¥»o8tn!nfl ptA^anS v Leto XVm., št. 268 Cena 2 Din UpravmStvo, L.Juoi]ana, Kjiafljeva ulica ft — reiefon St. 8122, 3123, 3124. 3125, 3126. tnseratnj oddelek: LJubljana, Selen-burgova ul. 6 — Tel. 3392, 3492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ul. št. 2 Telefon št. 190. Računi pri post. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čisio 78.180, Wlen St 105 241. Anglija in Španija Po poslednjih sejah londonskega odbora za nevmešavanje v španske zadeve je špansko vprašanje stopilo nekam v ozadje sedanje diplomatske igre, ki je med tem že našla druga torišča svojega uveljavljanja. Napetost na Daljnem vzhodu je v zvezi s protikomuni-stičnim trojnim paktom, podpisanim 6. novembra v Rimu, premaknila težišče mednarodnih homatij, ki je bilo do nedavnega predvsem v Sredozemlju, s tega ožjega na širše svetovno področje. V ozadju za temi pomembnejšimi mednarodnimi dogodki pa je špansko vprašanje skoraj neopaženo in nevidno zašlo v povsem novo, znabiti poslednjo odločilno fazo, ki nam vsaj približno že daje slutiti končni razplet te zadeve. Angleški zunanji minister Eden je v zanimivi razpravi v spodnji zbornici že pred dvema tednoma napovedal, da bo Anglija »zaradi zavarovanja svojih državljanov in svojih interesov na ozemlju, ki je pod oblastjo Francove vlade« imenovala posebne konzularne agente. Tem konzularnim zastopnikom angleška vlada sicer ne bo priznala diplomatskega položaja, imeli pa bodo pravico direktnega občevanja z zunanjim uradom Francovega režima. Generalu Francu se bo angleška vlada oddolžila s tem, da bo sprejela v Londonu enakega odposlanca njegove vlade, ki bo prav tako imel pravico direktnega občevanja s Foreign Officeom, dasi mu diplomatske prerogative ne bodo priznane. Pred dnevi je to namero ar^e-šle vlade potrdil tudi uradni komunike, kateremu je takoj sledilo imenovanje angleških konzularnih predstavnikov, pa tudi general Franco je že določil svojega zastopnika v Londonu. Korak angleške vlade je vzbudil veliko nezadovoljstvo ne le pri domači opoziciji, temveč tudi v delu francoske javnosti. Tu Angliji zamerijo to odločitev v trenutku, ko je vprašanje odpoklica tujih prostovoljcev iz Španije še vedno na mrtvi točki. Angleški in francoski nezadovoljneži očitajo londonski vladi, da pomeni imenovanje konzularnih zastopnikov formalno priznanje Francovega režima. Vlada je v posebnem sporočilu javnosti to stališče sicer izpodbila, vendar je tudi po tem komunikeju ostal vtis, da se je angleška politika v španskem vprašanju zadnje tedne bistveno spremenila. Do poslednjih razprav v londonskem odboru za nevmešavanje je Anglija še zagovarjala od Francije podpirano politiko stroge nevtralnosti napram španskim dogodkom, ki sta jih tako London kakor Pariz smatrala za izrazito notranjepolitično zadevo Španije. Zato sta se Francija in Anglija skupno trudili, da bi španskim homatijam odvzeli sleherno mednarodno ost, da bi tako preprečili njih razširjenje na ostalo Evropo. V uradnih izjavah, uradnih obvestilih in sploh vseh uradnih aktih angleške vlade ni bilo do nedavnega mogoče zaslediti ničesar, kar bi bilo v nasprotju z nevtralnostjo, kakor jo pojmujejo francoski uradni krngi. Toda v svojem govoru v spodnji zbornici dne 1. novembra je Eden že zelo značilno namignil, da »ne more sprejeti teze. ki trdi. da bi bila vlada, ki bi v primeru zmage upornikov prevzela oblast v Španiji, nujno Angliji sovražna« S tem je Eden prvič namignil, da bi Anglija morebitni Francovi zmagi v kolikor bi ne bili ž njo ogroženi angleški interesi, ne nasprotovala. Nadaljnje angleško zadržanje pa daje slutiti še nekaj več. Še do nedavnega so tudi v Londonu ponavljali pariške izjave, da bodoča Španija ne bo niti fašistična niti komunistična, s čimer so se izrekali za nekak idejni kompromis med obema bojujočima se taboroma. Sedaj pa se kaže, da so v svoji praktični politiki postavili glede Španije drugo geslo: Španija ne sme biti niti italijanska, niti nemška, niti francoska, temveč samo španska in seveda anelo-fil^ka ... To novo angleško zadržanje napram španski državljanski vojni vzbuja vtis. da v Londonu že s polno gotovostjo računajo s Francovo zmago. Zato skušajo sedaj z vsemi sredstvi izboljšati in urediti svoje odnošaje z režimom generala Franca. Svoje račune naslanjajo v Londonu predvsem na razpoloženje civilnega prebivalstva v republikanski Španiji, ki je v zadnjem času izpostavljeno velikemu pomanjkanju živil, dočim bi zgolj vojaška prognoza — tudi po mnenju dcbrih poznavalcev — zaenkrat še ne mogla vzbujati prepričanja v končno Francovo zmago na vsem španskem ozemlju. Vsekakor si hoče Anglija zavarovati svoje interese v Francovi Španiji »za vsak slučaj« že sedaj. Pri tem postaja bolj in bolj očitno, da so njene simpatije bolj na strani generala Franca kakcr na strani valencijske vlade. A tudi general Franco ne štedi z dokazi simpatij s svoje strani. V tem je danes ozadje in razlaga trenutnega za+:šia na šnan^kih boi"?x;h Zdi se, da se Angliji z odpoklicom tujih prostovoljcev iz Španije tem manj BRUSELJSKA KONFERENCA OBSODILA JAPONSKO Proti predlagani deklaraciji je glasovala Italija, Norveška, švedska in Danska pa so se vzdržale glasovanja Bruselj, 16. nov. b. Tihomorska konferenca je na snočnjem zasedanju sprejela besedilo deklaracije »o sporu na Daljnem vzhodu, ki so ga predložile Anglija, Zedi-njene države in Francija. Deklaracija ugotavlja z obžalovanjem, da je japonska vlada odklonila sodelovanje pri izmenjavi naziranj o mirni ureditvi spora na Daljnem vzhodu. Sedaj je jasno, da je pojmovanje Japonske, ki je po svojih interesih direktno prizadeta v tem sporu, popolnoma različno od pojmovanja velikega dela drugih držav na svetu. V Bruslju zbrani delegati smatrajo, da se ta spor ne tiče samo Japonske, temveč vseh držav podpisnic washingtonskega dogovora in pariškega pakta, in da nimajo vse države, ki spadajo v krog družine narodov, nič manj važnih interesov na Daljnem vzhodu ter pri ohranitvi miru. Sovražnosti na Daljnem vzhodu so povzročile veliko škodo večjemu številu držav in njihovim državljanom ter izzvale hude motnje in resne izgube v mednarodni trgovini. Te sovražnosti so povzročile pri vseh narodih čustvo groze in ogorčenja, razen tega pa po vsem svetu čustvo nesf-gurnosti. Japonska vlada poudarja, da je bila prisiljena uporabiti oboroženo silo na Kitajskem, da pripravi kitajsko vlado k izpremembi dosedanje politike. V Bruslju zbrani delegati smatrajo, da morajo predvsem poudariti, da ne obstoja nobeno načelo mednarodnega prava, ki bi dajalo pravico za oboroženo intervencijo kake države v notranjih zadevah druge države, in da bi splošen sprejem takih tez neizogibno dovedel dp trajnih sporov na svetu. Neresnična je trditev Japonske, po kateri je zadržanje Kitajske v nasprotju z dogovorom devetih držav. Kitajska je stopila v pogajanja % državami podpisnicami washingtonske pogodbe, dočim Japonska sploh odklanja razgovore s katerokoli izmed njih. Kitajske oblasti so ponovno izjavile, da se Kitajska edinole noče pogajati z Japonsko samo. Zato je utemeljeno mnenje, da bi v primeru, če bi se rešitev spora na Kitajskem prepustila samo Japonski oboroženi konflikt z uničevanjem človeških življenj in imetja, z neredi in negotovostjo, ki ga spremljajo in ki povzročajo toliko bolesti na svetu, trajal negotovo dobo dolgo. Nasprotno smatrajo In so vedno smatrali delegati v Bruslju zastopanih držav, da bi bila v primeru, če bi se sprti stranki hoteli sporazumeti o ukinitvi sovražnosti z namenom, da se da prilika za nova pogajanja, pri katerih bi sodelovala tudi Japonska, pogajanja končana z uspehom. Kitajska delegacija se je izrazila pripravljeno sprejeti tak predlog. V Bruslju zbrani delegati smatrajo, da je težko umljivo, zakaj Japonska neprestano odklanja tak postopek. V upanju, da Japonska ne bo ostala do konca na tem negativnem stališču, bodo delegati proučili, kakšno naj bo njihovo skupno stališče v položaju, v katerem eden izmed podpisnikov mednarodnega dogovora odklanja sodelovanje pri razgovorih z drugimi podpisniki, da bi se izognil obveznostim iste pogodbe. Tatarescu bo obnovil svojo dosedanjo vlado Njegova pogajanja z Jurijem Bratianom in Vajdo Voevodom za razširjenje vlade niso uspela Bukarešta, 16. nov. g. Sestava nove vlade je bila »Igodena do jutri Novinarjem je ministrski predsednik Tatarescu izjavil, da danes ne bo več sprejet od kralja. Ol> 16. se je v stanovanju Tatares^a priče'o posvetovanje s predsednikom Rumunske fronte Vajdo Voevodom glede volilnega kartela. Posvetovanje je trajalo samo pol ure ter so se pojavile težkoče glede vprašanja števila mandatov. Tatarescu je pripravljen priznati Rumunski fronti največ 40 mandatov v zbornici im 10 mandatov v senatu. ločim zahteva Vajda Voevoii večje število. Voditelj liberalnih disidentov Jurij Brati-anu je dopoldne sporoči' Tatarescu, da njegova stranka odklanji sodelovanje v njegovi novi vladi. Nato je imel Tatarescu posvetovanje z vodilnimi politiki liberalne stranke. Splošno pričakujejo, da se nova Tatarescova vlada, ker sta Bratianu in Voevod odklonila sodelovanje ne bo mnogo razlikovala a i prejšnje vlade. S mo notranje min:stretvo bo prevzela nova osebnost, ker Tatarescu tesra ministrstva, ki ga je doslej upravljal, noče vod:ti med vo1 i t vami. Narodna kmečka strnnka je dopoldne sklenila, da bo ostala v opoziciji. Lord Halliax odpotoval v Berlin Francoska vlada bo o njegovih razgovorih z nemškimi državniki sproti obveščana London. 16. nov. o Lord Halifax, prvi so t rudnik zunanjega ministra Edena. je danes ob 15. odpotoval v Berlin. Odpeljal se je preko Rokavskega preliva v Belgijo, odkoder je z vlakom nadaljeval vožnjo v Nemčijo. V Berlin bo prišel ponoči, jutri dopoldne pa bo najprej obiskal angleškega poslanika Hendersona in si nato v njegovi družbi ogledal mednarodno lovsko razstavo Če se Hitler do jutrišniega večera ne bo vrnil v Berlin, bo Hal'fax odpotoval preko Monakovega k njemu v Berhtesga-den. Francoska vlada bo o Halifaxovih razgovorih z nemškimi državniki sproti podrobno obveščana Zunanji minister Del-bos je na to njegovo potovanje pristal. Tukajšnji politični krogi demantirajo vesti, po katerih naj bi Halifax iz Berlina odpotoval v Rim Informacije »Evening Standarda« so v Londonu povzročile neugoden vtis, angleški dobro poučeni krogi pa naglašajo, da je imela pri tej in figi svoje prste vmes neka tu a velesila, ki je s pomočjo omenjenega lista pred meseci onemDgočila tudi Neurathovo potovanje v Berlin. V Londonu so se vsekakor začudili, ker je nemška narodno-socialistična korespondenca sama nasedla tej intrigi. Njene napačne informacije so se razširile po vsem nemškem tisku in so dokaj kompromitirale Halifaxov obisk pri Hitlerju V Foreign Office so že poučeni, da je »Evening Standard« dobil svoje informacije od londonskega poslanika omenjene evropske velesile, ki ji je list mudi, kolikor večja je verjetnost Francove zmage. Čim bi Franco s svojimi tujimi prostovoljci dosegel še kak pomembnejši in odločilnejši uspeh, oa bi se moglo tudi to vprašanje pojaviti v pereči obliki, ne da bi seveda zaradi tega Francov položaj kaj utrpel. Vse to kajpada pod pogojem, da ponudi med tem Franco Angliji zadostna jamstva glede svoje bodoče politike nanram Angliji v smislu zavarovanja vseh bi stvenih angleških gospodarskih, in strateških interesov v Španiji ter v morju okoli nje. že ponovno služil za orodje, s katerim je preprečila marsikatero miroljubno angleško mednarodno politično akcijo. Angleško sporočilo francoski vladi Pariz, 16. nov. o. Tukajšnji merodajni krogi poudarjajo, da je bila francoska vlada že pred Halif£xovim odhodom v Berlin podrobno obveščena o njegovi misiji ali prav za prav o informativnem značaju te njegove poti. Halifax ima nalogo proučiti v Berlinu namerne nemške zunanje politike. V okvir te najnovejše angleške mednarodne politične akcije spada tudi nota, ki je snoči prispela iz Londona v Pariz. Angleška vlada zatrjuje v njej francoski vladi, da jo bo nemudoma. informirala o vseh podrobnostih Halifaxovih razgovorov z nemškimi državniki. Halifax se bo v Berlinu razgo-varjal predvsem o vprašanjih, kd jih je angleška vlada postavila nemški vi di po njeni odpovedi lokamske pogodbe in ra katera nemška vi: da še vedno ni dalani-kakega odgovora. NSiidmarka« veliko pozornost božičnieam na onih koroških šolah. ki jih obiskujejo slovenski otroei. Lansko leto je prispevala za fccžičniee blizu 200.000 Din v denarju in blagu. Tudi za letos je za določila večji znesek, ki pa ga hoče povečati že na ta način, da je razvila živahno propagando za nabiranje prispevkov v blagu in denarju. Nanem ponemčevalnega društva seveda ni, da bi se naredilo vesaije revnim otrokom, temveč le ta, da bi se ti odtujili slovenskemu narodu in prišli pod nemški vpliv. Nov direktor agencije Avale Beograd, 16. novembra. AA .Z odlokom upravnega odbora Agencije Avale je na mesto g. dr. Svetislava Petroviča imenovan za novega direktorja agencije g. Milan Stoimirovič-Jovanovič, direktor »Samouprave«. Poslanik Jurišič pri predsedniku vlade Beograd, 16. nov. AA. Predsednik vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič je sprejel dopoldne našega sofijskega poslanika Momčila Jurišiča in našega jeruzalemskega generalnega konzula dr. Iva Glullja. odbornike pa Jožef GaSper, Ferdo Kac, Leopold Ocvirk, Martin Kresnik, Gustav Kac j in Anton Fele Krasno uspelo zborovanje i je bilo zaključeno s himno »Hej Slovani«, i ki so jo zapeli vsi navzoči fantje in možje. Iz državne službe Napredovanje sodnikov Beograd, 16. nov. p. Napredovali so v 4. skupino 1. stopnje drž. tožilec Josip Prijatelj v Novem mestu, namestnik drž. tožilca Fr. Sever v Mariboru, sodnik okrajnega sodišča Franc Verlič v Celju, in starešina okrajnega sodišča Josip Faj-far v Kranju; v 5. skupino namestnik drž. tožilca dr. Leon Pompe v Lj-ubljani nadalje sodniki sresildh sodišč Dušan Pipsn-bacher v Ormožu, dr. Al. Finžgar v Celju, Teodor Tominšak v Slov. Bistrici, AL Šmid v Slovenjgradcu, Viktor Prohina, v Novem mestu, Vatroslav Tratnik v Radovljici, dr. Rudolf Kijovski, dr. Ljsudevit Gruden v Novem mestu, dr. Milivoj Be-šič v Logatcu, Odon Planinšek v Kozjem; v 6. skupino Bogdan Merhar v Murski Soboti, Josip Rozer v Črnomlju, Viktor Svetel v šoštanju, dr. Stanislav Leskavic v Kamniku, Frane Peterca v Kranju, Martin Perošsk v Kostanjevici, dr. I-vo Dougm v Krškem, in Stanislav Cernič ▼ Metliki. Iz prosvetne službe Napredoval je v 5. položajno skupino veroučitelj Franc Lukman na meščanski šoli v Celju, učiteljica defektne dece Doroteja Janežič pa je premeščena iz Zemu-na v Ljubljano. Iz zdravstvene službe Za asositenti je imernovan dr. Vladimir Milavec, dosedanji sekundarni zdravnik v splošni državni bolnišnici v Ljubljani. « Premestitve v monopolski službi Premeščeni so pomožna mooopolska kontrolorja Dragoanir Cvetkovič iz Senja v Ljubljano in Dragotin PoMcer iz Ljubljane v Travnik, pomožni oficial Alojzij Novak pa iz Ljubljane v Senj. Vremenska napoved Zenrmsko vremensko poročilo: Po deževnem in snežnem vremenu se je razširil hladen in suh zrak, ki pokriva zapadno in južno Evropo, kjer se je vreme razjasnilo. V Karpatih, delno tudi na Češkoslovaškem in Poljskem, je še oblačno vreme z dežjem in snegom. V severnih in zapad-nih krajih Jugoslavije se je razjasnilo. Oblačno vreme z dežjem in snegom je sredi države in v jugovzhodnih predelih. V severozapadnih krajih je nastopila slana. Najnižja toplota Ljubljana — 9, najvišja Herceg Novi 16 C. Zemunska vremenska napoved: Lepo vreme, po večini jasno, jutranje megle. Ponoči povsod globlje v notranjosti države slana. Zagrebška: Hladno in megleno vreme. Dunajska: Bolj oblačno, južni vetrovi, poslabšanje vremena. Naši kraji in ljudje Slovenjgraiki Sokol svoje' mu nepozabnemu starosti Slovenjgradec, 16. novembra. Kljub slabemu vremenu je slovenjgraj-ski Sokol ob častni udeležbi Sokolov in Sokolic odkril ob prvi obletnici smrti svojega prvega staroste br. Vinka Zeleznikar-ja spominsko ploščo v Sokolskem domu in je počastil njegov spomin na njegovem grobu. Ob grobu je izpregovoril domači starosta br. Rojnik, položil je lovorov venec z državno trobojnico na grob. Pred Sokol-skim domom pa je imel pomemben govor prosvetat br. Mrovlje. V imenu mariborske sokolske župe je z lepim nagovorom položil krasen šopek svežih nageljnov z državnimi trobojnicami br. Struna, kvintet in pevski zbor je pa zapel žalostinke. Prisrčna in ganljiva žalna svečanost je dokazala neizmerno ljubezen do nepozabnega vzornega Sokola br. dr. Železnikarja. Velika izguba zagorske doline Zagorje, 16. novembra. Zagorsko dolino je zapustil najpriljub-1 jenejši in najuglednejši mož litijskega sre-za, ki pa je visoko spoštovan tudi po vsej Sloveniji. Poslovil se je Gvidon Birolla. Širši javnosti je znan kot lastnik stare solidne tvrdke apncnic. Birollovi so pred več ko tremi desetletji prevzeli apnenlce od strica, pokojnega Sinka. Sledili so si Artur, Josip. Janko in Gvido. Z njihovim prihodom v Zagorje se ie v dolini naglo razmahnilo nacionalno in prosvetno delo. Usoda je nanesla. da je moral po smrti bratov prevzeti dediščino g. Gvido ki se je izprva kot slikar hotel popolnoma posvetiti umetnosti. Izkazal se je ne samo kot dober gospodarstvenik. marveč kot vsestranski pobudnik v javnem živlienju in svetovalec vsakomur, k- je bil njegovega sveta potreben. Sodeloval je pn raznih korporacijah in društvih, kjer je povsod kazal najširše razumevanje vseh stanov. Povsod je bila njegova pomoč željena in dobrodošla. Pred nekaj leti je prenehal z apnenicami v zagorski dolini in je postavil moderno apne-nico v Kresnicah, kjer bo zdaj uredil še dve jaškovi peči. da tako zadosti potrebi svojih zvestih odjemalcev. Zato se preseli s svojo gospo, ki je Ljubljančanka, v Ljubljano. Da se mu Zagorje oddolži za velika dela v prid splošnos-ti in kraju, so mu vsa nacionalna društva in korporacije priredile v Sokolskem domu poslovilni večer. Starosta br. Kolenc je poudaril prav posebno zaslugo Birollovih. da stoji v Zagorju ponosni Sokolski dom kot žarišče vsega nacionalnega gibanja v dolini. Predsednik občinske organizacije JNS g. Bazelj se je zahvalil izkušenemu političnemu delavcu za mnoge pobude. Polde Mrnuh je govoril o Šestdeset let upravitelja Jaška Bizjaka Danes praznuje 60-letmco rojstva upokojeni upravitelj mestne deške narodne šole v Celju g. Joško Bizjak. Po rodu je ra Mokronoga. Učiteljišče je dovršil v Ljubljani, nakar je služboval v Vojnifcu, nekaj časa je bil častnik v Gradcu, potem pa se je spet vrnil k šoli ter je bil učitelj na Vranskem in nadučitelj v Bo6nL Po vojni je prišel v Celje na odgovorno mesto, kjer se je izkazal z odličnimi sposobnostmi vzgojitelja in organizatorja. Ne samo, da je dvignil celjsko šolo na častno stopnjo, sodeloval je tudi v vrsti narodnih in kulturnih društev, bil je v občinskem svetu referent za šolstvo in zdravstvo, z velikim uspehom j© vodil državno krajevno zaščito, se trudil za olepševalno in tujeiko-pro-metno društvo, bil je odbornik Stavbne *i-druge državnih nameščencev in član načel-stva celjske Mestne hranilnice. »Jutro« se je njegovega dela izčrpneje spominjalo, ko je po 35-letni službeni doibi v juniju 1934 odšel v zaslužni pokoj in se preselil v Ljubljano. Ob današnjem .jubileju mu želimo še vneto l©t zdravja in zadovoljstval lepem razmaha planinstva, za kar so poskrbeli Birolla, Badjura in pokojni Toma-zm. Posebno zasluge ima g. Birolla, da stoji planinska koča na Sv. Gori. Tajnik Narodne Odbrane g. Kušar se je zahvalil ustanovniku podružnice NO v Zagorju, Erosvetar Adamič pa umetniku in skrbni-u za kulise in garderobo Sokolskega odra. Za Rdeči križ se je zahvalil predsednik Pelko, v imenu Kolašic pa je gospa Golo-bova izročila gospej Birollovi krasen šopek cvetja in se zahvalila ustanovnici in bivši predsednici za obilno podporo. Izguba ne zadene samo Kolašic, temveč vse revne ženice, za katere je skrbela gospa Birollova kot prava mati. Industrijec Wein-berger je očrtal prisrčno iskrenost i.n prijateljstvo vzornega poslovnega tovariša. V imenu narodnega delavstva se je zahvalil Franjo Juvan za vso moralno in gmotno podporo, poudarjajoč, da je na svetu le malo industrijcev, ki bi obnemoglim delavcem dajali prostovoljno pokoj.iino, kakor je to uvedel Gvidon Birolla. Predsednik litijske sreske organizacije JNS g. Fincinger je sporočil pozdrave vseh zvestih narodnjakov v litijskem okraju. Resnično ginjem se je zahvalil Gvidon Birolla, ki res da odhaja na novo domovanje, toda s srcem bo še vedno v zagorski dolini, kjer je preživel 27 srečnih let. Nešteto spominov, veselih in trpkih, ga veže na torišče dela. Vse zagorsko nacionalno gibanje bo spremljal z budno pozornostjo in simpatijo. Segli smo si v roke in poželeli zakonski dvojici Birollovi mnogo sreče v Ljubljani pa pogosto svidenje v Zagorju. Naseljenci v Benici potrebujejo pomoči Letošnje nesreče so jih močno obubožale Benica, 16. novembra. Razmere, v kakršnih živi tukajšnje ljudstvo, so vmjefoovpijoče. človekai dostojnega življenja že dolgo več ne poznajo. Pravega zadovoljstva že dolgo niso okusili. Z apnom pobeljene lesene barake so polne špranj, skozi katere si najde burja svobodno pot. Vkljub delu in robotamju iz dneva v dan se razmere niso izboljšale, celo poslabšale. Posebno v letošnjem letu so Jim ujme uničile vse nade. z grozepol-nimi očmi aro v prihajajočo zimo, ker ne bodo imeli hrane, ne obleke in obutve. Pet zaporednih poplav jim je letos v najlepši zorni dobi uničilo pridelke, s katerimi so računali v boljšo bodočnost. . . žito, krompir — dve tretjini je uničila voda. Vse toži in se sprašuje, kaj bodo jedli. Toliko, da so kolonisti posejali ozimino, že se spet približuje šesta poplava, ki grozi uničiti tudi vsekamo same. Zaradi poplav so se pojavile razne bolezni. Temu odpomoči nimajo s čim. še nobeno leto ni poginilo toliko živine kakor letos. Skoraj vsak kolonist je izgubil po enega ali dva prašiča., nekateri celo po šest. Sprašujemo se, kako da se niso mogli nasipi regulirane Leda ve popraviti ? Nasipi so bili porušeni že lansko leto. Bilo je dovolj časa. da bi jih popravili, poseb- no v oktobru. Pop rs vili so jih pri Lendavi, kjer so po večini sami pašniki; tu, kjer so naša polja, kjen- raste naše življenje, tu tega niso mogli storiti. Regulacije upravlja Vodna zadruga v Dolnji Lendavi. Nairod se sprašuje in si sstm daje odgovore na ta vprašanja in ni daleč od resnice. Odločujoči gospodje: poslanci, občina, banovina in drugi, poglejte, kako živimo. Primorski živelj vrši tu v Prek-murju tik ob državni meji važno narodnostno poslanstvo. Bi ga moralo vsaj izvrševati! Toda kako naj to izvršuje, ko se pa mora boriti za vsakdanji obstanek? Borba za kruh je dosegla svoj vrhunec, zato prosimo vse brez izjeme — oblast v a, korporacije, ustsnove in prebivalstvo — pomagajte nam še sedaj pred zimo. Vsak najmanjši dar nam bo dobrodošel in z veliko hvaležnostjo sprejet. Šolsko upravitelistvo v Benici (v lendavskem srezu) se obrača na dobra srca s prošnjo za pomoč. Obdarili bi radi de-co tukajšnjih primorskih naseljencev ob letošnjem božiču. Na ta način bi radi pripravili nedolžni deci veselejšg praznike in izbrisali nekoliko skrbi zaskrbljenim očetom in materam. Vse darove sprejema šolsko upraviteljstvo v Benici, pošta Dolnja Lendava. Darujte! Gornje navedbe niso samo besede, temveč gola resnica. V Trbovljah bo zrasel Zdravstveni dom Graditi začno pomladi — Veljal bo 1,200.000 din Trbovlje, 12. novembra. Zamisel zgraditve Zdravstvenega doma v Trbovljah, kjer naj bi v skupnem poslopju bile združene razne tukajšnje zdravstveno higienske ustanove, je pač stara že dokaj let. 2e prejšrtje občinske uprave in ostali odločujoči činilci so uvideli, da današnji razvoj socialnih prilik tod nujno zahteva ukrepov, ki naj olajšajo in izboljšajo dosedanje zdravstveno nadzorstvo ter izpopolnijo nezadostno, ponekod izredno slabo higiensko zaščito rudarjev in njihovih številnih rodbin. Deloma zelo nezdrave stanovanjske prilike rudarjev, veliko število šoloobvezne dece (nad 2000), stalno potrebne zdravniške nege, slabo zdravstveno stanje delavcev in mnoga druga socialna zla so zahtevala vso pozornost zdravstvene oblasti, ki je do sedaj uvedla pri nas že vrsto prav koristnih zdravstvenih ustanov: posvetovalnico za matere, dečji dispanzer, pro-tituberkulozni dispanzer, protituberkuloz-no ligo itd. Vse te ustanove pa so bile večji del nameščene v neprimernih prostorih in so bile glede na krajevno razme-ščenost provizoriji, ki niso mogli pokazati željenih uspehov v smislu stalne higienske zaščitne kontrole. Centralizacija vseh teh ustanov je bila razumljivo soglasna zahteva že prve ankete 1935, kljub temu, da se je ob tej priliki razmotrivalo šele vprašanje ustanovitve šolske poliklinike. Temu rešenju je sledila lepa iniciativa sedanje občinske uprave, ki je zgraditev Zdravstvenega doma smatrala za eno najvažnejših točk v tekočem in prihodnjem proračunskem letu. V sodelovanju z ustanovljenim kuratorijem za zgradbo zdravstvenega doma pri državnem higienskem zavodu v Ljubljani je pripravila prve temelje za zgraditev novega doma. Gradbeni stroški so predvideni na 1,200.000 din ne vštevši stroške za vso notranjo opremo, ki jih bo baje nosila država. Kuratorij si je zagotovil za gradbene stroške do sedaj že nad 850.000 din. Nedavno je državni higienski zavod v Ljubljani sezval v zadevi zgraditve Zdrav- stvenega doma komisijo, ki je končno ve- iljavno določila gradbeni načrt. Komisije so se udeležili šef higienskega zavoda dr. Pire, za banovino inž. černivec, primarij [ dr. Radšel, zastopniki občine, rudnika in i tukajšnjih šol. Zdravstveni dom bo moderna dvonadstropna zgradba, ki bo v vsakem pogledu ustrezala današnjim zdravstvenim in higienskim potrebam trboveljskega prebivalstva. Zgrajen bo poleg občinskega kopališča na zemljišču, ki ga je občina odstopila brezplačno. Po odobrenem načrtu bo Zdravstveni dom na 350 km1 zazidane ploskve obsegal v podzemlju: veliko jedilnico s kuhinjo in potrebnimi pri-tiklinami za prehrano revnih otrok; v visokem pritličju dečji dispanzer in posvetovalnico ter šolsko polikliniko; tu bo nameščena velika čakalnica, dva ambulato-rija soba za stalno higiensko razstavo in za učila pri higienskih predavanjih, mlečna kuhinja s sterilizatorjem za pripravo mleita za dojenčke. Prvo nadstropje bo urejeno za protituberkulozni dispanzer in splošni ambulatorij, dostopen po posebnem vhodu. Protituberkulozni dispanzer bo obsegal čakalnico s slačilnimi boksi, ambulatorij, sobo za rentgen, temnico in bolniško sobo, splošni ambulatorij, čakalnico in občinsko ambulanto. V drugem nadstropju bodo stanovanja za oskrbne sestre, shrambe za perilo, pralnica in sušilnica. Vse poslopje bo seveda opremljeno s centralno kurjavo, potrebnim številom kopalnic in drugimi higienskimi modernimi napravami. Zidanje doma se bo začelo že pomladi Prepričani smo, da bo občinska uprava pri izvedbi te prepotrebne in koristne socialno zdravstvene ideje našla tudi v bodoče kar najizdatnejšo podporo državnih samoupravnih in privatnih industrijskih činilcev. Zdravstveni dom sam pa bo brez-dvoma važen branik v trboveljski komunalni politiki za sanacijo tukajšnjih zdravstvenih razmer sploh. Knjige Vodnikove družbe so izšle Sezite po njih! VeJkenM iz principa ne izdeluje slabega blaga! Nizke cene ne vplivajo na kakovost Teokarovičevih blagov, ki je taka, da boljša biti ne more. Cene naših b I a g I e k e od 120 do 200 dinar- j e v m eter. vr. j. I n d u ( t r i Tovarna i Osijek Kapucinska 14 s velutnK flcanlnO CJ ©•KOPOMKg'*- Prodajalne* Ljubljana Zagreb Beograd Paračin nuuojoiiiB. GradiSče* Jurišičeva* Knez Mihajlova 35 Sarajevo in v vseh večjih s trosi m ay erova mesfih v državi Novi Sad Trg Oslobodenja 3 Zbor Jadranovega starešinstva Ljubljana, 16. novembra. Snoči je bil v Zvezdi 7. redni občni zbor Starešinskega društva Jadrana. Udeležilo se ga je lepo število članov. Na predlog predsednika prof. dr. Zalokarja je bila poslana vdanostna brzojavka Nj. vel. kralju Petru n., nakar je predsednik podal nekaj splošnih misli o delovanju društva v preteklem letu. Spomnil se je tudi smrti velikega vzornika Masaryka ter vseh članov, ki so v tem letu umrli. Opozoril je zbrane člane na dolžnosti članov starešinskega društva, da duhovno vplivajo na mladino, ki danes ne najde nikjer nič pozitivnega ter se prav zato tako rada na-giblje k ekstremom. Tudi v kulturnih vprašanjih bi lahko dosegli veliko več, če bi znali v svobodni, objektivni diskusiji prilagoditi taktične poglede dejanskemu stanju. Nadalje je g. predsednik predlagal da se pošlje brzojavka častnemu članu podmar-šalu Tomšetu, ki slavi 60 letnico poroke in je danes najstarejši, v Jugoslaviji živeči Slovenjan. Podala sta poročila tajnik in blagajnik, poudarila sta, da je društvo kljub raznim težkočam in zaprekam delovalo v tekočem letu z veliko požrtvovalnostjo, zlasti ožji odbor ki se je pač spričo razmer omejil le na'delo v odborih. Razveseljiv je uspeh mladine na univerzi. Sledile so volitve. V častno predsedstvo so bili izvoljeni: dvorni svetnik Mihailo Gabrijelčič, primarij dr. Fran Gosti ter dvorni svetnik prof. Ferdo Seidl. Za predsednika je bil izvoljen soglasno Ivan Vran-čič, podpredsednik kasacijskega sodišča v pokoju, za podpredsednika pa dr. Alojz Zalokar ter inž. Ladislav Bevc. Ostali odbor je ostal v glavnem isti kakor v preteklem letu. z malenkostnim dopolnilom mlajših starešin. V nadzorni odbor so bili izvoljeni gg. direktor Josip Breznik, dr. Vinko Vrhunc in dr. Oton Fettich. Na mednarodni lovski razstavi v Berlinu Jugoslavija ni dovolj častno predstavljena V Berlinu je sedaj menda največja lovska razstava, kar jih je bilo dosedaj na svetu. Otvoril jo je nemški lovski mojster general Goring. Kakor je bilo slišati v radiu in povzeti iz dnevnikov, je otvoritelj povdarjal, da lovstvo lahko mnogo pripomore k zbližanju narodov in da je treba divjad bolj gojiti kakor doslej. Mnenja o lovskih razstavah so različna. Gotovo pa so lovske razstave važne z gospodarskega, z znanstvenega in športnega stališča. Lovstvo donaša velike vsote s prodajo divjačine, z industrijo, ki je v zvezi z lovstvom, največ denarja pa donašajo lovske zakupnine. S pomočjo lova se odkrije mnogo novega in zanimivega v pri-rodi in lov je gotovo eno najbolj zdravih razvedril za ljudi, ki prebivajo večji del življenja v velikih mestih, kjer je navadno pomanjkanje dobrega zraka. Na lovskih razstavah vidimo zbrano vse bogastvo lova, in to v številkah, na slikah, posebno pa v trofejah. O tekmovanju trofej se tudi zelo križajo mnenja celo med zelenimi suknjami. Eno pa je neizpodbitno: da se vprav iz trofej, da v veliki meri presoditi, na kakšni stopni je lovstvo v eni ali drugi državi ali pokrajini. Kako obsežna je letošnja mednarodna lovska razstava, priča dejstvo, da je na njej zastopanih 30 držav, med temi seveda skoraj vse velike države. 2e pred otvoritvijo morajo biti najvažnejša dela v razstavi končana. Med najvažnejša spadajo ocene trofej. In že prihajajo poročila o ocenah mednarodne lovske razstave v dnevnikih in raznih strokovnih listih. Zanimivo poročilo o ocenah rogovja jelenov in srnjakov in o gamsovih rogljih je napisal lovski strokovnjak, tehnični vodja razstave, podpolkovnik Lux v nemški lovski reviji »Wild und Hund.c Lux je to funkcijo vršil že na mednarodni lovski razstavi 1930 v Leipzigu. Sedanje njegovo poročilo bo gotovo vse jugoslovanske, posebno pa slovenske lovce močno iznenadilo. V primerjanju lovske razstave v Leipzigu z našo domačo lovsko razstavo v Ljubljani 1.1930, smo pričakovali, da bomo to pot posebno odrezali z našimi gamsi. V Leipzigu so dosegli najboljši gamsovi roglji 127 točk in sicer so to bili roglji gamsa iz Transsilvanskih alp. Drugi roglji s 125 točkami so bili tudi od tam. Nato je prišla velika skupina gorenjskih gamsov z oceno od 123 do 116 točk. Le malo je bilo med temi rogljev iz drugih držav. Raz-stavljalni odbor, ki je želel ustreči tudi drugim državam, je bil naprosil Jugoslovane in Rumune, da smo Avstrijcem, Švicarjem in Nemcem popustili po pet točk, da so sploh prišli v oceno s svojimi gamsovimi roglji. Pri lovski razstavi v Ljubljani pa so prišli na dan roglji gamsove koze, ki jo je bil ustrelil inž. Sonbichler v Karavankah in dosegajo 137 točk, torej 10 točk več kakor najboljši roglji na razstavi .v Leipzigu. Ker je bilo vprav na omenjeni razstavi dogovorjeno, da se tudi roglji starih koz smatrajo za trofejo, smo upravičeno pričakovali, da bo Jugoslavija imela tudi to pot odlično mesto na svetovni razstavi. Toda glej spaka! Iz strokovnega poročila podpolkovnika Luxa izvemo, da so prvo oceno odnesli roglji gamsa, ustreljenega v Retesetskem masivu v Fogaraških alpah na Rumunskem; dobili so 141.1 točk, drugi pa 135.6 točke. Nadalje pisec posebno povzdiguje tisto Avstrijo, ki smo ji leta 1930 iz prijaznosti pustili pet točk, kot deželo gamsov; nato Nemčijo in šele proti koncu milostno omenja Jugoslavijo. Kje torej so ostale naše lepe trofeje, za katere vemo. da morajo biti uvrščene med prvimi? Kje so roglji gamsa, ki ga je bil letos ustrelil v Komni. v kraljestvu Zlato-roga lovec iz Bavarske dr. Kern ? Pravijo, da so visoki 30 cm. Ali morda sploh niso bili razstavljeni, ker se je tuji zakupnik lovišča bal konkurence pri dražbi, ali pa morda v skupini tuje države? To zadnje bi bilo zelo krivično za nas, kajti lovske razstave so velika reklama za turizem. V Leipzigu, na primer, smo ves naš oddelek okrasili s fotografijami naših planin in marsikak obiskovalec razstave in občudovalec rogljev se je zazrl v kraje, kjer prebiva pri nas omenjena lepa divjad. Poleg pa so bili tudi zemljevidi, ki so kazali, kako se pride k nam. Kakor pa razvidimo iz poročila v »Wild und Hund« na razstavi v Berlinu ne more biti letos posebnega zanimanja za naše trofeje in ž njimi povezane naše planine. Seveda tudi ni izključeno, da smatrajo naše Karavanke za del Koroške, ki je topot posebno toplo prirastla piscu k srcu. Vse to razjasniti na razstavi je bila dolžnost tistih, ki so priredili naš oddelek v Berlinu. Tisti, ki so si ogledali gradivo, pripravljeno za letošnjo mednarodno lovsko razstavo že v Ljubljani, na velesejmu preteklo pomlad ali pa v Zagrebu, niso posebno iznenadeni nad neuspehom, Med gradivom, pripravljenem za Berlin, je bilo veliko takega, kar ni spadalo tja, manjkalo pa je mnogo tistega, kar smo imeli na svetovni razstavi 1.1930. v Leipzigu. Po Čigavi krivdi? — Kdor je že take razstave prirejal, ve, da je njegova sveta dolžnost, da gTe sam k lastnikom trofej in jim zadevo primemo raztolmači, kako važne so take prireditve za sloves naše domovine, posebno v tujini. Ali se to ni storilo? Bolje kakor z gamsi smo odrezali pri jelenih iz Podravja in Podunavja. Menda so naši jeleni med prvimi na razstavi. S srnjačjim rogovjem pa je težko konkurirati, posebno Poljski in vzhodni Nemčiji. Izlet ljubljanskih montanistov v ČSR L V Moravski Ostravi V zadnjem tednu oktobra so se vrnili a poučnega izleta po češkoslovaški v Ljubljano aJbsolvirand montiainisti z vodjo odprave imiv. prof. inž. Pehanijem ter docenti dr. inž. Kersničem, dr. inž. žumroon in inž. Batsiričem. Vrnili so Se polni zadovoljstva s svojim izletoma. Menda niso boli udeleženci še nobene strokovne ekskurzije — niti v lastni domovini — deležni toHkšne gostoljubnosti, tolikšne pozornosti kajkor ti montanisti, ki so prepotovali lep del Češkoslovaške, da vidijo na lastne oči, kako je po osvobojenju naša braitska zaveznica izredno napredovala v tehničnem in gospodarskem pogledu. Kamor so prišli — v Moravski Osbrarvi, Mostu, Pfibramu, Plznoi in Pragi — povsod so biili sprejeti kot Hjuibi gostje, kot sinovi prijlajteljske države, katerim bratska ČoSkoslovaška rada pokaže, kaj je dosegla z vztrajno marljivostjo in z dosledno gospodarsko politiko. Strokovna ekskurzija je trajala od 9. do 23. oktobra. Prvia, postaja je bila Moravska Ostrava, kamor so dospeli udeleženci ekskurzije v nedeljo 10. oktobra ob 4. zjutraj. Kljub zgodni uri jih je na postaji pričakovalo lepo število članov češkoslovaške-jugoslovenske Hge s predsednikom dr. kug. Papoušfkom na čelu, ki jim je izrazil dobrodošlico na češkoslovaških tleh in jih odvedel v hotel Impe-rial, kjer so bili nastanjeni, še istega dne popoldne je priredila liga z gosti v avto-karu krožni izlet v okolico Mor aw stke Ostrave. Pot je Sla mirno nebroj šahtov ckoK Moravske Ostrave, Oriove, Karvina tja do Tešina ob poljski meji in nazaj mimo Frideka, Misteka ves čas skozi kraje, bogate po svog industrij. V ponedeljek dopoldne so se člani ekskurzije podali v racionalno urejeni premogovnik Zarouibek, popoldne pa so odšli do preizkusne proge na jami Ludvih v Radvainicah, kjer so bili izvršeni podučili poskusi s premogovnim prahom in tre-skatvim .plinom. V času priprav za nadaljnje preizkuse jam je bila pod spretnim vodstvom izvrstnega strokovnjaka ing. Glafcza razkazana preizkusn a stani ca »ravniateljske konference« ostravsko-kar-vinskega revirja na jami Viljem v šleski Ostravi. Standca je opremljena s številnimi modernimi aparati za preizkušanje varnostnih svetilk, kvalitete kapic, ponašanja različnih razstreliv v zmeseh prahu in treskstvalh plinov, vnetLjivoati premogovnega prahu itd. V torek, 12. oktobra dopoldne so ekskurzionisti posetili veliko železarno in je-klarno v Vitkovicaih. Mnogo zanimanja je pri tej priliki zbudil psihotehnični laboratorij za preizkušanje delavcev, ki se naj sprejmejo v delo. S pomočjo ženialno zamišljenih aparatur se tu preizkusijo vid, čut, sluh, ročna spretnost, prisebnost itd. vsakega, ki se javi na delo. Praktične uspehe takega preizkušanja kaže statistika telesnih poškodb, ki izkazuje v razdobju od 1923 do 1930 že številčni padec za 70°/B. Dalje so si ekskurzionisti ogledali velikanske plavže, obsežno elektrostatično napravo za čiščenje plinov iz teh, ženialno izpeljani vod za omenjeni plin, veliko električno centralo z motorji na plin, dalje martinanne in nedogledne val jame. ' Opoldne so bili člani ekskurzije pogoščeni v zavodovem hotelu železarne v Vit-kovicah, katero je pri kosilu zastopal ravnatelj dr. inž. Moc. Po kosilu so se ekskurzionisti podali v koksarno Karoli-na, kjer so si ogledali tudi moderno urejeno centralo z Lofflerjevimi kotli na visoki pritisk 130 atm. V sredo dopoldne je šla ekskurzija v vsestransko mehanizirano jamo Gabrijel v Karvinu, ki je znana po svoji nevarnosti vsled premogovnega prahu in velikih količinah metana. To jamo je leta 1927 doletela strešna eksplozija premogovnega prahu, ki je opustošila velik del jame in uničila mnogo naprav na dnevu. — še istega dne popoldne so ekskurzionisti odpotovali v Prago. Ob slovesu se je na postaji 2ft>raJo moogo odličnegja občinstva z dr. iinž. Papcnuškom, kot predsednikom ČJ-lige. Od njih se je prisrčno poslovil tudi naš rojak in honorarni konzul v Moravski Ostravi inž. dr. Jaroslav Havliček, ravnatelj rudnikov železarne v Vitkovicah in član Masarykove akademije znanosti v Pragi. Pri tej priliki je podarila liga v Moravski Ostravi rudarskemu oddelku v Ljubljani za spomin ličen bronasti kip rudarja, a članom ekskurzije lepo vezano monc jrafijo o Moravska Ostravi. čtemi ekskurzije so bili ves čas svojega bivanja v Moravski Ostravi gostje »rav-nateljske konference« moravsko karvLuškega revirja. Pod njenim okriljem je bilo prirejenih več izredno uspelih večerov, katerih so se udeležili poleg inž. dr. Havličtea še mnogoteri drugi zastopniki rajvnateljske konference, dalje zastopniki rudarske oblasti, zastopniki Jč-ligespred sednikom dr. inž. Papouškom in zastopniki ostale industrije, člani ekskurzije so bili vseskozi in vsestransko deležni največjega gostoljubja. Ekskurziji sta bili stalno na razpolago ing. Sladeček in dr. Vlah, la sta se z največjo požrtvovalnostjo brigjsla, da ekskurzija čim bolje uspe. II. V Pragi in severnih revirjiHi V Pragi, kamor so prispeli člani ekskurzije v sredo, 13. oktobra zvečer, sta jih pričakovala inž. Smekal, generalni tajnik »Svaza majitelju dolu a chuty« in dr. Jedlicka, tajnik Češkoslovaške-jugosloven-ske lige v Pragi. Člani ekskurzije so bili tokrat, kakor tudi pri nadaljnjih povrat-kih v Prago nastanjeni v zemljedelskem domu v Vinohradih. 2e v četrtek zjutraj so ekskurzionisti nadaljevali iz Prage pot v Most. Na postaji jih je pričakoval inž. Jouza. ravnatelj Severočes. uhel. doly a. s., ki jih je takoj po prihodu odvedel na šaht »Cen-trum«. Po ogledu obsežne jame in po kosilu, prirejenem od omenjene družbe, so se člani ekskurzije podali na največji češkoslovaški državni dnevni kop »Hedvika« in v največjo električno centralo v Erve-nicah. Pri centrali jim je bila prirejena od ravnatelja centrale zakuska. Zvečer po se sestali na vabilo predstavnika državnih rudnikov v Mostu, dvornega svetnika inž. Houske v Založi, kjer jim je bil prirejen lep večer v krogu prominentnih zastopnikov rudarske stroke, kakor dvornega K IN i 1 2V24 MATICA Domače vesti ♦ Profesor Piccard na poti v Jugoslavijo. Kakor smo Že beležili, bo sttatosfeffci leta-lec prof. Avgust Piccard ta mesec obiskal Jugoslavijo. Odzval 93 bo povabilu Kolar-čeve narodne univerze v Beogradu, kjer bo predaval O stratosferi in o svojih poletih. Dopisniku »Politike«, ki ga je obiskal v Bruslju, je naročil, naj pozdravi vso Jugoslavijo, posebej pa one, ki ga bodo prišli 20. novembra poslušat. »V Jugoslavijo«, jfe rekel* »odhajam % največjim zadovoljstvom. Se nikoli nisem bil tam, Vendar , me ta država primamlja v vsakem pogledu. Cul in čital sem o njej že mnogo ifi me zanima kot znanstvenika in kot človeka«. 0 prehrani lete Prehrana je pri otrocih velike važnosti, ker zelo vpliva na razvoj organizma. Hrana mora vsebovati dovolj ogljikovih hidratov, beljakovin, masti, mineralnih soli in vitaminov, da se zamore organizem zadostno razviti in da postane odporen zoper razne bolezni. Vitamini so posebno potrebni človeškemu telesu, njihov nedostatek ne povzroča samo organskih motenj, temveč tudi razna obolenja. Vitaminov je mnogo v sirovem sadju, povrtnini, mleku itd. ali so zelo občutljivi napram vročini. S kuhanjem jedi se vitamini uničujejo, zato kuhane jedi nimajo popolne redilne vrednosti. Za dopolnitev dnevne hrane, posebno za otroke, je najprikladnejši naravni preparat Salvomalt, ki se izdeluje iz sladnega ekstrakta, mleka in kakao-a na način, po katerem obilni vitamini iz slada in mleka ostanejo popolnoma ohranjeni. Salvomalt je koncentrirana močna hrana z vsemi gori omenjenimi sestavinami, pospešuje prebavo in krepi kosti. Dnevno 1—2 skodelice Salvomalta mesto kave pokaže kmalu dober napredek, posebno pri slabokrvnih, rekonvale-scentih itd. Salvomalt za 1 sk9delico stane samo 1 dinar. Izdeluje: Zagrebačka dionička pivovara I tvornica slada, Zagreb + Jubileja obeh podružnic CMD v Slo-▼enjgradcu. V nabito polni dvorani Sokol-skega doma v Slovenjgradcu ie bila v nedeljo proslava SOletnice moške in 25 letnico ženske podružnice CMD. Proslavo je otvoril z venčkom narodnih pesmi priljubljeni salonski orkester, nakar je imel lepo zasnovan govor marljivi predsednik CMD v Slovenjgradcu sreski šolski nadzornik g. Miloš Ger-movšek. Pojasnil je veliki narodno obrambni pomen CMD, ki se je prva postavila v bran proti potujčevanju našega naroda in je preprečila zgraditev nemškega mostu do Adri-je. V imenu centrale CEVIID in posestrin v Mariboru je častital sreski šolski nadzornik g. Ivan Tomažič iz Maribora, kateremu ee je pridružil s častitkami v imenu oblastva sreski načelnik g. d;r- Franc Hrašovec. V imenu Sokola je spregovoril starosta br. Ivan Rojnik, ki je posebno poudaril ozko in prisrčno sodelovanje med CMD in Sokola in izrazil obema jubilantoma najiskrenejše čestitke. Mala Železnikarjesva je nato z zanosom deklamirala jubilejno pesem, ki jo je v proslavo zlatega in srebrnega jubileja tukajšnje CMD spesnil Ksaver Me^ko. S Finž-garjevo dvodejanko »Nova Zapovedc je bil končan slavnostni del proslave, nakar se je v vseh prostorih Sokolskega doma ob zvokih salonskega orkestra razvil prijeten družabni večer s srečolovom. Oni, ki mnogo jedo in veliko sede ter zaradi tega najčešče trpe na trdi stolici, naj pijejo dnevno po eno čašo naravne »Franz-Joscfove« grenčice, ki jo je treba prej nekoliko segreti. Davno preizkušena »Franz-Josefova« grenčica se odlikuje po svojem zanesljivem učinkovanju, prijetni uporabi in se dobiva povsod. Ogl reg. 8. br. 15. 485/35 * Poroka. V Bitolju sta se v nedeljo poročila kapetan II. razr. Mihael L.Avšič in gdčna. Zofka I. Skobernetova, nečakinja našega dobrega prijatelja in priljubljenega Sloven03. v Bitolju, mestnega inženirja g. Skoberneta. Mlademu paru naše iskrene čestitke' • Tovarna JOS. KEICH sprejema mehko ln Skronlleno perilo v najlepšo Izdelavo. 3 * Diplomiran je bil na prsivni fakulteti beograjske Univerze g. Gojmir Sagadin, sin g. dr. Štefana Sagadina, predsednika Državnega sveta, čestitamo! * Skupna tujsko-prometna organizacija treh primorskih banovin. V Splitu so se zbrali k posvetovanju predstavniki tuj-sko-prometnih organizacij iz savske, primorske in zetske banovine. Na pobudo predsednika zagrebške trgovsko-industrij-ske zbornice g. dr. Krasnika, je bila ustvarjena osnova za bodočo veliko skupno organizacijo teh treh banovin, ki bo smotrno delovala za napredek tujskega prometa. Vsi predstavniki gospodarstva in javne delavnosti so soglasno sprejeli predlog dr. Krasnika, da se bo nova skupna organizacija poslej brigala za boljšo politiko v našem turizmu. Predvsem naj se sanirajo občine in hotelirstvo. Za ves naš Jadran naj se izvaja smotrna reklama. Hotelirji ne morejo znižati cen, ki so se lani dvignile za 30 do 40 odstotkov, dokler se hotelirstvo ne sanira. Za tujske potrebe bi morala država samo v primorski banovini dati nekaj milijonov, nakar bi se lahko kaj storilo za izboljšanje tujskega prometa. Soglasna je sodba, da je treba storiti vse potrebno, da, se reši najvažnejši vir dohodkov od Sušaka do Kotora. ♦ Cvet in sad v jeseni. Naš mali muzej prirodnih kuriozitet se nam letos na jesen spet množi s prispevk: ljubeznivih čitateljev in prijateljev »Jutra«. Prejemamo raznovrstne cvetove iin sadeže, maline >n jabolka in slive. Včeraj so nam od Sv- Križa pri Kostanjevici poslali dve vejice z drobnimi jabolki, ki so letošnji drugi sad na jablani g. Stiha z Dobrave. Jablana ie letos tudi prvič dobro obrodila Iz Krama rovcev v Prekmur-ju pa nam je g. šolski upravitelj poslal krasno cvetje slive. Na šolskem dvorišču se je šele sedaj razcvetela sliva, ker ie pač vreme bilo ugodno in stoji drevo v zavetni legi. Vsem, ki se nas spominjajo z nenavadnimi jesenskimi pozdravi, se toplo zahvalju-jemo. + Vremenske nevšečnosti se pojavljajo po vsej Jugoslaviji, odkar je nastopila jesen s svojimi kapricami. Strašno noč so preživeli v Plevlju. Po hudih nalivih so v mesto vdrli hudourniki, ki so začeli podirati hiše- Sirena električne centrale in streli iz pušk so budili prebivalstvo, gasilci in vojaki so reševali, kar se je rešiti dalo Prebivalstvo je hitelo na glavno ulico, kamor voda ni pridrla. Človeških žrtev k sreči nj bilo, pač pa so hudourniki odnesli precej živine in pohištva. Tudi med Loznico in Bjeliino so hudourniki napravili mnogo škode. Razdirali 60 ceste in uničevali mline. Reka Sana je narasla za 4 m nad normalo. V Liki imajo mnogo snega, ki zlasti ovira avtomobilski promet. Tudi v Črni gori so snežni zameti zavrli promet med Savnik^m in Nikšičean._ M. DRENIK volna za ročno pletenje, smyrna, perzer ln kelim. LJUBLJANA, Kongresni trg 7. ♦ Martinova nedelja na Dolenjskem. Pišejo nam: Po vsej Dolenjski se je Martinova nedelja ljub slabemu vremenu dostojno proslavila. Dolenjski vlaki so bili že v soboto napolnjeni, še bolj pa v nedeljo. Vsakdo rad pohiti med svojce in vesele Dolenjce, da se ob krstu moštu v vino razveseli in zapoje zdravico. Dasi je bila Martinova nedelja deževna in dasi so pota slaba, vendar je bil obisk po hramih velik popevke eo se razlegale daleč v dolino. Mnogi, ki so ostali doma, so v topli sotd ob debeli mastni goski slavili Martina, ali pa so obiskali gostilno, da eo v veseli družbi prebili tradicionalni Martinov večer. ♦ Novi grobovi. V Lobčku je umrla g06pa Marija Škrjančeva. Ugledno ženo in mater bodo jutri ob 9. spremili k večnemu počitku. — V ljubljanski bolnišniei je umiri g. Franc Žirovnik, posestnik- Pogreb bo jutri ob 14. — Pokojnima blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Vzrok nagle smrti Rozallje Lorbeko-ve pojasnjen. Kakor je poročalo ponedeljsko »Jutro«, je Rozalija Lorbekova, ki je bila po rodu iz slovenjgraškega sreaa in je stanovala v Zagrebu v Ulici kraljice Marije, umrla po hudih bolečinah kmalu potem, ko se je vrnila z neke prireditve domov. Ker je bil sum, da ji je morda bilo zavdano ali pa da je sama obupala, sita prof. dr. Milosavljevič in dr. Premrou raztelesila truplo na. institutu za sodno medicino. Zdravnika sta ugotovila, da je Rozalija Lorbekova podlegla zaradi naglega izliva krvi v trebušno votlino. Počil je neki notranji organ, ki ni bil normalno razvit in to je povzročilo naglo smrt. Nesrečna Rozalija je bila do nedavnega v svetnika Houske, ravnatelja inž. Jouze, ravnatelja inž. Palise, višjega inšpektorja inž. Hruške in mnogih drugih, kakor tudi mnogobrojnih zastopnikov in zastopnic odlične družbe iz Mosta. Ob poskočnih zvokih godbe je večer potekel v najboljšem razpoloženju. Pozno so se nekateri člani ekskurzije vračali v hotel »Zum Ross«, kjer so bili nastanjeni, a drugi dan zjutraj, to je v petek, 15. oktobra, so bili že vsi ob določenem času pripravljeni za odhod na šaht »Pluto«. Ta jama se odlikuje po dosledno izvedeni mehanizaciji odpreme premoga kakor tudi dopreme zasipnega materiala, dalje po koncentraciji odkopavanja na maloštevilnih točkah v širokih frontah in po najmodernejše urejenem zapihavanju izpraznjenih prostorov. Opoldne so bili člani ekskurzije gostje družbe Lomska v Gornjem Litvinovu. Po kosilu so se podali na dnevni kop »Rihard«, kjer jim je podal višji inšpektor inž. Hruška nazorno sliko o geoloških prilikah v severozapadni češki kadunji rjavih premogov in je izne-sel tudi precej interesantnih detajlov o katastrofi v šahtu »Nelson« v Duchcovu. Po ogledu dnevnega kopa je bil tudi to pot prirejen krasno uspel večer v Mostu. Prihodnji dan. v soboto, pa je bila ekskurzi-jonistom dana prilika, da so videli vzgled-ne naprave jame »Prezident Masaryk«, ki je upravičeno ponos Češkoslovaške. Tudi v Mostu so bili člani ekskurzije ves čas gostje podjetij, katerih naprave so si ogledovali, predvsem pa državne uprave tamošnjih rudnikov ko.1e predstavnik dvomi svetnik inž Houska je v resnici vse ukrenil, da so se gostje počutil! kakor na domačih tleh. obdani od iskrenih prijateljev S skoro polnoštevilnim štabom mnogobrojnih Inženjerjev se je tudi pri- srčno poslovil od ekskurzionistov na postaji, ko so odhajali 16. oktobra popoldne v Prago, da od tam nadaljujejo pot v ostale revirje. V Pragi jim je bila prirejena v restavraciji Prochazka svečana večerja, katere so se udeležili zastopniki »Svaza majitelju doly a chuty«, med njimi naš rojak mini-sterialni svetnik inž. Jenko, generalni tajnik Svaza inž. Smekal in zastopniki ČJ lige v Pragi s predsednikom višjim svetnikom Antoninom Beringerjem na čelu. V zanosnem daljšem govoru je pozdravil člane ekskurzije dvorni svetnik v p. dr. Kurz, bivši rudarski glavar v Sarajevu, z željo, da bi vsi odnesli kar naiboljše vtise s strokovne ekskurzije po Češkoslovaški in odšli s prepričanjem o potrebi čim tesnejših stikov med rudarji Jugoslavije in Češkoslovaške. Za pozdravne besede, ki so izzvale splošno odobravanje, se mu ie zahvalil vodja ekskurzijske odprave prof. inž. Pehani. Izrazil je med drugim tudi željo, da bi tradicionalna solidarnost in kolegialnost med rudarji ne ostala omejena samo na to, nego da bi zrasla v mogočno idejno tvorbo tesne povezanosti med bratskima narodoma obeh prijateljskih držav. Naslednjega dne. to je v nedeljo 17. oktobra, so se člani ekskurzije ob priliki krožne vožnje po Pragi poklonili Neznanemu voiaki in so položili na njegov grob v dvorani mestne hiše venec s trobolnl-cami naše in češkoslovaške države Na vožnji so imeli tudi priliko da vidHo notranjo ureditev impozantnih Masarvkovih domov, socialne institucije, ustvarjene na iniciativo in po zaslugi primatoria Prage dr Zenkla, ustanove, za katero mora zavidati češkoslovaško ves svet. Puhlmaiin-ov čaj ublažaje kašelj! Dobiva se v vseh lekarnah. — Originalni zavojček 125 gramov din 37.— Ogl. reg. br. 1503/1938 službi kot zasebna uradnica, a je službo prostovoljno zapustila ln dala v liste oglas, da sprejme službo otroške vzgojiteljice. Preden so prišli odgovori s ponudbo službe, jo je dohitela smrt. + Črnogorec, ki je po morju pobegnil k generalu Francu. Sradi septembra se je v Gtužu vtihotapil na parnik »Rozina Topič« mladi Črnogorec Radovan Samardžič. Skrival se je kot slepi potnik- Ko je ladja plula proti Gibraltarju, je Samardžič dvakrat planil v morje, toda obakrat so ga spravili nazaj na ladjo. Tretjič, ko so bili blizu španske obale, je pa ponoči zginil z ladje. Vsi so bili prepričani, da ga je raztrgal morski pes. Zdaj pa se je dognalo, po pripovedovanju kapetana italijanske ribiške ladje »Scorfa-no«, da je posadka te ladje takrat pri Ora-ru rešila Radovana Samardžiča, ko je bil že popolnoma izčrpan. Plul je po morju na zasilnem splavu, ki si ga je bil skrivaj napravil na ladji »Rozina Topič« in 6e je le tako rešil pred morskimi psi, ki so ves čas divjali okoli njega. Italijani so Samardžiča izročili Angležem, toda Samardžič se je izmuznil in postal legionar generala Franca. Iz Liubljane u— Ljudska univerza. Danes bo predaval o razvoju Ljubljane in njeni bodočnosti inž. arh. F. Tomažič. Predavanje bodo ponazorovale skioptične slike. Začetek ob 20.. vstop prost. Predavanje bo v mali dvorani FilLarmon ičnega društva (Kino Matica t. u— Dobrodelne organizacije, ki bodo sodelovale z mestno občino pri letošnjem božičnem obdarovanju siromakov, vabi mestna občina na drugi sestanek, k: bo danes ob 17. v mestni sejni dvorani. Po sklepu prvega sestanka naj zastopniki vseh sodelujočih organizacij prineso na sejo sezname vseh oseb, katere nameravajo obdarovati. u— Diskusije društva »Pravnika« o predhodnem načrtu občega državljanskega zakonika bodo v dneh 18. in 25. novembra, 2., 9., 16. in 23. decembra, vsakokrat ob 16. uri v prostorih Advokatske zbornice v Ljubljani, Dvorakova ulica. Predmet: Stvarno pravo. u— Otvoritveno predavanje XVIII. 8e-zone. Društvo »Soča« — Matica v Ljubljani. popularna ljudska univerza bo otvo-rila v soboto v salonu pri »Levu« ob 20. XVHI. predavateljsko sezono. Tla večer nastopi priznani in odlični predavatelj g. prof. dr. Alojz Zalokar s temo; »Prirodo-siovni temelji nemškega nacionalnega socializma«. Predavatelj bo povedal, kako so vplivali prirodoslovni nauki na postanek in razvoj onega mišljenja, ki je danes v Nemčiji uradno priznano In propagirano. Snov je zelo aktualna in zanimiva, zato so vabljeni vsi »Sočani« in prijatelji, da se polnoštevilno udeleže tega predavanja Vstop je vsem prost! u— JNAD Jadran. Drevi ob 20. redna seja centralnega odbora. — Tajnik I. n— Vodstvo v razstavi Janeza in Jurija Šubica to danes ob 15. v Narodni galeriji; vodi monsignor V. Steska. u— Rezervni častniki, ki se žele v letošnji zimski dobi vaditi v jahanju, naj se javijo najkasneje do 19. t. m. v mestnem vojaškem uradu, Ambrožev trg št. 7/1, soba štev. 4. u— Slovensko zdravniško društvo t Ljubljani priredi 56. znanstveni sestanek v petek ob 18- uri v predavalnici internega oddelka obče državne bolnišnice s predavanjem asistenta dermatološkcga oddelka g. dr. Vla-dimirja Milavca o infekciji in obolenju vagine po parazitu Trichomonas. Vabljeni vsi gg. zdravniki in nicdicinci! u— Obiščite lutkovno razstavo Sokoli na Taboru. Odprta bo do petka zvečer vsak dan od 15. do 18. ure. Vstop prost. u— Ljubljanska Filharmonija priredi v petek 17. decembra svoj redni simfonični koncert. Dirigiral bo koncertni dirigent dr. H- Scherchen z Dunaja. Koncert bo v union- ski dvorani. u— JNAD Jadran, ženska sekcija bo Imela 17. t. m. ob 14. članski sestanek. Udeležba je strogo obvezna. Načelnica. u— Vzrokj odtujevanja otrok ln staršev je naslov predavanju prof. Anice Cer-rejeve v četrtek ob 20. na šentjakobski šoli. Vsakdo dobrodošel. u — Društvo »Tabor«, dramski odsek, bo uprizoril v nedeljo ob 20. v dvorani Delavske zbornice Ganglovo dramo »Sin«. Vstopnice od 10 do 3 Din so že v prodaji v društvenem tajništvu, Nunska ulica 3, vsak dan od 18. do 20. u_ prijavijenci za tečaj Fotokluba Ljubljane. Danes prvi večer! Sprejmejo se zadnje prijave. Prinesite svoje kamere s seboj. u— Darilo za vremensko hišico. G. Rado Hribar, industrijec, je naMon.ll mestnemu poglavarstvu prispevek k zjgirvvibi vremenske hišice v Zrvezdi 5.000 Din. Mestno poglavarstvo se darovalcu za to izdatno podporo najlepše zahvaljuje. u— Londonska megla je zajela včeraj Ljubljano tako na goeto v svoj plašč, d- se je sredi popoldneva videlo komaj, nekaj korakov pred seboj. Prometna vozila so mo~a-la s prižganimi svetilkami le počasi kri-žariti po gosto zameglenih ulicah. Megleino morje se je zgrnilo na Ljubljansko ravan že prve dni po sneženju, po ponedeliski, izredno jasni mesečni noči ee je pa pod pritiskom ohlajenega zraka v območju visokega anticiklona megla še stopnjevala in rekordno zgostila. Na zemljo je davi l*>gla precej huda slana in nočne temperature so v Ljubljani že nekaj dni padle 2—4° C pod ničlo. Tipično jesensko vreme je z novembrsko meglo otvorilo vreto, vsakoletnih dni, ko ie Ljubljana ob drugače jasnem nebu deležna zelo malo eonca. Neredkokrat se primeri, da se kopljejo planine naokrog po več dni v najlepšem soncu, Ljubljanska ravan se pa iznebi nevšečne megle šele tik pred spremembo viremena. Včeraj po poldnevu je bila n. pr. vzhodna stran Barja, za dolenjskim kolodvorom še deležna sonca, ko se je gosto, do 100 m visoko megleno morje zgrinjalo med Gradom in šišenskim hribom v jedro mesta- V primeri, da se bo ozračje ob dalj časa stanovitnem anticiklonu precej ohladilo, se lahko primeri, da bo minuli sneg ob nenadnem opadu južnega vremena Raj kmalu imel novega «!M»i'ka U— Spet nesreča pod avtomobilom. Včeraj so pripeljali v bolnišnico 30-letne-ga zidarja Rudolfa Lobodo, ki stanuje v Bizoviku. V mestu ga je podrl neki avto-mobilist in mu priz^dejaJ hud« poškodbe po životu. u— Kmalu bo Ze teden dtni, odkar Je zadnji aneg uničil dkoraj vse telefomeke zveze po mestu. Nekatere so popravljene. V Languso-vi ulici Je teža snega podrta telefonski drog, na katerem eo bili vsi vodi skozi Marmontovo v Langusovo ulico in od tam dalje. Ta revež (anog) ležd še vedno, kakor je padel, doslej se ga ie ni nihče dotaknil. Toda verjemite, da je tudi tu popravilo hudo nujno in potrebno! n— Delo v Strojnih tovarnah le stoji mesec dnL Jutri poteče že mesec dni, kar so delavci Strojnih tovarn in livarn zapustili delo, ker jim podjetje 15. oktobra ni več izplačalo mezd. Tako so ostali brez kruha 304 delavci, 42 pisarniških moči in 45 vajencev, z njimi pa je na cesti še okrog 400 članov delavskih družin in 58 nameščenskih žena in otrok V celem je torej izgubilo možnost obstanka okrog 750 ljudi. Delavcem dolguje tovarna 83.000 din na račun mezd za dva tedna. Ta čas je bilo že več formalnih poizkusov, da pride med podjetjem in delavstvom do sporazuma, a vsi so ostali brez uspena. ker delavci zahtevajo izplačilo dolžnih mezd, predstavniki podjetja pa izjavljajo, da tvrdka nima prebite pare. Ravnatelj Strojnih tovarn se je delj Časa mudil v Beogradu, kjer je poizkušal doseči, da bi država izplačala podjetju večjo vsoto, ki jo dolguje za neko naročilo. A vsa prizadevanja so ostala zaman, ker se predstavnik i.rdke ni mogel izkazati c potrdilom o plačanih davkih. Nazadnje so ee zastopniki obeh sprtih strank sestali 30. oktobra. Takrat je vodstvo tvrdke prevzelo nalogo, da bo samo sklicalo naslednji sestanek, kakor hitro bo moglo rešiti vprašanje denarja. Zdaj bodo skoro potekli že trije tedni, tega sestanka pa še zmerom ni. Približno tretjina delavcev je medtem že izčrpala podpore Borze dela. tako da so ostale družine ie prav brez vsega. Nekateri so se obrnili tucb na meetni socialni urad s prošnjo, na i jim pomaga v stiski, a socialni urad je pripravljen dati delavcem samo posojila po 100 din na tiJen, če garantirajo povračilo z mezdo, ki jo jim dolguje podjetje. Za ta način podpore pa bi prišlo v poštev samo okrog 100 delavcev, ki so oženjeoi in stanujejo v Ljubljani- Zlasti so družine nezapo?lemh delavcev hudo prizadete, kar se liČe kurjave. V blagajni pol etja so se v prejšnjih mesecih nabrali lepi zneski iz prispevkov delavcev za skupno naročilo premoga. Zda i je v nevarnosti tudi ta od ust pritrgani d°nar. u— Naj se popravi, kjer je popravilo potrebno; Prejeli smo: Mnogo se je zadnje čase pisalo o napredku plinarne. Lepo! Toda paziti je trebi tudi na takšne pomanjkljivosti, da ne bodo sredi mesta nekateri plinsfka kandelabri noč in ian temni. Ali pa naj morda služijo kot starinska vrednost, da si jih tujci lahko ogledajo od pošte do Evrcpe (seveda kadar ni teme ki megle)? Z elektriko tu in tam tudi ni bolie. Pred gostilno »šestico« n. pr. brli nekaj, kar še dolgo ni elektrika. V središču mesta je zlasti treba paziti, da 00 razsvetljava vedno v redu. n— Svojevrstno junaStvo- V noči od sobote na nedeljo so neznani pobalini z barvo, ki je ni mogoče izmiti, pokvarili omet na hiši staroste šišenskega Sokola g. Milivoja La-jovca z velikimi napisi »Dol Sokol!« Povzročili so s tem več tisočakov škode. Tudi ta dogodek kaže. kake sadove je rodila pro-tisokolska gonja. u— Tatvina z avtomobila Podjetniku Francu Kocjančiču iz Domžal je te dni neznan tat ukradel z avtomobila, ki ga je bil za nekaj minut pustil pred justično palačo, rjavo usnjeno aktovko, v kateri je imel 1500 din golovine in razne papirje. Tatvine je osumljen mlad fant, ki je tedaj postopal okrog voza, potem pa izginil brez sledu. u— Čas za zimske suknje se je pričel. Ko je padel prvi sneg in so pritisnili mrazovi, so ljudje začeli odlagati jesenske plašče, če so jih imeli, in iz omar so poromale težke zimske suknje za novo sezono v promet Obenem s to spremembo v garderobi pa so se tudi na tatinskem trgu pojavili novi specialisti, kakršne prinaša vsak letni čas e seboj. Gostje, ki posedajo po gostilnah in kavarnah, medtem ko njihovi plašči vise na kljukah, že niso več brezkrbno varni evoje ga blaga- Tako je te dni v neki gostilni v Pristojni ulici neznan tat odnesel nekemu pivcu lepo, črno zimsko euknjo. vredno nad 1000 din, namesto nje pa je ostal na kljuki star, oguljen in povaljan plašč, prav tako črne barve, ki bi pa bil primeren samo še za darilo zimski nabiralni akciji mestnega magistrata. Tatvine je bil osumljen neki delavec. ki se je mudil tisti čas v gostilni, a je izginil brez vsakega eledu. u— Praktično kuhanje na električnem rešoju bo danes ob 16. v prostorih Zveze gospodinj, Gradišče 14/1. Iz Celja e— Ljudsko vseučilišče. V petek ob 20. bo predaval v risalnici meščanske šole Celjanom že dobro znani predavatelj univ. prof. dr- Boris Zamik iz Zagreba o prvem postanku življenja na zemlji. Predavatelj bo pojasnjeval svoja izvajanja z mnogimi lepimi skioptičnimi slikami. Vabimo občinstvo, da 6e udeleži lega zanimivega predavanja v čim večjem številu. e— Soseda je napadel z nožem. V ponedeljek se je 41-Ietni cinkamiški delavec Franc Lesar z Zg. Hudinjd spri s svojim sosedom, delavcem Ivanom Doberškom. Doberšek je napadal Lesarja z nožem ter ga zabodel trikrat v levo dlan in enkrat v ramo. Težko poškodovanega Lesarja so oddali v bolnišnico. e— Nepoboljšljiv prijatelj tuje lastnine. Pred tričlanskim 6enatom ee je zagovarjal včeraj uO-letni, že v enkrat obsojeni delavec Mihael Galof iz Brodnic pri Marijagradcu. Od 5. januarja do 8- julija je izvršil vrsto tatvin in oškodoval: posestnika Janeza Blatnika v Pameoah za 246 din, posestnika Franca Vrečka v Porebru za 470 din, Tomaža Nu-ka v Podpeči pri Jurkloštru za 1.393 din, Alojza Ovra v Podpeči za 46 din, Valentina Šanteja v Lipnem dolu za 200 din, posestnika Jakoba Rajha v Brodnicali za 205 din, Konrada Vajsa v Vunuatu za 1.900 din, Alojza Krajnca za 800 din, Mihaela Cepca za 360 din in Avgusta Kotnika za 311 din. Slednji so vsi iz Vurm&La. Galof je bil obsojen na 4 leta robije in na izgubo častnih pravic za dobo 5 let. e— Vloin pri Laškem. V noči od 27. na 28. septembra je vlomil 37-letni, že večkrat predkaznovani, v Jurklošter pristojni Martin Golob, delavec brez etalnega bivališča, v kasto posestnika Franca Skorje v Mal°m Gorelni nri Laškem ter odnesel Francu in Antonu Skorji in Antonu KunŠku obleke in obuvalo v vrednosti 1.270 din. Zaradi tega okrožno «od;šč* v Celin včerai obsodilo Goloba na 2 leti robije in na Izgubo častnih pravic za dobo 3 let- e— Vremen«k« poročilo h Mozinsk* koč« z dne 10. t. m.: Na Golteh 80 cm pršiča, ♦emperalura —3, smuka idealna. Samo še par dni! Epohalno filmsko delo lz zgodovine človeštva VEST ČLOVEŠTVA — Emile ZOLA Paul Muni TE l. 27-30 SLOGA Danes poslednjič! Prekrasni veiefilm v naravnih barvali »B A M O N A« prekrasna ljubavna epopeja. FIlm v naravnih barvah! Nemški dialog! Nemški dialog:! TEL.-22 21 UNION Premiera priznanega filma francoske umetnosti LA BANDERA (Zastava) FIlm obravnava življenje vojaka tujske legije v Maroku, ki najde svojo ljubezen v domačinki, katero predstavlja priznana umetnica Annabella. Predstave danes ob 16., 19.15 in 21.15 url Iz Maribora a— Triumf Rnde Firkušnega. Pone-iteljskl koncert znamenitega oeškefra pianista je razgibal ves Maribor, tako da je glasi »eno občinstvo do zadnjega kotrčka napolnilo veliko unionsko dvorano. Bil je res prvovrsten umetniški in glasbeni užitek, ki ga je pripravil Mariboru »čudežni otrok« Rude Firkušnv. Pri izvajanju slikovitega koncertnega sporeda je rastel program oM točke do točke ter je slavni umetnik navduševal občinstvo z mojstrsko, profinjeno tehniko in zanosom podajanja. Boc^ati spored je zaključil z Dvofakovim koncertom v treh stavkih v gmolu op. 43 in ga je »p^mljal pomnoženi matični orkepter pod vodstvom matičnega dirigenta ravnatelja M. Kozine, ki je uspešno rešil težavno nalogo. V prevelikem navdušenju ni hotelo občinstvo dvorane niti zapustiti in je moral miladi umetnik neštetokrat zop>et na oder ter dodajati še številne skladbe, ki eo spod)-rajale" občinstvo do vrhičenja. Takšnega navdušenja ni bilo zlepa v Mariboru. a_ Vpokojitev v policijski službi Dane« nasiopi zasluženi pokoj višji nadzonrk policijskih agentov g. Anton Pavletič. Bdi je v težavni službi korekten uradnik. Na njegovo mesto je imenovan podnadzornik policijskih agentov g. Mihael Šrok. a— Kršitve predpisov o odpiranju in zapiranju obrtnih trgovinskih in gostilniških obratovalnic. Mestno poglavarstvo ra7,glaša: Ker se kršitve nareribe o odpiranju in zapiranju trgovinskih in obrtnih obratovalnic po raznih obrtnikih in trgovcih vedno bolj cninože ter se predpisi o odpiranju in zapiranju v veliki meri izigravajo, opozarja mestno poigl a varstvo, da bo v bo» oče kršitelje najstrožje kaznovalo ter se p«) potrebi poslužilo tudi najvišjih kazni t. j. do 3000 din oziroma 30 dni zapora. Obenem se glede na številne nove prijave opozarjajo imetniki gostilniških obratov, da se točno drže predpisane policijske ure. a— Davčna uprava za mesto Maribor razglaša, da je 15. novembra potekel skrajni rok za plačilo IV. četrtletnega obroka zgTa-darine, pri?obnine, davka na poslovni promet in luksns fpav.šaliran) rentnine, davka na neoženjene osebe. družiVnega davka, vojnice in posebnega davčnega dot'a tka na skupni bruto prrmet in dne 1. novembra 1937 dragi polletni ol'rok zemljarine- a— Norice iz Dravske doline. V Vuhreda in Vuzenici eo živahne priprave za občinske volitve, ki bodo v zvezi s prekomasa-cijo občin sredi prihodnjega meseca. Posebno v Vuhredu se o^ta vroč volilni boj. — Vuhre.ško cesto so posuli z gramozom in jo popravljajo, da bo porabna za avtomo-bi^ko vožnjo. AMERIKANSKA GUMA "PERMA TEX. a Kste mlečne gntm«, rada tega tako f:n» Vremenska poročila Dozdevno vreme v novembru po stoletnem koledarju Dan Je dolg od 9 ur 57 minut do 8 ur 41 minut in se do konca meseca skrči za 1 uro 16 minut. S. 17. Gregor čud. č. 18. Hilda Sčip ob 9.30 P. 19. Jelisava Elizabeta S. 20. Feliks sp. N. 21. Darovanje Marije Dev. P. 22. Cecilija T. 23. Milivoj Klemen S. 24. Janez Kr. C. 25. Katarina Z. krajec ob 1.4 P. 26. Konrad S. 27. Virgilij N. 28. Gregor m. P. 29. Saturrin skoro vsak dan nekaj dežja večinoma oblačno, neka dežja mrzlo, slana deževno lep jesenski dan podnevi lepo, ponoči de? podnevi lepo, ponoči def podnevi lepo, ponoči dej lepo, sončno lepo, sončno vetrovno T. 30. Hrabroslav Andrej a p. Poročilo Meteorološkega zavoda na oni verzi 16. novembra LjuH.jana 7. 766.7, —2 8, 93, 0, megla, —, —; Zagreb 7. 766.1, —1.0. 90, 0, megla, —, —; Beograd 7. 7C6.6, 0.0. 95, 0, 10, —, —; Sarajevo 7. 766.5. 1.0, 95. O. tO —, —; Skopi ie 7 764.6. 4 .0, 90. NW1, 10. —, Kumbor 7. 761 3. 9.0. 80, NW2. 3, —. Split 7. 763.7. 5.0. 60. NE3. 0. —, —; Rflb 7. 76T,.4. 5.0, 95, NNE3. 0, —, —. Temperature: LiuMjana 4 9. —3 3: Zagreb 60. —2.0. B po g rad —. 0 0: Sarajevo —, 0.0: Skoplie 9.0. 2.0: Kumbor 15.0, S.0: Split 11.0, 4.0; Rab 10-0, 4.0. Srr- škoda zaradi »nega. Iz okolice prihajajo poročila o precejšnji škodi, ki jo je napravil zadnji sneg na sadnem drevju, pa tudi po gozdovih. Mokri sneg je polomil vrhove najlepših sadnih dreves, dočim eo po številnih gozdovih popokale veje dreves. a— Mrcvarjenje našega jezika. Znata je navada, zlasti v bližnji mariborski okolici, da se vabila na veselice, pa tuli rame ponudbe nalepljajo na bližnje plote in droge z električno napeljavo. Ti napisi so ne- maJokrat zelo zanimivi. »Odlikuje« jih strahotno zmrcvarjen jezik. Tako visi med drugim na nekem drogu ob Radvanjski cesti sledeči napis: »šparhert soba je sa otat.« Pa tudj neštete druge slične spakedranščine žalijo oko in narodni čut. a— Prva letofaja žrtev bete opojnost). Pod Pohorjem se je smučal 6 kini Vili Strugar iz Ruš. Zdrael je po snegu proti gozdu, ee pnekopacnil in si ob drevesu zlomil desno nogo pod kolenom. Mariborski reševalci eo ga odpremili v bolnišnico. Gospodarstvo Zlate rezerve Narodne banke Učiteljstvo hoče stalnosti in napredka Posvetovanje učiteljskih predstavnikov iz vse Slovenije Celje, 15. novembra. V nedeljo so se sibrali v Celju predstavniki slovenskega učiteljstva iz vseh 34 srezov. 2e v soboto sta pripravila potrebne predloge upravni in nadzorni odbor sekcije na svoji skuipni seji. Zbor je bil v risrllnici I. deške ljudske šole. Točno ob uri je pozdravil predsednik g. Metod Kumelj zborovalce in policijskega komisarja g. Korana. V poročilu se je dotaknil učite!jstva vb?movini in v dižavi. Prisrčni je bila počastitev treh vpokojenih učiteljskih delavcev g. Lebarja iz Hrastnika, g. Msvriča iz Gornje Rad^prTOg in g. S"hel-la iz Konjic, ki so stali dolgo dobo na čelu svojih s reških društev. Prejeli so okusne zahvalne diplome. Tajnik g. Drago Supančič Je v enour-nem referatu opisal do?odke v organizaciji in zadeve, ki se tičejo naše šole in prosvete. Deležen je bil topleaa priznanja. Za cfetiviracijo čla.nstva bodo odslej livedeni sestanki društvenih funkcionarjev za posamezna okrožja. Urednik »Našega roda.« g. Jože Ribičič je očrtal delo -pri Mladinski matici Odslej bodo izhajale knjige mesec dni pred koncem šolskega leta. Blagajnik sekcije g. Grum je prikaz?.] denarno stanje, V naši banovini ie zdaj 3200 organiziranih članov. G. Kocijančič, novi urednik >Učiteljskega tovariša«, ie omenjal smernice pri urejevanju Meta in težave, ki nastajajo pri urejanju člankov in njih T>u-blictranju. Uvedel se bo še nov list »Pro-sveta«, ki bo namenjen v glavnem uči-teliskemu pokretu. Na dnevni red je prišel tudi razgovor o reorganizaciji našega šolstva. Cuje oe, I da bodo prevzele ljudsko šolstvo posamezne benalte uprave. Podrobnosti niso znane, posamezni predsedniki pa so stavili poglede, po katerih naj bi se izvedla reorganizacija. V naši banovini Je vpeljana osemletna šolska obveznost, v nekaterih drugih banovinah pa le 4-letna. Vsekakor bo treba naše šolstvo prilagoditi razmeram v ostalih državah. Učiteljstvu pa bo treba zagotoviti stalnost na službenem mestu, avtomatično ccvoredovanje, šolstvo bo treba, ločiti od političnih uprav. Tajnik gospodarskega odseka g. Oto Oman je poročal o številnih gospodarskih ustanovah slovenskega učitelj-stva, delegat Učiteljske tiskarne g. Jsmko Pogačnik pa o poslih v tiskarni in naraščanju zadružnikov iz vrst učiteljstva. V razpravi so bile še druge zadeve. Posebne pohvale je bila deležna predložena lista, ki prikipizuje plačilne skupine in napredovanja. Prav ta H.=ta bo nudila priliko, da se bo vršila odslej napredovanja zgolj po službenih vidikih. Mnogi naši razredi so brez učiteljev, v banovini pa čaka še obilo de1 a voljnih m k dih abiturientov in aM-turientk. Pri sreskih društvih se bodo uvedli posvetovalni odseki. Vsak član bo lahko stavil pismena vprašanja, na zborovanjih pa bodo dobili odgovore od sta-rejšiu izkušenih šolnikov. Vsa poročila so izzvala obilno stvarno debato. Zbor je bil zaključen šele pozno popoldne in je v celoti pokazal, da imajo predstavniki slovenskega učiteljstva resno voljo do dela za napredek našega šolstva in siplošne narodne prosvete. Gradbeni načrti naših planincev Prvi bo prenovljen hotel Zlatorog v Bohinju Ljubljana, 16. novembra. Snoči je bil v dvorani Trgovskega doma pod vodstvom predsednika dr. Pretnarja izredni občni zbor osrednjega Slovenskega planinskega društva, na katerem se je sklepajo o vprašanju hotela Zlatoroga ob Bohinjskem jezeru. V zadnjih letih je osrednje SPD izvedlo pomemben gradbeni program, kakor ga je smotrno izdelal gradbeni odsek za več let naprej. Najprej je popravilo, preuredilo in deloma povečalo planinske koče na Veliki planini, Kamniškem in Kokrškem sedlu, Vršiču, pri Sedmerih jezerih, češko in Orožnovo kočo in še vrsto drugih. Med novimi gradnjami je predvsem novi dom na Komni, ki nudi najlepši dokaz, da je gospodarstvo SPD na pravi poti. Izprva so se sicer oglašali pesimisti, češ da so investicije prevelike in da dom ne bo dobro obiskan, že prvi dve leti pa sta pokazali, da je nova postojanka živa potreba našega planinskega smučarstva in da bo tudi čez poletje v polni meri služila svojemu namenu. SPD je dolga leta imelo v najemu hotel Sv. Janez v Bohinju, v katerega ie investiralo s popravili lepe tisočake. Najemnina pa se je zadnji čas tako povišala, da se je moralo društvo hotelu odpovedati. Zato se toliko bolj živo kaže potreba, povečati in modernizirati Zlatorog, ki je zadnji čas kolikor toliko zapuščen. Glavno poslopje in depandansa že zdavnaj več ne ustrezata zahtevam časa in nujno potrebno je, da se Zlatorog preuredi ali pa proda. Odbor ie vprašanje temeljito proučil, strokovnjaki so napravili načrte in proračun. Zdaj ima Zlatorog 21 sob in 41 postelj, a polovica tega je skoro neuporabna. Po povečanju bo imel 42 sob in 84 postelj, vse moderno urejeno in opremljeno. Nekaj časa se je razpravljalo tudi o tem, ali bi morda ne kazalo starega poslopja podreti in sezidati novo, toda računi so pokazali, da bo znatno ceneje in bolje, če se sedanje poslopje modernizira in dogradi. Najprej ga bodo nekoliko podaljšali in dvignili v drugo nadstropje, tako da bodo sobe uredili tudi v podstreSju, pozneje pride na vrsto še razširjenje de-pandanse, naposled pa bodo obe poslopji združili z vmesnim traktom. Bodoči Zlatorog bo zgrajen v lepem, domačem slogu, kakršen ustreza romantični pokrajini bohinjskega kota. Debata ni prinesla nobenih stvarnih pomislekov proti načrtu in po nekaterih predsednikovih pojasnilih je bil predlog soglasno sprejet. Izvedba za-* misli SPD bo prinesla Bohinju brez dvoma novega razmaha in poživitve. Grd roparski umor na Sušafcu Sušak, 16. novembra. V nedeljo zvečer so našli na Sušaku 71-Jetno gospo Ivko Miloševičevo zadavljeno na stanovanju Pogrešali so jo štiri dni. Policija je že v predsobi našla sledove krvi, v sobi pa staro gospo, ki je imela glavo ovito z obleko, v ustih pa robec. Komisija je ugotovila, da je bila starka zadušena pred dvema dnevoma. Zločina je osumljen sin pokojnice Milan. Iz omare je izginila pločevinasta škatla s 50 tisočaki, dočim je zlatnina ostala nedotaknjena. V omaro ni bilo vlomljeno, marveč je zločinec odklenil s ključem katerega je tudi policija našla na istem mestu, kamor ga je pokojnica navadno polagala. Očitno je razbojnik dobro poznal hišne razmere. Ivka Miloševičeva je bila po puklicu babica in si je lahko prihranila precejšnje premoženje. Milana je prijavil njegov brat Ivan, dočim ie tretji brat Evgen ravnatelj v Celju. V koliko je sum upravičen, bo seveda dognala šele preiskava, vsekakor pa je policija prepričana, da je Milan imel zaveznike. Iz Zagorfa z— Star horee za delavske pravice je legel v grob. V petek popoldne smo ob vel ki udeležbi pokopali staroupokojenera rudarja in hišnega posestnika Josipa Ravnikarja iz Kozin. Mnogo se je boril za delavstvo in je prestal v življenju marsikatero grenko uro. Vzgojil je številno družino, ki zvesto sledi očetovim vzorom. Pred dobrimi tremi leti je čil praznoval zlato poroko in se ga je spomnilo tudi »Jutro«. Zadnji čas pa ga je čedalje bolj nadlegovala naduha, k: je rp.s prava knapovska faole"°n, in ga je naposled spravila v srrob. z— Opekliram je podlegla 6-lMtia Rozika Odlazkova. hči posestnika na Cigbnci nsd Zagorjem. V soboto se je mati le zn tre nutek nomndila pri delu zunaj hiše Roz,ika je prišla do štedilnika, menda je odprla vratca, da b? drla polente na "■eeni. pa se ji je ž« vnela lahka. oblekla. Vsa v omiu je pritekla siretica iz h'še klicat ma'P'. ki je otroka rač prestrašena re«eva'a. kakor je vedela in znala. Banovinski zdravnik dr. Slavko Onim ie narn~il da otroka takoj oddajo v bolnišnico. Toda otrokovo stanje je kmalu poslabšalo. Mati ie hčerki"o vzela snet domov. V pon«'eljek popoldne je bil otrok rpšen trpi'en ia z— Breznosetroct noieniav*. Dva nabiralca delavev \raznih aktivah« (600 milijonov) gotovo ne bo prenizka, kajti angleška statistika o izvozu zlata beleži zadnje mesece teden za tednom nakupe zlata od strani Jugoslavije in je prav zadnji londonski izkaz zabeležil, da smo v času od 29. oktobra do 4. novembra nakupili za nadaljnjih 204.000 funtov (49 milijonov Din) zlata. To naglo povečanje naših zlatih in deviznih rezerv je posledica znatne aktivnosti naše trgovinske bilance. Samo v 9 mesecih letošnjega leta je izvozni presežek dosegel že 770 milijonov Din nasproti 100 milijonov v i6tem razdobju lanskega leta. Reforma gospodarsko statistične in informativne službe V Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu je bila te dni konferenca predstavnikov gospodarskih zbornic, gospodarskih ministrstev in samega zavoda o vprašanju medsebojnega obveščanja in vprašanju organizacije gospodarske statistične službe. Po temeljili razipiravi so bile sprejete štiri resolucije: Prva resolucija se nanaša na sodelovanje gospodarskih zbornic in gospodarskih ministrstev z zavodom glede zbiranja in urejanja podatkov o podjetjih. Zavod naj v svoji kartoteki vodi samo ona podjetja, ki so pomembna za zunanjo trgovino, predvsem industrijska, trgovinska in obrtna podjetja, ki se neposredno bavijo z izvozom in uvozom. Poleg tega bo kartoteka obsegala denarne zavode, ki so pooblaščeni za poslovanje z devizami in valutami, zavarovalnice, borzne senzale, carinske posrednike in špediterje, nadalje informacijske. oglasne, patentne in potniške urade, paroplovna podjetja, borze, zlornice in velesejme. V resoluciji je predvideno, da bodo zbornice dostavljale zavodu na osnovi posebne vpra-šalne pole poročila o vsakem novem podjetju in eventualne nastale spremembe. Kcnčno bo zavod s sodelovanjem zbornic sestavljal sezname nesolidnih podjetij. Dnuga resolucija s« nanaša na statistiko proizvodnje, zunanje trgovine ln cen m poudarja predvsem potrebo enotnega sistema pri zbiranju teh podatkov ipri uradih in ustanovah, ki vodijo gospodarsko statistiko. Gospodarske ustanove eo pripravljene v polni meri podpirati prizadevanje zavoda pri zbiranju osnovnih podatkov in pri kontroliranju onih statističnih podatkov, ki jih bo zbornicam dostavljal zavod. Zavod bo vodil kartoteko proizvodnje na osnovi gradiva, ki ga bo prejemal od državnih in gospodarskih ustanov iD od gospodarskih organizacij. Objavljal bo mesečne m tedenske preglede o gibanju izvoza in uvoza. Kontroliral bo tniii točnost podatkov naše statistike zunanje trgovine, pri čemer bo naše podatke primerjal tudi s podatki inozemskih statistik. Tretja resolucija obsega v glavnem trgo-vinsko-politična, carinska, železni&ko-tarifna in pomorska vprašanja Zbornice bodo vodile stalno evidenco vseh carinskih in trgo-vinsko-političnih sprememb v naši državi in v inozemstvu. Zavol pa bo o vseh večjih spremembah (carinske spremembe, uvozni režimi, devizni in drugi ukrepi), kakor tudi o specialnih trgovinsko-političnih aranimanih na pollagi pogodb in 6iK»azu-mov stalno obveščal vse zbornice. Zi orni-ce in gospodarske organizacije bodo »proti zbirale in urejevale zahteve in želje go-spolaistvenikov svojega področja v pogledu trgovinskih pogajanj s posameznimi državami, kolikor so na dnevnem redu. Gradivo. zbrano na osnovi konzultiranja gospodarstvenikov, bo vsebovalo informacije o ovirah pri izvozu in predloge za odstranitev teh ovir. Zbornice bodo vse to gradivo dostavljale zavodu v določenih časovnih razdobjih. Zbrani material bo zavod predelal in po potrebi, najmanj po dvakrat na leto dostavljal trgovinskemu ministrstvu. Resolucija nadalje predlaga, da bi_ zavod skupaj z zbornicami organiziral od časa do časa konference z gospodarstveniki » vprašanju pospeševanja blagovne izmenjave z raznimi državami. Zavod 6i bo prizadeval, da se hitro rešijo vsa vprašanja železniških tarif, pomorskega in rečnega prometa. Zaradi mann 45 — 51, Trboveljska 240 bi., šečerana Osijek 160 — 186. šečerana Veliki Bečkerek 620 den., Dubrovačka 420 bi., Oceania 300 — 340, Jadranska 420 bi, Danica 50 den. Beograd. Vojna škoda 419 — 420 (419), za jan. 418 — 419, 4% agrarne (54-50), 4 begiuške 78.75 den. (79), 6«/. dalm. agrarne 76.50 den. (76.75), 7% invest. 98 bi., 7«/« hip. banka 100.50 den., 7"/o Blair 85.25 —85.75, 8®/o Blair 94 — 94.50, PAB 212.50 — 214 (212.50), Nairodna banka 7530 — 7600 (7550). Blagovna tržišča ŽITO 4- Novosadska blagovna borza (16. t. m.). Tendenca nespremenjena. Promet slab, cene nespremenjene. + Chicago, 16. novembra« Začetni tečaji: pšenica: za dee. 89. za maj 89.875, za julij 84; koruza: m dec. 53.®, za julij 57.75. + Winnipeg, 16. novembra- Začetni tečaji: pšeniea: za dec. 113, za maj 110.50, za julij 105. BOMBAŽ + Liverpeol, 15. novembra. Tendenca jmirna. Zaključni tečaji: za dec. 4.47 (prejšnji oospcuarsKe veni dan 454)? a 461 (469)< M julii 4-64 = Anketa o karteHh v gradbeni stroki. + Newyork. 15. novambra. Tendenca etal-Udruženje jugoslovenskih inženjerjev in ar- | na. Zaključni tečaji: za dec 7.78 (7.85), tM. hitektov vodi že dalje časa akcijo proti kar- maj 7.92 (8.00)- Danes ob 1 url zjutraj je dotrpela in odšla po plačilo k Stvarniku naša srCno ljubljena žena, mati, sestra, svakinja in sestrična MARIJA ŠKRJANEC roj. Snoj Nepozabno pokojnico bomo spremili dne 18. novembra ob 9. uri dopoldne na pokopališče k Sv. Martinu in jo položili poleg njene matere. Tx>bčekl Ljubljana, Celje, dne 16. novembra 1937. Globoko žalujoče rodbine: ŠKRJANEC, SNOJ, KUNEC, DR. RAJH Rostandova »Carica Katarina« Kmalu bomo nosili obleke Iz stekla V pariškem gledališču »Odeon« so te dna igrali »Carico Katarino«, najnovejše delo Mauricea Rostanda, sinu Ecimouda Rostanda, ki je napisal »Cyrana de Ber-geraca«. Francoski dramatik prikazuje v tej diraani rusko carico Katarino, in sicer proti koncu njene velike dobe. Vladarica ima viharje in strasti življenja že za seboj ter se v svojih zrelih letih zaljubi v mladega Platona Zubova, ki maščuje vse krivice, ki jih je carica prizadela moškim pred njiLm. Protiigralec Zubova je drugi ca/ričin ljubimec grof Zabadovski. Ro-stand je obdelal v drami psihološki spor, ki ga doživi carica med tema dvema moškima. Drama, je imela pri premieri velik uspeh, naslovno vlogo je igrala Yvo-na de Bray. Na francoskem letališču Le Bourget pri Parizu so te dni otvorili novo upravno poslopje, ki bo v primeru potrebe na razpolago 4000 potnikom. Ta »aerogare« je največja naprava svoje vrste na kontinentu Kako hitro lahko letimo? Brzinska meja za današnja letala je pri 950 km Nemškemu pilotu dr. Wureterju je uspelo idoseči z navadnim letalom brzino 610 km na uro, kar pomeni za letala nov svetovni rekord. Predsednik londonske Kraljeve zrakoplovih družte H. E. Wimperis je baš te dni govoril o mejah, ki jih postavljajo naravni zakoni brzini poleta. Svetovni rekord Italijana Agellija znaša z vodnim letalom 709 km in pri padnih poletih so dosegli že 800 km-Takšne brzine nas vedejo do vprašanja, dali obstoji, kakšna najvišja brzina in kolikšna je ta. Wimperis je izvajal, da jo določa predvsem tako zvana naravna konstanta: to je brzina zvoka, ki znaša v morski višini okrog 1200 km in v stratosferi okrog 1040 kim. Hitrejše gibanje bi lahko postalo katastrofalno zaradi zračnega odpora. Razen tega bi šle ogromne energije v izgubo zavoljo trenja in preosnove v toploto. Za vsako tono teže bi bilo treba v bližini zvočne brzine okrog 2000 k. s. Za večje brzine bi bilo treba vse drugačnih energijskih virov, nego so dandanaš-mjim letalom na razpolago. Wimperis meni, da leži brzinska meja za današnja letala okrog 950 km. Rokoborec Bob In princesa Baba čuden zakon 21 letne hčere saravaškega radže London ima novo senzacijo: 21-letna Baba, princesa saravaška, je objavila svojo zaroko z rokoborcem Bobom Gregoryjem. Ta objava je učinkovala tembolj presenetljivo, kar se je pred časom tudi njena sestra, princesa Pearl, poročila z jazzovskim dirigentom Harryjem Royem. Princesa Baba se je z rokoborcem seznanila v »Lanes Clubu«, ljudski areni za rokoborce- Bob je bil znan kot borec v prostem slogu in ljubljenec občinstva, ki sestoji prav tako iz moških in žensk iz najvišje družbe, kakor iz temnih tipov, ki se iz dobrih razlogov v velikem loku izogibajo vsakega policista. Boba Gregori ja ni v ' rokoborbi še nihče premagal, razen tega je bil dober plesalec in družabnik, pa si je princesino srce pridobil v naskoku. Sprva ni vedel, kdo je mlada dama, ker se mu je izdajala samo za »mies Brookeovo«. To ime je sier upravičeno, kajti Babin oče. saravaški radža, se je imenoval do smrti svojega očeta, kateremu je sledil na saravaškem prestolu, Chrales Vyner Bro-oke. Šele ko jo je George zaprosil za roko in je ta na to pristala, mu je povedala svoj pravi položaj. Nje oče z njeno izbiro sicer ni bil baš zadovoljen, toda kakor je videti, se je s tem dejstvom že pomiril. Radža iz Saravaka ima sedaj tri zete, ki izvirajo iz popolnoma različnih družabnih slojev: med tem ko je princesa Pearl poročena z jazzovskim dirigentom, se je njegova najstarejša hči, princesa Gold, poročila z lordom Inchacapeom, tretja hči pa se poroči z rokoborcem. Zlatniki v žimnici Pred časom je umrl v Bernu bivši bančni uradnik, ki je pred svojo smrtjo skrivnostno govoril o nekem zlatem zakladu, zaradi katerega se bodo ljudje še čudili. Dediči so ta zaklad zaman iskali in na zadnje so pokojnikovo imetje prodali za nekoliko frankov nekemu 6tarinarju. Od tega starinarja je neki kmet kupil posteljo in pokojnikovo žimnioo. Dal jo je nekemu sedlarju v popravilo. Ko jo je mož odprl, je našel v njej vrečo z zlatniki v vrednosti 400.000 frankov. 0 vprašanju, komu ta denar sedaj prav za prav pripada, bo odločalo v kratkem sodišče. Saravak, ki mu Babin oče vlada popolnoma samostojno, leži na Borneu in je veljal še pred nekoliko leti za deželo lovcev na človeške glave. Dežela je bogata in rodovitna. Poleg rud, petroleja in premoga pridela mnogo kavčuka in rastlinskih olj, ki jih izvaža po vsem svetu. V zadnjih sto letih vlada tu družina Birookeov- Američanka m rs. Dahlova je menda edina ženska, ki se lahko ponaša, da je »premagala« španskega generala Franca. Njenega moža, ki je služil za letalca pri valencijski vladi, so namreč Francovi vojaki ujeli. Dahlova je pisala generalissimu pismo, v katerem ga je prosila, naj ravna z njenim možem obzirno. Franco je na to pismo letalca izpustil na svobodo Požar pri »Božjem očetu" Med gostijo klic: „Gori!" — Nezavarovana hiša in 60 tisoč dolarjev škode Pol S t na palača vodje aimerišike zamorske sekte »Božjega očeta« (Father Divi-ne) v Kingstonu v okolici New Yofrka je postala žrtev plamenov. Kakšnih sto črncev se je bilo zbralo v hiši na gostijo, ko je nekdo zavpil: »Gori!« Zamorci so v divji naglici poskakali skozi okna in se niso brigali za pogasitev ognja, hoteli so celo gasilcem preprečiti njih delo. Za pristaše Božjega očeta je namreč vsak dogodek že v naprej določen in ga ne smemo ovirati. Zato smatrajo tudi gašenje požarov za greh. Ko so si gasilci končno s pomočjo policije napravili prostor, je bilo že prepozno. Požar je uničil hišo že do temelja. Zamorci so bili tega le veseli in so zapeli pobožno himno. Father Divine, M je prišel šele pozneje na kraj nesreče, pa je bil z njo manj zadovoljen. Hiša namreč ni bila zavarovana. škodo cenijo na 60.000 dolarjev. To je v ostalem že dirugi požar, ki se je primeril na posestvih Božjega očeta v zadnjem letu. Vrtnica T. G. M. Na grobu T. G. Masairyka v Lanih je zasadil znani češki vrtnair Jan Bohm iz Blatne vrtnico, ki ima snežnobele cvetove ,v sredi pa rdeče nadihnjen cvet. Bohm je krstil to vrtnico z imenom pokojnega prezidenta Osvoboditelja. »Božji oče«, ki ima v Ameriki mnogo privržencev Z banketa ob ustoličenju letošnjega londonskega župana »Trnjjulčlce Iz Chlcaga" Okrneli so ji možgani, da ni mogla več misliti Kakor smo poročali pred kratkim, fe v Chicagu umrla Patricija Mac Guire, »Trnjul-čica iz Chicaga«, ki je bila več nego pet let prespala. Med tem so anatomi pregledali njene možgane, da bi odkrili skrivnostne povzročitelje njene spalne bolezni. Kaj so odkrili, o tem govori sedaj posebno poročilo. Pred vsem so našli potrdilo za domnevo, da smrti ni povzročilo vnetje v možganih, ki bi bilo posledica spalne bolezni, temveč pljučnica. A tudi zavoljo vnetja v možganih bi bila Mac Guireova prej ali slej umrla, kajti tej redki bolezni tudi v lažjih primerih skoraj ni leka. V podrobnem je resektija ugotovila, da je bil čelni predel njenih možganov, tem kjer ima mišljenje svoj sedež, popolnoma okrneL Srednji del je bilo okvarilo staro vnetje, ki se je pojavilo pred petimi leti aH še prej im ki je bilo po vsej priliki tudi vzrok, da je nesrečni ca zaspala. Oba ta pojava sta skoraj popolnoma uničila možnost, da bi se glava, oči, čeljusti, jezik, ramena, boki, noge in kolena gibala. Zdravnike je posebno zanimal okrneH sprednji možganski predel, ker ni bilo na Čuden način dobiti nobene prisilne zvaae tega pojava s pravim možganskim vnetjem, ki je povzročil spanje. Z drugimi besedami pomeni to, da je do uničenja možganov prišlo po posebnih komplikacijah. Pravda s 14 ženitnimi ponudbami Zaradi vzklika: „S to žensko se ne bi poročil za milijon!" 85 tisoč Kč globe.. • Znani praški filmski režiser Slawinsky in 22-letna, zelo lepa Pražanka Amelija K. sta ta čas v središču zanimanja praške javnosti. Siawinsky je izdelal film »"Hinavska mačica« in je v ta film vključil prizor, med katerim junak ob fotografiji netke dame vzklikne: »S to žensko bi se ne poročil za milijon!« Režiser je za to uporabil fotografijo njemu popolnoma neznane lepotice, ki jo je bil videl v izložbi nekega fotografa in jo kupil Film je imel uspeh- Nekega dne pa je prejel Slawinsky povabilo, naj 9e pride Kino, zaščiten proti napadom iz zraka Na Leicester SQuareu v Londonu so pred kratkim odprli nov, mogočen kinematograf-Da bi ustregel vsem zahtevam naših dni, se je podjetnik pri izdelavi gradbenega načrta zvezal najprvo z vojnim ministrstvom. To naj bi mu dalo potrebne nasvete, kako naj se zgradba zavaruje za primer zračnih napadov. Po primerni anketi je ministrstvo odgovorilo, da mora biti strešna konstrukcija iz posebno močnega cementa v debelini osem metrov, nad njim pa mora biti še plast zemlje, debela 4 m. Podjetnik je to upošteval. Kinematograf je na ta način dosegel eicer lepo višino, obiskovalci pa sedaj vedo, da so z vso zanesljivostjo zavarovani proti letalskim bombam in torpedom iz zraka. rodbini V Pontiacu v ameriški državi Michiganu so ločili zakon med go. Dorothy Kemp Ro-oseveltovvo in G. G. Hallom Rooseveltom, bratom žene predsednika Zedinjenih držav, ki se je s svojim dekliškim imenom imenovala tudi Roosevelt- Ta zakon je bil sklenjen L 1925. ni kot vzrok za ločitev je žena navedla, da jo je mož duševno hudo mučil. G. Hali Roosevelt je bil prej bankir v Detroitu in finančni referent tega mesta. Sedaj ŽM v Clevelandu, k razpravi pa ni prišel. To je že njegova druga ločitev. 2e leta • 1912. se je kot študent Harvardskega vseuči-i lišča poročil z Margareto Richardsonovo, j hčerjo nekega zdravnika. Ta zakon so ločili j L 1925., tri tedne pred njegovo porotao, isto j tako po njegovi krivdi- i Guvernerjeva mati — morilka? Mater guvernerja ameriške države Geor-1 gije Kellyja so aretirali pod sumom umora. ! Ga Kellyjeva se je že leta grdo gledala z i občinskim svetnikom v svojem rodnem m<*-| etu Nashvilleu, Pageom. Pred nekoliko dnevi sta se oba hudo soorekla. Page je sledil I svoji nasprotnici in je hotel vdreti v njeno stanovanje. Kellyjeva mu je za pretila, da ga bo z nasiljem odstranila. Ker se za So ni zmenil, je potegnila samokres in streljala nanj- Zgrudil se je mrtev. Kell.vjevo so morali s siilo razorožiti. Na policiji je odrekla vsako izjavo. Stvar je v vsej Ameriki zbudila ogromno pozornost. - j Bivši milijonar je postal berač kot obtoženec zagovarjat v tožbi, ki )o jflj vložila gdč. Ameiija K., original tiste fobtffc grafije, proti njemu. Tožila ga je, ker je bil brez dovoljenja upo rabil njeno fotografijo v filmu in ker se je čutila zavoljo besad, ki jih izreče junak, užaljeno. Razprava se je končala res tako, da so Slavinskega obtsodili na odškodnino 85.000 Kč. V zvezi s to razpravo, ki jo je praška javnost zasledovala z največjim zanimanjem, pa je lepa Anielija prejela tudi nič manj nego 14 žeinitnih ponudb s strani mož v do-rih položajih in med njimi so tudi inostran-ci. Zadnji posnetek živega Mac Donalda Ramsav Mac Donald pri svojem odhodu | londonske postaje s svojo hčerjo Stello. Ne« kaj dni pozneje ga je med vožnjo V Ameriko zadela kap ANEKDOTA Perzijski šah je obiskal nemškega cesarja Viljema I. in je ostal nekaj časa v Berlinu. Ob neki priliki so mu predstavili člane pruskega ministrskega sveta. Ko je prišla vrsta na justičnega ministra, šah ni razumel. »Minister za justico?« je vprašal. Potem se je nenadno nasmehnil, šel je s kazalcem okrog svojega vratu in menil: »Že razumem.« VSAK DAN ENA »0, kakšna sreča, da sem vas srečala' Strašne bolečine trpim v bokih, kaj mislite, kaj je temu vzrok?« »Tega ne morem na slepo povedati. Sle cite se hitro, pa bomo videli!« (»Tidens Tegn«) Skrivnost Instalacija vsakoletnega' londonskega župana je nad vse slavnosten čin. Po veličastnem sprevodu po londonskih ulicah povabi novi lord-major na pojedino predstavnike vlade in cerkve na Angleškem. Na sliki vidimo udeležence letošnjega banketa. Z leve proti desni: min. predsednik Neville Chamberlain, sir George Broadbridge, župan zadnjega leta, sir Harry Twyford, novi žugaš, lady Twyfordova In dr. JLang, škol-prjmas Anglije Na iMoravskem je umrl v ubožnici Wvši tovarnar F. Sekanina. Pred leti je imel mož veliko tovarno in pred vojno je izvažal velike množine svojih izdelkov v tujino. Bil je težak milijonar, toda svetovna gospodarska kriza ga je spravila na beraško palico. Postani in ostani član Vodnikove družbeJ Tupolov v ječi? Ruski letalski konstruktor Tupolov, ki je napravil ruska letala za polet čez Severni tečaj, je bil po informacijah agencije »United Press« aretiran. V katero ječo so ga zaprli, nihče ne ve. Premagala je generalissima V neki steklarni v Newarku (Ohio, U.S.A.) izdelujejo iz tenkih in zelo mehkih nitk blago, ki sliči na las volnenemu tkivu. Na sliki vidimo kolekcijo takšnega »steklenega« tvoriva K oltarni pregled Prasko glasbeno pismo Praga v novembru Evropska glasbena kultura se je nekako osredotočila v Pragi: tu se vršijo mednarodni muzikalno-pedagoški kongresi (prihodnji bo leta 1939. Zopet v Pragi), prirejajo se koncerti vseh glasbenih stilnih smeri, gledališča kvalitetno in vsestranski izbirajo svoje programe. Univerzitetna in mestna biblioteka imata polne oddelke mu-zikalne literature, konservatorij bogato knjižnico in svetovno znane mojstre, muzi-koioška stolica priznane predavatelje. Zares moramo nazvati Prago in z njo v širšem smislu malone vso republiko »konservatorij Evrope«. Vsakomur, ki se hoče poglobiti in razširiti svoje duševno, zlasti muzikalno obzorje, je Praga vrelec živih sil, ki razgiblje in odpira duševnost ter jo prepaja s plodnimi sokovi. Iz nje diha resnično prostrano življenje, ki plodno bogati kulturnih vrednot žejno dušo. Koncerti preplavljajo večer za večerom. Ni mogoče, da bi človek slišal vse, temveč se mora omejiti le na nekatere in skrbno izbirati. V začetku oktobra je več dni nastopal pevski in plesni zbor rdeče armade pod vodstvom A. V. Aleksandrova. Tudi za Prago so bili ti koncerti senzacija, zavoljo česar sta bili Smetanova dvorana in Lu-cerna vedno polni. Program je bil zanimiv: ruske narodne pesmi, med katerimi so tvorili izjemo le Gounodov »Pohod« iz Fausta ter s>Tiše, tiše« iz Verdijevega »Ri-goletta«. Značilen pa je bil ta koncert zlasti iz dveh vidikov; iz narodnostnega zato, ker menda tudi v sodobni Rusiji prihaja narodnostni problem vedno močneje do izraza, z njim pa narodna pesem, kar kaže potrebo po nacionalni zakoreninjenosti poedinca, zajednice in države; iz psiholosKo - pedagoškega zato, ker tudi vojska čuti nujnost, da zagrabi najbolj občutljive emocionalne strani duševne bitnosti preprostega človeka, ga v tem vzgaja in sočasno učinke pozitivno izrablja za smoter nekega vladajočega sistema. — Koncerta pač ni bilo mogoče meriti z umetniškim merilom in tega namena tudi najbrž sam ni zasledoval; kot diletantski zbor pa je bil prav dober. Ima mnogo smi*ta za efekte tako v izbiri pro grama, kal-fir v načinu izvajanja ter jih še povečuj* z znanimi ruskimi basi. Ta stran je moida najmočneje vplivala na moč uspeha. Izredno agilna »Pfitomnost«, ki ji je glavni namen sistematično uvajanje širših krogov v udobno glasbo je v preteklem mesecu priredila več koncertov, med njimi japonskega in francoskega; na slednjem so bi1? zastopani skladatelji Debus-sy, Rouss(* Ravel, Honogger, Taileferre, Milhaud Ftrrond, Rivier, Delvincourt in Martelli; solelovava sta tudi v Ljubljani znana violinist R. Soetens in pianistka S. Koche. Ta program prikazuje, da se »Pfitomnost« ne omejuje le na današnjo dobo, temveč posega tudi v preteklost in skuša na organski bazi razvajati razumevanje za sodobne muzikalne ustvaritve. Kar najbolj dostojno in izredno obsežno eo Cehi proslavili Mozarta: v stanovskem gledališču je bila 29. oktobra slavnostna premiera »Dona Giovannija« kot spomin na njegov krst natanko pred 150 leti: 29. oktobra 1787 v praškem Nostikovem gledališču. Ta Mozartova opera je Čehom naj- bolj pri srcu, saj jo je ustvaril v Pragi. Nemški teater (Neues deutsches Theater) je izvajal »čarobno piščal« ln »Ugrabitev iz Seraja«, K. B. Jiršk je dirigiral simfonični koncert radio jurnala (ouverturo k operi »Titus«, D-dur simfonijo — tkzv. praško in Requiem), »česky spolek pro komorni hudbu« je izzvajal godalni kvartet v c-du-ru, Arie in godalni kvintet v g-molu, Wan-da Landovska skladbe za čembalo, Mozartova Obec v ČSR še vrsto drugih Mozartovih del. Ves program je bil torej stilno enoten, pa pester in vsestranski; zaključil ga je Mozartov koncert dunajske Filharmonije, ki ga je dirigiral znani Bruno Wal-ter. Umetniški del je dopolnila še Mozartova razstava, ki je jasno in v celoti prikazala genijevo stvariteljsko produktivnost, originalne in tiskane partiture, njegova pisma, scenične osnutke njegovih oper in pregled vseh vprizoritev njegovih oper v Pragi, Mozarta v domači in tuji beletristični ter znanstveni literaturi itd. Skratka: Zajela je vso Mozartovo osebnost in z njo povsem duševni milje. Čehi Mozarta silno cenijo: njegove opere so stalno na gledaliških repertoarjih (že leta 1887 — torej ob 100 letnici »Dona Giovannija« so to opero igrali v Pragi že tristoenajstič!), za letošnjo proslavo pa je nastala o njem krasna zbirka važne literature, poleg češkega večinoma v vseh svetovnih jezikih: Blažek je napisal »Mozart 1787—1937 Praha«, L. Mandano »W. A. Mozart a don Giovanni« (s predgovorom V. Talicha in prispevkom Rich Straussa), Nettl »Mozart a čechy«, zopet Blažek »W. A. Mozart, jeho pobyt v Praze, češti skladateli jeho doby«. Poleg tega obstoja še mnogo starejše češke znanstvene literature, ki je motrila Mozarta z najrazličnejših vidikov. Tako priznanje in spoštovanje genialnih stvariteljev (ki ne velja le za Mozarta!) dokazuje širino in globino svetovnega kulturnega naziranja, hkratu pa objektivnost in dojemljivost za vse, karkoli je kulturno vrednega. Poleg tega pa se vrstijo mnogi solistični (n. pr. švihlihova, Firkušny i. dr.), komorni in simfonični koncerti, gledališča uprizarjajo več novitet; med njimi je prvi v tujini Nemški teater krotilk. Straussovo »Anabelo«, ki kaže malone celoten povratek k harmoničnemu pojmovanju in vprav •vvagnerjanske »nebeške« dolžine. Tudi Straussa očividno močneje oklepa nova nemška duševna orientacija; navedena opera ni v kvalitativnem oziru kaj izredno pomembna in za nekaterimi dosedanjimi Straussovimi operami (n. pr. Salome itd.) nedvomno zaostaja. — Te dni začenja z vsebinsko bogatimi koncerti tudi Filharmonija, ki se je polna uspehov vrnila z angleške turneje. PraSko muzikalno življenje je torej že ob vstopu v novo sezono izredno dinamično ter zajema vse strani stvariteljskega oblikovanja. Zavoljo intenzivnega oblikovanja pospešuje zanimanje tudi najširših ljudskih plasti ter sistematski uvaja k umevanju muzikalne problematike. Glasba je ena izmed vodilnih niti kulturnega pretakanja vltavskih Aten; svojo kvalitativ-nost utemeljuje v plodnem učinkovanju, kot takšna pa postaja vzor vsem podobnim stremljenjem. Dragotin Cvetko Za rehabilitacijo Kopitarja s-Prager Presse« z dne 13. t. m. poroča o zanimivi debati, ki se je vršila minule dni v Slovanskem institutu kot nadaljevanje debatnih večerov o slovanski vzajemnosti v teoriji in praksi. Prof. dr. Kare) Paul je govoril o tčmi Kopitar ln SafafiK. Predmet ga je zainteresiral v zvezi z izdajo šafafikove koa-espondence z Jugosloveni, ki jo pripravlja za tisk. čeprav je šafarik velik del svoje korespondence uničil, je vendar ostalo obilo gradiva, ki osvetljuje periodo »Sturm und D ran ga« slovanske vzajemnosti in stavi v novo diskusijo tudi odnose med Safafi-kom in Kopitarjem. Znano je, da ti odnosi obsegajo tri stopnje: najprej so bili prijateljski Dato napeti in slednjič so privedli do popolnega preloma. Poznejši raziskovalci so krivdo za ta prelom naprtili Kopitarju, k čemur je prav posebno pripomogel šafafikov sin, ki je v svojih spominih slikal dunajskega knjižničarja Kopitarja kot najslabšega človeka na svetu, a tudi drugi viri ne kažejo Kopitarja v posebno laskavi luči. Prof. Paul je sedaj pn proučevanjih, ki jih je izvršil v zvezi s prej omenjenim delom, prišel do drugačnega vtiska. Ne da bi hotel prevrniti zgodovinsko sodbo o krivcu v konfliktu šafarik-Kopitar, je skušai po svojih najboljših močeh dognati psihološko ozsdje konflikta in rehabilitirati Kopitarja. Zelo plastično je pokazal temeljno razliko v karakterju obeh mož in utemeljeval, čemu je bdlo moralo priti med njima do preloma, ne da bi bil Kopitar zaradi tega »Mefisto«, jezuit aili celo avstrijski agent. Ustrezalo je pač karakterju obeh mož, da je bil Kopitar vedno v ofenzivi, šafafik pa v defenzivi, zaradi tega pa ni treba. Kopitarja obsojati. V ostalem ni nobenih pozitivnih dokazov o resničnosti obdolžitev, ki 30 Sle na rovaš Jerneja Kopitarja; ohranjeno rokopisno in natisnjeno gradivo vsebuje samo domneve in govorice, medtem ko ga njegove znanstven e in družabne vrline kanakterizirajo kot človeka, ki je bdi vdan slovanski ideji in zanjo zelo zaslužen. V debatah je citiral prof. Francev nekatere izjave Kopitarjevih ruskih sodobnikov, ki ne govore v korist Vukovega učitelja, medtem ko je prof. Murko poudarjal njegovo znanstveno delavnost, ki z novimi dokazi pobij aobtožbe Kopitarja kot človeka in kulturnega delavca. „šimkovi" v drami V soboto so nam dali za spremembo zopet lahkotno veseloigro — v Ljubljano presejane »Šimkove« g. Kadelbuirga. Zgodba ni taka, da bi človek jedro luščil iz nje in ga polagal na tehtnico, a je dovolj zdravo preprost posnetek iz vsakdanjega življenja, da se človek prostodušno, nespametno nasmeje ob nji. Dvoje idil se sreča v tej burki: podoba tople, meščanske in podoba naglodane, raabite plefoej-ske idile s periferije, in ko se borba konča, zmaga, kar je dobrega, Menega v obeh. A ti^to, kar je na vsej stvari največ vrednega, je uprizoritev inž. arh. Stupice. Iz pravilnega spoznanja, da je za uprizarjanje burke treba skoraj več resnobe kakor za delo, ki je že samo polno miselne in moralne teže, je režiser postavil na oder igro, ki v nji prihajata do polne veljave resnica in smeh. Osrednji dve kreaciji sta dala Daneš in Polonca Juvanova (Fajdiga in njegova gospa): dve lepi, na zunaj smešni, a v svojem jedru vsaj trenotno tragični figuri, ki si osvojita gledalce na mah. Vzporedno z njuno teče usoda dveh mladih src (Dora-Vida Juvanova, dr. Mr-zlikar-Jan), a družinsko srečo izpopolnjuje stari hišni prijatelj Meglič-Sever, ki je prev tako ustvaril realistično živo postavo. Na drugi strani je druščina Karla Scampina, ki ga je Samcin v svoji trža-ščšni in v svoji rokovnjaško brezsramni pozi odel v poseben sijaj. Ob njem so dali še vrsto pristnih skorajda iz življenja prepisanih obrazov Potokar (mizar Martin), Severjeva (baletka Zofka), Rakarje-va (šimkova) ter Gabrijelčičeva in Le-varjeva. L- M Knjige Mladinske matice Trije pisatelji so vtisnili viden pečat letošnjim knjigam Mladinske matice: Davorin Ravljen je spisal koroško povest »Simej iz Ro ža«. Angelo Cerkvenik pripoveduje v knjižici na 120 straneh zgodbe »Ovčarja Runa«, Josip Ribičič pa je pripravil veselje najmlajšim čitateljem s knjižico »Nana, mala opica«- Davorina Ravljena povest »Širne j i z R o ž a« je nastala na podlagi avtorjevih popotnih spominov na Korošce in stoji v znamenju motta. ki je natisnjeno na naslovni strani pod sliko Gospe Svete: »Naš bil nekdaj je ves ta raj, očetov naših domovina«. Povest je prav za prav srečno povezan ciklus podob iz koroškega ljudskega življenja in je vsa prežeta s plemenito tendenco, da vzkudi v mladih čitateljih zanimanje za koroške Slovence. Mladi junak te povesti Šimej je malce idealiziran tip otroka, ki raste med vplivi domače slovenske hiše in nemškega pritiska na koroške Slovence. Njegova vrnitev domov, na očetovsko grudo označuje jedro koroškega vprašanja: kmet, ki živi trdno na svoji grudi, ostane najdalje zvest tudi svoji govorici in z njo svojemu narodu. Povest je spisana v lepem, čistem jeziku. Maksim Gaspari jo je »miselno opremil s številnimi ilustracijami. Angela Cerkva n i k a povest »Ovčar Runo« obravnava življenje pea-ovčar-ja, ki ga prepeljejo z bosanskih planin v mestno okolje, kjer se mora privaditi docela drugačnim okoliščinam. V zvezi e tem se razvije cela vrsta zgodb, ki bodo nedvomno zanimale mlade čitatelje. Piscu je treba priznati, da kaže dovolj zanimanja za »živalsko psihologijo« in da je vajen opazovati vedenje psa v raznih življenjskih situacijah. Po nekaterih povestih iz pasjega življenja, ki jih je spisal N. Velikonja, po nedavno izišli pasji zgodbi Tilena Epiha je Cerkveni-bov »Ovčar Runo« nov slovenski donesek k temu literarnemu žanru. »Naj s tem v zvezi zabeležimo, da zagrebška založba Binoza pravkar pripravlja antologijo svetovnih pisateljev z motivi iz pasjega življenja)- Cer-kvenikovo povest je ilustriral Ljubo Ravnikar. Josipe R i b i ? i ? a >N»ng tn a 1 a o P i- c a< ja ljubka pripovedna knjižica s pravljičnim in eksotičnim nadihom. Spisana je z vedrino in humorjem ter je od začetka do konca zabavna. Ilustriral jo je prav okusno in živahno Janko Omahon. Večbarvne ilustracije in tisk v prijetni modri barvi dajejo knjižici eleganten značaj, ki mika tudi oči. Mladinska matica ima po navadi srečno roko ▼ izbiri svojih knjig; tudi letos je ne le ohranila, marveč le Se tolj utrdila svoj sloves resnične matice naše mladinske književnosti. —o. Zapiski ALFONZ DAUDET? Zdelo bi se, da smo že zdavnaj preboleli otroško kulturno razdobje, ko so pri nas pisali o Janezu Volbenku Goetheju in Miroslavu Schillorju, toda novi znaki kažejo, da je nismo,- Te dni se je pojavila na knjižnem trgu knjiga z naslovom: Alfonz Daudet, Lydija. Pisec krasnih »Lettrea de mon moulin« se je svojim častilcem tako vtisnil v spomin z izvirnim imenom Alphonse Daudet, da ga kot Alfonza nismo prvi hip niti spoznati. Vsekakor je čudna nedoslednost, če kdo sloveni Alphonse v Alfonza, medtem ko v naslovu piše ime glavne junakinje romana, »Ly-dija« (namesto Lidija). Alfonza Daudefca odklanjamo, prav kakor bi ne marali Karlov Bandelairjev, Jurijev Duhamelov in Janezev Giraudou-xov. Imena in priimke je treba pisati v njihovi izvirni obliki, dokler se ne odločimo za dosledno fonetično pisavo. Tako pisavo pa odklanjajo vsi, ki vedo, koliko preglavic dela n. pr. v srbščini, kjer jo je izsilila cirilica in kjer ustreza splošnemu značaju pismenega jezika. Dve novi mladinski zbirki Gustava Strniše. Naši mladini priljubljeni pisatelj Gustav Strniša, čigar splošno znana mladinska povest »Harmonikar Binčekt Je eden najboljših slovenskih mladinskih spisov, je pravkar Lznenadil naš mladi svet kar z dvema knjižnima darovoma. Knjižica »Sveti Miklavž« opisuje prihod slovenskim otrokom najljubšega svetnika na zemljo, kjer obdaruje dobre in pridne ter siromašne malčke. Gustav Strniša je v tej povesti lepo ponazoril krizo, ki tako zakrk- njeno ln brefflotoztrno gospodari med današnjian materialističnim svetom- Svetai-kova ljubezen m dobrosrčnost premaga to sovražnico, ki povsod ustvarja zlobo in zavist ter ruši temelje srečnega človeškega življenja. Pisatelj spretno spaja resničnost z domišljijo, povest pa je pisana tako jasno in s teko toplo ljubeznijo do malih in bednih, da bo našla umevanje pri vsakem otroku, zlasti še, ker pisatelj podaja naše domače značaje, ki jih srečava-mo dnevno v našem življenju, pa jih sami niti ne opazimo. Zbirka »BeR slon« obsega pet pravljic. Uvodna povest »Beli slon« povede našo domišljijo v daljno Indijo k sveti reki Gangi, v pradomovino belega slona. Povest poveličuje zvestobo slona Konga, ki ne more zapustiti svojega malega gospodarja in potem, ko njegov mali ljubljenec vtone, divje skoči v reko ter ruje po nji in se ne more pomiriti. Druga povest nam opisuje, kako je bil bil kaznovan zlobni volkec Goltec zaradi nehvaležnosti do svoje krušne matere koze, ki ga je bila dojila. V »Izletu« proslavlja pisatelj zvesto prijateljstvo, kjer se drobna čebelica z lastnim življenjem žrtvuje za svoje tovariše. »Lev in opica« se predstavita v basni, kjer hoče segava opica igrati vlogo živalskega kralja, kar pa se ji ne posreči in žalostno konča, medtem ko v »Papigi« beremo o roparju Felicijanu, ki ga klepetava papiga izda, da prejme za svoja zločinstva zasluženo ikazen. Obe knjižici sta lepo ilustrirani, »Svetega Miklavža« je ilustriral Nikolaj Ptrnat, a »Belega slona« Jože Pukl. Razstava poljskega slikarstva je bila otvorjena ob prisotnosti pokrovitelja kneza namestnika Pavla v Muzeju Kneza Pavla v Beogradu. Lovro Matačič, direktor zagrebške opere in beograjske filharmonije, je minule dni dirigiral z velikim uspehom koncert Varšsivske filharmonije v Varšavi. goštakovičeva opera» Katarina Izmaj-lovna«, ki jo je prva v Jugoslaviji uprizorila ljubljanska opera, je imela te dni premiero v beograjskem gledališču. Smrt poljskega književnika. V noči na soboto je umri v Varšavi, star šele 28 let Unilowski, eden najnadarjenejših poljskih pisateljev mlade generacije . ŠPORT Tekmovalni spored GZSP V nedeljo je bila na Jesenicah seja širšega odbora Gorenjske Amsko športne podzveze, kjer je bil določen program za letošnjo zimsko športno sezono. Priredit-ve so; 19. decembra: Mladinska tekma v teku v izvedbi SK Jezersko. 26. decembra: Medklubska tekma na 12 km in skoki v Planici, izvedba SK Rateče Planica. 2. januarja 1938; Mladinsko prvenstvo v slalomu na Rošci. 6. januarja: Medklubska tekma v smuku v izvedbi SPD Kranjska gora. 9. januarja: Klubski dan za vse klube GZSP, s sodelovanjem mladinskega odseka. 16. januarja: Mladinsko klasično prvenstvo GZSP v Mojstrani 22. in 23. januarja: Klasično prvenstvo GZSP (v Bohinju ali Mojstrani.) 29. in 30 januarja: Državno prvenstvo v alpski kombinacij na Pustem rovtu. 2. februarja: Stafetni tek na 10 km v izvedbi SK Dourje-Mojetrana, ki praznuje na ta dan 10. letnico uspešnega delovanja pri razvoju jugoslovenskega zimskega športa. 5. in 6. februarja; Državno prvenstvo v klasični kombinaciji. 12. in 13. februarja: Alpsko prvenstvo GZSK na Jezerskem v izvedbi SK Jezersko. To tekmovanje bo v letošnji sezoni najzanimivejše, ker se bo vršilo na terenu, ki je našim tekmovalcem še neznan. 18 februarja; Medklubska tekma na 12 km in skoki, vse v izvedbi SK Poljane v Kranju. 20. februarja; Medklubski smuk v izvedbi SPD Kranjska gora. 6. marca: Patrotai tek v izvedbi SK Bohinj. 19. maroa: Veleslalom na Rošci v Izvedbi TK Skale, Jesenice. 20. marca: Medklubski smuk na Rošci v izvedbi TK Skale, Jesenice. 27. marca: Veleslalom v izvedbi SPD Kranjska gora. 7. julija 1938: Vsakoletna slalom tekma za Akom pod široko Pečjo, izvedba TK Skale, Jesenice. Rezervirani so že termini za medmestno tekmo Maribor—Jesenice in za dam-sko prvenstvo — vse v alpski kombinaciji • V nekaj vrstah V nedeljo je bila na Jesenicah seja Širšega odbora gorenjske zimsko-sportne podzveze, na kateri je bil soglasno sprejet sklep, naj se podzveza obrne na vsa odločilna mesta s prošnjo, da naj bo v letošnji sezoni vsedržavni smučarski izlet, kakor je bil lani v Sarajevu in na Jaho-rini, nekje na njenem območju. Zlet naj bi se vršil po načrtih in predlogih GZSP na Jesenicah z izhodnimi točkami: Kranjska gora, Rateče-Planica, Bled in Bohinj. Tekma v smuku naj bi bila na planini Rožci, tekma v slalomu pa na Pustem rovtu, obe disciplini klasične kombinacije pa naj bi se izvedli na »klasičnih smučarskih tleh« v Mojstrani. Agilni gorenjski pod-zvezi želimo glede uresničenja teh načrtov čim lepše uspehe! Nekaj je treba posebej zapisati! O SK Ljubljani in njenih nastopih v ligi moramo v jesenskem prvenstvu v ligi na splošno govoriti še dovolj z zadovoljstvom, čeprav sta ji vsaj tri točke brez velike potrebe ušli in bi bila z njimi lahko sedela še pred tremi konkurenti na šestem mestu v tabeli. Toda to se ne da več popraviti in tako je pač prišlo, da bo do spomladi ostala na devetem mestu, medtem ko se je lani ob tem času že prav. dobro počutila na sedmem mestu med enakim številom tekmovalcev. Toda to po sporedu za pomladanski del tekmovanja ni najhujSa nesreča ln, če bo Slo količkaj v redu, bo najsigur-nejSi kandidat razen zagrebške Concordie za izpad iz lige bržkone kdo drugi, ne pa 1 naša Ljubljana, kakor ji s takim veseljem j prorokujejo v beograjskih listih. I Po končanem tekmovanju v ligi je na- stopil za naše ligaše čas velikega odmora, ki bi jim bil pa samo škodljiv in ga zato tudi ne nameravajo izkoristiti v celoti. Tako bosta BSK in Gradjanski že kar to nedeljo igrala »majhno« prijateljsko tekmo v Beogradu, ki bo v znamenju revan-že za poraz Gradjanskega v prvenstveni tekmi na zagrebških tleh. BSK pojde potem na turnejo na češkoslovaško. Naslednja dva boljša termina sta 1. in 5. december, ki sta med Beogradom in Zagrebom rezervirana na tradicionalno medmestno tekmo med obema reprezentancama. Ko bo tega konec, naj bi se začelo tekmovanje za zimski pokal, novo nogometno konkurenco, za katero so v glavnem dogovorjene že vse podrobnosti. Tekme bi se začele 15. decembra po dvojnem pokalnem sistemu in v enakih finančnih pogojih, kakor veljajo za ligo. Za prvo kolo bi parov ne določil žreb, temveč naj bi se za otvoritev sporazumno pomerili vsi štirje beograjski klubi, dalje vsi zagrebški klubi in Hajduk. Slavija in Ljubljana pa naj bi igrala med seboj. Končni sklepi glede tega tekmovanja bodo vsekakor sprejeti šele na občnem zboru JNS dne 12. decembra. V tekmah za evropski pokal vodi po nedeljski tekmi med Madžarsko in Švico Madžarska z 10 točkami pred Italijo, češkoslovaško, Avstrijo in Švico. V tej konkurenci so v zaostanku še za 5 srečanj. V Stockholmu se je začelo te dni veliko teniško tekmovanje med Jugoslavijo in skandinavskimi državami, na katerem je Jugoslavija po prvem dnevu z 2:1 prevzela vodstvo. Rezultati prvih srečanj so bili naslednji: Punčec—Hanes (Norveška) 7:5, 6:2, Palada—Ramberg (švedska) 6:4, 6:2, MalmstriJm-Hanes (š.-N.)—Punčec-Mitič 7:5, 4:6, 6:3. Jugoslovenska akademska Smučarska organizacija (JASO) bo imela svoj redni občni zbor danes ob 18. na univerzi v sobi št. 90. Vabljeni vsi! Slalom klub 34 — Občni zbor. Za ponedeljek 29. t. m. napovedani občini zbor bo zaradi nujnih osebnih zadržkov v odboru nekaj prej to je v petek 26. t. m. na istem mestu, ob isti uri in z že objavljenim dnevnim redom. Odbor. Iz življenja na deželi Iz Tržiča J— Zanimiva raistava ienskih ročnih del v vseh tehnikah vezenja, kvačkanja in pletenja, izdelanih z MEZ prediva za ročna dela v Trčiču: hotel »Pošta«. Odprto od srede 17- t. m. do vključno petka 19. t. m. Iz Ptuja j_ Delovanje društva banovinskih uslui-bentev in vpokojencev. V spodnji dvorani Narodnega doma se je v nedeljo zbral širši odbor tega društva pod predsedstvom višjega inšpektorja Pirca iz Ljubljane. Prišli eo delegati iz vseh krajev dravske banovine. Gg. dr. Remec in Rozman sta zastopala mestno občino in srez, primarij dtr- Kuhar je pozdravil goste, nakar je predsednik Pire orisal pomen društva. Tajnik Grand je otšir-no poročal o dosedanjem delu. Razpravljalo se je o pravilniku za odsek gospodinjskih učiteljic in cestnih nadzornikov, kakor tudi o podpornem odseku. Društvo bo storilo vse, da se bolniško zavarovanje in posmrtni-na te organizacije razš:ri na vse naše urad-ništvo. Inž. Simonič je obširno poročal o nameravani ustanovitvi zadruge za posmrtnin-eko zavarovanje. Zadruga bo po smrti vsakega zavarovanca izplačala svojcem 5.000 din, vpisnina in članarina p« bo znašala mesečno kakih 30 din. Lahko pristopijo tudi žene. Prijavnice l>odo v kratkem razposlane. Popoldne so gostje pohiteli na velepo-sestvo križni&kega reda v Veliki Nedelji. Kljub dežju je izlet lepo uspel- Zvečer so se delegati zadovoljno vračali v svoje kraje. j— »Kvadratura kroga« v ptujskem gledališču. V petek bo v Mestnem gledališču premiera ruhovite komedije Valentina Ka-tajeva ^Kvadratura kroga?:. Odlično nastudi-rana Igra fz povjetokega življenja bo v povsem novi insoenaciji tudi po umetniški strani pomenila nov podvig ptujske igralske družine. Režija je v rokah režiserja Borka, v glavnih vlogah pa topot nastopijo Borko, 'To hranilo za polt z .Biocelom' JE USTVARILO ČUDEŽ NA MOJEM ODRAZU'' pravi sestra pomočnica. UČINEK je bil prav gotovo čudovit. V nekaj dneh sem opazila, da male brazde in gube izginjajo. V nekaj tednih sem bila videti za deset let mlajša. Biocel — mi pravi doktor — ie iznajdba znamenitega profesorja dunajskega vseučilišča. Zdaj ga vsebuje sleherna tuba rožnate kreme Tokalon. Uporabljajte to kremo vsak večer, belo kremo Tokalon pa zjutraj. Po taki uporabi bo bleda, vela polt zablestela v novi mladostni živahnosti: napravite svojo polt jasno, svežo, čvrsto — in jo rešite gub in drugih nedostatkov. Kostanjšek, Stoeer, Toroš, Drobinova in Ka-folova- j_ Potrebna ugotovitev. V včerajšnjem članku »Ponovna preiskava o velikem požaru« je nastala naljubna pomota. Na orož-niško postajo v Cirkovce pri Ptuju je prinesel samokres Janez Klajnšek in ne France Pletenšek. Zaradi suma umora je bil aretiran Klajnšek in ne Plet-eršek. Isto velja glede podpore po požaru, ki je bila odklonjena Klajnšku in ne Pleteršku. DOLENJSKE TOPLICE. »Jutro« je že poročalo, da v Dol. Toplicah popravljajo in razširjajo cesto Straža—Toplice. Pričeli so z delom v Toplicah pri mostu. Tu bo ce:>ta nekoliko ponižana, da tako oipade vzpon pro ti Gradišču. Ker stoji pred farno cerkvijo v Toplicah stara lipa, so nekateri mnenja, da bi kazalo lipo odstraniti in napraviti ob cerkvi lepo stopnišče. Ideja je sicer hvale vredna, ker bi bilo prav in priporočljivo, da se prostor, ki je na kopališkem trgu kar največ polepša, vendar bi bilo lepe in košate lipe, ki dela kras kopališkemu trgu, škoda, če bi se posekala- Lepo stopnišče se da napraviti tudi tako, da lipa ostane ter se lepo ogradi. Lipa bo olepšani okolici le v okras. PLANINA PRI RAKEKU, še vse premalo se pri nas opozarja, kako morajo ljudje paziti na prirodo in na živalstvo, posebno pa na nsše ptice. Nepoučeni ljudje ne čitajo časopisja in tako ni čudno, da se taki prestopki še vedno dogajajo, šele nedavno je »Jutro« svarilo pred pokonča-vanjem ptic pevk. Toda zadnji čas se je zoper te določbe zakona pregrešilo nekaj fantov, ki so nastavili limanice in lovili liščke in druge ptice, dokler se niso sami ujeli na limanice. Zasačila jih je žandar-ska patrulja in jih je z ujetimi ptički vred izročila pristojnemu oblastvu. Enako smolo so imeli tudi neki ribiči, ki so bili pri ribjih tatvinah že večkrat zasače-ni, a jih kazni še niso izpametovale. Poželenje po sli36tnih ščukah in postrvih je pač močnejše kakor svarilo organov javne vernosti. Planinski orožniki tudi nedelj in praznikov ne porabijo za počitek, temveč skrbno patruljirajo in čuvajo tuje imetje. Budno nadzorstvo je v obmejnih krajih še prav posebno potrebno. Tako so tudi zasačili dva posebno podjetna ribja tatova, ki sta imela nastavljenih več trnkov. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Sreda. 17.: Firma. Red Sreda. Četrtek. 18.:.Julij Cezar. Red Četrtek. Petek, 19.: ob 15. Pesem s ceste. Ljudska predstava po globoko znižanih cenah od 14 din navzdol. - — Sobota, 20.: Simkovi- Izven. Znižane cene od 22 din navzdol. Prva mladinska predstava bo v nedeljo priljubljena Golieva' igra za otroke »Princeska in pastirček«. Delo vsebuje vse umetniške prvine, ki so pogoj da razvedre otroško dušo: poučno dejanje, lepa scenska glasba in pevski vložki, ki jih je komponiral za to igro pokojni komponist Adamič ter nekaj pestrili baletov. V igH nastopajo gozdne živali zabavni veterani, botra Suma i. t- d. Glavni vlogi igrata gdčna. Levarjeva-princesko. pastirčka pa mlad nadarjen deček Starič, ki je že večkrat nastopil v. drami.- OPERA Začetek ob 20. uri Sreda. 17.: Seviljski brivec. A, Četrtek, 18.: Linda di Chamounix- B. Petek. 19.: Zaprto, (generalka); Sobota, 20.: Gorenjski slavček. Slavnostna predstava v proslavo' lOOMnice rojstva skladatelja Antona Foerster ja.' Izven. mariborsko olrdau^ce Sreda, 17.: ob 20 .uri »barija Stuart«. — Red. D. Četrtek, 18.: ob 20. uri: »Pesem s ceste«. Red A. 9 DOBRO SREDSTVO »Ali kaj pomaga vaša voda za rast las?* »Pa le kako! Zadnjič je neka dama od-, prla z zobmi zamašek steklenice in čez tri dni /• imela že brkeU 7Fetlce Natale: i* smrtnih grehov Povest Iz Casanovo.vlh dni Najprej ni bilo odgovora, in že sem mislil, da sem skrivnosti na sledu. Moj duh je videl srečnega tekmeca, ki ga ni vezala nobena obljuba, kakor živega pred seboj, in spet sem zaškripal z zobmi. »Samo odkrito priznanje, hči, daje človeku upanje, da mu bodo grehi odpuščeni!« Tedaj se je kakor dih umirajočega oglasilo iz tistih ust, ki sem vse prečute meniške noči v svoji razjarjeni domišljiji pritiskal grešne ustnice nanje: »Riccardo!« »To je ime tvojega ljubega, hči; kako daleč si se izpozabila z njim?« »S temile rokami, bi ga zadavil,« sem si m pri sebi zaškrtal v izpovednici, in uho, ki sem ga pritiskal na mrzlo; neusmiljeno rešetko, mi je la-komno streglo na uničevalno priznanje iz Con-stanzinih lastnih ust. O, v teh tednih in mesecih, ki sem jih bil prebil v samostanu, sem bil do dna spoznal muko samozataje. Martirij mojega mladeništva je slavil na trdi postelji svoje peklenske zmage, in tisto, kar me je vezalo, je bilo neizmerno močnejše od obljube: vezala me je lestvica duhovskih časti, ki se je od dne do dne zapeljiveje vzpenjala pred mojim pohlepnim očesom, dokler nisem 14 visoko nekje, v še nedosegljivi dalji, zagledal prstana in škrlata, ki naj bi bila plačilo za mojo čednost in mojo vero. Glas mi je zvenel mirno kakor dobremu pastirju, ki pase svoja jagnjeta na livadah ob Tiberij-skem jezeru, a v srcu mi je divjal vihar, ko sem se nujno obrnil h Constanzi: »Kdo je ta Riccardo? Ali si se v njegovem objemu vdajala poltni sili?« Spet ihtenje. Nato Constanzin glas: »O ne, padre! Riccardo je mlad plemič iz rodu Fumagallijev. Ob času karnevala sem se v Sieni seznanila z njim. Zasnubil me je, in njegova želja in volja se upirata materini in Mariovi želji in volji, to je, prodaji.« Ob tem Constanzinem razodetju bi se mi bile v duhu pač lahko pokazale možnosti za rešitev naloge, ki mi jo je bil dal Geronimo. Ali moj duh je bil zmeden, oropan svojih najboljših moči. Izprva vobče ni zapopadel teh možnosti, kajti na prestolu moje pokvarjene vesti je sedela samo želja, riti po Constanzinem srcu in trgati to ubogo srce na kose, ker se je hotelo dati drugemu, ne meni. Zato siem se tako ostudno držal slike, ki mi jo je ponujala domišljija. Ljubeča dvojica, tesno objeta priplesu v slavnostno razsvetljeni dvorani, Riccardo s priznanjem na ustnicah in Constanza z usli-šanjem njegove želje v čistih madonskih očeh — ta čas, ko sem se jaz pod udarci neusmiljenega biča, ki sem si ga bil sam izbral, zvijal na samotnem in trdem ležišču v samostanski celici! »O Gospod, kakšen kelih si mi namenil!« sem zastokal ta mah, prav kakor On na vrtu Getse- mani, nisem pa našel tiste vdane besede, brez katere nam ne bi bilo obstanka na svetu: »Ne moja, ampak tvoja volja naj se zgodi!« Ne, vztrajal sem na svoji volji, in Constanzina izpoved ni bila le muka za ubogega in nedolžnega otroka, čistega kakor sneg na Albanskih gorah pred Rimom, ampak tudi trpinčenje zame in za moj grešni pohlep. »Katera kaznjiva želja, hči se ti je porodila v globini duše, ko si pri plesu ležala v Riccardovem naročju in ti je govoril o svoji snubitvi?« »Kaznjiva želja, padre?« Nalašč sem preslišal dejstvo, da me ta polotrok ni bil razumel, da, da me vobče ni mogel razumeti, ter silil in silil v angela: »Saj veš, Constanza, da nam je rečeno: kdor seje na meso, bo žel od mesa pogubo!« »Vem! Kaj naj storim? Mar je greh, padre, ako se ukvarjam z mislijo, da bi s častjo postala Ric-cardu krščanska družica? Ali ni tudi zakon zakrament naše presvete Cerkve, in ali ne izreče tudi nad njim duhovnik od Boga posvečenih besed?« Bil sem v zadregi. Deklica je bila prišla, da me v svoji nedolžnosti premaga z mojim lastnim orožjem; toda moje ljubosumje in volja, zaslužiti si prednikovo pohvalo, ter pokorščina, ki je prvo in najvišje pravilo svetega dominikanskega reda, so mi dajale v tem trenutku, kakor sem mislil v svoji prevzetnosti, velikansko moč, in zato sem rekel: »Ali vam še ni nikoli prišlo na misel, Constanza, da stoji nevesta Jezusa Kristusa nad vsemi drugimi nevestami tega minljivega sveta? Ali mar ne veste, da bo vaša možitev z Riccardom, ki mu ni do vas, ampak do posestva na siesnskih gričih, z*-sejala seme razdora v krilo verne rodbine, ki se J« — kolikor vem — nekoč že sprijaznila s tem, d« naj njeno posestvo v slavo Boga Očeta in njegovega edinoroj enega Sinu pomnoži bogastvo Cerkve?« Vlekel sem na uho, toda iz Constanzinih ust ni bilo več odgovora. Ali sem bil segel predaleč? Ali sem bil nemara z neprevidnim odkritjem svojih tajnih načrtov vse pokvaril pri tem otroku? Ali sem ji bil celo sam pokazal pot, ki je vodila iz te razdvojbe, ko sem ji tako nespametno priznal, da red že za njenih živih dni izteza roko po njenem imetku? Ugriznil sem se v ustnico. In nato sem dejal: »Pojdi vase, hčerka, in si izprašaj dušo; danes ti še ne morem dati odveze; a te dni se oglasim pri tvoji materi.« To rekši sem potegnil zeleni zastor čez rešetko, v znamenje, da je sveto dejanje končano, in moje prisluškujoče uho je začulo Constanzine drsajoče korake, kako so se oddaljevali po trdem in mrzlem tlaku samostanske cerkve svetega Domenica. Solnce mi je pripekalo na glavo, ko sem po tednih in tednih spet stal na ovinku. Smaragdnoze-leni kuščarji, ti živahni tovariši toskanskega potnika, so bili tudi moji spremljevalci na strmi in naporni stezi, ki vodi čez fiesolski grič prot razvalinam grškega gledališča. JAVNA ZAHVALA DR. VENCESLAVU ARKU, specijalistu za kirurgijo splošne bolnice v Ljubljani, ob priliki nesreče mojega sina Vikota, ki je bil po nesreči obstreljen, z zadobljenimi 16 ranami v črevesju; Za požrtvovalnost, ki jo je izkazal dr. Arko pri izvanrednem težkem slučaju, se 'najtopleje zahvaljujem, kakor tudi ostalim zdravnikom in osobju splošne bolnice v Ljubljani. VIKTOR in MARIJA HODNIK, gostilničar in ključavničar v Gor. Logatcu. MALI OGLASI Kam pa,kam ? Beseda 1 Din iavek 3 Din ia šifro ali dajanje naslov« C Dui. Najmanjši znesek 17 Din. Avtomatični bufet »Rio« •teči Budjevičko prvo vrček Din 5. sladki mošt liter Dir. 12 in prvovrstno črno kavo Din 2, čaj z limono Dn 2, vino kuhano Din 2. 20717-18 MSS33ES3 B»*eds 1 Din. davek « Din »a š;fr« tli dajanje n»-»l"v» 6 Dml NajmanjS! ueeek 17 Dna. Pletilni pomočnik aa mehanično pletenje enožičnlh In dvožičnih čipk In gumijastih vrvic. dobi delo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod aSposoben pletilec«. 28436 1 Perfektno kuharico sprejmem takoj. Naflov v vseh poslovalnicah Jutra. 20714-1 Mlada natakarica poštena in pridna, dobi takoj mesto. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 297:0h1 Oficirski dom v škofjii Loki, išče .1. decembra starejšo. dobro kuharico. Ponudbe na Oficirska dom. Skofja Loka. 29709-1 Chansoneto pevačico simpatično. temperamentno tudi e harmon:ko, ali har-m«n;karja z AN1M0. iščemo m takoj. Prvovrstna nična kavarna. Ponudbe s sliko: Propaganda. Zcgreb. Jeladi-čev trg 5 pod V8EU. 29733-1 U Tmv H Vsaka t>wseda 50 par, da rek 3 Din: ta šifra ali da Janje oa.-dov, 5 'Do: najmanjši ».nef-k 1S Din. Trgovski nastavljenec izurjen železninar se sprejme na stalno mesto. Ponudb- na og!. oddel. Jutra pod »Ljubljana«. 29019-2 Mlad fant SCem kakršnokoli zaposlitev. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 297.33-2 Službo skladiščnika inkasanta, sluge iščem. Garancije garant, pismo) Din 50.000. Ponudbe: Kastelic, poštnoležeče Št. Vid, Stična 29732-2 Službo inkasanta išče pošten ie v tem poslu irvežban, vljuden mož, v najboljših letih. Najboljša priporočila odličnjokov. Ponudbe pod šifro »Mali trgovec« na ogl. odd. Jutra. 29727-3 Postrežnica išče službe kjerkoli. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 29725-2 Salon Navinšek v Ljubljani sprejme inteligentno frizersko vajenko ali praktikantko. Emil Na-vicšek, Selenburgova 1. 20738-M Frizersko vajenko s primerno šolsko izobrazbo — sprejmem takoj. — Rep Vikfcotr, fm«r Ljubljano. Gledališka 8. 29736-44 Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ah lajanje na.-lnva 5 Din. Najmanjši znese* 17 Din. English lessons Miss Farler, Dvorakova nI. 3. III. nadstr. 29739 4 Naslove malih oglasov pošiljamo lamo onim, ki pošljejo znamke za 3 din. Vajenci (tte) Beseda 1 Din. davek S Din ia šifro ali dajanj« naslova 3 Dn. Nainauji1 metek 17 Do. Krznarskega vajenca pridnega, zanesljivega in poštenih ?*ta rsev, sprejme takoj J. VVanek, Sv. Petra cesta 9. 29760-44 Brivski vajenec išče mojstra za nadaljevanje obrti. Uči se že 2 leti. Brije in striže. Dopise na naslov: Jože Polak, brivec Rakek. 39740-44 Inštruktorico iščem za dijakinjo drž. dvo-razredne trgovske šole. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Inštruktor«. 207211-4 Prodam Beseda 1 Din. iavek 3 Din ta šifro ali dajanj« iuivvi 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Otroško posteljico prode m z modrooem. Miklošičeva 6/11, desno. 29748-6 G. Th. Rotman: Gospod Kozaitiurnik postane umetni jahač 49 »Držite jezik za zobmi!« je zarjovel nadzornik, ki se je spet po svoji strani razsrdil nad to predrznostjo. In je usekal s pestjo po mizi, da je odletei črnilnik v zrak, se tam obrnil in mu padel na glavo, prav tisti m^h, ko so prišle tri razbremenilne priče reševat gospoda Kozamurnika iz zagate. Železno peč poceni prodam Naslioiv v vseh poslovalnicah Jutra. 29744-6 Pohištvo rabljeno, ženska obleka, perilo in drugo poceni naprodaj. Dovža-n, Verovškova 54, pritličje, Šiška. 291752-6 Otročje snežke 2 para dobro ohranjene. za 2 in 3 leta ugodno prodam. Miklošičeva c. Milil, d"sno 29759-6 Orehova jedrca in cvetlični med najceneje irndi J MENART, Domžale. 315-6 Najboljši trboveliski PREMOG brez prahu, koks, suha drva I. Pogačnik, BOHORIČEVA 5, Telef. 20-59 Pridelki i Fižol, lečo, luščeni grah maje, orehova jederca in krompir, — nudi najceneje Sever & Komp.. Ljubljana. Gosposvetska cesta 5. 29720-33 temini Beseda 1 Din Iavek S Din za šifro ali dajanje naslova 3 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Pohištvo takoj poceni prodam. Stari trg 19/1. 29738-12 Več šperanih spalnic v imitaciji orehove korenine proda Franc Krže. pohištvo Vrhnika. Ogleda se na skladišču: Tyrševa c. 23, Ljubljana. 29717-12 Oblačila Beseda 1 Dm. lavok U Din ta šifro »'i dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Zimsko suknjo poceni prodam. — Vprašati: Cesta 29. oktobra 9/II. — vrata 16. 207«!-13 Avto, moto Beseda 1 Din. davek 3 Din ta šifro ali laianjt naslova 6 Din. NajmanjS) znesek 17 Din. Majhen avtomobil rabljen, z malo potrošnjo, kupim. Plačam do Sl.OOO Din v mesečnih obrokih od januarja. Za sigurnost dam bančno knjižico na 180.000 Din. Ponudbe na Special-reklorn. Zagreb, Jelačieev trg S/iT. 290*2-10 Kupim lokomobilo za coa 50 HP, rabljeno, toa v dobrem stanju, po možnosti stopničasta rešetka proti »akojinjemu plačila. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lokomobila«. 39696-29 Več šivalnih strojev prvovrstnih, popolnoma novih, poceni naprodaj pri »PROMET« (nasproti Križanske cerkve*. 29437 29 Kupim Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. 2 skoraj nova avtoplašča 820 X120, kupim. A. Kavčič meh. delavnica, Ljubliana V.ič. 29750-7 Več železnih peči in štedilnikov, kupim. Ponudbe pod »Plačnik« na ogl. odd. Jutra. 29705-7 Kapital Bese->cek 17 Din. Solnčno stanovanje šestih sob z vsemi pritikli-n C___ iti tkv T Jl Šl \i Scfc 't j. J ina zalo >aa IJvairoblek u: I A^l . Mai-Ibof-O . pr^ J. L AH GLAVNI TRG 2 f švicarska sirarna S o m b o r. KUPUJTE ODLIČNE SIRE! Zahtevajte cenik! Pošiljamo tudi poštne pošiljke, najmanj 5 kg. Opremljeno sobico solnčno, z električno razsvetljavo, s hrano «4i brez takoj oddam. Cigoj. Gosposka ulica 10/1. 29734-33 Opremljeno sobo z 2 ali 1 posteljo, veliko. sve«tlo, čisto in mirno, s posebnim vhodom na k^ueu Gradišča, oddam 1. dccem-bra. Naslov v vseh poslovalnicah Jutnas £9731-133 Mesečno sobo solnčno, veliko. U~pn opremljeno. s po^ebnTn vhod' m. oddam. Pražakova 1111. desno. 20734-28 Sobe išče Beseda 1 Dn lavtk 3 Din. u šifro ali lajanje oa«|i>va 5 D.n Najmanjši znesek 17 Dn. Prazno sobo iščem — psnirno s posebnim vhodom v bližini Go-s[»osvetske, Bleiweisove — Tyrševe ceste. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro >Telefom«. 29746-2Ca 2 opremljeni sobi s souporabo kopalnice, — iščem za takoj. Naslov; F. Tschada, Zvezdarekn ul. I, I. nadstropje. 297.31-23® Med mestom in deželo posreduje »Jutrov« mali oglasnik Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 D n. Prilika! I ugodnega nakupa| trenškotov, bubertusov, obleke, perila itd. Pre s ke r |Sv. Petra cesta I ll V«".-'-.*« SEN SIT ^ieVat ne So taki}' kakot G In v na zaloga «a Ljubljano: Drogerija »Adrija« Mr. Ph. S. Borčič, Selenburgova it štajerska jabolka dobite poceni pri Gospodarski zvezi Ljubljana, Tyrševa 29 Dražbe Sodna dražba Dne 27. lil. :TC7 ob pol 12. uri dopoldne se vrši pni okrajnem sodišču v Kranjski gori dTa-žba nepremičnim vi. št. 38 in 173 k. o. Planina, ki ima solnčno lego v gor skem letovišču Sv. Križ na.d Jesenicami. Posestvo je kmečko posestmo, obstoječe iiz hiše. gospodarskega pcslopja, hleva, vodnjaka, mlina. 6 njiv, 5 travnikov 3 paznikov in 3 velikih goffdov. Daina je tudi možnost parcelacije in letoviškega naselja. Informacije dnje pisarna dr. Igo Silarja, odvetnika v Kranju. Naročniki »JUTRA« so zavarovani za 10.000 Din. f Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo tužno vest, da nas je za vedno zapustil previden s tolažili sv. vere, naš ljubljeni soprog, predobri oče, brat, stric, svak in tast, gospod FRANC ŽIROVNK POSESTNIK Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek, dne 18. t. m. ob 2. uri popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 16. novembra 1937. PAVLA roj. ROHMAUCH, soproga; FERDO, FRANC, sinova; IVA por. KOKOLJ, PAVLA por. ČERNE, MILA, MARICA, hčerke — ter ostalo sorodstvo. Zahvala Ob bridki izgubi naše ljubljene hčerke in sestre NADICE se vsem, ki so nam na kakršenkoli način lajšali našo bol, ter nam izrekli sožalje, iskreno zahvaljujemo. Ravnotako iskrena hvala vsem cenj. darovalcem vencev in cvetja, ter vsem tistim, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Najlepša hvala tudi gg. pevcem za njihove ganljive žalostinke pred mrtvaško vežo. Rodbina ŠLEGL 16. novembra 1937. Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij >Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja FraD Jeran. — Za inseratni del le odgovoren Aloj* Novak. — Vsi v Ljubljani.