Dolenjsko Novice i^bajajo vsiik ijctci; ; ako : : je til (lan praznik, dan ])Oi>rf>j. : : Cena Jim je v.n celo I(ito (oii aprila (io aprilu) K, /,n pol leta ii. Naročnina za Nemčijo, Hosno in driiffe evropsk« države zniiša S-')» K, za Ameriko 4'ô0 K. 1/ist in oglasi so iiluťujejo iiain-cj. Vso ilopise, naročnino in oznanila siircjcniii tiskarna J. Krajec nasi. Delo v vinogradih. l/>vaiircdii() mihi zîina brez snega nam oinogoíiije delu v vitiogriidili. To nam lifidc gotovo prav. Mnogo gospodarjev bo moralo kmalu odriniti v vojsko in gotovo bodo šli 2 bolj lahkim srcciii, će bodo svoje vinograde poprej vi'edlli. Sjmndadi î)o gotovo tudi veliko pomanjkanje delavcev iti zato nam bo vsako delo, ki ga inoreuio izvršiti že sedaj, olajšalo težaven položaj vinogradnikov spomladi. Vprašanje je pa, ali se priporača, da siiotnladno delo v vinogradih že zdaj izvršimo, ktero delo in v koliki meri. Odgovor je lahak. Vse spomladno delo lahko že zdaj izvršimo, razen glavne režnje. Tn ravno tu je videti, da delajo mnogi napako, da se najpi'ej lotijo režnje, ker so vajeni najprvo i'ezati. V Trški gori in drugje najdemo zato že sedaj veliko vinogradov, kí so obrezani. Ali je to prav? Ne! Povsod tatu, kjer se tii bati ne snega, ne liude zime in ne poznih spomladnih mrazov, je zgodtija riižnja lui mestu. Da pa k takim srečnitn krajem Dolenjska ne spada, ve žalibog vsak Dolenjec prav dobro. >:ato pi-i nas zgodna režnja ni na tncstii. Ďe trte zgodaj obrcžemo, nam tudi zgodaj odžcncjo. Kaj to pomeni, če pridejo potem hudi pozni inrazi, kakor smo jih imeli sredi aprila 1912 in 1913, je vsakemu predobro znano. In ravno letos, ko je zima tako mila, se je bati poznih mrazov. Mi na Dolenjskctn moramo z vsemi sredstvi odganjanje trt zadrževati in eno teh sredstev je — pozna režnja. Zgodnja rožjtja je tia Ivranjskcm editio Ic v Vipavski dolini na mestu in še tu v višjih legah. Óe obrežcmo trto Že kmalu po novem letu, so celo lahko zgodi, da nam pozcbejo trte Še po žitni. Ùe nasiopî, kar je pri nas večkrat, januarja ali svečana huda in tiio-krotna zima, natn lahko veliko oies pozebe že tedaj. Ce Se niso tile obrezane, se potem pri režnji na to ozii'amo in ])ri trtah, kjer so oiiesa deîoma pozelda, puščamo malo daljše Ši)arone, da se izpadek nadomesti. Ako stiio bili pa že prej trte (jravilno obrezali, ne tnoremo Škode nikakor vci l)opraviti. Obrezatie trte pa tudi siiloli od vrha doli na očesili raj pozebojo kol neobrezane. Tudi Če pri visokem snegu zajec trtna oèesa ogloda, ne moremo na obrezatiih trtah nič več popi'aviti. Će je trta že obrezana, ostanejo v takem slučaju lahko špai'oni tudi brez očes. Pa Še druga nevarnost preti pi-ezgodaj obrezanitii trtam iti to je hud sneg. Visok, tnoker sneg nam pi-av laliko šparoiie na obrezanih Irtali ])oloii)i in pridelek celega leta na ta načití uniči. Za nas na Dolenjskem velja ledaj i)ravÍlo: pozno rezati! Pod pozim režnjo i'azumetii režnjo v drugi polovici meseca marca ali začetkom meseca aprila tedaj takrat, dokler se trtna očesa še niso piičela napenjati. Taka pozna režnja trti na moči prav tiič ne škoiluje, jia tlrugi strani pa iz žc navedenih vzrokov *k o r i s t. i. Kdor pa reŽc šo-le takrat, kailar trta Že odganja ali — kakor smo videli predlanskem v nekom vinogradu v Trškigori — taki'at ko je trta že ozelcnela, ta trti zelo škoduje. Taka režnja je prepoztia in trta vsled nje zelo opeša. Taka prejiozna ]'cžnja je /nabiti le izvanredno tu pa tam na mestu, namreč tedaj. Če imamo opraviti s trto, ki hudo bujno raste in noče roditi. Če se taki trti na ta način „pusti žilo'', se jo dostiki'at ukroti in ])risili, da pi-ične roditi, v splošnem pa je taka prepozna režnja trti škoilijiva. Pri nas tedaj najbolj kaŽe, obrezati vinograd knialo po sv. Jožefu. Tu pa imam v mislih le konečno ali glavno režnjo, to je ono režnjo,. pri kteri narežemo ščape (palce, reznikcj in šparone (zavijače, prevezi). Da gre ta glavna režnja hitreje od rok, izvršimo popi'ej pripravljalno režnjo ali p r c d r e ž n j o. Ta se pa lahko izvi'ši dosti poprej, lahko koj ])0 trgatvi, ko listje odpade. To pi'ipravljalno režnjo naj tedaj izvrši vsak vinogradnik, ki toga še ni storil, takoj sedaj. V čem i)a obstoji taka pripravljahia režnja? V tem, da ]ia trti porežemo vse to, kar ne rabinm za najjravo novih ščapov in šparonoV. (Konec prihodnjič.) Kmetovalcem v uvaževanje. Vslefl mnogo v vojno odpoklicanih delavnih moči bodo nam v pjiliodnji spo-iidadi in v poletnem času in posebno Še, če bo neugodno vreme, ostale kmetijske panoge le slabo obdelane. Skrbimo toraj, da bomo nekatera dela že sedaj v zimsketii času odpravili posebno dokler je še brez snega, I jetoŠnjo jesen so naredili gospodai-ji na njivah mnogo prahe, kar je vse iivale Vi'cdno. Tudi s poti'cbnimi drvatiii so se vsled ugodne zime preskrbeli. Sedaj nam je skrbeti še, da bomo prijiravili za vinograde matfi'ijal za vežnjo trt, kolje i. t. d. Tudi travnike bi se dalo že sedaj mahu očistiti ter odstraniti nehasljivcga trnja in grmičevja. Zelo važim delo je jia, katerega se pii nas zelo pogreša skrb za sadno drevje. Vsejiovsodi se vidijo staii sadovnjaki, ki so V sramoto gospodarja zanemarjeni. Drevje je z mahojii olu-aščeno, itiia suhe in napol polomljene veje ter polno mrČesje zalege. Največ se v tacih sadovnjakih stori, da se gie tia pustni dan s kljiikcem ali sekii'o ter neusiniljeno odseka kakovo polomljeno vejo, namesto, da bi se previdno z vrtno žagico odžagala, i'ana z nožem obi'czala 1er s smolo namazala. V večletnih sadovnjakih drevje vsled starosti izumira, zato bodi skrb gospodai-ja, da mi izumrla tnesta nasadi mlado, primerno drevje; zato je potreba, da sc že sedaj v zimskem časii izkojdjejo dovolj globoke in Široke jame. Pri izkopavanju jam naj velja sledeče pravilo: jama za sadno di'evje naj bo globoka (30 do TOctii, a n i k d a r pa n i ]> reš i rok a! Ďe se sadno drevje zasaja na prostor, kjer je staro di'cvje rastlo, moramo pomisliti, da je tak prostor izsesaii redilnih snovi, zalo je treba na novo posajenim di'cvesotii dobro pognojili, zemljo s kompostom ali drobnim gtiojem pomešati, in v tako prirejeno zemljo pravilno vsadifi. Gospodarji in gospodinjo, lol.itose pravilnega zasajanja sadnega drevja ! Od tega slednjega je odvisna jioglavitno i'ast in rodovitnost l>osajanega drevesa. V to svrho se želi, da bi se na primernih krajili priredili praktični poduki o iiravilnem zasajanju sadnega di'evja. Čas je tudi, da si Že sedaj tue-skrbimo, oziroma naročimo sadna drevesca. Kje, da ga je dobiti najde se mod insérât i današnjega lista pod naslovom „Krasno sadno drevje" ! Gospodarji in gospodinje, lotite se toraj v obilni meri sadjereje, kajti ta panoga postaja vedno večjega pomena. Žal, da se mora še slišati sledeči izgovor; „Kaj bom drevje sadil, od katerega jaz ne bom nič užival!" Ta izgovor je iiaravnost sramoten in naj se ^a sramujemo za vedno! Ostanimo sigurno pri tem načelu, da bomo skrbeli zase iii za svoje potomce! V času papirja. Kakor vse kaže, je brez vsacega dvoma, da doseže papir v prihodnjih časih splosno in največjo vsestransko uporabo, v prvi vrsti pri tovarnali in obrtih, važtiost, o kateri se še dosedaj niti slutiti ne da. Papir in njegove izdelke prekošata že sedaj samo še pločevina in kositer (cin) s svojo velekoristno upoi'abljivostjo. Ne dalo bi se dognati število vseh pločevinastih in ko-siterskih škatljic, v katerih se ra/))ošiljajo najrazličnejše jestvine po vsem svetu; toda v pi'ibodtijosti je pričakovati, da bodo tudi tem in veliko drugim jiodobnim škatljicam Jiapravili papirnati fabrikati konkurenco. Obširnost, katero so dosegle v zadnjih letih rastlitiske koi'enini(;e pri izdelovanju papirja, je naravnost čudovita. — Naprava jiapirja jo silno stara, da, veliko starejša, kakor se domneva. Tudi ni bil človek prvi, ki bi prvi znal s pomočjo koreninic i-astlin doseči tvarino in si napraviti iz nje papirjii podobno snov. Ko je znani naravoslovec Kdwards, ki je živci v 19. stoletju, nekoč zagledal osje gnezdice, je radostno zaklical: „Glejte lukaj paiiii'iiate celice!" — In takrat je bil E(^^vards prepričan, da so bili prvi fabi'ikantje papirja različne žuželke in mrčesi. — V današnjem času se je pa žc uporaba l)apirja tako silovito razširila in v tako naji'azličnejšem načinii, da smemo opmvi-Čeno vprašati: „K'al.ere stvari še danes niso iz papii'ja, ali kakšna reč bi se sploh ne dala napraviti iz pat>irja?" — Akoi'avno zemlja I'odi velikansko množitio I'aznovrst-nih surovin, ki so več ali matij vse sposobne {iri uporabi za izdelovanje papîi'ja, vetular je pa iznajdba uimrabe- ieli surovin pri izdelovanju papirja zelo nova in tudi zelo draga. Na prvem mestu stoje pač rastlitie za napravo papii'ja, Skoi'aj ni rastline in še manj korenitiire, katerih bi se ne dalo uporabljati pri izdelovanju i)a-pirja. Popis bi bil preobširen, ko bi hoteli navesti tu vse rastline, katere se upoi'ab-Ijajo dandanes pri izdelovanju papirja; imenovati bi morali nutlodane vse rastline. Starodavna navada, izdelovati najboljši papii' iz cunj, se je moi'ala tudi Že umakniti rastlinski snovi. Kajti za izdelovanje žilavega, močnega in ti'pežnega papirja služijo izključno sedaj le korenine konoplje, lanu, jute, različnih vrst alojc itd. Navaden i)apir za ovojne poti'ebšČine i)a se napravlja kar iz lesa. V ])rvi vrsti pride v upoštev los iz gozdov Švedije in Norvegije, ki je dohajal v obliki deščic v tovarne. Danes lia zadostuje samo zudeti lesni prah iz omenjenih krajev, kar je za prevažanje veliko primernejše. Papir se je izdeloval tudi iz neke vrste mahu, ki se je tiašel na Švedskem v bližini mesta Jonkoping. — Nadalje pridejo v upoŠtev za fabrikacijo papirja slama od žita. koruze, stročja itd. Oglejmo si nekoliko različne papirnate izdelke, ki se nahajajo že dandanes v trgo-vinali. Tukaj pa niti ne pridejo v upoštev razni izdelki iz papii-nate maclié, ki spada že v višjo obrtniško umetnost. Imamo že danes papirnate robce, ovi'atnike, jired-pasnikc, okrožnike, zagritijala jul oknih, pregrinjala pri posteljah, ženska spodnja ki'ila, cape za v čevlje, ])odplatc za obuvalo itd. Špaga iz papirja je posebno razširjena po trgovinah, ker je veliko cenejša od prave vi'vicê. V Amei'iki služijo že dlje časa izdelki iz papirja celo kot kolesa i)i'i želez-iiičnih vozovih. Iz papii'uate snovi izdelujejo AiiieriČanje kadi, v kojih se l'azposîlja soljeno meso po svetu; nadalje žaklje za žito in moko za transporte čez morje. Da, celo srajce znajo Amei'iČanje izdelovati iz papirja; baje vzdržijo taksne srajre celo leto. Te vrste srajca obstoji iz samiii tankih papirnatili pol, ki se lahko po potrebi ena pola od druge odlušči in se prikaže zopet nova Čista i)last. Za ceno tacih čudežnih srajc, ki ol) enem pozimi grejejo in poleti hladijo, se nismo izvedeli. Angleži pa uporabljajo Že vodovodne cevi iz papirja, stene za kůlnice, ))revlcke pri strehah i'aznih stavb, jiregraje v hišah; tudi pri dekorativnem mizarskem delu rabijo papirnate izdelke. Tudi so začeli Angleži izdelavati deževne plašče iz papirja. Ta vrsla papirnate tvarine ni samo popolnoma nei)reniočljiva, amjiak je ravno-tako ne])ristopna vsakemu vi'emenskciiiu uplivu, 'l'o ste dve tako važni lastnosti jtapirja, da mora ž njima iloseči vsestransko svetovno važnost iji upoi'abo in to tudi pri obratih in tovarnah. Znani so nam že dolgo pj'emični šotori, ki so izdelani velikokrat iz papiiiiate snovi. Vrtnarji se ludi radi poslužujejo iz papirja izdelanih ne])remočljivih rjuh za l)okrivanje i'astlin, da sc jih obvaruje ])red veliko mokroto in vročino in ravnotako pred mrazom. — Lahko trdimo, da papii-nadomešča dajidanes v marsikateri obrti že celo les in železo. Pri obstreljevanju Gorice je bila velika tovarna za papir „Lejkam-.losefslhai", ki leži ob vznožju Podgore, močno bombardirana po Lahih. Tri dni in ti'i noči so neitrenehoma frčale granate na-njo. Štirje tovarniški čuvaji pa, ki so edini še ostali tam, so si napi'avili zavetje in obrambo iz cehiloze in velikih papii'ualih zavojev (bal) in nobena granata tega „papirnatega obzidja" ni prodila. Tukaj sc je tedaj I)apir izkazal kot zanesljivo trdno obrambno sredstvo tinli v vojni. Najnovejše poročilo o veliki važnosti in praktični ter koristni ui)orabÍ papirja so nam jia prinesli Časoiiisi v božičnih I)raztiikih. To je namreč uporal)a starega in nei-abnega papirja kot kurivo. Seveda bi se (a iznajdba z navdušenjem pozdravljala ob mirnem, nevojnem času kot jako ceno si'edst\'o; toda dandanes, ko tudi papirja ])i'imanjkujc in mu je cena poskočila v enem letu že tiad 100 odstotkov, bi prišla lakšna kurjava v U[ioštev le Še pri tiskartiali in knjigoveznicah, kjer se dobi vedno dovolj papirnatih odpadkov in obrezin, — Star papir se da izvrstno jio- i'abiti kot kurivo na ta naiiin, da sr ga ihiinaka kactli '24 ur v navadni vodi; iz tega (lobi'0 napojenppa papij'ja se napravijo 7. ]'()ko oki'oglG kopo ali pa nialo jiodolgastc štničk« ter so morajo sušiti na siilieiii in zra('iieni prostoi'ii. Ko so kepe dovolj suhe, so ix))ortio Icnrivo, ki daje premogu enako gorkoto. - - Kakor glei\aino mi v preteklosti leseno, železno in jekleno dObo, tako laliko pričakajo naši potomci tudi srečno papirnato dobo. — Izredno častno posmrtno odlikovanje padlega junaka. ÍÍQ i>o prvih mescili prićetka vojne se je na galiskcm bojišč» odlikoval s posebno hrabrostjo nadporoiínik Ijcopold Stiasny, sin Slovenca, vojaškega nadoilciala Al. Stiasnyja v Inoniostn in nećak okrajnega šolskega nadzornika Lnd. Stiasnyja v Ki'Skeni. Vzel je s svojo kompanijo Rusom skoi-o vse konje jedne batei'ije in eden top. Za ta drzni, pogumni í-in si je iirÍsUižil „vojaški zaslužni križec L reda"; dobil pa je tudi precej (ežke rane na obe J'oki. Ko je ieï! pol leta ozdravel, pohitel je ves navdušen na „veroloiimega" Italijana. Žalibog ni dočakal popolnega poraza tega sovražnika. Že 28. oktobra p. 1. je padel ta pogumni ěastnik v najzvestejsem spol-novaiijii svojili dolžnosti pri odbitju silnega sovražnikovega napada na tohninskih planinah na čelu svoje hrabre kompanije, zadet, v glavo; bil je takoj mrtev. S svojim neustra.šeniiu, hladnokrvnim nastopom je bilo omogočeno odi)iti snliti llapad, pri Čemuj' je imel sovražnik jako velike izgube na moštvu. Žalihog je ta nenadni napad zahteval tudi na naši strani ži'tvo: dva lastnika in j^reeejšjije število moštva. Zaradi tega junaškega t^iiia je bil mladi Častnik in'iporoČan '/a posebno Častno odlikovanje. Pretečene dni so bili njegovi stariši obvešteni o ])osmi'tnem odlikovanju svojega nepozabnega, blagega sina z; „Redom železne krone", Blagima slovenskima roditeljema naj bode o prebritki izgubi tako vzglednega, predragega sina tolažljiva zavest, da je junaški pokojnik, posvětivší vse svoje mlade moči vojaštvu, Žrtvoval tudi svoje mlado življenje za svojega Najvišjega poveljnika, presvitlega cesarja, za svojo ožjo in širjo domovino. Padli nadpoi'očnik ima še tri brate v vojni, od katerih sta dva častnika, ki sta bila tudi že oba ranjena; tretji brat je prostovoljec pri tirolskih strelcih. Brat», poročniku Mirku, je bila prisojeiia zaradi lii'abrega vedenja pi'ed sovi'ažnikom odlika: „Bignnm laudis". Mati teh junaških pogumnih sinov je hči, po vsem Dolenjskem dobro ])oznat.ega iioštenjaka, pokojnega naduči-telja Janeža Novaka, nazadnje službujočega v Šmiheiu pri Novem mestn. Belokranjski - vestnik« - Iz AdleŠiČ, H. jan. Naj sporočitn zopet nekaj novic o naših vojakih. 18. noveinln-a umrl je v bolnici za vojaške ranjence na Diniaju Matija Žugelj, posestnik iz Dolenjec h. št. star 38 let. Bil je težko ranjen jia ital. bpjiŠČu, od kodej' so ga iii'epeljali v Ljubljano in od tam na Dunaj. Zapušča ženo, nmter in dvoje otrok, katei'ili najmlajši je star šele i)ol leta. Bil je mož Ijoštenjak v vsakem ol)ziru in prej veC let v Ameriki. Vodstvo liohiišjiice. je ohveslilo njegovo Ženo o moževi smrti br/ojavno. 30. novembra jia je prejela ^[arija ICapele iz Pui'ge li. št. 1 2. uradno sporočilo, da je bil tijen mož ubit, gotovo na ital. bojišču, kjer se je naliajal, četudi poj'očilo tega ne omenja. 1'radno obvestilo piše o njem, „da je jiadel v boju kot junak, vojskujoč se za eesaija in domovino." Bil je star šele 28 let in prav izurjen zidar. K vojakom je odšel šele 1. ťebr. m. 1. Tudi Še o nekaterih di'ugih se sliši, da so padli v vojski, o katerih pa nimamo dozdaj nič gotovih sporočil. Koliko je dala Bela Krajina tretjega vojnega jmsojila? Kakor se sUši, nič manj, kakor 578.450 K, toi'aj precej nad pol milijona kron. Lahko rečemo, da za tukajšnje razmere izredno veliko, karspričuje, kako je Bela Krajina trdno pi'epričana, da bo Avstrija gotovo premagala vse sovražnike, vsaj je njena stvar pravična iti pravica bo gotovo zmagala. t.ani je bilo v naši župniji rojenih 37 otrok, 18 dečkov in 11) deklic. Med temi je bil eden mrtvorojen, deček. Utiirlo je IS oseb, 8 moškega in 10 ženskega spola, med temi jili je bilo 7 iz Tribuč. G mesecev smo imeli v.saki mesec samo po 1 mrliča, a deeeml)ra celo nobenega. Med mrtvimi je bilo 10 otrok starih pod 10 let. Najstarejša oseba jc dosegla starost čez 85 let. Ljudje so bili prav zdravi. Poroke tti bilo nobene, kar se še ni zgodilo, odkar obstoji tukajšnja župnija, to je od le(a 1791. Iz Črnomlja. Da so lîelokranjci v burnih časih zvesto čuvali svoj dom in olii'anili dedno zvestobo do vce in prestola, * jiričajo poleg spominov na lurške Čase tudi dogodki iz francoskili vojsk med letom 1809 do 1812, ko so imeli priliko sijajno izkazati svojo zvesto'oo do habsburške hiše. — V noči oil 8. do 9. oktobi'a leta 1809 so namreč pridrli 1'oljanci nad TanČane, naj gredo z njimi in najjadejo Francoze na Vinici, v Metliki in Semiču. — Ćniomelj se Francozi niso upali napasti, ker je tam bivala glavna, močna posadka. Poljanci so Dragatušce, ki so bili bolj mirne duše, s silo ščuvali k napadu — nekateri od teli so zbežali v gore, drugi v Črnomelj vprašat ski'ite avstrijske in'adnike, kaj jim je storili. Medtem so Poljanci, ki so bolj bojevitega značaja, sami izvršili napad, zakar so bili kaznovani 16. okt. i. 1809, ko je general Zncliy (Sonnlii) požgal Stai'itrg in Kostel. — Belokranjska Švica, kakor se tudi nazivlje poljanska dolina, je torej poleg turškega meča okusila tudi krutost Napoleonovega nasilstva, čeprav je vse sile napela, da bi se ga otresla. Dopisi. Žužemberk. Dvoje pi'esenečenj. V naši fari služita dva moža iz vasi Reber pri vojakih, ki se oba imenujeta Jožef Hiovat. Prvi je pogosto pisal domov, o drugem Že dalje ni bilo sledu. Kar dobi žena prvega obvestilo, da leži tiiož na smrtni postelji v neki Ijolnici na Ogrskem. Ůez par dni ji l)rineso brzojavko, ki pove, daje mož umrl in kdaj bo pokopan. Mislite si Žalost vdove in nepreskrbljenih oti'ok! Doma opravijo v cerkvi pogrebno opravilo in osmi dan, Čez teden dni pa zopet dobi karto iz bojišča, kjer jo mož povprašuje, zakaj mu nič ne piše. Drugi tega ituena nič ne piše. Drugače, skoro stnešno je bil presenečen neki mož pri vojakih. Od dotiia mu pošlje skrbna žena za praznike potie, klobas in podobnih sladkosti. „Vzveselií sem se, ]*iše domov, ko sem zvedel, da me čaka zavoj na poŠti. Toda veselje se je v žalost spremenili). Ko mi zavoj dostavijo, se mi je odpi'lo predočtiiijiolno natlačenega papirja." So se menda potice in klobase v papir spremenile. (lodi se čudo, kaj! StopiČe. Preteklo leto se je v naši župniji vr.sila samo ena poroka, krstov smo imeli GS, mj-ličev pa 54 doma, 2 i)a na polju čast.i in slave. A niso še mitmli jiraz-niki, ko nam „Rdeči križ" sporot^i žalostno Vííst, da je itadcl za domovitio in cesarja Anton Deželan iz Crniošnjic Št. 24., ki je bil |)okopan 8. sept. 1915 v Novosiolki pi'i: Olszamica v (jaliciji. Uavtio sedaj pa zvonovi pojo svojo zadtijo iiesem Janezu Klobučar iz St. .Jošta št. 14., katerega je 25. ilec. 1915 sneženi plaz podsul na italijanskem bojišču, liilo je na sv. dan ob 10. u]'i zvečer, ko se silni plaz vdei'e in spodnese 13 mož, dva sta bila takoj tnrtva, drugih ednajst so pa sv. Stefana dan popolu-dne ob 3. uri ljudje Še žive izkopali. Naj še omenim, da je 5. januai'ja umrl tiagle smrti Jožef Blatnik, posestnik in gosiilniČa)' v ('rmošnjicah št. 21. Prejšnji večer je bil Še nenavadno zgovoren in vesel, drugo juiro so ga pa na.šli mrtvega. Bil je mož-poštenjak ; vladal je svojo hišo modro-strogo. Čez 30 let je hodil krošiijarit na liavarsko, kjer so ga Ijtnlje visoko čislali. Kakor pogreiia tiiatere Ivane, S.seiit. 1915, sta sinova Janez in Alojzij zamudila tudi pogreb očeta, kei' bivata ves čas na bojišču. Iz južnega bojišča piše z dne 21. dec. -lanez liartolj svojim starišem v Jiirčnovas mej di'iigiiu tudi sledeče: Dragi stariši! Î^îelim Vam vesele božične praznike in srečno novo leto, da hi jih veseli pi'aznovali, čeravno mene iti brata ni doma ... Ni Vam treba misliti, da se tai bogve kako slabo godi . . . Malo nu'aza je že res da imamo, toda ob sv. Jakobu bo gotovo boljše... In Če bi meno ali brata zadela snu't na bojišču, ne žalujte preveč, saj se bodemo na drugem svetu zopet videli, kjer bode gotovo boljše kakor tukaj . . . ,faz bodem praznoval božične praznike v moji mali hi.Šici, ki jorabitn kot skrivališče pred dežjem in ostro burjo, katera posebno tukaj dobro brije... In ravno v tej hišici Ijodem preživel z dvema prijateljema sveti večei' . . . Druzega napada, mislim, da na ta večer ne bomo imeli razven od malih živalic, kateiili je pi'i nas v veliki množini ... Gotovo bo pa naš sovražnik nam nekaj poslal za praznike; granate nanieslo potice in .šrapnele namesto tičic ... Zvonilo nam seveda tudi ne bo druzega, kakor granate v trde skale; no, pa za enkrat bo že šlo, saj je vojska . . . Sovražnik nas večkrat obiskuje z granatami, pa brez posebne škode. Toliko ]ii'osim Boga, da tiii saj moje „graščine" ne podere ... Da imam pa še vedno dovolj časa za premišljevanje. Vam pošljem tukaj pesmico, ki sein jo 5sam zložil : Zares žalostni bodo letos hožici, ker 80 v vojaki možje in ř»ntiči. .Sami starčki ste še doma lia praínik svetega Stefmia. Marsikateri siariši l)0(io letos premišljevali in po ljubemu sinu žalovali; ker pa oh božiča no bo doma, hofio siino otožnega a^-ca. lli pa mi.-ili [înigc imamo: Lotos božićcv ne poznamo, ker moramo v strelskih jarkih hit' ne moremo se z Vami prav nič veselit'. Dolg- Čfta je v resnici v jarkih biti in prdega polentarja st.ražiti; ker niň daleč tu pred nam, ga moramo čuvat noč in dan. Na svet' večer, ko Vam zvonijo, nam pa kro^Jjice brenčijo; pa tudi |c;rRnate in šrapneli naznanjajo nam dan veseli. Če pridemo zdravi kedaj domov, takrat napravimo božič nov, da bodenio dobro nadomestili, kar smo racd vojsko zamudili. Zares, dolgo so že borimo za našo preljubo domovino; da bi že skoraj konec Irio, da se domov povrnemo! Zdaj pa zdravi oče, mati, jaz moram pesmico konfiati; podajam v duhu vam roko, (idkler 80 veseli ne vidimo! Sprejmite goreče pozdrave od Vašega najmlajšega sina Johana. Raznotero. Pomanjkar\ie mož po sedanji vojni bode zelo veliko. Podobno je bilo tudi v ki-ižarskih vojnah. Sv. Bernard je tačas jnsal: „Mesta, vasi in gradovi so brez prebivalcev; sedem žen najde komaj enega moža, toliko je vdov pri še Živili možeh," Koliko vojsk imamo? Sedanje sve-t(»vne vojske so udeležuje i.riiiajst nai'odov, oziioma držav. Na naši strani so štij'i države: Avstro-Ogrska, Nejučija, Bolgarija in Ttirčija, Na nasprotni sti'ani je devet držav : Rusija, Francija, Italija, Srbija, Črna gora, Belgija, Monaco, Anglija in Ja])onska. — Vse te di'žave pa niso vsem centralnim državam napovedale vojske N e m čiji je napovedalo vojno osem dj'žav' Italija formelno še ni napovedala; A vstJ'i j j' devet držav; Bolgariji še.st; Turčijj šest; Rusi j i^ štiri; Angliji štiri; Fran ci j i štij'i; Črni goj' i štiri; S r b i j ' štiri; Italiji tri; Belgiji dve; Mo' naco dve; Japonski dve. 68.000 mark za izgubljeno nogo. O priliki neke železniške nesreče v North Bernori, Iinl., dne (Î. sept. ni. 1. je izgubila 12 letna Katarina Wilder pl. Miidcwitz iz Milwaukee levo nogo pod kolenom. Prizadete železniške uprave so izjavile t>red sodiščem, da so pripravljene deklici plačati odškodnino tifi.OUO mark. Svidenje, Neki dunajski Črtiovojnik je ]jrišel s fronte na ilopnst. Ko stopi na kolodvoru na cestno železnico, dehelo pogleda, ker prvič vidi ženskega sprevodnika dajati listke. Smeje se pošali: „No, kako tic je v ))ar mesecih vse izpretnenilo ; sedaj so ženske postale celo kondukterji !" Tedaj se obrne sprevodniia j^roti njemu. — „Križ božji, saj to je pa moja stara!" zavpije črnovojnik ter objame spre vodnico. Sopotniki so bili ganjeni, nato so pa veselemu svidenju klicali „hoch!" in „hoch!" Mladi EdÍnson,sin velikega iznajditelja, je po vsej priliki zelo mnogostransk talent. Ni le skladatelj in pesnik, marveč tudi tehnik; iznašel je posebne dele za avlo-mobile in svojemu očetu I'edno jmmaga l)ri njegovili delili. Tega pa še ne dovolj, jo mladi Edinson pred kratkim v New-yoi'ku otvoi'il niajiino operno gledališče — „Thimble Teater", kjer naj priilejo do besede razvijajoči se ameiiški umetniki. Ediřison, ki je stai' sedaj 2() let, si je delo razdelil takole: triitjino časa posveča gledališču, tretjino laiioratoi-iju svoj(;ga očeta in tretjino svojemu pisateljskeitni delovanju. l'iše pod psevdoninom Tom Sleeper. Cigan podpisal 50,000 kron vojnega posojila. tiudimpeStc se sporoÊa, da j« ondotni ciganski prvak Jancsi iiodjiisal 50.000 ki'on vojnega posojila. Ta možakar je bil poprej domaČi goslar grofov Iladik. Odkar je vojska, so take domače zabave prenehale; zato pa hodi cigan Jancsi s svojim sinom v neko boljšo gostilno, kjer muzicirata in sama pobii'ata groše od gostov. Kri kot nadomestek za meso. Nemška mesarska zveza si je zagotovila imstopanje za proizvajanje mesnega nadomestka iz krvi. Ta nadomestek se more porabiti kot cenen dodatek k juiii in vsem mesnim jedem, zlasti klobasam. Nemški mesarji se iivedli posebno „vojno klobaso**, ki je napravljena iz tretjine krom))i)'ja, tretjiiie ]nasli in jeter in tretjine mesnega nadomestka iz krvi. DomaČe in tuje novice. Skupno službo bo^o ob nedcljaii in praznikilj so imeli dijaki v Novem mestu v frančiškanski cei'kvi v prejšnjih letih ob osmi uri. Koi' ita se je te mase udeleževalo občinstvo v obilnem številu in so bili dijaki v zadevi pi'ostora in nadzorstva ]nočno moteni, se je preložila dijaška maša na deveto uio z željo, da ^bi bili sami, nemoteni. Slavno občinstvo, zlasti ženske iz okolice, prosimo, naj to upoštevajo in naj nikar ne silijo med licence. — H tem nikogai* tie jiodiino iz cerkve, kakor bi se kdo utegnil piitožiti, ker je v mestu drugih maš veliko na razpolago in druzega prostora v cerkvi dovolj za tiste, ki hočejo biti ravtio pri tej maši. V osmi činovni razred so pi-emeščeni s 1. januarjem iirofesorji dr. Pavel Kozina in Franc Verltič na 1. drž. gimn. v Ljubljani, Jakob To'šan na II. di'ž. gimn. v Ljubljani^ Jožef Germ im drž. gimn. v Novem mestu, Anton Koželj, dr. Ivan Šlebinger, dr. Ernst Oeinsberger in dr. Andrej Puschiiig na dižavni realki v Ljubljani. Visok obisk. K tej notici tnoratiio se dodati, sr je sprejema udehižil tudi podnačcltiik odbnra za goiiŠkc Ijcgiincc, C. kr. dež. sodili svefiiik v p, g. Kovář. — Dne 19. niarcii t. 1, Ijo s^'i'išlii pi'fivzviseiii gospod kni'zoïiaflsliof zopet prišel v Noro mesto piidigovat in poiititicirat ier tako razveselil svoje lirgiiiicc iii nas. Dar. Ci. notar Karol Pleiwcis je izročil mil. g. proštu znesek 20 K iiatucsfco venca ]ia krsto svojega bratranca gosp. rieiwcissa v Ljnbljaní. Svota se bo porabila ob veliki iioiii za raiijcnce. — Iskrena hvala! Pri predstavah živih slik, ki jih je krasno njiiizoril gospod AiUon Zainparo iz Gorice dne 2. in ti. januarja, so datovali povabljenci 20 kron za Rdeči križ. Čast g. A, Zaiiiparo, ki se radcvolje žrtvnje, da najiravi vsaj nekoliko tolažljivega veselja svojim dragim sobrgiinc(!m ! Prisrina hvala pa tudi za nam izročeni dar, ki smo ga oddali Rdciemn križu na razpolago v splošni blagodelni in iloveUoljnbni namen! Mala družba jc nabrala za RdeSi križ 3 krone 20 vin. v gostilni gosp. Drenika „na Šrangi". J fvala! — Spominjajte se pri Tsel) prilikah Rdečega križa z malimi darovi ! Olga baronica Hein, rojena grofica Apraksin, soproga bivšega deželnega predsednika lia Kranjskem, Viktorja barona llein-a, ki je pred dvema letoma na Dnnajn kof. kancler cesar Franc -Tožefovcga reda umrl, je vstopila v samostan „Tolažnica ubogih dnš — aiixiliati'ices" v Marienbni'gii na Nizozenîskem in ima v samostanu ime Marija Olga Hcin. Nizozemsko je nevti'alna država brez bojnega lirnpa. Tam vlada lep mir in krščanska ljubezen. Deželo vlada kraljica Viljelmina, Brezpotrebno godrnanje še vedno slišimo od različnih ljudij, da pišejo pisma svojim ljubim vojakom, katerih pa vojaki ne dobijo, — Kakoi' srno že tolikokrat povdarjali v našem listu, ste največkrat sann temu vzrok, ker n c z a p i S e t c ZUÎI aj t ud i s v o j ega naslova! Kdor teh poštnih ukazov in naredb noče poslušati, temn ni pomagati. Imamo od veC poštnih uradov obvestilo, da se nahaja še vedno veliko jiisem v poštnih predalih, ki jih ne smejo odposlali brez zunaj vidnega naslova odpošiljatelja. — Torej berite in upoštevajte v svojo lastno korist! Umrl je v Ameriki slovenski Župnik preč. g. Ivan Solnco. l^okojnik je bil dojna iz Smlednika na Gorenjskem in je uitn-I kot župnik v Žt. Pavlu v Ameriki dne 15. novembra 1915. V mašnika je bil posvečen v Ameriki leta 1884. Župni-koval je v ňt. Pavhi v treh Župnijah, v župniji sv. Jlateja, sv, Neže, kjer je sezidal novo cerkev za 250.000 dolarjev, in v župniji Marijinega Vnebovzetja. Pogreb jo bil veličasten. Pogreba so se udeležili nadškof, trije škofje in 120 dnliovnikov. Slovenski duhovniki-tovariSi so mu zajjeli na grobu dve slovenski žalostinki. V svoji oporoki je volil za smleški veliki zvon 100 dolarjev in za smleške reveže 200 dolarjev. N. p, v tii.! Umrl je v Ljubljani g, .Josip Doniik, hišni posestnik in prokurist tvrdke J. O. Mayer, 71 let star. Kresnico (.Toltíinniswiii-mchen) smo -videli v nt;deljo 9. januai'ja zvečer, ki se je v popolni moči lesketala. Človeku se kar milo zazdi, v tem ča.su videti poletno živalico, ki nas sicer razveseljuje v juniju in juliju. „Glasbena Matica" v Ljubljani pi ircdi v nedeljo 16, jamiarja 1916 v veliki d\'o-3-ani hotela „Utuoii" dobrodelni koncert na korist goriškim Ijeguncom. Sodelovala bosta domaČa umetnika g, J. Rijaveo, opei-ni in koncertni lenorisl. iz Goi'ice, in gpdč. l)ana JCobler-jeva, pianisi.inja iti učiteljica „Glasbene Ma!icc". Izvajala bosta najlepše slovanske, nemške in druge skladbe. Fredpust je leios najdaljši v tem cclcm stoletju. Začel se je 7. jatniarja in bo tiajal do 7. marca, torej dva mesca ali 61 dni. Pa vkljub temu nam ne bo prinesel zaželjenega veselja. Vojna je in kdor ima kaj odveč, naj daruje Rdečemu križu v pomoč in tolažbo vojakom-juiiakom, V 50 letnico svojnga častnega obstoja jestoiiil „Slovenski Gospodar" v Mariboru. Prva številka svojega rojstnega leta se je tiskal „Slov. Gospodar" v .500 izvodili, a pi'va številka njegovi.'ga 50 letnika ])a se je tiskala v 25.000 izvodih. Čast v prvi vrsti vsem štajarskim Sloventem, ki tako visoko znajo ccniti svoj Časopis! Padel je ua italijanskem bojišču stavec Alojzij Šuler. Istotam je padel Fratu; Peršak iz Saliuec, IjivŠi gojenec salezi-jiiiicev na Rakovniku, ki je pozneje vstopil v sainoslTin kartuzijancev v Pleterjah na Kranjskem. Tatovi. V vasi Mačkovec h. št, 3, župnijo Stihor, so v noči 3. prosinca pokradli tatovi sveže meso od dveh prešlčev, ki je ležalo še nasoljeno v posodah. Nekaj malega so pustili. Kanto polno' ujasti so pa postavili nekaj korakov od hiše vaškim psom v poboljŠek, da niso lajali. Vzeli so tudi stili hlebe kruha. Gospodar, ki je spal s svojo družino na drugem koncu bise, zasliši ropotanje in zakliče, kdo je? Pa naenkrat se oglasi od zunaj nekdo; molči, čc ne te takoj ustrelim, ti ČeŠ mene poznat i ! Ker je bila jako tenuia noč iîi gospodar ni imel nobenega orožja pri rokah, se ni upal ven iti. Tako so iizmoviČi z lahkoto vse odpeljali. Škoda se ceni iia 600 K. Isto noč je bila pokradena (udi pri sosedu Št. 2 vsa otroška obleka in veliko platna v vrednosti do 200 K. Gospodinja, ki je ravno ležala v ot ročji postelji, zasliši hojo v drugem koncu hiše, vendar se ni upala vstati misleč, da je prišel njen mož, ki je pred kratkim umrl, jo strašit. Tako so tatje tudi tukaj lahko svoje pete odnesli. Vsa stvar se je takoj naznanila tukajšnjemu orožništvu, ki sedaj zasledujejo uzmoviče. Kazensko zasledovanje „Časnikarjev". Iz Gradca se poroča : Vojno sodišče zasleduje radi zločina proti brainbni sili države urednika „Srbobiana" v New^^orku, S. Dimitrl-jeviča, časnikarskega karikaturista Ivana Jagra iz Minneapolisa, rojenega leta 1871. na Vrhniki na Kranjskem, in izdajatelja „Glasa Naroda" v Newyorku, Fr. Sakserja, rojenega 1859. leta v Ljubljani, ameriškega podanika. Izjemno SOdiifie. Pri porotni obravnavi, ki se je vršila 12. t. m. pri okrožnetn sodišču v Rudolfovem, je sedel na zatožni klopi leta 1849 rojeni, sedaj 67 letni Janez Slak iz Globočdola zaradi oskrumtie, S tobakom je zapeljal umobolno dekle Drganc in jo zlorabil. Obsojen je bil v eno letno jcčo. S svojo ženo živi že 20 let ločeno. Obsojenec ima posei»no nagnenje do slaboumnih žensk. Ovadb« o razžayenju Časti niso več proste koleka od 1. jan. 1916, kar i)a večini ljudstvu še ni znano. Da se pa obvaruje stranke zaradi nekolekovanja ovadb večje kazni od strani pristojbinskega urada, ki potem zahteva t r i k r a I. n i kolek, se opozori ljudstvo na tabelo, ki se nahaja nekoliko ča-sa v pogled v razložnom oknu 1. Krajec nasi, v Novem mestu. Na tej tabeli so natančno zaznamovani koleki, katere ima vložiti zasebni tožitelj v teku obravnave. Občine so dolžne plačevati svoje uradnike tudi za čas vojne službe. Mestna občina Zdic iia Češkem je svojemu tajniku vsled vpoklica ]K)d orožje znižala plačo od 106 na 66 K 6G vin. mesečno. Tajnik je vložil tožbo na deželno sodišče v Pragi, ki je z razsodbo izreklo, da je občina dolžna i)lačevati polno ])lačo. Thf)v; g. .Marija Makic, Vrlipeč it. 1. košaro jtibolli in orehov; preč. žnpni urad Stopićo druřo zbirko, obstoječo i/, več vreč zelenjave, ielja. rope itd.; [irei-. Kiipni urad Ajdovcc 1 zaboj jabolk; jr. ]''r. Majzelj v Beli ccrkvi vreOo orehov; g. Jano:; KraŠovec v O^roi'ju coknr jabolk; jj;. Rudolf Falrskini v Straži 400 ci^rfiret, !Î0 kron; dekleta Marijino druřl)0 na Mirni t !!aboj sadja in poljskih pridclkĎV; 1. Dol. Posojilnica v Metliki 50 K; grf. Albti Margheri v Otočiciili jerbas jabolk in nekaj perila; gi'iijako oskrbnistvo v Riiprč-vrhii Ijo/Jino lifevo, jerhas jnljolk. steklenic iiialitiovcii; Fr. 'rnuiiik, Lutrško selo ó litrov vina; i^. JoHip JJojaiic, Št. Peter, 201 vina; g. Marija llifejj, Lcmiím, 101 vina; g. Anton ïi-ife^i, Lešiiica, 31Ítre vina; riho(injirijetnejšc, je prii^akovati, da bo 24. zo])et sneg in še hujši mrai!. Isto ve^ja, če je zima ugodna, kakor letos. ;iakaj, ako so prvi trije tedni ugodni in ni [ireveč deževno, lio 24. sneg in mraz, toda to vreme ne bo dolgo trajalo. Če je pa zima čisto mila in zelo deževna, je 24. malodane v.sakokrat dež. Take zime naznairja ICjii listopad in malo mrzlo noči med 25. deconibrou! in fi. janiiarjem. Pravila, da nastopi za mokrim prosincem mokra [lomlad in mrzlo poletje, so skoro popolnoma neresniřna. Tudi pravilo: ako ni zime, tudi ne bo iia-letja, nima veljave. Vremenski pregovori: (Številko pomenijo dotièni dan.) 6. Kralji so vrnejo, zimo obrnejo. 10. Če sveteíía Pavla jc jasno nebô, dobra bo letina, starci pojú. 20. Ko se Fabjan oznanja, sok v drevesih že pogaja. 22. Če Vincenca sohice peče, dobro vince v sode teče. 25. Če izprcolirnenja Pavla dan deži ali snoïî, slaba in huda letina nam gotovo preti. Če v prosincu ni snega, i^a se mali traven da. Jamtar gorak, kmet pa siromak. V prosincu toplota, v svečanu mrzlota. Tedenska denarna darila učencev. z razpisom z dne 17. decembra 191, štev. je izdal c. kr. deželni .šolski svet kranjski na vac .šole v deželi oklic za nabiranje denarja v vojne nameae. To nabiranje denarja naj se pa izvedo tako, da tic bodo narasla starišem nova bremena. V območju Sole in v domaL-em gospodarstvu naj .se uvede za časa vojne taka štedljivost, ki bo vsakemu učencu omogočila, da si bo prihranil vsak tedeti lahko pnr vinarjev za nameravana tedenska denarna darila učencev. i)a pridemo v šoli do prihrankov, naj se rabijo po vseh šolah samo naj[>otrelmcjše knjige; nabavljanje drugih knjig in pripomofkov se od učencev ne sme zahtevati. Ha^ic se sme uvesti le toliko zvezkov, kar jih je neobhodno potrebnih; priporoča naj se tudi popolua izraba papirja. Šolske in domače vaje tiaj se oiiieje z ozirom na njih Število in obseg. Uporaba talilic za šolske in domaČe vaje je z ozirom na draginjo papirja zopet dovoljena. iMladina naj se navaja na ekonomično uporabo pisal in svinčnikov. Barvo in barvasti svinčniki naj se rabijo v ljudski šoli le v višjih razredih. Raba radirk naj se omeji. — V dosego prihrankov v domači hiši naj se otroci popolnoma odvadijo sladkarij. Denar, ki bi se izdajal za sladkarije, naj so obrne za tiarila učencev. Obleka naj se večkrat in dobro osnaži ter skrbno zakrpa da bo dobra še po končani vojni. Otroci na; so navajajo na zmernost v jedi in pijači in ogibijejo vseh nepotrebnih izdatkov. — Nabiranje (ienarja naj se začne takoj po novem letu; najniatyši tedenski dar znašaj dva vinarja, največji pa ne sme presegati I krone. Kazpis konča z besedami: Prostovoljna tedenska dcnarnji darila učencev, a katerimi se bodo olajševale težkoče vojne, naj se od atarišev šolske mladine no smatrajo za nov izdatek za šolo, ampak nastanejo naj iz primerne štedljivosti; ta darilu naj bodo mili darovi, ki bodo našim potomcem' pričali, kako je kranjska Šolska mladina umevala veliki čas, ki živimo v irjem ter so izkazala vredna svojih junaških očetov in bratov, ki so kakor železni zid stali na straži ob Adriji v čaat in slavo dežele kranjske. Razvedrilo. Skrb. „I kaj naj počnem, Miha? Moja žena mi je ušla in bogve kam !" — „Razpiši nagrado poštenemu najditelju, Jur!" — „To ne bo niČ pomagalo! Za malo nagi'ado se ne ho hotel nihče poh'uditi za-njo in velike nagrade pa vredna ni!" Vedno knjigotržec, Knjigarjiredstavlja doslemu gostu svoje tri hčerke: „Tu moja najmlajša hčerka Eliza — pi'iprosta, a lirijetiia... Tu moja druga hčerka Mici — nekoliko bolj obsežna in tudi boljše opî'em-Ijiiua ... In tukaj moja starejša hčerka Kati — krasno vezana izdaja!"... Tudi bojevnik, „v vojno morda ne bodem šel, ker sem že prestar; toda brez boja pa meniia tudi ne bom žive), ker sem danes novomodno našemljen klobuk svoje žene pognal v ogenj!" Odkritosrčno. „Franeelj, Francelj ! Ti si včeraj ki'adel Češplje na sosedovem vi'tu ; upam, da si vendar kmalu čutil kes v svojem srcu !" -— Oce, Ijulù oče ! TCesa zai'es nisem čutil v svojem srcu, paČ pa grozno ščipanje v trebuhu!" Laskavo. Gospodič:„Oh,gospiea, kako ste vi lepi!" — (-Íospica: „Škoda, da ne morem tega trditi tudi o vas!" — Gospodič: „Stoiite kakor jaz: zlažite se!" Vlada je znižala cene za moko. Dunaj. 7. januarja. (Kor. ur.) Uradno se razglaša: Ihincs popoldne seje ministrski svet več ur jiosveloval o novih predpisih glede mletja in novih cenah moke. Sklenili so .se sledeči predpisi za mletje: 3 odst. zdj-oha, 22 odst. moke za kuho št. 2 in 57 odst. moke za kruh, otrobov bo 15 odst. in 3 odst. se računa na razpraševanje. Upoštevaje interese konsumentov, kolikor sc je dalo, so se določile sledeče nove (^ene za 100 kg: krušna moka 42 Iv, moka za kulio št. 2 pa 58 K. Zdrob BOK; za tincjše moke, in sicer za moko za kuho št. 1 ÍJOK ill za moko za jieko 110 K. i\)litičiia oblast ima določiti na toj podlagi nadrobne cene, ki imajo stopiti v veljavo 11. januarja. Vlada pojasnjuje svojo novo odredbo tako-ie: 1. januarja vpeljaiie cene so bile sicer zračunane na temelju stroge in vest'-.Ć kalkulacije vojnožitnega zavoda. Dobiček je bil izključen. Toda iz pretežno socialno-politicnih ozirov je vlada dovolila znižanje cene pri zdrobu, katerega se precej rabi za hrano oti'okom in pri moki za kulio št, 2, pri krušni moki pa je zopet določila staro ceno, da tako, Četudi z znatnimi državnimi sredstvi, ugodi inťďesom širših slojev. Darovi za nagrobni spomenik pokojnemu preč. g. Mihaelu Barbo. Nadalje so darovali : prečč. pg. Fr. Vovko, župnik 2 K; M. Nenianič, župnik i! K. Đražbeni ohlic. E 5G5;i-t Dne 22, februarja 1916 predpoluilne oh 9. uri bo [iri e. kr. ckrožiiEm boiíííííu, v i/.lii št. 30, im podstavi s toiu odohiynih po^ojov drftitiii slcdoJili noprcmii'uiu : Zcniiji.íkft knjiga Mirnapcf, ét. .184, hiš« v .laljlfini it. 31 7. vrfoin. Ccnilua vrednost 9fi2K. Naj-iiirtiijSi iicmutick (f.ll K. Tod nEijmntijšiiii poiiiiđkorii so no prodaja. C kr. okrajno sodišče v Rudolfovem, odd. IV.. duo 13. doc-ntiibra 1915. DrQžiieni ohlic. E 7 U/15/9 Dne 6. februarja 1916 prcdpotucine oh 9, url bo pri ci. kr. okrožnem fiodiJin, v ÍíIjí it. 30 na podstavi B lom odobrenih pogojev draiba sledoiih nepremičnin : ZeniljiiSka kujica Mirnapoi, v!, àt. 727, njivti in trije paSiiiki. (.'enilna vrednost lUO kron. Xajnianjii po-nmiek fiHK «7 v. ]'od niijnianjsiin )ioiiudkotii se no prodaje. C. kr. okrajno sodišče v Rudolfovem, odd. IV., Uho ilec;eiiibra 1015. Velika svota denarja se zanioie naključití vsakotmir, ki postane naš naročnik. — Jirezplačiia pojasnila pošilja: Srečkovno zastopstvo 13, Ljubljana. Hiša na prodaj! Hi.ša vNovem mest u, Dolga ulica Št. 18, se iz proste roke proda. — l'o malem odplačilu bi se zamoglo ludi na Čisto majhne obroke plačevali. — VeČ se izve 108-3-2 V Mestni hranilnici v Novem mestu, Krasno sadno drevje hruške in jablane, ima naprodaj Ant, GLOBELNIK, posesinik v Bršlinu, J). Rudolfovo. — Na zakasnelo naročitcv se ne bo moglo ozirati. ni-3-i ••••••••••••• Popolnoma varno naložen lienar. HRftNtLNiCft iR POSOJILNfClI zîi Kiuidijo in okolico, roří. /inlr. / nooin. /avo/o = V liistnein (loiiui v Kiuidiji sprejema branihie vloge od vsacega, če je njen ad aii ne, ter obresttije po O 1-0-4 L na leto brez odbitka rentnoga davka, katerega sama iz svojega plačuje.