NAHAJALIŠČA MANGANOVE RUDE V MAROKU Poročilo o študijskem potovanju
Marjan Dolenc
Uvod
Mairoko je postal v zadnjem času pomemben v proizvodnji' manganove rude, ikii je v letu 1953 dosegla 480.0001. S tem je prišel na peto mesto v svetovni proizvodnji manganove rude.
V	Maroku razlikujemo dva glavna tipa nahajališč manganove rude:
a)	rudne žile z nad 50 °/o Mn; v glavnem v III. prekambriju v okolici Ouarzazate, delno v paleozoiku okolice Oujda; majhne zaloge,
b)	rudne plasti z okrog 50 °/o Mn ali manj v usedlinah III. prekam-brija (Anti Atlas), spodnjega karbona (gor. viseen v okolici Oujda), kontinentalne permotriade, v obalnih formacijah liade (Bou Arfa, M'koussa) ali cenoimana (Imini, Tasdremt); velike zaloge.
V	okviru tehnične pomoči Združenih narodov sem obiskal tri rudniška okrožja in pri tem spoznal tri glavna nahajališča manganove rude v Maroku: Tiouine — plasti in žile v III. prekambriju, Bou Arfa — plasti in ležišča v liadi ter Imini — plasti v cenomanu.
Najprej bom opisal ta tri rudišča, nato bom podal še pregled o geologiji maroških nahajališč manganove rude.
Tiouine z okolico
V	okolici Ouarzazaita na južni strani Visokega Atlasa je poleg številnih majhnih žilnih nahajališč tudi nekaj rudišč, kjer nastopa manganova ruda v plasteh. Najvažnejše takšno rudišče je Tiouine. Vsa okolica sestoji v glavnem iz vulkanskih kamenin III. prekambrija in spodnje-kambrijskega dolomita (georgien). Poleg tega nahajamo še nekaj I. in II. prekamibriija ter ostanke krede in mlajših pokrovov. Erozija je zelo močna, ker ni vegetacije in so poleg tega klastični sedimenti III. prekambrija, krede in terciara slabo zlepljeni.
Ležišča manganove rude
III. prekambrij okolice Tiouine sestavljajo: peščenjaki in konglomerati, v začetku z lečami dolomita, rdeči tufi, debeli okrog 200 m, ki vsebujejo v spodnjem delu nepomemben gornji rudni horizont,
konglomerati, okrog 20 m,
rdeči tufi s sljudo in s spodnjim rudnim horizontom, vulkanske breče, grobo- do drobnozrnate, riolitne in andezitne lave, okrog 200 m.
Gornji rudni horizont je gospodarsko brez pomena zaradi majhne debeline in slabe kakovosti. Spodnji rudni horizont pa sestoji iz 5—14 plasti oziroma leč; skupna debelina rude je 4—8 m. Med plastmi je 10—50 cm tufa. Talnina rude je v začetku iz enakega tufa, ki nato hitro prehaja v konglomerat s posameznimi prodniki rude. Gornji tuf je mestoma zelo drobnozrnat, tako da ga moremo imenovati tufski skrilavec.
\
II 1 I I dolomit	BIH	tufi
EZ3
riolit	SHj^j	rudni horizont
In"« I riolit, konglomerati In breče	--—	prelom
l.sl. Prerez nahajališča Tiouine po CcUsonovi skici
Je zelo podoben rdečim 'skrilavcem jugoslovanske diabazno roženčeve formacije, od katerih se razlikuje le po tem, da ni toliko siMficiran. Ruda nastopa kot izdanek v dolžini okrog 800 m, s smerjo NO—SW in z vpadom okrog 20—35° SO. Vsii kontakti med rudo in tufom so kon-kordantni in zelo ostri.
Rudišče je tektonsko malo porušeno. Opazujemo nekaj manjših skokov; izklinjavanje plasti v globini je verjetno posledica fleksure.
Ruda sestoji v glavnem iz drobnozrnatega braunita. O r c e 1 je našel tudi Ba-psilomelan ter nekaj polianita in koronadita. B o u 1 a d o n in Jouravsky sta opazila tudi kriptomelan, o katerem mislita, da bo pomemben v sestavu rude.
Često opazujemo v rudi zrna kremena in kose lave, v kateri so steklasta osnova in vtrošniki glinenca mineralizirani. Ruda postane siromašnejša tudi na ta način, da prehaja v mineralizirane tufe in breče pri izklinjavanju rudnih leč in v tankih rudnih plasteh.
Ruda je kompaktna in zelo trda. Povprečna analiza je naslednja:
Mn02
MnO
Si02
ai,o3
Fe,03
Bab
PbO
84,07 Mn
48,45 %
10,78
9.86
1.87 0,88 5,22 1,20
Poleg pravih rudnih plasti opazujemo ponekod mineralizirane cone v tufu in breči; te so navadno v bližini rudnih plasti ali ob prelomih. V foreči ruda nadomešča dolomitno lepilo, v tufu vidimo kot ostanke posamezna zrna glinenca, kremena in sljude. Poleg tega opazujemo pravilne mineralizirane horizonte v riolitih spodnjega III. prekambrija; Mn-oiksidi nadomeščajo steklasto osnovo, pri tem so ostali vtrošniki glinencev še zelo sveži. Jouravsky navaja, da imamo iznad tega mineraliziranega horizonta konglomerat, (ki vsebuje prodnike mineraliziranega riolita.
V bližini' Tiouine imamo podobni rudni nahajališči v Migoudenu in Offremtu (4 km NO in 8 km O od Tiouine). V Migoudenu obstaja v glavnem rudnem horizontu samo ena rudna plast 50—70 cm. V Offremtu nastopajo izdanki v dolžini 400 m; tu imamo štiri rudne plasti, vendar je kakovost rude mnogo slabša (vsebina Fe), tako da so zaenkrat raziskave ustavili.
O genezi rudiišč moremo reči naslednje:
a)	Ruda je nastala singenetsko.
b)	Iz oblike ležišč (plasti in leče) moremo sklepati na sedimentarni postanek, kakor so ugotovili tudi že drugi avtorji. Le Westerveld je postavil hipotezo o hidroitermalnem postanku.
Sedaj nastane vprašanje, kako je prišlo do te sedimentacije. Značilno je, da vsebuje III. prekambrij v celoti več mangana, ikaikor je to običajno; opazujemo ga po večini le v obliki impregnacij in recentnih prevlek. Birembaut je pri mikroskopskem raziskovanju vedno našel drobna zrna Mn-oksida.
Menjavanje lepo plastovitih vulkanskih sedimentov (tuf, breča z dolomitnim lepilom, konglomerat) s kontinentalnim konglomeratom z velikimi prodniki kaže na več transgresij in regresij. Zaradi ekshalacij, ki so nastajale pri močnem podmorskem vulkanskem delovanju v trans-gresivnih periodah, je bilo morje bogato z Mn. V ugodnih intervalih je bil dotok materiala za ostale sedimente, n. pr. za tuf, majhen, dočim je bila količina Mn-spojin (kloridi) v ekshalacij ah velika, tako da se je mogla sedimentirati ruda. Pri tem so prišla v rudo zrna kremena, glinencev in kosi breče. Tam, kjer se rudne leče izklinj avaj o, je bil dotok jalovega vulkanskega materiala že tako močan, da se je sedimentirala le siromašna ruda. Nadomeščanje v kosih breče in tufa, ki ga opazujemo v rudi, je verjetno posledica diageneze.
Odprta ostanejo še tri vprašanja. Prvič je znano, da morejo imeti pri sedimentaciji mangana v morju veliko vlogo mikroorganizmi (posebno v mezozoiku in kenozoiku). Iz prekambrija poznamo že radiolarije, ki bi mogle vplivati na ta proces. Bilo bi možno, da je vpliv organizmov pripomogel k nastanku rudišča v Tiouine, vendar dvomim v to. Jouravsky in Bouladon, ki sta mikroskopsko preiskovala rudo iz Tiouine, nikjer ne omenjata, da bi v preparatih našla ostanke organizmov ali njihovega delovanja. Poleg tega so rdeči tufski skrilavci iz gornjega III. prekambrija mnogo premalo silificirani, da bi mogli predpostavljati vlogo radiolarij.
Drugič je treba pojasniti, zakaj sestoji glavni del rude iz braunita. Ne v rudi ne v prikameninah nisem opazil pomembnih znakov močnejše metamorfoze. Ostaneta dve možnosti; braunit bi mogel nastati diagenet-sko ali pozneje iz primarnega gela Mn-hidroksida zaradi spremembe, kii jo je povzročila talna voda blizu površine. To bi bilo možno, čeprav predpostavlja večina avtorjev, da more braunit nastati samo hidroter-malno ali pri. metamorfozi. Schneiderhohn-Ramdohr (1931) navajata, da v manganovih žilah, ki so nastale pri najnižjih temperaturah, braunit ni redek mineral; verjetno je nastal celo pri lateralno sekrecij-skem nakopičenju pod vplivom površinskih voda iz gela psilomelana ali podobnih Mn-rud. Vendar je verjetnejša druga možnost, da je pri visokotemperatumih podmorskih ekshalacijah Mn-klorid takoj oksidiral v braunit, ki se je sedimentiral kristalinsko brez vode.
Tretjič se postavlja vprašanje, kako so nastali mineralizirani horizonti v riolitih, pri čemer so ostali glinenci nespremenjeni. S tem je izključeno pneumatolitsko ali hidrotermalno orudenenje. Behrend-Berg (1927) navaja Barnsove eksperimente, s katerimi je dokazal, da se steklo iznad 185° C obnaša proti vodi kot koloid, zaradi česar more v tem primeru adsorbirati znatne količine vode. Seveda mora biti pri tem pritisk tako visok, da voda ne zavre. Pri steklasti osnovi prodornin je za to potrebna temperatura višja. Pri podmorski erupciji v globini nekoliko sto metrov imamo ustrezne pogoje. Če je bila istočasno v morju potrebna koncentracija mangana, je možno, da je koloidalna steklasta osnova riolita obeneim iz vodo adsorbirala manganove soli, ki so nato diagenetsko nadomestile osnovo.
Na podlagi tega moremo rudišča Tiouine, Migouden in Offremt uvrstiti med podmorska ekshalacijsiko sedimentna nahajališča.
Žile masagamove rude
V vsej okolici Tiouine oziroma Ouarzazate nahajamo žile manganove rude, toda vedno le v vulkanski formaciji III. prekambrija. Teh žil je mnogo, vendar imajo le nekatere gospodarski pomen in še te v najboljšem primeru vsebujejo le nekaj tisoč ton rude.
Žile nastopajo vedno ob prelomih navadno s smerjo NO—SW in s skoraj navpičnim vpadom. Ponekod najdemo več vzporednih žil ali pa se ena žila viličasto razcepi v dve ali več drugih. Navadno so žile
v riolitih, dobimo jih pa tudi v vulkanskem konglomeratu, breči >111 tufu. Poznejša tektonika na žile ni mnogo vplivala.
Razlikujemo dve vrsti žil:
1.	žile z dolomitno jalovino, ki dosežejo debelino 6—8 m, dolžino do 100 m in globino do 40 m,
2.	žile brez dolomitne jalovine, ki so debele le 1—2 m, dolge nekaj 100 m in globoke okrog 40 m.
V	dolomitnih žilah je debelokristalinski dolomit povečini nadomeščen z rudo. Braunit, ki je glavni sestavni' del rude, tvori lepe pseudo-morfoze po dolomitu. Poleg tega imamo še nekaj kriptomelana, haus-manita, sekundarnega palianita in ponekod geode piemontita. Ruda vsebuje pod 1 % BaO, 5—10 °/o Si02 in do 5 °/o K20. Navzdol prehaja ruda v dolomit, ponekod v hematit.
V	ostalih žilah imamo navadno v sredini kompaktno rudo, ki proti mejnim ploskvam prehaja v mineralizirano kamenino. Večkrat opazujemo tam nohtno ibrečo z Mn-lepilom, čeprav prifcamenina ni breča (Agouni). V tem primeru gre za tektonsko brečo. Jalovino sestavlja debelokristalni bari t, ki ga nadomešča braunit.Na zunanji strani najdemo večkrat rdečo glinasto plast. Ruda vsebuje do 10 °/o BaO, manj K20 kakor v dolomitnih žilah in 7—10 % Si02. Poleg braunita imamo nekaj Ba-psilomelana, zelo redko malo sekundarnega polianita in ponekod nekaj piemontita. Samo v eni žili (Ighem NTissili) nastopa posebno v globljih delih koit najmlajši mineral fluorit.
V	nobeni žili nisem opazil znakov metamorfoze, če izvzamemo sledove lojevčevih mineralov ob mlajših prelomih.
Ruda vsebuje povprečno nad 50 °/o Mn; zato imajo te majhne žile gospodarski pomen.
Ne vemo, ali se žile navzdol izklinjajo a!li prehajajo v baritno, dolo-mitno in hematitno jalovino, odkopavajo jih namreč samo do ekonomsko dovoljene globine. Vemo le toliko, da žile pod določeno globino niso orudenjene.
V	začetku sem mislil, da predstavljajo vse žile površinske obogatitve v prelomnicah. Pozneje me je J o ur a v sky prepričal, da so žile nastale hidrotermalno. Jouravsky (1952) navaja za svojo trditev naslednje:
a)	Sedimentna Mn-ležišča leže stratigratfsko mnogo više kot žile.
b)	Nekatere žile vsebujejo hausmanit in fluorit.
c)	Razmerje MnOs: MnO je pri žilnih rudah manjše kot v rudnih plasteh v Tiouine. To pomeni, da je ruda v plasteh bolj oksidirana kot ruda v žilah; če bi žile nastale površinsko, bi moralo biti obratno.
Pri tem je možno, da predstavljajo Mn-rude v dolomitnih žilah samo manganski klobuk.
Manganove žile dajejo letno okrog 10.000 t zelo dobre rude, ki jo je treba ročno odbirati. Delo je tu bolj priložnostno, ker vsebujejo žile premajhne rudne zaloge.
Drugače je z ležišči v Tiouine. Tu doseže letna proizvodnja 40.000 do 45.0001 rude. Rudni horizont je zaenkrat odprt od površinskega kopa
dogger
majhna diskordanca
liada
i;;'::-.--.--'/:;.:'.'.
discor-danca
prekambrij ali paleo-zoik




s o. :o .<?•.-.<?• o
' Xa. d: o:'-o;<3.- 0.0-
0mm
apnenec n dolomit
Djebel — Bou Aria
zgornja detritska podobna spodnji detritski seriji serija okrog 250 m mestoma rdeča glina s sadro arkoze delno z Mn-oksidi konglomerat s prodniki granita, pegmatita in sljudnih skrilavcev
dolo-mitiziran apnenec M—250 m
horizont Ain Beida apnenec in dolomit v plasteh 0,5—1 m z vložki laporja
10 m detritskega faoiesa
10—20 m dolomitizlranega apnenca, masivnega, rožnatega z belimi kalcitnimi vložki — horizont Hamaraouet dolomit z zrni kremena in biotits leče 10—30 cm s polianitom arkoze z lečami dolomitizlranega apnenca
spodnja detritska serija okrog 100 m
debel konglomerat s prodniki granita, pegmatita, aplita, skrilavca, riolita in andezita
skrilavec s spremenjenimi eruptivi
Geološki prerez Bou Arfe
na koti 1422 do etaže na koti 1345 m v jami; razteza pa se še globlje. Sedaj poznane zaloge znašajo 180.000 1; obstajajo pa najboljši' pogoji', da se povečajo. Možno je, da sega rudni horizont še v večjo globino; poleg tega je verjetno, da se rudišče nadaljuje onstran prelomnice ob reiki Iriri proti severovzhodu in vzhodu. Podrobneje bi bilo treba raziskati rudišči Migouden in Offremit z okolico ter ugotoviti, ali obstaja zveza s Tiouine.
Debele kose rude prebirajo ročno, drobno rudo pa predelujejo mokro mehanično. Prodajna ruda vsebuje 40—48 °/o Mn, jalovina vsebuje po separaciji še 18°/oMn. Transport prodajne rude je težak, na kamionih jo prepeljejo preko Visokega Atlasa v Marakeš (okrog 200 km), od tam z vlakom v Casablanco, kjer jo nakladajo na ladje.
Bou Arfa
Bou Arfa leži v jugovzhodnem Maroku v bližini železniške proge Oujda—Colomb Bechar, s katero jo veže industrijski tir. Nahajališče manganove rude imamo na južnem pobočju vzhodnega nadaljevanja Visokega Atlasa. Glavni revirji od vzhoda -proti zahodu so: Ain Beida, Harna-raouet in Hassi Pallet.
Geološke razmere kaže 2. slika.
Apnena serija 'srednje liade, v kateri nastopa manganova ruda, se Mdinja proti vzhodu in zahodu ter polagoma izgine.
Ain Beida. Ruda nastopa v določenem horizontu v zgornjem delu srednjeliaidnega dolomitizirianega apnenca, ki tvori antiklinalo s smerjo w—O. Severno krilo antiklinale, v katerem nastopa ruda, vpada pod kotom do 45° proti N. Rudni horizont označuje 2—5 cm debel vložek rdeče ali svetlozelene gline, ki ponekod vsebuje nekaj sljude. Ruda nastopa v dolgih, več ali manj vzporednih kanalih, ki se raztezajo proti NO, torej poševno na vpad plasti, toda vsi v eni' plasti. Rudna telesa imajo naslednje dimenzije: širina 20—30 m, debelina 2—7 m, dolžina do 200 m (do sedaj poznano). Značilni prerez kanalov kaže 3. slika.
Talnina in krovnina sestojita iz rdečkastorjavega dolomitiziranega apnenca s 3—7 mm velikimi, delno še votlimi geodami belega kalcita. Edina razlika med talnino in krovnino je, da je krovnina ponekod nekoliko svetlejša.
Vložek gline tvori mejo med talnino in krovnino tudi v jalovih delih. Pri tem je značilno, da je mejna ploskev popolnoma ravna in da osnovna ploskev krovnine kaže često zelo čudne poligonalme oblike, ki' so podobne negativu razpok, nastalih pri sušenju gline; vendar so nabrekli deli! v prerezu preveč okrogli. Te oblike verjetno predstavljajo kraške pojave.
Rudna telesa imajo v prerezu lečasto obliko, kar je razvidno iz 3. slike. Pri tem je krovnina le nekoliko vzbočena navznoter razen v oglih, ki kažejo videz, da so se od'njih odtrgali večji kosi apnenca. Nasprotno pa je usek v talnini mnogo globlji in manj pravilen; v glavnem je podoben rečni strugi. Talnina leži diskordantno proti rudnemu kanalu,
ki je torej nastal kasneje. Rdeč glinast vložek se v debelini 5—30 cm podaljšuje od mejne ploskve vzdolž sten kanala. Poleg tega so vsi kosi apnenca (v velikosti pesti do nekaj m3), ki leže v rudi, prevlečeni in med seboj povezani s to glino, tako da se apnenec in ruda nikjer neposredno ne stikata. Tudi v krovnino, in sicer samo nad rudnimi kanali, sega do 1 m globoko preplet žil iste gline; zaradi tega se krovnina ruši. Apnenčevi kosi, ki leže v posameznih vložkih v rudi, so verjetno zaradi korozije zaobljeni.
Ostali prostor v kanalih popolnoma zapolnjuje ruda, ki jo sestavljajo igličaste konkrecije polianita, psilomelan, nekaj piroluzita in manganita. V večji globini nastopa tudi hausmanit. Ruda vsebuje mnogo belega kalcita ali prekristaliziranega dolomita. Kalcit tvori nepravilne otočke ali preplete z geodami piroluzita. Najdemo tudi geode s kalcitnim jedrom, okrog katerega se menjavajo plasti polianita, psilomelana in kalcita. Vsebina Fe v rudi izvira od limonita, ki se v geodah tako hitro menjava z Mn-oksidi, da tvori z njimi pravo zmes.
3. si. Prerez rudnih kanalov v Ain Beidi
Od izdankov na koti okrog 1380 m je ruda odprta do etaže 1248, ki leži v višini talne vode. Rudni kanali tu še obstajajo, vendar so drugače zapolnjeni. Vsebujejo mnogo več jalovine — gline in apnenca — v kateri nahajamo rudne vložke. Ruda pa je bogatejša; vsebuje tudi hausmanit, ki ga makroskopsko nisem mogel opaziti. Tu je selektivno izločen tudi že limonit, tako da se odkopavanje rude izplača.
Proti vzhodu izgine ruda v periklinali. Proti zahodu sledimo horizont Ain Beida do iznad Haimaraoueta, kjer ga spoznamo po vložku rdeče gline z 10 cm siromašne rude, ki se hitro izgubi.
Hamaraouet — spodnji. Ruda nastopa v glavnem v nepravilnih oblikah v bazi srednjeliadnega dolomitiziranega apnenca, ki je tektonsko porušen; opazujemo številne skoke do nekaj m in sisteme prelomov.
V bazi obstajata ena do dve rudni plasti ali ploščaste- leče, ki se
ponekod^ združijo. V tem primeru doseže njihova debelina 3_4 m.
Na križiščih prelomnic se te plasti razišrijo predvsem navzgor v velika rudna telesa, ki dosežejo debelino do 5 m in širino 10—15 m. Iz teh teles
izhajajo do 2 m debele »apofize« po razpokah navzgor, včasih celo do horizonta Ain Beida.
Pri spodnji rudni plasti1 opazujemo ponekod majhno diskordanco proti talnini. V kakršnikoli obliki nastopa ruda, vedno jo obdaja rdeča glina, ki vsebuje navadno mnogo sljude in zrn ali žilic belega kalcita. Zelo redko opazujemo v rudnih telesih velike, z glino prevlečene kose apnenca.
Hamaraouet 3
Rudo sestavljata v glavnem polianit in Ba-psilomelan z nekaj piro-luzita in manganita, zelo malo je hausmanita. Fe-hidroiksidi (limonit) so vedno selektivno ločeni od Mn-oksidov; navadno nastopajo v samostojnih geodah, velikih kot oreh pa tudi kot glava ali še večjih.
Hamaraouet 3. Iznad spodnjega Hamaraoueta imamo v istem dolo-mitiziranem apnencu veliiko rudno telo s stranskimi apofizami; v vodoravnem prerezu imamo obliko, (ki jo kaže 4. si.
Liimonit tvori do 80 cm velike geode z zelo lepo radialno žarkasto strukturo.
Rudno telo je že skoraj izčrpano, dalo je okrog 160.000 t rude.
Hamaraouet 9 in 4. Nekoliko dalje proti NW najdemo v enakem dolomitiziranem apnencu rudo, ki pa ni vezana na določen horizont; nastopa v vzporednih kanalih s prerezom, ki ga kaže 5. a, b si.
Ruda je vezana na prelomnice. Širina in višina kanalov dosežeta nekaj m, dolžina do nekaj 100 m. Ruda je povprečno slabe kakovosti. Navadno vsebuje dovolj limonita in hematita, tako da se more uporabiti
kot dodatek v plavžih. Nekaterih delov zaradi slabe kakovosti sploh ne odkopavajo.
Hanaaraouet 6. Proti NW se srednjeliadni dolomitizirani apnenec izklinja. Nekaj 100 m preden se konča apnenec, se začne v glavnem v spodnji detritski seriji mineralizacija. Arkoze in delno konglomerate (s prodniki do 2 cm) sestavljajo kremen, granit, pegmatit in sljuda. Mineralizacija je omejena na nekaj pasov, ki so konkordantno vloženi v serijo in se brez prehodov menjavajo s sterilnimi pasovi. Mineralizacijo sestavljajo manganovi oksidi in hematit oziroma železova sljuda. Vsebina Mn doseže 6—13 °/o.
Kjer se apnenec že izklini, najdemo mestoma ob prelomu W—O med obema detritskima serijama obogatitve z Mn in Fe. Ruda nastopa delno v plasteh, tu in tam pa v žepih. Vzdolž preloma leži navadno bogatejša ruda na siromašni, ki vsebuje precej hematita. Pri takih obogatitvah je ruda zelo čista in dobre kakovosti; od ostale rude Bou Arfa se razlikuje po tem, da vsebuje več Si02, kar povzročajo kremenova zrna prvotne arkoze.
Geneza
Westerveld predpostavlja -tudi za Bou Arfa hidroitermalni postanek. Vsi ostali avtorji,, ki so pisali o tem rudišl&u, pa so enakega mnenja, da so ta nahajališča sedimentarna, a so bila pozneje po tektonskih deformacijah matične kamenine — dolomitiziranega apnenca — preložena in spremenjena. Vendar nisem našel v literaturi, ki mi je bila dosegljiva, točne in jasne obrazložitve vseh teh procesov.
Najprej moramo poiskati izvor mangana. Kot smo videli sestoj ita spodnja in zgornja detriitska serija iz granita, pegmatiita, aplita ter iz skrilavca, riolita in andezita. Kamenin prve skupine sedaj ne najdemo v bližnji niti v širši okolici. Imamo pa p rekambrij^ke ali paleozojske prodomine (riolit, andezit) južno od meje jurskega zaliva, nekako 50 km severno od Colomb Bechar. Prav tako najdemo na nekaj mestih v jurskem zalivu izdanke staropaleozojskih skrilavcev. Arkoze obeh serij vsebujejo navadno v konkordantnih polah — torej singenetsko — v manjši količini Mn- in Fe-okside. Zato moramo iskati izvor mangana najverjetneje v istih kameninah, ki so dale material za arkoze. V poštev pridejo stari graniti, skrilavci, rioliti in andeziti. Kot smo videli pri opisu rudišča Tiouine, je prekambrijska vulkanska serija relativno zelo- bogata z Mn; zato je zelo verjetno, da izvira mangan nahajališča Bou Arfa iz teh kamenin, t. j. iz riolitov.
V spodnjem Hamaraouetu imamo še 1—2 pravi plasti Mn-rude, ki vsekakor predstavljata enega izmed prvotnih sedimentacijskih horizontov mangana. Tii dve plasti sta brez dvoma singenetski; pri tem nas ne moti majhna diskordanca, ki jo ponekod opazujemo proti talnim.
Po gubanju so postale velike važnosti za potovanje mangana razpoke in presečišča prelomnih sistemov.
Najprej se moramo vprašati, od kod mangan za ta poznejša premeščanja. Delno gotovo izvira iz prvotnih plasti in leč v apnenčevi seriji; to včasih lepo vidimo v Hamaraouet 9 in 4. Preseki rudnih kanalov, ki so podobni pinijaim, v gornjem delu gotovo kažejo ostanke starejše rudne leče. Poleg tega je zelo verjetno, da je prišel del mangana v apnenčevo serijo v raztopinah iz spodnje in zgornje detritske serije.
Kako je nastalo rudišče v horizontu Ain Beida? Skoraj vzporedni kanali, ki potekajo poševno na os gubanja, kažejo na odvisnost od določenih pogojev. Na podlagi njihove smeri moremo domnevati, da so vezani na razpoke, ki so nastale zaradi napetosti 'pri gubanju. Preseki vseh kanalov imajo podobno obliko; to kaže, da so nastali na enak način. Ta oblika je značilna za podzemne vodne kanale na krasu. Krov kanala je le malo izdolben razen v obeh kotih; to kaže, da je bila gladina vodnega toka na meji med sedanjo talnino in krovnino, ki jo označuje plast gline. Voda je izrabila zgoraj omenjene razpoke in si ob nijih počasi izdelala kanale; gre za čisto kraški pojav. Na ta način nastale votline so bile pozneje zapolnjene.
Ni verjetno, da bi mogli na drug način razložiti nastanek tega rudišča.
V	poštev bi prišel še hidrotermaini in metasomatski (hidrotermalno ali descendentno) način. Za hidrotermaini nastanek ni nobenih znakov niti sledov dovodnih poti raztopin. Proti hidrotermalnemu in metasomat-skemu načinu govore stalno podobna oblika kanalov, njihov presek, oblika glinastih vložkov, apnenčevi' bloki v rudi in končno dejstvo, da ni nobenih ostankov nadomeščanja ali prehodov. S tem nočem reči, da ni nikakršnega lokalnega majhnega nadomeščanja, kar je zelo možno, vendar se da razložiti na drug način. Toda v splošnem ta način postanka ne pride v poštev.
Kot sem že omenil, moremo razložiti postanek le na ta način, da so se z rudo zapolnili že obstoječi vodni kanali. Rudna raztopina za nahajališče Ain Beida verjetno izvira iz gornje serije arkoz. Kot vemo, se mangan v vodi v prisotnosti C02 zelo lahko topi; nastaja Mn-bikarbonat, ki ob navzočnosti kisika prehaja v sol Mn-hidroksida ali pa izpade. Za dovoljne količine C02 je bila potrebna ob nastajanju rudišča toliko humidna klima, da je bila okolica dobro porasla z rastlinstvom. Ko so raztopine, nastale pri površinskem preperevanju, oziroma pronicajoče vode s solom Mn-hidrokisida prispele v kanale, je mangan polagoma izpadel v obliki hidroksida. V to mangansko blato je kot produkt razpadanja talninskega apnenca prišlo tudi nekaj gela železovega hidroksida, karbonatov in gline. Za izpad gelov je morala voda dlje časa stagnirati; zato je bilo verjetno poibočje antiklinale s kanali.takrat mnogo poiožnejše.
Med diagenezo je geiasta masa najprej izgubila vodo; nato so v fazi prekristalizaci j e nastale lepe kristalne oblike in konkrecije sedanje rude. Pri' tem procesu so ostali samo sle"dovi primarnega Mn-hidroksida,
V	nasprotju s Hamaraouetom so se tu v konkrecijah Fe-hidroksid in Mn-oksidi odlagali izmenoma; to dokazuje, da so se pogoji selektivne kristalizacije spreminjali.
Isto kažejo tudi konkrecije, v katerih se menjavajo skorje kalcita, polianita in psiloimelana. Med prekristalizacijo je zelo verjetno prišlo do majhnega nadomeščanja apnenca.
Težko vprašanje predstavlja rdeča glina, ki tvori stalno mejo med rudo in apnencem, kakor tudi posamezne vložke v rudi. Večina avtorjev je mnenja, da je ta glina ostanek in situ razpadlega dolomitiziranega apnenca. Zelo verjetno je, da je ta glina ostanek razpadanja, toda dvornim, da leži in situ; vsebuje namreč ponekod sljudo, apnenec pa je v tem horizontu brez sljude. Poleg tega bi to govorilo za metasomatski nastanek nahajališča Ain Beida, kar je pa težko verjetno, kakor smo- že zgoraj videli. Na ta način bi tudi težko pojasnili glinene vložke v rudi.
Po mojem mnenju je podzemna voda transportirala in nato odložila del gline, ki je zelo verjetno ostanek razpadanja apnenca. Voda je prinesla v glino tudi nekaj sljude. Drugi del gline, ki jo je vseboval gel manganovega hidroksida-, je bil v procesu prekristalizacije potisnjen na robove.
Sedimentacija manganove rude v kanalih je potekala v več ciklih. Po diagenetski učvrstitvi rude in v zvezi s premeščanjem gline na robove in na površino so se od krova kanalov odkrušili posamezni bloki apnenca in padli na rudo. Periodično se je v kanalih nahajala voda, ki je zaradi korozije nekoliko zaoblila kose apnenca. Morda je voda prinesla tudi še nekaj gline, ki se je sedimentirala na rudo. Nato je sledil zopet ciklus sedimentacije rude itd.
V spodnjem Hamaraouetu so razmere drugačne. Kot smo videli, imamo tam še ostanke ene ali dveh plasti Mn-rude. V različnih razpokah, posebno pa v križiščih prelomnih sistemov je prišlo do močne cirkulacije vode, M je razširila razpoke kot v krasu. Pozneje so prišle raztopine mangana delno iz rudnih plasti, delno verjetno tudi iz mineraliziranih arkoz. Sedimentacija rude kakor tudi poznejši diagenetski procesi so podobni kakor v Ain Beidi, vendar ima tu lokalno nadomeščanje prika-menine večji pomen, posebno v manjših rudnih žilah vzdolž razpok. Pri procesu prekristalizacije se je limonit izločil v samostojnih kon-krecijah.
Hamaraouet 3 je vsekakor vezan na presečišče prelomnih sistemov. Št. 9 in 4 sta nastali iz starejših rudnih leč s premeščanjem ob razpokah.
Mineralizirane arkoze v Hamaraouet 6 so singenetsko sedimentarnega nastanka in ne zahtevajo posebne obrazložitve.
Nahajališča v Bou Arfi moremo torej razvrstiti v dve skupini:
1.	singenetsko sedimentne plasti in mineralizirane cone,
2.	rudišča, ki so nastala zaradi razpadanja in premeščanja v ozki zvezi s kraškimi pojavi.
Pri drugi skupini' bi mogli pomisliti še na descendentni postanek. Vendar sem mnenja, da bi v tem primeru prišlo do večjih nadomeščanj v karbonatni prikamenini. Ravno tako bi bilo teže pojasniti položaj apnenčevih blokov v rudi.
Splošno o Bou Arfi
Kakovost rude kažejo naslednje analize:
Kemična ruda
Metalurška ruda
Sintrana ruda
Mn02	84,21		
MnO	0,21		
Mn	53,45	34,50 (30—36%)	37,26 (35—40 %)
Fe	0,43	20,72 (15—25 %)	20,72 (20—26%)
Si02	0,54	3,05	4,18
As2Os	0,01	0,03	0,07
Sb in Sn		—	—
Cu	0,01	0,07	0,15
Pb	sled	Sled	—
Zn	sled	—	—
ai2o3	0,16	1,52	3,31
CaO	4,20	10,50	10,75
MgO	0,43	2,48	2,16
S	0,096	0,07	sled
P	0,012	0,024	0,050
BaS04	sled	—	—
H20 kompl	9,25	26,93	21,35
Ruda v kosih iznad 12 man se ročno odbira in sortira v kemično			
metalurško rudo. Ruda izpod 12 mm (okrog 30 °/o proizvodnje) gre v pneu-matsko separacijo (Table pneumatique Revelard-Berry); obogaten je znaša okrog 5 %. Jalovina, ki ositane pri odbiranju in separaciji, vsebuje še okrog 16 °/o Mn. Koncentrat pneumatske separacije se sintra (Dwight Lloyd System, Sintering Machinery Co.). Na izmeno se predela na traku za sintranje 80 t koncentrata v okrog 55 t sintrane rude. Pred sintranjem se dodaja koncentratu 8—9 % črnega premoga iz Djerade in 8 °/o vode. Za dobro sintranje je potrebno, da ruda ne vsebuje več kot 25 °/o zm izpod 1 mm. Temperatura pod žarilnim zvonom znaša okrog 1600°.C, dalje na traku 900° C. Velikost zrn sintrane rude je:
iznad 25 mm 25— 5 mm 5— 0 mm
10% 62 % 28 %
Proizvodnja v letu 1951:
metalurška ruda 33—45 %......................54.260 1
. sintrana ruda 36 % .... ..........15.0911
kemična ruda ;................ 598 t
Fe — Mn ruda (15—20% Mn, 15—25 % Fe) . . . .	16.666 t
metalurška ruda 30—35 °/o Mn................256 Frc/%
43 %..................320 Frc/0/o
48 %..................339 Frc/%
50—55 %..................352 Frc/%
sintrana ruda..............................302 Frc/%
kemična ruda 95 % Mn02I izpod 0,5 % Fe . . .	15.795 Frc/rt
90%MnQ~, izpod 1,0 % Fe . . .	14.918 Frc/t
85 % MnO,, 1-2 % Fe . . .	14.040 Frc/t
Fe — Mn ruda ...........................1.800 Frc/t
Vidne in verjetne rudne zaloge znašajo sedaj okrog 1,500.000 ton. Pri rudniku je zaposlenih 100 Evropejcev in 1300 domačinov, od teh okrog 700 v jami.
Imimi
Nahajališče Imini leži prav tako na južni strani Visokega Atlasa v okolici Ouarzazate, nekoliko severneje od rudišča Tiouine. Največji del Mn-rude leži na zahodni strani reke Imini.
Zaradi skoraj horizontalnih mezozoiških in kenozoiških plasti ter zaradi zelo močne erozije, ki je posledica aridne klime, predstavlja vsa pokrajina visoko planoto z globokimi kanjoni. Taka zgradba kaže lepe geološke profile, ki nam dajo naslednjo sliko:
Eocen	Apnenec in peščenjak,
malo konglomerata majhna diskordanca
zgornja kreda (senon)
srednja kreda (turon in cenoman)
rožnat peščenjak in apnenec z vmesnimi plastmi sadre
rožnat dolomit rožnat peščenjak
transgresivni konglomerat
Favna
lutetien-
ypresien
danien-maastrichtien
diskordanca
spodnja liada
nastopa zelo redko v majhnem obsegu
)
permo-triada
temnovijoličast konglomerat in peščenjak	f
siv in rdečkast peščenjak z vmesnimi plastmi sadre
ponekod manjka
diskordanca
sivozelen skrilavec in. drobno-zrnat peščenjak z ONO žilami redki barita	graptoliti
drobnozrnat, rdečkast peščenjak in kvarcit debelozmat konglomerat sivordečkast dolomit (georgien)
rdečkast skrilavec in tuf z lečami dolomita vulkanska' breča riolit in andezit
Tektoniko je Westerveld (1948) razdelil na naslednji način:
1.	faza: neoprekambrijska, vidna v riolitih
2.	faza: hercinsko gubanje ordoviciijskih skrilavcev, NW—SO antiklinale
v Imini
3.	faza: postliadna — precenomanska; diskordanca cenomana na liadi,
permotriadi ali ordoviciju
4.	faza: kredna — manjša premikanja, ki so povzročila transgresijo
proti jugu
5.	faza: posteocenska, morda oligocanska — močnejša orogeneza, ki je
povzročila strukture krednih in eocenskih sedimentov (slabo izražene gube, fleksure i. dr.)
6.	faza: neogenska in kvartarna — vertikalna premikanja, zaradi katerih
je nastal Atlas; na vsem ozemlju se je pričela erozija.
Zanimivo je, da postsilurski sedimenti ne kažejo vidnih znakov močnejše metamorfoze. Peščenjaki so slabo vezani, skrilavci so glinasti. Šele kambroordovicijski skrilavci so močneje metamorfozirani in vsebujejo pasove blestnikov. Na podlagi tega sklepamo, da v bližini ni postkambrij-skih intruzij in da poštordovicijski sedimenti niso bili pod močnejšimi pritiski. Ravno tako lahko trdimo, da je bila erozija v vseh periodah zelo močna, in sicer zaradi aridne klime; to dokazuje velika količina klastičnih sedimentov in njihova rdeča barva.
Opis rudišča
(po literaturi)
Manganova ruda v okolici Imini nastopa v sedimentih cenoman-turon v treh slojih, iki so označeni od spodaj navzgor kot C,, C2 in C3. Sloji so pravzaprav zelo dolge, v smeri WSW—ONO razpotegnjene leče. Izdanki nastopajo v tej smeri na dolžini preko 25 km od Oued Tidili
kambro-ordovicig
kambrij
III. prekambrij
ti a zahodu, preko Boulgir, Bou Tazoult, Bou Azzer, St. Barbe do Bou Aggioun na vzhodu. Manjše izdanke, ki še niso raziskani', najdemo tudi južno in jugozahodno od te črte. Do sedaj poznane leče so široke 400 m, pri Bou Tazoult pa celo 1 km.
Sedimenti z rudo leže diskordantno na podlagi. Sestav plasti kaže 6. slika.
Talninski peščenjak (do 10 m) je rdečkast, podoben arkozi, slabo zleipljen, delno je še konglomeratičen z riolitnimi in kvarcitnimi prodniki. Proti severu se odebeli.
senon maj hna discor-danca
cenoman turon


krovni peščenjaki (senon) dolomit z roženci 0—2 m C3 0—1 m
dolomit 3—8 m
glin. peščenjak ali glina 0—0,5 m C2 0—2 m
peščenjak ali dolomit 0-1 m C, 0—1 m
talninski peščenjak
6. sl. Prerez nahajališča Imini
Na njem leži okrog 10 m belega do rdečkastega dolomita, ki je zelo čist; le v najnižjem delu vsebuje poleg sljude še kremenove in glinenčeve prodnike. Dolomit je zelo drobnozrnat (0,1 mm), kompakten, ponekod pa droibljiv. V tem dolomitu nastopajo trd plasti rude. Spodnja plast Cx leži na bazi dolomita ali pa še v talninskem peščenjaku. Zgornja plast C3 se nahaja v bližini ali na kontaktu s krovnim senonskim peščenjakom. Iznad srednjega sloja C2 imamo navadno nekaj rdečerjave, delno peščene gline. Plasti in C2 sta ponekod ločeni s peščenjakom (0,1—0,3 mj, proti vzhodu pa z dolomitom (do 2 m). Kolikor debelejša je ta jalova vmesna plast, toliko tainjša sta rudna sloja. Proti zahodu se Ct in C2 združita, Isto opazujemo tudi proti jugu; pri tem pa se sloj polagoma izklini in preide v mineralizirani peščenjak. Zgornji sloj C3 je navadno debel le 0,2—0,4 m. Ponekod je debelejši; tedaj ga loči od C2 samo 0,2 do 0,6 m dolomita ali peščene gline. Odkopavajo le C^ + C? (1—2,5 m).
Krovni senon sestoji iz drobljivega, rdečkastega peščenjaka z rdečo glino ter z vmesnimi plastmi apnenca in sadre.
Vsi ti sedimenti so dislocirani s fleksurami ONO ali OSO; višinska razlika znaša navadno 20—30 m, dvignjena je severna stran.
Mineraloško genetske značilnosti
1.	Vse tri rudne plasti leže konkordantno v prikarnenini.
2.	Kjer so rudne plasti bogatejše in debelejše, so kontakti zelo ostri. V siromašnih in tankih slojih ruda prehaja v impregniran peščenjak ali dolomit, v katerem se prepletajo rudne žile.
3.	V krovnimi in tailnini ponekod opazujemo majhna kristalna zrna Mn-oksida. V glini iznad sloja C2 imamo vložke vada.
4.	Ruda v Cx in C2 sestoji povečini iz polianita iin piroluzita z malo psilomelana in koronadita ter je zelo luiskasta. Niže iimamo več psilomelana, više pa več piroluzita. Ponekod najdemo tudi nekaj limonita.
5.	Koronadit nastopa naijveč v C3, kjer je Skoraj edini Mn-mineral.
6.	Koronadit tvori v glavnem ledvičaste, sferoidalno-radiatoe agregate, piroluzit pa povečini debelo kristalaste, vlaknato lamelarne agregate z različno orientiranimi lističi.
7.	V talninskem dolomitu imamo vzdolž razpok sekundarne žile Mn-oksidov (največ psilomelan in koronadit).
8.	Mikroskopska raziskovanja (Zvereff 1936) kažejo naslednji vrstni red mineralov: dolomit in vadasti Mn-aksidi verjetno iste starosti, psilomelan, koronadit in fcoit najmlajši polianit oziroma piroluzit.
9.	V Imini do sedaj še ni nihče našel Mn-mineralov v posameznih fragmentih ali ooidih. Tudi Mn-karbonat tu ni poznan.
10.	Ruda v Iimini je podobna po obliki, načinu kristalizacije, kon-krecijah in dr. površinskim obogatenjem v žepih v dolomitiziranem apnencu jugozahodne Makedonije (n. pr. Malo Iljino); edina razlika je v tem, da vsebujejo makedonske rude več psilomelana in da nimajo koronadita.
Nastanek rudi š ča
O postanku rudišča Imini so mnenja različna. Največ avtorjev (Henry 1934, Maurin 1934, Dubois 1934) sodi, da je rudišče nastalo kot kemični sediment ob lagunski obali cenomanskega morja; pozneje je bilo spremenjeno in prekristalizirano verjetno pod vplivom vadoznih voda. Drugi mislijo, da gre za epigenetski nastanek; raztopine, nastale pri površinskem' razpadanju, naj bi pronicale v obstoječe sedi-mente in jih nadomeščale. Ker govori oblika plasti proti takšnemu načinu, so si pomagali s teorijo o »p r edisp o nir an ih« plasteh. Wester-veld (1948) pa zopet predpostavlja hidrotermalni nastanek, in sicer na podlagi tega, ker v nekaterih manjših maroških nahajališčih, ki so zelo podobna Imini, nastopa nekaj braunita in hausmanita. B1 o n d e 1 in Bondon sta končno mišljenja, da rudišče predstavlja lateritno koncentracijo permotriadnih bazaltov, ki nastopajo v bližini.
Rudišče je gotovo kemično sedimentno in pozneje prekristalizirano. To je prvi ugotovil Henry (1934), ki pa takrat še ni izključeval možnosti epigenetskega nastanka z descendentnimi raztopinami. Po njegovem mnenju se je mangan sedimentiral kot vad v laguni vzdolž obale,
in sicer v oddaljenosti od obale, ki ustreza meji med sedimentacijo klastičnih in kemičnih sedimentov.
Po mojem mišljenju se je mangan izločil iz raztopin kot hidroksid. Kot dokaz za to navajam naslednje:
1.	Manganova ruda nastopa v konkordantnih plasteh oziroma v dolgih lečah, ki so povečini ostro omejene.
2.	Zrna Mn-oksidov v talnini in krovnini dokazujejo, da so bile manganove raztopine med sedimentacijo tega materiala že v morju, vendar je še prevladovalo naplavljanje klastičnega materiala in sedi-mentiranje karbonatov.
3.	Tudi najmanjši delci rude nimajo značaja fragmentov, torej je mangan moral priti v raztopinah.
4.	Ruda je bila pozneje spremenjena in prekristalizirana, kar dokazuje njena struktura kakor tudi dejstvo, da prevladujejo Mn-oksidi, dočim Mn-hidroksid vsaj makroskopsko ne nastopa. To spremembo je povzročila diageneza kmalu po sedimentaciji ali pozneje vadozna voda. Druga možnost se mi zdi verjetnejša; v glini iznad C., vidimo namreč večkrat tanke konfcordantne vložke vadu podobnih Mn-oksidov. Ti so se torej zaradi diageneze spremenili iz hidroksida v dioksid. Če bi bila prekrisitalizacija in sprememba rude v ostale oksidne oblike povsod le posledica diageneze, bi morali tudi v vmesnih plasteh v glini najti ostale okside. Ker -teh ne najdemo, Sklepamo, da je spremembo- povzročila vado-zna voda, 'ki pa ni imela dostopa v vložke v glini. Vendar pripominjam, da sem ta pojav opazoval le v enem primeru.
Zaradi sprememb rude je prišlo tudi do nadomeščanja- prikamenine, v glavnem dolomita. To opazujemo zlasti v jalovih conah, kjer so ponekod v dolomitu rudnega horizonta pravi, »štokverku« podobni prepleti žil.
Henry in nekateri drugi mislijo, da je prihajal mangan tega nahajališča iz riolitov III. prekambrija, torej z juga (transgresija je prišla s severa). Toda pri tem ne morejo pojasniti, od kod izvira tako velika količina Pb, ki je omogočil tvorbo koronadita v tako velikem obsegu. Na podlagi- podatkov H e v e r y in Daly so vzeli povprečno 0,13 °/o Mn na 0,0004 °/o Pb, torej v razmerju Mn : Pb = 325 : 1. To pa ne ustreza rudi v Imini, kjer imamo pri po-vprečni metalurški rudi Ci in. C2 razmerje 64 : 1. V C„ ki sestoji skoraj iz čistega koronadita, se to razmerje zelo izpremeni; po O r c e lu znaša to razmerje za čisti korona-dit iz Imini 1,534 : 1, za Pb-psilomelan pa 4,425 : 1. Zaradi tega je Henry (1951) že domneval h idro t e r m alni- izvor Pb. Toda po B e h r e n d - B e r g u (1927) je v eruptivnih kameninah povprečna vsebina Mn in Pb v razmerju 47,5 : 1; pri maroških -riolitih, ki so bogati z manganom, je gotovo večja. Poleg tega vemo, da vsebujejo rudne plasti vulkanske formacije III. prekambrija v Tiouin 0,5—2 °/o Pb. Zato je mnogo bolj verjetno, da so manganove raztopine nastajale pri razpadanju podobnih plasti; to bi mogli biti tudi tanki vložki v tufih.
Splošno o Imini Rudne zaloge s povprečno 47 °/o Mn in 12 % Si02 znašajo okrog 6.000,000 ton.
Ruda se loči na:
1.	bogato rudo z nad 50 °/o Mn
2.	siromašno rudo s pod 50 °/o Mn Bogato rudo ločijo na:
a)	metalurško, rudo z najmanj 50—51°/oMn in največ 8—9 % SiO.,
b)	kemično rudo, pri kateri razlikujejo naslednje vrste:
	MNO2 °/o	Si02 °/o	Fe °/o
R P 6	nad 92	pod 3	pod 0,5
R P 5	90—92	pod 4	pod 1
R P 4	84—87	pod 5	pod 1,5
RP 3	80—83	pod 6	pod 2
R P 2	75—80	pod 8	poljubno
Kot primer navajam dve povprečni analizi:
	'metalurška ruda	kemična ruda R P
MnO.,	79,445	93,400
MnO	2,918	1,278
Fe2Os	1,987	0,414
ai,o3	0,858	0,446
CaO	1,600	0,200
MgO	0,102	0,036
Si02	7,000	2,430
BaS04	1,577	0,427
CaSO*	0,052	0,065
P.,Os	0,110	0,057
TiO,	0,080	0,050
k2o	0,203	0,063
Na,o	0,238	0,053
ZnO	sled	sled
CuO	0,260	0,358
NiO in CoO	sled	sled
PbO	0,888	0,231
As203	0,012	0,003
C02	1,250	0,100
vlaga	1,400	0,350
	99,980	99,961
Mn	52,46	60,01
Fe	1,39	0,29
S	0,021	0,026(?)
P	0,049	0,025
Cu	0,208	0,286
Pb	0,824	0,214
Siromašno rudo (pod 50 °/o ivIu) najprej ročno prebirajo in nato pneu-matično sortirajo (Tables a air Birthey). Obogatenje znaša okrog 8 % pri 81 °/o izkoristku. Jalovina po separaciji vsebuje še vedno 25°/oMn.
Rudo odkopavajo v dnevnem kopu in v jami. Dnevni kop se izplača do razmerja 4 m3 krovnine na 11 rude.
Produkcija je bila v zadnjih letih naslednja:
	Produkcija v t	Učinek v t na moža na izmeno
1938—1946	74.864	0,125
1947	36.270	0,400
1948	102.802	0,850
1949	118.429	1,150
1950	174.870	1,100
1951	212.780	1,150
1952	276.839	?
1953	okrog 300.000	•
Od Imini do Marakeša (175 km) transportiraijo rudo s kamioni. V najtežjem delu poti preko Visokega Atlasa (sedlo Tizi n'Ticha ima 2300 m) so zgradili žičnico.
Ker je ruda zelo krhka, se pri prevozu zelo drobi. Zato jo v Sidi-Maroufu pri Casablanci aglomeriraj o, pri čemer se še nekoliko obogati.
Obstaja, možnost, da najdejo nove rudne zaloge. Dosedanja raziskovanja so pokazala, da severno in južno od sedaj poznane smeri ni pomembnih rudnih pojavov. Zaito bi bilo potrebno nadaljevati raziskovanja proti vzhodu in zahodu, posebno še, ker tudi tam obstaja na južni strani matična kamenina — vulkanska serija III. prekambrija. Krovnina postaja proti vzhodu in zahodu debelejša; smer orudenenja se lahko spremenil; zato bi1 bilo priporočljivo poizkusiti z nekaterimi geofizikalnimi metodami.
Pregled manganovih rudišč v Maroku
Seznanili smo se s štirimi glavnimi tipi manganovih rudišč v Maroku, ki jih razdelimo v naslednje skupine:
I. hidrotermalne žile
1. v vulkanski formaciji III. prekambrija Okolica Ouarzazate
Gorovje Siroua (Aniti Atlas) s podobnimi pojavi Menahba SW od Bou Arfa
r
2. v paleozoiku
Okolica Oujda v skrilavcih in granodioritih
(Zekkara, Bourdine) Oued Akreeh (pri Rabatu) Guemassa (pri Marakešu)
II.	podmorska ekshalacijska sedimentna rudišča
1.	v vulkanski formaciji III. prekambrija
Tiouine
Migouden
Offremt
Idikel (W Anti Atlas)
2.	v skrilavcih in tufih v spodnjem karbonu (Viiseen)
Glib en Nam (pri Oujdi)
III.	sedimentna rudišča
1.	v kontinentalni permotriadi ali kredi
Narguechoum (pri Oujdi)
Nekaj drugih, nepomembnih pojavov
2.	v obalni formaciji liade
Tanourat (pri Oujdi) Ti z i n' Rechou (Srednji Atlas) Jenane L'mes (Srednji Atlas) Boulbab (pri Meknesu)
3.	v obalni formaciji cenoman-turona
Imini
Tasdremit (SW od Imini, podobno kot Imini)
IV.	Mešan tip sedimentnih rudišč in rudišč, ki so nastala pri' preperevanju
1. v obalni formaciji liade
M'koussa (NO od Marakeša) Bou Arfa
Pri obeh nahajališčih so ohranjeni le še ostanki pravih sedimentnih plasti.
Obravnavali bomo še razdelitev Pb v različnih nahajališčih:
ad I.	1. Pb = 0 ali sledovi
2. Pb = 0,6
ad II. 1. Tiouine Pb = 0,5—1, redko 2 Idikel Pb = 0,5 2. Glib en Nam Pb = sledovi
ad III.	1. Narguechoum Pb = 0,5
2.	Tanourat Pb = 0,15
3.	Imini Pb = 0,2—0,8; v C3 je večji Tasdremt Fb= 5—7
ad IV. 1. M'koussa Pb = 0,1 Bou Arfa Pb = 0
Odstotek svinca je največji v rudiščih Anti Atlasa, in sicer v ekshala-cijsko sedimentnih (0,5—2 %>) kakor tudi v sedimentnih (0,2—7 °/o) rudiščih. Količina Pb v Imini-C3 in povprečno v Tasdremtu je tolika, da bi morali ti nahajališči prišteti k manganovo-svinčenim rudiščem. Zaradi visokega odstotka Pb so dela v Tasdremtu pred kratkim ustavili.
Pb in štirivalentni Mn spadata po ionskem potencialu v 3—10 skupino, ki v vodi pri zadostni količini kisika izpade kot hidroksid. Ta skupina ima tudi veliko adsorbcijsko moč, kar je za Mn-hidroksidgel posebno pomembno. Zaradi adsorbcije je verjetno prišel Pb v našem primeru v Mn-hidroksidgel, iz katerega je zaradi diageneze nastal Pb-psilomelan, iz tega pa koronadit.
Izvor Pb moramo iskati v ekshalacijah, pri katerih so nastala manganova rudišča ter manjši pojavi v III. prekambriju in karbonu.
Opazovanja v maroških manganovih rudiščih so pokazala naslednje:
1.	mangan je zelo lahko topljiv in prav tako lahko izpade iz raztopine,
2.	geli Mn-hidroksida so zelo spremenljivi, in sicer zaradi diageneze aili pod vplivom vadozne vode,
. 3. braunit in verjetno tudi hausmanit nista le hidrotermalna ali metamorfna minerala; nastaneta lahko tudi pri diaigenezi in pod vplivom vadozne vode,
4. poleg železovih imamo tudi manganova podmorska ekshalacijska sedimentna rudišča, česar pa mnogi še ne priznavajo. V odvisnosti od temperature izhajajočih plinov more pri reakciji z vodo takoj nastati braunit, podobno kot pri železovih rudiščih tega tipa hematit (Lahn — Dill).
LES GISEMENTS MAEOCAINS DE MANGANESE
En annees precedentes l'auteur a fait des recherches efficaces des gites de fer et de manganese en Macedoine. En desir de perfectionner sa connaissance, l'auteur a visite en cadre de i'Assistance technique de rOrganisation des Nations Unies entre les autres, aussi les troiis provinces metallogeniques en Maroc: Tiouine. Bou Arfa et Imini. En etudiant les gites de manganese l'auteur a prete attention speciale a probleme de leur origine. De ce point de vue il distingue quatre types de gisements de manganese en Maroc:
I. Gites filoniens
1.	Dans les formations volcaniques du Precambrien III:
la region d'Ouarzazate, la montagne de Siroua avec des phenome-nes analogues de ceux-ci de Ouarzazate, Menahba SW de Bou Arfa.
2.	Dans le Paleozoique:
En district d'Oujda, dans les schistes et granitodiorites (Zekkara, Bourdine), Oued Akrech (aux environs de Rabat), Guemassa (pres de Marrakech).
II.	Les gites stratiformes crees par 1'exhalation submarine
1.	Dans les formations volcaniques du Precambrien III: Tiouine, Migouden, Offremt, Idikel (W Anti Atlas).
2.	Dans les schistes et tufs de Viseen: Ghb en Nam (pres d'Oujda).
III.	Les gites interstratifies
1.	Dans les formations continentales du Permo-Trias et du Cretace: Nairguechoum (Oujda) et quelques gites d'une importance sub-ordonnee.
2.	Dans les formations cotieres du Lias:
Tanourait (pres d'Oujda), Tizi n'Rechou (Atlas moyen), Jenane L'mes (Atlas moyen), Boulbab (pres de Meknes).
3.	Dans les formations cotieres du Cenomano-Turonien: Iminii, Tasdremt.
IV.	Comibinaison .des gites interstratifies remaries
1. Dans les formations cotieres du lias: M'koussa (NO de Marrakech), Bou Arfa.
Dans tous les deux gisements on peut observer seulement les restes des couches stratiformes verita'bles.
Ensuite I'auiteur traite l'origine du plomb paraissant dans les gisements de manganese du Maroc. Le plus haut pour-cent de plomb on trouve dams les giisements d'Aniti Atlas, dams les gites stratiformes crees par l'exhalation submarine (0,5—2 °/o) comme ausisi dans les gites inter-stratifies (0,2—7 %>). A Imini et Tasdremt on rencontre une telle quantite de plomb qu'on dewaiit des gisemenits susdiits classifier comme les gites de m anganese-piomb. A cause d'un pour-cent tres haut de plomb a Tasdremt recemment rexploitation a ete arretee.
Du point de vue du potenciel ionique on mit Pb comme aussi Mn dans le 3—10 groupe. Celui-ci dans l'eau en presence d'une quaintite suffisante d'air sort comme hydroxide. Le groupe traite a aussii une puissance tres haute d'adsombtion ce que presente quant a Mn-hydroxide-gel, une particularite 'importanite. A cause d'adsorbtion, Pb probablement a ete passe en Mn-hydroxide-gel, de quel c'est Pb-psilomelane qui resulte a cause de diagenese. C'esit le coironadite qui tire son origine de Pb-psilomelane.
L'origine de Pb on doit chercher dans les exhalations quelles ont cause la naissance des gisemenits de manganese et dans les apparitions moins importantes en Precambrien III et en Viseen.
Apres robservation des gites de manganese du Maroc on peut con-sitater:
1. Le manganese peut se dissoudre, comme meme sortir de la dissolution tres facile.
2.	Les gels de Mn-hydroxide sont tres variables, soit a cause de la diagenese, soit sous l'influence des eaux atmcspheriques.
3.	Les mineraux braunite et probablement aussi le haussmanite ne sont pas seulement des mineraux d'origine hydrothermale et meta-morphique; ils font leurs naissances aussi chez la diagenese et sous l'influence des eaux atmcspheriques.
4.	A cote des gites des fer stratiformes crees par les exhalations submarines il y a aussi des gites de manganese de meme origine et de meme caractere qui s'apparaissent, a quoi beaucoup des auteurs s'oppo-sent jusqu'aujourd'hui. En fonction de la temperature de gaz sortant, c'est le braunite qui peuit faire sa naissance aussitot chez la reaction avec l'eau, analoguement comme l'oligiste chez les gites du fer de meme type (Lahn — Dill).
LITERATURA
—	1952, Geologie des Gites mineraux marocains. Ediita, Casablanca. Eyssautier, 1952, L'indusitrie miniere du Maroc. Rabat. Behrend-Berg, 1927, Chemische Geologie. Ferd. Enke. Stuttgart. Schneiderhohn-Ramdohr, 1931, Lehrbuch der Erzmikroskopie.
Borntrager, Berlin.
Schneiderhohn, 1941, Lehrbuch der Erzl"gerstatt©nkunde. Fischer, Jena.
Schneiderhohn, 1949, Erzlagerstarfcten. Piscator, Stuittgart. Poldini, 1932, Neobjavljeno poročilo o Bou Arfa.
Solignac, 1934, Neobjavljeno poročilo: Etudes Mineralogique sur les minerals de Manganese de Bou Arfa.
—	1934, Les Ressources minerales de la France d'Outre-mer II. Publications du Bureau d'fitudes geologiques et mAnieres coloniales. Paris.
Neltner: Le Manganese.
R a m d o h r, 1954, Klockmann's Lehrbuch der Mineralogie. Enke, Stuttgart. Marc-Jung, 1930, Physikalische Chemie. Fischer, Jena. R a g u i n , 1949, Geologie des Gites Mineraux. Mas'son et Co., Paris. De Launay, 1913, Gites mineraux et mštalliferes II. Beranger, Paris & Liege.
Westerveld, 1948, Neobjavljeno poročilo o Iimini. Henry, 1934, Neobjavljeno poročilo o Irnini. Henry, 1935, Neobjavljeno poročilo o Imini. Henry, 1938, Neobjavljeno poročilo o Imini. Henry, 1951, Neobjavljeno poročilo o Imini, Maurin, 1934, Neobjavljeno poročilo o Imini. Dubois, 1934, Neobjavljeno poročilo o- Imini. Birembaut, 1936, Neobjavljeno poročilo o Imini. Zvereff, 1936?, Neobjavljeno poročilo o Imini. Or cel, Neobjavljeno poročilo o- Imini.
Bouladon-Meune, Le gisement, de Tasdremt. Fortin-Moiullot, Rabat. Jouravsky, 1952, Remarques sur la composition mineralogique et chimique des minerais de manganžse. SEGM, Rabat