiti nujno potrebno zračenje stanovanjskih prostorov,
9.	opustiti uničenje mrčesa v stanovanju,
10.	pri straniščih brez vodnega izpiranja opustiti potrebno razkuževanje,
11.	polivati kurivo z bencinom ali z drugimi hitro vnetljivimi tekočinami,
12.	hraniti v hiši večjo količino lahko vnetljivih snovi, v podstrešju pa sploh vnetljive predmete,
13.	poškodovati parke, vrtove, nasade, lepotično grmičevje in druge ureditve pri hiši,
14.	brez potrebe pustiti teči vodo ali v skupnih prostorih pustiti prižgano luč,
15.	puščati v letnem času od 21. čfo 5. ure, v zimskem času pa od 20. do 6. ure vežna ali vrtna vrata odklenjena,
16.	metati odpadke, pljuvati ali drugače pone-snažiti poslopje,
17.	iztepati predmete ali odlagati odpadke na nedovoljenih mestih in na neprimeren način,
18.	zastavljati veže, hodnike, stopnišča in dvorišča s kakršnimi koli predmeti; kolesa, otroške vozičke in posode za smeti je dopustno postavljati na mesta, ki jih določi organ upravljanja oziroma hišni lastnik,
19.	postavljati na okna nezavarovane posode s cveticami ali zalivati tako, da odteka voda po fasadi zgradbe,
20.	zlagati drva tik ob zidu hiše in izven prostora, ki ga določi organ upravljanja oziroma hišni lastnik,
21.	motiti mir in počitek stanovalcev, zlasti od
22.	do 6. ure,
22. uporabljati stroje ali naprave, ki povzročajo prekomerni hrup ali ropot,
23.	nadlegovati, smešiti, izzivati ali ogrožati stanovalce hiše.
5.	člen
Uživalci stanovanj morajo skrbeti za popravila, ki postanejo potrebna zaradi njihove krivde ali malomarnosti in vsa popravila, ki postanejo potrebna v času, ki je krajši od časa normalne obrabe, sicer to stori na njih stroške organ upravljanja oziroma hišni lastnik.
Uživalci stanovanj morajo na lastne stroške:
1.	oskrbovati popravila malih okvar, kot n. Pj-električnih stikal in varovalk, vodovodnih tesni, poškodovanih ključev in ključavnic, zvoncev vratih, razbitih pečnic v pečeh, plovk in tesnil
Štev. 18 — 17. maja 1957
URADNI VESTNIK
Stran 111
straniščnih rezervoarjih, straniščnih desk, razbitih stekel in podobno,
2.	preslikati stanovanje po potrebi, ali če to odredi sanitarna inšpekcija.
Popravila se morajo oskrbeti takoj po ugotovitvi okvare ter v obsegu in kvaliteti, ki ustreza prvotnemu stanju.
Druge okvare so stanovalci dolžni takoj javiti organu upravljanja oziroma hišnemu lastniku, sicer odgovarjajo za nastalo škodo.
6.	člen
Uživalec stanovanja mora ob izselitvi izročiti v najem vzete prostore v takem stanju, kot jih je prejel, upoštevaje normalno obrabo.
Stanje prostorov se zapisniško ugotovi ob izselitvi v prisotnosti dosedanjega uživalca stanovanja. Povračilo ugotovljene škode se obravnava po 5. členu tega odloka.
Ob izselitvi je dolžan uživalec stanovanja izročiti organu upravljanja oziroma hišnemu lastniku vse primerke ključev od stanovanja, vežnih vrat in ostalih prostorov, kakor tudi listine o točkovanju stanovanja.
7.	člen
Organ upravljanja oziroma hišni lastnik je dolžan:
1.	vsaj enkrat na leto pregledati stanovanje v prisotnosti stanovalca,
2.	določiti sporazumno s stanovalci v hišah, kjer ni hišnika, osebe, ki hranijo ključe od skupnih prostorov,
3.	skrbeti za pravočasno in strokovno izvršitev potrebnih popravil,
4.	skrbeti, da se ob državnih praznikih izobesi primerna zastava. V hišah, ki se družbeno upravljajo, določi organ upravljanja osebo, ki nadzira stanovanjsko hišo in predlaga pravočasno odstranitev napak in potrebna popravila.
8.	člen
Pravice in dolžnosti hišnika se določijo s posebno pogodbo, ki jo z njim sklene organ upravljanja skladno z veljavnimi predpisi.
V hišah, kjer ni hišnika, opravljajo dolžnosti hišnika stanovalci hiše po vrstnem redu. ki ga v sporazumu z uživalci določi organ upravljanja oziroma hišni lastnik.
9.	člen
Hišni red mora biti izobešen na vidnem mestu v vsaki hiši.
10.	člen
Z denarno kaznijo do 3.000.— dinarjev se kaznuje storilec za prekrške iz 2., 3., 4. in 9. člena tega odloka, kolikor za kršitev po drugih predpisih ni zagrožena strožja kazen. Za izrekanje upravnih kazni je pristojen sodnik za prekrške Občinskega ljudskega odbora Piran.
11.	člen
Z dnem ko začne veljati ta odlok, prenehajo veljati odloki o hišnem redu bivših občin Piran, Portorož in Sečovlje.
12.	člen
Ta odlok velja z dnem objave v Uradnem vestnik^ okraja Koper.
Štev. 01/1-365/2-57.
Piran, 12. marca 1957.
Predsednik
Davorin Ferligoj, 1. r.
!49
Na podlagi 3. člena uredbe o prodaji stano-vnjskih hiš splošnega ljudskega premoženja (Uradni list FLRJ št. 17-101/53) in 2. točke 24. člena Statuta občine Piran je Občinski ljudski odbor Piran na svoji seji dne 31. januarja 1957 sprejel
ODLOK
O PRODAJI STANOVANJSKIH HIŠ IZ SPLOŠNEGA LJUDSKEGA PREMOŽENJA NA JAVNI
DRAŽBI
1.	jčlen
Občinski ljudski odbor določi, katere eno- in dvostanovanjske hiše, ki so splošno ljudsko premoženje v njegovi upravi, se dajo v prodajo.
2.	člen
Hiše iz splošnega ljudskega premoženja, ki se dajo v prodajo, oceni komisija, ki ima tri člane in ki jo imenuje občinski ljudski odbor.
3.	člen
Javno dražbo razpiše občinski ljudski odbor.
Razpis javne dražbe mora obsegati:
a)	kraj in čas začetka javne dražbe,
b)	kratek opis zgradb, ki se prodajajo, z natančnim opisom lege in navedbe zemljiškoknjižnih podatkov,
c)	izklicno ceno,
d)	višino kavcije, ki se mora položiti pred dražbo,
e)	način in pogoje plačila kupnine.
Drugi podatki o stanju zgradbe, pritiklin in lege so interesentom na razpolago pri oddelku za finance občinskega ljudskega odbora.
Razpis javne dražbe se mora objaviti na oglasnih deskah občinskega ljudskega odbora vsaj 30 dni pred dražbo. Najemnikom hiš, ki se prodajajo, se razpis dražbe sporoči pismeno.
4.	člen
Javno dražbo za prodajo hiš vodi dražbena komisija, ki ima predsednika in 2 člana ter jo imenuje občinski ljudski odbor. Dražbeni naroki se opravljajo na sedežu občinskega ljudskega odbora.
5.	člen
Izklicna cena na javni dražbi je vrednost posamezne hiše po oceni cenilne komisije. Vsak interesent mora pred začetkom dražbe položiti 15<Vo izklicne cene kot kavcijo. Ponudnik je praviloma lahko vsak državljan FLRJ, ki nima lastnega stanovanja in kupuje hišo za lastno uporabo.
6.	člen
Predsednik komisije, ki vodi dražbeni postopek, mora seznaniti vse ponudnike, katere seznaniti vse ponudnike, katere hiše so naprodaj. koliko znaša izklicna cena za posamezno kišo m kakšni so plačilni pogoji. Na poziv predsednika komisije dajo ponudniki svoje ponudbe. Če to zahteva eden ali več ponudnikov, sme vodja dražbenega naroka dovoliti kratek čas za premislek.
Vsak ponudnik je vezan na svojo ponudbo, dokler sc ne poda večja ponudba. Dražbo je treba končati, če se tudi po drugem pozivu predsednika v 10 minutah ne poda večja ponudba. Tedaj naznani vodja dražbenega postopka zadnjo ponudbo in izreče dražbo za končano.
Vsak ponudnik na javni dražbi ostane zavezan vse dotlej, dokler ljudski odbor ne odbije njegove ponudbe, razen če odstopi od ponudbe pred koncem javne dražbe.
Varščina, ki jo je dal ponudnik, katerega ponudba je bila sprejeta, se všteje v zadnji obrok kupnine; vsem drugim ponudnikom se vrne varščina po končani dražbi. To se vpiše v dražbeni zapisnik, ki ga podpišejo predsednik, zapisnikar in vsi ponudniki.
7.	člen
Najvišji ponudnik mora položiti v 8 dneh po dražbenem postopku najmanj 20 "/o kupnine pri upravi za dohodke Občinskega ljudskega odbora Piran, ostanek pa v obrokih, ki se določijo posebej za vsako v prodajo dano hišo. Obročna odplačila se
Strati 112
URADNI VESTNIK
Štev. 18 — 17. maja 1957
smejo dovoliti samo za dobo 1 leta, (e znaša kupnina do 500.000 dinarjev, oziroma za dobo 2 let, če kupnina presega 500.000 dinarjev.
8.	člen
Ce na prvi javni dražbi ni ponudnikov za izklicno ceno, je čez mesec dni ponovna dražba. Ce tudi na ponovni dražbi ni ponudnikov za izklicno ceno, lahko sklene občinski ljudski odbor, da se stavba proda izven dražbenega postopka za ceno, ki je največ za četrtino nižja od izklicne cene.
Občinski ljudski odbor lahko določi, da se razpiše ponovna dražba tudi v primeru, če so bili vloženi utemeljeni oporeki dražbi in njenemu postopku.
9.	člen
S ponudnikom, katerega ponudbo je sprejel, sklene Občinski ljudski odbor pismeno kupoprodajno pogodbo, obenem pa izda odločbo, s katero daje zemljišče, na katerem stoji prodana hiša, kupcu v brezplačno in trajno uporabo.
Po sklenitvi kupoprodajne pogodbe preidejo na kupca vse pravice, pa tudi vsa javna bremena in nevarnost, združena z lastništvom prodane hiše.
Kupoprodajna pogodba mora vsebovati določbo, da občinski ljudski odbor dovoljuje, da se v zemljiško knjigi odpre nov zemljiškoknjižni vložek za prodano hišo in vpiše kupec kot lastnik hiše. Zemljiškoknjižno sodišče tudi vpiše za lastnika brezplačno in trajno uporabo zemljišča, ki mu ga dodeli občinski ljudski odbor s svojo odločbo, v zemljiškem vložku te nepremičnine.
10.	člen	'
Ce kupec o pravem času in redno ne poravna kupnine, se razpiše ponovna dražba nepremičnine ob kupčevih stroških in na njegovo nevarnost. Ponovna dražba se izvrši po določbah, ki veljajo za prvo dražbo. Ponovna dražba se ne izvrši, če položi kupec pred začetkom ponovne dražbe celoten znesek kupnine z obrestmi in vsemi stroški vred. Ce se doseže na ponovni dražbi cena, ki je nižja od cene, dosežene na prejšnji dražbi, je kupec, ki je zamudil s plačilom kupnine, odgovoren s kavcijo, položenimi obroki kupnine in drugim svojim premoženjem za nastalo razliko, za stroške ponovne dražbe, kakor tudi sicer za vsako škodo, povzročeno z njegovo zamudo. Zamudni kupec nima pravice do zneska, za katerega presega kupnina, dosežena na ponovni dražbi, kupnino, doseženo na prejšnji dražbi.
11.	člen
Tisti, ki so sodelovali v narodnoosvobodilnem boju, bodisi v sestavu narodnoosvobodilne vojske ali z organiziranim delom, počenši od leta 1941, 1942 ali 1943, družinski člani borcev, ki so padli v narodnoosvobodilnem boju, vojaški vojni invalidi in izšeljenci-povratniki lahko kupijo stanovanjsko hišo po določbah uredbe o dopolnitvi uredbe o prodaji stanovanjskih hiš iz splošnega ljudskega premoženja (Uradni list FLRJ št. 31-264/53) tudi na obroke. Odplačilni rok in višina obrokov z vsemi podrobnostmi se določi s kupoprodajno pogodbo, ki jo mora potrditi ljudski odbor.
12.	člen
Najemnik hiše, ki se prodaja, mora zahtevo po 6. členu uredbe o prodaji stanovanjskih hiš iz splošnega ljudskega premoženja (Ur. 1. FLRJ št. 17-101/53) podati v osmih dneh po dražbenem postopku oziroma prodaji hiše izven dražbenega postopka.
13.	člen
Vsa denarna sredstva, pridobljena s prodajo stanovanjskih hiš po tem odloku, se stekajo v kreditni sklad za zidanje stanovanjskih hiš
14.	člen
Ta odlok velja z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Koper.
Štev. 546/1-57.
Piran, 12. februarja 1957.
Predsednik
Davorin Ferllgoj, 1. r.
150
Na podlagi 1. in 15. člena zakona v pokopališčih (Uradni list LRS št. 49 55), 3. in 8. člena temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ št. 46/51) in 2. točke 24. člena Statuta občine Piran je Občinski ljudski odbor Piran na svoji seji dne 12. marca 1957 sprejel
ODLOK
O POKOPALIŠKEM REDU ZA POKOPALIŠČA NA OBMOČJU OBČINE PIRAN
E. Splošne določbe
1.	člen
Pokopališča kot komunalne sanitarne naprave na območju občine Piran upravlja občinski ljudski odbor po krajevnih odborih.
Pokopališče v Piranu upravlja Uprava komunalne delavnosti Piran in ima vse pravice in dolžnosti, ki jih ima krajevni odbor po tem odloku za ostala pokopališča.
2.	člen
Na posameznih pokopališčih se pokopavajo mrliči praviloma iz naslednjih okolišev:
1.	na pokopališču v Piranu iz Pirana, Portoroža, Lucije, Strunjana, Sečovelj in okolice;
2.	na pokopališču Ravne iz Raven,
3.	na pokopališču Nova vas iz Nove vase;
4.	na pokopališču v Padni iz Padne.
Predsednik občinskega ljudskega odbora je pooblaščen, da sporazumno z ljudskimi odbori sosednjih občin določi pokopališki okoliš za pokopališča, ki jih uporabljajo tudi prebivalci krajev, ki se nahajajo na območju sosednjih občin.
3.	člen
V izrednih primerih se na pokopališčih, navedenih v prejšnjem členu, pokopavajo tudi mrliči izven določenih pokopaliških okolišev.
4.	člen
Na pokopališčih na območju občine Piran se v smislu določb tega odloka pokopavajo mrliči ne glede na raso, narodnost ali veroizpoved.
n. Vzdrževanje pokopališč
5.	člen
Za redno vzdrževanje pokopališč se uporabljajo naslednja sredstva:
a)	pokopališke pristojbine.
b)	grobarske pristojbine,
c)	dotacije proračuna,
d)	razni prispevki.
Ta sredstva se stekajo v občinski proračun, v katerem ima lahko vsako pokopališče posebno postavko. S temi sredstvi gospodarijo krajevni odbori.
6.	člen
Krajevni odbor, ki upravlja pokopališče, postavi grobarja in sklene z njim ustrezno delovno pogodbo.
III.	Ureditev pokopališč
7.	člen
Vsako pokopališče mora biti lepo urejeno po posebnem načrtu o razdelitvi grobov (parcelacija),
Štev. 18 — 17. maja 1957
URADNI VESTNIK
Stran 113
ki ga izdela oddelek za gospodarstvo in komunalne zadeve na predlog krajevnega odbora in potrdi, svet za gospodarstvo in komunalne zadeve.
Načrt se izdela v štirih izvodih, od katerih sc en izvod obesi na vidno mesto v mrtvašnici, drugi izvod hrani pristojni matičar, tretji izvod pristojni krajevni odbor, oziroma Uprava komunalne dejavnosti, četrti izvod pa oddelek za gospodarstvo in komunalne zadeve.
8.	člen
Skozi sredino pokopališča mora biti od glavnega vhoda speljana pot, ki mora biti široka najmanj dva metra.
Od glavne poti sc odcepijo stranske poti, široke najmanj en meter, ki služijo za pristop k posameznim vrstam grobov. Pokopališče mora biti razdeljeno na polja, ki se v načrtu označijo z rimskimi številkami.
Grobovi v vsakem polju se označijo z zaporednimi arabskimi številkami in se v načrtu o razdelitvi grobov tako zaznamujejo.
9.	čfen
Grobovi se dele na:
a)	vrstne grobove,
b)	rodbinske grobove in
c)	rodbinske grobnice.
Vrstni grobovi se dajejo v uporabo (najem) za eno kolobarno dobo. Stranka, ki želi ohraniti in oskrbovati grob tudi po preteku kolobarne dobe, mora pred potekom te dobe svojo namero prijaviti in plačati pokopališko pristojbino, ker sicer izgubi pravico do uporabe groba.
Rodbinski grobovi in rodbinske grobnice se dajejo strankam na trajno uporabo (v najem) za čas, dokler obstoji pokopališče. Ako se pokopališče zapre ali ukine, preneha pravica do uporabe.
Pravica uporabe rodbinskega groba in rodbinske grobnice preneha tudi, če stranka opusti redno vzdrževanje, tako da je grob ali grobnica v zanemarjenem stanju ali razpadanju.
10.	člen
Pristojni matičarji in grobarji morajo voditi evidenco o pokopih v obliki dnevnika oziroma matične knjige za vsako pokopališče posebej.
V evidenco se vpisujejo po časovnem redu posamezni mrliči s sledečimi podatki:
a)	priimek in ime umrlega,
b)	starost in vzrok smrti,
c)	dan pokopa,
d)	številka polja in groba,
e)	vrsta groba (vrstni ali rodbinski).
11.	člen
Grobove dodeljuje grobar po navodilu krajevnega odbora in na prijavo oziroma prošnje strank, ki se morajo izkazati z mrliškim oglednim listom.
Za situacijo grobov je odločilen načrt pokopališča.
12.	člen
Kolobarna doba za prekop grobov se določi na deset let. Dokler ta doba ne preteče, se grob ne sme prekopati.
13.	člen
Grobovi borcev iz narodnoosvobodilne vojne, talcev in žrtev fašističnega nasilja se tudi po preteku kolobarne dobe ne prekopavajo.
14.	člen
Vsak grob se dodeli za pokop enega mrliča. S prekopom groba po preteku kolobarne dobe preneha pravica uporabe.
Ob prekopu groba se odstrani tudi nagrobnik ali nagrobni spomenik, če nima umetniške ali zgodovinske vrednosti.
15.	člen
Prostori za grobove se po navodilu krajevnega odbora dodeljujejo na podlagi mrliškega oglednega
lista ter po plačilu predpisane pristojbine za vrstni grob, rodbinski grob, za grobnice ali za skupno grobišče. Prostori za grobove borcev, padlih v NOV in za grobove žrtev fašističnega terorja se odkazu-jejo brez plačila pristojbine.
16.	člen
Mrliči sc pokopavajo:
a)	v vrstne grobove: grobišče mora biti najmanj 2,39 m dolgo in 1,40 m široko. Grobišče za otroka do 10. leta starosti ne sme biti krajše od 1,60 m in ne ožje od 0,90 m.
Grobovi za odrasle morajo biti globoki 2 metra, za otroke pa najmanj 1,50 metra.
Med posameznimi grobovi mora biti razdalja 75 cm.
b)	v rodbinske grobove: grobišče mora biti najmanj 2,30 m dolgo. Širina grobišča je odvisna od števila mrličev, ki bi se predvidoma tam pokopali v predpisani kolobarni dobi in znaša za enega mrliča najmanj 1,60 m, za dva 3,20 m itd. Jame se izkopljejo tako, da je med dvema jamama še prostora za 75 cm. Globina jame mora biti ista kot za vrstne grobove.
c)	v rodbinske grobnice: za postavitev rodbinske grobnice je potrebno gradbeno dovoljenje, ki ga izda pristojni upravni organ občinskega ljudskega odbora. V ostalem veljajo smiselne določbe pod a) in b) tega člena.
17.	člen
Nagrobniki in nagrobni spomeniki sc morajo postavljati ob zglavju groba v ravni tekoči vrsti.
Rodbinski grobovi in grobnice se smejo ograditi. Ograja sme biti visoka največ 60 cm in ne sme biti bodičasta.
Vrstni grobovi se smejo ograditi le s posebnim privoljenjem krajevnega odbora.
Napisi na nagrobnikih in nagrobnih spomenikih ne smejo žaliti čuta jugoslovanskih narodov.
Prepovedano je saditi drevesa ob grobovih. Grmičevje se sme zasaditi le toliko, da ne ovira svobodnega prehoda med grobovi.
18.	člen
Grob vzdržuje uporabnik prostora za grob. Vzdrževanje mora biti v skladu z načrtom o razdelitvi grobov in predpisi o ureditvi pokopališča. Za sajenje in odstranjevanje okrasnih dreves je potrebno posebno dovoljenje.
Domneva se, da je stranka opustila vzdrževanje groba in spomenika, č se nahaja grob ali spomenik nad dve leti v zanemarjenem ali razpadajočem stanju.
19.	člen
Z nagrobniki in nagrobnimi spomeniki, ki so v zanemarjenem ali razpadajočem stanju, razpolaga pristojni krajevni odbor.
Ako se nagrobnik oziroma nagrobni spomenik odstrani, ker ni bila plačana obnovitvena pristojbina za uporabo groba, ali pa ker je v zapuščenem ali zanemarjenem stanju, ga krajevni odbor hrani še eno leto po odstranitvi. V teku tega leta smejo lastniki zahtevati spomenik.
Po preteku enega leta se nagrobnik oziroma nagrobni spomenik lahko proda po cenilni vrednosti, izkupiček pa pošlje po odbitku sredstev lastniku, če je znan, oziroma deponira za čas zastaralne dobe.
20.	člen
Vstop na pokopališče je dovoljen vsak dan v času med 7. in 1.9. uro.
21.	člen
Poškodovanje in ponesnaženje grobov, nasadov, stez ter drugih zgradb in naprav na pokopališču je prepovedano.
Stran 114
URADNI VESTNIK
Stcv. 18 — 17. maja 1957
Pri okraševanju grobov nastale odpadke in smeti je dovoljeno odlagati le na za to določenem mesut.
Voditi pse na pokopališče ni dovoljeno.
22.	člen
Na pokopališču mora vladati mir. Petje in godba sta dovoljena na pokopališčih samo v okviru pogrebov in komemoracij.
Pravice in dolžnosti grobarjev
23.	člen
Vsa dela, ki so potrebna za pokop mrliča, zlasti izkop jame in nje zasutje ter naprava gomile, spadajo v dolžnost grobarja. Grobar mora pomagati tudi pri uradno določenih raztelešeni ih (obdukcijah) in pri izkopih mrličev. Grobar je tudi odgovoren za splošni red in snago na pokopališču.
24.	člen
Grobar ima pravico do plače. Višina plače se določi v pogodbi o opravljanju grobarskih del.
Kazenske določbe
25.	člen
Prekršek stori in se kaznuje z denarno kaznijo do 3.000.— dinarjev:
a)	grobar, če brez posebnega dovoljenja krajevnega odbora izvrši pokop mrliča izven določenega vrstnega reda ali če prekoplje grob pred pretekom kolobarne dobe;
b)	kdor stori na pokopališču dejanje, s katerim moti mir in dostojanstvo kraja.
Prehodne in končne določbe
26.	člen
Oddelek za gospodarstvo in komunalne zadeve občinskega ljudskega odbora izdela do 30. junija 1957 načrte o razdelitvi grobov (parcelacijo) za vsa pokopališča na območju občine.
V istem roku morajo krajevni odbori in matičarji naložiti za vsako pokopališče evidenco o pokopih v obliki dnevnika (matične knjige).
27.	člen
Z odredbo sveta za gospodarstvo in komunalne zadeve občinskega ljudskega odbora se določijo pokopališke in grobarske pristojbine, kakor tudi oprostitve tega plačila.
Z odredbo se tudi določi, od kdaj veljajo nove pristojbine in v katerem roku jih je treba plačati.
28.	člen
Do 30. junija 1957 morajo krajevni odbori izvršiti popis obstoječih grobov — vrstnih in rodbinskih, ter pregledati, ali so pristojbine plačane.
29.	člen
Prizadete stranke so dolžne, da do 30. junija 1957 uredijo grobove in spomenike v smislu določb tega odloka.
Glede grobov, nagrobnikov in nagrobnih spomenikov, ki bodo po preteku roka, ki je določen v prejšnjem odstavku, najdeni v zanemarjenem oziroma razpadajočem stanju, se bo smatralo, da je pravica strank do njihove uporabe ugasnila in se bo z njimi ravnalo po določbah 18. oziroma 19. člena tega odloka.
30.	člen
Dosedanji nered na pokopališčih se mora postopoma odpraviti. Zato je skrbeti, da se pokopi izvršujejo zaporedno v vrstah, tako da se bo vrstni red ujemal s časovnim redom pokopov.
Izjeme in odstopanja od vrstnega reda sme dovoliti krajevni odbor samo v upravičenih primerih.
31.	člen
Krajevni odbori skrbijo, da bodo pokopališča vzdrževana trajno v predpisanem redu in da bodo imela kulturen in dostojen videz.
32.	člen
Svet za gospodarstvo in komunalne zadeve v sporazumu s krajevnim odborom Sečovlje in Upravo komunalne delavnosti Piran uredi vprašanje pokopa mrličev iz oddaljenih krajev.
33.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok Občinskega ljudskega odbora Piran o upravljanju in vzdrževanju javnih pokopališč in mrtvašnic na območju občine Piran.
34.	člen
Ta odlok velja z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Koper.
Štev. 01/1-1311/1-1957.
Piran, 12. marca 1957.
Predsednik
Davorin Ferligoj, 1. r.
OBČINA POSTOJNA 151
Na podlagi 24. točke Odloka o finansiranju in poslovanzu zdravstvenih zavodov (Uradni list FLRJ št. 14-85/53) in 24. člena Statuta občine Postojna ter z ozirom na določbe 3. člena Odloka Okrajnega ljudskega odbora Koper o izenačenju predpisov bivših okrajnih ljudskih odborov Koper, Postojna in Sežana na območju okraja Koper ter o določitvi organov, ki so pristojni za posamezne zadeve (Uradni vestnik okraja Koper štev. 9 od 6. januarja 1956) je Občinski ljudski odbor Postojna na svoji seji dne 13. aprila 1957 sprejel
ODLOK
o spremembah odloka o oprostitvah in olajšavah samoplačnikov za zdravstvene storitve iz območja občine Postojna, ki je bil sprejet na seji Občinskega ljudskega odbora Postojna 27. februarja 1957, tako da se njegovo prečiščeno besedilo glasi:
ODLOK
O OPROSTITVAH IN OLAJŠAVAH SAMOPLAČNIKOV ZA ZDRAVSTVENE STORITVE V OBČINI POSTOJNA
1.	člen
Popolnoma se oproščajo plačila stroškov za zdravstvene storitve samoplačniki v naslednjih primerih:
1.	osebe, ki jim davčni predpis ne presega višino 50 dinarjev letno na družinskega člana, ne glede na vrsto bolezni;
2.	mladina osnovnih šol, dijaki srednjih šol in slušatelji- višjih šol za medicinsko preventivno zdravljenje zob za časa rednega šolanja;
3.	bolniki za zdravljenje nalezljivih bolezni in kostne tuberkuloze, ki se zdravijo v bolnišnici, v kolikor ni brezplačnost odrejena v predpisih višjih organov;
4.	bolniki, ki so bili napoteni v bolnico zaradi nalezljive bolezni, pa se je pozneje ugotovila druga bolezen;
5.	otroci padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja, dokler se šolajo, oziroma če so nesposobni za pridobitno delo in če so bili pred doseženim 17 letom starosti ocenjeni od pokojninske invalidske komisije s 75 o/o nesposobnosti za delo, dokler traja ta nesposobnost.
2.	člen
Deloma se oproščajo plačila stroškov za zdravstvene storitve samoplačnikov, ki imajo kakršenkoli dohodek, od katerega jim je predpisan davek in sicer, če znaša davčni predpis:
Štev. 18 — 17. maja 1957
URADNI VESTNIK
Stran 115
na druž. člina letno:	znaša olajšava:	plača smoplačnik:	10. člen
od 51 do 100 din	75 '/.	25 °/.	Ta odlok velja z dnem objave v Uradnem vest
od 101 do 200 din	50"/.	50 */.	niku okraja Koper.
od 201 do 300 din	25 "/o	75 "/.	Štev. 1074/2
Ce znaša davčni predpis na družinskega člana več kot 300 dinarjev, plača, samoplačnik polno ceno zdravstvene storitve.
Postojna, 13. aprila 1957.
Predsednik Jože Baša, 1. r.
3.	člen
Ne glede na davčni predpis se lahko popolnoma ali delno oprostijo zdravstvenih storitev taki samoplačniki, ki bi bili zaradi trenutnih slabih socialnih in pridobitnih razmer gospodarsko ogroženi, ako bi morali plačati stroške zdravstvenih storitev v delnem ali celotnem obsegu.
4.	člen
Plačila stroškov za prevoze z reševalnimi vozili se popolnoma oproščajo:
1.	osebe, navedene v prvem členu tega odloka pod točkami 1, 3, 4 in 5 pod pogojem, da njihov prevoz odredi pristojni zdravnik;
2.	osebe, ki bolujejo od nalezljive bolezni, ne glede na davčni predpis, če je zdravljenje v bolnišnici obvezno po predpisih višjih organov;
3.	porodnice, če gre za porod, ki je v teku in če je napotnico za prevoz izdal pristojni zdravnik.
Plačila stroškov za prevoz z avtobusom v prvi in drugi točki tega člena.
5.	člen
Po tem odloku se štejejo za zdravstvene storitve:
a)	zdravniška pomoč v ambulantah in na bolnikovem domu;
b)	zdravniška pomoč in oskrba v bolnišnicah, sanatorijih in vseh drugih zdravstvenih zavodih;
c)	prejemanje zdravil in sanitetnega materiala;
d)	izjemoma in po prosti presoji Sveta za zdravstvo občinskega ljudskega odbora v vsakem posameznem primeru; prejemanje ortopedskih in drugih zdravstvenih pripomočkov, klimatsko in kopališko zdravljenje.
6.	člen
Oprostitve in olajšave po 1. in 2. členu tega odloka se priznavajo upravičencem le na podlagi potrdila o upravičenosti, ki ga mora bolnik predložiti zdravstvenemu zavodu ob prvem iskanju zdravstvene pomoči, razen v nujnih primerih, ko se lahko potrdilo predloži najpozneje v 8 dneh po prejemu obračuna za opravljeno zdravstveno storitev.
7.	člen
Potrdilo po 6. členu tega odloka izdajo:
a)	oddelek za finance Občinskega ljudskega odbora Postojna — potrdilo o davčnem predpisu samoplačnika;
b)	pristojni šolski zavod — potrdilo o rednem šolanju;
c)	pristojni zdravnik — potrdilo o okolnosti iz
3.	oziroma 4. točke 1. člena.
V potrdilu mora biti tudi navedeno, da se izdaja zaradi uveljavljanja pravice do popolne oziroma delne oprostitve plačila stroškov za zdravstvene storitve.
8.	člen
Odločbo o popolni ali delni oprostitvi plačila za opravljene zdravstvene storitve po 3. členu in po točki 9 5. člena tega odloka izda na prošnjo stranke Svet za socialno varstvo Občinskega ljudskega odbora Postojna po prostem preudarku.
9.	člen
Proti, odločbi, ki jo izda Svet za socialno varstvo po 8. členu tega odloka, s katero zavrne prošnjo za popolno ali delno oprostitev, je dopustna pritožba na Svet za socialno varstvo Okrajnega ljrdskega odbora Koper v 15 dneh po prejemu odločbe.
152
Na podlagi 12. člena Zakona o pokopališčih (Uradni list LRS št. 49/160-55), 27. člena odloka Občinskega ljudskega odbora Postojna o pokopališkem redu za pokopališča na območju občine Postojna z dne 27. februarja 1957 in 2. točke 53. člena Statuta občine Postojna je Svet za gospodarstvo in komunalne zadeve Občinskega ljudskega odbora Postojna na svoji seji dne 14. marca 1957 izdal
ODREDBO
O POKOPALIŠKIH IN GROBARSKIH PRISTOJBINAH NA OBMOČJU OBČINE POSTOJNA
1.
Pristojbine za uporabo groba se določijo takole:
1.	za vrstni grob:
a)	za odrasle 1.000 dinarjev,
b)	za otroke do desetih let 500 dinarjev;
2.	za rodbinski grob:
po številu posameznih predvidenih grobov — za vsak grob po 1.500 dinarjev;
3.	za grobnice:
za dobo trideset let 10.000 dinarjev;
4.	za postavitev spomenika se plača enkratna pristojbina v višini 300 dinarjev.
Za podaljšanje pravice uporabe groba po preteku ko-lobarne dobe se plača enaka pristojbina.
2.
Grobarske pristojbine znašajo:
1.	za vrstni grob:
a)	za odrasle 500 dinarjev,
b)	za otroke do desetih let 250 dinarjev;
2.	za rodbinski grob:
a)	za odrasle 700 dinarjev,
b)	za otroke do desetih let 500 dinarjev;
3.	za grobnice 700 dinarjev.
.	3.
Mrliči iz popolnoma revnih družin se pokopujejo brez vsake, pristojbine na podlagi potrdila o premoženjskem stanju, ki ga predložijo pokojnikovi sorodniki ali druge osebe.
V dvomljivih primerih odloča o oprostitvi od pristojbin Svet za gospodarstvo in komunalne zadeve Občinskega ljudskega odbora Postojna.
4.
Pristojbine, navedene v 1. in 2. točki te odredbe, plačajo stranke po obračunu Zavodu za komunalno gospodarstvo Postojna.
Vse pristojbine in drugi dohodki se stekajo na tekoči račun Zavoda in se uporabljajo samo za ureditev in vzdrževanje pokopališča ter plače grobarjev.
5.
Pristojbine po tej odredbi veljajo od 1. aprila 1957.
Za vse obstoječe grobove, ne glede na to, ali je njihova kolobarna doba pretekla in če so v redu oskrbovani, lahko stranke obnovijo pravico do uporabe groba, če podaljšajo pravico do uporabe groba do 31. maja 1957. V tem primeru se kolobarna doba šteje od 1. aprila 1957.
Ta odredba velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Koper, uporablja pa se od 1. aprila 1957.
Štev. 03/1-1298/1.
Postojna, 14. marca 1957.
Predsednik
Sveta za gosp. in komunane zadeve Slavko Humar, 1. r.
Predsednik ObLO Jože Baša, 1. r.
Stran H6
URADNI VRSTNIK
Štev. 18 — 17. maja 1957
Sklepi OLO o volitvah in imenovanjih
XVII. seja
Okrajni ljudski odbor Koper je na skupni seji obeh zborov dne 1. marca 1957 na podlagi 27. člena Statuta okraja sprejel naslednje
S K L E PE L
Kot sodniki porotniki Okrajnega sodišča v Kopru so bili izvoljeni:
Benjamin BABIC, KZ Koper, Jordan BARUCA, 'BOR«, Koper, Ivan BAŠKOVIČ, uslužbenec NB Koper, Drago BAVEC, vodnik LM. Ernest BELIC, Babiči, Franc BENClC, Koper, Ulica Agrarne reforme 8, Viktor BER2AN, 'Vino-Koper«, Angel BERTOK, Koper, Repičeva 1, Rado BON, Semenarna Koper, Vera BOŠTJANČIČ, 'Elektro« Koper, Ivan CAH, Dekani št. 6, Dujo CRLJEN, Dekani št. 186, Mihael CRNIC, Hrvatini. Aldo GREGORIČ, ObLO Koper, Milka GREGORIČ, Koper, Nazorjeva 2, Silvo GREGORIČ, organ LM. Franc GUŠTIN, *Slavica« Koper, Drago HRVATIN, eDkani 6, Ivan HRVATIN, "Interevropa* Koper, Nikozij KO-VRECIC, KZ Pridvor, Oskar KLOPČIČ, .LAMA« Dekani Silvo KOČEVAR, KB Koper, Franc KOČEVAR, organ LM, Marjan KOSMAČ, OLO Koper, Celestin KOZLOVIČ, KZ Marezige, Alojz MARUŠIČ, .Slavnik« Koper, Ciril MAKS, ObLO Koper, Nazarij NORBEDO, .Jestvina«, Koper, Stane OBLAK, OLO Koper, Andrej NOVAK, TNZ Koper, Viktor PAVLIC, Škofije 122, Avgust PEČARIČ, Koper, ulica M. Pobega 7, Kazimir PIPAN. OLO Koper, PETER PUNGER. NZ Bertoki, Roman RADIN. "FRUCTUS«, Koper, Marjan REUEC, bolnica Koper, Ivan SAKSIDA, .Fructus«, Koper, Joško ŠER-GAS. .Fructus«, Koper, Ernest VATOVEC Semedela 145, Fani VEVER, Trgovski dom. Koper in Cvetko VI-DAKOV, .Adria«, Koper.
!I.
Za sodnike porotnike Okrajnega sodišča v Ilirski Bistrici so bili izvoljeni:
Franc BATISTA, .Zadružnik«, Ilirska Bistrica. Anton BUBNIČ, Opekarna Mala Bukovica. Stanislav COLJA, Šiviljska šola, Ilirska Bistrica, Vladimir CRNICA, KB, Ilirska Bistrica, Rudolf GROHAR. Smrje št. 22, Jožko GRILJ, ObLO Ilirska Bistrica, Jože HRABAR, kmet, Ilirska Bistrica, Nada HRVATIN, Jablanica št. 26, Ivan ISKRA, Novokračine št. 30, Albert IVANČIČ, .Lesonit«, Ilirska Bistrica. Anton JANEŽIČ. Zarečje št. 21, Franc KAKE2. .Snežnik«, Ilirska Bistrica. Josip KIRN, .Mizar«, Ilirska Bistrica, Stefan KRAMAR, organ LM, Ilirska Bistrica. Franc KOCJANCIC. .Topol«, Ilirska Bistrica, Mirko KONESTABO. Opekarna Mala Bukovica. Ciril LOVEC. Kmetijsko posestvo Zabiče, Ljudmiia MATIČIČ, Osonvna šola Dolenji Zemon. Alojz MOČNIK. .Tobak«, Ilirska Bistrica. Franc MUNK. Nižja gtmnazija, Iiirska Bistrica. Alojz PRIMC. .Lesonit«, Ilirska Bistrica, Dušan PRIMC, .Topol«, Ilirska Bistrica. Ivan SKVARČA, v. vodnik postaje LM. Ilirska Bistrica. Ivan STEMBER-GER, Zabiče št. 17. Matija ŠIBENIK, Sekcija za pogozdovanje Krasa. Birka Bistrica. Franc SKRLAVAJ. .Lesonit«, Ilirska Bistrica. Anton TOMŠIČ. KZ Knežak, Anton VRH. .Zadružnik«, Ilirska Bistrica. Mihael VRII, Do! Zemon št. 17 ln Rudolf ZLOSEL. .Transport«, Ilirska Bistrica
III.
Za sodnike porotnike Okrajnega sodišča v Postojni so bili izvoljeni:
Viktor BIZJAK. Postojna, Tržaška št. 29. Stefan BRATINA. Postojna. Tržaška št. 29. Franc CUCEK. Dol Košana št. 42, Ivan CELIIAR. Hrastje št. 8. Kristina CEPEK. Postojna. Anton DEKLEVA. Petelinje št. 46. Izidor DOLENC, Postojna, Ljubljanska c. 2,
Ivan FURLAN, Studeno št. 96, Tone GORNIK, Rakek, Partizanska 16, Miran INOCENTE, Postojna, Ljubljanska cesta 13, Ivan JANKOVIČ, Postojna, Gregorčičev drevored št. 7, Ludvik JUNC, Vel. Ubeljsko 2, Anton KAŠČA, Postojna, Ljubljanska c. 4, Anton KNAUS. Rakitnik 14, Jože KOS, Postojna. Ljubljanska cesta, Stanko KRISTAN, Pivka 65, Anton LEPCI-HAR, Pivka 99, Franc MARINČIČ, Postojna, Tržaška cesta, Maks MAVER. Postojna, Ljubljanska 8, Miro MILAVEC, Postojna, Tržaška cesta 33, Pepca MILHARČIČ. Postojna. Milan MISLEJ, Postojna, Tržaška cesta. Ivan PODBOJ, Studeno 41, Miro RINK, Postojna, Pod Ostr. vr., Franc SLUGA, Prestranek 40, Anton STEGEL, Postojna, Jakob, SABEC, Postojna, Ulica 1. maja 16, Avgust STEPANČIČ, Postojna, Anton TOMINC, Prestranek, Silvo ZUPAN. Postojna, Ljubljanska cesta, Danilo KOMAC, Postojna, Vojkova 2, Aleksander ZVER, Pivka, Štefka IVANČIČ, Postojna, Stara vas št. 16, Stanc BRAT02, Postojna, Ulica 1. maja. Janez SIVEC, Postojna, Vojkova ulica in Jože DRAŠLER, Postojna, Ulica 1. maja.
IV.
Za sodnike porotnike Okrožnega sodišča v Kopru so bili izvoljeni:
Vilko BABIC. Pošta Koper. Lina BADALIC, Gospodinjski center. Koper, Stanko BOLClC. "Tobak«, Koper, Slavko COK, Plavje 153, Jožef FAKIN, "Jestvina«, Koper, Mirko GLAVINA, Okrajni odbor ZB, Koper. Aldo GREGORIČ, ObLO Koper, Franc GUŠTIN. "Slavica«, Koper, Grozdan JERMAN, Kmetijsko posestvo Škocjan, Boris KOSELE, 'Elektro«. Koper, Darinka KRALJ, Gospodinjski center, Koper, Zorko KRIZMANCIC, Mizarska delavnica, Koper, Vinko LILEK, "Tomos«, Koper, Izidor LOREDAN, "Fructus«, Koper, Ivan PRIMOŽIČ. "LAMA,« Dekani. Valentin PRIMOŽIČ, KZ Črni kal, Stanko Prvanja. Vodna skupnost, Koper, Roman ROZMAN, KZ Škofije, Drago STARC, "Primorje. Črni Kal, Pavel TRČEK, tiskarna Jadran. Koper, Peter ZAHAR. "D? Langlade«, Koper. Anton ŽAGAR. Obrtna zbornica. Koper. Stojan ABRAM. KZ Izola, Miran BLAZINA, "Obnova«, Izola. Jože CESAR. "Pivopromet«, Izola, Ivan COK, Izola. Industrijska ul. 4, Rafael DESKO, "IRIS«, Izola. Ivan HRVATIN, "Arrigoni«. Izola. Aleksander KOVAČIČ. Plinarna«. Izola, Peter PICIGA. Pivopromet«, Izola, Bojan SOSIČ, 'Klas«, Koper, Marjan SKODA, "Mercedes«, Koper, Ante CRNICA. 'Ribič«. Piran. Ludvik ČERMELJ, Gorg št. 89. Edo DRČAR. Lucija 16, Janez JEREB, 'Meso«, Piran, Franc LAGOJA. Sptušna plovba . Piran, Rudi MARES, hotel 'Palače«. Portorož, Jože MELIHEN, 'Salvctti«. Piran. Tine MIKULETIČ. Ladjedelnica. Piran. Maks PODGORNIK, hotel «Helios«, Portorož, Anton POŽAR. "Cvetje«. Portorož, Cilka RAMŠAK bolnica Piran, Zvone SAKELSEK. ObLO Piran, Viktor ŽERJAL, v. vodnik LM, Portorož. Franc BOLE. Koče 61. Milan DOLGAN. Do! Košana 48. Jože GUŠTIN. Uprava za ceste OLO Koper, Milka HUMAR. Nova Sušica 38. Stanko KRISTAN. Krojaška delavnica, i <\ka. Boža KUŠLAN. Občinski komite, Pivka. Peter LAPAJNE. Dol. Košana 49. Milan STEGEL, "Javor«, Pivka. Miha VASLE. 'Javor«. Pivka. Stanko ŽELE, Pivka 13. Rudolf COLJA. Sežana 77, Bogomil ČEHOVIN, Dolanci 1, Aleksander CEVNJA, Tomaj 92. Karel DANEU. pek. Dutovlje. Rado DOLGAN. 'Pletenina«, Sežana, Vladimir FAKIN. "Preskrba«. Sežana, Miloš GRČA, KZ Štanjel. Albin GRMEK. Lukove! 9. Jože GULIČ. Brje pri Koprivi 2. Miro GULIČ. 'Kraški vodovod«, Sežana. Stanko JERIC. Štanjel 13. Alfonz KJUDER. Kazlje 12, Ivan KJUDER, "Mlekarna«, Sežana, Jože LEBAN. Sežana 65. Danilo MAHNIČ, 'Avtoprevoz«, Sežana, Angel
OKRETIČ, ObLO Sežana, Zdravko PISKO, "Vino«, Sežana, Vladimir RAVBAR. "Marmorindus«, Dutovlje, Jože SUC, Pliskovica 67, Miroslav SVARA, Remontno gràdbeno podjetje Dutovlje, Jože VIDRIH, Čehovini 6, Rado ZABRIC, OZZ Koper, podružnica v Sežani, Stanislav ŽIBERNA, NB Sežana, Grozdan ŽVOKELJ, Čehovini 15, Edo BOŠTJANČIČ, KZ Orehek, Ivan BUBNIČ, "Tobak«, Postojna^ Franc CEPIRLO, Zavod Postojnske jame, Postojna, Ivan FATUR, Kolodvorska restavracija, Postojna, Jakob FRANETIČ, Razdrto 1, Alojz FURLAN, Postojna. Kolodvorska 13, Ignac KOMAR, Razdrto 33, Janez KRAJNC, Dijaški dom, Postojna, Anton POGORELEC, KZ Postojna. Ivan POSEGA, "LIP«, Postojna, Anton ROT, "Vino«, Postojna, Karel SPACAL, ObLO Postojna, Rudolf VESELIC, ObLO Postojna, Josip ZAKARIJA, ObLO Postojna, Ivanka ZIGMUND, ZSZ, podružnica Postojna. Emil BENClC, KZ Kdžina, Josip BENClC, Čevljarska delavnica, Hrpelje, Zora CERGONJA. Hrpelje 44, Franc CEBOHIN, ObLO Hrpelje,, Bruno ČERMELJ, Nižja gimnazija Hrpelje, Dušan DEKLEVA. ObLO Hrpelje, Jožef FERLUGA. KZ Hrpelje, Marija MAHORClC, "Jadran«, Kozina. Albin NEDOH. tovarna "TOS«, Hrpelje. Jože RESINOVIČ. Hrpelje 44. Karlo RESINOVIČ, pošta Kozina, Marija SMOLNIKAR, ObLO Hrpelje, Ivanka UJClC, "Piama«, Podgrad. Milan BANDELJ, Škocjanske jame, Divača, Ignac BRAZ, ObLO Divača, Alojz CERKVENIK. Ležeče 15, Franc COK, Lokva 116, Ivan GOLOB, gostilna "Branik«, Divača, Alojz GREGORC, Kurilnica JD2, Divača. Alojz GRZELJ, Divača 34. Marija GUSTINČIČ. Divača 59, Anton KRAJCER. železniška postaja, Divača, Rado MEDEN, Mehanična tkalnica, Senožeče, Marija MERGON, Vremski Britof 23. Alo.iz MLJAC, Lokva 80, Jože PERII AVC, Krajevni urad, Senožeče, Marija SOSIČ, nižja gimnazija, Senožeče, Anton VIRANT, železniška postaja. Divača, Franc BATISTA. "Zadružnik«, 11'rska Bistrica. Rihard DOLGAN. "Surovina«, Ilirska Bistrica, Alojz FATUR. "Zarja«. Ilirska Bistrica, Ivan FROL. "Slovenija-les«, Reka. stanov. Jclšane 43, Jože GRILJ, ObLO Ilirska Bistrica. Franc GUSTINČIČ, ObLO Ilirska Bistrica. Franc KAKE2, "Snež-mk . Ilirska Bistrica, Jože POLH, "Lesni kombinat«, Ilirska Bistrica. Alojz TOMAŽIČ, "Lesonit«, Ilirska Bistrica, Jakob TOMŠIČ, "LIP«. Koritnice, Jože TOMŠIČ, gostilna 'Kalc«, Knežak, Anton TROBEC, 'Lesonit«, Ilirska Bistrica, Rudolf VINŠEK. "Planika«, Ilirska Bistrica, Anton VOLK. "Lesonit«, Ilirska Bistrica, Anton ZALESJAK, "Transport«, Ilirska Bistrica.
Za sojenje mladoletnikov so bili Izvoljeni naslednji porotniki:
Božo BOROVIC. vzgojitelj v Vajenskem domu. Koper. Pave! LEŠNJAK. "Elektro«, Koper, Sonja SARDOČ, gimnazija, Koper, Jože TRČEK. Zdravstveni dom, Koper, Marta TROBEC. Srednja ekonomska šola. Koper, Maks VEZOVNIK. učitelj v Dekanih. Franc VIDMAR. OLO Koper. Ciril CELIIAR. nižja gimnazija, Izola. Rosita JEZ. "Elektro«. Koper, Viktorija KNEZ. upravnica Doma onemoglih. Izola. Ema STEPANČIČ. Izola. Vodovodna ulica 12. Ivan FINA. ObLO Piran. Leopold IIROBAT, učitelj na osnovni šoli v Portorožu, Janez KRAŠOVEC, "Prerad«, Portorož, Olga LUPUšCEK. Sv. Bernardin 4, Vojteh dr. PERTOT, Bolnica, Piran, Janez BEZELJAK, nižja gimnazija, Pivka, Marija KOROŠEC, knjigovodja v gostinskem podjetju. Pivka, Jože POGAČNIK, učitelj v Trnju, Jože KOMPARA, učitelj v Dobravljah, Albert MIHALIČ. učitelj v Tomaju, Janko PERTOT. nižja gimnazija. Sežana. Vida ŠTOLFA, učiteljica v Sežani. Živko TOMIŠIC, Sežana 8. Elza TROBEC, učiteljica v Velikem dolu, Marija MAKAROVIČ, osnovna šola. Postojna. Jože MILHARČIČ, osnovna šola, Ve-
Štev. 18 — 17. maja 1957
URADNI VESTNIK
Stran 117
liko Ubeljsko, Mirko SBIL, Deško vzgajališče, Planina, Terezija SOTLER, učiteljica na osnovni šoli v Postojni, Julijan UHELJ, dijak SEŠ v Kopru, stan. Postojna, Ljubljanska H.
Za sojenje pripadnikov Ljudske milice sta bila izvoljena naslednja sodnika porotnika:
Silvo GREGORIČ, komandir postaje LM v Kopru in Milan TAVš, TNZ Koper.
V.
Za občasne sodnike porotnike Okrožnega gospodarskega sodišča v Kopru so bili izvoljeni:
Evgen ARČON. Vinarsko-sadjarska postaja, Šempeter, Slavko ARČON, Zadružno lesno podjetje, Volčja Draga, Ivan BAŠKOVIČ, uslužbenec NB Koper, Ferruccio BARTOLI, Tovarna mila, Piran, Franc BELTRAM, NB Šempeter pri Gorici, Stane BENClC, »Arrigoni«, Izola. Vinko BENClC, DOZ, Postojna, Jurij BEVK, Zavod za statistiko OLO Koper, Bogomil BITEŽNIK, Zavod za socialno zavarovanje, Koper, Jože BOLTAR, Trgovinska zbornica, Koper, Slavko BOL-CIČ, »Tobak«, Koper, Anton BOŽEGLAV, Mehanična delavnica, Sežana, Franc BOŽIC, »LIP«, Ajdovščina. Jože BOŽIC, Rudnik, Idrija, Boris BORKO, OLO Koper, Franc BRČKO, OZZ Šempeter pri Gorici, Franc CEKLIN, ObLO Tolmin, inž. Bogomir COTIC, »Fructal«, Ajdovščina, Jože ČANDEK, Knjigovodski center, Koper, dr. Vladimir DINTINJANA, OLO Koper, Alfonz DOLHER, OLO Koper, Stane GRMEK, »Avtocoomerce«, Koper, Alojz HUDALES, »Arrigoni«, Izola, Srečko JEREB, »Fructus«, Koper, Alojz KENDA, Rudnik, Idrija, Peter KLANČIČ, Remontno podjetje, Šempeter, Roman KLANČIČ, »Avtopro-met«, Gorica, Milan KOŽUH, Koper, Tone LOVRENČIČ, Komunalna banka, Koper, Franc MARKUZA, »Preskrba«, Sežana, Milan MOŽE, Zavod za socialno zavarovanje, Postojna, Alojz MRŠE, »Klas«, Koper, Narciz BILO-SLAV, Zavod za pospeševanje gospodarstva, Koper, inž. Bojan NENDL, OLO Koper, Rado OSTROUŠKA, Komunalna banka, Koper,- Rudolf PERIC, OLO Gorica, Dušan PERNE, Zavod za socialno zavarovanje, Koper, Viljem PLESNIČAR, OLO Gorica, Anton PIPAN, »Primorje - export«, Rožna dolina pri Novi Gorici, Ivan PODBOJ, »LIP«, Postojna, dr. Vinko RAPOTEC, »Radio«, Koper, Marica REŠČIČ. OLO Gorica, Marcel ROŽANC, »Primorski tisk«, Koper, Viktor ROPRET, »Slavnik«, Koper, Adolf SLOKAR, »LIP«, Ajdovščina, Avgust STANJKO, Piranske soline, Portorož, Ivan SUBAN, Zadružni servis, Koper, Marjan ŠKODA. »Avtocoomerce«, Koper, Anton ŠMID, Rudnik, Sečovlje, Maksimilijan ŠIŠKO, »IRIS«, Izola, Vide ŠTRAVS, »Stil«, Koper, Jože TAVČAR, OLO Koper, Ivo TALJAT, »Avtopromet«, Tolmin, Simona TAVŠ, hotel »Triglav«, Koper, Miran TRATNIK, »Lama«, Dekani, Anton VIM-POLŠEK, OLO Gorica, Rado VODOPIVEC, Zavod za socialno zavarova-. nje, Koper, inž. Herman VOVK, Kmetijska proizvajalna zveza, Sežana in Albin VRTOVEC, Narodna banka, Postojna.
VI.
Kot sodnica porotnica Okrožnega sodišča v Kopru je bila razrešena Francka VATOVEC, šivilja iz Portoroža.
VII.
V	komisijo za predlaganje kondida-tov za sodnike porotnike Okrožnega sodišča v Kopru sta bila izvoljena Marko RAINER, direktor Zavoda za stanovanjsko izgradnjo in nadzorno službo, Koper in Janko VALENTINČIČ, predsednik ObLO Divača.
VIII.
V	komisijo za predlaganje kondida-tov za občasne sodnike Okrožnega gospodarskega sodišča v Kopru je bil izvoljen Marko RAINER, odbornik Zbora proizvajalcev OLO Koper.
IX.
V	Upravo za dohodke Okrajnega ljudskega odbora Koper so bili imenovani:
za direktorja dr. Anton NEMEC,
dosedanji šef te uprave, za referenta za dohodke od prebivalstva Janez ŽUMER, za referenta za dohodke iz gospodarstva Miloš KOVAČ, za referenta za obračun in evidenco Silvina BEZEG in za davčnega inšpektorja Stanka BATISTA.
X.
Za finančnega inšpektorja je bila imenovana Jekoslava ŽELE, uslužbenka Tajništva za finance OLO Koper.
XI.
V	upravni odbor Okrajnega vodnega sklada so bili imenovani:
za predsednika Ivan KOROŠEC, predsednik Občinskega odbora SZDL, Koper, in za člane: Jože BUBNIČ, direktor podjetja »Zadružnik«, Ilirska Bistrica, inž. Roman ČELIK, uslužbenec Vodne skupnosti, Koper, Vid DOLENC, načelnik oddelka za gospodarstvo ObLO Postojna, inž. Mirko JANEŽIČ, uslužbenec Uprave za vodno gospodarstvo, Koper, Avgust KODRIČ, upravnik zavoda »Kraški vodovod«, Sežana, in inž. Milan PODGORNIK, kmetijski inšpektor pri OLO Koper.
XII.
V	upravni odbor Bolnice za ženske bolezni in porodništvo, Postojna, so bili imenovani:
Ema HOJKAR, upravnica »Naše knjige«, Postojna, Jože KOS, sekretar GG, Postojna, dr. Ladislav LENART, ravnatelj, ki je član upravnega odbora po svojem položaju, Ivanka MAHNIČ, šivilja v bolnici, Pepca MOŽE. ekonom bolnice, Mirka NEVREDEN, bolničarka, Ivica TEPINA, instrumentarka bolnice v Postojni, Alojz ZEGA, zastopnik ObLO Postojna, in Silvo ZUPAN, knjigovodja in zastopnik OZSZ, Postojna.
XIII.
Dolžnosti upravnika Reševalne postaje v Postojni je bil razrešen Izidor DOLENC in imenovan za vršilca dolžnosti upravnika Reševalne postaje v Postojni dr. Edo TEPINA.
XIV.
Za upravnika Okrajnega centra za varstvo matere in otroka v Kopru je bil imenovan dr. Marko KOLENC.
XV.
Dolžnosti predsednika Komisije za upokojene vojaške osebe je bil razrešen Ivan MAUSER, sekretar Okrajnega odbora SZDL Koper in imenovan za predsednika te komisije Mirko PIRC, načelnik Tajništva za narodno obrambo, OLO Koper.
. .XVIII. seja
Okrajni ljudski odbor Koper je na skupni seji obeh zborov 7. maja 1957 na podlagi 27. člena statuta okraja Koper sprejel naslednje
S K L E P E :
I.
V Svet za blagovni promet se izvolijo:
za predsednika Vinko Žnidarčič iz Kopra, za člane pa: Marcel Rožanc, Karel Štrukelj in Slavko Furlan, vsi iz Kopra, Davorin Ferligoj iz Pirana, Zdravko Smrekar iz Postojne, Bogdan Bukovec iz Sežane, Anton Ceh iz Kopra, Ivan Požar iz Lucije, Rado Skrij iz Ilirske Bistrice in Marija Zega iz Kopra.
II.
1.	Razrešijo se predsednik ter člani in namestniki disciplinskega sodišča OLO Koper.
2.	V disciplinsko sodišče Okrajnega ljudskega odbora Koper se imenujejo:
za predsednika France Podlunšek, višij referent OLO Koper, za njegovega namestnika pa Boris Borko, referent OLO Koper;
za člana Leopold Caharija, odbornik OLO, za njegovega namestnika pa Albin Simčič, odbornik OLO.
Enega člana in namestnika delegira v okrajno disciplinsko sodišče Okrajni sindikalni svet.
III.
V	upravni odbor podružnice Narodne banke FLRJ v Kopru se imenuje Maks Bilc, uslužbenec tovarne furnirja v Ilirski Bistrici.
IV.
V	upravni odbor sklada za gospodarske kadre se imenujejo:
za predsednika Julij Titi, org. sekretar OK ZKS, za člane: Mario San-tin, direktor podjetja De Langlade, Koper, Janko Valentinčič, predsednik ObLO Divača, Korbinjan Marsetič, uslužbenec podjetja Slavnik, Koper, Avgust Gojkovič, upravnik osemletne šole v Ravnu, Jože Lakota, uslužbenec industrijsko-kovinarske šole, Koper, Slavko Demšar, uslužbenec tovarne Arrigoni, Izola, Mihael Vasli, uslužbenec podjetja Javor, Pivka, Ludvik Vižintin, uslužbenec tovarne Tomos, Koper. Jože Vodeb, uslužbenec podjetja Marmorindus, Dutovlje, Anton Bartolj, uslužbenec Splošne plovbe, Piran, Jože Bergman, kot zastopnik Obrtne zbornice, Koper, Aleksander Ličan, kot zastopnik Trgovinske zbornice, Koper, Sonja Zabric, kot zastopnik Gostinske zbornice, Koper, Albin Simčič, kot zastopnik Okrajne zadružne zveze. Koper, Polda Aljančič, predsednik Okrajne zveze zadružnic, Jože Cesnik, uslužbenec Uprave za gozdarstvo, Koper, in Slavko Brataševec, inšpektor za strokovne šole. Enega člana delegira v upravni odbor sklada Svet za delo OLO.
V.
V	upravni odbor okrajnega investicijskega sklada se imenujejo:
za predsednika Danilo Petrinja, direktor Vodne skupnosti, Koper, za člane pa: Stane Žitko, uslužbenec TNZ OLO Koper, Avrelij Kačič, sekretar OGZ Koper, Vinko Benčič, šef poslovalnice DOZ Postojna, Bruno Tončetič. delovodja v tovarni Arrigoni Izola, inž. Srečko Sršen, uslužbenec OLO Koper in Jože Buh iz Pivke.
VI.
Razreši se Ferdo Ferš dolžnosti upravnika šolskega posestva Ravne pri Pivki.
Občinske ^akse
Po uredbi o pravici ljudskih odborov, da lahko predpisujejo takse in prometni davek (Ur. 1. FLRJ št. 19/53) so bili upravičeni pobirati takse občinski in okrajni ljudski odbori. Po uveljavitvi Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Ur. 1. FLRJ št. 34/55) pa predpišejo občinske takse le občinski ljudski odbori, okrajni ljudski odbori dajo le svoje soglasje. Takse se torej lahko pobirajo le za storitve občinskih organov, ni zakonske podlage, da bi smeli občinski ljudski odbori predpisati občinske takse tudi za delo drugih državnih organov (sodišč, republiških zavodov, okrajnih ljudskih odborov in podobno), ne glede na to, da se nahaja sedež takih organov in zavodov na področju občine.
Občinske takse se torej ne plačajo za spise in storitve okrajnih ljudskih odborov.
(Pojasnilo Dri. Sekretariata za finance FLRJ št. 2055/1).
Stran 118
URADNI VESTNIK
Štev. 18 — 17. maja 1957
XV!!!. seja OLO
Na XVIII seji Okrajnega ljudskega odbora, ki je bila 7. t. m., so se odborniki najprej seznanili s poročili Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo ter Vodne skupnosti Koper. Iz poročil je razviden pospešen napredek kmetijske dejavnosti in občutni porast kmetijske blagovne proizvodnje pri nas. V razpravi so odborniki podrobno obravnavali vprašanja prodaje kmetijskih pridelkov in možnosti za ustanovitev vodnih skupnosti za ilirsko bistriško in pivško področje, za postojnsko področje in za kraški predel okraja.
Med kmetovalci in drugimi interesenti je po očitnih uspehih enoletnega dela Vodne skupnosti Koper taka težnja tudi opravičena; delo samo je pokazalo, da je taka organizacija, kakršna je VS Koper, nujno potrebna za krepitev kmetijske dejavnosti. Vsiljuje pa se pri tem vprašanje v kakšni organizacijski obliki naj bi ustanavljali nove vodne skupnosti. Možnih je več rešitev: ustanovile naj bi se samostojne vodne skupnosti z ločenimi upravami, ali pa z eno skupno upravo. Umestno bi bilo, da bi morda na ostalhi področjih okraja namesto samostojnih vodnih skupnosti ustanovili le sekcije VS Koper. Gre namreč zato, da bi mogli kar najbolje izkoristiti močno strojno opremo VS Koper, katere zmogljivost je tolikšna, da bi z njo zadovoljili prav vse potrebe v okraju. Takšne drage strojne opreme si ostale vodne skupnosti gotovo še dolgo ne bodo mogle priskrbeti. Razen tega je pri VS Koper zbran zares rutiniran strokovni tehnični in administrativni kader, ki si je tudi pri tem enoletnem specifičnem delu že pridobil določene izkušnje. Z enotno upravo bi zmanjšali tudi režijske stroške, zato so oodborniki OLO . ob koncu razprave zadolžili upravo VS Koper, naj izdela program o nadalj-ni organizaciji in razširjanju Vodne skupnosti, o katerem bi OLO razpravljal na eni prihodnjih sej, hkrati pa bi ta program predložili tudi občinskim ljudskim odborom v obravnavo.
Hitri porast kmetijske blagovne proizvodnje, ki se ne kaže samo na obalnem področju, ampak — kar je zelo razveseljivo — tudi v ostalih predelih okraja in postavlja pred pristojne organe vedno več problemov, ki jih je treba sproti reševati. Med drugim je tudi vprašanje prodaje in transporta viškov hudo pereče vprašanje. Gre namreč zato, da bodo viški kmetijske proizvodnje prišli na trg kar najceneje. Prav transport pa je tisti činitelj, ki draži blago. Neskladnost je v tem, da zadruge in trgovska pod-
jetja s kmetijskimi pridelki nimajo pri nakupu vozil, gum ali nadnomestnih delov takih ugodnosti, kot jih uživajo specializirana transportna podjetja. V glavnem je posredi vprašanje deviz za nakup gum. Zaradi visoke amortizacije gum je kg prevoženega blaga, ki ga prepeljejo podjetja z lastnimi vozili precej dražji, kot če bi to prepeljali špediterji. O teh vprašanjih so odborniki OLO sprejeli nekaj ustreznih predlogov in sklepov in jih bodo skušali rešiti pri pristojnih organih.
V nadaljevanju seje je bil po krajši razpravi osvojen predlog za ustanovitev Sveta za blagovni promet; potrdili so tozadevni sklep o spremembah in dopolnitvah statuta okraja in izvolili člane sveta.
Ko so nato potrdili še osnutek odloka c ustanovitvi Okrajnega gasilskega sklada in nekatere druge predpise, so odborniki iz obeh zborov sklepali o sistemizaciji delovnih mest in notranji organizaciji upravnih odborov občinskih ljudskih odborov.
Predno so prešli na sklepanje o finančnih zadevah so potrdili predlog o pripojitvi nekaterih podjetij k zadružnim poslovnim zvezam in potrdili pravila za Zadružni poslovni zvezi Koper in Ilirska Bistrica. Sprejet je bil tudi sklep o načinu objavljanja zaključnih računov gospodarskih organizacij za preteklo poslovno leto.
Okrajni ljudski odbor je prev-
Po 2. členu uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o izvrševanju Zakona o stanovanjskem prispevku (Ur. 1. FLRJ št. 1/57) se sredstva občinskih in republiških skladov za zidanje stanovanjskih hiš lahko uporabijo do 30% sredstev tudi za posojila za grdanjo komunalnih naprav v mejah, ki jih narekuje zidanje stanovanjskih hiš. Za komunalne naprave se štejejo vodovodi, kanalizacija, električne napeljave, prometna križišča in podobno, če so v neposredni zvezi s potrebami stanovanjske graditve.
Gradnjo šolskih poslopij ne spada med komunalne naprave po gornjem odstavku, vendar pa določa zvezni družbeni plan za leto 1957 (XXVI poglavje, oddelek 5, toč. 3), da se smejo sredstva občinskih skladov za zidanje stanovanjskih hiš uporabiti tudi poslopij, ki so potrebna za ob-
zel poroštva za Investicijska posojila za Zadružno poslovno zvezo Sežano v znesku 7 milijonov 673 tisoč in 12 milijonov 295 tisoč dinarjev, za tovarno Arrigoni v Izoli 19 miljonov dinarjev, za Zavod »Postojnska jama« 8 milijonov dinarjev, za tovarno De Langlade v Kopru 2 milijona dinarjev, za Tovarno pletenin Sežana 11 milijonov 539 tisoč dinarjev, za kmetijsko posestvo Brič —Puče milijon 560 tisoč dinarjev, za Avtoprevoz Sežana 7 milijonov 506 tisoč dinarjev, za Elektrogospodarsko skupnost Slovenije 447 milijonov dinarjev in poroštvo za Kmetijsko zadrugo Brezovica za investicijsko posojilo 5 milijonov 612 tisoč dinarjev.
Potrjen je bil tudi predlog Sveta za družbeni plan in finance o poroštvu za posojila občinskim ljudskim odborom za pokritje proračunskih izdatkov za letošnje drugo četrtletje in za kratkoročne kredite trgovskemu podjetju »Žito« Koper, tovarni ERMA v Šmarjah, Reševalni postaji v Postojni, restavraciji Doma ljudske milice v Kopru, kmetijskemu posestvu Škocjan in mlekarni v Sežani.
Zbor proizvajalcev je na ločeni seji potrdli še sklep Sveta za gospodarstvo ObLO Divača o novi amortizacijski stopnji za že amortizirana osnovna sredstva podjetja Mehanična tkalnica Senožeče.
Okrajni zbor je na svoji seji sprejel odlok o razglasitvi dela reke Rižana za gojitveno vodo in odločbi o določitvi šolskih odborov za Učiteljišče in Industrij-skokovinarsko šolo v Kopru.
vezno osemletno šolanje. Koliko za posojila za gradnjo šolskih sredstev stanovanjskega sklada se bo porabilo v te namene, določi občinski ljudski odbor.
Stanovanjski prispevek, ki ga plačujejo premogovniki v občinske kreditne sklade za zidanje stanovanjskih hiš se uporabi edinole za dajanje posojil za zidanje stanovanjskih hiš za delavce in uslužbence premogovnikov. Ta sredstva se ne morejo uporabiti za ustvarjanje rezerv, niti se ne upoštevajo pri osnovi za obračunavanje participcije za republiški stanovanjski sklad. Iz teh sredstev ni možno izločiti 30 % za dajanje posojil za gradnjo komunalnih naprav.
(Pojasnilo Drž. Sekretariata za finance FLRJ št. 06/3/80).
Posojila iz občinskih skladov za zidanje stanovanjskih hiš
Štev. 18 — 17. maja 1957
URADNI VESTNIK
Stran 119
Register
gospodarskih in zadružnih organizacij
Reg b I 4/2 .MESOPROMET««
KOPER
V sklopu podjetja je nova poslovalnica z nazivom: .MESOPROMET« KOPER, mesnica št. 11, Hrvatin i.
Poslovni predmet:
Prodaja mesa in mesnih izdelkov. Ime poslovodje:
Franc Skok.
Pri poslovalnicah podjetja se spremenijo poslovodje:
Mesnica št. 1 — novi poslovodja: Karel Hrobat.
Izbriše se: Vittorio Carini. Mesnica št. 3 — novi poslovodja: Anton Knap.
Izbriše se: Marcello Giurmani. Mesnica št. 4 — novi poslovodja: Vojteh Centa.
Izbriše se: Anvonio Dellavale. Mesnica št. 5 — novi poslovodja: Jože Maček.
Izbriše se: Cesare Apollonio. Mesnica št. 7 — novi poslovodja: Lucijan Favento.
Izbriše se: Karol Hrobat. Delikatesa št. 7	— novi poslo-
vodja: Vera Bordon.
Izbriše se: Franc Kodermac. Mesnica št. 8 — novi poslovodja: Edvard Trček.
Izbriše se: Anton Knap.
Mesnica št. 9, Izola — novi poslovodja: Branko Karbič.
Izbriše se: Ermenegild Bordon.
Reg b I 25/2
GRADBENO PODJETJE ^GRADBENIK«
IZOLA
Novi podpisniki podjetja: ing. Slavko Majerič, v. d. direktorja,
Bogomir Valič, računovodja, Dušan Barbič, tehnični pomočnik direktorja.
Izbrišejo se:
Bogdan Melihar, direktor,
Lucijan Cervenka, računovodja, ing. Slavko Majerič, teh. pomočnik.
Reg b I 41/4 MESO — PIRAN PIRAN
Nov upravičenec za podpisovanje podjetja:
Iva Bartolini, knjigovodja.
Izbriše se dosedanja računovodkinja:
Vera Povh.
Reg b I 41/5
OBRTNO PODJETJE .MESO« — PIRAN PIRAN
je na osnovi odločbe OBLO Piran z dne 31. 10.	1956 št. 01/3934/1
prešlo v prisilno upravo. Prisilni upravitelj:
Anton Čehovin.
Poleg prisilnega upravitelja podpisuje za podjetje v prisilni upravi:
Janez Jereb, materialni knjigovodja.
Izbrišejo se:
Ivan Tomšič, dosedanji direktor, Iva Bartolini, knjigovodja.
Reg b I 53/3
TRGOVSKO PODJETJE .TOBAK« KOPER
Dosedanji šef prodaje:
Robert Hrvatin, je šef računovodstva.
Izbriše se:
Florjan Sabadin, računovodja. Reg b I 57/4
TRGOVSKO PODJETJE .JADRO« PIRAN
Nov upravičenec za podpisovanje: Milan Derkovič, predsednik upravnega odbora.
Izbriše se dosedanji direktor: Slavko Pogačnik.
Zadr b I 61 3
KMETIJSKA ZADRUGA z o. j. PODGRAD
V neposredni dejavnosti zadruge je še:
Klavnica in mesnica KZ Podgrad.
Reg b I 74/2 VALJČNI MLIN RIZANA
Poslovni predmet podjetja se spremeni in glasi:
Nabava žitaric za predelavo, predelava na industrijski način, prodaja lastnih mlevskih proizvodov in delna nabava mlevskih proizvodov za oplemenitev lastnih proizvodov.
Reg b I 83 2
OBRTNA DELAVNICA .GLASBILA« IZOLA
je z odločbo Občinskega ljudskega odbora v Izoli z dne 7. 10.
1955,	št. 11-581/1-55 z dnem 1. 10. 1955 prešla v likvidacijo. Vpiše se nov upravičenec za podpisovanje:
Leopold Kralj, likvidator.
Izbriše se:
Albin Gantar dosedanji poslovodja.
Reg b I 120/3
OBRTNO PODJETJE .KRUH« KOPER
Konstituiranje podjetja dne 15. 8.
1956.
Predložitev pravil dne 18. 8. 1956. Reg b I 122/2
OBRTNA DELAVNICA .SLAŠČIČARNA«
KOPER
Konstituiranje podrtja dne 14. 8. 1956.
Predložitev pravil 20. 8. 1956.
Reg b I 128/3
GOSTISCE .PRI DELFINU««
PIRAN
Novi upravičenec za podpisovanje je:
Ignac Koražija, poslovodja Izbriše se dosedanji poslovodja: Franc Paar, upravnik.
Reg b I 131/3
OBRTNA DELAVNICA .SPLOŠNO MIZARSTVO«
PIRAN
je z odločbo Občinskega ljudskega odbora Piran z dne 2. 11. 1956, št. 01/3932/1 prešla v prisilno upravo.
Nov upravičenec za podpisovanje je:
Ivan Mišič, prislnii upravitelj. Izbriše se:
Anton Jevnikar, dosedanji poslovodja.
Reg b I 134/2 PLINARNA IZOLA IZOLA
Konstituiranje podjetja: 27. 8. 1955. Predložitev pravil: 23. 8. 1956.
Reg b I 138/2
OBRTNA DELAVNICA .FOTOTEH-NIKA«
PIRAN
Nov upravičenec za podpisovanje: Branko Špindler, poslovodja. Izbriše se:
Vlado Batič, dosedanji poslovodja. Reg b I 145/7
SOBOSLIKARSTVO IN PLESKAR STVO .ISTRA«, z. z o. j.
KOPER
Nov upravnik je:
Stanko Jerenec.
Izbriše se:
Anto Petek, dosedanji upravnik. Reg b I 147/2
OBRTNA DELAVNICA MODNO
KROJASTVO
PIRAN
Nov upravičenec za podpisovanje je:
Rudi Lapornik, poslovodja.
Izbriše se:
Danilo Gržinič, dosedanji poslovodja.
Reg b I 190/3
ZADRUŽNO PODJETJE .ZADRUŽNI SERVIS«
KOPER
Nadaljni upravičenec za podpisovanje je:
Alojz Česen, komercialist, sopod-pisuje listine ifnančnega značaja in denarnega prometa z banko.
Reg b I 161/2
PODJETJE ZA PROMET Z ODPADNIM MATERIJALOM .SUROVINA« MARIBOR
Naziv poslovalnice:
PODJETJE ZA PROMET Z ODPADNIM MATERIJALOM .SUROVINA««, MARIBOR, ODKUPNA POSTAJA PIRAN.
Nov poslovodja postaje:
Anton Jež iz Kopra.
Izbriše se :
Emil Černetič.
Reg b I 203/1
.IRIS«, INDUSTRIJA ZA PREDELAVO RIB
IZOLA, Ul. A. Volta 3.
Poslovni predmet:
Konzerviranje vseh vrst morskih rib in zelenjave ter proizvodnja vseh iz te dejavnosti izhajajočih stranskih produktov, pridobivanje in rafinacija oljčnih in semenskih jedilnih olj, izdelava embalaže za lastne in tuje potrebe, ulov vseh vrst morskih rib, odkup vseh surovin in materijala, potrebnega za to dejavnost.
Ime direktorja:
Drago Dolinšek.
Podjetje je ustanovil:
Občinski ljudski odbor Izola, dne 8. 8. 1956, št. 02/2-2105/1. Konstatiranje podjetja 8. 8. 1956. Poleg direktorja podpisujejo za podjetje:
Maksimiljan šiško, vodja eko-nomsko-komercijalnega sektorja, podpisuje vse spise podjetja, Karel Cuder, računovodja, sopod-pisuje vse spise finančne prirode, Boris Muller, revizor podjetja, sopodpisuje spise finančne pri-prirode.
TRGOVINA .JAVORNIK««
PIVKA
Naziv poslovne enote:
TRGOVINA .JAVORNIK««, POSLOVALNICA HRASTJE št. 50. Poslovni predmet:
Nakup in prodaja predmetov za široko potrošnjo (mešanega blaga), obutve, papirja, papirne konfekcije in drobne galanterije na drobno
Pravice enote:
Poslovna enota nima samostojnih pravic.
KMETIJSKA ZADRUGA z o. j. DUTOVLJE
Na podlagi zapisnikov občnih zborov Kmetijske zadruge z o. j. Dutovlje z dne 14. 11. 1955 ln Kmetijske zadrugez o. J. Skopo z dne 31. 5. 1956 v zvezi z odločbo Občinskega ljudskega odbora Sežana z dne'19. 9. 1956 št. 03/2-1532/3, se Kmetijska zadruga z o. j. Skopo pripoji Kmetijski zadrugi z o. j. Dutovlje.
V	posledku pripojitve se Kmetijske zadruge z o. j. Skopo z dne briše pod vi. št. 44 na strani 130.
V	neposredni dejavnosti zadruge so:
a)	Trgovina Kmetijske zadruge Dutovlje, poslovalnica Dutovlje 67,
b)	Trgovina Kmetijske zadruge Dutovlje, poslovalnica Veliki dol št. 32,
c)	Trgovina Kmetijske zadruge Dutovlje, poslovalnica Vrhov-lje poleg zadružnega doma,
č) Trgovina Kmetijske zadruge Dutovlje, Poslovalnica Skopo 25,
d)	Trgovina Kmetijske zadruge Dutovlje, Poslovalnica v Koprivi št. 9,
e)	Kmetijska zadruga Dutovlje, Trgovina z mesom in mesnimi izdelki, Dutovlje 61,
f)	Kmetijska zadruga Dutovlje, Gostilna v Skopem št. 14,
h)	Kmetijska zadruga Dutovlje, Gostilna v Koprivi,
i)	Kmetijska zadruga Dutovlje,
Gostilna v Krajni vasi.
Zadr b I 23/4
KMETIJSKA ZADRUGA z o. j. ZABIČE
Zadružni delež 1.000.— din. Jamstvo je desetkratno na vpisani delež.
Stran 120
URADNI VESTNIK
Štev. 18 — 17. maja 1957
AKTIVA	Biiaiica na dan 31. decembra 195C
Znesek 
TRGOVSKI DOM KOPER
PASIVA
Znesek
A.	Osnovna in izločena sredstva
Osnovna sredstva....................................... 6,395.000
Investicije v teku.................................. —
Izločena sredstva in druga investicijska
sredstva .......................................... 3,567.000
B.	Obratna sredstva
Skupna obratna sredstva..............................  55,366.000
C.	Sredstva v obračunu in ostata aktiva
Kupci in ostale terjatve.............................. 17,915.000
Ostala aktiva...........................................  398.000
D.	Finančni uspeh
Razdeljeni dobiček......................................... 3.000
Izguba.............................................. .	—
Skupaj . . .	83,614.000
A.	Viri osnovnih in izločenih sredstev
Sklad osnovnih sredstev......................... 6,311.000
Dolgoročni kredit za dokončane investicije .	.	—
Razni skladi.................................... 3,547.000
Dolgoročni kredit	za	finansiranje investicij . .	—
Ostali viri finansiranja investicij............... 04.000
B.	Viri obratnih sredstev
Banka — kredit za obratna sredstva ....	62,099.000
Sklad obratnih	sredstev.................................... —
Pasivne Časovne razmejitve........................ 11.000
C.	Viri sredstev v obračunu in ostala pasiva
Dobavitelji in ostale obveznosti................ 10,752.000
Ostala pasiva.................................... 837.000
D.	Finančni uspeh
Dobiček.................................................... 3.000
Kritje izgube	.......................................   —
Skupaj . .	.	83,644.000
Vodja računovodstva: Tončka Rupel j, 1. r.	Direktor: Ivan Klančnik, 1. r.
Predsednik upravnega odbora: Jože Strguij, 1. r.
TRGOVSKO PODJETJE »TOBAK« KOPER
A.	Osnovna in iziočena sredstva
Osnovna sredstva....................................... 3,495.000
Investicije v teku..................................... —
Izločena sredstva in druga Investicijska
sredstva ......................................... 2,039.000
B.	Obratna sredstva
Skupna obratna sredstva.............................. 2,926.000
C.	Sredstva v obračunu in ostala aktiva
Kupci ln ostale	terjatve............................... 5,075.000
Ostala aktiva....................................... 13,768.000
D.	Finančni uspeh
Razdeljeni dobiček................................... 2.335.000
Izguba.......................................... —
Skupaj . . .	3,347.000
Vodja računovodstva: Robert Hrvatin, 1. r.
Predsednik upravnega
A.	Viri osnovnih in izločenih sredstev
Sklad osnovnih sredstev................................. 3,347.000
Dolgoročni kredit za dokončane investicije . .	—
Razni skladi............................................ 2,060.000
Dolgoročni kredit za finansiranje investicij . .	—
Ostali viri finansiranja investicij....................... 148.000
B.	Viri obratnih sredstev
Banka — kredit za obratna sredstva ....	13,974.000
Sklad obratnih sredstev.......................... —
Pasivne časovne razmejitve....................... —
C.	Viri sredstev v obračunu in ostala pasiva
Dobavitelji in ostale	obveznosti.................... 7,774.000
Ostala pasiva....................................... —
D.	Finančni uspeh
Dobiček............................................... 2,335.000
Kritje izguae.............................................. —
Skupaj . . .	29,638.000
Direktor: Stanko Boičlč, 1. r. ra: Marjan Krmac, 1. r.
TRGOVSKO PODJETJE »MODA« IZOLA
A.	Osnovna in iziočena sredstva
Osnovna sredstva................................
Investicije v teku.......................! ! !
Iziočena sredstva in druga investicijska
sredstva ...................................
B.	Obratna sredstva
Skupna obratna sredstva.........................
C.	Sredstva v obračunu in ostala aktiva
Kupci in ostale terjatve........................
Ostala aktiva................................*
D.	Finančni uspeh
Razdeljeni dobiček..............................
Izguba.......................................
Skupaj . . .
2,282.000
1,536.000
924.000
11.155.000
37.313.000
43.000
53.253.000
A.	Viri osnovnih in izločenih sredstev
Sklad osnovnih sredstev........................ .
Dolgoročni kredit za dokončane investicije . .
Razni skladi...................................
Dolgoročni kredit za finansiranje investicij . . Ostali viri finansiranja investicij............
B.	Viri obratnih sredstev
Banka — kredit za obratna sredstva ....
Sklad obratnih sredstev........................
Pasivne časovne razmejitve.....................
C.	Viri sredstev v obračunu in ostala pasiva
Dobavitelji in ostale obveznosti...............
Ostala pasiva..................................
D.	Finančni uspeh
Dobiček.................................
Kritje izgube.......................! ! ! ! !
Skupaj . . .
Vodja računovodstva:
Anica Steklasa, 1. r.	Direktor:
Predsednik upravnega odbora: Franc Sorko, 1. r.


1.481.000 801.000
1.885.000
25.058.000
22.993.000
62.000
930.000
43.000
53,253.000
in tlaka čMopisno-založniiko podjetje .Primorski tisk. — Ureja uredniški odbor OLO Koper, Verdi-j*v* ulica 10, teleion 305 — interno 3 — Odgovorni urednik Jože Ropotar