Izhaja vsako soboto. Naročnina se plačuje vnaprej in stane letno Din 84'—, polletno Din 42’—, mesečno Din 7’—. Rokopisov ne vračamo. Uprava in uredništvo: Gregorčičeva ulica štev. 23, telefon štev. 2552. Poštni predal 169. Čekovni račun štev. 15.420. Leto III. Ljubljana, 21. marca 1931. štev. 12. Upliv krize na potrošnjo. Mnogo škode je morala utrpeti naša trgovina vsled zmanjšane potročnje, ki 1® stalna spremljevalka gospodarske 'krize, a vendar ne toliko, da bi smeli Upravičeno smatrati krizo za edini in tudi ne za glavni vzrok zastoja v trgovini. Kes pa je, da so nekatere vrste ^laga vsled krize močnejše prizadete kakor druge. Zmanjšani dohodki so prisilili poe-dince, družine in celo skupine, da so krčili .svoje izdatke na minimum, mnogokrat pa celo pod življenski standard. Število onih, iki izjemno niso bili prizadeti po fcrizi, je od dneva 'v dan mamj-^e. Nasprotno pa še danes narašča šte-v''lo vampirjev, fconjunkturistov, ki posledic krize ne «amo ne občutijo, mar-V1eč se celo redijo od bede in nesireče večine, izrabljajoč njih stisko v svoje lastne koristolovske namene. Prav ti "najo krizo največkrat na jeziku; služi *laj v opravičilo bednega položaja množic — njim samim »pa gre prav tako slabo, kriza .. ,c Nimamo namena baviti se z opazovanjem konju nkturisrtov, pa naj gre za po-edinoe, organizacije ali za kakršnakoli Podjetja, ki krizo še. poostrujejo, ker se hočejo odpovedati niti najmanjši svojih udobnosti na korist skupnosti. Gotovo Je edino to, da konjunkturisti niso med zadnjimi, ki so krivi današnjega položaja, da je njih ravnanje v današnji dobi vse prej kot moralno, in da se ne-•zprosno bliža tudi čas, ko bodo morali kazen za lastne grehote prestati tudi konj tinktur isti: poedinci, podjetja in organizacije. Iz trgovskega stališča nas zanima predvsem omejitev v potrošnji, kolikor je ta v zvezi z obstoječo krizo. ‘Ce pogledamo v življenje posameznikov in družin, so se morali ti omejiti predvsem pri tistih svojih potrebah, kjer so zamogli omejitev najlažje prenesti. Zato je najmočneje prizadeta oblačilna trgovina, zlasti standardno blago. Omejitev v trgovini z živili je nekoliko manjša; želodec neizprosno zahteva svoje. Sreča, da so šle cene živilom najmočneje navzdol, da ta omejitev potrošnje doslej, še ni povzročila večjih katastrof. Na dirugi strani, pa je pocenitev večjega dela živil zlo, ker so s tem zmanjšani dohodki kmečkih slojev, Id se morajo vsled tega zopet omejevati v potrošnji. V mestih, pa tudi ponekod na deželi je večina preb i valet va’ v težkem položaju radi stanovanj. Vse cene so- globoko padle, stanovanja pa imajo še vedno neznosno visoke cene. In ker se prav stanovanju he more odpovedati niti naj-bednejši, se mora zato zopet omejiti v potrošnji drugod, pa če tudi si-odtrga od ust. Zmanjšana potrošnja zopet šili ■ producente k zmanjšanju produkcije, 'in zmanjšana produkcija izsili z omejitvijo obratovanja nove redukcije, nova zmanjšanja dohodkov in vsled tega zopet nove omejitve v potrošnji. Eno zlo pomnožuje drugo, in vse to se koncentrira nazadnje na eni sami točki: pri trgovini, ki živi od prodaje dnevnih potrebščin. Množeči se slučaji konkurzov in obupen boj, ki ga bojuje naša mala in srednja trgovina za obstanek, pričajo zgovorno o tem, da v današnjih razmerah ne grešijo samo konjunkturisti; nič manjši ni greh onih, ki bi kakorkoli lahko prispevali k izboljšanju, pa tega nočejo, bodisi iz ko-modnosti, bodisi iz strahu pred izgubo, ali pa iz kakega drugega razloga. Vendar moramo priznati, da vsa krivda na trgovinske mzastoju ne leži vedno le v krizi in njenih posledicah. Tudi' v času krize mora trgovec proučevati vzroke nazadovanja, in ne enostavno zvračati vso krivdo na krizo. Kakor hitro se je postavil na to stališče, je skoraj izključeno, da bi zasledil poleg krize še druge postranske vzroke, ki če-sto trgovini še bolj škodujejo kot kriza in njeni spremljevalci. V kolikor je nazadovanje prodaje izkazano v trgovini, ne sme prihajati v poštev pri standardnih tipah dnevne potrošnje, zlasti ne pri živilih. Za večino naših krajev velja pravilo, da se je pri trgovini z življenskimi potrebščinami sicer nekoliko skrčila prodaja boljših vrst in tipov, dočim je množina prodaje standardnih tipov živil celo porastla. Omejitev gre tedaj predvsem na račun kvalitete, ter cenejše blago nikakor ne sme izkazovati nazadovanja, marveč mora celo porasti, če se jo skrčila pro- i: daja boljših vrst živil. Isto merilo velja približno za oblačilno trgovino, kjer pa igra poleg drugih okolnosti glavno vlogo moda, ki navzlic težkemu položaju, zlasti pri meščanskih slojih in še posebej pri ženskem svetu dominira mnogokrat na prvem mestu družinskega proračuna. V zvezi s tem pa beležijo manu fak turni trgovci tudi vedno večje vsote neiztirjanih in neiztirljivih dolžnikov. Železnina, orodje, posoda, obrtne surovine in slično blago je prav tako podrejeno vplivom krize, odvisno pa tudi od drugih razmer, ki so v različnih krajih različne, da ni mogoče ustvariti enotnega, približno pravilnega merila za izra-čunanje, v koliko gre nazadovanje prodaje no račun krize in v koliko je to posledica drugih vzrokov. Kak :r hitro ste opazili v dobi krize nazadovanje prodaje standardnih tipov vsakdanjih potrebščin, ni samo ona vzrok nazadovanja, marveč je treba iskati vzrokov drugod. Nekaj truda, ki ga žrtvujete v ta namen, se vam nedvomno bogato izplača, če ste odločeni najdene nedostatke in nepravilnosti odstraniti, uporabljajoč pri tem zdravi razum, ne glede na trenutno škodo, s katero je morebiti odprava takih pogrešk vezana. Uprava trgovine. (Nadaljevanje.) V zadnji številki se je v priobčeno tabelo neopaženo vrinila cela vrsta pomot, ki so jih naši oitatelji gotovo že opazili. Gre z za katero je vsota debetnih zneskov manjša od vsote, ki smo jo dobili potom m^tetja vrednosti zaloge in vsote kreditnega stolpca, predstavlja nečisti dobiček v odpadajočem mesecu. 'V našem slučaju (številke, ponavljamo, ne odgovarjajo tržnim in produk-mjskim razmeram) bi dobiček izračunali tako-le: Din ^rednost zaloge okroglega lesa 12.000 Vrednost zaloge rezanega lesa 2.200 ^sota kreditnega stolpca 150.400 Skupaj 164.600 Vsota debetnega stolpca 123-930 Nečisti dobiček 40-670 Od nečistega dobička v mesecu aprilu moramo odšteti odstotek za obiresto-vanje investiranega kapitala, kakor tudi odstotek za amortizacijo, da dobimo Približni čisti dobiček enega meseca. smo n. pr. za nakup ali za zgradbo v,aRe najeli posojilo, tedaj moramo od tega izposoji] a plačevati obresti. Tudi v slučaju, da smo investirano glavnico imeli na razpolago v lastni imovini, bi nam ta, obrestonosno naložena donaša-la gotove dohodke. Poleg tega pa je navadno denar, naložen v gotova podjetja izpostavljen gotovemu riziku, cesto večjemu kot v slučaju, da je naložen v kakem denarnem zavodu. Večina podjetnikov tedaj iz prevodnosti vedno zahteva, da se jim v podjetje vloženi kapital obrestuje vsaj 1 do 2% višje kot je običajna obrestna mera za trgovske in industrijske kredite pri denarnih zavodih. Če je na denarnem trgu obrestna mera kreditov n. pr. 10%, bo podjetnik moral kalkulirati z 12% obrestovanjem vloženega kapitala na leto. Dalje mora zopet računati z amortizacijo, ker vsako podjetje s starostjo izgubi na svoji vrednosti. Običajna trgovska amortizacijska doba za nepremičnine je določena na 50 let. V tem času se mora vrednost uničiti vsled česar odpisujemo letno 2% od nabavne (začetne) vrednosti dotičnega objekta. Letni odpis znaša tedaj: 12% za ob-restovanje glavnice in 2% vrednosti za amortizacijo, skupno tedaj 14% letno. Mesečni odpis odstotkov dobimo, če skupni letni odpis delimo z 12. Recimo, da nas stanejo investicije: nakupna vrednost žage in drugih nepremičnih naprav 300.000 Din. Ker odpisujemo letno 42.000 Din (14%), odpade na vsak mesec Din 3.500. Dalje odpisujemo 10% od vrednosti premičnega inventarja in raznih naprav (strojev etc.) letno, da se vrednost teh premičnin v desetih letih uniči. Menični odpis znaša tedaj eno dvanajstino letnega odpisa. Če znaša nakupna vrednost teh investicij 80.000 Din, znaša letni odpis 8.000 Din, mesečni pa Din 666.66. Poleg teh odpisov pa mora trgovec skrbeti, da mu je obrestonosno naložen tudi denar, ki ga ima naloženega v blagu samem. Vendar se odstotka za ta kapital pri izračunavanju čistega dobička navadno ne odbija, ter izkazuje že čisti dobiček sam koncem zaključene poslovne dobe skupno rentabiliteto vloženega kapitala. (Dalje sledi.) Mafa in srednja lesna Na zadnji konferenci lesnih industri-jalcev v Beogradu, o kateri smo že vnaprej napovedovali, da interesi male in srednje lesne trgovine in industrije ne bodo prišli v poštev, se je med drugim sklenilo ustanoviti centralno prodajno organizacijo, ki bo kontrolirala celoten izvoz mehkega 'lesa iz države. Tudi v Ljubljani še je pri Zvezi industrijcev ustanovil odbor lesnih industrijcev. Donekje se krijejo interesi lesne veleindustrije z interesi male in srednje, v kolikor se nebi mogoče vezale rame ugodnosti na določene množine. Že zdaj pa se čujejo glasovi, .ki dovoljujejo skde-pflti, da se bodo gotove ugodnosti poskušale vezati tudi z določenimi najmanjšimi količinami, kar znači, da bo od teh ugodnosti imela korist le velika industrija, vteled česar ‘bo zamogla še uspešneje konkurirati mali in srednji. Počasi ho prišla mala in sivednja lesna trgovina in Industrija v popolno odvisnost, če se bodo te domneve uresničile. Istočasno pa s*. v časopisju pojavlja-jb-želje, naj bi se mala in sredhja lesna indiistrijk priključile k obstoječemu Društvu go zidnih posestnikov. Kakor je na eni strani res, da se del interesov male in srednje lesne .trgovine in industrije kraji* z interesi gozdnih posestnikov, je ha drugi stralni ravno miSd gozdnimi posestniki in malo ter srednjo lesno trgovino ih ittduštrijo n&pire-moštiljivo nasprotje v najvažnejšem vprašanju', iki Zadeva cene lesa na panju, kakor tii’di cene neobdelanega, oblega lesa. Gozdni posestnik želi rastoči, ali tudi v lastni režiji posekani les prodati čim dražje, trgovec pa mora gledati, da les za obdelavo in za preprodajo kupi čim cenejše, če hoče ostiati zmožen konkurence in prodajati kupljeno in predelano blago po tržnih cenah. Tudi izkušnje pri fesekavi kupljenih kompleksov ali gotovega dela rastočega lesa pričajo-, da obstoje med gozdnimi posestniki in lesnimi trgovci take razlike, da se morajo dnevno izravnavati pri vseh sodiščih. trgovina brez zaščite. Deloma je mala in srednja lesna trgovina organizirana pri nas v sekcijah les-nih trgovcev pri trgovskih gremijih in potom teh združena v Osrednji lesnS sekciji pni Zvezi trgovskih gremijev. Želeti je,, da bi se naši lesni trgovci it® svoje edine organizacije tesneje oklenili ter tudi sodelovali pri vseh njenih poslih, predvsem pa skrbeli za to da bo v njej mala in srednja lesna trgovina res izdatno zastopana. Osrednja lesna sekcija pa nebi smela imeti samo naloge posredovanja med državo in lesno trgovina, kar je sicer njena glavna, ne pa edina naloga, tem-več bi morala skrbeti za ustanovitev uspešne prodajne organizacije in ©čuvati malo in srednjo lesno trgovino pred nevarnostjo, da pade v popolno odvisnost od veleindustrije in njene prodajne organizacije. Reš je, da so zahteve današnjega lesnega tržišča največkrat vezane na večje množine gotovega komisijskega blaga, katerega poedini mali in srednji lesni trgovci ne zinorejo. Česar pa ne zmore ■ eden, jih z lahkoto zmore več. Prav ta okoHščiha neizprosno zahteva hitro ustanovitev prodajne organizacije. To potrebo so naši lesni trgovci ponekod že uvideli ter si osnovali leisne zadruge, ki pa se v konjunkturiii dobi niso obnesle, postale neupoštevane in kolikor nam znano tudi povečini propadle, kar je rtiafsikoga ostrašito, da je z'aVrgel t'a način ergauizacije. Kar se ni dbneSlo v kohjunkturhi dobi, ko j® vsak svoje blago lahko in dlrago prodal, , bi gotovo boljše uspelo v sedanjem položaju t&žke prodaje. Misel skupne prodajne organizacije 0 Skupnimi skladišči v inozemstvu je te-, žkf> izvedljiva in zahteva znatnega ka-pM'lii, poleg .tega pa je kOtEkortolJko vezana ž rizikom. Prodajna organizacija malih in srednjih lesotržcev bi morala biti organizirana talko, da bi krajevne organizacije združevale vse lesne trgovce, ki imajo eno >in isto oddajno postajo, kar bi jim oimogbčalo' kottipTetirati vagonske pošilj- e 'tpdi če bi šlo za blago, ki ga poedi-nec Ae zmore sam dobaviti. prednja prodajna organizacija bi nf?1®la voditi evidenco blaga v posameznih krajevnih organizacijah ter bi ahiko zadostila tudi največjemu povpra-^vanju po komisijskem blagu, ker bi °bavljala blago iz cele banovine. Kasneje bi mogoče kazalo ustanoviti vkupna oddajna skladišča vsaj za gotove vrste lesa. Glavna naloga prodajne organizacije pa bi bilo iskanje zvez z inozemstvom ter bi se najbrž pokazala potreba, ustanoviti lastna zastopstva v glavnih krajih inozemskih tržišč. Ing. Fr. V. Nekaj o elektriki. (Nadaljevanje.) Potrebno je tedaj, da se v takem slu-caiu inštalacija sama od sebe odklopi °d zunanjega omrežja. To delo nam izvrši varovalka. Varovalka ni v bistvu n)č drugega kot košček tenke žice, ki Prenese samo določen tok, n. pr. 6, 19, ^ itd. amperjev. Cim prekorači tok to Predpisano mejo, pregori le ta košček *lce, ki ga lahko hitro zamenjamo z drugim, dočim ostane ostala napeljava nepoškodovana. Varovalka se mora Vsled tega namestiti vedno na lahko do-stopnem mestu. Da sama ne postane ne-Varna, se »topljiva žica« hermetično za-Pre v porcelanast, zamašku podoben Valj, ki ima na obeh konceh kovinaste a°ntakte. Potom izolirane kapice se Privije v porcelanast podstavek. Ce va-r°valka pregori, nam je treba zamenja'i ®dinole ta valj z žico, topljivi vložek ruienovan, dočim sta kapica in podsta-Vek še nadalje uporabljiva. Potemtakem bo tudi vsakomur razum-)lv0, zakaj da ne sinemo pregorjenega j°Pljivega vložka ovijati z debelo žico, ki morda prenese jačji tok kakor na-Peljava sama, ali pa vložiti v podstavek varovalke kratkomalo debel žebelj, kot Se to pogosto dogaja. V tem slučaju va f°yalka ni več varovalka, tako da je vsa 'hstalacija pravzaprav nezavarovana Ker pa varovalka včasih tudi pri nepoškodovani napravi pregori, je dobro, če Se ima vedno nekaj topljivih vložkov v rezervi. Sevgda se ne bo dalo nikdar Preprečiti, da ne bi ta ali oni vezal pregorjeno varovalko z žico. V tem slu-rpjp naj vzame vsaj kolikor mogoče ten-ao žico, tako, kakoršne se nahajajo v 3Pleteni žici, ki služi za priključek ti- kalnikov. Svetujemo mu pa, da naj to smatra le za provizorij ter si čimpreje preskrbi nov vložek. Pri izmenjavanju varovglk moramo biti zelo previdni. Paziti moramo, da stojimo na suhih tleh, da nimamo vlažnih rok, predvsem pa. da se ne dotaknemo kovinastih delov varovalke. Prijemati smemo edino le za porcelan. Stikala služijo za priklopi te v in preki-njenje električnega toka. Poleg navadnih stikal imamo tudi različna pretikala. Izmenična pretikala nam omogočajo prižiganje in ugasovanje svetilk z dveh ali več mest. Zelo prikladna so za stopnišča: svetilke na stopnicah lahko na ta način prižigamo v veži, ugasujemo pa v poljubnem nadstropju. Serijska pretikala so v irabi pri velikih lestencih, pri katerih bi bilo predrago, če bi vedno go-irele vse žarnice. S serijskim pretikalom pa lahko prižigamo tudi samo gotov del lestenca. iZatični kontakti služijo za priključek prenosnih svetilk, likalnikov in kuhalnikov. Tako zationi kontakti kakor tudi stikala in pretikala se lahko montirajo nad ometom ali pa pod njim, kakor je pač izvedena inštalacija sama. Podomet-na pa so pokrita s ploščo, ki je običajno steklena. Priporočljivejše so pa plošče iz izoliranega materijala, ker se, ne »razbijejo tako hitro kakor steklene. Nadomestna stikala in zatični kontakti imajo kapico iz porcelana ali izolirale snovi. Če se ta kapica razbije, moramo takoj skrbeti za nadomestilo, ker obstoja sicer nevarnost, da se kdo dotakne kovinskih delov, ki so pod tokom. Za vlažne prostore imamo posebna — vo- dodržma — stikala in zatične 'kontakte. Uporabljajo se naj le taka iz izolirane snovi, železna pa le v skladiščih z eksplozivnimi snovmi. Železna morajo biti vedno ozemljena. V skladiščih za bencin zatičnih kontaktov ne priporočamo. Elektrika nam služi v prvi vrsti za razsvetljavo in pogon strojev, dočim pride za kuho šele v drugi vrsti vpoštev. Pač pa je zelo razširjeno likanje z elektriko. Za razsvetljavo vporabljanio dandanes izključno le žarnice. Pri žarnici izkoristimo pojav, da tenke ogljene ali 'kovinske žice žarijo, čim teče dovolj močan električni tok po njih. Da pa žica ne Davek na poslovni promet. Dne 17. t .m. je bila objavljena na-redba o skupnem davku na poslovni promet, ki obsega enotno enkratno tarifo za vsako vrsto blaga za ceio dobo od producenta do konsumenta. V prihodnji števiuri objavimo tudi tarife za glavne vrste blaga, v kolikor niso iste kot ?o bile (1%). Domneva, da odpade po novem zakonu plačevanje pri trgovcih, je bila pre-uranjena ter so v gotovih slučajih plačevanju davka na poslovni promet pod-‘ vrženi tudi trgovci. ' Naredba stopi v veljavo že s prvini " aprilom ter se bo davek od tedaj naprej plačeval mesečno, četrtletno ali polletno Obširneje poročilo prinesemo ' v prihodnji številki. Državna hipotekarna banka znižala obrestno mero. Državna hipotekarna banka je zniža-, la obrestno mero za hipotekarne kredite od 9°/o na 8°/o. Tudi meničnim posojilom se zniža obrestna mera od 8° o na 7'/2°/o, dočim ostane obrestna meri 'za lombardna posojila še nadalje 7°/o. preobilica likvidnosti na našem de-... •nameni trgu zahteva se nadaljnja zni-. Žan ji obrestne mere ter bi bilo potre-. bam gospodarstva zadoščeno v tem f oziru šele tedaj, če bi obrestna mera padla zopet na predvojno stanje. pregori, je nameščena v brezzračnem steklenem halonu, ki ima včasih obliko hruške. V Tabi so večinoma žarnice s kovinsko nitjo. Žarnice z ogljeno nitjo so sicer trpežnejše, vendar porabijo približno trikrat toliko toka kakor one s kovinsko nitjo. Imamo tudi žarnice, polnjene s plinom »neon«. Žareča nitka namreč v brezzračnem prostoru spuhti, in to tem preje, čim intenzivnejše žari. Na drugi strani je pa ravno intenzivno žarenje zaželjeno, da se dobi kolikor mogoče bela luč. Zato napolnimo žarnico s plinom, kd je za gorenje neobčutljiv, ki pa s svojim pritiskom preprečuje predčasno razpršitev žareče nitke. e beležke. Monopolski dohodki v letu 1930. Dohodki državnih monopolov so dali lani 2,348,229.557-— Din, predlanskim pa 2,321,211.207-— Din. Po posameznih predmetih so bili monopolski dohodki z vrednostjo v milijonih dinarjev sledeči: 1930 1929 tobak 1.726-7 1.662-8 sol 22-3 27-,6 petrolej 142-3. 150-9 užigalice 130-6 128-1 cigaretni papir 1167 115-4 razni 9-5 11-5 Ruška tvorniea užigalic ustavila obratovanje. Radi zastoja v izvozu užigalic na Kitajsko, kjer so uvedene visoke zaščitne carine, pa tudi zaradi padanja domačega konsuma je ruška tvorniea užigalic popolnoma ustavila obratovanje. »Vrbovško«, d. d. kot lastnica tovarne se je hvalevredno odločila, da bo delavcem in nastavljencem navzlic temu izplačevala zaslužek še do konca junija tega leta. Znižanje odkupnine za kuluk v primorski banovini. Z ozirom na občutne izdatke in na težko gospodarsko krizo je primorska banovina znižala odkupnino za kuluk od 25 Din na 15 Din. Kaj škoduje naši trgovini z živino. Madžarska je uvedla izvozno premijo za govejo živino v znesku 40 pengo, ki 5e izplačajo izvoznikom na oddajni podaji. Mnogi italijanski trgovci, ki so do-*Jej obiskovali redno naša živinska trušča, so sedaj izostali. Občutno škoduje našemu izvozu živine v Italijo dovoljenje, da se sme romunska živina za Italijo prevažati preko našega ozemlja. Dočim je doslej morala potovati iz Romunije preko Madžarske in Avstrije na Trbiž, za kar je potrebovala 11—13 dni, Se sedanji prevoz v Italijo opravi v 4 d° 5 dnevih. Izostanek italijanskih kupcev se na naših živinskih tržiščih močno občuti. Zanimanje za naše izvozno blago. Pri Zavodu za pospeševanje zunanju trgovine v Beogradu se inozemstvo zanima za sledeče naše blago: Orehi, suho sadje — Marseille (4104). Fižol — Praga (4236). Razni poljski pridelki — Barcelona (45Š3) in Lizabona (4010). Živina — London (2596), Tirana (3467), Marseille (4104), Pariz (svinjsko n^eso in svinje — 4168), Praga (slanina, mast — 4236), Barcelona (4533), Solun (4412). Sir, maslo, mlečni proizvodi — London (2596), Breslau (4194), Tirana (3467). Jajca — London (2596), Solun (4412), Rim (4567). Interesenti dobijo pod številko, ki je naznačena v oklepaju brezplačna pojasnila pri gorinavedenem zavodu. Svobodna prodaja modre in zelene galice. Po rešitvi ministra za socijalno polivko je modra in zelena galica predmet svobodne prodaje v trgovinah ter ne 3Pada pod zakon o prometu s strupi in narkotičnimi drogami. Nabavljalna zadruga malih trgovcev. Te dni so novosadski trgovci s kolonialnim blagom ustanovili lastno na-b^vljalno zadrugo za kolonijalno blago, ki prične poslovati v najkrajšem času. Hmeljarska prodajna zadruga. Pretečeni teden je prišlo do ustanovitve Hmeljske prodajne zadruge, r. z. z o. z. v Žalcu, katere član lahko postane vsak hmeljar na ozemlju dravske banovine, če ima najmanj 500 h melje-vih sadik. Trgovci in prekupčevalci s hmeljem so izključeni. Deleži znašajo 100 Din, jamstvo je dvojno. Zadruga bo skušala prodati ves pridelek svojih članov, vendar pa dopušča tudi tem popolnoma svobodno trgovino, ter smejo-svoj pridelek prodati tudi sami. Kontrolne postaje za sode. V Sloveniij so za kontrolo sodov odločeni oddelki pri kontrolah mer v Celju, Ljubljani in Mariboru. Celjska kontrolna postaja velja za sledeče sreze: Brežice, Konjice, Kozje, Krško, Rogatec, Šoštanj, Sevnica, Slo-venjgradec. Mariborska ima svoje področje v srezih: Prevalje, Gor. Radgona, Ljutomer, Murska Sobota, Ormož, Ptuj, Slov. Bistrica in Sv. Lenart. Ljubljanski postaji pa so dodeljenf srezi: Ljubljana — mesto in okolica, Kočevje, Kranj, Kamnik, Litija, Logatec. Novo mesto in Radovljica. Odcepljeni, črnomeljski srez ima kon^ trolno postajo v Karlovcu. Ljudsko štetje. Dne 1. aprila se prične popisovanje v zvezi z ljudskim štetjem. Popisovalci bodo hodili od hiše do hiše. Podatki so strogo tajni in se morajo strinjati r, resničnim stanjem dne 31. marca o polnoči. Popisovala se bo tudi živina ii* drugi deli gospodarstva. Omejitev in redukcije v litijski predilnici. V bombaževi predilnici je’bilo doslej odpuščenih 165 delavcev, delovni Sas pft znižan na pet dni v tednu in poleg tega tudi reducirane plače za 30 odstotkov. Naš paviljon na. milanskem vel68ejm»- Država je zgradila na velesejmu '\t Milanu lasten paviljon, v katerem * razstavljeni naši izdelki. Razstavljalcisni-je država obljubila brezplačni dovoz iit povratek tam razstavljenih predmetov. Občni zbor Hmeljarskega društva. Dne 25. t. m. ob devetih zjutraj se vrši v Žalcu občni zbor Hmeljarskega društva za Slovenijo, ki ima poleg običajnega dnevnega reda rešiti tudi več važnih hmeljarskih vprašanj v zadevi organizacije in signiranja. Glasovalno pravico imajo delegati podružnic, prisostvovati pa sme vsak član društva. Občni zbor celjskega gremija. Iz tajniškega poročila celjskega trgovskega gremija posnemamo, da ima 286 članov, od katerih jih izvršuje obrt le 259. Člani zaposlujejo 189 pomočnikov ter 52 vajencev in 34 vajenk. Občni zbor mariborskega gremija se vrši dne 28. t. m. v dvorani hotela .»Orel« po običajnem dnevnem redu. Stanje našega zadružništva. V naši državi imamo 34 zadružnih zvez in 14 podzvez, ki združujejo 6294 zadrug s 684.700 člani. Največ je kreditnih (3974) in nabavljalnih (1107) zadrug, ostanek odpade na kmetijske, produktivne in druge gospodarske zadruge. Ali sde poravnali naročnino? PREVEČ PROIZVODNJE... Nemški državnik dir. Hirsch je izdal brošuro, v kateri obravnava vzroke sedanje svetovne gospodarske krize. iPio njegovem mnenju tiči glavni vzrok sedanjega stanja v dejstvu, da je napredek tehnike in kemije v zadnji dobi potom raznih iznajdb, ki pocenjujejo izdelovanje, omogočil veliko večjo in hitrejšo izdelavo z manj delavnimi močmi.. Napredek tehnike v n&katerili industrijah je šel tako daleč, da danes en sani delavec producira več nego je bila v stanu pred desetletjem izdelati cela deseterica. Cenejši stroj izpodriva vsepovsod dražjo človeško delavno moč. Tudi v kmetijstvu, zlasti v velikem kmetijstvu je stroj izpodrinil človeka in žival; sam izdeluje in obdeluje hitrejše in cenejše. Zvišana produkcija je povzročila padanje cen. Tehnika in kemija pa še vedno izdelujeta nove, moderne pripomočke, ki bodo v stanu še več proizvajati, xar znači: novo padanje cen. Zlo ne tiči samo v povečani produkciji in v pocenitvi blaga; saj je od nizkih cen odvisno blagostanje narodov. Glavni krivec neugodnega gospodarskega stanja je sedanji socijalni sistem, ki se ni znal prilagoditi zahtevam napredujoče produkcije *ter omogočil, da se pičlo število veleprodueentov okorišča z iznajdbami in napredkom, večji del celokupnega človeštva pa je vsled tega prišel ob zaslužek ter si tudi ob znižanih oenah ne more nabavljati nujnih življenjskih potrebščin. Odkrite besede, a resnične! ŠE O NOTRANJEM POSOJILU. Vsled sprožene ideje po razpisu državnega notranjega posojila se je razvila v beograjskem časopisju polemika med'zagovorniki posojila, ki trdijo, da je likvidnost našega denarnega tržišča dovolj velika, čemur se res ne da oporekati, in na drugi strani, da je notranje posojilo z ozirom na potrebo javnih zgfftdb, kako*- tudi z ozirom na obstoječo gospodarsko krizo res potrebno. Skupina bančnih eksponentov pa, ki ji gotovo ni' pri srcu dobrobit našega gospodarstva talfo kot bi ji morala biti, ugovarja pospjjlu, češ, da bi bilo prej potreba dinar zakonsko stabilizirati ter posojilo razpisati v zlati valuti, sicer bi subskripcija re imela uspeha. Konečno bo ostalo le pri polemiki, dokler se ne zganejo merodajni činitelji, ki bodo gotovo želi povsod odobravanje in tudi nedvomen uspeh, pa naj se že dinar prej »stabilizira« ali ne. Stanje našega gospodarstva je tako, da potrebuje odločnih in hitrih ukrepov, ne pa brezplodnih dolgoveznih polemik, ker vemo, da ima vsaka zadeva svoje solnčne in senčne strani, vsaka polemika pa čisto sebično in pristran sko obeležje. FEBRUARSKI Indeks cen na debelo pri Narodni %nki izkazuje za februar sledeče stanje ( oklepaju podatki za januar): rast-H.n.Ski proizvodi 73;5 (71-7), živalski Proizvodi 78-1 (82), kovinski proizvodi 82-1 (84-9), industrijski proizvodi 73-1 (72'8), skupni indeks 74-8 (75-7). Najbolj občutno je padla cena živalskih Proizvodov, tudi kovinski proizvodi so sk navzdol, rastlinski proizvodi pa so Se celo podražili, kar je posledica ne-®ezijske dobe, neutemeljeno pa je povi-sanje cen industrijskih proizvodov. V primerjavi s februarjem zadnjih iet izkazuje naš indeks cen, ki je bil INDEKS CEN. ustanovljen leta 1926 s 100 točkami za vsako vrsto blaga, kažejo cene sledeče padanje: Proizvodi: 1928 1929 1930 1931 rastlinski 130-5 133-1 100-7 73-5 živalski 104-3 109-0 97-1 78-1 industrijski 98-8 95-8 85-9 72-1 skupni 106-0 105-5 92-1 74-8 Nasproti stanju iz leta 1928 so najbolj nazadovali rastlinski proizvodi. Vendar opažamo, da se cene posameznih proizvodov vedno bolj izjednačujejo, dasi-ravno je padanje posameznih postavk različno. NAŠA TRGOVINSKA POGODBA S ČEHOSLOVAŠKO. Pogajanja za sklep trgovinske pogodbe s Čehoslovaško, s katero smo bili po odpovedi čehosl.-madžarske trgovinske P°godbe v brezpogodbenem stanju, so končana ter bo pogodba v kratkem Podpisana. Nova pogodba sicer ne daje obema Pogodnikoma tistih koristi, ki sta jih želela in pričakovala, vendar pa bo vsekakor olajšala trgovanje med obema Prijateljskima državama. V kolikor smemo sklepati iz doslej objavljenih podatkov, pogodba ne predvideva posebnih prednosti na podlagi Sterna preferenčnih carin, temveč je sestavljena na bazi največjih ugodnosti, P° katerih bo Jugoslavija deležna nekaterih carinskih olajšav za svoje poljske pridelke, zlasti za: pitane prašiče, slive, grozdje, fižol, grah, zdravilna zelišča, perutnino, ribe in druge predmete našega izvoza na Čehoslovaško. Če- hoslovaški pa so, priznane carinske ugodnosti za pivo, suho cikorijo, platnene tkanine, preproge, odeje, vložene kumarče, porcelan, keramiko, lito poso-■ do, žično steklo, votlo steklo, steklo za razsvetljavo, dalje za malokovinske predmete in za godbene instrumente. Poleg tega pa so priznane Čehoslovaški tudi razne ugodnosti za uvoz čevljev ter nekaterih predmetov tekstilne in kovinske industrije. Čehoslovaški krogi priznavajo, da so se pogajanja vršila ob najneugodnejšem času, vsled česar tudi doseženi sporazumi ne zadovoljujejo vseh pričakovanj. Že ti podatki ne dajejo mnogo upanja, da bi se naš izvoz na Čehoslovaško dvignil, vsaj ne na tisto višino, da bi zamoglrninenovati naše trgovinsko razmerje s Čehoslovaško popolnoma zadovoljivo. TRGOVINSKA INFORMATIVNA SLUŽBA. Pod tem naslovom je pričel izdajati Zavod za pospeševanje zunanje trgovine r®Vijo, iki v posameznih zvezkih izčrpno °bdplava inozemstvo zlasti iz trgovinskega vidika. Vsak zvezek je posvečen opisii ppedine države po sledečem redu: I- površina in prebivalstvo, 2. trgovski jeziki, 3. mere in uteži, 4. depar ig ban-5. gospodarski cpptri, 6. prevozna ^edstva, 7. poštg in telegraf, 8. carina, iskanje tržišč, 10. trgovska reklama, 11. tvomiške in trgovske znamke, 12. trgovska zastopstva, 13. potniki in agenti, 14. državne dobave, 15. plačilni pogoji in krediti, 16. izterja vanje dolgov, 17. konkurzi, 18. zunanja trgovina, 19. naša predstavništva, 20. seznam tvrdk. Doslej 'so izšli štirje zvezki: prvi je posvečen Romuniji, drugi Poljski, tretji Grčiji in četrti Madžarski. Vsak zvezek je origanalno delo zase, nudeče čiitaleu pouk o gospodarskih razmerah naslov- ne države, kakor tudi o vseh trgovinskih običajih in razmerah. Revija izhaja pol mesečno ter je tiskana v latinici in stane letna naročnina (za 24 zveakov) Din 240-—. Naroča se pri Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu. Ne samo trgovcu, vsakemu inteligentu je potrebna ta revija, da mu razširi ob- zorje ter ga pouči o novih razmerah v inozemstvu; zato revijo najtopleje priporočamo. .TRIBUNA" F. B. L. tovarna dvokoles in IHHHHHHii otroških vozičkov Ljubljana, Karlo sita cesta 4 Prodaja na obroke Po širnem sveta. Zopet ponesrečena konferenca o carinskem premirju. Dne 16. in 17. t. m. so v Ženevi zopet konferirali o možnosti ustvaritve carinskega premirja med evropskimi državami. Pogajanja pa so se brezuspešno zaključila še predčasno, ker se je izkazalo, da nobena od udeleženih držav noče preiti k izvrševanju podpisane konvencije, dokler ne pristopi k dogovorom brezpogojno zadnja država v Evropi. Razpoloženje med delegati posameznih držav je sicer še vedno optimistično ter upajo, da bo sporazum dosežen na bodoči četrti konferenci, vendar pa prevladuje med gospodarskimi strokovnjaki mnenje, da bo tudi četrta konferenca zaključena brez slehernega uspeha. Neugodno romunsko posojilo. Pravkar zaključeno posojilo v višini 53 milijonov dolarjev, ki ga je Romunija po dolgem pogajanju konečho vendarle najela v svrho sanacije domačega gospodarstva, je vezano na zelo neugodne pogoje. Posojilo se obrestuje po 7 odstotkov ter bo emitirano komaj po kurzu 87. Poleg tega pa ostane del posojila v inozemstvu za kritje zapadlih terjatev, tako da pride v ■Romunijo komaj 38 (po drugih podatkih pa samo 30) milijonov dolarjev. Tretjina tega zneska se porabi za kmetijska posojila, tretjina za napravo novih in popravo starih cest, ostanek pa za železnice in druge javne naprave ter za sanacijo državne poljedelske banke. Nova gospodarska konferenca. Te dni zaseda na Dunaju gospodarska konferenca predstavnikov srednjeevropskih držav z namenom razpravljati o olajšanju prometa v medsebojnem trgovanju. Našo državo zastopata bivši minister dr. Frangeš in ravnatelj M. Vorhapič iz Zagreba. Za ublažitev krize na Čehoslovaškem. Kako pojmujejo javne institucije potrebo ublaženja krize vsepovsod, samo pri nas ne, priča ponovna odločitev čehoslovaškega pokojninskega zavoda, ki je stavil iz svojih sredstev na razpolago komunalnim in pokrajinskim insti tucijam znesek 336 milijonov Kč posojila za javne naprave. Poleg tega pa je pripravljen ta zavod dati še nadalnjih 800 milijonov kč posojila za javna dela. Sedaj pa je tudi čsl. vlada sklenila najeti 5-odstotno investicizsko posojilo v znesku 1.350 milijonov kč. Pri nas doslej nismo mogli skrpati niti vsote, ki je potrebna za zgraditev proge Kočevje - Sušak. Vsak po svoje. Rusija kupuje stroje. Zastopniki nemške industrije so te dni sklenili s Sovjeti pogodbo za dobavo raznih strojev v vrednosti 300 milijonov mark. Rešiti se ima edino le še vprašanje jamstva, ker zahtevajo Rusi kredit do dveh let. Po vsej priliki prevzame jamstvo Nemčija, ki ji je veliko na tem, da se zaposlijo mase brezposelnih. Tudi v Angliji so naročili Rusi za 5 milijonov funtšterlingov različnih strojev za ustanovitev novih industrij. Odvzemanje trgovskih dovoljenj v Italiji. Mnogim slovenskim trgovcem je fašistična vlada odvzela trgovske koncesije jim prepovedala izvrševati obrt. •1'bove prošnje je tudi pokrajinska vlada odbila. Deficit v ameriškem proračunu. Po izjavi ameriškega predsednika senatne komisije Smootha bo znašal pred-videvno letošnji proračunski deficit J^ruženih držav okoli 500 milijonov do-tarjev. Omejitve za uvoz svinjskega mesa na Češkoslovaško. Češkoslovaška je prepovedala uvoz slanine in prašičev v kosili. Dovoljeno je uvažanje celih ali razpolovljenih prašičev ter kosov mesa skupno s slanino. Tudi Turčija čuti posledice ruskega dumpinga. ... Ker so vsled velikega ruskega uvoza tudi v Turčiji začele občutno padati ce-ne domačih proizvodov, je posebna de-Putacija trgovskih krogov predložila vladi zahtevo po zvišanju carinske zaščite. ftazid žičnega sindikata na Poljskem. Poljski žični kartel, ki je združeval 26 Stavnih poljskih tvoraic, je te dni razpadel, ker so vso tvornice zahtevale ppve-^anje kontingenta produkcije ter je bil sporazum nemogoč. Ker bo sedaj naspala ttied bivšimi kartelniki konkurenčnega borba, je pričakovati padca cen izdelkov žične industrije. Ponarejeni stolirski bankovci. Ponarejeni stolirski bankovci so se Pojavili že tudi pri nas. Falzifikate je najlažje spoznati po tem, da papir ni raskav ter imajo zelenkasto barvo in so brez znaka Nacijonalne banke ter je •touli lik Italije v medaljonu zelo grob Stanovanjska akcija v Avstriji. Avstrija je sklenila najeti sedemodstotno posojilo v znesku 150 milijonov šilingov za zgradbo stanovanj. Francoski državni proračun. Pravkar zaključeni proračun Francije izkazuje 50.742 milijonov frankov izdatkov ter je za 115 milijona frankov manjši od proračunanih dohodkov. Deficit romunskega proračuna. Državni dohodki Romunije v pretečenem letu so za skoraj dve milijardi lejev manjši od izdatkov. Deficit je bil pokrit iz različnih izrednih dohodkov, kakor: zakupnina za telefon in razne monopolske koncesije. Odpust 40.000 kovinarjev. Iz Miinchena poročajo, da je bavarska zveza kovinske industrije sklenila od 29. marca do 9. aprila odpustiti 40.000 delavcev. Znižanje dividende pri nemških vele-bankah. Glavne nemške velebanke so letos znižalte dividendo delničarjem za 4 odstotke ter bo izplačala »Dresdener Bank, »Deutsche Bank« in >Diskontge-sellschaft« po 6°/o, »Kommerzbank« po 7°/o in »Danatbank« po 8°/o dividende. Brezposelnost v Evropi. V Nemčiji je število brezposelnih padlo ta mesec za 19.000 oseb ter znaša 4,972 000. V Italiji izkazuje statistika 722.000 brezposelnih ki dobi%rajo državno podporo. Mnogo je seveda takih, ki so pravico do podpore že izgubili. V Angliji je število brezposelnih iz-nova narastlo ter znaša 2 635.000 oseb. Francija izkazuje že 44.500 brezposelnih, od tega nad 20.000 samo v Parizu. JSf/tmoll sla) ir i i .s m r hitigeniNlvu imiboh ri ljubljeni/ krema za čevlje POllIRJENJE V INDIJI. V s led nac i jo na 1 ističn ega gibanja v bj-ilski Iadiji, kateremu na čelu stoji Ghandi, je močno trpela angleška zunanja trgovina. Posebno težko je bil prizadet izvoz angleških, tekstilij, pa tudi drugih industrijskih produktov, ker so indijski nacijonalisti, svojo zahtevo po neodvisnosti Indije in ukinitvi solnega monopola podprli s proglasitvijo bojkota vsega angleškega blaga. Angleški vladi je sicer deloma uspelo omejiti pokret z izvajanjem zakona o zaščiti države, na podlagi katerega so bili voditelji gibanja in pristaši, ki so se osebno udejstvovali, internirani v zaporih ter stavljeni pod obtožbo. Med voditeljem Ghandhijem in indijskim podkraljem, lordom Invlnom je končno prišlo do sporazuma, po katerem se nacijonalisti odpovejo zahtevi po odcepitvi Indije, pač pa vztrajajo pri načrtu neodvisnosti v okviru britske unije ter obenem prekličejo bojkot nad an- gleškim. blagom. V zameno pa je lord Irwin pristal na to, da se izpustijo iz zaporov vsi, nacijonalisti, ' ki se niso osebno pregrešili proti obstoječim zakonom ter je dovolil revnejšemu obmorskemu prebivalstvu pridobivati sol za lastno porah0 ter za prodajo v ožjem okolišu, dočirn bo v notranjosti, veljal še vedno solni monopol, V Angliji se občuti gospodarsko sporazum v tepi, da so že pričele naraščati cene tekstilij ter so tvornice zopet začele razširjevati obratovanje. Tudi papirji britsko - indijskih papirjev so poskočili na borzah. Razne novejše izjave ekstremnih nacionalističnih - voditeljev pa zanikajo, da bi se indijski nacijonalisti zamogli zadovoljiti z doseženimi uspehi ter prerokujejo, da bodoči kongres odkloni Ghandijev sporazum in vztraja na zahtevi popolne neodvisnosti Indije od Britskega imperija. Borzna poročila. DENARSTVO. Gibanje valute v tekočem tednu. Uradni tečaji Prosti tečaj 1 angleški funt 276 — 276-20 1 ameriški dolar 56-5 56-60 1 avstrijski Šiling 7-96 7-97 1 belga dim;! 7-92 7-92 1 bolgarski lev -•41 -•41 1 češkoslovaška jhona 1-676 1-68 1 francoski frank 2’218 2-22 1 italijanska lira 2-975 2-98 1 grška drahma —•73 —•73 1 madžarski' pengo 988 9 90 1 nemška marka 13-45 . 13 53 1 poljski zlot 6-33 6-32 .1 romunski lej —■386 —•33 1 španska peseta 5'88, 612 1 danska krona 1513 15-12 •1 švicarski frank 10ft59 10-96 ji holandski goldinar . 22-77, 22-78 1 turška lira, papir 26-70 , 26-70 ji alatd frank 10 959 10-96 11 kanadski dolar 56-02 * 56-01 'i norveška krona ' 15-13 15-09 1 brazilski miilreds 5-40 5-40 1 argentinski peaos 17-20 1715 it švedska krona 1515 15-12 1 egiptovski funt 281-80 281-50 Stanje neizpremenjenp. Španska pe- seta je zopet nekoliko oslabila. VREDNOSTNI PAPIRJI. Državni, papirji: Vojna škoda prompt-na 424-*—424-50, 7'/2°/o Blairovo posojilo 82:75—83;—, 8°/o Blairovo posojilo 93 do 93 ‘25, 'investicijsko posojilo 87-25 do 88-—, tobačne srečke 25 ponudba, 4fVo bosanske obveznice 51-50 do 52-—, beg-luške obveznice 68—69, Rdeči križ 48 ponudba, posojilo državne hipot. banke 82-75—83-—. Vojna škoda je tekpm tedna porastla. Ostali papirji so trdni v cenah ter je stanje neizpremenjeno. Privatni efekti: Ljubljanska kreditna banka 128 povpraševanje, Prva hrvat-ska štedionica 900—910, Strojne tovarne 80, Trboveljska premogokopha 332 do 333, Kranjska industrijska družba 312, Združene papirnice Vevče 129 povpraševanje, Nar. banka 8050 do 8100, Kreditni 'zavod 170-18,0, Ruše 235—237, Obrtna banka 36 povpraševanje. Povpraševanje po papirjih Vevških papirnic je iznova popustilo. Sicer stanje skoraj neizpremenjeno. Tržna poročila. Živina. Cena živihe na zagrebškem trgu Je v hadalnjem padanju ter so tekom zadnjega meseca padle cen e volom za Din 1—1-25, bosanskim voiom za 50 par, teletom pa celo v enem samem tednu za 2 Din pri kg žive teže; zaklana teleta Pa so padla za 2—3 Din pri kg. Na zadnjem živinskem Sejmu v Zagrebu so se plačevale sledeče cene: Goveja živina: krave mlekarice Din •>000 do 3500, junice za rejo Din 2000 do 2500 komad; biki 6—7 Din; krave za meso 3-50—6-25 Din; voli I. 7—8 bin, II. (8-50—7. Din, bosanski 6—6;50 Din; junci 7—7-50 Din za kg žive teže; teleta so se plačevala kg po 7-50—10 Din živa in 12—13 Din zaklana. Prašiči: domači pitani 10—10-50, ne-pitani 7-50—9 Din za kg žive teže: sremski zaklani prašiči po Din 11 do 11'50 za kg; pujski (odojki) 80—130 Din kohtad. Konji: par 3000—12.000 Din, žrebeta 1500—2500 komad, kortji za meso 1-50 do 2 Din za kg žive teže. Na Ijtibljanskefii sejifi« so cene ob itirtvi kupčiji neizpretnenjene ter šo se plačevali: voli 1. 8-25 Din, II. 7-50 Din, lil. 7 Din, krave debele 5—6 Din, krave klobasarice 3—4 Din, teleta 10—11 Din, mesni prašiči 9 Din za kg žive teže; konji 3000 do 5000 Din, prašički za rejo, 6—8 tednov stari 150—200 Din za komad. Krma na zagrebškem trgu. Cefta krme na zagrefrškerrt trga je vsrfed popfev ifi malega dovoza poskočila tef se je plačevalo: za deteljo 100 do 120 Din, za seno 60—90 Din, za otavo' 100—110 Din', za nasteljno slaitfO pa 55 do 60 Din za met. stot1. 1‘orasi žitViiVi ceri'. Na budimpeštanski btirzi je šla tekom tedna koruza navzgor za pribl. 3 dinarje, pšenica pa za 1-50 Din. V zvezi s tem so tudi mlini zvišali cene moki. Tudi na bukareški borzi so šle cene pšenice navzgor za pribl. 2 Din, koruze Pa za pribl. 3—4 Din pri 100 kg. Rusko vino ha Reki. Poročali smo že o dovozu ruskega vina na Reko. Tamošnjim trgovcem ponujajo rusko vino 10—14 stopinj po 90 par liter. Pričakuje se zopet dovoz 18 tisoč hi vina. Doslej je sklenjenih precej kupčij ža Hamburg, Bruxelles in za skandinavske države. Cena vina ne krije niti stroškov transporta do Reke. Znižanje ceh za Avtomobilsko pneu-matiko. Podjetji >Dunlop« in »Goodyear« sta znižali ceno avtomobilske in motorne pnevmatike za 7-5°/o pri standardnih in za 4% pri secunda tipah. Strah pranja je Žil vidni) pregnAh, ako perete z SchfiChfovim RADIONOM. Na'čin povsem enostaven in udoben: f. Obftajfto riaffttelianjte pfrefco noči. 2. Razto^ffi Schichtov RADION V rtirzli vodi ih perilo 20 minut prekuhati. 3. Perilo najprvo v topli, nato Večkrat v mrzli vodi dobro izplakniti. En sam poskus in uverili ii bodete, da tako lahko, poceni in varčno pere samo ScNichtov Jajca, Pričakovanje, da z nastopom mrzlej-šega vremena in spričo bližajočih se praznikov cene jajc narastejo, se ni u-resničilo. Na domačem tržišču se plačujejo hr-vatska jajca v Zagrebu po Din 9-60 ducat in 900 Din zaboj. Štajersko blago je razmeroma dražje. Povpraševanje ni veliko. Naši izvozniki so znižali nakupno ceno na 65 par za komad. V inozemstvu plačuje Milan ducat Lit 4-20 (Din 12-40); Hamburg plačuje naše blago po Mk 1-02 (Din 13-86) ducat, dočirn je bila začetkom februarja tam še cena Rrn 1-26 za ducat; v Rimu se je cena jajc začetkom marca nekoliko izboljšala ter se je plačevalo Lit 310 (Din 918-20) za 1000 komadov; Marseille plačuje zaboj po 625 Frs (Din 1387); na Madžarskem se plačuje 100 komadov 9 pengo (Din 88'90) v Budimpešti. Naši poljski pridelki v Italiji. Našo suho koruzo plačuje Trst po Lit 41-50 (Din 123) za 100 kg; fižol jugosl. beli Lit 89 (Din 266), debeli beli Lil 117-50 (Din 347-50); Milano plačuje mešani fižol Lit 76 (Din 225), pisani pa po 90 Ljt (Din 266) za 100 kg. Suhe slive se plačujejo v Milanu po Lit 3‘35 (Din 10) za kg, v Trstu pa notira jugoslovansko blago Lit 227-50 (Din 673-—} za 100 kg. Lesno Večja naročila v lesni industriji. Lesna industrija v južnih delih drža ve je dobila večja naročila za les dz Grčije. Vsa podjetja v južnih krajih so pričela delati s polno kapaciteto, poleg tega pa pravi vodstvo Trgovsko industrijske banke v Skoplju, ki financira dobave, da se močno občuti pomanjkanje izgotovljenega blaga. Jugoslovansko-romunski lesni kartel. Na Dunaju se vršijo pogajanja med predstavniki jugoslovanske in romunske lesne veleindustrije za ustanovitev lesnega kartela, ki naj bi organiziral izvoz lesa iz obeh držav ter uravnaval od-nošajfe v lesni produkciji in trgovini. Tobačni ekstrakt. Finančno ministrstvo je odločilo, da ostanejo do novega sestanka monopol-skega odbora v veljavi stare cene za tobačni ekstrakt, namreč Din 5-— za ekstrakt v sodih t^er Din 6-— za ekstrakt v ročkah, pri čemer se posoda ne vračunava. Tobačni ekstrakt prodajajo vse tobačne tovarne v državi. Italijansko živinsko tržišče. Rim plačuje jugosl. vole povprečno po Lit 3-15 (Din 9-35), Milano Lit 3-70 (Din 11-—) za I. blago; krave imajo v Milanu ceno Lit 3-50 (Din 10-40), v Rimu Lit 3 23 (Din 9-60); teleta, prvovrstna se plačujejo v Milanu po Lit 5-80, v Rimu po Lit 6-09 (Din 18-—) za kg žive teže. Cene so šle tekom meseca nekoliko navzdol. V splošnem je rimsko tržišče slabejše od milanskega. Baker. Tekom tedna je mednarodni kartel bakra znižal ceno od 10-80 centa na 10-30 centa, a jo je koncem tedna zopet dvignil na 1055. Tržišče je nesigurno ter se cene vsak dan menjavajo in so pod stalnim vplivom nenadnih povpraševanj in ponudb. Glavno vlogo pa igra zopet špekulacija ter obstoji možnost, da gredo cene kmalu navzdol. Dobava. 150 m3 hrastovega lesa nabavi do 30. t. m. direkcija državnega rudnika v Velenju. Pogoji pri Zbornici za TOL LJUBLJANSKA LESNA BORZA. Položaj na borzi neizpremenjeno mlačen. Sklepov v znatnih množinah ni. Cene neizpremenjene. (Glej 6. številko) . Povpraševanja so omejena večinoma na blago, ki je navedeno v zadnji številki. Išče se še nekaj dopjonov bordonalov za Rakek in za Sušak ter vagon filerjev za Sušak. Uvoz lesa v Francijo. Statistika lanskoletnega uvoza lesa v Francijo izkazuje 3,171.000 ton, dočim Je znašal uvoz lesa leta 1929 le 2 milj. 438.500 ton in je navzlic nekunjunkturni dobi lansko leto porastel. Med glavnimi uvozniki odpade na posamezne države sledeči delež uvoza: Nemčija 679.000 ton Finska 464.000 ton Švedska 379.000 ton Rusija 271.000 ton Letonska 246.000 ton Avstrija 237.000 ton Poljska 140.000 ton Jugoslavija 81.000 ton Ti podatki ponovno pričajo, da naš lesni izvoz ni organiziran pravilno ter bi se moral zlasti z ozirom na Francijo dvigniti vsaj na četrto ali peto mesto, dočim je sedaj na osmem mestu za Avstrijo in Poljsko, ki imata za izvoz lesa v Francijo mnogo težje pogoje. Tržišče z& naš les v Franciji spričo velikega letnega uvoza in cenene pomorske vožnje zasluži največjo pozornost vseh merodajnih krogov. Da se v tem oziru ni nič ukrenilo, Priča tudi dejstvo, da so pred par meseci Francozi zopet zaključili velike dobave lesa iz Avstrije in Poljske. Povpraševanje za naš les. Pri Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu so sledeča povpraševanje za naš les: (V oklepaju zabeleženo številko naj interesenti v svojih poizvedbah na omenjenih zavod navedejo!) Parjena slavonska bukovina — Milano (4202). Bukovi testati in testoni — Messina (4565). Smrekovina za pohištvo — Aleksandrija (4036). Različen les — Kopenhagen (4499). Upognjeno pohištvo (stoli) — Tirana (4557). Trsje za štukaturo — Praga (4058 in 4098). Lesene zaboje v 18 različnih dimenzijah potrebuje velika južno-afriška tvornica mila. Podatki pod št. 4647. Zavod daje pojasnila interesentom brezplačno. Cene lesa v Italiji. Na raznih italijanskih lesnih tržiščih so začetkom tek. meseca veljale sledeče cene: slavonska bukovina I.a v Trstu Lit 335-—; slav. hrastovina v Riinu Lit 865'—; jelove deske v Trstu Lit 225'—; jelove deske (tavolame) I. v Rimiv Lit 440-— za m3; trda drva v Milanu Lit 162-— za tono. PREVOZNE TARIFE ONEMOGOČAJO LESNI IZVOZ. Iz referata dr. Karmanskega na zadnji konferenci lesne industrije v Beogradu posnemamo, da nam vsled ugodnejših prevoznih tarif konkurirajo v bazenu Sredozemskega morja Poljska in Romunija, poleg tega pa v manjši meri tudi nekatere prednosti kvalitete ro-•nunskega lesa. Naš les je na poti v London obremenjen z voznino 406 Din via Sušak, poljski pa z voznino 241 Din od m3. Za Belgijo znaša naša voznina 385 Din, poljska pa 230 Din od m3. Za Francijo so navzlic oddaljenosti Poljske prevozne tarife cenejše od naših. Za Cehoslovaško in Nemčijo je skupna voznina za naš les trikrat višja od Poljske. Za Italijo, ki nam je najbližji in najboljši kupoc, so poljske železniške tarife cenejše, zlasti v kolikor zadeva to prevoz po italijanskem in avstrijskem ozemlju. Najobčutnejšfe pa so tarife za območje Sredozemskega morja, kjer so preračunane tarife na podlagi 400 km železin-škega prevoza ter znašajo od kub. metra lesa za Barcelono: iz Poljske 241 Din, iz Romunije 251 Din, iz Jugoslavije pa 247 Din. Dasiravno ležimo neposredno ob Sredozemskem morju, so naše tarife razmeroma zelo neugodne ter težko škodujejo lesnemu izvozu v vse države, ki ležijo ob bazenu Sredozemskega morja in celo tu omogočajo konkurenco dalnje Poljske in Romunije navzlic dolgi poti. Vam ustreči naša želja ! lEtidcvcljncsi odjemalcev pa doselete, če jim postrežete z najboljšim med dobrim, zato jim ponudite slad.no feave Velepražama »PROJA« Ljubljana, Aškerčeva ulica 3 .*•( •*»« l /■ • KJ i.» • ‘ »J. i »J iXxjti.il 4 <> i ♦ -J* - ,-.Y* 1* . • . . r.. ? . a uolonijalne i„ ipeee VeletTg0 »#. ®e robe IVA-N JELAČIN - LJUBLJANA | ... . ll j Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode Točna in solidna postrežba! Zahtevajte cenik! Lastnik: Konzorcij za izdajo strokovnega tednika »Mali trgovec«. Za konzorcij in uredništvo: Lojze Ziijc. Za tiskarno »Merkur:: Otmar Michalek, oba v Ljubljani. I * L