G fírapharl-
Beneška razstava o islamu izjemna pripoved o odnosih med civilizacijami Vzhoda in Zahoda^ 10
V Nabrežini so govorili o železnici, ki bo tekla pod Krasom
Čupina jadralca v Istanbulu osvojila regato
evropskega prvenstva v razredu 420 ■ SBP
Primorski
SREDA, 1. AVGUSTA 2007_
Št. 180 (18.963) leto LXIII._
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190
dnevnik
Internet: http://www.primorski.it/
e-mail: redakcija@primorski.it
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,00 €
CENA
V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT)
■v
Se eno poglavje Blairove zapuščine
Bojan Brezigar
Danes ponoči so britanski vojaki zapustili Severno Irsko. Sicer bo verjetno britanska vojska še prisotna na tem delu otoka, vendar ne več v vojaški misiji, ki se je opolnoči iztekla. To je bila najdaljša britanska vojaška misija, saj je trajala celih 38 let.
S tem se uresničuje še eno poglavje sporazuma o Severni Irski, ki j e bil sklenjen 10. aprila 1998, na veliki petek, po katerem, noji tudi naziv. To je bil zgodovinski dogodek, ki je pomenil konec nasilja, obenem pa tudi nov odnos do Severne Irske, do njenega gospodarstva in do njene kulture. Trditi, da ta sporazum vodi k združitvi te regije z irsko republiko je verjetno preuranjeno, vendar ni več nerealno, kot bi bilo to videti pred nekaj leti. Dejstvo je tudi, da se podoba Severne Irske v zadnjih letih spreminja, da doživlja ta regija gospodarski preporod in da se tam uveljavljajo kulturne identitete celo bolj kot v sami irski republiki; ni naključje, da edini dnevnik v irskem jeziku izhaja v Belfastu in ne v Dublinu.
Ko človek govori o uspehih, mora tudi omeniti tiste, ki so zanje zaslužni. To sta gotovo Nobelova nagrajenca John Hume in David Trimble, voditelja zmernih katoličanov in protestantov na Severnem Irskem, veliko je prispevala vlada irske republike, zelo pomembno je bilo posredovanje ameriškega predsednika Billa Clintona, nedvomno pa nosi največje zasluge takratni predsednik britanske vlade Tony Blair. To priznanje mu pripada, čeprav j e bil sedaj odrinjen na stranski tir.
ITALIJA - Z odstopom anticipiral odvzem imunitete
Cesare Previti ni več parlamentarec
Pisni odstop je zbornica sprejela s široko večino
RIM - Cesare Previti od včeraj ni več poslanec. Potem ko je bilo jasno, da bo poslanska zbornica podprla odvzem poslanske imunitete na skupaj sedem let in pol zapora obsojenemu poslancu, se je nekdanji Berlusconijev odvetnik in obrambni minister sam odločil za odstop. To je storil v pismu predsedniku poslanske zbornice Bertinottiju, v katerem se je še enkrat izrekel za nedolžnega, poslanci pa so nato na tajnem glasovasnju s široko večino (462 za in 66 proti) njegov odstop sprejeli. Berlusconi se glasovanja ni udeležil.
73-letni Previti bo moral zdaj zapor no ka zen, ki je do konč na, pre sta ti v hiš nem za po ru, ven dar bo kot vsi nek -danji poslanci prejemal ustrezno preživnino. Po štirih poslanskih mandatih bo zdaj svoje mesto prepustil Angelu Sartoriju, prvemu neizvoljenemu na listi Forza Italie v okrožju Lacija.
Na 14. strani
Illy: Evroregija lahko tudi brez Slovenije
Na 3. strani
S prihodnjim poletjem bodo začeli obnavljati vodovodno omrežje v doberdobski občini
Na 12. strani
Umrl je Michelangelo Antonioni, velikan italijanskega filma
Na 20. strani
SESLJAN - 36-letni Aleksander Bogatec
V čelnem trčenju smrt motorista
JORDANIJA
Na krajevnih volitvah večja pozornost ženskam
i

AMAN - Jordanski volivci so včeraj na lokalnih volitvah iozbirali predstavnike 94 občinskih svetov, volitve pa prvič potekajo v skladu z novim zakonom, ki ženskam zagotavlja določeno kvoto v občinskih svetih. Na volišča je povabljenih 1,9 milijona državljanov, ki bodo med 2686 kandidati, med njimi je 361 žensk, izbrali 965 svetnikov in svetnic. Oblasti so včerajšnji dan razglasile za dela prost dan, da bi tako na volišča pritegnile čim več ljudi.
Jordanska vlada je v začetku leta sprejela nov zakon o lokalni samoupravi, s katerim je želela prispeva-
ti k večjemu sodelovanju mladih in žensk na volitvah. V skladu z zakonom so 218 sedežev v občinskih svetih dodelili ženskam, poleg tega pa so volilno pravico z 19 znižali na 18 let, da bi razširili volilno bazo.
Tokratne lokalne volitve potekajo tudi v luči obtožb opozicije pod vodstvom Islamistične fronte akcije (IAF), da skuša vlada prirejati izide volitev. Po navedbah te stranke naj bi prišlo do številnih kršitev, ki bi lahko vplivale na izid volitev. Kot so pojasnili, naj bi se med drugim nekateri volivci lahko registrirali na več vo liš čih.
Trst, Ul. San Lazzaro 13,"S" 040/637025 Videm, Ul. Vitt. Veneto 38/B/2T 0432/229270
Obiščite nas,
pripravili smo posebne cene za vas!
GUČA, FESTIVAL TRUBAČEV
9.8. -12.8.2007 ZADNJA MESTA!
€150 na osebo Mali Lošinj - OTOK ZA VSE
Hotel Aurora 3* HB 11.-18.8.
Od €389 na osebo ŠIBENIK- SOLARIS ZA DRUŽINE
Hotel Andrija 4* HB od 2.9.07,6 dni / 5 noči
Od €280 na osebo M
MEDITERAN, GRŠKI OTOKI, TURČIJA TUNIZIJA,
BOLGARIJA IN SSH. Za AVGUST POSEBNE PONUDBE IN CENEIII lliriko LastMinutecenter www.lastminutecenter.it info@iastminutecenter.it
6
2
Sreda, 1. avgusta 2007
MNENJA, RUBRIKE
/
OGLEDALO
Okultna moč protireformacije
ACE MERMOLJA_
S

V prestižnem hrvaškem tedniku za kulturo Hrvaško Slovo sem bral intervju z znanim hrvaškim odvetnikom in profesorjem prava na zagrebški fakulteti (ne spominjam se več imena) o Carli Del Ponte in o sodišču za vojne zločine v bivši Jugoslaviji. S precej tehničnim besediščem je hrvaški pravni strokovnjak potrdil svoje strinjanje z zakoni, po katerih naj bi obsodili srbske generale za vojne zločine, veliko pomislekov pa je imel glede iste veljavnosti oziroma zakonitosti, ko gre za nekatere hrvaške generale (začenši z Gotovino). Skratka, za srbske voditelje naj bi bile norme, ki sodijo vojne zločine, us-trez ne, za hr vaš ke ne. V pod me ni je bila misel, da hrvaški generali niso izvajali kakih zločinskih dejanj, am pak so vo di li do mo ljub no voj no proti srbskemu agresorju. V tej funkciji niso mogli biti zločinci, ampak osvoboditelji pred agresorjem, ki pa je zaradi lastnega statusa lahko zločinec. Srbski pravnik bi zadevo obrnil na glavo.
Di na mi ka, ki sem jo opi sal, je dobro poznana. Nacionalizem ne priznava lastnih krivic in zločinov. Obširnejši problem pa se mi zdi splošno sprejeta definicija vojnega zločina. V modernih vojnah, ko je večina žrtev med civilnim prebivalstvom, bi mednarodna skupnost potrebovala jasno juridično opredelitev vojnega zločina. Slednja bi pomagala tudi zgodovinarjem in po li ti kom, ki se še da nes, in to tu -di pri nas, kregajo o tem, kdo je bil v pre te klos ti voj ni zlo či nec in kdo ne. Za nekatere so bili npr. povojni po ko li do mob ran cev zlo čin, za druge boleča posledica vojne. Isto velja za fojbe, danes pa za vojne v Iraku, v Afganistanu, na Bližnjem Vzhodu itd. Kraja je npr. na splošno dobro in dovolj jasno priznana. Različne so kazni: nekje te zaprejo, drugje ti odrežejo roko, v tretjem kraju te usmrtijo. Kraja kot kraja pa je definirano dejanje. Vojni zločin pa še vedno ostaja nekaj, kar se spreminja glede na optiko opazovalca. Hrvati še dolgo ne bodo pri zna li last nih voj nih zlo či nov, storjenih v njihovi zadnji vojni. Os-ta li bo do nuj no zlo ali ko la te ral ni spodrsljaji pravične vojne.
Ker sem pri spor nem vpra ša -nju, ki je posledica poletnega branja, bi nadaljeval z drugo temo, ki je prav tako sporna. V zaključku bom skušal najti skupno nit prob-le mov. Naj to rej za pi šem, da je bi -la zame poučna knjiga (prebrana skupaj s časopisi), ki sta jo napisala pisatelj in novinar Corrado Au-gias in italijanski biblicist Mauro Pesce »Inchiesta su Gesu« (Raziskava o Jezusu). Knjiga je tako sestavljena, da Augias razvrsti poglavja, napiše uvod in nato zastavlja specialistu Pesceju vprašanja o Je zu so vi po do bi z iz ra zi to zgo do -vinskega vidika. Cerkev je bila do knjige polemična, zame pa je bila po svoje odkritje. Nisem namreč vedel, da se je časovno precej re-centno razvilo zgodovinopisje, ki ima kot »predmet« svojih raziskav prav Jezusa Kristusa. V zadnjih 150 letih so arheološke in druge iznajdbe (nekatere so tudi čisto sveže) obe lo da ni le vrs to ne po zna nih be -sedil in celo evangelijev o življenju in delu Jezusa Kristusa. K novim pogledom je ob arheologiji prispevala tudi antropologija. Danes zgodovinarji bolje poznajo čas, kraje in navade prostora, kjer je Jezus deloval. Bolj poznano je nadalje nekdanje življenje Židov. Verodostojne-je poznamo (ali poznajo) takratni rimski imperij. Vedno novi kamenčki lahko pomagajo specialistom, da razumejo nastanek in razvoj krščanstva kot posebnega verskega in tudi družbenega gibanja.
Ne bi obnavljal knjige, vendar je bralcu jasno, da so pogledi zgodovinarja, ki ga ne zanimajo transcendentna in strogo verska vprašanja, v marsičem zelo različni od cerkvenih in teoloških, ki utrjujejo božjo naravo Jezusa Kristusa in s tem sebe (cerkev namreč). Osebno mislim, da zgodovinski pogledi in nova dognanja ne izpodbijajo raz-lo gov za ve ro. Na ša ve ra v raz um in po sle dič no v zna nost kot v no sil ko po sled njih res nic je upad la. Sa ma znanost razume sebe kot zmotno in znanstveni svet ne zoperstavlja več samega sebe veri. Znanost nima argumentov ne za vero in ne proti. O tem odločajo drugi faktorji. Prav zato je slabo razumljivo določeno ne zau pa nje, ki ga cer kev še ved no ima do znan stve ne ga sve ta. Na če -lu cer kve je da nes pre cej ri gid ni te -o log Rat zin ger, ki je tes no so de lo -val z Janezom Pavlom II. Slednji je med svojim dolgim papeževanjem imenoval veliko kardinalov. Le ti pa so ime no va li za pa pe ža tes ne ga Woytilovega sodelavca. Ni čudno, če so da naš nji cer kve ni vr ho vi ri -gid ni do mno gih prob le mov, med ka te ri mi so se ve da tudi zgo do vin -ske raziskave o Jezusu.
Zapisana odstavka in temi se zdita dve povsem različni zadevi. V resnici je tako, a le do določene mere. Druži j u namreč neka želja po jasnih in neizprosnih markacijah, ki so značilne za sodobno modernizacijo. Nacionalizmi in interesi nekaterih držav preprečujejo, da bi prišli do globalnejšega konsenza glede do lo če nih vpra šanj, med ka te ri -mi s so tudi vojni zločini in njihova definicija. Nihče noče zapustiti svoje »prave strani«. Prav tako so se naježile cerkve. Islamski integra-lizem prevladuje nad strpnim in di-aloškim islamom. Po svoje je tudi rim sko ka to liš ka cer kev z dve ma pa -pežema naredila zasuk, ki jo oddaljuje od drugega koncila ter od Janeza XXIII. in Pavla VI.
Pred padcem berlinskega zidu se je zdelo, da postaja svet »mehkejši«, po padcu zidu in s pričet-kom nove globalizacije so se zadeve marsikje zaostrile. Ko Bauman piše o likvidni modernizaciji, kjer ni nič več trdno, stabilno, mirno in kjer se vse pre mi ka, me ša, ute ko či -nja, smo priča tudi obratnim pro-ce som. Zdi se, kot da se v te ko či ni reke ponovno utrjujejo in izostru-jejo vere, cerkve in ideologije, ki so se zdele za zmerom mrtve ali vsaj na poti k spremembam. Bistveno je, da v teh procesih ne postavimo prestrogih količkov prav razumu, znanosti, kreativnosti in samospraše-vanju, ki zaobjema tudi nova etična vprašanja. Skratka, paziti je treba na okultno moč protireformacije in to na vseh področjih, kjer se identitete spreminjajo v »vojaško« nas tro je ne dis ci pli ne.
V bistvu gre pri dveh uvodnih vpra ša njih, ki so sad ne po ve za ne -ga branja, tudi za izrazito pristranske poglede na etična in moralna vprašanja. Pri prvem se občemu prob le mu, kot je voj ni zlo čin, zo -perstavlja nacionalni interes. Pri drugemu izraža nezaupanje v znanost ver ski ozi ro ma cer kve ni in te -res. Pot vo di na tanč no v tis ti re la -tivizem, ki ga ostro kritizira prav Benedikt XIII. Tudi znanost potrebuje namreč občo etiko, ki presega ver ske skup nos ti. Za pi ra nje va -se in v lastne dogme (nacionalne, verske ali drugače ideološke) ubija dialog in vzpostavlja razdrobljeni red srednjeveških trdnjav, kjer je imel do ma vsak vi tez ab so lut no moč, ob last in se ve da svoj ne opo -rečni prav. Red je bil sad moči in ne raz um nej še do me ne. Se vra ča mo v trdnjave brez mostov? Je še možen nek skupni prav?
Ace Mermolja
PISMA UREDNIŠTVU
Veliki športni dogodki: Prepotreben drugačen organizacijski pristop
V	zadnjih dveh letih smo v Gorici bili priče dvema športnima manifestacijama, ki prav gotovo presegata standardne okvire vsakodnevnih telesnokulturnih dogodkov. Tu mislim predvsem na komaj zaključeno evropsko košarkarsko prvenstvo Under 20, ki sta ga skupaj priredili mesti Nova Gorica in Gorica ter na lanskoletno italijansko prvenstvo v kolesarstvu za profesionalce (25. junij 2006).
Oba dogodka, vsaj tak je moj osebni občutek, sta šla namreč skozi Gorico, ne da bi za seboj pustila vidnih sledi. Julijsko evropsko košarkarsko prvenstvo je bilo namreč v Novi Gorici mnogo bolj razpoznavno... v našem mestu pa, kljub temu, da so se tu odvijale najvažnejše tekme (polfinale in finale tekmovanja), je do velike manifestacije vladal dokaj pasiven pristop. Isto je veljalo za lanskoletno kolesarsko prvenstvo za profesionalce, ki ga je osvojil svetovni prvak Paolo Bettini. V naše mesto se je ob tisti priložnosti pripeljalo preko tisoč kolesarskih navdušencev. Prišli so iz Veneta, Lombardije, Emilje itd. Gorica pa je dogodek »gostila«. Ob cestah ni bilo gledacev, bifeji so bili zaprti, itd. Pozitivna nota dogodka je bil le celodnevni neposredni televizijski prenos dirke po tretji italijanski mreži (in s tem promocija Goriške), v katerem je dovolj dobro izstopalo območje števerjan-ske občine. S tem v zvezi mi še vedno brenči v ušesu začudenje uglednega italijanskega kolesarja, ko se je pred štartom obrnil na svojega tehničnega direktorja z vprašanjem: »Tu je bore malo domačih gledalcev...?«. Enako se je ponovilo na finalni tekmi evropskega košarkarskega turnirja, ko mi je prijatelj iz Tržaškega dejal: »Pričakoval sem večji odziv«. Če po obeh tekmovanjih prelistamo krajevno časopisje, dobimo občutek, kot da bi se tekmovanja odvijala nekje drugje in ne v Gorici (brez lestvic, posebnih strani, itd.).
V	okvirih teh razmišljanj se samo od sebe vrine vprašanje: »Če ne uspemo aktivno vključiti domača sredstva javnega obveščanja, kako bomo sposobni priklicati pozornost vsedržavnih, oziroma mednarodnih medijskih hiš?«
Poletna športna razmišljanja so v glavnem namenjena prirediteljem tovrstnih športnih dogodkov na Goriškem: v prvi vrsti Co-niju, njegovemu nadvse aktivnemu predsedniku Giorgiu Brandolinu, nato goriški občinski in pokrajinski upravi, oziroma pristojnim od-borništvom za šport.. Občutek obstaja, da so zraven le »formalno«. Tovrstne manifestacije so lahko prava dodatna vrednost za Goriško, oziroma za »Goriško brez meja«, ki zna biti zanimiva v širšem evropskem prostoru ravno iz tega zornega kota. To je ena izmed kart, katero lahko obe Gorici zaigrata, a zaigrati jo morda solidno, odločno in ne mimogrede.
Zaključujem še z evropskim košarskarskim prvenstvom Under 20, oziroma z uvodnim sprejemom na skupnem trgu obeh Goric. Slovenska uradna državna delegacija je bila kakovostno sestavljena, italijanska pa nekako pod nivojem. Morda bi ne bilo napak ob tej priložnosti povabiti v Gorico tudi ministrico za šport Melandrijevo, kar bi dalo dogodku še večjo vrednost. Umestno bi bilo angažirati tudi vladnega podtajnika Miloša Budina. Prepričan sem, da bi se tako iz športnega vidika, kot iz vidika promocije obeh Goric rade volje v prvi osebi ter brez pomislekov vsestransko angažirala.
Izgubljene priložnosti torej. Vendar, da se v prihodnosti, kar je za nas Goričane postal že običaj, ne bomo stalno jokali in stokali, sestavimo na Goriškem organizacijsko skupino, ki bo spremljala, programirala in organizirala tovrstne dogodke. Le v tem je prihodnost, če se postopoma želimo izvleči iz našega zaprtega provin-cialnega okvira. »Brezmejni goriški prostor« je namreč potencial, v katerega bo nujno potrebno vlagati tudi iz tega vidika, saj je ama-terstvo pri velikih kulturnih in športnih dogodkih kvečjemu prazgodovina....
Igor Komel
Od šole do asimilacije
Prepogosto pozabljamo, da je v zakonu št.1012 iz leta 1961 zapisano, da je »identiteta slov. šole njena specifika«, toda politiki skušajo to specifiko izničiti, kar jim dobro uspeva. Ideologiji obeh političnih opcij Slovencev za mejo se načeloma razlikujeta,a njihov cilj je sličen.Medtem, ko katoliška stranka pravi, da smo pred Bogom vsi enaki, nam levo usmerjene stranke ponujajo model o večetničnosti ,skratka »vsi narodi v isti koš«. Politiki skušajo preko šol vplivati na bodoče volilce, ker jim gre za oblast in očitno se ne menijo za korenine in narodno identiteto zamejskih Slovencev. Za šolarje v Doberdobu in na Goriškem postaja izguba narodne identitete pereč problem z velikimi posledicami asimilacije.
Ko sem še obiskoval šolo, so me učili učitelji in profesorji iz vrst partizanov, domobrancev in patrov; a ne glede na predmet so imeli vsi nekaj skupnega - Slovenstvo. Danes učijo zgodovino in zemljepis učitelji in profesorji, ki so se šolali v Italiji in dobro poznajo to plat, zgodovino materinega gnezdeca pa slabo obvladajo. Ker je že nekaj desetletij poučevanje zgodovine in zemljepisa za mejo uganka, je Deželni urad za slovenske šole v Trstu po letu 1998 izdal tri dodatne učbenike za 3., 4. in 5. raz. osn. šole; z naslovi: Moj bližnji svet, Širimo obzorja in Novi časi. Avtorji so bili ljubitelji slovenstva, ki bi radi zapolnili pomanjkljivost znanja in da bi otroci razumeli KDO in KJE so. Pred izdajo teh učbenikov je bilo poučevanje zgodovine in zemljepisa prepuščeno učiteljem »prosto po Prešernu«, ali skoraj nič. S prihodom nove poverjene ravnateljice na večstopenjsko šolo v Doberdob, v šolskem letu 2005-06, so omenjeni učbeniki ostali nedotaknjeni; se pravi prepovedani. Učenci so spoznali vesolje, antična ljudstva in sicer:Sumerce, Fe-ničane, Egipčane, Grke in stare Rimljane. Pozorno sem poslušal otroka, kaj vse ve o zgodovini in vzorno me je prepričeval o pomenu prehrambenih navad starih Rimljanov, o Slovanih-Slovencih pa ni vedel nič. Tragično je, da se za naše učitelje zgodovina Slovencev začne in konča kot s po-narodelo pesmijo: »Oh adijo očka, oh adijo mamca, sestra, brat - zdaj se vidmo zadnji krat.. « in na naših prednikih, ki so morali vedno nekam odhajati »s trebuhom za kruhom«, a mi smo še tu! Zgodovina je sicer potrpežljiva in čaka, toda v tem primeru ne more več čakati. SLORI bi lahko z anketiranjem učencev ugotavljal poznavanje tega področja.
Ko sem spraševal otroka ob koncu 4. razreda o glagolu, me je začudeno vprašal, če je to kaj sladkega. Na žalost ni vedel,da na osnovi glagola gradimo stavek; jaz pa v šolskih zvezkih opažam s prevodom italijanščine - slovenske stavke obrnjene na glavo. Kakšno omadeževanje maternega jezi-ka!Otroka sem spraševal, če zna zapeti katero slovensko narodno pesem in odgovor je bil: nobene. Isto velja za pripovedovanje ali
branje narodnih pravljic; o življenjepisu in trpečem življenju slovenskih pesnikov in pisateljev -spet nič! Učenje predmeta slovenskega jezika je brezčustveno, brezciljno, suhoparno in zdolgočaseno. Nič nas naj ne preseneti, če otrok ne ve, ko zaključi osnovno šolo, kdo je in kje živi. Tako zmedenega otroka se zlahka zavede in vodi. Na naši šoli ni ne duha ne sluha o vzgajanju k samozavesti in svobode (tako naši otroci zamujajo vsaj za dve leti) in o domovinski pripadnosti matični državi in o zdravem patriotizmu, kot se dogaja v Evropi. Vprašljivo je tudi,za-kaj redki dobri učitelji bežijo iz osnovne šole.
Popolna nevzgoja v slovenskem duhu načenja tipologijo tu živečega avtohtonega zgodovinsko prisotnega slovenskega prebivalstva (80%). Vemo, da se je po-služilo zakona 38 za povrnitev priimkov v slovensko obliko samo nekaj desetin občanov Doberdoba, ostali se še vedno podpisujejo s fašističnimi, da skrivajo svoje poreklo. Kakšno ponižanje za 73 Doberdobcev - žrtev vojne!
Tako zadnja desetletja preživijo mladi v začaranem krogu nevzgoje in sicer v kulturno neplodnem delovanju mrtvega vodstva KD »Jezero« (nekoč središče kulture), ki je imelo zadnji občni zbor leta 1989. Šolstvo jim ne nudi zavesti, kulture ni in pika na i je še preobsežen urbanističen načrt iz leta 2006. Če ga zapolnimo, se lahko naseli približno 1100 tujcev (sedaj pribl.1460). Ali nas čaka podobna usoda kot v občini Nabrežina-Devin, ker smo preveč zaupali - oprostite - grobarjem slovenske narodne identitete? Taka je cena sožitja zahtev naših politikov (prvi korak v asimilaciji) proti načelu »enakopravnost narodov« v združeni Evropi.
Roman Gergolet Bonetska 2 34070 DOBERDOB
Pravljično poimenovane
V Dolini smo 18. maja letos slavili poimenovanje slovenskih vrtcev Didaktičnega ravnateljstva Dolina. Naši vrtci nosijo sedaj imena pravljičnih junakov. Ob tej prireditvi smo pripravili tudi spominsko brošuro. S tem pismom bi se radi oprostili tistim, ki niso bili omenjeni v brošuri. Prvo je Društvo Slovencev Miljske Občine, ki je ob tej priliki (kot skozi vse leto) tesno sodelovalo z vzgojiteljicami vrtca Mavrica. Drugič bi se zahvalili gospe Da-nieli in gospe Tanji za ročna dela ter se opravičili Tržaški Kmetijski Zadrugi, sponzorju majčk dolinskega vrtca, za napako v brošuri. Na koncu se zahvaljujemo Zadružni Kraški Banki, ki je omogočila uresničitev naše pravljice.
Starši Pripravljalnega odbora za
poimenovanje vrtcev DR Dolina
Sporočilo uredništva
Bralce obveščamo, da pisma objavljamo v obliki in besedilu, kot so dostavljena uredništvu, in jih ne spreminjamo oziroma popravljamo. Poleg tega sporočamo, da smo zaradi pomanjkanja prostora in vse večjega števila pisem prisiljeni omejiti dolžino pisem na največ 60 vrstic po 70 znakov (vključno s presledki). Omejitev bomo strogo spoštovali in daljših pisem ne bomo več objavljali.
Sporočamo tudi, da nepodpisanih pisem ne objavljamo.
/
ALPE-JADRAN
Sreda, 1. avgusta 2007
3
REZIJA - Pravkar je izšla nova številka revije Naš glas
Odraz živega kulturnega utripa doline pod Kaninom
Časopis izdaja Kulturno društvo Rozajanski dum, ki ga vodi Luigia Negro
Prav te dni je izšla v Reziji četrta številka šestmesečnika Naš glas, ki ga izdaja kulturno društvo Rozajanski dum. Časopisje napisan v italijanščini, vse več prostora pa ima v njem tudi rezijanščina. V domačem jeziku so nekatera obvestila, številni vložki z ljudskimi pregovori, poezije in nekatere vesti, v rezijanščini je vsa zadnja stran, posvečena najmlajšim (Otroški kotic). V časopisu se torej odraza kulturno delovanje v dolini pod Kaninom, obenem je tudi priložnost za predstavitev bogastva rezijanske kulture in za razmišljanje o aktualnih vprašanjih.
V	svojem uvodniku Luigia Negro, odgovorna urednica časopisa, vabi bralce, naj gledajo v bodočnost z zaupanjem in jih opozarja, da je zakon za slovensko manjšino, ki se piše na deželi FJK namenjen tudi Rezija-nom. Podobno kot se je zgodilo za prejšnja vsedržavna zakona 482 in 38, ki nista nič vsilila Rezijanom, kvečjemu sta jim ponudila nekatere priložnosti za kulturno rast in ekonomski razvoj.
V	notranjosti časopisa je objavljen tudi natančen in pregleden seznam vseh pobud, ki so jih v treh občinah Trbiž, Nabor-jet-Ovčja vas in Rezija uresničili od leta 2001 do današnjih dni s sredstvi iz zakona 38, namenjenih razvoju slovenskih občin iz videm-ske pokrajine (člen 21). Iz te postavke so prejela nekaj sredstev tudi kulturna društva iz Rezije, ker so se pač tako odločili na kanalski gorski skupnosti. In med prejemniki so vsa društva, od Rozajanskega duma, ki mu predseduje sama Luigia Negro, do moškega pevskega zbora Canin predsednika Sergia Chineseja, ki se je na avdicijah pred kratkim zaganjal proti vključitvi Rezije v deželni zakon za Slovence. V časopisu je tudi intervju s predsednikom Gorske skupnosti Ivom del Negrom, ki med drugim poudarja, da so zaščitni zakoni za jezikovne manjšine velika pridobitev na vsedržavni ravni in tudi za Rezi-jane, saj so dobili dodatne možnosti rasti.
Na prvi strani se začne zanimiv intervju s profesorjem Aleksandrom Duličenkom, ki predava na univerzi v Tartuju v Estoniji in se že vrsto let ukvarja z rezijanščino. Med drugim je nasledil prof. Tolstoju v pripravi za objavo rezijanskega slovarja Baudouina de Courtneya, na katerem so kasneje veliko delali tudi v Ljubljani, v prvi vrsti prof. dr. Milko Matičetov, a na Akademiji znanosti in umetnosti še čaka na objavo.
Posebno zanimivje tudi članek, posvečen toponimom. Na podlagi Merkujeve knjige o toponomastiki v Terski dolini je bila narejena primerjava s krajevnimi imeni v Reziji iz katere izhaja, da so zelo številna tista, ki se pojavljajo tako v terski kot rezijanski dolini, kar potrjuje, da gre za isto jezikovno osnovo.
Zanimivje tudi prispevek Luigia Palet-tija, ki opozarja na nedoslednosti Pokrajine Videm. Le-ta je pred meseci poslala otrokom v Reziji lep barvni letak z vabilom, naj gojijo svoj rezijanski jezik. Prva nedoslednost zadeva pisavo, saj Pokrajina ne upošteva uradne pisave, ki jo je Občina Rezija sprejela v devetdesetih letih na podlagi študije univerzitetnega profesorja Steenwijka, študijo pa je financirala sama Pokrajina, pravi Paletti. V prvem Strassoldovem mandatu jo je sicer upoštevala, sedaj pa se opira na samozvane domače »izvedence«, učitelji in učenci na šoli so pa v zmedi, ker ne vedo, kako naj pišejo. Na istem letaku je tudi napisano, daje »Republika Italije z zakonom 482 uradno priznala rezijanščino«. To pa je prava dezinformacija, pravi Paletti, ker je v obeh zakonih govor o slovenskem jeziku, po drugi strani, ugotavlja, če je že rezijanščina uradno priznana, zakaj toliko polemik in slabe krvi na avdicijah na deželi?
Uredniki revije Naš Glas, ki izhaja na 16. straneh majhnega formata, so želeli ponuditi bralcem kulturno bogato revijo, hkrati pa tudi živo ogledalo, v katerem se lahko sami Rezijani vidijo. In to jim je tudi tokrat uspelo. Naš glas poroča o številnih pobudah in dejavnostih, ki so potekale v dolini, in pri tem ima posebno mesto 40-letnica turističnega društva pro-loco. Predstavlja tudi rezijanske ljudi, tokrat brušača Marcellina Let-tiga, zavednega Rezijana, ki se je med vojno boril s partizani, po vojni pa je odšel iz doline pod Kaninom, se ustavil v Toskani, v mestu Arezzo, kjer še živi in dela.(jn)
t
Na fotografiji desno naslovna stran rezijanskega časopisa, na sliki zgoraj njegova odgovorna urednica in predsednica Kulturnega društva Rozajanski dum Luigia Negro
nm
DEŽELA - Stališče predsednika odbora
Illy: Evroregija bo nastala tudi brez pristanka Slovenije
TRST - Evroregija se lahko rodi tudi brez Slovenije. Tako razmišlja predsednik Furlanije-Julijske krajine Riccardo Illy, ki pravi, da bodo podpisnice sporazuma o ev-roregiji vsekakor počakale na odgovor Slovenije. Časovni termin, ki so si ga zadale, je bil konec julija in je torej zapadel včeraj. Sporazum o evroregiji so v Vili Manin v Passa-rianu, poleg FJK, podpisali še Veneto, avstrijska Koroška in hrvaška Istrska županija.
Illy je na spletni strani deželne uprave poudaril, da je Slovenija glede pristopa k evroregiji posredovala nekaj izgovorov. Glavni je bil, da je treba najprej končati delo v zvezi s projektom Interreg Matrioška. »Očitno hoče biti Slovenija "lepa zvezda" med ostalimi, zato tudi njena zahteva, da bi v ev-roregijo pristopile avstrijska Štajerska in nekatere hrvaške mejne dežele,« je poudaril še predsednik De-
Riccardo Illy
kroma
žele. »Mi pa smo prepričani, da je treba evroregijo oblikovati z deželami, za katere je sodelovanje že skoraj vsakodnevna navada in v katerih igrajo narodne manjšine povezovalno vlogo. Med državami podpisnicami sporazuma o evroregiji obstaja institucionalno, ekonom sko, kul tur no in druž be no so -delovanje. Zato smo predlog Slovenije odklonili, ker je po našem boljše, da se sodelovanje prične z jedrom, v katerem je to sodelovanje
ustaljeno, za naprej pa bomo lahko vi de li,« je na splet ni stra ni Fur -lanije-Julijske krajine poudaril še Illy.
Dejal je tudi, da podpira prizadevanja za rojstvo Demokratske stranke, vanjo pa ne bo pristopil. Ima se za podjetnika, ki je začasno »izposojen« politiki, zato se bo po izkušnjah v politiki vrnil v podjetništvo. Kot vodji deželne politične koalicije se mu ne zdi primerno, da bi pristopil v kakršno koli stranko.
Il ly ja skrbi po da tek iz ne ka te -rih javnomnenjskih raziskav izhaja, da si kar 80 odst. Italijanov želi na čelu države močno osebnost, kar bi prej ali slej mor da od pr lo pot diktaturi. To se po njegovem dogaja v Rusiji in na Kitajskem, čeprav o tem zaradi gospodarskih interesov nihče ne rad govori. Predsednik deželnega odbora je tudi prepričan, da je treba v Italiji čim prej korenito spremeniti volilna pravila.
PALMANOVA - Več očividcev je zabeležilo nenavaden pojav
Meteorit padel v Slovenijo ali na polje v furlanski nižini?
Prizori, podobni tistemu, ki se je v sredo, 25. julija okrog poldne prikazal marsikomu nad Slovenijo in našimi kraji, so prava redkost. Pojavijo se le nekajkrat na leto po svetu: pri nas je to nedvomno dogodek desetletja. Izjemno svetel, bleščeče srebrn meteor se je prikazal številnim očividcem vse od severa do juga Slovenije, Hrvaške in seveda Italije. Meteor, ki je zagorel ob vstopu v ozračje, je najverjetneje kamnitega izvora, po ocenah pa naj bi bil velik približno kot hladilnik, morda tudi več. Ostankov še niso našli, saj ljubiteljski astronom Javor Kac pravi, da morajo najprej zbrati dovolj fotografij, posnetkov in podatkov. Glede na njegovo svetlost ocenjujejo začetno maso telesa pred vstopom v atmosfero na vsaj 100 kg, od katere naj bi na tla padla le stotina, kar predstavlja dober kilogram.
Ko sem se v sredo peljala po avtocesti v smeri Benetke - Trst sem bila pri Palmanovi tudi sama priča dogodku. Nebesno telo j e tik nad moj o glavo - v optični višini enega drevesa in navideznem premeru pol metra - švignilo proti des-
Primer padajočega meteorita
ni strani cestišča v smer bližnjega polja. Če se ostanki res nahajajo tam, ali je bil padec le navideznen še ni znano. Po besedah Javorja Kaca je namreč meteor letel tik nad obzorjem, kar je izgledalo zelo blizu, v resnici pa naj bi bilo v višini 100 km od nas. Če je na tla pristal v Beli Kra-
jini ali na naših tleh, ostaja še velika uganka, za katero upamo, da bo v kratkem našla odgovor. Če je kdo bil dogodku priča tudi sam, lahko svoje pričevanje označi na spletni strani www.vesolje.net, kjer pobli-že proučujejo nastali misterij.
Tjaša Dornik
LJUBLJANA
Umrl je veleposlanik Marko Kosin
Zadnjikrat sva se srečala ob koncu junija, na proslavi dneva državnosti v Ljubljani. Veleposlanik Marko Kosin je bil živahen kot običajno, s tistim prijetnim nasmeškom na ustnicah, ki je označeval njegovo življenjsko in diplomatsko delo. Bil je, kot je o njem napisal v uvodnih mislih njegove knjige o italijansko-slovenskih odnosih Rudi Čačinovič, »veleposlanik z obrazom«, kar je v tem poklicu pravzaprav redkost. Bil je tudi zelo prijeten sogovornik, prijazen, ustrežljiv in odprt do sogovornikov.
Marko Kosin je umrl včeraj zjutraj v 77. letu starosti v Kliničnem centru v Ljubljani. Ob koncu prejšnjega tedna gaje med poletnim obiskom pri sinu v Izlakah zajela slabost in odtlej si ni več opomogel.
Vse njegovo življenje je bilpo vezano na diplomacijo. Z njo se je začel ukvarjati v prvih povojnih letih, takoj po dokončanem študiju; služboval je doma in po svetu, velik del njegovega življenja pa je bil povezan prav z odnosi z Italijo. Bil je eden izmed jugoslovanskih pogajalcev v priparvi osimskega sporazuma in na to delo se je vedno spominjal kot na zelo težko in zahtevno obdobje. Kmalu zatem, v začetku osemdesetih let, je bil jugoslovanski veleposlanik v Rimu, kjer je vložil veliko truda v vprašanja povezana s slovensko manjšino; nekatera je rešcil, vendar za kaj več čas še ni dozorel.
Ob osamosvojitvi Slovenije se je takoj vključil v dejavnost ministrstva za zunanje zadeve in že v prvih dneh samostojnosti nove države je slovenski diplomaciji vtisnil svoj pečat. Sodeloval je pri dolgih in težkih pogajanjih za mednarodno priznanje Slovenije, med drugim na zahtevnem goriškem srečanju sredi januarja 1992, ko je Italija zagrozila, da Slovenije ne bo priznala, če slednja ne bo sprejela tripartitnega sporazuma o manjšinah. Vendar je Slovenija takrat vztrajala, Italija pa je morala kloniti pred enoglasno odločitvijo vseh ostalih članic Evropske unije.Imenova-nje Marka Kosina za prvbega slovenskega veleposlanika v Rimu je po tem njegovem delu postala povsem naravna izbira; sodeloval je pri pomembnih odločitvah, med drugim pri pripravi Oglejskega sporazuma, ki pa ga je takratni predsednik vlade Janez Drnovšek zavrnil. Kosin te odločitve ni sprejel in je raje odstopil; vseskozi je bil prepričan, da je šlo za dober sporazum, ki Slovceniji ne bi škodoval, ampak bi le pospešil njeno vključitev v Evropsko unijo; čas je pokazal, daje imel prav.
Po tem dogodku se je umaknil, vendar je še vedno sodeloval z ministrstvom, obenem pa je na univerzi znanje prenašal na mlade rodove.
Poznali in cenili smo ga tudi pri nas, kajti na manjšino je bil vseskozi navezan; ves ta čas je Slovencem v Italiji pripadal kos njegovega srca. Dolgujemo mu hvaležen spomin, svojcem pa izrekamo občuteno sožalje.
B.Br.
4
Sreda, 1. avgusta 2007
ALPE-JADRAN
/
ZAGREB - Izjave hrvaškega premierja za hrvaško tiskovno agencijo
Ivo Sanader: »Slovenija ni dala pobude, je le odgovorila«
Hrvaška naj bi že septembra 2005 predlagala mednarodno arbitražo
LJUBLJANA - V kabinetu predsednika vlade Janeza Janše se za STA niso podrobneje odzvali na današnjo izjavo hrvaškega premiera Iva Sanaderja, da Ljubljana Zagrebu ni posredovala nove pobude za rešitev vprašanja meddržavne meje, ampak je zgolj odgovorila na dve leti star predlog Hrvaške. Povedali so le, da pričakujejo »skorajšnji odgovor Hrvaške na slovensko pobudo«.Sanader je danes v Splitu izjavil, da Slovenija Hrvaški ni posredovala nobene pobude glede določitve meddržavne meje, ampak zgolj odgovor na predlog, ki ga je Zagreb Ljubljani poslal že pred dvema letoma. V njem je Hrvaška predlagala, da se državi obrneta na neko mednarodno pravno telo, saj se vprašanje meje na morju v Piranskem zalivu rešuje že 16 let, tako da je očitno, da dvostranske rešitve niso možne. Po besedah Sanaderja je Zagreb v Ljubljano takrat ob soglasju vseh opozicijskih strank poslal uradni predlog, zdaj pa so iz Slovenije »prišli nekateri odgovori«.
Zunanji minister Dimitrij Rupel je minuli teden v Bruslju potrdil, daje Slovenija pripravila pobudo za ureditev odprtih vprašanj s Hrvaško, vendar pa o vsebini dokumenta z oznako strogo zaupno ni želel govoriti. Minister ta-
ko ni želel komentirati navedb televizije POP TV, da naj bi Ljubljana Zagrebu med drugim ponudila posredovanje tretje strani pri reševanju vprašanja meje, in sicer da naj bi za posrednika predlagala francoskega pravnika Roberta Badinterja oziroma sodišče, ki ga ta vodi v okviru Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse).
Premier Janša je na ponedeljkovi novinarski konferenci sicer povedal, da slovenska vlada še čaka na odgovor Hrvaške na slovensko pobudo o reševanju odprtih vprašanj, obenem pa dodal, da odgovor pričakujejo kmalu. Glede pobude je dejal, daje »celovita in se dotika vseh ključnih odprtih vprašanj«. »Avgusta in septembra bo jasno, ali bo mogoče storiti korake naprej,« je napovedal premier, ki z optimizmom glede na prihodnost pobude, a priznava, da je nemogoče vnaprej reči, da bo uspešna.
Hrvaški premier naj bi slovenski strani septembra 2005 kot način reševanja vprašanja meje na morju med Hrvaško in Slovenijo predlagal mednarodno arbitražo, in sicer pred Mednarodnim sodiščem za pravo morja v Hamburgu ali Meddržavnim sodiščem v Haagu. (STA)
Hrvaški predsednik vlade Ivo Sanader
ansa
Kamnita plošča z omembo »Rundiktov« verodostojna priča o dvatisočletni zgodovini
RODIK- Tudi letos je bil vaški praznik- opasilo, ki poteka zadnji vikend v juliju v Rodiku, ki šteje blizu 300 prebivalcev, nadvse živahno. Uvod v Rodiško opasilo je bila že pred tednom dni komemoracija pred spomenikom padlim v NOB. Tokrat pa sta krajevna skupnost in Turistično društvo Rodik pripravila ples za mlade, v okviru Štrekljevih večerov pa so predstavili knjigo Božidarja Premrla Turni, teri, lajblci, preslice...-Po ne delj ski sve ti ma ši so po de li pri -znanja in nagrade v akciji Moja de-že la, sle dil je naj bolj sve čan do go dek, ko je vas do bi la od li tek 2000 let sta -re kam ni te plo šče, ka te re iz vir nik hra ni Mu zej zgo do vi ne in umet nos -ti v Trstu. Re pli ko plo šče, ki pri ča o dol gi zgo do vi ni va si, sta iz ro či la nekdanja Rodičana Miroslav Klun iz Šmarij pri Sežani, predsednik Obrtne zbornice Slovenije in nekdanji sežanski župan in Živoj Race,predsed-nik KS Rodik. V varstvo in hrambo pa sta jo prev ze la pred sed ni ka KS in TD Viljan Sluga in Iztok Race.
Za mi sel, da bi Ro di ča ni do bi li kopijo originala kamnite plošče iz flišnega peščenca z latinskim napisom iz sredine 1. stoletja z omemb-no Rundiktov (nekdanjih prebivalcev Rodika, ki so živeli na hrubu Ajdovščina nad današnjo vasjo), ki je bila najdena 1842 leta v Materiji, sedaj pa jo hrani tržaški muzej, se je porodila ugled ne mu do ma če mu gos til ni -čarju Alojzu Mahorčiču ob prebiranju knjige Rodik med Brkini in Krasom. V zelo kratkem času jim je uspelo ob pomoči Miroslava Kluna in direktorja tržaškega muzeja Adriana Du gu li na na re di ti od li tek ori gi na la. Klun, ki je po no sen, da je po ro du Rodičan, je predstavil prehojeno pot do replike kamna, ki govori o sporu v posestvi med Rundikti in rimskim veljakom. Na kamnu je napis v latinščini: »To cesto, ki jo je (kot mejo) začrtal stotnik Atij na podlagi razsodbe Avla Plavtija, legata cestarja Klavdija, kasneje pa je bila od Rundiktov prenesena v posest Gaja Le-kanija Basa, je po ukazu cesarja Klavdija (na teranuu ponovno določil in) obnovil stotnik prve legijske kohorte Lucij Rufelij Sever.« Klun je pojasnil, da je v Italiji prepovedano kopiranje arheoloških najdb, zato pa so zakon interpretirali tako, da to ne velja za stare najdbe in so ob pomoči direktorja muzeja Dugulina, Mar-
Na fotografiji prevzem kopije kamnite plošče iz starorimskega obdobja, ki bo poslej pričala o dolgi zgodovini
ok
NEW YORK
V Slovenijo prihaja nov
»VI •
veleposlanik
NEW YORK - Ameriški predsednik George Bush je pred dnevi za novega veleposlanika ZDA v Sloveniji predlagal poslovneža slovaškega rodu iz Virginije Vincen-ta Obsitnika, ki bo v primeru potrditve nominacije v senatu septembra nasledil Thomasa Robertsona. Obsitnikova nominacija je trenutno v senatnem odboru za mednarodne odnose, zaradi kongresnih počitnic, ki trajajo ves avgust, pa se bo o njej najverjetneje odločalo šele septembra.Obsitnik z magisterijem na American University v Was-hingtonu je do lanskega leta sodeloval v Komisiji za ohranitev ameriške dediščine na tujem, v katero je bil imenovan skupaj z ameriškim Slovencem Avgustom Pustom iz države Ohio.
Na slovenskem veleposlaništvu v Washingtonu predloga ne komentirajo, ker gre za zadevo, ki se tiče neposredno prestolnic, poleg tega pa proces potrjevanja še poteka. Po doslej dostopnih informacijah Obsitnik Slovenije še ni obiskal, velja pa za osebo z izjemno dobrimi zvezami v Washingtonu. Pred imenovanjem za kandidata za položaj veleposlanika v Sloveniji je Obsitnik opravljal položaj podpredsednika mednarodnega razvoja pri korporaciji Litton/PRC s sedežem v McLeanu v zvezni državi Virgini-i. Podjetje ponuja znanstvene, inženirske in informacijske rešitve za stranke iz javnega sektorja. Krovna skupina Litton Information System Group (ISG) zaposluje več kot 8000 ljudi v 150 uradih po ZDA in je ena od 10 največjih pogodbenic ameriške vlade.
Obsitnik je bil pred tem predsednik Oddelka za sistemski razvoj pri korporaciji Unisys/Loral, ki med drugim razvija elektronske sisteme za ameriško vojsko. V svoji dolgoletni karieri je Obsitnik, diplomant ameriške mornariške akademije, služboval tudi pri računalniškem podjetju IBM, kjer je bil direktor proizvodnje za Latinsko Ameriko.
Obsitnik se je doslej zelo izkazal z zbiranjem denarja za republikansko stranko in njene kandidate. Po podatkih zvezne volilne komisije od leta 2000 naprej izdatno finančno podpira republikansko stranko. (STA)
cia Viduli in Viviane Defar uspeli dobi ti od li tek ome nje ne plo šče, ki ga štejejo za enega najpomembnejših dokumentov rimske dobe, ki govori o prvi omembi Rodika. Domačini so gospe Defar v zahvalo izročili knjigo o Rodiku. Rodičani pa se bodo od-lo či li, kam bo do ome nje no plo ščo postavili in jo umestili na vidno mesto kraja ter jo ob letu osorej, ob prihod njem Ro diš kem opa si lu, pre da li v uporabo oz. na ogled domačinom, tu ris tom in obis ko val cem.
Pred sed nik ro diš ke ga TD Iz tok Race pa je podelil priznanja in nagrade v tradicionalni akciji Moja dežela- lepa, čista in urejena. Urejenost vasi in druge kriterije v turistični akciji je ocenjevala tričlanska komisija (Boris Ivančič, Štefka Novak Žni-darčič in Jerneja Rodica). Najboljšim v posameznih kategorijah so podeli li kot na gra do roč no de lo (le se ne ro že), ki jih je iz de lal An ton Gran dič -- Tone Anžinov iz Dan pri Divači. Vas i e dobila 9 točk od 10. možnih. Najlepša hiša je Rodik 39 (družina Godina), nagrado za detajle (ohranjevanje tradicionalnih elementov) sta prejeli družini Race in Makuc, najlepše ocvetličene balkone imajo v Rodiku na št. 43 (Bernetič), 57 (Bub-nič) in 47 (Dujmovič), najlepša ulica pa je že tretjič zapored bila Pla-jnr (pri cerkvi).
LJUBLJANA - Zaradi škode, ki jo povzročajo rejcem drobnice
Odstrel volkov
Več skupin volkov se nahaja na območju Primorske in Notranjske
LJUBLJANA - Medtem ko so volkovi lani na območju države pokončali 544 glav drobnice, se je ta številka po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije samo na primorskem in notranjskem lovsko-upravljavskem območju med majem in julijem povzpela na 398. Agencija RS za okolje je tako pred tednom dovolila izredni odvzem dveh volkov, in sicer do 15.
septembra, čeprav so v sežanski enoti zavoda za gozdove predlagali odstrel treh volkov. Rejci drobnice dvomijo, da bo tak ukrep odpravil njihove te-žave.»Izjemni odvzem z odstrelom vsaj dveh volkov iz različnih skupin je edina možnost za rešitev nastale situacije in ne škoduje ohranitvi ugodnega stanja populacije volka v Sloveniji,« svojo odločitev za izredni odvzem dveh volkov utemeljujejo na Agenciji RS za okolje. Izjemni odvzem volka, pri čemer odstrel vodeče volkulje ni dovoljen, velja do sredine septembra, in sicer za 24 lovskih družin na primorskem
in notranjskem lovsko-upravljavskem območju.
Po ocenah Zavoda za gozdove Slovenije je sicer na območju Primorske in Notranjske več skupin volkov, ki povzročajo škodo na premoženju ljudi, pri čemer so volkove v jutranjih urah opazili tudi v bližini pašnikov in hlevov. O več tropih volkov, ki se potikajo po Krasu, je prepričan tudi predsednik Društva rejcev drobnice Krasa in Istre Evgen Gerželj, ki so mu volkovi pokončali 30 živali v 500-glavi čredi. »Kaže, da je volkov vedno več. Rejci drobnice smo se skušali zavarovati z višjimi ali električnimi ograjami, psi in osli med drobnico, a brez uspeha,« je poudaril za STA. Sam dvomi, da bo izredni odvzem odpravil težave rejcev drobnice. »Določiti bi morali območja, kjer bi volkove tolerirali in predel, kjer bi bil odstrel stalen, npr. na Krasu,« je pojasnil.
Kot je zapisano v strokovnem mnenju za odstrel velikih zveri v letu 2007, ki so ga pripravili na zavodu za
gozdove, v Sloveniji živi med 70 in 100 volkov. Ti so lani v 174 škodnih primerih pokončali 544 glav drobnice, dve govedi in psa ter povzročili za slabih 89.000 evrov škode. Število škodnih primerov je v porastu in je bilo lani, ko so izstopala notranjsko, primorsko in ko-čevsko-belokranjsko območje, najvišje v zadnjih 13 letih, škoda zaradi napadov volkov pa je bila višja leta 2002, ko je znašala skoraj 150.000 evrov.
Uradni podatki kažejo, da so leta 2005 v Sloveniji opravili šest izrednih odstrelov volkov, lani pa 10. Agencija RS za okolje je letos izdala šest dovoljenj za odstrel sedmih volkov, a po podatkih zavoda za gozdove do 30. julija ni bil odstreljen noben volk. Trenutno sta veljavni še dve dovoljenji za odstrel treh volkov, so za STA pojasnili na ministrstvu za okolje in prostor. Zavod za gozdove je sicer ob naraščanju populacije v strokovnem mnenju za četo 2007 predlagal redni in izredni odstrel 15 volkov. (STA)
IZ
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it
5	Sreda, 1. avgusta 2007
APrimorski
~	dnevnik
TRST	/
PETI KORIDOR - Srečanje v dvorani SKD Gruden
V Nabrežini ne odklanjajo železnice,
v«	v	••
pogrešajo pa točne informacije
Prireditelj je bila levosredinska koalicija, napetost v dvorani in kritike na račun Retove uprave
V Devinu-Nabrežini ne odklanjajo nove hitre železnice, močno pa pogrešajo uradne informacije, kijih ni. Ne od De že le in zlas ti ne od Ob či ne Devin-Na bre ži na, ki je bi la pri tem vprašanju doslej praktično odsotna. Njenih predstavnikov tudi ni bilo na ponedeljkovem zelo dobro obiskanem srečanju (udeležilo se ga je več kot sto ljudi), ki ga je domača leva sredina pri-re di la v dvo ra ni Igo Gru den v Na bre -žini. Hvalevredna pobuda opozicije, ki pa ne mo re od teh ta ti tu di in sti tu ci o -nalne vloge občinske uprave.
Začetek srečanja ni bil ravno spodbuden. Ljudje so prišli v dvorano s pričakovanjem, da bi takoj izvedeli, kaj se bo dogajalo pod njihovimi hišami, kakšne bodo odškodnine in po dob no. Bi li so raz oča ra ni, ker so mnoga vprašanja - vsaj na začetku -ostala brez odgovora. Da bi se skupščina skoraj prelevila v vsesplošno pre-re ka nje, pa je pos kr bel tu di Fa bi o San -torini, izvedenec za promet in prevoze ter konzulent deželne uprave. S ponesrečenim nastopom je udeležencem srečanja očital, da so egoisti in da jih zanima le usoda lastnih »hišic«.
Že med nastopom predstavnika italijanskih železnic Maria Golianija (o njem poročamo na drugem mestu) se je sre ča nje vr ni lo na nor mal ne tire. Vzdušje je bilo sicer vseskozi nape to, a vsaj ni bi lo več pre re kanj in upa danj v be se do. Du ho ve je pre cej umiril tudi vodja diskusije Luciano Ceschia, ki je pozval navzoče, naj tehnike in izvedence sprejmejo kot take in ne kot sovražnike.
Poleg Golianija in Santorinija so prireditelji povabili Carla Fortuno iz ka bi ne ta de žel ne ga od bor ni ka Lo do-vica Sonega ter Uberta Drossija Fortune, predsednika deželne komisije za promet in prevoze. Fortuna je pojasnil zlasti mednarodni okvir, v katerem se je rodila zamisel za gradnjo nove železnice. Glede nedavnega italijan-sko-sloven ske ga do go vo ra, ki sta ga v Rimu podpisala ministra Antonio Di Pietro in Janez Božič, je dejal, da so v Sloveniji v zadnjem času evropsko usmerjene sile prevladale nad naciona-lis tič ni mi.
Santorini, ki je s svojimi uvodni-
OBČINA TRST - Jutri
mi besedami raburil poslušalce, je bil v drugem posegu bolj prepričljiv in zanimiv. Promet tovornjakov v tržaški pokrajini narašča iz dneva v dan in našemu območju prinaša le težave in ne-všeč nos ti. No va že lez ni ca bo po nje -go vem moč no zmanj ša la tran zit ni prehod kamionov, od nje pa bo gospodarske koristi imelo tržaško pristanišče.
Drossi Fortuna je izrazil prepričanje, da železnica pod tunelom predstavlja najmanjše ekološko tveganje. No va pro ga na povr ši ni bi po nje go -vem pri za de la Kra su ogro mno ško do, tudi zato, ker je to razmeroma majhno območje že zasičeno z avtocesto, naftovodom in bencinovodom, železnicami in elektrovodi. Problem je, da prizadeto prebivalstvo o tem ni informirano, zato so strahovi iz Grudnove dvorane popolnoma upravičeni, je dejal deželni svetnik.
Za učin ko vit po seg je pos kr bel Maurizio Rozza, občinski svetnik leve sredine in predstavnik Zelenih. Citiral je določila Evropske unije in t.i. Agendo 21, ki obvezujejo javne uprave, da informirajo prebivalce o velikih javnih delih, prometnicah in infrastrukturah. Deželna uprava je glede že lez ni ce Be net ke-Trst vso po zor -nost na me ni la po go vo rom z ob či na -mi Južne Furlanije in tržiškega območja, tržaško pokrajino pa je popolnoma zanemarila. Za to pa nosijo odgovornosti tudi tukajšnje občine, ki bi morale od pristojnih zahtevati dokumente in uradne papirje.
Da je Občina Devin-Nabrežina doslej pasivno spremljala potek dogajanj, so po uda ri li za stop ni ki opo zi ci -je Adriano Ferfolja, Massimo Veronese in Igor Gabrovec. Navezali so se na zadnjo sejo občinskega sveta, na kateri je župan Giorgio Ret po mnenju leve sredine ubral neke vrste strategijo molka, ki je popolnoma nerazumljiva. »Opozicija bi raje videla, da bi takšna srečanja priredila Občina kot in sti tu ci o nal ni za ščit nik in te re sov vseh občanov,« je dejal Gabrovec. Po velikem šmarnu bo novo javno srečanje, na katerega bodo spet povabili tudi Reta.
Sandor Tence
Izredna seja
Zahteva desne sredine, razprava o upravljanju pristanišča
V noči med četrtkom in petkom, po zadnji občinski seji pred poletnim premorom, so se tržaški občinski svetniki poslovili in si voščili prijetne po čit ni ce. Po na po ve dih bi se mo ra li vrniti v občinsko dvorano šele tja sredi septembra. Takrat še niso vedeli, da jih bo pot spet privedla v občinsko palačo mnogo, mnogo prej. Že jutri...
Predsednik tržaške mestne skup-šči ne Ser gi o Pa cor je na mreč za jut ri sklical izredno sejo občinskega sveta. Izredno sejo je v ponedeljek na podlagi 47. člena občinskega statuta zah-te va lo enajst svet ni kov des no sre din -ske večine, predstavnikov Forze Italia, Naci o nal ne ga zavez niš tva, UDC in republikanske stranke. V zahtevi, ki so jo vzeli v poštev na včerajšnji seji načel ni kov svet niš kih slu pin, so za pi sa -li, da bi morali na izredni seji razpravljati o »upravljanju pristaniških območij v Trstu.«
Tr žaš ki des ni ci očit no ne gre v račun osnutek novega protokola z državno vlado, s katerim naj bi deželna
vlada Furlanije-Julijske krajine nameravala premestiti drugam nekatera območja prostega pristanišča, poleg tega pa naj bi pos ta la pris toj na za iz da -jo pristaniških koncesij.
Po mnenju tržaške desne sredine naj bi se predsednik dežele Riccar-do Il ly na ta na čin spet sku šal »po las -ti ti« tr žaš ke ga pri sta ni šča, po tem ko naj bi se ga »po las til« že za ča sa svo -jega županovanja v devetdesetih letih prejšnjega stoletja.
Zanimivo pa je dejstvo, da zahteve po izredni občinski seji niso podpisali svetniki Dipiazzove liste. Svoje mnenje bodo izrekli šele na skupščini, so napovedali.
Jutrišnja občinska seja se bo začela opoldne. Po razpravi o upravljanju pristaniških območij v Trstu bo govor še o odnosu med državno vlado in združenjem italijanskih občin Anci glede sredstev, ki naj bi jih iz državne blagajne prenesli občinam ob nameravanem znižanju davka na ne-pre mič ni ne Ici.
Ponedeljkovega srečanja v dvorani SKD Igo Gruden v Nabrežini se je udeležilo veliko ljudi
kroma
DEVIN-NABREŽINA - Nova hitra železnica
Vižovlje in nabrežinski Senik najbolj problematični točki
Nova železnica med Ronkami, Trstom in naprej do Divače bo v glavnem tekla v tunelu. To je svoj čas povedal deželni odbornik Lodo-vico Sonego in to je na ponedeljkovem srečanju v Nabrežini potrdil inženir Mario Goliani (na sliki Kroma skupaj z Lucianom Ceschio, ki je vodil razpravo), ki v sklopu železniškega podjetja RFI (Rete ferroviaria italiana) odgovarja za infrastrukture in mednarodne projekte. Njegovo izvajanje so iz občinstva pogostoma prekinili z medklici in tudi z negodovanjem, tako da se je poročilo spremenilo v odgovore na vprašanja. Napetost v dvorani je bila še kar velika, počasi pa je popustila, tako da je Goliani lahko brez težav končal svoj poseg.
Hitra železnica bo prestopila mejo med doberdobsko in na-brežinsko občino na širšem območju Moščenic pri Sabličih, nakar bo šla v tunel pod Grmado in stopila na plan v dolini Senik pri Na-brežini kamnolomi. Tu bo na odprtem tekla približno 250-300 metrov (Goliani je bil še kar splošen), nakar bo šla spet v predor v smeri Proseka in nato Trsta. Tunel bo skoraj v celoti tekel pod traso sedanje avtoceste, druga občutljiva točka, poleg Senika, pa bodo Vižovlje.
Prav v tem naselju se bo proga najbolj približala hišam. Tekla bo 60 metrov pod zemljo, kar po mnenju inženirja državnih železnic ne bo ustvarilo nobenih težav ne ljudem in niti zgradbam. Varnostna točka za vrtanje tunela in za hrup, ki ga povzročajo vlaki, naj bi bila namreč 20 metrov pod zemljo.
Železnica se bo v nadaljevanju trase pod avtocesto tudi približala nekaterim stavbam pri Slivnem in tu-
di staremu delu Nabrežine, kjer bo tunel (vedno pod avtocesto) tekel 40 metrov pod zemljo. Goliani je vsekakor večkrat ponovil, da načrt proge še ni dokončen in da so projektanti v primerjavi s prvim osnutkom iz leta 2003 upoštevali pripombe lokalnih uprav.
Za Senik smo na srečanju izvedeli za novost, ki ni postranskega pomena. Tovornjaki, ki bodo z gradbišča prevažali izkopni material, se bodo namreč direktno vključili na avtocesto, je pojasnil Goliani. Ni pa povedal, kje in kako se bo to zgodilo, saj v bližini ni avtocestnega izhoda. Material, ki ga bodo izkopali pri Seniku, bodo v celoti uporabili za gradnjo nove železnice na odseku Benetke-Ronke.
Če ne bo večjih zamud, bo nova železnica končana leta 2016 ali le-
to kasneje. Že preliminarne študije so - tako Goliani - rešile vse probleme, ki bi nastali z jamami in s kraškimi podtalnimi vodami, trasa pa ne bo prizadela Timave. Vsi tuneli bodo izvrtani z najbolj sodobno tehnologijo, morebitna škoda pa bo poravnana v skladu z obstoječo zakonodajo.
Zastopnik družbe RFI je tudi povedal, da je sedanja železnica Trst-Tržič že na meji zasičenosti. Trenutno vozi na tej relaciji 160 vlakov dnevno, kmalu pa se bo ta številka povzpela na 190, kar pomeni popolno zasičenost proge, ki je stara 150 let.
Od Trsta do letališča v Ronkah, ki bo vendarle dobilo svojo železniško postajo, bo vožnja s hitrim vlakom trajala enajst minut, do Vidma pa 35 minut, je še povedal inženir Goliani. (st)
6
Sreda, 1. avgusta 2007
TRST
/
SESLJAN - Prometna nesreča na cesti, ki povezuje državno cesto in obalo
Po silovitem trčenju podlegel hudim poškodbam
Žrtev je 36-letni Aleksander Bogatec, upravitelj sesljanskega Rumenega kioska
Motorno kolo se je skrotovičeno znašlo med avtobusom in džipom
kroma
Na vijugasti cesti, ki povezuje Sesljan in obalo, se je včeraj nenadno zaključila življenjska pot Aleksandra Bogatca. S svojim motorjem je okrog 12.30 usodno trčil v avtobus podjetja Trieste Trasporti in terensko vozilo, poskusi zdravstvenega osebja, da bi ga obdržali pri življenju, pa žal niso zalegli. 36-letni domačin, ki so ga mnogi poznali enostavno z vzdevkom Bogo, je že dolgo let upravljal Rumeni kiosk na sesljanskem nabrežju, kjer je med drugim pogosto organiziral koncerte, zabave in raznovrstne pobude.
Z motornim kolesom, ki ga je kupil pred par meseci, se je Bogatec včeraj ob uri kosila vozil po omenjeni cesti navzgor. Nekaj sto metrov pod vrhom je privozil v nepregleden desni ovinek, za katerim so se vozila pomikala počasi. Avtobusa sta na ozkem cestišču previdno vozila drug ob drugem v obe smeri, za tistim, ki se je vzpenjal proti vasi, pa je čakalo terensko vozilo. Motociklist je zagledal pred sabo v neposredni bližini
ODMEVI - Po prometni nesreči
Prijazni in delavni Bogo
Prijatelji in znanci ga opisujejo kot sončnega in dobrosrčnega človeka - Vsi kioski včeraj zaprti

Aleksander Bogatec
džip, na nasprotnem pasu pa avtobus. Za zaviranje je bilo najbrž že prepozno, zato se je baje v zadnjem, obupnem poskusu vrinil v prostor med obema voziloma, da bi prehitel džip in prišel na drugo stran. Prostora ni bilo dovolj, motor je zadel levi prednji del avtobusa in naposled ostal vklenjen med voziloma, voznik pa je padel nekaj metrov naprej.
Takoj po nesreči so na kraj prihiteli re-šilec, avtomobil službe 118 iz Tržiča in na-brežinski karabinjerji, priletel pa je tudi he-likopter-rešilec. Zdravstveno osebje si je skoraj eno uro prizadevalo, da bi Bogatca rešilo, medtem pa se je razlegel glas o hudi nesreči in nabrala se je manjša množica ljudi. Pristopili so tudi starši ponesrečenca, ki so povsem zbegani prisostvovali tragičnemu prizoru.
Novica je takoj močno odjeknila po vsej okolici, začenši z Aleksandrovim »drugim domom« - sesljansko obalo. Upravitelji sosednjih kioskov so se ob osuplosti nemudoma odločili za zaprtje svojih lokalov. Mlad moški, ki je stanoval v Sesljanu, a je bil po rodu Križan, zapušča starše, starejšega brata in dekle, s katerim je živel. (af)
Aleksander Bogatec je vsem, ki so ga poznali, zapustil vtis veselega, iskrenega in dobrosrčnega človeka. Vedno je bil nasmejan, tako da je prijatelje in stranke zlahka spravil v dobro razpoloženje.
Postavni plavolasec je ljubil ribe na žaru in potovanja, pred časom se je klatil po Argentini. Na neki spletni strani smo zasledili kotiček o Aleksandru in našo pozornost je pritegnila misel, ki jo je sam izbral za opis svojega značaja. Glasi se tako: »Nas meh nič ne sta ne, a ve li ko po -meni. Obogati ljudi, katerim je namenjen, ob tem pa ničesar ne odvzame človeku, ki ga ponuja. Traja le tre-nu tek, a spo min nanj sko raj ni ko li ne zbledi. Zatorej, ne brani se nasmeha...«.
Med prvimi, ki so včeraj pritekli na kraj ne sre če, je bil tu di de vin -
sko-nabrežinski podžupan Massimo Romita. Povedal nam je, da je imel z Aleksandrom delovne odnose v zvezi z upravljanjem nabrežja, dovoljenji za koncerte ipd., med njijma pa se je razvilo prijateljstvo. »Ravno včeraj (v ponedeljek, op. p.) sem kosil z njim. Močno si je prizadeval za priredbo petkovega koncerta pri kiosku... To je prava tragedija,« je bil ga njen pod žu pan.
Vsa družina Bogatec je od nekdaj dejavna pri jadralnem klubu Ču-pa, katerega sedež je le nekaj metrov daleč od Rumenega kioska. Devin-sko-nabrežinski občinski svetnik Adriano Ferfolja je o Aleksandru dejal, da je ljubil morje, saj je pred leti pri Čupi vedno jadral in surfal. Kljub temu, da se je v zadnjih letih iz delovnih razlogov nekoliko manj ukvarjal s športom, je ostal močno navezan
na jadralni klub. O Aleksandrovih lastnostih pa je pristavil, da je bil »vedno nasmejan, sončen mladenič in obenem velik delavec«.
Ob Rumenem kiosku (na sliki Kroma) so bili včeraj zaprti tudi ostali trije bližnji obrati, ki skozi celo poletje vabijo trume mladih obiskovalcev. Upravitelj Zelenega kioska je bil mnenja, da je šlo za obvezno potezo, saj delati po takem dogodku ne bi imelo smisla. Včeraj še ni vedel povedati, ali se bo zaprtje nadaljevalo tudi v naslednjih dneh. Pristavil je, da je prijazni »Bogo« pred letom dni prevzel upravljanje kioska v svoje roke, saj ga je pred tem dolgo časa soupravljal.
Dolgoletni trud se mu je torej začel obrestovati in ravno v to srečno obdobje se je zarezala včerajšnja nesreča. (af)
Zarja skavtizma
Tudi pri nas se bodo danes sedanji in nekdanji skavti in skavtinje vseh organizacij skupno spomnili stoletnice tabora, ki ga je leta 1907 priredil na otočku Brownsea Robert Baden-Powell, kar velja za začetek skavtskega gibanja. Skavti in skavtinje ter stari skavti bodo danes po vsem svetu točno ob 8. uri zjutraj, vsak v svojem časovnem pasu, obnovili skavtsko obljubo. Prireditev Zarja skavtizma bo v Trstu na griču Sv. Justa, kjer se bodo udeleženci začeli zbirati ob 7.15, sledila bodo razna branja, nakar bo slovesna obljuba.
Zahvala dolinske županje
V zvezi s požari, ki so izbruhnili v prejšnjih dneh na delu občinskega teritorija, se dolinska županja Fulvia Pre-molin občuteno zahvaljuje hitremu odzivu in vloženemu trudu, ki so ga pokazali gasilci openskega odseka, kakor tudi njihovi kolegi iz Kopra, Ospa in Črnega Kala ter prostovoljni gasilci društva Breg. Gre namreč za primer pravega sodelovanja v korist celotne skupnosti.
Nasilen tat za zapahi
Mlad fant je v soboto, 14. julija, vstopil v frizerski salon Eden na Trgu Pue-cher pri Sv. Jakobu. Starejši stranki, ki se je pravkar mudila v salonu, je s silo iztrgal torbico iz rok in jo pri tem tudi porinil na tla. Preden bi zbežal, pa je prisotnim še zagrozil s smrtjo (v hlačah naj bi namreč skrival pištolo) v primeru, da bi o dogodku obvestili policijo.
Njegovega skrivanja in bežanja je bilo včeraj popoldne konec, saj so ga agenti letečega oddelka tržaške policije aretirali. Na osnovi pričevanj lastnice frizerskega salona in številnih strank so preiskovalci prišli na sled sedemindvajsetletnemu Alessandru Di Carlu doma iz pokrajine Bari. Osumljenec, ki je policiji že znan, saj je kot kaže že večkrat zagrešil tovrstno kaznivo dejanje, je že v priporu, kot je odredila javna tožilka Maddalena Chergia, ki se ukvarja z zadevo. Agenti letečega oddelka ne izključujejo možnosti, da je Di Carlo avtor še drugih tatvin, ki so prizadele naše mesto v zadnjih treh mesecih. Gre predvsem za kraje po trafikah, v katerih so zabeležili tudi podobne primere nasilja.
V Ul Tor San Piero popustila cev za vodo
Včeraj ponoči je v Ul. Tor San Piero popustila cev iz litega železa za vodno napeljavo. Voda je privrela na cestišče in deloma pokvarila asfalt ter pločnik. Uslužbenci družbe Acega-sAps so pravočasno prekinili vodno dobavo stanovanjem na strani ulice s sodimi hišnimi številkami (predvsem na odseku med št. 22 in 30 za skupno 70 stanovanj). Dela so stekla že ponoči: na križišče med ulicama Santa Teresa in Tor San Piero so postavili manjšo fontano za najnujnejše potrebe stanovalcev, pričeli so tudi z izkopavanjem in tehniki so se lotili popravila cevi. Po krajši zapori prometa po zgoraj omenjenih ulicah in po Ul. Giacinti, je družba Acegas stanovalcem ponovno zagotovila vodno dobavo.
Preplah na
Drevoredu XX. septembra
60-letni hrvaški državljan G.M. je včeraj na Drevoredu XX. septembra mahal z nožem in pri tem ranil nosečnico. Nepridiprav je nato zbežal, mestni redarji pa so ga kmalu zatem zasačili in zadržali. Nosečnico so odpeljali v pediatrično bolnišnico Burlo, vendar brez hujših posledic.
Filmski večer na vrtu doma za ostarele Gregoretti
Na območju nekdanje psihiatrične bolnišnice pri Sv. Ivanu, točneje na vrtu občinskega doma za ostarele E. Gregoretti, bodo nocoj predvajali film Hudič v Pradi z znamenito Meryl Streep. Večer prirejata Občina Trsz in zadruga Clu v sodelovanju z zdravstvenim podjetjem, zadrugo La Quercia in Ati.
/
SVET
Sreda, 1. avgusta 2007 
7 5
TRŽAŠKA POKRAJINA - Svetnik Levih demokratov Massimo Veronese
Resolucija o
ločenem zbiranju odpadkov
Poziv h krepitvi ločenega zbiranja odpadkov in pomoč okoliškim občinam
Odpadki postajajo vse bolj pomembno družbeno vprašanje, nepo-sred no po ve za no z ones na že va njem okolja. O tem vprašanju je bil govor na ponedeljkovi seji tržaškega pokrajinskega sveta, povod za razpravo pa je bila resolucija, ki jo je predstavil svetnik Levih demokratov Massimo Verone se.
V njej je uvodoma omenil deželni in pokrajinski načrt o odpadkih. Oba usmerjata krajevne ustanove v loče no zbi ra nje od pad kov. Na ta na čin naj bi del odpadkov z reciklažo ponovno upo ra bi li, kar bi ime lo tu di bla go -dej ne fi nanč ne po sle di ce, saj bi se stroški za odstranjevanje odpadkov zni ža li.
Ločeno zbiranje odpadkov je že zakonsko normirano: po veljavnih pred pi sih bi mo ra li v le toš njem le tu lo -čeno zbrati vsaj 35 odstotkov vseh odpad kov. Na Tr žaš kem je re al nost od -padkov skregana s predvideno normo, saj povprečje ločeno zbranih odpadkov
Massimo Veronese
ne presega 20 odstotkov.
Veronese je v resoluciji zapisal, da so okoliške občine v tržaški pokrajini zaradi manjših gospodarsko-finančnih sred stev in skrom nej še teh nično upravne strukture na tem področju v zapostavljenem položaju, predvsem v primerjavi s tržaško občino.
Kljub temu se v teh občinah marsikaj spodbudno premika. Tako je na primer miljska občina začela s postopkom za razpis natečaja za novo službo za odvoz odpadkov. V dolinski ob či ni pa se je pred dob rim me se cem že začelo ločeno zbiranje odpadkov na do mu.
V resoluciji je zapisano, da bi morala tržaška pokrajinska uprava podpirati okoliške občine pri pripravi načrtov in služb za krepitev ločenega zbiranja odpadkov.
Na pod la gi teh pred po stavk je Mas si mo Ve ro ne se po zval pred sed ni -co pokrajinske uprave in pokrajinski
V dolinski občini so se že odločili za ločeno zbranje odpadkov na domu
odbor, naj ustanovi stalno omizje med občinskimi upravami, da bi na ta način poskrbeli za koordinacijo, soočenje in pospeševanje posegov za povečanje ločenega zbiranja odpadkov. Poleg tega naj bi pokrajinska uprava finančno podprla projekte in pobude okoliških občin za porast ločenega zbiranja odpadkov.
Resolucija svetnika Levih demokratov je naletela na široko odobravanje tako v vrstah levosredinske večine kot desnosredinske opozicije. Do glasovanja o dokumentu pa ni prišlo, ker je predsednica pokrajinske uprave Ma ri a Te re sa Bas sa Po ro pat pre hod no »osvojila« resolucijo.
Na ponedeljkovi seji je bil nadalje govor o rebalansu proračuna; svetniki so sprejeli tri sklepe, izglasovali pa so tudi delno spremembo letnega seznama javnih del.
To je bila tudi zadnja seja pokrajinske skupščine pred poletnimi počitnicami. Pokrajinski svetniki si bodo sedaj privoščili kak poldrugi mesec trajajoč »dopust«; pokrajinski svet se bo predvidoma spet sestal sredi septembra.
POKRAJINI TRST IN VIDEM - Dogovor
Odpadki iz Lignana v sežigalnico AcegasAps
Tržaška pokrajina bo podpisala konvencijo z videmsko pokrajinsko upravo o upravljanju in »izmenjavi« odpadkov v primeru potrebe. »Dogovor bo poboden tistemu, ki smo ga že podpisali z goriško pokrajinsko upravo,« je poudarila tržaška pokrajinska odbornica za okolje Ondina Barduzzi. Tovrstno medsebojno sodelovanje se je že dobro obneslo ob nedavnem zasegu druge in tretje linije tržaške sežigalnice.
Konvencija odgovarja načelom deželnega načrta za upravljanje odpadkov, ki predvidevajo sodelovanje med raznimi pokrajinskimi upravami. Cilj je jasen: omogočiti čim bolj smotrno odstranjevanje odpadkov, in to predvsem v kritič-
nih obdobjih.
Tako kritično obdobje se pojavlja poleti v Lignanu. Z množičnim prihodom turistov se količina od pad kov bi stve no po ve ča in jih ni mogoče odstraniti v tamkaj delujoča odla ga li šča.
Na podlagi nove konvencije bodo tako vsak teden prepeljali iz Lignana in drugih bližnjih krajev kakih 150 ton v Trst in jih sežgali v sežigalnici podjatja AcegasAps, kajti v videmski pokrajini ne deluje podobna struk tu ra.
Konvencija med tržaško in videmsko pokrajinsko upravo bo veljala pet let, pokrajini pa jo bosta lahko obnovili z dodatnim dogovorom leto pred zapadlostjo.
LESTVICA
Stanovanja Ater: kar 3.722 prosilcev E
Perla Lusa
kroma
Kar 3.722 veljavnih prošenj za ljudska stanovanja. Toliko jih je zbra lo in ob de la lo pod -jetje za ljudska stanovanja Ater v tržaški pokrajini. Novico je sporočila predsednica podjetja Per la Lu sa, ki je po uda ri la, da je bila včeraj uradno objavljena do konč na pred nos tna les tvi ca prosilcev v vseh občinah tržaške pokrajine.
Podjetje Ater je izdalo razpis za ljudska stanovanja 5. junija lani. Rok za prijavo je zapadel 22. septembra. Zatem je podjetje prošnje pregledalo in 24. aprila letos objavila začasno lestvico prosilcev. To je bilo potrebno zaradi morebitnih prizivov. Teh je bilo 97.
Po do dat nem pre gle du pri -zivov je bilo mogoče objaviti dokončen seznam prosilcev s prednostno lestvico.
Veljavnih prošenj je bilo ta ko 3.722. Ve li kan ska ve či na prošenj (3.489 ali več kot 90 odstotkov) zadeva ljudska stanovanja v tržaški občini. Sledijo: miljska občina s 115 prošnjami, de-vinsko-nabrežinska z 59 prošnjami, do lin ska ob či na s 47 ob či na -mi, zgoniška občina z 8 prošnjami in re pen tabr ska ob či na s 4 prošnjami.
Zelo zanimiv je podatek, da se je število prijavljenih v primerjavi s prejšnjim razpisom iz leta 2003 po ve ča lo za več kot 50 od -stotkov (točneje 50,69 odstotka). Po oceni predsednice Lusove to kaže na vse večje težave z iskanjem sta no vanj na Tr žaš kem.
Po predvidevanjih bo podjetje Ater do leta 2010 lahko zadostilo le kakim 40 odstotkom vseh pro šenj, za kar bo iz ko ris -tilo deželna finančna sredstva iz pro ra ču nov za le ta 2008 in 2009.
DEŽELNI SVETNIK ZELENIH - Metz
Sporni prevozi
Vprašanje o oddaji »v najem« nočnih voženj mestnih avtobusov
Deželni svetnik Zelenih Ales-sandro Metz je deželni vladi Furlani-je-Julijske krajine vložil vprašanje o položaju mestnega prevoza v Trstu.
Povod zanj je bila odločitev prevoznega podjetja Trieste trasporti, da bo »oddala v najem drugim voznikom« nočne avtobusne proge, in avto bus no pro go, ki bo z manj šim av -tobusom povezala Rovte s Katinaro.
Odločitev bo imela po Metzovih besedah negativne posledice na voznike avtobusov. Predvsem za skupino voznikov, ki opravlja izključno nočne vožnje. Ti vozniki so pred časom podpisali dogovor z vodstvom podjetja o nočnih vožnjah zaradi upravičenih družinskih razlogov.
Po mnenju deželnega svetnika Zelenih predstavlja odločitev podjetja Trieste trasporti kršitev sindikalnih dogovorov. Novi vozniki avtobusov bodo zaposleni za določen čas, poleg tega naj bi ukinili nočno delovno izmeno vzdrževalcev avtobusov, kar naj bi tudi prizadelo kakovost nočnih av-
tobusnih prevozov.
Metz zato zahteva poseg deželne vlade; tudi zato, ker se je prav deželni odbor pred nedavnim zavzel za trajnostni razvoj javnega prevoznega sektorja. Po njegovem mnenju usmeritev podjetja Trieste trasporti ne sodi v to smer.
Ob avtobusno povezavo Rovt z mest nim sre diš čem se je ob re gnil tu -di pokrajinski svetnik Nacionalnega zavezništva Arturo Governa. V svojem vprašanju je zapisal, daje nameravana sprememba avtobusne proge št. 37 izzvala ogorčen protest krajevnega prebivalstva. Domačini temu nasprotujejo, saj bi potrebovali več časa za vožnjo do mestnega središča.
Po nekaterih napovedih, naj bi nova eksperimentalna proga stekla že 20. avgusta. Governa je v svojem vprašanju pozval pokrajinsko upravo naj poseže pri vodstvu prevoznega podjetja, da bi prisluhnilo upčraviče-nim zahtevam krajevnega prebivalstva.
OBČINA TRST - Statistični podatki
Julija je inflacija zrasla za 0,3%, na letni ravni pa so cene višje za 1,8%
V primerjavi z junijem je indeks cen v Trstu zabeležil povišanje
Po podatkih, ki jih je posredoval tržaški občinski statistični urad, je splošni indeks cen življenjskih stroškov zabeležil 0,3 odstotno povišanje inflacije za julij v primerjavi z mesecem junijem, medtem ko so se na letni ravni cene v povprečju dvignile za 1,8 %. V Trstu so se stroški živilskih izdelkov in nealkoholnih pijač julija glede na junij znižali za 0,2%, tako da se je letna variacija dvignila za 1,5%, prav tako so se za 0,2% zmanj ša li stroš ki os ta lih dob rin in sto ri tev v primerjavi z junijem, na letni ravni pa so se zvišali za 1,2%.
Nespremenjeni so ostali stroški za alkoholne pijače in tobačne izdelke (na letni ravni pa so se dvignili za 2,6%), za obleko in obutev (v letu dni so se dvignili za 0,6%), za pohištvo, predmete in storitve za dom (letna variacija je bila +1,9%), za izobraževanje (v letu dni so se dvignili za 1,3%) in pa stroški za zdravstvene storitve (njihova letna variacija se je zvišala za 0,1%). V mesecu juliju so se najbolj podražile storitve povezane s stanovanjem, vodo, energijo in gorivom (+1,7 %), stroški za prevoz (+0,6), za telekomunikacije (+0,6%), za rekreacijo, prireditve in kulturno ponudbo (+0,2%) ter stroški za hotele, restavracije in javne lokale (+0,8%). Med posameznimi skupinami so na letni ravni najvidnejši padec cen zabeležili pri telekomunikacijah (9,3%), drugače pa so se stroški za stanovanje, vodo, energijo in goriva dvignili za 3,2%, za prevoz za 3,9%, za rekreacijo, prireditve in kulturo za 1,3%, tisti za hotele in restavracije pa za 1,2%.
8
Sreda, 1. avgusta 2007
TRST
OPČINE - Poletne prireditve društva Tabor
Muzeji zvečer
/
Skupina Jararaja prijetno zaključila srečanja pod kostanjem
Skupina izvaja ljudsko glasbo v svojstveni priredbi in interpretaciji
Jararaja na Opčinah
kroma
V parku muzeja Sartorio se dre-vi začenja letošnja izvedba pobude Muzeji zvečer. Prireditev se vrača na prizorišče, od koder je pred leti, skoraj poskusno, začela svojo pot, z leti pa je postala med Tržačani vse bolj priljubljena. Z vsebinskega vidika ostaja nespremenjena, vsakič, ob torkih in sredah zvečer, je predviden koncert, ob tem pa je pripravljena vrsta vodenih obiskov. Koncerti se tradicionalno začenjajo ob 21. uri, vodeni obiski pa pol ure prej, medtem ko bo muzej s parkom odprt od 20. do 24. ure. Na večer so predvideni trije vodeni ogledi posamezne zbirke (ob 20.30, 21.30 in 22.30), ki trajajo okvirno 40 minut. Za posamezen voden ogled se je treba predhodno prijaviti, vstopnina 3 evrov pa krije vse. Pobudnik Muzejev zvečer je tržaško občinsko odborništvo za kulturo, organizacijo pa so prevzeli mestni muzeje za zgodovino in umetnost in gledališki muzej Schimdl v sodelovanju z Domom glasbe - Glasbeno šolo 55. Drevišnji, prvi koncert so naslovili Abbassa la tua radio per favor...«, nanaša se na glasbo, ki je zaslovela v zlati dobi radia, ko še ni bilo televizije, izvedli pa ga bodo pevec Conce-zio Leonzi ter zbor in orkester Nadissa iz Ogleja, ki ju vodi Lu-ca Bonutti.
Bilo je spomladi, ko je skupina Jararaja prvič nastopila v zamejstvu z zelo uspešnim koncertom, ki se je odvijal na Ljesi v okviru sezone Glasbene matice; toda Benečija je Primorcem še vedno daleč, glas o duhoviti in razigrani skupini še ni prišel na Kras: tako je bilo sklepati ob pogledu na občinstvo, ki se je zbralo pod kostanji openskega Prosvetnega doma. Le kam zahaja naša mladina ob poletnih večerih, so se spraševali tudi organizatorji koncerta, ki je za klju čil do kaj us pe šen niz, s ka -terim je SKD Tabor popestrilo kraško poletje. V imenu društva se je Živka Persič zahvalila vsem, ki so podprli pobudo, od Zveze slovenskih kulturnih društev, Zadružne kraške banke in openskih trgovcev do Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, pa tudi zvestemu občinstvu, ki sicer anagrafsko ni bilo najbolj sveže, je pa bilo kar številno in je znalo ceniti svežino mladih poustvarjalcev. Harmonikar Janez Dovč, klarinetist in pevec Gregor Bu-dal, violinist Vasilij Centrih ter kontra-basistka in pevka Petra Trobec so jedro skupine, ki že pet let živahno deluje z imenom Jararaja - jara kot pomladanska, mlada in nova, rajanje pa bi lahko spremljalo ljudske viže, s katerimi se odlični glasbeniki radoživo poigravajo ter jih poljubno spreminjajo ter začinja-jo z različnimi priokusi, od klezmerja do funky; preobrazbe so praviloma duhovite, izpeljane z izvirnimi prijemi, jedro repertoarja sloni na ljudskem izročilu, ob tem pa nastajajo avtorske pesmi, s katerimi posamezni člani dodajajo poustvarjanju lastno kreativnost. Jararaja je že posnela svojo prvo zgoščenko, ki je nastala v živo, pripravlja se že nova plošča, ki bo posneta v študiju. Skupina je obiskala Opčine med dolgo turnejo z več kot dvajsetimi koncerti v Sloveniji in zamejstvu, koncert se je odprl z zabavno predstavitvijo članov v pesmi Jaz sem muzikant. Niz ljudskih pesmi je nadaljeval s toplo interpretacijo viž Sijaj, sijaj sončece in prleške Fse kar lazi. Kontrabasistka Petra Trobec ni samo nadarjena instrumentalistka, temveč tudi odlična pevka, ki lepo izstopa iz skupine, zna pa tudi glas spojiti v ubranem petju s kolegi. Klarinetist Gregor Budal in violinist Vasilij Centrih dodata muziciranju tudi kabaretne točke, ob simpatičnem poigravanju dokažeta tudi veliko uigranost ter se izkažeta kot prava virtuoza. Kvartet je nanizal svoje uspešnice Dekle je zajemalo z vedrom vodo, Polka za debelo repo, avtorski Kite in Valček zanjo, nato pa je Gregor z globokim basom zapel Podmoskovskije Večera ob stalnem vpadanju violinista Vasilija, ki si je skušal izrezati lastni prostor in pridobiti pozornost občinstva na račun svojega kolege.
Kvartet svoje muziciranje praviloma obogati z gosti: tokrat sta se skupi-
ni pridružila odlični kitarist in pevec Robi Pikl ter tolkalec in pevec Sergej Randelovič-Randžo, ki sta s svojim doprinosom še dodatno obarvala in razgibala večer. Se šetala gori in doli, Dajte, dajte, Pegasto dekle, Vsi so venci veli so nadaljevali pester niz avtorskih in ljudskih pesmi, tolkalec Randžo pa je poskrbel za prispevek v narečju iz Ajdovščine: Sem bobnar, od muzkonter-ja najboljši prijatelj.
Jararaja pokaže svoje najboljše zmogljivosti v živahnih, ritmično razgibanih pesmih, kjer se glasbena os vrti od harmonikarja Janeza Dovča in zajame vse člane s pravim občutkom; v počasnih ritmih se temperatura nekoliko zniža, sicer pa tudi nekaj romantike ne škodi, kot v pesmi Kaj ti je, deklica, ali v Majski pesmi. Višek razigranosti je bil tudi uradni zaključek večera s pesmijo Zeleni Jurij, ki je bila ritmično nabita v pravem funky slogu. Res, da je bilo občinstvo zelo umirjeno in ni ustvarilo tistega vžganega razpoloženja, ki običajno spremlja nastope skupine Jararaja, toda aplavzov ni manjkalo, skupina se je morala vrniti na oder z dodatkom, kjer je še enkrat zableste-la Petra Trobec: sama je s svojim kontrabasom zaključila s pesmijo Valentin, umirjeno slovo, s katerim se je Jararaja zahvalila publiki za lepo doživetje pod kos ta nji.
Katja Kralj
VELIKI TRG - Radio Punto Zero slavi 30 let delovanja
Radijski jubilej
Med nastopajočimi tudi Tinkara, Denis Novato in Andro Merku (s svojimi »gosti«)
Tržaška zasebna radijska postaja Radio Punto Zero bo nocoj na Velikem trgu proslavila svojo 30-letnico. Pomembnemu jubileju bodo z glasbo, pesmijo in imitacijami nazdravili med drugimi koprska pevka Tinkara, harmonikar Andrea Novatto, tenorist Andrea Binetti, ob njih pa še Ales-sandro Simonetto, Roberto Daris in Marcella Crea ter nezamenljivi Andro Merku in njegovi »gostje« (od Margherite Hack do nekdanjega ministra Giulia Tremontija...).
Letošnje poletje je za Merkuja res... vroče. Pred dobrim mesecem se je tako v Lignanu srečal (poklicno, seveda) s subret-ko Valerio Marini, za kar pa se je moral na odru sila potruditi, saj je plavolaska stopila nanj (na oder, kajpak...) s poldrugo uro zamude, kot se pač prileže tovrstni »prima-donni«. Ob pogledu nanjo je ostal imitator kar odprtih ust, brez besed, le oči so zaplesale po oblinah, kot zgovorno kaže slika.
Nocoj Andro Merku ne bo imel podobnih težav. Prireditev se bo začela točno ob 21. uri, vodila pa jo bosta Giuliano Rebonati in Barbara Pernar.
ZGONIK - Folkest na Tržaškem
Škotska skupina Bodega s tradicionalnimi in avtorskimi skladbami prepričala občinstvo
Zadnje tržaško srečanje s festivalom Folkest je v Zgo-nik, kjer je bil na sporedu koncert škotske skupine Bodega, priklicalo številno občinstvo (f. KROMA). Peterica, Gillian Chalmers pri dudah (scottish border pipes ter highland pipes) in piščalih, Ross Couper na violini, Tia Files pri akustični in bas kitari ter tolkalah, Norrie MacIver pri harmoniki, kitari, djembeju in vokalih ter June Naylo-r pri keltski harfi, so se srečali na višji šoli za ljudsko glasbo v škotskem Polcktonu in pred dvema letoma sestavili skupino. Po letu dni je skupina že blestela z nagrado za najbolj obetavni mladi band tradicionalne glasbe na radiu BBC 2. Od tu dalje se je skupini nasmehnila sreča, ki si jo je seveda sama zaslužila z velikim delom in študira-njem. Optimistična zvočnost skupine, čeprav v trenutkih nekoliko nehomogena in mestoma ritmično ter aranžer-sko ponavljajoča, je občinstvo pospremila v dveurnem sporedu tradicionalnih škotskih viž in avtorskih skladb. Lep in čarobno zveneč je bil solo na keltski harfi, ki je bila drugače v celovitosti zvoka skupine žal preveč okrnjena zaradi neuravnovešenega ozvočenja. Pete točke je McIver prijazno izvedel tako v gaelščini kot v angleščini, najbolj pa se je od vseh odlikoval prav violinist Couper, ki je kljub mladosti vlekel lok po violini z zagnano energijo in dobro tehniko. Publika se je izredno toplo odzvala nastopu škotske skupine in si je po končanem koncertu izborila še živahen dodatek. (Pan)
/
SVET
Sreda, 1. avgusta 2007 
9 5
Včeraj danes
Danes, SREDA,
1.	avgusta 2007
PETER
Sonce vzide ob 5.48 in zatone ob 20.34 - Dolžina dneva 14.45 - luna vzide ob 21.51 in zatone ob 8.26.
Jutri, ČETRTEK,
2.	avgusta 2007
ALFONZ
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 21,5 stopinje C, zračni tlak 1017,6 mb ustaljen, veter 49 km na uro vzhodnik severo-vzhodnik burja, vlaga 39-odstotna, nebo spremenljivo, morje razgibano, temperatura morja 21,8 stopinj C.
CI3 Lekarne
Od ponedeljka, 30. julija, do sobote, 04. avgusta 2007 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30.
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Combi 17 (040 302800), Ul. Fabio Severo 112 (040 571088), Žavlje - Ul. Flavia 39/c (040 232253). Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Combi 17, Ul. Fabio Severo 112, Ul. Mazzini 43, Žavlje - Ul. Flavia 39/c. Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Mazzini 43 (040 631785).
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
uk Kino
ALCIONE - Dvorana bo v poletnem času zaprta.
AMBASCIATORI - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Harry Potter e l'ordine della Fenice«.
ARISTON - (poletna arena) 21.15 »La febbre dell'oro«.
Loterija 31. julija 2007
Bari	8B	40	8	64	S3
Cagliari	89	2S	37	66	34
Firence	72	27	38	S3	24
Genova	28	66	2	S4	43
Milan	B8	44	S6	72	33
Neapelj	84	33	61	60	70
Palermo	6S	S3	32	S7	10
Rim	12	13	67	62	68
Turin	SB	S7	74	4S	7
Benetke	31	4	41	28	4S
Nazionale	61	9	32	S2	S8
Super Enalotto Št. 91
12 38 65 72 83	84 jolly 31
Nagradni sklad	2.872.123,43 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 21.761.868,00 €
Brez dobitnika s 5+1 točkami	0,00€
8 dobitnikov s 5 točkami	71.803,09€
1.366 dobitnikov s 4 točkami	420,51 €
46.791 dobitnikov s 3 točkami	12,27€
Superstar	61
Brez dobitnika s 6 točkami	--€
Brez dobitnika s 5+1 točkami	--€
Brez dobitnika s 5 točkami	--€
3 dobitnika s 4 točkami	42.0S1,00€
151 dobitnikov s 3 točkami	1.227,00 €
2.267 dobitnikov z 2 točkama	100,00 €
15.138 dobitnikov z 1 točko	10,00 €
34.530 dobitnikov z 0 točkami	S,00€
CINECITY - 16.00, 16.30, 17.30, 18.00, 18.45, 19.15, 20.30, 21.00, 21.30, 22.00 »Harry Potter e l'ordine della Fenice«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »I fantastici 4 e silver surfer«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Vacancy«; 16.15, 19.15, 22.00 »Transformers«.
EXCELSIOR - Dvorana bo zaprta v poletnem času.
EXCELSIOR AZZURRA -
Dvorana bo v poletnem času zaprta.
FELLINI - 16.00, 20.05 »Le vite degli altri«; 18.10, 22.20 »Ocean's thirte-en«.
GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 17.00, 22.15 »Il mio ragazzo e un bastardo«; 18.30, 20.30 »Fear-less«.
GIOTTO MULTISALA 2 - (Ulica Giotto 8) 16.40, 18.30, 20.20, 22.15 »I te-stimoni«.
KOPER - KOLOSEJ - 15.30, 18.20, 21.10 »Harry Potter in Feniksov red«; 17.00, 19.10, 21.20 »Disturbia«; 16.10, 18.00, 19.50, 21.40 »Simpsonovi«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 19.00, 21.30 »Harry Potter e l'ordi-ne della Fenice«; Dvorana 2: 16.15, 20.00, 22.15 »Transformers«; Dvorana 3: 17.30 »I fantastici 4 e silver surfer«; 19.00, 20.30, 22.15 »Vacan-cy«; 16.15 »The Reef - Amici per la pinne«; Dvorana 4: 19.15 »Flicka -Un cavallo per amico«; 16.15, 17.45, 20.40, 22.15 »Maial zombi - Anche i morti lo fanno«.
SUPER - film prepovedan mladim pod 18. letom.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 20.00, 22.20 »Harry Potter e l'ordine della Fenice«; Dvorana 2: 19.00, 21.30 »Harry Potter e l'ordine della Feni-ce«; Dvorana 3: 19.50, 22.20 Tra-sformers«; Dvorana 4: 20.15, 22.15 »Mail zombi - Anche i morti lo fan-no«; Dvorana 5: 20.00, 22.00 »Last minute Marocco«.
9 Šolske vesti
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sporoča, da bodo uradi zaprti od 16. do 18. avgusta 2007.
DRŽAVNA SREDNJA ŠOLA IVAN CANKAR v Trstu sporoča, da bo julija in avgusta ob sobotah šola zaprta (tudi v torek 14. avgusta).
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da bo podeljevanje letnih su-plenc za učno osebje slovenskih šol potekalo v torek, 28. avgusta, in sicer ob 9. za osnovno šolo in vrtce na Didaktičnem ravnateljstvu pri Sv. Ivanu ter ob 10. na DTTZ Žiga Žois za nižjo in višjo srednjo šolo. Razpoložljiva mesta bodo objavljena 24 ur prej na obeh omenjenih šolah ter na Deželnem šolskem uradu v Trstu.
RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A. M. SLOMŠKA sporoča, da se redni pouk v šolskem letu 2007/2008 začne v ponedeljek, 10. septembra 2007, ob 8. uri.
RAVNATELJSTVO DRŽAVNEGA ZNANSTVENEGA LICEJA FRANCE PREŠEREN sporoča, da bo šola med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti do 1. septembra 2007 ob sobotah zaprta; šola bo zaprta tudi v ponedeljek, 13. avgusta 2007 in v torek, 14. avgusta 2007. Tajništvo bo delovalo od ponedeljka do petka, od 9.30 do 12.30.
S Izleti
Čestitke
FRANKA IN MIRAN kar že 25 let vaju »jarem veže« a lice vajino ostaja sveže. Še trikrat toliko se jih obeta naj bodo ta vesela in srečna leta, vama želijo mama Mara, Breda in Vanda z družinami.
Ü3 Obvestila
SLOVENSKO	PLANINSKO
DRUŠTVO TRST vabi 4. in 5. avgusta na izlet na Raduho v Kamniško-Savinjskih Alpah. Dvodnevni izlet je primeren za vse planince. Odhod bo v soboto, 4. avgusta, ob 7. uri pred Hotelom Daneu na Opčinah. Zainteresirani naj se javijo čimprej zaradi pravočasnega rezerviranja ležišč v koči. Vse potrebne informacije dobite na tel. št. 040-220155 (Livio).
AŠD CHEERDANCE MILLENIUM organizira avtobusni izlet v Gardaland v soboto 1. septembra 2007. Prijavite se lahko ob torkih in četrtkih od 18. do 19. v telovadnici OŠ F. Bevk na Opčinah. Za informacije tel.št. 349-7597763 Nastja.
AŠD CHEERDANCE MILLENIUM organizira avtobusni izlet v Gardaland v soboto, 1. septembra 2007. Informacije in prijave sprejemamo od 18.00 do 20.00 na tel. št. 3497597763 Nastja.
AŠD CHEERDANCE MILLENIUM prireja pod pokroviteljstvom ZSŠDI-ja poletni KAMP CHEERLEADINGA za otroke od 5 do 12 leta starosti od 27. do 31. avgusta in od 3. do 7. septembra v telovadnici OŠ F.Bevk na Opčinah. Vabljeni stari in novi člani. Prijave v uradih ZSŠDI-ja na tel. št. 040-635627. Info na tel.št. 3460441133 Petra ali 349-7597763 Nastja.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA bo od 20. julija do 3. avgusta zaprta zaradi nujnih obnovitvenih del.
KMEČKA ZVEZA obvešča svoje člane, da bo podružnica KZ v Dolini, na Kmetijski zadrugi, zaprta za dopust od 27. julija do 31. avgusta 2007.
SKD JOŽE RAPOTEC s Prebenega vabi na tradicionalno šagro, ki bo od petka, 3. avgusta, do ponedeljka, 6. avgusta v parku v Prebenegu. Toplo vabljeni.
ZCPZ obvešča, da bo avtobus, ki bo udeležence letošnjega pevskega seminarja popeljal v Žreče, v nedeljo, 5. avgusta 2007, odpotoval ob 15. uri izpred Finžgarjeva doma na Opčinah.
OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEŽU je do 6. avgusta odprta po običajnem urniku (ob pon. in sredah od 15. do 19. ure).
OBČINA REPENTABOR obvešča prebivalstvo, da Deželna civilna zaščita v sodelovanju z Glavno direkcijo za kmetijske, naravne, gozdarske vire in za gorske predele opravlja vzdrževalna dela na nekaterih gozdarskih poteh na območju občine za preprečevanje gozdnih požarov. Drva, ki so zložena ob poteh, je prepovedano odnašati. Na razpolago so le upravičencem, ki so bili vsekakor že telefonsko obveščeni.
GLASBENA MATICA - Trst, Ul. Mon-torsino 2, obvešča, da bo tajništvo zaprto zaradi dopusta do vključno petka, 17. avgusta 2007.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da bo do 31. avgusta odprta s poletnim urnikom, in sicer od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure.
MO SPDT prireja Planinsko Šolo, namenjena osnovnošolcem, na Planini pri jezeru od 27. avgusta do 1. septembra 2007. Za informacije in prijave: 338-5953515 (Katja).
SOMPD VESELA POMLAD vabi na poletni pevski teden za osnovnošolske otroke »Poj z menoj«, ki bo od 27. do 31. avgusta 2007, v prostorih Marija-nišča na Opčinah. Vsak dan od 8.30 do 17. ure bodo zborovodkinja Mira Fabjan in animatorji vodili pevske vaje, plesne, športne in kulturne dejavnosti. Prijave in informacije na št. 040213582 (Manica), 040-213104 (Silvia) in 040-213249 (Nataša).
PESNIKI DVEH MANJŠIN, potujoča fotografska razstava Zveze Slovenskih kulturnih društev in Italijanske Unije bo na ogledu v Narodni in študijski knjižnici (Ul. sv. Frančiška 20) do konca poletja.
POKRAJINSKI URAD VZPI-ANPI v Ul. Crispi 3 bo v mesecu avgustu zaprt zaradi dopusta. Urad bo začel ponovno delovati v ponedeljek, 3. septembra. Telefonska tajnica in fax bosta redno delovala.
ENOTI KOSOVELOVE KNJIŽNICE SEŽANA delujeta s poletnim urnikom in bosta za obiskovalce odprti: Knjižnica Divača, torek in petek 1118, Knjižnica Kozina, ponedeljek 7-14 in sreda 11-18. Osrednja knjižnica v Sežani in Knjižnica Komen imata nespremenjen urnik.
ANED - ZDRUŽENJE BIVŠIH DEPOR-TIRANCEV V NACISTIČNIH TABORIŠČIH obvešča, da bo urad zaradi poletnega dopusta zaprt do vključno 31. avgusta.
OBČINSKA KNJIŽNICA V BOLJUNCU sporoča, da bo do 31. avgusta zaprta za poletni dopust.
KRUT vabi na oddih, ob koncu poletja na Malem Lošinju od 2. 9. do 9. 9. 2007. Podrobnejše informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, Trst, tel. 040-360072.
AŠD CHEERDANCE MILLENIUM sporoča, da se bodo dvotedenske poletne priprave za Strele (12-16 let) in Škrate (od 16 leta dalje) začele 3. septembra v telovadnici OŠ F.Bevk na Opčinah. Urniki treningov: Strele - od pon. do pet. od 17.00 do 19.00; Škrati - od pon. do pet. od 19.00 do 21.00. Dobrodošli so tudi novi člani. Informacije na tel.št. 346-0441133 Petra ali 349-7597763 Nastja.
KNJIŽNICA PINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI bo v avgustu zaprta.
0 Prireditve
MLADINSKI ORKESTER INTERCAMPUS bo nastopil na Tartinijevem trgu v Piranu v četrtek, 2. avgusta, ob 21. uri in v Izoli v nedeljo, 5. avgusta, ob 10.30. Vljudno vabljeni starši, prijatelji in ljubitelji. Morebitne informacije nudi Zveza slovenskih kulturnih društev, Ul. sv. Frančiška 20 v Trstu, tel. 040-635626.
OBČINA ZGONIK v sodelovanju z glasbenim združenjem Progetto musica in s prispevkom Pokrajine Trst prireja v sklopu mednarodnega glasbenega festivala V ZVOKIH KRAJEV v ponedeljek, 6. avgusta, ob 21. uriv obnovljeni in sugestivni naravni okvir jave v Repniču jazz koncert s skupino MAURO COSTANTINI ORGAN FIVE. Vabljeni! V primeru slabega vremena bo koncert v prostorih KRD Dom Briščiki v Briščikih.
POLETNI OKUSI IN GLASBA POD ZVEZDAMI V NOČI SV. LOVRENCA igral bo harmonikar Egon Tavčar. Pridruži se nam v petek, 10. avgusta 2007, od 20. ure dalje v društvu Ivan Grbec, Škedenjska ul. 124. Prijave na tel. 040-384226 od 13. do 14. ure.
REPENTABOR vabi na PRAZNIK VELIKEGA ŠMARNA. Letošnje praznovanje Velikega Šmarna se začne v ponedeljek, 13. avgusta, z odprtjem kioskov in kiparsko razstavo Evgena Guština po rodu iz Repna, ki pa živi v Breznici na Gorenjskem. Otvoritev razstave bo ob 21. uri. Na predvečer praznika, v torek, 14. avgusta, ob 21. uri bo koncert za orgle sopran in kon-tralt v okviru festivala »Med zvoki krajev«, nastopili bodo Roberto Lo-reggian orgle, Carola Freddi sopran in Elena Biscuola kontralt. Koncert je pod pokroviteljstvom Občine Repen-tabor. Sam praznik Marije Vnebov-zete, v sredo, 15. avgusta, je posvečen izključno verskim pobožnostim. Preko dneva sta dva osrednja romarska shoda, zjutraj bo 10. uri bo slovesnost vodil tržaški škof Evgen Ravignani, popoldanski shod bo ob 17. uri ob so-maševanju domačih duhovnikov. Sledile bodo pete litanije in ob 19. uri pritrkavanje. Ta dan bo prilika tudi za sprejem zakramenta sprave. V četrtek, 16. avgusta, bo praznovanje sveta Roka, svete maše ob 10. uri zjutraj in ob 19. uri, ob 20.30 bo koncert na-brežinske godbe na pihala. Vse štiri dni so odprti kioski z kraškimi dobrotami, prav tako tudi kiparska razstava.
H Mali oglasi
KITAJSKA MASAŽA TU-INA, pe-
dikura, depilacija, anticelulitni program po ugodnih cenah v Lokvi. Tel. 00386/31809840
NAROČNIKOM
JJRIMQBMC™
a
ki želijo prejemati časopis v kraju letovanja, priporočamo, da nas obvestijo vsaj štiri dni pred odhodom na počitnice na telefonsko številko
040-7786331
vsak dan od 12. do 16. ure ali 0481-533382 v dopoldanskih urah.
IŠČEMO vestno hišno pomočnico z vozniškim dovoljenjem. Klicati na št. 339-4713040.
IŠČEMO V NAJEM oljčni nasad in vinograd. Tel. št. 340-5990529.
KMETIJA GRUDEN ŽBOGAR je vsak dan odprta od 8. do 13. ure za prodajo svežega mleka in mlečnih izdelkov.
KUPIM KNJIGE za prvi razred srednje šole na Proseku. Tel. 349-0934409.
ODDAJAM v najem, v Ul. Manzoni, 90 kv.m veliko neopremljeno dvosobno stanovanje s kuhinjo, sprejemnico z balkonom, shrambo in kletjo. Centralizirano ogrevanje. Tel. na št.: 3468246674.
PRODAM KNJIGE za vse razrede jezikovne smeri liceja F. Prešerna. Tel. št 333-6186640.
PRODAM kmečki voz (z dokumenti) za prevoz do 3,5 ton. Tel. 333-2334910
PRODAM obdelan motor za stari fiat 500 F/L s povečanim številom kubi-kov in stopnjo kompresije. Malo prevoženih kilometrov, po ugodni ceni. Tel. na št. 040-228382 ali 3387220353.
RESNO DEKLE mudi pomoč pri varstvu otrok, negi starejše osebe ali kot hišna pomočnica, po možnosti v goriški pokrajini. Tel. 339-2536381.
SI SE ODLOČIL za klasični licej? Grške, latinske vadnice in še kaj oddam. Tel. na št. 040-228382 ali 338-7220353.
Id Osmice
DOLJAK MARČELO IN ERIK sta odprla osmico v Samatorci. Toplo vabljeni!
KMEČKI TURIZEM z domačim prigrizkom je odprla Irena Briščak v Briščah. Tel. 040-220524.
OSMICO je odprl v Zgoniku Miro Žigon.
OSMICO so odprli pri Jurčevih v Ce-rovljah.
OSMICO sta odprli Mavrica in Sidon-ja v Medji vasi št. 10. Tel. št. 040208987.
OSMICO ima odprto Stubelj v Šempo-laju.
OSMICO sta odprla v Gabrovcu, št. 27, Igor in Roberta. Odprta bo do 5. avgusta.
V SALEŽU n'puljih sta odprla osmico Just in Bojana. Vabljeni!
Prispevki
23-LETNA ŠTUDENTKA z izkušnjami varstva otrok išče zaposlitev kot varuška ter nudi lekcije iz angleškega, slovenskega in italijanskega jezika. Tel. 329-7265005.
ELEKTRIČARSKO PODJETJE nujno išče izkušenega električarja. Klicati na tel. št. 349-3918232 v večernih urah.
GOSPA nudi oskrbo starejšim osebam. Tel. na št. 328-3617053.
IMATE PROBLEME z likanjem ali oskrbo starejše osebe? Kličite gospo z dolgoletnimi izkušnjami na tel. št. 328-8161372.
IŠČEM DELO za pomoč v gospodinjstvu ali v domu za ostarele po možnosti v okolici Opčin. Imam strokovno znanje in izkušnje ter veselje do dela z bolnimi in ostarelimi osebami. Klicati od 13.30 do 15.00 na tel. št. 339-7860390.
IŠČEM KNJIGE za tretji razred trgovskega tehničnega zavoda Žiga Zois. Tel. ob večernih urah na št. 3341914073.
V	spomin na sodelavca in prijatelja Borisa Laurico darujeta Fabio in Vlasta Ruzzier 15,00 evrov za ŠD Breg.
Namesto cvetja na grob dragega Borisa Laurica darujejo Giorgio, Marta in Edvin 50,00 evrov za AŠD Breg.
V	spomin na Angelo Satta daruje družina Legiša iz Praprota 20,00 evrov za mavhinjsko cerkev.
Benetke, po
IVANA GODNIK
Osvajanje in spoznavanje vzhodnega sveta, njegove kulture in običajev se je začelo v Benetkah. O tem še danes pričajo arhitektura mesta na koleh, miriada palač, ki se ob sončnem svitu bohotijo v vsej svoji orientalski veličini in lepoti, ki dajeta mestu italijanskega severovzhoda poseben čar.
Po New Yorku in Parizu je razstava, kije predvsem pripoved o odnosih, zgodovini in spoštovanju med civilizacijama a tudi pripoved o povezovanju med Vzhodom in Zahodom, dospela do Benetk. Na ameriških ^ in francoskih tleh si je razstavo ogledalo skoraj petsto tisoč obiskovalcev. Doževa palača bo namreč do 25. novembra gostila razstavo Venezia in Islam 828 - 1797, italijansko verzijo izložbe, ki s pomočjo več kot dvesto razstavljenih predmetov pripoveduje o Benetkah, kot o vratih razprostrtih proti Vzhodu in hkrati izjemnemu vhodu za vse, kar se je premikalo v smeri Zahoda. O umetniških in kulturnih izmenjavah, do katerih je prišlo med Republiko svetega Marka in islamskim svetom: saj so bile Benetke eno izmed središč trgovine z Orientom.
Ekspozicija, ki zaobjema umetnine Metropolitan Museuma, pariškega Louvra, londonske Tate Gallery, a tudi številnih beneških muzejev in zasebnih zbirk, je namreč izjemen dokaz gospodarskih izmenjav in kulturne kontaminacije, ki je docela označila beneški, a tudi Vzhodni vsakdan.
Blišč in bogastvo, razpoznavna tako v uporabljenih materialih kot tudi po načinu izdelovanja posameznih umetnin, sta osrednja značilnost razstavljenih predmetov, ki pričajo o skoraj tisočletnih odnosih med beneškimi trgovci in turškimi, perzijskimi ter drugimi bogataši, ki so delovali na osi Vzhod-Zahod. Umetniško izdelani stekleni predmeti, bogato ilustrirane publikacije, pozlačene in srebrne čaše, okrašena keramika, dragocene preproge, a tudi orožje, okrašene čelade, ogrinjala, kristalne skrinje, najrazličnejše posode in okrašeni pladnji izčrpno pripovedujejo o bogastvu Benetk, ki se je krepilo ravno s potmi, ki so peljale v smeri Carigrada in tudi dlje. Pri tem so eno osrednjih vlog imela ravno diplomatska predstavništva, ki so uvajala in zagotavljala dobre diplomatske, gospodarske in posledično kulturne odnose. Kulturno bogastvo je bilo namreč posledica razvitega mecenstva, ki je omogočalo vse to.
O tem prav gotovo pričajo darila a tudi slika, Sprejem beneških ambasadorjev v Damasku, ki jo je naslikal anonimni beneški avtor leta 1511 in ki predstavlja uvod v celotno razstavo. Sprehod skozi deset stoletij, ki nad-
se ca in
vse nazorno pripovedujejo o značilnostih, tradicijah in družbenih navadah tistega časa.
Ob izrazitih barvah očarljivih vzorcev dragocenih preprog, tesno povezanih s poreklom islamskih korenin, se namreč prepleta natančna kronologija dogodkov in trenutkov, ki so docela zaznamovali vzhodno in zahodno življenje.
Dogodkov, ki so pripomogli k temu, da se je tudi urbana podoba Benetk prelevila v simbol bogate kontaminacije stilov in atrakcije. Privlačnosti med svetovoma, ki sta se kljub dolgoletnim bitkam in vojnam vselej spogledovala in se recipročno navdihovala. Kar je omogočilo tudi Benetkam, da so si zagotovile tako pravljičen izgled.
Popotovanje skozi kulture in čas se tako pričenja leta 828, ko sta beneška trgovca s pustolovskim podvigom iz Aleksandrije prenesla v Benetke truplo evangelista Marka. Legenda pripoveduje, da jima je to uspelo, ker sta ostanke skrila pod svinjino, ki je muslimanom studila do take mere, da se je niso upali niti dotakniti. Plen sta trgov-prenesla do Benetk: sveti Marko je tako postal zavetnik in simbol Beneške republike zamenjal dotedanjega zavetnika, svetega Teodorja.
V ta namen je dal takratni dož sezidati novo baziliko zraven doževe palače. Tako so Teodorja, ki je bil dotedanji beneški patron in ki jim ga je vsilil Konstantinopel, pre-
pro sto
zamenjali s sv.
Markom. V 9. stoletju, ko je bizantinska moč časi začela upadati, so Benetke pridobivale ve tonomijo, vendar pa so bile, vsaj na videz, še pokorne Konstantinoplu.
V imenu leva svetega Marka so uspele i: vati svojo neodvisnost od Rima in postaviti te prevlado nad sredozemski skimi potmi, ki so si jo do lile tudi z Genovo in Piso Okoli leta 1000, ko s ni svet bal konca sveta in 1 ke skupaj z Bizancem izgj ne z Jadranskega morja i Sredozemlja in je bil Bizan ljen, da ni mogel več brani skih kolonij, so te prišle pc Benetke so povezovale E ne le v trgovini, temveč t nostih, na primer prevažal osvajanju Jeruzalema in B lastnih osvajanjih Bizanc zancem so izkoristili za ti vili pomorsko trgovino. I lo obogatele, je bilo treba zlasti pa doža, omejiti, zati v katerem je bilo skoraj 5 deloval pri upravljanju Ben ža volil veliki svet. Dož je ljubo, ki je bila na začetku čevala, da bi dož finančno mal darila in komuniciral veliki svet. V14. stoletju j likem svetu postalo stalno no, kot je mogoče razbrati seznamu imen, ki so v dol letih gojila vezi med Benet Orientom.
Med devetim in ena jem, ko so se Benetke op spustile do južno-vzhodni se seveda niso mogle izog lamskim svetom, ki je že silil proti Zahodu.
Srečanje enega in d tilo potek kasnejše zgodo' premoč na morju in obd skandirali potek obdobji, k srhljivega sovraštva, a ti Skratka gojenju odnosov, in slabem spreminjali tra gatili navade, okužili Vzh dom in neizbrisno zazna hod z Vzhodom.
Benetke, mestne pa vsem pa njihova oprema. ti, ki so nesporno dokazo tvo posameznih družin, s tali nerazrušen most in p vsem, kar se do tedaj ni po jemalo in ni spoštovalo.
Razvoj pomorske trj voza pa je zahteval ravno t pogojem morale tudi poc
jgled na Islam
zobliko-melje za mi trgov-i tedaj de
eje zahod-co so Benet-nale Norma-in vzhodnega c že tako oslabiti svojih jadran->d zaščito Benetk, vropo z vzhodom, tudi v drugih dejav-lju križarske vojske pri Bizanca, kakor tudi pri a in Genove. Zveze z Bi-•govanje z vzhodom in raz-Cer so Benetke s trgovino ze-moč nekaterih posameznikov, a so leta 1172 ustanovili veliki svet,
00	Benečanov. Ta sistem je uspešno neške republike. Od takrat naprej je domoral podpisati pogodbo, ali točneje ob: le formalnost, sredi 13. stoletja pa je prepre-) obogatel na račun svojega položaja, sprejel z drugimi voditelji, ne da bi o tem seznanil e članstvo v ve-
1	in ded tudi po očenih tkamiin
jstim stolet->ogumile in se ega Sredozemlja, gniti srečanju z is-od sedmega stoletja
rugega sveta je zapeča-vine. Neskončne bitke za obja spoštljivega miru so ki so minevala v znamenju idi prijateljskih vezi. , ki so v dobrem dicije in bo-od z Zaho-.movali Za-
ilače, pred-in predme-ivali bogas-;o tako pos-ovezava med >znalo, ni spre
govine, uvoza in izo in Benetke so se tem Irediti.
V času miru in razvoja trgovskih izmenjav so dragoceni darovi in razkošni obredi najzgovorneje dokazovali takratno spoštovanje in prijateljstvo, ki se je skozi stoletja oblikovalo med svetovoma, katerih tradicije in običaji niso imeli veliko skupnega.
Sprejemi, ki so se jih beneški trgovci udeleževali na Vzhodu, a tudi tisti, s katerimi so sami gostili predstavnike z Vzhoda, najbolj nazorno pričajo o izmenjavah, ki so potekale med enim in drugim delom Sredozemlja. Realnostima, ki sta si bili popolnoma tuji, a sta vsevprek pritegovali pustolovce z ene in druge strani, saj je bilo vsem jasno, da se velik zaklad skriva ravno nekje vmes, se pravi tam, kjer se bosta ta dva svetova srečala. Množične odprave so seveda s seboj nosile vsakovrstne darove. Kronika tistega časa, nazorno prikazana na razstavi v Doževi palači, nesporno priča o razkošju, ki je zaznamovalo vsako od teh potovanj.
Bogastvo in prijateljstvo se je namreč sodilo tako po sprejemih kot po darilih, s katerimi je tuja delegacija obiskala gostitelja. Slika iz leta 1511,
Razstava Benetke in Islam 828 - 1797, ki jo do 25. novembra gosti Do-ževa palača v Benetkah, je odprta vsak dan od 9. do 19. ure. Nastala je ob sodelovanju pariškega Istitute du Monde Arabe, newyorškega Metropolitan Museuma in beneških mestnih muzejev. Vstopna karta stane 10 evrov, rezervacije so na razpolago tudi na naslovu www.museiciviciveneziani.it. Call center, 0415209070 nudi vse ostale informacije, tudi v zvezi z mestnimi sprehodi in kulinaričnimi posebnostmi, ki se navezujejo na prikaz odnosov med Benetkami in Islamom. Ena od teh so tudi »sarde in saor«, katerih izvor pripisujejo vezem z Islamom.
___
—	vanega
avtorja, ki je danes v lasti Louvra, dokazuje, da so najpomembnejša srečanja želeli ovekovečiti in zato odpeljali s seboj umetnika, ki je s svojim talentom tudi neizbrisno zaznamoval trenutek. Prikaz najmanjših detajlov, oblačil kot tudi arhitektonskih značilnosti vzhodnega okolja, dokazuje, da ni šlo za ustni opis, ampak natančni oris tega, čemur je umetnik v živo prisostvoval. Mi-nareti, kupole, palme, živali, kot tudi svilena oblačila in pokrivala pripovedujejo o dokumentiranju novih navad, ki so bile tako zanimive, da jih je bilo treba tudi posredovati in z njimi seznaniti tudi tiste, ki se niso odpravili na pot. Samo tako so lahko tudi ostali ocenili pomembnost in ugled tistih, ki jim je to uspelo.
Zanimivo, da so se Benečani na Vzhod podajali z dragocenim blagom, krznom in sirom, točneje parmezanom, ki je že takrat sodil med najbolj prestižne darove. V zameno so prejemali kandite, lubenice in obredna oblačila, ki so jih na Vzhodu krojili s pomočjo svile, pozlačenega brokata in hermelina. Sultani pa so dogejevo prijaznost vračali s preprogami, kompleti keramičnih krožnikov, steklenih vaz, in drugih predmetov, katerih vzorce je kasneje prevzela tudi beneška umetnost.
Navado, da so ravno dragocena darila nekakšna garancija za dobro izpeljavo trgovskih poslov med Benetkami in Vzhodom, so Benečani kasneje preselili tudi na Zahod, saj so z darovi, ki so jih pred tem prejeli na Vzhodu, krepili vezi na Zahodu.
Leta 1520 je beneški ambasador v Lon-do nu ob da ro val lon don ske ga kar di na la Wolseya s kar šestdesetimi preprogami, ki so jih v Be net ke pri nes li z ene ga od to li kih potovanj. Sprejemi in obiski na vzhodu pa so označili tudi gledališko ustvarjalnost, saj si beneški dvorni norčki niso mogli kaj, da bi se v scenskih prizorih ne lotili pretiranih, a najbrž nepozabnih sprejemov. Pravzaprav v pravih gledaliških postavitvah, v katerih je bilo seveda dovolj prostora tudi za versko zafrkavanje, saj so krščanskim Benetkam islamske navade ostale do konca zelo tuje.
1	Sreda, 1. avgusta 2007	TRST	/
APrimorski
r	dnevnik
O w
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it
DOBERDOB - V torek bo na županstvu sestanek z družbo IRISAcqua
S prihodnjim poletjem začetek obnove vodovoda
Vizintin:»Napeljali bodo vodo tudi do pokopališča pri Palkišču«
S prihodnjim poletjem naj bi se na območju doberdobske občine začela dolgo pričakovana obnova dotrajanega vodovodnega omrežja. »Lani je družba IRISAc-qua odobrila prispevek v višini 1.500.000 evrov za obnovo in okrepitev doberdob-skega vodovoda, projekt pa je na zadnjem zasedanju svoje skupščine vključila v proračun za triletje 2006-2008,« je povedal doberdobski župan Paolo Vizintin in pojasnil, da se bo prihodnji torek o projektu za obnovo vodovodnega omrežja pogovarjal s tehniki in z upravitelji družbe IRISAcqua. Do sestanka bo prišlo na doberdobskem županstvu, kjer bodo vzeli v pretres preliminarni načrt za obnovo vodovoda in za nove bazene, ki služijo za zagotavljanje nemotene dobave vode po gospodinjstvih. »Po odobritvi preliminarnega načrta bo treba pripraviti definitiv-nega, jeseni bo sledila javna dražba, po zagotovilih družbe IRISAcqua pa naj bi gradbena dela startala pred začetkom prihodnjega poletja,« je pojasnil Vizintin in nadaljeval: »Na zadnjem srečanju z družbo IRISAcqua smo zahtevali in dosegli, da bodo končno napeljali vodo tudi do pokopališča pri Palkišču, saj so se morali doslej občani posluževati vodnega zbiralnika, nameščenega ob pokopališču.«
Župan Vizintin je razložil, da bodo cevi za nov vodovod večje od dosedanjih, ki že leta puščajo, tako da se velik del črpane vode izgubi v podzemlju. »Nove cevi bodo omogočile večji dotok vode, tako da ne bo več težav s pritiskom,« je še pojasnil župan. V doberdobski občini so namreč težave z dobavo vode v poletnih mesecih na dnevnem redu. Pritisk iz pip je predvsem v večernih urah zelo nizek, krajanom pa povzročajo dodatne nevšečnosti občasne okvare na napravah, ki črpajo vodo iz Fare preko Martinščine do Doberdoba.
Poleg obnove vodovodnega omrežja v Doberdobu so med načrtovanimi naložbami družbe IRISAcqua tudi tretji sklop del za čistilno napravo v Gorici (kmalu bodo razpisali javno dražbo za dodelitev del), racionalizacija sistema kanalizacije na desnem bregu Soče, dopolnitev kanalizacijske mreže v Gorici in Tržiču (do javne dražbe bi moralo priti pred koncem leta 2008) ter nova čistilna naprava in kanalizacija za zbiranje odpadnih voda v Sovodnjah. (dr)
Zaradi okvare na vodovodnem omrežju so julija leta 2004 pitno vodo pripeljali v Doberdob z avtocisterno
bumbaca
GRADEŽ - Karabinjerji prijavili 50-letnega delavca
Fotografiral deklice
Moškega bremeni obtožba izdelave pornografskega materiala
Gradeški karabinjerji so prijavi li sod nim ob las tem 50-let ne ga de -lavca z bivališčem v eni izmed občin južnega dela Furlanije zaradi izdelave pornografskega materiala z izkoriščanjem mladoletnih deklic. Moškega so izsledili na gradeški plaži, med tem ko je z digitalnim fotoaparatom fotografiral deklice, stare od 10 do 15 let. Starši posnetih mladoletnic so pred dnevi obvestili sile javnega reda, da je možakar sumljivo usmerjal objektiv svojega fotoaparata proti njihovim hčerkam. Na kraju so posredovali karabinjerji v civi-lu, ki so najprej moškega opazovali, po tem ko je bi lo jas no, da je bi lo nje -govo početje protizakonito, pa so se mu pri bli ža li in mu za se gli fo to a pa -rat. V kasarni so ugotovili, da je moški posnel več sto fotografij približno tri de se tim mla do let ni cam v ko pal -
kah. Na fotografijah so bile deklice večinoma same ali pa s prijateljicami. Po tem ko so pre gle da li za se že ni fotoaparat in posnetke, so karabinjerji obiskali delavčevo bivališče in odkrili številne DVD zgoščenke s pornografskimi in pedopornograf-skimi risankami. Ob tem so zasegli še računalnik, v katerem je bilo shranjenih več kot 2.000 pedoporno-grafskih posnetkov. Karabinjerji so dokazno gradivo zasegli, nato pa moškega prijavili zaradi kršitve člena številka 600 kazenskega zakonika.
Po be se dah ka ra bi njer ske ga polkovnika Antonia Di Paole moški do slej ni imel no be ne ga oprav ka s pravico, sedaj pa tvega od šest do deset let zapora. »Preiskava se nadaljuje, saj bomo s tehnično ekspertizo ugo to vi li, ali je moš ki pos net ke ob -javil v svetovnem svetu in ali jih ko-
mu prodal,« je povedal Di Paola in pojasnil, da bodo z analizo računalnikovega spomina ugotovili tudi, koliko časa se je moški ukvarjal s protizakonito dejavnostjo. Polkovnik je poudaril, da so moškega prijeli prav zaradi opozoril kopalcev. »Ljudje so ze lo po zor ni na to vrst no sum -ljivo vedenje. V tem primeru so starši opa zi li moš ke ga, ki je na me njal svojo pozornost izključno deklicam in dekletom, s tem da so nas pravočasno obvestili, pa so nam omogočili, da smo ga prijeli,« je povedal Di Pa o la.
Karabinjerji niso posredovali istovetnosti prijavljenega moškega, saj je preiskava komaj v začetni fazi. Preiskovalci bodo namreč skušali ugo to vi ti, ali je bil moš ki vklju čen v kako kriminalno združbo, ki je tržila pedopornografske posnetke.
LETOŠNJE STOTICE - Marta Lombardi (Klasični licej Primož Trubar)
Umetnost ji je pri srcu
Maturitetni referat je posvetila ekspresionizmu - Pripravlja se na sprejemni izpit za študij arhitekture
Na goriških višjih srednjih šolah sta si na letošnji maturi najvišjo oceno prislužili dve dijakinji licejskega pola Trubar-Gregor-čič. Na klasičnem liceju Primož Trubar (letos so zadnji letnik obiskovali le štirje dijaki) je zablestela Goričanka Marta Lombardi, s katero smo se pogovorili po vrnitvi z maturantskega izleta.
Z letošnjim šolskim letom je vstopil v veljavo nov sistem državnega izpita. Kako si ga doživela?
Bistvena novost je bila prenova sestave komisije, ki so jo ob predsedniku sestavljali trije notranji in trije zunanji člani. Notranji člani so bili predmetni profesorji slovenščine, italijanščine in tujega jezika medtem, ko so za ostale predmete bili zunanji člani. Kot zanimivost naj omenim to, da je bila celotna letošnja komisija sestavljena iz profesoric. Zadovoljna sem tudi, da so bili profesorji v komisiji zelo podkovani. Predvsem pri ustmenem delu izpita so dokazali, da ne obvladujejo dobro samo svojih učnih predmetov ampak, da so razgledani tudi na drugih področjih.
Sta te pričakovanje in nastop pred
komisijo bremenila in koliko časa si posvetila učenju v mesecih pred končno preizkušnjo?
Pod stresom si, dokler ne stopiš pred komisijo, nato pa ti čas dobesedno beži. Vse se v hipu konča. Spraševala sem se, ali je sploh mogoče, da se vloženo delo dolgih petih let tudi z dvanajsturnim garanjem po knjigah v tako kratkem času zaključi.
Komisiji si predstavila referat z naslovom »Ekspresionizem = degenerirana umetnost?«. Zakaj si izbrala ravno to temo?
Umetnost me privablja, skozi vsa leta mi je bila zgodovina umetnosti zelo všeč. Sama sem tudi flavtistka in zato sem se odločila, da bom nekaj napisala tudi v zvezi z glasbo. Obravnavala sem avstrijskega skladatelja in glasbenega pedagoga Arnol-da Schönberga ter nemškega pisatelja, Nobelovega nagrajenca Thomasa Manna. Uokvirila sem ju v zgodovinsko obdobje Hitlerjevega nacionalsocialističnega režima, ki je v tridesetih letih postavil vsakovrstno umetnost od literarne do filmske pod strogo cenzuro. V referatu sem se dotaknila tu-
di manj znanega slovenskega pesnika futurista Antona Podbevška, Mannovega in Schonbergove-ga sodobnika, avtorja pesniške zbirke »Človek z bombami«. Ob tej priliki se želim zahvaliti vsem profesorjem, ki so mi pri pisanju referata sledili in dajali napotke.
Je bila najvišja ocena pričakovana?
Sem si je želela in se zanjo pošteno trudila že od samega začetka. Je tako osebno zadoščenje kot tudi ponos za starše, ki so me na šolski poti usmerjali in bodrili, da bi se potrudila pri vseh predmetih, zlasti tistih, ki mi ne ležijo: na primer zgodovina ali fizika.
Bi izbiro klasičnega liceja ponovila ?
Absolutno. Odkrila sem, da je bil klasični licej prava izbira, saj odgovarja moji
osebnosti, je humanistično naravnan, a hkrati odmerja primeren prostor tudi znanstvenim predmetom. Učenje grščine in latinščine, dveh tako imenovanih »mrtvih« jezikov, te umsko nadgradi, daje formo mentis, ki ti postane podlaga za učenje novega jezika.
Kako preživljaš svoj prosti čas?
Veliko časa posvetim predvsem študiju glasbe. Prihodnje leto junija nameravam po dvanajstih letih študija, opraviti diplomski izpit iz flavte. Pozornost posvečam tudi učenju angleščine, občasno pa sodelujem pri tedniku Novi Glas. Sprostim se s tekom, kolesarjenjem in igranjem košarke.
Kako boš izkoristila preostanek poletja?
Dolgih potovanj v eksotične kraje ne načrtujem. Morda se bom odločila za kako ugodno last minute ponudbo. Šla bom seveda tudi k morju, saj se rada dobesedno cvrem na soncu. Preostali čas bom posvetila pripravam na septembrski vstopni izpit za vpis na fakulteto za arhitekturo v Trstu, kjer bom nadaljevala svojo študijsko pot.
Vanja Sossou
Pet aretacij v Gradežu
Gradeški karabinjerji so med 7. in 29. julijem aretirali pet oseb, štiri zaradi tatvin, eno pa zaradi kršitve dekreta 286 iz leta 1999. 7. julija popoldne so aretirali 21-letnega delavca iz Trsta in prijavili sodnim oblastem mladoletnika iz Trsta, ki sta ukradla denarnico trgovca z dva tisoč evri gotovine. 28. julija so aretirali zaradi kraje v obtežilnih okoliščinah 18-letno brezposelno žensko iz videmske pokrajine, ki je v trgovini ukradla dva usnjena pasova. 29. julija so ka-rabinjerji aretirali 43-letnega delavca P.S. iz Vidma in 36-letno brezposelno žensko S.C. prav tako iz Vidma, ki sta ukradla nekaj kril iz trgovine v bližini plaže. Ženska je skušala zbežati, vendar je lastnik trgovine stekel za njo, ji preprečil beg in klical sile javnega reda. Ne nazadnje so karabinjerji odvzeli prostost 24-letnemu ukrajinskemu državljanu A.S., ki je bil brez potrebnih dokumentov za bivanje v Italiji.
V Gradišču 161 priseljencev
Deželni odbornik Roberto Antonaz je včeraj opozoril na težave zaradi visokega števila gostov v centru CPT v Gradišču, kjer je v teh dneh 161 priseljencev, medtem ko jih je običajno od 50 do 60. An-tonaz si je včeraj strukturo ogledal skupaj z goriškim prefektom Robertom De Lorenzom, po obisku pa je povedal, da je v eni sobi nagnetenih sedem žensk, iz Lampeduse pa sta pred kratkim prišli dve družini z dojenčkom. Antonaz je pozval državno vlado, naj ne vozi v Gradišče priseljencev iz drugih dežel, obenem pa da naj se center CPT čim prej spremeni v strukturo, ki svojim gostom nudi zatočišče in pomoč.
Zvezdnate čaše pred vrati
Na včerajšnjem zasedanju goriškega občinskega odbora so spregovorili med drugim o prireditvi Zvezdnate čaše, ki bo na sporedu 10. in 11. avgusta v raznih krajih naše dežele in tudi na goriškem gradu, kjer bodo degustacije vin med 19.30 in polnočjo, obenem pa si bo mogoče ogledati razstavo »Passaggi«. Ob tem bo 10. avgusta na gradu koncert skupine Nahual, 11. avgusta pa koncert, na katerem bodo 40-obletnico Sergent Pepperja praznovali z glasbenim bendom BeaTops, ki bo igral uspešnice skupine Beatles.
Marjetica se pripravlja na DS
Direkcija goriške Marjetice je na svojem zadnjem zasedanju odobrila pot, ki bo vodila do ustanovitve Demokratske stranke. Ker pri Marjetici želijo, da bi bil nov politični subjekt odprt vsem, so se odločili, da bodo skupaj z drugimi strankami leve sredine, z gibanji in organizacijami priredili niz srečanj, iz katerih bo nastal odbor za ustanovitev Demokratske stranke.
Praznovala 102. rojstni dan
Margherita Russian, rojena v Renčah 31. julija 1905, je včeraj praznovala 102. rojstni dan. V domu za starejše občane v Ločniku ji je ob jubileju čestital goriški župan Ettore Romoli, sicer pa je Rus-sianova neporočena in je do leta 2001 živela v Milanu.
Zgibanke o komarjih
Na pobudo občinskega odbornika Fran-cesca Del Sordija so včeraj začeli deliti po Gorici zgibanko z nasveti o preventivnih ukrepih proti tigrastim komarjem. Dobiti jo bo mogoče v bankah, poštnih uradih ter zdravniških in zo-bozdravniških ambulantah. Med tem zadruga nadaljuje z izlivanjem insekti-cidov v jaške in greznice.
Začasno v palači De Bassa
Trgovinska zbornica obvešča, da so zaradi obnovitvenih del na sedežu v ulici Morelli uradi za registracijo podjetij, za registre in za zunanjo trgovino z današnjim dnem začasno nameščeni v sosednji palači De Bassa. Ves avgust bodo omenjeni uradi odprti od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro.
/
GORIŠKI PROSTOR
Sreda, 1. avgusta 2007
13
NOVA GORICA - Nova fakulteta FUDŠ
Zanimanje za programe tudi v zamejstvu
Fakulteta za uporabne družbene študije (FUDŠ) iz Nove Gorice, ki bo s pedagoškim delom pričela letošnjo jesen, je pred nekaj tedni na predstavitvi svojih študijskih programov naletela na zelo velik odziv. Zanimanje za njihove programe so izrazili tudi v podjetju Hit, zato je fakulteta posebno predstavitev namenila tudi njihovim zaposlenim. Za dva dodiplomska študijska programa Uporabne družbene študije in Informatika v sodobni družbi ter dva podiplomska programa Medkulturni menedžment in Informatika v sodobni družbi so na fakulteti razpisali skupno 350 vpisnih mest. Drugi vpisni rok bo potekal konec avgusta, tretji, zadnji pa še v prvih dneh oktobra.
Dekan FUDŠ-a Borut Rončevic pojasnjuje, da se za njihove programe zanimajo tudi v zamejstvu. »Še več interesa iz zamejstva pa pričakujemo v prihodnosti, saj je naša fakulteta med svoja ključna načela uvrstila tudi usmerjenost v mednarodni prostor. To prav
gotovo ne pomeni samo sodelovanja z univerzami v Nemčiji, na Irskem in na Danskem, ki že poteka. Za razvoj slovenstva in razvoj znanstveno pedagoškega dela na naši fakulteti je zelo pomemben tudi zamejski prostor, ki niti ni tako majhen.«
Na vprašanje, ali v bodoče načrtujejo tudi povezovanje s fakultetami čez mejo, dekan Rončevic odgovarja: »Nekateri prvi kontakti že obstajajo, vendar formalnih sporazumov naša fakulteta še ni mogla skleniti, saj je mlada ustanova in naši partnerji morajo šele ugotoviti, da gre za resnega in kredi-bilnega sogovornika. Po številnih aktivnostih, kijih izvajamo že pred začetkom našega pedagoškega dela, pa lahko ugotavljajo, da imajo resnega sogovornika, tako da do prvih komunikacij že prihaja in menim, da jih bo v prihodnosti še več. Povezovanje je namreč ena ključnih zančilnosti sodobnih univerz, sploh pa sedaj, ko smo v Evropski uniji in je prostor odprt.« (km)
Društvo Tržič za Ineos ^ Lekarne
Zaposlenim v tovarni Ineos, ki jim je bila prejšnji četrtek priznana dopolnilna blagajna, so pri naprezanjih za ohranitev delovnega mesta pomagali tudi člani športnega, kulturnega in rekreacijskega društva Tržič. V priredbi slovenskih kulturnih delavcev iz Laškega in krožka Istria je namreč prejšnjo sredo pod šotorom pred tovarno Ineos potekal koncert glasbene skupine Vruja iz slovenske Istre. Občinstvu so se predstavili Marino Kranjac, Peter Kaligarič, Rok Kleva, Gabrijel Križman in Luka Čibej, ki so z mandolinom, violino, harmoniko in drugimi instrumenti predstavili splet skladb iz bogate istrske ljudske zakladnice.
Gatti namesto Ruocca
Vlada je imenovala za novega goriškega kvestorja Claudia Gattija, ki prihaja iz rimske mejne policije in bo stopil v službo 20. avgusta. Dosedanji kvestor Emilio Ruocco zapušča Gorico, premeščen pa je bil v centralni preiskovalni urad.
Album cesarice Sissi
V okviru prodajne razstave Stampanti-ca, ki je do nedelje, 5. avgusta, na ogled v državni knjižnici v Gorici, bodo danes ob 18. uri predstavili dragoceni album, ki so ga leta 1856 med obiskom tržaškega Lloyda poklonili cesarici Elizabeti in cesarju Francu Jožefu. Spregovorila bosta germanistka Marina Bressan in raziskovalec Simone Volpato.
ŠTEVERJAN - Obnovili dva objekta grajskega kompleksa
Stolp z nekdanjim čarom
Zgrajen je bil v drugi polovici 16. stoletja - Prenovitvena dela opravilo podjetje Hlede
Strassoldo (levo) pred obnovljenim stolpom
bumbaca
Vaški okraj v osrčju Števerjana, poznan z imenom Dvor, ponuja ob lepem vremenu obiskovalcu enkraten pogled na okolico obeh Goric. Goriško območje s Trnovskim gozdom, Vipavska dolina, Kras, obmorski pas gradeške lagune, obširna furlanska nižina in Brda so nam s tega mesta povsem na dlani. Prav tu, v parku graščine plemiške družine Tacco-Hohenstein so pred nekaj dnevi, po zaključku obnovitvenih del, predali namenu dva objekta grajskega kompleksa, katerega prva izgradnja sega v drugo polovico šestnajstega stoletja.
Krajše slovesnosti in ogleda prenovljenih prostorov so se ob števerjanskem županu Adrijanu Corsi, baronicah Tacco in arhitektu Mauru Nocchieriju udeležila še predsednik videmske pokrajine Marzio Stassoldo, kije skupaj z njenim predstavnikom za goriško pokrajino Michelejem Formetinijem uradno predstavljal Konzorcij za zaščito gradov dežele Furlanije-Julijske krajine. Corsi, se je v imenu števerjanske občine zahvalil vsem, ki so s svojim delom pripomogli k izpeljavi obnovitvenih del in v prvi vrsti družini Tacco, ki s tovrstnimi iniciativami v turistične namene veliko pripomore k ovrednotenju središča vasi. Župan Corsi je v svojem nagovoru prisotne spomnil na narodnostno mešano realnost tega dela goriške pokrajine.» Zavedati pa se moramo, da smo vsi sinovi iste zemlje in pripadamo drug drugemu brez posebnosti in različnosti,« je zaključil Corsi. Na številna opravljena obnovitvena dela na gradovih po vsej deželi, ki jih vsako leto opravi Konzorcij za njihovo promocijo in ovrednotenje, je spomnil predsednik Strassoldo. Poudaril je, da se naloga Konzorcija udejanja s tem, da spodbuja lastnike gradov, tako javne ustanove kakor zasebnike, k ovrednotenju teh zgodovinskih in kulturnih zakladov.
Za restavratorska dela na stolpu, ki je imel v preteklosti različne funkcije od obrambne do zgolj estetske, saj so ga v nam bližjih stoletjih preimenovali v belvedere, in utrditev ostankov zahodnega obzidja gradu je poskrbelo domače družinsko gradbeno podjetje Lojze Hlede, ki se z gradbeništvom ukvarja že polnih 45 let. V dobrih treh mesecih so s svojo obrtniško natančnostjo z obdelovanjem briškega kamna dali kraju prijetnejši videz. (VaS)
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
MARZINI, korzo Italia 89, tel. 0481531443.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
AL REDENTORE, ul. 9 Giugno 36, tel. 0481-41034.
DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU
AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska ul. 13, tel. 0481-78300.
U Kino
GORICA
KINEMAX: zaprto.
CORSO: zaprto.
TRŽIČ
KINEMAX Dvorana 1: 20.00 - 22.20 »Harry Potter e l'Ordine della Fenice«. Dvorana 2: 19.00 - 21.30 »Harry Potter e l'Ordine della Fenice«. Dvorana 3: 19.50 - 22.20 »Transformers«.
Dvorana 4: 20.15 - 22.15 »Maial zombi - Anche i morti lo fanno«. Dvorana 5: 20.00 - 22.00 »Last minute Marocco«.
9 Šolske vesti
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da so v prostorih pokrajinskega šolskega urada v Gorici objavljene dokončne pokrajinske lestvice učnega osebja.
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da bo podeljevanje letnih suplenc za učno osebje slovenskih šol vseh vrst in stopenj v ponedeljek, 27. avgusta, ob 9. uri v prostorih DIZ Trubar-Gre-gorčič. Razpoložljiva mesta bodo objavljena 24 ur prej na oglasni deski omenjene šole ter Pokrajinskega šolskega urada v Gorici.
@ Izleti
NOVA GORICA - Oskrba z vodo
Kmet se je lotil hidranta
Podjetje Vodovodi in kanalizacije, ki z vodo oskrbuje občine Miren-Kostanjevica, Šempeter-Vrtojba, Brda in Nova Gorica, kljub sušnem obdobju letos z oskrbo skoraj nima težav. Znotraj javnega vodovoda do problemov z oskrbo prihaja le v Vitovljah, kjer vodo zajemajo iz manjših zajetij in je vode preprosto premalo. V zadnjih štirinajstih dneh morajo v tamkajšnji rezervoar Dolenje vodo intenzivno dovažati. Kot je povedal direktor podjetja Miran Lovrič, so pri pregledu celotnega sistema ugotovili, da je izdatnost v tem rezervoarju spet padla pod tri litre na sekundo, saj je bila v največjem sušnem obdobju več kot pet litrov na sekundo. Takšno nenormalno izdatnost lahko pripišejo puščanju rezervoarja ali nekontroliranim odvzemom. V podjetju so ugotovili, daje za nenavadno izdatnost krivo slednje, saj je bila ponoči gladina stalna. Najverjetneje je šlo za nelegalne odvzeme za potrebe zalivanja. Prav tako v podjetju opozarjajo, daje prepovedano jemanje vode iz hidrantov. Do tega je prišlo na Banjšicah, ko so pri delu zasačili kmeta, ki je želel črpati vodo iz cisterne hidranta. Pri tem bi lahko prišlo do katastrofe, saj imajo črpalke na teh cisternah dvojno vlogo; na eni strani črpajo na drugi pa porivajo vodo ven in prav lahko bi se zgodilo, da bi prišlo do vdora v vodovodni sistem, s tem pa bi v vodo prišle tudi fekalije in najrazličnejše bakterije. Vodovodni rezervoar v Banjšicah je podjetje Vodovodi in kanalizacije iz privatnih rok prevzelo pred kratkim na preizkusno upravljanje. Kot se ponavadi dogaja, pri takšnih rezervoarjih prihaja do težav, zato je oskrba težavna tudi v teh krajih. Vendar, kot pravi direktor Lovrič, oskrba večinoma teče nemoteno in bojazni, da bo vode zmanjkalo ni.
¿j Čestitke
Danes slavi 70. rojstni dan naš tenor ARNALDO FRANDOLIČ. Še na mnoga zdrava in srečna leta mu poje MPZ Jezero. Nazdravili mu bomo v soboto, 4. avgusta, v znani doberdobski gostilni.
Danes praznuje 70. rojstni dan ARNALDO FRANDOLIČ. Še mnogo srečnih, zdravih in veselih let mu želijo vsi domači.
Ü] Obvestila
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo v mesecu avgustu društveni sedež na Kor-zu Verdi 51/int. v Gorici zaprt.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi svoje člane na tradicionalno srečanje Društev upokojencev Primorske, ki bo v soboto, 25. avgusta, pri starem gradu v Vipolžah v Goriških Brdih od 10. ure dalje. Prevoz z lastnimi sredstvi. Obvezna prijava do 20. avgusta na tel. 0481390688.
MLADINSKI DOM obvešča, da bodo uradi zaprti do petka, 31. avgusta. In-
NAROČNIKOM
KRIMSKEGA
a
ki želijo prejemati časopis v kraju letovanja, priporočamo, da nas obvestijo vsaj štiri dni pred odhodom na počitnice na telefonsko številko
040-7786331
vsak dan od 12. do 16. ure ali 0481-533382 v dopoldanskih urah.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo na izlet v Kranj in Radovljico odpeljal prvi avtobus v soboto, 4. avgusta, ob 5.45 iz Jamelj s postanki v Doberdobu, na Poljanah, Vrhu, v Sovodnjah in Štandrežu. Drugi avtobus pa bo odpeljal ob 6. uri iz Gorice izpred gostilne Primožič, nato izpred Pevmskega mosta (pri vagi), iz Podgore (pred spomenikom in telovadnico) ter iz Štandreža (pri cerkvi). Udeleženci so naprošeni, da čim prej poravnajo akontacijo 20,00 evrov. Vsak mora imeti veljavno osebno izkaznico ali potni list.
KRUT prireja skupinsko bivanje v Šmarjeških toplicah in v Dobrni od 26. avgusta do 4. septembra; informacije in vpisovanje na sedežu krožka, korzo Verdi 51 int. v Gorici, tel. 0481530927.
UPOKOJENCI DOBERDOB organizirajo enodnevni izlet v soboto, 1. septembra, na Goli otok; informacije in vpisovanje v trgovini pri Mili (tel. 0481-78398), v gostilni Peric (tel. 0481-78000) in pri Milošu (tel. 0481-78121) do 15. avgusta.
formacije lahko dobite na tel. št. 0481536455 v jutranjih urah. V ponedeljek, 3. septembra, se bo dejavnost pričela ob 8.30 s pripravo petošolcev na vstop v srednjo šolo.
OBČINA DOBERDOB sporoča, da bodo v mesecu avgustu v popoldanskih urah anagrafski, davčni urad in tajništvo zaprti.
OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU bo do začetka šolskega leta odprta po poletnem urniku: ob ponedeljkih med 14. in 17. uro in ob sredah med 9. in 12. uro.
OBČINSKA KNJIŽNICA v Doberdobu bo zaprta do 13. avgusta.
GLASBENA MATICA GORICA sporoča, da bodo uradi zaprti do 17. avgusta. Od 20. avgusta bo tajništvo odprto od 10. do 12. ure za vpisovanja ter za prijave na poleno delavnico, ki bo potekala v Doberdobu od 27. do 31. avgusta. Informacije na tel. št. 081-531508 od 10. do 12. ure.
H Prireditve
CENTER GRADINA V DOBERDOBU: v
petek, 3. avgusta, ob 21. uri koncert skupine Harduo v sklopu niza Med zvoki krajev.
OBČINA ROMANS organizira prireditev »Insegui la tua storia«: v Medeji, na vrtu Vile S. Marija Miru, v četrtek, 2. avgusta, ob 17.30 laboratorij z naslovom »Pasticciando con l'argilla«, ob 21. uri gledališka predstava »La vigna nata per amore«.
V PARKU CORONINI v Gorici bo v sodelovanju z združenjem Intermusica v sredo, 8. avgusta, ob 18. uri koncert z naslovom Glasbe in legende iz Prage; informacije na tel. 0481-533485.
Pogrebi
DANES V PEVMI: 11.30, Edi Sosol (iz Trsta) v cerkvi in na pokopališču.
DANES V LOČNIKU: 10.30, Narcisa Fac-chin vd. Gasparini (iz Palmanove) v cerkvi in na pokopališču.
DANES V TRŽIČU: 10.00, Maria Anzichi vd. Strizzolo iz bolnišnice v cerkev Device Marcelliane in v Trst za upepeli-tev; 11.00, Vladimiro Ferfoglia iz bolnišnice v cerkev Device Marcelliane in na pokopališče v Ronkah.
DANES V ŠTARANCANU: 9.55, Mafaldo Cechet s pokopališča v cerkev in na pokopališče v Foljanu.
Edi Sosol (Kočaž)
Sporočamo, da bo pogreb našega dragega očeta danes, 1. avgusta ob 11.30 v cerkvi v Pevmi.
Svojci
Gorica, Oslavje, 1. avgusta 2007
t
Zapustila nas je naša draga sestra, svakinja in teta
Olga Sfiligoj
Žalostno vest sporoča
brat Miljo z družino
Pogreb bo v četrtek, 2. avgusta ob 11.30 iz mrliške veže splošne bolnišnice v cerkev v Pevmo.
Zahvaljujemo se vsem, ki bodo na katerikoli način počastili njen spomin.
Oslavje, 1. avgusta 2007
1 4 Sreda, 1. avgusta 2007
ITALIJA
/
PARLAMENT - Obsojeni nekdanji minister ob poslansko imuniteto
Poslanska zbornica sprejela Previtijev odstop
Oznanil ga je v pismu predsedniku Bertinottiju - 462 za, 66 proti, 4 vzdržani
RIM - Cesare Previti ni več poslanec. Zbornica je namreč včeraj sprejela njegov odstop s tajnim glasovanjem, ki je imelo naslednji izid: 462 za sprejem, 66 proti in štirije vzdržani. Berlusconi se glasovanja ni udeležil, poslanec FI Elio Vito pa je prebral Previtijevo pismo predsedniku poslanske zbornice Faustu Bertinottiju.
Kot je znano, je bil Previti, nekdanji obrambni minister v Berlusconijevi vladi, na procesu o korupciji v aferi Imi-Sir dokončno obsojen na šest let zaporne kazni in na prepoved opravljanja javnih funkcij, drugo leto in pol zapora pa mu je bilo naloženo z obsodbo na procesu Mondadori. 73-letni odvetnik, ki ima za seboj štiri poslanske mandate, je po obsodbi nekaj dni preživel v zaporu, ker pa je starejši od 70 let, bo preostalo kazen preživel v hišnem zaporu. Nekaj časa je opravljal tudi socialno dejavnost.
V glasovalnih izjavah so poslanci Oljke, Bosellijevih socialistov, Finijevega nacionalnega zavezništva in Bertinottijeve komunistične prenove napovedali pozitiven glas za potrditev odstopa, medtem ko je svoje strankarske kolege sam Previti pozval, naj glasujejo za. V pismu predsedniku poslanske zbornice, v katerem je napovedal svoj odstop, je Previti ponovil, da je nedolžen, a je zaprosil kolege, naj glasujejo za njegovo potrditev. Zavzel se je tudi za javno glasovanje, čeprav pravilnik zbornice določa, da je v takih primerih glasovanje tajno.
Previti se je odločil za odstop potem, ko ni imel nobene možnosti več, da bi se izognil izgubi poslanske imunitete. Že 9. julija se je namreč poslanski volilni odbor izrekel za odvzem poslanske imunitete, enako pa bi se zgodilo tudi v zbornici sami, zato se je nekdanji minister odločil, da ne počaka na odločitev zbornice. Poslanci tako včeraj niso odločali o zapadlosti, ampak o Pre-vitijevem prostovoljnem odstopu, za kar je bil potreben tudi drugačen postopek, vključno s tajnim in ne javnim glasovanjem.
Previtijevo mesto v poslanski zbornici bo prevzel njegov strankarski kolega Angelo Santori, njemu samemu pa ostaja preživnina, ki jo dobivajo parlamentarci.
Cesare Previti med parlamentarnimi palačami v Rimu
arhiv
OKOLJE - Po ugotovitvah italijanske agencije za okolje Apat
Skoraj polovica (47%) italijanskih površinskih voda je onesnažena s pesticidi
Pogled na stugo največje italijanske reke Pad
arhiv
DEMOKRATSKA STRANKA - Šest kandidatov
Primarne volitve brez Di Pietra, Pannelle in Colomba
RIM - Potem ko je t.i. administra-tivno-tehnični odbor še neobstajajoče demokratske stranke zavrnil kandidaturi Antonia Di Pietra in Marca Pannelle, je prišlo včeraj do novega presenečenja. Senator Oljke Furio Colombo, ki je svojo kandidaturo za primarne volitve za voditelja nove stranke napovedal že pred časom, je podpise prinesel tik pred iztekom roka, vendar so se nato izkazali za neustrezne. Velik del jih je namreč zbral po faksu, kar pomeni, da niso originalni, zato jih omenjeni odbor ni sprejel. Colombo se je tako prisiljen odpovedati kandidaturi na primarnih volitvah 14. oktobra, kar je takole komentiral: »Ker nimam za seboj nobene stranke, nisem mogel zbrati tisočev podpisov neposredno.« Ta-
ko so mu prijatelji iz vse Italije pošiljali fakse s podpisi, ki pa jih odbor ni sprejel. Tako se je senator odločil, da se kandidaturi odpove.
Uradnih kandidatov za jesenske primarne volitve je torej le še šest, Marco Pannella in Antonio Di Pietro pa včeraj nista skrivala nezadovoljstva in celo jeze zaradi svoje izključitve. »Kdor nas noče, nas ne zasluži,« je komentiral Di Pietro, medtem ko je Pannella napovedal priziv na odločitev admini-strativno-tehničnega odbora, saj je prepričan, da so v ozadju politični vzgibi. O političnih vzrokih govori tudi Di Pietro: »Izključitev moje osebe in Italije vrednot iz konstitutivne faze Demokratske stranke je politična. Naša stališča do pomilostitev, do prisluško-
vanj, do pooblastil za sojenje parlamentarcem in do ukinitve sramotnih zakonov so trn v peti.« Minister je še povedal, da mu je Prodi izrazil obžalovanje zaradi izključitve, vendar se nanjo ne bo pritožil, ampak bo skušal relan-sirati vlogo svoje stranke na italijanskem političnem prizorišču, čeprav bo še naprej podpiral Prodijevo vlado.
Po izključitvi dveh kandidatov in umiku Colomba, se bo torej na primarnih volitvah 14. oktobra predstavilo šest kandidatov: Walter Veltroni, Rosy Bindi, Enrico Letta, ekonomist Pier Giorgio Gawronski, animator političnih blogov Mario Adinolfi in direktor Evropske investicijske agencije standard ethics Jacopo Gavazzoli Schettini.
RIM - Italijansko kmetijstvo porabi vsako leto okrog 150 tisoč ton pesticidov. Posledica tako obilne porabe je, da je v italijanskih vodah 119 različnih pesticidov, od tega 112 v površinskih in 48 v podtalnih vodah. To pomeni, da je onesnaženo 47% površinskih voda, jezer in rek (od tega 28% na kritičen način) in 24,8% podtalnih voda (7,7% znatno). Med strupenimi snovmi je tudi atrazin, katerega uporaba je prepovedana že 20 let.
Podatki so iz prvega poročila o mo-nitoraži italijanskih voda, ki jo je po naročilu konference država-dežele izvedla agencija za varstvo okolja Apat v obdobju 2003-2005. Na včerajšnji predstavitvi poročila je bilo rečeno, da so podatki najbolj popolni za leto 2005, ko je monitoraža zajela 3574 točk in je bilo odvzeto 10.570 vzrocev, na katerih je bilo opravljeno 282.774 analiz. V površinskih vodah so bile najdene škodljive snovi na 485 točkah monitoringa (47% vseh), od tega v 27,9% primerov v koncentraciji, ki je presegala mejo pitnosti vode. Pri podtalnih vodah je bilo onesnaženo 630 točk (24,8% vseh), od tega v 7,7% primerov s koncentracijami, ko so presegale mejo pitnosti vode.
Med pesticidi je bilo največ herbicidov. Prevladujoča kombinacija več strupenih snovi, tudi do dvanajst, in slabo poznavanje komulativnih učinkov silijo k posebni pozornosti, ugotavlja agencija. Kontaminacija z nekaterimi snovmi je zelo razširjena in zahteva ukrepanje, menijo strokovnjaki. Pri tem kot posebno kritično navajajo onesnaženje v vsem območju Padske nižine in Veneta, saj se npr. v največji italijanski reki nahaja 52,7% vseh analiziranih onesnaženih vzorcev. V Padu je bilo našteto 31 vrst pesticidov, med katerimi je 20 let po prepovedi uporabe še vedno navzoč tudi atrazin. Vzrok je lahko posebna trdoživost tega strupa v okolju, potem ko so ga v preteklosti zelo intenzivno uporabljali, ni pa izključeno, piše v poročilu, da je razlog tudi nezakonito trgovanje s to snovj o.
Da je Pad onesnažen, je znano tudi brez kemijskih analiz, vendar agencija v svojem poročilu trdi, daje alarm odveč, saj se podatki več ali manj skladajo s tistimi, ki veljajo za druge evropske veletoke.
Evropska centralna banka
31. julija 2007
evro
valute
povprečni tečaj 31.07 30.07
ameriški dolar japonski jen kitajski juan ruski rubel danska krona britanski funt švedska krona norveška krona češka krona švicarski frank estonska krona madžarski forint poljski zlot kanadski dolar avstralski dolar bolgarski lev romunski lej slovaška krona litovski litas latvijski lats malteška lira islandska krona turška lira hrvaška kuna
1,3707 163,59 10,3795 35,0060 7,4409 0,67400 9,1900 7,9595 28,037 1,6519 15,6466 250,45 3,7890 1,4540 1,5951 1,9558 3,1590 33,365 3,4528 0,6967 0,4293 83,64 1,7498 7,3085
1,3659 161,58 10,3363 34,9500 7,4408 0,67530 9,1945 8,0000 28,025 1,6437 15,6466 252,56 3,8096 1,4600 1,6121 1,9558 3,1702 33,543 3,4528 0,6966 0,4293 84,96 1,7947 7,3135
Zadružna Kraška banka
31. julija 2007 evro
valute
ameriški dolar britanski funt švicarski frank japonski jen švedska krona avstralski dolar kanadski dolar danska krona norveška krona madžarski florint češka krona slovaška krona hrvaška kuna
nakup	prodaja
1,38831	1,35981
0,68445	0,66869 1,67340 1,63264
168,7862	158,5592 9,41976 8,96923 1,63164 1,56280 1,48650 1,42991 7,58366 7,29793
8,1832	7,8168
303,072	237,4064
32,22875	25,2225
38,5744	30,1887
7,83275	6,98439
^ CREDITO COOPERATIVO DEL CARSO ^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA
Banca di Cividale
valute
ameriški dolar britanski funt danska krona kanadski dolar japonski jen švicarski frank norveška krona švedska krona avstralski dolar hrvaška kuna
31. julija 2007
_evro_
nakup prodaja
1,3907 0,6859 7,552 1,4816 165,26 1,6737 8,107 9,326 1,6224 7,57
1,3564 0,6690 7,366 1,4451 161,19 1,6325 7,907 9,097 1,5824 7,03
Banca di Cividale
BANCAGBICOLA KMEČKA BANKA
1
Milanski borzni trg
31. julija 2007 Indeks MIB 30:+1,69
delnica		cena €	var. %
ALITALIA		0,8895	+3,85
ALLEANZA		9,28	+2,11
ATLANTIA		24,81	-0,28
BANCA ITALESE		15,32	+0,73
BANCO POPOLARE		18,05	+1,35
BPMS		4,69	+1,63
BPM		10,61	+2,00
CAPITALIA		6,97	+2,77
ENEL		7,585	+1,27
ENI		25,78	+1,38
FIAT		21,77	+1,44
FINMECCANICA		22,2	+0,41
GENERALI		28,99	+1,08
IFIL		7,815	+2,37
INTESA		5,585	+2,53
LOTTOMATICA		27,29	+1,45
LUXOTTICA		26,74	-0,22
MEDIASET		7,655	+0,70
MEDIOBANCA		15,48	+2,19
MEDIOLANUM		5,55	+1,09
PARMALAT		2,62	+2,79
PIRELLI		0,832	+2,55
SAIPEM		26,47	+2,04
SNAM		4,06	+0,92
STMICROELEC		12,72	+0,65
TELECOM ITA		1,972	+1,65
TENARIS		17,82	+1,52
TERNA		2,5075	+0,86
UBI BANCA		18,17	+0,79
UNICREDITO		6,275	+3,24
Podružnica Trst	lö	ljubljanska banka Nova ljubljanska banka d.d., Ljubljana	
/
SVET
Sreda, 1. avgusta 2007 1 5
IRSKA - Operacija »Banner« (prapor) je končana
Britanski vojaki po 38 letih zapuščajo Severno Irsko
Irski zunanji minister Dermot Ahern: Korak k uresničitvi normalne, mirne in uspešne družbe
BELFAST - Skoraj štiridesetletna misija britanske vojske na Severnem Irskem se končuje. Gre za zadnjega v vrsti simboličnih korakov v smeri normalizacije te province, katere novejšo zgodovino je zaznamoval konflikt med tamkajšnjimi protestanti in katoliki, pogosto pospremljen s krvavim nasiljem. Do umika britanske vojske danes ob polnoči po krajevnem času (ob 1. uri zjutraj po srednjeevropskem času) je prišlo dva meseca po tem, ko je bila na Severnem Irskem obnovljena široka samouprava. »To je naslednji pomemben korak k uresničitvi normalne, mirne in uspešne družbe na Severnem Irskem,« je umik vojakov komentiral irski zunanji minister Dermot Ahern. Kot je dodal, so se varnostne razmere na tem območju spremenile »celo bolj dramatično, kot smo si lahko želeli«. V Londonu je državni sekretar za oborožene sile Bob Ainsworth umik označil kot »začetek novega obdobja«.
Britanske vojake so na Severnem Irskem namestili avgusta 1969, potem ko so katoliški izgredniki v mestu Londonderry napadli večinoma protestantske policijske sile, protestantski nasilneži pa so zažgali več katoliških domov v Belfastu. Vojake, ki so verjeli, da se bodo domov vrnili že po nekaj tednih, so takrat z veseljem pričakali tudi številni katoliki, piše ameriška tiskovna agencija AP.
38-letna operacija Banner (prapor) velja za najdaljšo misijo britanske vojske doslej, v njej je služilo več kot 300.000 vojakov, od tega jih je bilo v napadih Irske republikanske armade (Ira) in drugem nasilju med protestanti in katoliki ranjenih 6000 in ubitih 763. Prvi britanski vojak je pod streli Ire padel leta 1970, zadnji pa leta 1997.
V času najhujših nemirov je bilo na Severnem Irskem naenkrat nameščenih kar 27.000 vojakov, odslej pa bo na tem območju delovala le še redna garnizija britanske vojske s 5000 pripadniki. Gre za vojake, ki niso v aktivni službi oziroma ne izvajajo bojnih operacij in čakajo na vpoklic v misije kjerkoli na svetu. Skrb za varnost bo tako v celoti v pristojnosti policije.
Vodja severnoirske policije (PSNI), ki je nadomestila Kraljevo ulstrsko milico, Hugh Orde je že izrazil prepričanje, da bodo njegovi možje kos temu izzivu tudi brez pomoči vojske. »Ne potrebujemo jih več. Kar se tiče podpore pri običajnem zagotavljanju reda in miru se že več mesecev popolnoma nič ne zanašamo na naše vojaške kolege,« je povedal.
Oblikovanje skupnih policijskih sil, ki bi uživale podporo na obeh straneh se-vernoirske družbe, katoliški in protestantski, je bil eden osrednjih ciljev velikonočnega mirovnega sporazuma iz leta 1998, s katerim je bila na Severnem Irskem vzpostavljena široka regionalna samouprava, v kateri si oblast delijo protestanti in katoliki.
Regionalne institucije oblasti so sicer v minulih devetih letih delovale le občasno, dokler ni bila skupščina leta 2002 zaradi obtožb o vohunjenju Ire v Stormontu raz-puščena. Prizadevanja za vzpostavitev zaupanja, ki bi omogočila dokončno uresničitev velikonočnega sporazuma, pa so se kljub temu vsa ta leta nadaljevala.
Do prve prelomne točke je prišlo julija 2005, ko je Ira sporočila, da se razo-rožuje, do druge pa januarja letos, ko je Sinn Fein, politično krilo Ire, prvič v zgodovini uradno priznal severnoirsko policijo in sodstvo. Volitve nove severnoirske skupščine so potekale 7. marca, maja letos pa je bila po skoraj petih letih v Belfastu obnovljena široka regionalna samouprava.
Položaj prvega ministra nove 12-članske vlade je zasedel vodja največje protestantske stranke na Severnem Irskem, Demokratične unionistične stranke (DUP), Ian Paisley, ki je desetletja zavračal vsakršno sodelovanje s katoliško manjšino. Njegov namestnik je postal Martin McGuinness iz vrst najmočnejše katoliške stranke, Sinn Feina. (STA)
Arhivski posnetek skupnega patruljiranja vojske in policije na Severnem Irskem
ansa
Oktobra v Turčiji referendum o reformah
ANKARA - V Turčiji bodo referendum o ustavnih reformah, ki predvidevajo neposredne volitve predsednika države, izvedli 21. oktobra. Kljub referendumu bo turški parlament v skladu s sedanjo zakonodajo avgusta izvedel volitve za naslednika sedanjega predsednika Ahmeta Necdeta Sezer-ja. Do predloga ustavnih reform je prišlo na pobudo vladajoče Stranke za pravičnost in razvoj (AKP) premiera Recepa Tayyipa Erdogana, potem ko je v državi izbruhnila politična kriza, ker parlament maja in aprila ni uspel izvoliti predsednika države.
Kmalu začetek novih pogajanj o Kosovu
MOSKVA - Nova pogajanja med Srbi in Albanci o prihodnjem statusu Kosova, ki jih bo spremljala ekipa predstavnikov ZDA, Rusije in Evropske unije, bi se že kmalu lahko začela. To je v Moskvi izjavil tiskovni predstavnik ruskega zunanjega ministrstva Mihail Kaminin in dodal, da bi se lahko omenjena pogajanja začela kmalu pod pogojem, če bo kontaktna skupina za Kosovo srečanje skrbno pripravila.
Gordon Brown pozval k boju proti revščini
NEW YORK - Britanski premier Gordon Brown je v govoru v ZN države članice te svetovne organizacije pozval, naj se povežejo v novo mednarodno zavezništvo za boj proti revščini v svetu. Brown je obenem pozval predstavnike držav, gospodarstva in posameznike k uresničitvi osmih ciljev tisočletja. Ti naj bi po Brownovem mnenju pripomogli k »izkoreninjenju najhujšega zla našega časa: nepismenosti, bolezni, revščine, okoljske degradacije in nerazvitosti«.
Poljska ne bo več gradila sporne avtoceste
VARŠAVA - Poljska ne bo nadaljevala z gradnjo spornih avtocestnih odsekov, ki sta del izgradnje cestne infrastrukture na evropskem prometnem koridorju Via Baltica med Varšavo in Helsinki, je napovedal poljski premier Jaroslaw Kaczynski. Nadaljevanje gradnje v dolini reke Rospuda bi namreč negativno vplivalo na širši avtocestni projekt, katerega del sta omenjena odseka, je pojasnil v pogovoru za poljski radio, ki ga povzemajo tuje tiskovne agencije. Poljska je sicer sredi julija napovedala, da bo gradnjo cestnih odsekov na zaščitenem območju nadaljevala 1. avgusta, Evropska komisija pa je v ponedeljek zaprosila Sodišče Evropskih skupnosti, naj sprejme začasno prepoved gradnje.
BLIŽNJI VZHOD - Na srečanju z zunanjimi ministri arabskih držav
Riceova lobira na Bližnjem vzhodu Abas v Moskvi iztržil podporo Rusije
ŠARM EL ŠEJK - Ameriška državna sekretarka Condoleezza Rice in obrambni minister Robert Gates sta se v okviru turneje po Bližnjem vzhodu v egiptovskem Šarm el Šejku sestala s kolegi iz arabskih držav. Riceova, katere turneja je namenjena predvsem zajezitvi naraščajočega iranskega in sirskega vpliva v regiji, je s sogovorniki pozvala k podpori enotnemu Iraku in prekinitvi vseh vmešavanj v to nemirno državo, obenem pa je potrdila prizadevanja Washingto-na za oblikovanje palestinske drža-ve.»Pogovarjali smo se o tem, kako podpreti enoten Irak, v katerem bi lahko vsi Iračani živeli v miru in varnosti,« je po srečanju povedala Riceova.
Sogovorniki v Šarm el Šejku so v skupni izjavi pozvali k prekinitvi vseh vmešavanj v Iraku ter k preprečevanju prehajanja teroristov in orožja v Irak in usposabljanja iraških šiitskih milic. Slednje naj bi po trditvah
ZDA podpiral predvsem Iran, medtem ko naj bi Savdska Arabija dovo-
ljevala prehod sunitskih skrajnežev v Irak.
»Mislim, da sedaj vemo, kakšne so obveznosti sosednjih držav,« je izjavila Riceova in dodala, da si Egipt in ostale ameriške zaveznice prizadevajo izpolniti pretekle obljube, povezane z iraškim tujim dolgom, dodatno mednarodno pomočjo in prizadevanji za končanje nasilja znotraj Iraka.
Kot je dodal egiptovski zunanji minister Ahmed Abul Gejt, je bila zaveza vedno namenjena pomagati, da bi združen Irak dosegel polno stabilnost, za kar so si tudi prizadevali minula štiri leta. Ob tem je dodal, da so se na srečanju znova izrekli proti vmešavanju tujih sil v notranje zadeve Iraka.
Ameriška zunanja ministrica je v ponedeljek sicer potrdila, da nameravajo ZDA s Savdsko Arabijo in še nekaterimi arabskimi zaveznicami na Bližnjem vzhodu skleniti več milijard dolarjev vreden orožarski posel.
Sicer pa so se zunanji ministri Egipta, Jordanije ter predstavniki Sveta za za-
livsko sodelovanje (GCC) po srečanju z Riceovo zavzeli za koordinacijo prizadevanj za mir in stabilnost v regiji. Ob tem so izpostavili, da delijo vizijo stabilnega in miroljubnega Bližnjega vzhoda.
Podpisniki skupne izjave so hkrati podprli palestinskega predsednika Mahmuda Abasa in ponovili zavezanost rešitvi dveh držav kot načinu za končanje izraelsko-palestinskega konflikta. Izrazili pa so tudi zaskrbljenost zaradi humanitarnih razmer, v katerih živijo Palestinci, predvsem na območju Gaze.
Riceova, ki bo obisk v regiji nadaljevala najprej v Savdski Arabiji, nato pa v Izraelu in na palestinskih ozemljih, je ob tem poudarila, da je potrebno pred mednarodno konferenco za Bližnji vzhod, ki jo je za jesen napovedal ameriški predsednik George Bush, zbrati vse pobude za mirovni proces, vključno z mirovnim načrtom Arabske lige.
Palestinski predsednik Abas se je medtem v Moskvi srečal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putininom, ki je
podprl Abasa in izrazil prepričanje, da bo palestinski predsednik naredil vse za enotnost Palestincev. »Ves čas smo zagovarjali legitimen interes palestinskega naroda glede ustanovitve enotne države,« je poudaril Putin. Abas je ob tem dodal, da bo naredil vse za enotnost Palestincev po nasilnem prevzemu oblasti na območju Gaze, ki je od junija pod nadzorom gibanja Hamas. Palestinski predsednik je poudaril, da dialog s predstavniki Hamasa ni mogoč, dokler se omenjena skupina ne odpove nadzoru nad območjem Gaze. »Situacija mora biti takšna, kot je bila pred udarom, da lahko pride do normalizacije,« je izjavil Abas in dodal, da morajo predstavniki Hamasa »prevzeti krivdo in se opravičiti za zlo-či ne«.
Ruska vlada je tudi sporočila, da se je Putin strinjal z dobavo 50 oboroženih vozil in druge vojaške tehnologije Aba-sovi vladi. Omenjena vojaška pomoč bo po sporočilu ruske vlade namenjena izključno vzdrževanju reda in miru. (STA)
16
Sreda, 1. avgusta 2007
GORIŠKA BRDA - Od 21. do 25. avgusta
Dnevi poezije
V Medani svojstveni festival prirejajo že enajstič
Festival Dnevi poezije in vina v Medani v Goriških Brdih je vsako leto drugačen, a osnova ostaja enaka. Tudi v središču letošnje, 11. izvedbe od 21. do 25. avgusta bodo večerna pesniška branja pod murvo na domačiji Alojza Gradnika, na katerih se bo predstavila zanimiva paleta pesnikov, kar 26 jih bo iz 22 držav. Ob tem pa bo festival - organizatorja sta Študentska založba in KUD Opoka - v mirno in prijetno vinorodno okolje vabil še s koncerti, performansi, razstavami in filmskimi projekcijami. Pesniki bodo brali v 19 različnih jezikih. Voditeljica festivala Jelka Ciglenečki je na včerajšnji predstavitvi v Ljubljani izpostavila mehiško pesnico Natalio Toledo, pa tudi geografsko bo letošnja izdaja najširša: poleg pesnikov iz številnih evropskih držav bodo na njem še njihovi kolegi iz Indije, Kanade, ZDA, Izraela, Turčije in Egipta. Po nje nih besedah so konč no do segli, da bo Me da na gos ti la poe te z vseh kontinentov. Njihova poezija bo še pred festivalom izšla v posebnem zborniku.
S tako imenovano Medano pred Medano se bo festivalski duh prvi dan, 21. avgusta, razširil po Ljubljani, Mariboru, Veliki Polani na domačiji Miška Kranjca, Kopru in Volčah pri Tolminu, naslednje dni pa se bo dogajanje zgostilo v Goriš kih Br dih.
Večerna branja bodo uvedli različni projekti - sredino razmišljanje Dragana Živadinova o festivalu, četrtkova okrogla miza o
tem, kako nastaja pesniška zgodovina, in petkov glasbeni performans z naslovom Otroška igra. Branjem bo vsakokrat sledil koncert; nastopili bodo duet Jure Tori in Ewald Oberleitner, skupina Melodrom ter Vita Mavrič s kvartetom Akord.
Bogatejši kot v preteklih letih bo po napovednih voditeljice festivala filmski program, ki bo med drugim ponudil premiero Petelinjega zajtrka po istoimenskem romanu Ferija Lainščka ter predpre-miero dokumentarnega filma Me-dana je v atmosferi.
Dnevi poezije in vina se bodo v soboto, 25. avgusta, sklenili s celodnevnim dogajanjem za obzidjem vasice Šmartno. Od 13. ure dalje pa vse do poznih večernih ur se bodo zvrstile predstave, ulično gledališče, delavnice za otroke, koncert skupine Jararaja in še kaj.
Ob robu festivala so organizatorji v sodelovanju z družbo Si.mobil ponovno pripravili akcijo Si.pesnik?, v kateri so lani prejeli kar 500 pesmic. Tako tudi letos do 19. avgusta na telefonski številki 040/66-11-33 zbirajo SMS pesem v dolžini največ 150 znakov. V sodelovanju z Drogo Kolinsko bodo pivci kave v izbranih kavarnah lah ko zbi ra li pes niš ka spo roči la z vsega sveta - najhitrejši bodo za zbranih 11 verzov prejeli nagrado. Na festival bo opozarjala tudi instalacija poet.ring, ki bo na izbranih točkah v Ljubljani in Medani iz mi mo i do čih sku ša la vzbu di ti kreativnost. (STA)
SLOVENIJA
■ 6. MEDNARODNI ALPE-ADRIA PUF FESTIVAL
Predstave v Kopru bodo v parku pred kopališčem v Kopru, na Pristaniški ulici (med policijo in kavarno Kapetanija ter po vaških trgih v MO Koper). V slučaju dežja bodo predstave v Taverni.
V	petek, 3. avgusta ob 19.00, Kidričeva: Zapik SLO: Zverinice iz Rezije, lutkovna predstava z delavnico; ob 20.00 Carpacciov trg, Pristaniška, ploščad pri kopališču: Tatamata, Italija: Hodulje, muzika; ob 21.00 Ploščad pri kopališču: Etno Histria, Glasba in plesi sveta, jam session.
V	nedeljo, 5. avgusta ob 19.00, Škofije: Etno Histria in Puf: glasba in plesi sveta, lutkovna predstava LG Matita -Matija Solce: Šala.
V	petek, 10. avgusta ob 19.00, Ploščad pri kopališču: Giggio Brunello (I), The big 5 (Zlata Marioneta 2004); ob 21.00 Dvorišče italijanske skupnosti: Koncert Feketeseretlek. LG MATITA - Matija Solce: Male nočne zgodbe, nočna lutkovna predstava.
V	soboto, 11. avgusta ob 21.30, Titov trg: Govindine sanje, Hoduljarji, žon-glerji, mednarodna zasedba.
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Verdi
V	soboto, 4. avgusta ob 20.30 / Zaključni koncert ob mednarodnem festivalu operete »Nasvidenje v septembru« z orkestrom gledališča Verdi.
Veliki trg
Danes, 1. avgusta / Tridesetletnica Radia Punto Zero.
V	petek, 3., v soboto, 4. in v nedeljo, 5. avgusta / Rock festival: Delirium, Je-thro Tull (cover band), Clive Bunker, New Trolls, O. S. Marco.
V	torek, 7. avgusta / Turbolenti.
V	sredo, 8. avgusta / Firexxpression.
V	petek, 10. avgusta / La Melarancia -Muzikal pod zvezdami.
V	soboto, 11. avgusta / Formula 3 - posvečeno Luciu Battistiju.
V	nedeljo, 12. avgusta / A. M. Buenos
Aires - Mednarodni festival tanga.
V	sredo, 15. avgusta / Koncert Novega godalnega orkestra Ferruccio Busoni.
Verdijev trg
Od jutri, 2. do 13. avgusta / Tri tržaška vrata: niz koncertov srednjeevropske in balkanske glasbe.
V	ponedeljek, 6. avgusta / Tržaško amatersko gledališče.
V	četrtek, 9. avgusta / Mercadonegro.
_SLOVENIJA_
IZOLA
■	NOČI NA PLAŽI Simonov zaliv
V	soboto, 4. avgusta / Tony Cetinski in Severina.
LJUBLJANA
■	Festival Ljubljana
Danes, 1. avgusta ob 20.30, Slovenska filharmonija / Los Romeros, kvartet kitar.
V	petek, 3. avgusta ob 20.30, Križanke, Križevniška cerkev / Silvia Chiesa
-	violončelo in Maurizio Baglini - klavir.
V	ponedeljek, 6. avgusta ob 20.30,
Križanke, Križevniška cerkev / Boštjan Lipovšek - rog, Erik Behr - oboa in Klemen Golner - klavir.
V	torek, 7. avgusta ob 20.30, Križanke, Križevniška cerkev / Trio Arman.
V	sredo, 8. avgusta ob 20.30. Križanke, Križevniška cerkev / Edita Rando-va - mezzosopran in Vladimir Strnad
-	klavir.
V	četrtek, 9. avgusta ob 20.30, Slovenska filharmonija / C. Orff: Carmina Burana.
V	ponedeljek, 13. avgusta ob 20.30,
Ljubljanski grad, Stanovska dvorana / Leipziški godalni kvartet, Mojca Zlob-ko Vajgl - harfa.
V	torek, 14. avgusta ob 20.30, Ljubljanski grad, Stanovska dvorana / Leipziški godalni kvartet, Johannes Kalpers - tenor, Martin Bruns - bariton in Andreas Frese - klavir.
■ RAZSTAVE OB 100-LETNICI ROJSTVA
LOJZETA SPACALA KOPER
Spacal in Istra - do 31. avgusta 2007 -
Avla Pokrajinskega muzeja KRANJ
Slike, dela na papirju - do 31. avgusta 2007 - Galerija Prešernovih nagrajen-
PRIREDITVE
cev za likovno umetnost, Galerija Elek-tra, Elektro Gorenjska KOPER, PIRAN, PORTOROŽ
Tapiserije, mozaiki - do 31. avgusta 2007 - Mestna galerija Piran, Galerija Loža Koper
Likovna oprema ladij - Vila San Marco Portorož SAN VITO AL TAGLIAMENTO
Grafike - do 15. avgusta - Cerkev sv. Lovrenca, odprto od četrtka do nedelje od 10.00 do 12.30 in od 16.00 do 20.00. ŠTANJEL
Grafike - do decembra 2007 - Galerija Lojzeta Spacala. Urnik: v tednu od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Za najavljene skupine po dogovoru. Info.: tel. ++38657690197 ali mobi ++38641337422 Štefan.
Grafične miniature - do 15. oktobra -Galerija pri Valetovih
KOPER - Prodajna razstava - do 15. septembra - Galerija Meduza
LJUBLJANA - Fotografija - do 12. avgusta 2007 - Mednarodni grafični likovni center
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Dvorana deželnega sveta: antološka razstava posvečena Maestru Guidu Tavagnaccu. Možnost ogleda do 12. oktobra od ponedeljka do petka od 9.30 do 18.00.
Ljudska knjižnica: »Od tiskarske preše do muzeja: prvi koraki tiskarske umetnosti«. Odprto do 31. avgusta od ponedeljka do sobote od 10.00 do 13.00.
Muzej judovske skupnosti: do 16. oktobra razstavlja Herbert Pagani »Ap-punti di una vita«.
Državna knjižnica: do 31. avgusta razstavlja pod naslovom »Il segno. La pas-sione« Rossana Longo.
Palača Gopčevic: do 26. avgusta od 9.00 do 19.00 bo na ogled razstava »Francesco Parisi - Špeditersko podjetje 1807-2007 - Dvesto let med ekonomijo in zgodovino«.
Dvorana bivše oglasne deske (Mali trg 3): od nedelje, 5. avgusta do 2. septembra »Public Art - V Trstu in okolici/narava naturans 12«.
Občinska umetnostna dvorana: do 16. avgusta od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00 razstavlja Villi Bossi. ŠKEDENJ
Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792.
MILJE
Muzej Ugo Cara: do 28. avgusta, »Public Art - V Trstu in okolici/narava na-turans 12«.
REPEN
Kraška hiša: odprta je fotografska razstave Mirne Viole »Vsi vabljeni na Kraško ohcet«. Ob tej priliki bo prvič razstavljena tudi poročna noša iz 80. let 19. stoletja Terezije Čok - Županove iz Lonjerja.Razstava je na ogled po urniku Kraške hiše
Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih z urnikom od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je ogled možen tudi v drugih terminih po dogovoru z upravitelji. Informacije na tel. št. 040327240 ali Hyperlink mailto:info@kraskahisa.com info@kraskahisa.com
DEVIN
Devinski grad: do 21. oktobra je odprta razstava z naslovom: »Rainer Maria Rilke: pesnik in njegovi angeli«. Ogled je možen vsak dan razen ob torkih od 9.30 do 17.30. TRŽIČ
Galerija sodobne umetnosti (Trg Ca-vour 44): do 5. avgusta, od 20.00 do 23.00, sta na ogled razstavi »Albedo: a new perspective in italian moving images« in Stefano Graziani: »viaggio al centro della terra«.
GORICA
Palača Attems-Petzenstein (Trg De Amicis 2): do 19. avgusta bo na ogled razstava Piranesi: vaze, svečniki, sarkofagi, svetila in antična okrasila. Odprto od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Odprto tudi 15. avgusta. Vsako soboto in nedeljo ob 17.00 do zaprtja razstave bodo nudili brezplačne vodene obiske; informacije na tel. 0481-547541 ali tel. 0481-547499 (mu-sei@provincia.gorizia.it, www.provin-cia.gorizia.it).
Na goriškem gradu bo do 28. oktobra od torka do nedelje od 9.30 do 13.00 ter od 15.00 do 19.30, na ogled umetniška razstava z naslovom »Passaggi«.
PASSARIANO
Vila Manin - Center sodobne umetnosti: do 30. septembra bo razstavljal Hiroshi Sugimoto.
Vila Manin: do 16. septembra razstavlja Mauro Vignando pod naslovom »ZUDTQCSS«. Ogled je možen vsak dan razen ob ponedeljkih.
_SLOVENIJA_
PADNA
Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ ga-
-/
lerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV
Vojaški muzej Tabor: orožje in oprema, stalna razstava.
KOZINA
Kosovelova knjižnica: razstava slik z naslovom »Življenje« avtorice Božice Mihalič bo odprta v mesecu avgustu ob ponedeljkih, od 7.00 do 14.00 in ob sredah, od 11.00 do 18.00. VIPAVA
Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava.
BRANIK
Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN
Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. SOLKAN
Vila Bartolomei: na ogled je razstava z naslovom »Ohraniti preteklost -ustaviti čas za danes in jutri« (predstavitev konservatorskih in restavratorskih delavnic Goriškega muzeja) od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00. Razstavo so pripravili Jana Šubic Pri-slan, Ana Sirk Fakuč, Davorin Pogačnik in Vanda Bratina. Najavljene skupine si lahko muzejsko zbirko ogledajo tudi izven urnika; informacije na tajništvu Goriškega muzeja (tel. 003865-3359811). NOVA GORICA
Muzejske zbirke Goriškega muzeja so
odprte s poletnim urnikom: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8.00 do 19.00, sobota zaprto, nedelja, prazniki od 13.00 do 19.00; Sv. Gora sobota, nedelja, prazniki od 10.00 do 18.00; grad Dobrovo ponedeljek zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, sobota, nedelja, prazniki od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do torka v skladu z urnikom Turistične agencije Lastovka, sobota od 12.00 do 19.00, nedelja od 10.00 do 19.00. Za ostale muzejske zbirke je urnik nespremenjen. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika. Za informacije in najave lahko obiskovalci pokličejo na tajništvo Goriškega muzeja, tel. 0038653359811.
Paviljon Poslovnega centra Hit: do oktobra bo razstavljala umetniške keramike Lučka Šicarov iz Ljubljane.
DOBROVO
V Gradu: do konca avgusta je odprta razstava »100 let Bohinjske proge«, ki jo je pripravila Branka Sulčič. Urnik: od torka do petka od 8.00 do 16.00, ob sobotah in nedeljah od 13.00 do 17.00. IDRIJA
Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LOKAVEC
Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava.
LJUBLJANA
Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00.
Galerija loterija Slovenije (Trubarjeva 79): Klavdija Marušič razstavlja slike »Primorska simfonija« do 7. septembra. Odprto od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih zaprto. Vstop prost. Od 1. do 31. avgusta zaprto.
TRENTA
Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN
Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00.
AVSTRIJA / Koroška
TINJE
Dom prosvete »Sodalitas«: »Umetnost bolj vprašanje kot odgovor« - Razstavlja Spasoje Papic.
V bivši tržaški ribarnici, so do 14. oktobra od 10.00 do 20.00 na ogled Mascherinijeve skulpture
w
17	Sreda, 1. avgusta 2007	TRST	/
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it
JADRANJE - Dosežek kariere na EP 420 v Istanbulu
Sivitz Košuta in Farneti osvojila četrto regato finala
Čupina tekmovalca na skupni lestvici napredujeta iz dneva v dan in sta zdaj deveta
ISTANBUL - Z zmago v včerajšnji drugi in skupno četrti regati finalne serije v »zlati« skupini na evropskem prvenstvu v jadralnem razredu 420 sta Čupina »azzurra«, mladinca Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti dosegla uspeh kariere na članski ravni, hkrati pa po petem tekmovalnem dnevu še izboljšala svoj položaj na skupnem vrstnem redu. Poleg zmage v drugi regati sta namreč včeraj dosegla 12. mesto v prvi in 17. mesto v tretji regati, s temi rezultati pa sta se z 11. povzpela na skupno 9. mesto med dvaintridesetimi finalisti zlate skupine (prav toliko jih nastopa še v srebrni skupini). V preostalih dveh tekmovalnih dneh se naša jadralca zelo realno lahko potegujeta najmanj še za kakšno mesto višje, od brona pa ju trenutno loči 12 točk, kar tudi ni že preveč. Doslej vodilna Španca Pedro Mari in Xim Benjumeda sta s povsem ponesrečenima nastopoma v drugi in tretji regati dneva (30. in 23. mesto) prepustila začasno vodstvo Italijanoma Edoardu Mancinelliju Scottiju in Lorenzu De Feli-ceju, vrstni red pa se dejansko spreminja iz regate v regato.
»Zelo sva se razveselila včerajšnje zmage, hkrati pa sva bila razočarana zaradi poteka zadnje, v kateri sva bila ves čas med vodilno deseterico, nato pa je veter obrnil in sva pristala šele na 17. mestu,« je povedal Simon, ki je vsekakor zadovoljen z razmerami na regatnem polju ob azijski obali, čeprav piha v teh dneh manj kot med kvalifikacijami, veter pa se v popoldanskih urah krepi in dosega do 17 vozlov hitrosti.
Vrstni red po 5 finalnih regatah: 1. Mancinelli/De Felice (Ita) 21 točk; 2. Lavie/Lugobai (Izr) 27; 3. Pereira/Prieto (Por) 35; 4. Sucari/Renna (Arg) 36; 5. Gerz/Bolduan (Nem) 38; 6. Ale-many/Duran (Špa) 40; 7. Stavroy/Papadopulos (Grč) 41; 8 Ma-ri/Benjumeda (Por) 42; 9. Sivitz Košuta/Farneti (Ita) 47, itd.
NOGOMET - Danes v Ligi prvakov
Domžale-Dinamo, tekma visokega tveganja
Na finalnih regatah sta Čupina jadralca dosegla doslej 21., 2., 12., 1. in 15. mesto
DOMŽALE - Pred današnjo tekmo drugega kroga kvalifikacij za nogometno ligo prvakov med slovenskim in hrvaškim državnim prvakom, moštvom Domžale in zagrebškim Dinamom, je po pričakovanju zanimanje gledalcev zelo veliko, saj so pošle že vse vstopnice za tekmo, ki se bo v Domžalah začela ob 20.30. Trener domače ekipe Slaviša Stojanovič je bolj ali manj zadržan v napovedih. Ob kopici težav zaradi poškodb in slabega počutja, ki pesti Domžalčane, je le dejal, da bi bil izredno zadovoljen z vsakim izidom brez prejetega zadetka.Nogometaši Domžal so si napredovanje v drugi krog kvalifikacij izborili 25. julija, potem ko so v albanski prestolnici na povratni tekmi prvega kro-
ga premagali Tirano z 2:1 - tudi prva tekma se je končala v prid Domžalčanov, bilo je 1:0 -, a ob veselju pri napredovanju jim je gostovanje prineslo tudi precej skrbi, saj se je kar nekaj igralcev zastrupilo
Na tekmo visokega tveganja so se primerno pripravili pristojni uslužbenci javne varnosti, z ljubljanske policijske uprave pa so sporočili, da bo večje število policistov poskrbelo za zagotavljanje varnosti na območju športnega objekta, kjer bo potekala tekma, na območju mesta Domžal ter na relacijah, od koder bodo pripotovali navijači. Po podatkih policije si bo tekmo ogledalo okrog 3000 tisoč obiskovalcev, od tega približno 600 organiziranih navijačev obeh ekip.
NOGOMET - SP 2014
Brazilci obljubljajo izjemen dogodek
ZUERICH - Brazilija, edini kandidat za organizacijo nogometnega svetovnega prvenstva leta 2014, ki je v ponedeljek vložila uradno kandidaturo na sedež Mednarodne nogometne zveze v Zuerichu, je ta prestižni športni dogodek danes tudi uradno predstavila. »Predstavljamo 180 milijonov Brazilcev in sto odstotno sem prepričan, da bomo pripravili izjemen dogodek na najvišji možni ravni,« je dejal Romano, zvezdnik nogometnega SP leta 1994. V delegaciji so bili med drugimi tudi predsednik Brazilske nogometne zveze Ricardo Teixeira in slavni pisatelj Paulo Coelho. Po enourni predstavitvi je Te-ixeira v roke predstavnikov Fife izročil 900 strani obsežen dosje, v katerem so v štirih
poglavjih zajeti vsi organizacijski vidiki. Rio de Janeiro z mitskim stadionom Maracana je eno izmed 18 predstavljenih prizorišč, čeprav je pričakovati, da bo tekme gostilo med osem in 12 mest. Ta bodo izbrana leta 2008, če bo Fifa organizacijo SP zaupala Brazilcem. Kolumbija, edini prejšnji tekmec Brazilcev, je odstopila od kandidature že aprila letos.
Brazilija, ki se poteguje tudi za olimpijske igre leta 2016, dolgo ni pripravila nogometnega SP v svoji državi predvsem zaradi slabe tradicije, saj so leta 1950, ko so zadnjič gostili prestižni športni dogodek, izgubili v finalu z Urugvajem, kar je še vedno vtisnjeno v nacionalni spomin kot velik poraz in prava tragedija.
ROLKANJE
Člani Mladine so se v Asiagu izkazali
Najnovejše preizkušnje v reber za državni pokal v rolkanju v Asiagu so se udeležili samo štirje tekmovalci kriške Mladine, vendar so se dobro izkazali. Med mlajši mi mla din ci (4 km) sta se Niki Hrovatin in Nicola Iona uvrstila na 4. oziroma 8. mesto. Med veterani master 3 (10 km) je bil Enzo Cossaro prvi, da ma Chi a ra Di Lenar do (7 km) pa je bila četrta. Na društveni lestvici je Mladina zasedla 9. mesto. Mladinini re-prezentantje Mateja in David Bogatec ter Ana Košuta zaradi potrebe po regeneraciji pred nastopom na svetovnem prvenstvu v Asiagu niso tekmovali.
□ Obvestila
OD BOR prireja pod pokroviteljstvom ZSŠDI-ja od 27. avgusta do 1. septembra odbojkarski kamp za otroke osnovnih in nižjih srednjih šol (vsak dan od 8. do 17. ure na Stadionu 1. maj). Dodatne informacije in vpisovanje: info@od-bor.com ali 3497923007 (v večernih urah).
KOŠARKA - Po štirih uspešnih sezonah
Sokol ne bo igral v D ligi
Finančne težave in pomanjkanje igralcev - Morda bodo nastopili v promocijski ligi
V prihodnji sezoni brez derbija Breg - Sokol
kroma
Po šti rih sezo nah do kaj us peš ne ga nas topanja se na -brežinski Sokol odpoveduje igranju v košarkarski D ligi. »Vze ti mo ra mo na zna nje, da se je kon čal ci kel,« je z ob žalovanjem, vendar realistično ocenil predsednik Damjan Pertot. Raz lo gi za bole čo odlo či tev so finanč ni in or gani zacij -ski, je še pojasnil prvi mož nabrežinskega društva. Nastopanje v D ligi ni od muh, za nekatere igralce je težko uskladiti igranje s službenimi obveznostmi, drugi so poškodovani (svoje prispeva tudi pretrda podlaga nabrežinske telovadnice), tretji si želijo spremembe okolja.
»Če bo dovolj igralcev, se bomo vpisali v promocijsko prvenstvo, ki je veliko manj zahtevno,« je še povedal Pertot, tre ner te eki pe pa bi bil v tem pri me ru Ma tej Gru den, poleg nekaj starejših igralcev pa naj bi jo sestavljali še mlajši.
Sokol je po ponovnem odprtju nabrežinske telovadnice prvič nastopil v D ligi v sezoni 2003/2004 in brez težav do segel ob sta nek. Že v na slednji sezo ni je bi la eki pa pod vodstvom trenerja Bobana Popoviča (ki bo v novi sezonmi vodil Jadran) na pragu senzacionalnega napredovanja v C2 ligo (izločena je bila v play-offu), lani je pristala na 7., letos pa na 6. mestu.
Z dobrimi nastopi so Marko Hmeljak in tovariši privabljali v nabrežinsko telovadnico veliko število gledalcev in spet obu di li zani ma nje za ko šar ko v ob či ni, zdaj pa je zgodbe o uspehu konec.
APrimorski
~	dnevnik
Udinese proti prvaku, Triestina z Messino
MILAN - V prvem krogu nogometna A lige (v nedeljo, 26. avgusta) se bo Udinese v Milanu pomeril s prvakom Interjem, Triestina pa se bo dan prej v krstnem nastopu v B ligi doma pomerila z Messino. Žreb koledajrev je bil včeraj.
Mosley si je premislil
LONDON - Predsednik Mednarodne avtomobilistične zveze (FIA) Max Mosley je napovedal, da bo vložil pritožbo na sklep o pomilostitvi ekipe McLaren-Mercedes, ki je bila obtožena industrijskega vohunjenja na škodo drugega moštva v formuli 1 Ferrarija. FIA oziroma njen svet za motošport sta prejšnji teden po zaslišanju ekipo McLarna oprala krivde za domnevno vohunjenje, predsednik krovne avtomobilistične organizacije pa meni, da ima pravico do pojasnila svoje strani zgodbe tudi Ferrari.
Speed ni bil dovolj hiter
HAMBURG - Ekipa formule 1 Toro Rosso je sporočila, da bo namesto Američana Scotta Speeda kot drugi voznik do konca letošnje sezone za volanom njihovega dirkalnika Nemec Sebastian Vettel. Dosedanji testni voznik ekipe BMW Sauber bo v novi vlogi nastopil že na dirki za VN Madžarske v Budimpešti ta konec tedna. BMW Sauber je prižgal zeleno luč za odhod mladega in nadarjenega tekmovalca, ki je na letošnji dirki za VN ZDA uspešno zamenjal Poljaka Roberta Kubico, ki ni smel nastopiti zaradi zdravstvenih posledic po trčenju na dirki v Kanadi. Vettel je takrat na svoji prvi dirki v karieri osvojil točko za osmo mesto, zdaj pa bo dobil priložnost za dokazovanje pri drugi ekipi Red Bulla. V podružnici »rdečega bika« niso bili najbolj zadovoljni z učinkom svojega ameriškega člana (v 28 dirkah ni osvojil niti točke), medtem ko bo Italijan Vitantonio Liuzzi ostal na mestu prvega voznika tudi na sedmih preostalih dirkah
Na Touru še dva grešnika
HAMBURG - Nemškega kolesarja Patrika Sinkewitza, ki je bil na Touru pozitiven na dopinškem testu A, je njegova ekipa T-Mobile odpustila, ker je zavrnil testiranje vzorca B. Tiskovni predstavnik ekipe Christian From-mert je dejal, da zavrnitev opravljanja testa vzorca B »pomeni prav toliko, kot da bi bil test pozitiven.«Mi-chael Lehner, odvetnik Sinkewitza, je dejal, da njegov varovanec ne bo zahteval testa B: »Svetoval pa mu bom, da bo pri tej zadevi bolj aktivno sodeloval.«
Izvedelo se je tudi za ime kolesarja, ki je bil na Touru pozitiven med pregledi med dnevom počitka. To je Španec Iban Mayo, član moštva Saunier Du-val. Med omenjenim pregledom so kri vzeli tudi Slovencu Tadeju Valjavcu.
Slovenski odbojkarji začenjajo priprave na EP
KRANJSKA GORA - Slovenska odbojkarska reprezentanca bo danes v Kranjski Gori začela priprave na septembrsko evropsko prvenstvo, 12. avgusta pa se bo preselila v Šempeter, ki bo vse do EP njena baza izbrane vrste.Reprezentanti se bodo pozno popoldne zbrali v Kranjski Gori, kjer bodo nastanjeni do 12. avgusta. »Dopoldne bomo trenirali na prostem, popoldne v dvorani in v fitnesu,« pravi selektor Iztok Kšela, ki je poslal vabila naslednjim igralcem: - podajalci: Tomislav Šmuc, Rok Flajs, Dejan Vinčič; - blokerji: Dragan Radovič, Davor Čebron, Matej Vidič, Alen Pajenk; - sprejemalci: Matija Pleško, Tine Ur-naut, Andrej Flajs, Alan Komel; - korektorji: Mitja Gasparini, Jernej Potočnik, Alen Šket; - libero: Sebastijan Škorc.
18
Sreda, 1. avgusta 2007
POTOPIS

/
tsr
6.
Ob Nilu je v južnem delu velemesta koptski Kairo. Udobno je dosegljiv z me-trojem, ki je pravi užitek v primerjavi s kaosom in onesnaženjem na cestah.
Kopti (ime izhaja iz grškega naziva Egipta) so kristjani. Pravijo, da jih je v Egiptu kakih 15 odstotkov, Morda jih ni toliko, vsekakor pa sta v vseh mestih in vaseh v dolini Nila vidna dva zvonika s križema, ki seveda označujeta prisotnost kristjanov. Koptsko kulturno središče v Kairu je dokaj bolje urejeno kor nekatera islamska in obisk lahko predstavlja nekajurno kulturno razvedrilo in beg pred vsiljivcostjo prodajalcev, vodičev, taksistov in ponudnikov vsega mogočega. Pa o Koptih kasneje.
V Kairu, skozi katerega gre več milijonov obiskovalcev klasičnega Egipta, je skrb za njihovo varnost velikanska. Posebno Egipčanski muzej, kjer je ob precejšnji neurejenosti skoraj vse zanimanje usmerjeno samo v obisk dela posvečenega faraonu Tutankamonu, izgleda kot citadela. Okoli in okoli ograje so za premičnimi železnimi ščitniki vojaki s pripravljenimi ka-lašnikovi. Vse izgleda zelo resno, v resnici pa ni prav tako, le da med obiskovalci ni atentatorjev, ki bi si verjetno nikoli ne izbrali tako varovanega objekta.
Skrb za varnost obiskovalcev narekuje med drugim prepoved potovanja na oddaljeni jug z avtobusi. Na črnem seznamu sta posebno okolica in mesto El Minia, kar pa je v precejšnjem nasprotju z videzom mesta, ki vsaj vzdolž železniške proge ponuja več zvonikov koptskih cerkva kot minaretov. Morda je prav večja prisotnost Koptov tista, ki posebno na domači univerzi neti islamizem.
Za pot do Luksorja je obvezen vlak, če se seveda ne izbere letala.
Egiptovski vlaki pa so urejeni in tudi na dolgih razdaljah dokaj točni. Od Kaira do 700 km oddaljenega Luksorja si je kompozicija nabrala le 7 minut zamude!
Z vlakom je vsekakor potovalo zelo malo tujcev, ki se najraje premikajo v strnjenih skupinah z letali ali pa z nočnim spalnikom.
Domačini so bili večinoma obloženi z nakupi iz prestolnice in opremljeni z (verjetno) novimi telefončki, ki so serijsko in prekomerno glasno oddajali svoje signale, ker je moral vsakdo bližnjemu pokazati, da je njegov strojček boljši.
Dolina Nila je bila prava poezija narave. Vse je bilo živo zeleno. Največ je bi-
...,
■j~ -¡¿¿ajff- ■.' •
■ : i .r.-■■ ! ■ ■■" : r - . p-i".-


—	Irt . i-- _	■ «- -■ -T.	I-T _	i-	« '	J j:
!■ ,	_a ■■ jT	jj	j i! if	S «	. . rfir .	i	r	. .	... j . . i i.-
Vr- W, -v ;■ ••t,^; i—r 'M
r ■ ■ „	. ■ . . mtmmm _ I

^ ■ .' - i
=., i . B C,-	J fci ^ . ® s
' v rtei

Skromne hišice v Gurni morda skrivajo še nepoznane zaklade
lo sladkornega trsa, ki so ga marsikje masovno podirali. Nikjer pa ni bilo na spregled niti enega žitnega polja in nikjer krompirja in čebule, ki so jih polne ladje, ko marca in aprila prihajajo v tržaško pristanišče. Ob sladkornem trsu je bilo največ površine namenjeno detelji podobni rastlini, ki je bila vsaj na videz enaka tisti, ki so jo navadno mleli pretežno beli oslički. Dateljnove palme in bananovci so dopolnjevali idilo, ki pa je v tleh skrivala pesticide in sintetična gnojila.
Nov asuanski jez je res spravil v pogon orjaško hidroelektrarno, ustvaril za seboj pravo morje, ki sega globoko v Sudan, razširil preko namakalnih kanalov obdelovano površino in izničil nevarnost poplav, preprečil pa je tudi obnovo naravnih hranilnih snovi, ki jih je naplavljala voda. Prekomerno izkoriščanje tal danes narekuje
masovno uporabo umetnih gnojil.
Ob krompirju, ki ga nikjer nisem opazil, je na spisku manjkal tudi bombaž. Ob sudanskem je egiptovski menda najboljši na svetu. Kje pa ga gojijo?
Luksor je v spomeniškem pogledu kraj presežkov. Dolina kraljev, dolina kraljic, Ramsesov tempelj, tempelj v Karnaku in tempelj v samem središču mesta, ki ga malokdo obišče, ker je skoraj vse vidno izza ograje in ni zato potrebno kupiti običajno drage vstopnice.
Ob vseh omenjenih arheoloških parkih si je na levem bregu Nila vredno ogledati manj znane grobnice plemičev, ob vasici Gurna, ki izgleda nekako idilična, skriva pa dokaj slabe življenjske pogoje za prebivalce.
V grobnicah plemičev, ki so zelo malo obiskane, jih pa krasijo zelo lepe posli-
kave, je večkrat na razpolago naravna razsvetljava, ki tujcem omogoča, da v grobnicah fotografirajo brez prepovedanega bliskanja.
Varuhi bolj znanih spomenikov ne sprejemajo podkupnin za fotografiranje in ga niti ne dovoljujejo, pri plemičih pa zmanjšan obisk omogoča bolj zasebno upravljanje. Bliskov sicer ne sme biti, eden od varuhov pa se postavi pred vhod z dokaj velikim ogledalom in popoldan lahko žarke usmerja naravnost v notranjost. Obiskovalci imajo zato skoraj idealne pogoje za svoje posnetke.
Tehnika pa navadno sproži ugibanja o poteku del v velikih grobnicah najbolj slavnih faraonov, v stranskih hodnikih in sobanah in globoko pod zemljo, kamor ni mogel seči noben sončni sev. Bakel niso uporabljali, ker bi bile sicer vse grobnice
Neznanske razsežnosti nedokončanega obeliska v Asuanu
okajene. Kako so osvetljevali prostore kjer so delali? Za klesanje je bila dovolj le medla luč, za poslikave pa gotovo ne. Dodatna uganka ob sicer nepojmljivi količini opravljenega dela. Sistem ogledal je bil najbolj verjeten pripomoček razsvetljave.
Vasica Gurna, ki gosti nekaj grobnic plemičev, morda skriva nekatere tajnosti. Precej razširjena je domneva, da domačini iz notranjosti svojih domov preko skritih rovov prihajajo v še neodkrite grobnice in iz njih zalagajo trg s starinami neprecenljive vrednosti. Na račun prevelike prisotnosti starin na nezakonitih trgih so v Egiptu izdelali tudi film in policija naj bi nadzorovala premike domačinov.
Sicer pa dolino kraljev obdajajo številne policijske postojanke, ki z vrhov grebenov, ki jo obkrožajo, bedijo nad varnostjo obiskovalcev.
Svojevrsten užitek je v Luksorju jadranje po Nilu. Dolina reke je tam še zelo široka in jadranje ob sončnem zatonu je izredno romantično. Tako. da celo pozabiš, da je bilo pred jadranjem potrebno dolgo barantanje za sklenitev cene, še prej pa mučno spremljanje prepiranje dveh čolnarjev, od katerih si je vsak hotel pridobiti stranko z zagotovili, da jo je on prej nagovoril, da je njegova barka boljša, da je konkurenčna nevarna, da drugi čolnar ne zna upravljati z jadri in se bo barka potopila, da bodo potnike požrli krokodili itd. Krokodilov tam seveda ni.
Do Asuana se dolina večne reke občutno zoži in večkrat se puščavski rob spušča do enega od bregov, železniški tir pa teče tik ob vodi. Asuan ponuja manj arheoloških spomenikov, ki so bili delno predelani in premeščeni pred dograditvijo asuanskega jezu.
Izstopa vsekakor nedokončan obelisk neznanskih razsežnosti. Dolg je namreč kar 42 metrov. Na dveh mestih ima očitno umetne zareze, ki pa ne izgledajo preveč globoke. Nevarno pa počez zeva naravna razpoka, ki je klesalca verjetno zelo razočarala, saj je delo pustil nedokončano. Spodnji del ležečega orjaka še ni bil izklesan, vse ostalo pa je bilo vsaj v grobih oblikah pripravljeno. Arheologi niso nikoli dognali, komu in kam je bil obelisk namenjen. Zamislimo si monolit z dolžino 42 metrov in stranicami okoli dveh metrov. To je kakih 160-170 kubičnih metrov s težo krepko preko 320 ton. Kdo in kako bi tak kamen lahko premaknil in kako bi ga nato dvignili?
(Se nadaljuje)
/
RADIO IN TV SPORED
Sreda, 1. avgusta 2007
19

Rai Tre
SLOVENSKI PROGRAM
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
Teletekst: str. 316 - 342 - 343
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika
20.25	Risanka: Pimpa 20.30 Deželni TV dnevnik 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1
^ Rai Uno
6.05 6.10 6.30 6.45
9.35 10.35 10.40 10.45
11.30 11.40
13.30 14.00 14.10
14.50
15.20
16.50 17.00 17.15 18.00
18.50 20.00 20.30
21.20
23.00 23.05
0.10 1.05
Anima Good News Nan.: Sottocasa
Dnevnik, prometne informacije Aktualna jutranja oddaja Unomattina (vodita Duilio Giammaria in Veronica Maya), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 9.00, 9.30) dnevnik, vreme, gospodarstvo, vmes Tg1 Kino
Zelena linija - Zeleni meteo Tg parlament Gremo v kino
Nan.: Ciklon v samostanu (i. Jutta Speidel, Fritz Wepper) Dnevnik in vreme Nan.: Gospa v rumenem (i. Angela Lansbury) Dnevnik Gospodartsvo
Nad.: Julia (i. Susanne Gartner, Roman Rossa, Isa Jank) Nad.: Incantesimo (i. Massimo Bulla, Alessio Di Clemente, Corinne Clery)
Nan.: Commesse - Fiorenza (it., '98, r. G. Capitani, i. Veronica Pivetti, Nancy Brilli) Tg parlament Dnevnik in vreme Nan.: Sestre McLeod Nan.: Komisar Rex (i. Gedeon Burkhard)
Kviz: Reazione a catena Dnevnik
Kviz: Soliti ignoti - Iidentita' na-scoste (vodi Fabrizio Frizzi) TV film: Un caso di coscienza 2 (It., '05, i. Sebastiano Somma, Barbara Livi, Mario Opinato) Dnevnik
Aktualno: Overland - S kolesom po sledeh Marca Pola Dokumenti Nočni dnevnik, vreme
^ Rai Due
6.00 6.45 6.55 7.00 10.00 10.15
11.00 13.00
14.00
15.50 17.15
18.05 18.30 19.00 19.50 20.30 21.05
22.50 23.00
23.50
1.155
Tg2 Eat Parade Tg2 Medicina 33 Skoraj ob sedmih Variete: Random Svet v barvah
Dnevnik, vreme/Navade/Medicina 33
Variete: Matinee'
Dnevnik, Tg2 Navade in družba,
13.50 Tg2 Medicina 33
Variete: Italija na 2. (vodi Roberta
Lanfranchi)
Aktualna odd.: Ricomincio da qui Nan.: One Tree Hill (i. Hilarie Burton)
Tg2 Flash/Šport Dnevnik/Meteo 2 Nan.: Law & Order Risanke
Dnevnik, vreme
Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 (i. Erdogan Atalay, Rene' Steinke) Dnevnik
Dok.: Rojeni v Milanu (vodi Giorgio Faletti)
TV film: Assemblaggio cruciale (thriller, ZDA, '03, i. Katherine Heigl, Kerr Smith) Tg parlament
^ Rai Tre
6.00 Rai News 24, Morning News, Il caf-
fe' Corradina Minea 8.05 Mi smo zgodovina 9.05 Film: Tom, Dick in Harry (kom.,
ZDA, '41, i. Ginger Rogers) 10.30 Cominciamo bene 12.00 Tg3 - Šport, vreme 13.00 Nikoli ni prezgodaj 13.10 Nan.: Moonlighting 14.00 Deželne vesti, dnevnik 14.50 Variete: Trebisonda, 16.05 Melevi-sione
16.30 Šport: Medn. košarkarski turnir
18.00 18.10 19.00 20.00 20.10 20.30 21.05
23.10 23.25 23.45 0.40 1.00
9.40
11.30 11.40 13.30 14.00
15.00 16.00 16.30
18.55 19.35 20.10 21.10
23.15
1.15
Bormio: Italija - Avstrija Dok.: Geo magazine Tg3 Meteo
Dnevnik, deželne vesti, vreme Rai Tg Šport Variete: Blob Nad.: Un posto al sole Variete: Circo Massimo Show (vodi Fabrizio Frizzi) Dnevnik, deželne vesti Tg3 Primo Piano Dok.: Portreti - Monica Vitti Tg3 Night News Off Hollywood 2007
► Rete 4
Pregled tiska
Nan.: Pot za Avonleo, 7.10 Velika dolina, 8.40 Pacific Blue Nad.: Saint Tropez, 10.40 Ljubezenska vročica Dnevnik, promet Aktualno: Forum Dnevnik, vreme
TV film: Big Man - Boomerang (pust., It.-Fr.-Danska, '87, i. Bud Spencer, R. Pellegrin) Tg com/Meteo4 Nad.: Steze
Film: Lucrezia Borgia (zgod., It.-Fr., '53, r. Christian-Jacque, i. Martine Carol, Massimo Serato) Dnevnik in vreme Aktualno: Sai xche'? Nad.: Vihar ljubezni Nan.: Detektiv Monk (i. Tony Shal-houb, Traylor Howard, H. Groener) Film: The Watcher (thriller, ZDA, '00, i. Keanu Reeves, J. Spader) Pregled tiska
Canale 5
9.40 11.00
13.00 13.40
14.10
14.45
15.15 16.20
16.55 17.05
18.50 20.00 20.30 21.20
23.00 0.20
1.20 1.50
Na prvi strani
Promet, vreme, borza in denar Jutranji dnevnik Tg5 TV film: Come adottare un milio-nario (kom., Nem., '01, r. Stefan Lukschy, i. Hans Clarin) Tg5 Borza Flash/Meteo 5 Nan.: Providence, 12.00 Sodnica Amy (i. Amy Brenneman, Tyne Daly)
Dnevnik TG 5, vreme Nad.: Beautiful (i. Ashley Jones, Antonio Sabato jr., Patrick Duffy) Nad.: Centovetrine (i. Glenda Cima, Anna Safroncik, Alessandro Mario)
Nad.: Vivere (i. Lorenzo Ciompi,
Annamaria Malipiero)
Nan.: Carabinieri 5
Nad.: Cuori tra le nuvole (i. Sandra
Schreiber, Sonja Gerhardt)
Tg5 minut
Nan.: Quando il passato ritorna (dram., Nem., '04, r. Sharon von Wietersheim, i. Ursula Buschhorn) Kviz: 1 contro 100 Dnevnik, vreme Variete: Moderna kultura TV film: Catastrofe a catena - Category 6: Day of Destruction (dram., ZDA, '04, r. Dick Lowry, i. Nancy McKeon, Randy Quaid, Brian Dennehy) Tg com - Meteo 5 Nan.: Invasion (i. Eddie Cibrian, Tyler Labine) Nočni dnevnik Tg5 Moderna kultura
O Italia 1
6.15 6.30
8.00 9.55
10.25
12.25 13.40 13.40 15.00
16.50 18.00 18.30 19.05 19.35
20.10
21.00
Odprti studio
Nan.: Arnold (i. Gary Coleman),
7.05 Kleopatra 2525
Variete za najmlajše
Nan.: Willy, princ Bel Aira (i. Will
Smith)
Nan.: Hercules, 11.25 Xena (i. Lucy Lawless)
Odprti studio, 13.00 Šport
Šport: SlamBall
Risanke: Dragon Ball
Nan.: Beverly Hills, 90210, 15.55
Blue Water High (i. Gabrielle Scol-
lay), 16.25 15/Love
Risanke
Nan.: Čarovnica Sabrina Odprti studio, vreme Nan.: Love Bugs 3 Nan.: Will & Grace (i. Debra Messing, Eric McCormack, Alan Dale) Nan.: Renegade (i. Lorenzo Lamas, Branscombe Richmond) Film: Un tipo imprevedibile - Happy Gilmore (kom., ZDA, '96, r. Dennis Dugan, i. Adam Sandler)
23.00 Film: Assatanata (kom., ZDA, '01, i. Steve Zahn) 1.10 Odprti studio 1.55 Slamball
^ Tele 4
13.45 16.40, 19.30, 20.30, 23.02 Dogodki
in odmevi 9.35 Nad.: Quo vadis? (i. Klaus Maria
Brandauer, Max von Sydow) 11.00 Nad.: Marina 11.30 Glasbena oddaja 13.10 Nan.: Don Matteo 2 14.05 Risanke
15.05 Dokumentarec o naravi 16.05 Nan.: Don Matteo 2 17.00 Risanke 19.00 Doma pri avtorju 19.55 Športna oddaja 21.00 Aktualna odd.: Stoa' 22.35 Glasbena oddaja 23.45 Rubrika o potovanjih 0.05 Komedija v narečju: L' ultima casa de Scala Santa
LA
6.00 9.20 9.30 10.25
14.00
16.00
18.00
20.30 21.30 23.30
La 7
12.30, 20.00, 1.10 Dnevnik Aktualno: 2 minuti za knjigo Dok.: Unsolved History Nan.: Mai dire si, 11.30 Angelski dotik, 13.00 Matlock Film: Piccoli detective (thriller, ZDA, '99, i. Susanne Sommers) Nan.: Due South - Victorijina skrivnost (i. Paul Gross, Melina Kana-karedes, Denis Forest) Nan.: Star Trek Voyager, 19.00 Murder call Osem in pol
La7 Doc: Starodavni Rim Nan.: The L World - L' ennui (i. Lei-sha Hailey), 0.30 Twisted
|r Slovenija 1
6.10 Kultura, Odmevi 7.00 Nan.: 40 zelenih slonov - Velikanovi kanarčki
7.20 Ris.: Marko, mavrična ribica
7.45 Bisergora: Kaj je moje
8.00 Hotel Obmorček
8.10 Izobraž. odd. za otroke: Tomažev
svet - Med dvema ognjema 8.20 Zlatko Zakladko: Muzej gozdarstva 8.45 Nan.: Novi jutri (VB) 9.10 Kljukčeve dogodivščine: Kljukec tabori
9.50 Šport špas: Senčur 10.20 Ris.: Grdi raček Tine 10.45 Taborniki in skavti: Gozdna šola 11.00 Sprehodi v naravo 11.15 Dok.: Živeti čas 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, vreme, šport 13.25 Odpeti pesniki 13.35 Film: Zgubica postane slaven 15.00 Poročila, promet 15.10 Hidak-Mostovi 15.45 Ris. nan.: Moby Dick in skrivnost
dežele Mu 16.05 Kviz: Male sive celice 17.00 Novice. Slovenska kronika.Šport. Vreme
17.40 Dok.: Noordung - Herman Potočnik, pionir vesoljskih potovanj 18.30 Žrebanje Lota 18.40 Risanka 18.55 Vreme, dnevnik 19.35 Vreme. Šport 19.55 Sedmi pečat - Film: Skoraj popoln zločin (thriller, ZDA, '00, i. Kiefer Sutherland, Rebecca De Mornay) 21.25 Kratki film AGRFT: Obletnica
(Marko Naberššnik) 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.55 Brez reza: Alenka Puhar 23.15 Dok.: Priče - vojni snemalci v Nemčiji 1945 0.15 Dok.: Herman Potočnik 1.05 Dnevnik
(t* Slovenija 2
6.30	Zabavni infokanal
7.00	Infokanal
9.00	14.25 TV prodaja
9.30	Zabavni infokanal
11.00	Otroški infokanal
13.00	Zabavni infokanal
14.55	Pod evropskim nebom
15.20	Lestvica na drugem
16.05	Dok. nan.: Dogodki, ki so vznemirili svet (VB)
17.00	Mostovi - hidak
17.30	Z gkavo na zabavo
18.00	Poročila
18.10	Dediščina Evrope - Film: Lepi
striček - Bel ami (dram., Belg.-Fr., '05, i. Sagmore Stevenin, Claire Bo-rotra) 20.00 Šport
22.05 TV priredba predstave drame SNG Ljubljana: Profesor Klepec (Ferdo Kozak)
0.10 Slovenska jazz scena: Vokal Xtra-vaganzza - Perpetuum jazile in The Real Six Pack 1.10 Dnevnik zamejske TV 1.35 Zabavni infokanal
Koper
14.00
14.20 14.30 15.15 15.45 16.40 17.25 18.00
18.35 18.40 19.00 19.25 19.55 20.25 20.55 21.25 22.05 22.20 22.50
23.40 0.10 0.25
0.45
10.30 12.00 17.55 18.00 18.40 18.45 19.45 19.55 20.00 20.30 21.00 22.05
23.00 23.30
Čezmejna TV - TG R FJK - deželne vesti Euronews Arhivski posnetki Dok. oddaja Folkest
Q - trendovska oddaja Srečanje z... (vodi Rebeka Legovic) Program v slovenskem jeziku: Primorski mozaik Vreme
Primorska kronika TV dnevnik, šport Odmev Potopis
Dok.: City Folk Nautilus
Pogovorimo se o... Vsedanes - TV dnevnik Globus
25. Mednarodni pokal v plesih Mesto Palmanova Istra in...
Vsedanes - TV dnevnik Program v slovenskem jeziku: Primorska kronika Čezmejna TV - TV dnevnik
i Tv Primorka
Dnevnik, vreme Videostrani Napoved dnevnika Mala potepanja Napoved dnevnika Športni ponedeljek Pravljica EPP
Dnevnik, vreme Mama Manka Odprta tema: TV Vaš kanal Znamenja - Krvavi ples turške sablje
Dnevnik, vreme Videostrani
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena (1. del); 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena (2. del); 11.00 Pogovori sredi dneva; 11.15 Poletni odmislek (pripr. Jasmina Štrekelj); 12.00 Navigare necesse est; Napovednik; 13.20 Zborovska glasba; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica: Odprta knjiga: Ivan Tavčar: Cvetje v jeseni (r. Marko Sosič, 23. nad.); 18.00 Portret Bojana Adamiča; 19.20 Napoved-nik, sledi Slovenska lahka glasba, nato Zaključek
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM)
6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska, vreme; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 9.10 Prireditve; 10.00 Poletne ankete; 11.30 Nasveti za naše male živali12.30 Opoldnev-nik; 13.00-15.00 Aktualno; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Prireditve; 19.00 Dnevnik RS; 20.00 Glasbena razglednica; 20.30 Slovenci ob meji; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Crossroads
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 9.15 Govorimo italijansko?; 9.33 Intervju; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 13.00 Vse najboljše; 13.40 Kotiček dobrega počutja; 14.10 Gospodarstvo; 14.45 Italo heroes; 15.05 Pesem tedna; 15.10 5 x 5; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Folk studio; 19.00 Lirika; 20.00 Album charts; 21.55 Sigla single; 22.00 Intervju; 22.30 Gospodarstvo; 23.00 Proza; 23.30 Italo heroes; 0.00 RSI.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00,
19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika, vreme; 7.40 Priimkova delavnica; 7.45 Plodovi narave; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.20 Pregled tiska; 9.30 Glasba za otroke; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice, obvestila; 15.30 DIO; 16.30 Tema dneva; 17.05 Studio ob 17-ih; 18.25 Kultura; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.10 Glasbeni utrip; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.15 Dobro jutro; 8.40 Prireditve; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Kje vas čevelj žuli?; 12.00 Evropa, osebno; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.30 DIO; 16.15 Popevki tedna; 16.45 Poslanci; 17.00 Vzhodno od rocka; 18.00 Posnetki koncertov ob 35-letnici Vala 202; 18.45 Črna kronika; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 V sredo; 22.30 Na piedestal; 23.30 Odprti termin (2. del).
SLOVENIJA 3
8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Glasbeno kukalo; 10.15 Skladatelji antagonisti: Debussy in d' Indy; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Spominčice; 13.05 Odprti termin; 14.05 Janus; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Glasbeno kukalo; 16.30 Sodobna umetnost; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Enciklopedija Slovenije; 18.20 Recital; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Kako zabobnati slavo; 22.50 Kratka igra; 23.00 Jazz session; 0.05 Slovenski koncert.
RADIO KOROŠKA
18.10-19.00 Glasbena mavrica; 21.0322.00 Večerni spored; Radio Agora dnevno: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Koro-tan 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ).
APrimorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: PRAE srl - DZP doo Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381
Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958
email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba
Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 154,40€ (35.000 SIT) plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6
KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20 € + 0,5 na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
20
Sreda, 1. avgusta 2007
VREME, ZANIMIVOSTI
jasno
zmerno oblačno
oblačno
ó
rahel dež
a A zmeren ÜÜ dež
óVr
nevihte
veter
megla
rahel sneg
z
sneg
gtg§ sneg
topla fronta
hladna fronta
okluzija
izobara
, sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona
VREMENSKA SLIKA
1000
C
°SLO STOCKHOLM
- 12/20^0
K0BENHAVN
^ 02/18 o _
MOSKVA
15/23 0


AMSTERDAM .ONDONo^ O 10/18 10/21 l0"°
BERLIN
13/17 O
VARŠAVA
O 11/17
O KIJEV
13/27
OBRUSELJ
8/19
TRBIŽ O
7/20
o 4/24 KRANJSKA G.
CELOVEC O 8/25
TRŽIČ
6/25
O
GRADEC
9/25
o 8/24
S. GRADEC
CELJE 10/25 O
MARIBOR
O 9/25
PTUJ
O
M. SOBOTA
O 10/24
KR°NJo$
LJUBLJANA
10/26
POSTOJNA
O 9/24
KOČEVJE
REKA 16/28
N. MESTO 10/25 O
ZAGREB 9/26 O
^NAPOVED ZA DANES
Povečini bo pretežno jasno ali zmerno oblačno, zjutraj bo ob morju pihal zmeren severovzhodnik, čez dan šibki krajevni vetrovi. Nočne temperature bodo za ta čas še razmeroma nizke.

Večinoma jasno bo. Burja bo na Primorskem čez dan ponehala.
Najnižje jutranje temperature bodo od 4 do 10, na Primorskem okoli 14, najvišje dnevne od 23 do 26, na Primorskem do 28 stopinj C.
Proti nam pritekajo od severozahoda sveži in občasno Nad srednjo Evropo, severnim Sredozemljem in Balka-suhi tokovi. Prevladovalo bo sončno in stanovitno vreme. nom je šibko območje visokega zračnega pritiska. Nad
naše kraje je začel počasi dotekati toplejši zrak.
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 5.48 in zatone ob 20.34
Dolžina dneva 14.45
r LUNINE MENE ^
Luna vzide ob 21.51 in zatone ob 8.26
BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo ugoden in ob sončnem vremenu vzpodbuden.

PLIMOVANJE
Danes: ob 6.09 najnižje -63 cm, ob 12.52 najvišje 46 cm, ob 18.36
najnižje -22 cm, ob 00.08 najvišje 35 cm. Jutri: ob 6.41 najnižje -55 cm, ob 13.25 najvišje 45 cm, ob 19.20 najnižje -22 cm, ob 00.46 najvišje 25 cm.
TEMPERATURE V GORAH OC
500 m............22 2000 m............8
1000 m...........17 2500 m............6
1500 m...........12 2864 m............5
UV INDEKS
Ob jasnem vremenu bo UV indeks po nižinah sredi dneva do 8, v gorah 9.
O
GRADEC
11/30
CELOVEC
O 11/29
TOLMEČ O
10/26
,:> .T VIDEM O
12/29 O PORDENON
13/28
TRBIŽ O
9/25
o 7/27 KRANJSKA G.
O 10/28 S. GRADEC
ČEDAD O
13/28
GORICA O
1 C/10
O N. GORICA
11/-Í1
O '
TRŽIČ
9/29 O
KRANJ
O
LJUBLJANA
13/30
POSTOJNA
O 11/29
KOČEVJE
CELJE 10/30 O
MARIBOR
o 10/31
PTUJ
O
M. SOBOTA
O 11/29
ZAGREB 12/31
T
N. MESTO 12/31 O
REKA 17/32

(NAPOVED ZAJUTRI
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER
Dopoldne bo povečini sončno, v popoldanskih urah se bo povečala visoka slojasta oblačnoast. V nočnih urah bodo v gorah možne prve padavine.
Jutri bo pretežno jasno in vroče, čez dan bo ponekod zapihal jugozahodni veter. V petek bo oblačno z občasnimi padavinami, deloma nevihtami, ki bodo proti večeru od zahoda postopno ponehale. Popoldne bo zapihal severni veter, na Primorskem pa burja. Osvežilo se bo.
VREME - Zaradi požarov
Na Kanarskih otokih evakuirali 11.000 ljudi
RIM - Režiser, ki je bil star 94 let, je umrl v ponedeljek
Michelangelo Antonioni, velikan italijanskega filma
MADRID - Na Kanarskih otokih so oblasti zaradi požarov evakuirale 11.000 ljudi, ognjeni zublji pa so najbolj prizadeli otoka Gran Canaria in Tenerife. Pri gašenju požara na Gran Canarii se je danes huje poškodoval vojak, poročajo tuje tiskovne agencije.V bližini mesta Čepelare na jugu Bolgarije danes že sedmi dan divja gozdni požar, potem ko so temperature že padle pod 30 stopinj Celzija.
Na Kanarskih otokih so morali zaradi požarov, ki so izbruhnili v petek, evakuirati že približno 11.000 ljudi, je današnje sporočilo oblasti povzela francoska tiskovna agencija AFP. Pri gašenju požara na otoku Gran Canaria, ki so ga označili za najhujšega v zgodovini tega otoka, se je danes huje poškodoval en vojak, je sporočila španska ministrica za okolje Cristina Narbona. Stanje je najhujše na zahodnem delu otoka, kjer so ognjeni zublji poškodovali 60 hiš. Prizadeti otok je Narbono-va že obiskala.
Na jugu Bolgarije se gasilci že sedmi dan borijo z velikim požarom. Zaradi velike suše je ponekod omejena poraba vode, v prihodnjih dneh pa naj bi le padlo nekaj dežja. Ognjeni zublji so zajeli 650 hektarjev površine, je poročanje tiskovne agencije Fokus povzela nemška tiskovna agencija dpa. Kraj požara je zaradi strmih okoliških hribov težko dostopen, kar poleg močnega vetra dodatno otežuje gašenje.
Približno 600 manjših mest in vasi je zaradi daljše suše omejilo porabo vode, so sporočili z bolgarskega ministrstva za regionalni razvoj v Sofiji, meteorologi pa napovedujejo, da bodo temperature v sredo še dodatno padle, prvič po več tednih pričakujejo tudi dež in nevihte, še poroča dpa.
Na Gran Canarii in otoku Tenerife so ognjeni zublji po poročanju AFP uničili 24.000 hektarjev površine. Požar naj bi bil na obeh otokih podtaknjen, še poroča dpa.
RIM - Umrl je režiser Michelangelo Antonioni, eden zadnjih velikanov italijanskega filma. Preminil je v ponedeljek zvečer na svojem domu v Rimu, star 94 let. Antonioni je v zgodnjem obdobju ustvarjanja pripadal italijanskemu neorealizmu. Mednarodni sloves si je pridobil s filmi, kot so Povečava (1966), Avantura (1960), Noč (1961), Mrk (1972), Točka Zabriskie (1970). Ironija je hotela, da je umrl na isti dan kot njegov slavni švedski kolega Ingmar Bergman. Oba sta zapustila neizbrisni pečat v svetovni kinematografiji.Ob njegovi smrtni postelji je bila 41 let mlajša soproga Enrica Fico. Režiserjeve posmrtne ostanke bodo pokopali v četrtek v njegovem rojstnem mestu Ferrara.
Antonioni je posnel okoli dvajset filmov. Pogosta tematika njegovih filmov je bila nekomunikativnost, življenjska bol in nemogoča ljubezen. Prejel je najvišja priznanja v filmskem svetu. Za Rdečo puščavo leta 1964 je v Benetkah prejel zlatega leva, leta 1967 za Povečavo zlato palmo v Cannesu, tam pa leta 1982 tudi posebno nagrado žirije za film »Identificazio-ne di una donna« (Identifikacija ženske). Oskarja za filmski opus so mu v Hollywoodu podelili leta 1995, dve leti kasneje (1997) pa je v Benetkah prejel še zlatega leva za življenjsko delo.
Rodil se je 29. septembra leta 1912 v Ferrari v meščanski družini. Študiral je ekonomijo na univerzi v Bologni. Kariero je začel kot filmski kritik v lokalnem časopisju, nato pa se odpravil v Rim. V Rimu se je izobraževal v Eksperimentalnem filmskem centru in sodeloval z revijo Cinema; oba sta štela za središči odpora proti fašizmu. Leta 1942 je bil v Parizu asistent Marcela Carneja pri snemanju Večernih obiskovalcev. Bil je tudi soscenarist pri filmu Vrnitev pilota Roberta Rossel-linija. Leta 1943 je posnel svoj prvi dokumentarec Ljudje ob Padu (Gente del Po), prvi celovečerni film Kronika ljubezni je sledila leta 1950.
Antonionijev slog se je izoblikoval v trilogiji Avantura (LAvventura, 1960), Noč (La notte, 1961) in Mrk (L'eclipse, 1962), v katerih je bila glavna igralka Monica Vitti, dolga leta njegova muza in življenjska spremljevalka. Avantura velja za začetek introspektivnega filma. Antonioni se je namreč odločil, da bo spregovoril o težavnostih v medčloveških odnosih in krhkosti čustev. Mednarodno potrditev je doživel s filmom Povečava (Blow up), ki jo je posnel v Veliki Britaniji in zanjo prejel nominaciji za oskarja. Film pripoveduje o modnem fotografu, odigral ga je David Hemmings, ki na svojih posnetkih odkrije, da je bil morda priča zločinu v enem od londonskih parkov. V filmu je nastopila tudi Vanessa Redgrave kot ena od njegovih modelov.
Leta 1969 so ga pritegnile Združene države Amerike, kjer je posnel Točko Zabriskie (Zabriskie Point), dramo o mladeniču, ki ukrade letalo in z dekletom zbeži v puščavo Death Valley v Kaliforniji. Glasbo za film so prispevali Pink Floydi, Rolling Stonesi in druge rockovske skupine. Leta 1975 je posnel še film Potnik (The Passenger) z Jackom Nicholsonom. Nichol-
son mu je izročil tudi življenjskega oskarja in ob tej priložnosti o njegovem delu dejal: »V praznih, tihih kotičkih sveta je našel metafore, ki razsvetljujejo mirne kotičke v naših srcih ter v njih najdejo tudi čudno in strašljivo lepoto: strogo, elegantno, enigmatično, preganjalsko.«
Pri občinstvu njegovi filmi kljub močni estetiki sicer niso naleteli na zelo širok sprejem, ker jih je doživljalo kot težko razumljive. Antonioni je bil po možganski kapi, ki ga je zadela leta 1985, delno paraliziran. Zadnja leta, že precej bolan, se je zatekel v svet barv in ustvarjal kolaže ter mobile, ki jih je razstavil v Rimu oktobra lani.
Antonioni je leta 1994 presenetil še s filmom Onkraj oblakov (Beyond the Clouds), v katerem so nastopili John Mal-kovich, Jeremy Irons, Irene Jacob in Fanny Ardant. V njem je spletel tri zgodbe, ki jih je naslonil na svojo knjigo novel »Bowling na Tiberi« (Quel Bowling sul Tevere). Leta 2004 je re-žiral še del filma Eros.
Ob režiserjevi smrti je rimski župan Walter Veltroni izjavil: »Z Antonionijem ni odšel le eden največjih režiserjev, temveč tudi mojster modernosti.« In kaj je režiser povedal sam o sebi? »Če ne bi bil režiser, bi postal arhitekt, morebiti slikar. Z drugimi besedami, mislim, da sem človek, ki stvari rajši prikazuje, kot pa se o njih izreka.« Na vprašanje, za koga dela filme, pa je odvrnil, da jih ustvarja za »idealnega gledalca, to je sam režiser«, prav tako ne bi mogel delati česarkoli, kar nasprotuje njegovemu okusu, zato da bi zadovoljil občinstvo. In to katero občinstvo? - italijansko, ameriško, japonsko in tako naprej - vsako od njih je drugačno, je menil režiser. (STA)