H The first Slovenic Daily In the United States. Issued every day" except Sundays and Holidays. VXLBFOH PT8AK.NU ■ 1279 lEOTOl. TELEFON PISARNE: 127» KJKUYwf NO. 246. — ŠTEV. 246. NEW TORE, FRIDAY, OCTOBER 25, 1907. — V PETEK, 25. VINOTOKA, 1907. VOLUME XV. — LETNIK XT. Naročnikom. S tem opozorimo tiste naročnike, kteri so prejeli nedavno račun za naročnino, da nam kolikor mogoče kmalu pošljejo navedene zneske, ker jim bodemo sicer list ustavili. Nekteri pazijo premalo na svoje dolžnosti. Ko se jim list ustavi, jo pa zamera. Da ne bode torej nepotrebnega razburjenja in dela. prosimo, naj vrši vsak svojo dolžnost kot jo vršimo mi. UPRAVNIŠTVO. Finančna panika. Položaj se izboljšuje. ZAUPANJE V FINANČNE ZAVODE V ZJEDIN.TENIH DRŽAVAH ZOPET NARAŠČA. Tri nadaljne banke v New Yorku so prenehale z izplačevanjem. MORGANOVA POMOČ. -o- Finančni položaj v New Yorku se je v U liko poboljšal, da se sedaj lahko upa, da je kriza, ktero morajo banke in trustni zavodi že par dni prenašati, končana. Trust Company of America, na ktero navaljujejo de-pozitorji že dva dni, je tudi včeraj nadaljevala z izplačevanjem vlog. Blagajničarji so delali tako hitro, kakor je bilo mogoče in t; je čakujoče vlaj^aieljs« pomirilo. Dražba je izplačevala z izključno lastnimi sredstvi, tako da ponujeno jej pomoč ni potreboval;*. Zaupanje v družbo se je v toliko povečalo, da so ljudje pri njej včeraj z pet $1,000,000 vložili. Za nadaljni ob&tanek tega zavoda se toraj ni bati. * * • Tri državne banke v mestnem delu Haricin so zabredle v potežkoče, in sicer: Hamilton Bank, 12th Ward Bank in Empire City Savings Bank. Vse tri so biie radi navala vlagateljev prisiljene zapreti vrata in prenehati s poslovanjem. To se je zgodilo, ker jim je primanjkovalo gotovine, dočim je bilanca vseh treh O. K. * • * Vlagatelji so včeraj tudi navalili na Lincoln Trust C> . Naval je trajal ves dan, ne da bil nevaren. De-pozitorji te banke so večinoma dame, taki) da je ta banka brez pomena za finančni okraj. * • • J. Pierpout Morgan in drugi milijonarji so pomagali borzi z mnogimi milijoni dolarjev, da so preprečili de-moralizacijo. P minjkanje gotovine je že dolgo opažati in denar je vedno dražji. Izposojevalci so zahtevali velikanske obresti, ktere so tudi dobili. Vsi cd kritike >o nekteri prenehali z izposojevanjem in vsled tega je nastalo tako pomanjkanje denarja, da se je denar dobil le še za 10U% obresti. P tem je prišlo iz raznih virov $100.000,00;) na t:_i>višče in obresti so tak j padle na 10%. Vse to se ima trgov išče zahvalili Morganu, kte-remu po koncu borzinih ur vsi navzoči ploskali. Borzi na pomoč so prihiteli: tajnik zvezinega zaklada "Cortelyou s $25,000,000, kteri denar je naložil v ne\vy< rških bankah; J. P. Morgan s $25.000,000; John D. Rockefeller z $10.000.000. Rockefeller ima v svrho pomoči pripravljenih še nadaljnih $50,000,000. Gotovina, ktero so dobile banke na razpolago, masa vseka ko $100,000,000. • * * Wall Street in bližnje bančne ulice so bile včeraj bolj živahne kakor prejšnji dan in drenj je bil tak. da človek ni bil varen življenja. Tudi Br. ad-way južno od Fulton ulice je bil natlačeno pot j. Na nekterih krajih ni bilo moiroče traniti se z mesta. Oirrom-na množica ljudi je bila tudi na Broad Street, na FIxchan 110m poveča plača za 6 centov na uro. Albany, N. Y., 25. okt. Erie želez-liea je sklenila nastopiti proti zakonu. ki d loča osemurno dnevno delo, ker ' a zakon baje ui ustaven. Helena, Mont., 25. okt. Deset telegrafistov Western Union Company se je vrnilo na d?lo. Lokalna unija telegrafistov je sklenila, da se tukaj proglasi štrajk končanim. Predsednik Roosevelt in t/etji termin. V WASHINGTON!! SE ZOPET GOVORI O TRETJEJ ROOSEVELT O VE J KANDIDATURI. Trditve governer j a Hocha in senatorjev Beveridge in McCumber. KALKULACIJE Washington, 25. okt. Odkar se je predsednik Roosevelt vrnil v Washington, pričelo se ponovno govoriti, da b« de v tretje kandidiral za predsedniško mesto. Vse kako bode moral Roosevelt kmalo izdati izjavo glede tretjega termina, kajti na svojem potu po zapadu je imel dovolj prilike za izdanje te izjave, toda tega ni storil. Senator Beveridge iz Indiane trdi, da je potrebno Rocsevelta ponovno nominirati, ker on je j edini republikanec, ki bode Bryana porazil. Tega mnenja sta tudi governer države Kansas, Hoch, in. senator MeCumber iz North Dakote. ODSLOVLJENI DELAVCI. Canadian Pacific železnica je zaprla par svojih delavnic. Montreal, Canada, 24. sept. Canadian Pacific železnica naznanja, da bode koncem tega meseca odslovila iz raznih svojih delavnic najmanj 2000 delavcev in sicer to število v tem mestu. To stori železnica vsled odredbe Sir Thom. Shaughnessyja, kteri želi na ta način pomanjšati izdatke. V tukajšnjih delavnicah imenovane železnice dela 5000 delavcev in od teh jih bodo skoraj polovico odslovili, dočim bodo ostali delali po polovico sedanjega časa. Bryan kot kandidat. Omaha, Nebr., 24. okt. Thomas Allen iz Lincolna, Nebr., ki je svak Wm" Jennings Bryana in predsednik državnega demokratičnega odbora v Nebraski, naznanja, da bode Bryan kandidiral za predsedniško mesto. Denarje v staro domovino pojil jama: za $ 10.30 ............ 60 kron, za $ 20.40 ............ 100 kron, za $ 40.80 ............ 200 kron, za $ 101.75 ............ 600 kron, za $ 203.50 ............ 1000 kron, za $1016 00 ............ 6000 kron. Poštanna je všteta pri teh avotah Doma m aakazane rvote popolnoma . splačajo bres vinarja odbitka. Haae denarne po šil j »tv« izplačuje c. kr. pcitni hranilni urad ▼ 11. do L*, dneh. Denarje vam poslati J« aajprilifc 1«}« do $25.00 v gotovini v priporočenem registriranem pismu, več j* «n«ke po Domestic Postal Mousy Order pa New Tort Bank Draft F1AHK BAXIZK OO., Greenwich Ksw fork €154 St Olair A«, V. NESREČA NA LOVU. Lovec je ustrelil prijatelja, misleč, da je medved. Ogdensbuig, N. Y„ 24. okt. Seth AleOalvin, star 23 let, iz Northfields, je včeraj na lovu ustrelil svojega prijatelja R. F. Forbesa, starega 28 let. Oba sta bila na lovu, toda v gozdu sta se ločila. Forbes je postal utrujen in se je vsedel pod drevo, da se odpočije. MeCalvin, ki ni vedel, kje je njegov prijatelj in ker je bilo v gozdu vse polno medvedovih sledov, je, ko je ugledal Forbesa, mislil, da je medved in je ustrelil. Kroglja je pogodila Forbesa v glavo in ga je na mestu ubila. MeCalvin je takoj opazil grozno pomoto in se je izročil oblastim. Obtožen je sedaj uboja. Nesreče na morju. Lisbona, 24. okt. Nemški parnik Borussia, kteri je last Hamburško-ameriške proge, se je včeraj pri nakr-eavanju premoga potopil. Potnike so pravočasno rešili, toda trije mornarji se pogrešajo in so brezdvomno utonili. Parnik, kteri je popolnoma izgubljen, se je potopil, ker se je premog v skladiščih nepričakovano premaknil. Vsled tega je parnik zgubil svoje ravnotežje in se je prevrnil. Voda je hitro napolnila vse prostore in v par minutah je bil parnik pod vodo. Malmo, Švedska, 24. okt. Ruski parnik Utuania, na kterem je nad 500 potnikov, je pri Skillingu zavo-zil na pečine in je v zelo nevarnem položaju. Zvedenci trdijo, da paraika ne bode moogče rešiti. Ako bode rešitev sploh mogoča, bodo trajala tozadevna dela najmanj teden dni. Potnike so srečno izkrcali. Za Taftovo kandidaturo. Kansas City, Mo., 24. okt. Walter S. Dickey, predsednik državnega republikanskega odbora naznanja, da je opustil nado, da bi sedanji podpredsednik Fairbanks postal predsedniški kandidat in da bode radi tega v nadalje deloval v prid Taftove kandidature. Dickey je osobni prijatelj Fairbanksa in isto tako milijonar, kakor Fairbanks. Požar ▼ Washington^. Washington, 24. okt. Včeraj je požar razdejal vladino poslopje pri postaji za opazovanje vremena na Mt. Weather blizo Bluemonta, Va. Škoda znaša 5*25,000, kajti zgorelo je tndi mnogo dragocenih inštrumentov. U-radnik Harvey IL Spindler je bil lahko ranjen. Poslopje, ki je zgorelo, je bilo glavno vladinega vremenskega urada. Brezplačno da k ■ftjcenejfi.najboljfi in najdirektnej- || pt >ji» ta iiovi-nn . 1 < ne na Austro-Ame'icana Line, White t all Building, New York. poSljeino lepo sliko pamika, lcteri «pa- Bodite oprezni! Iz verodostojnih virov smo zvedeli, da namerava neko takozvano.x nedavno ustanovljeno *4 bankarsko" podjetje v New Yorku, ktero ni pod ni-kako kontrolo, in je toraj tudi brez vsake odgovornosti, rojakom razpošiljati cirkularje, s kterimi jih bode vabilo, da pri tem podjetju nalože svoj prihranjeni denar. Kakor rečeno, to podjetje ni pod nikako državno ali zvezino kontrolo, nima — razun velikanskih dolgov — nikacega premoženja in toraj tndi za varnost denarja ne more jamčiti, da-siravno bode morda obljubovalo velike obresti, samo da na ta način zlorabi zaupljivost nevednih ljudi. Ker želimo, da bi naši rojaki ne prišli v tak položaj, v kakoršnjega so baje zabredli ameriški Hrvatje, svetujemo rojakom, da nalože svoj težko prihranjeni denar le v državne ali pa ljudske (nacijonalne) banke in trust-kompanije, nikakor pa ne v zasebna podjetja švindlarskih špekulantov. Najbolje pa je, ako pošljejo svoj prihranjeni denar v staro domovino, kjer imamo na razpolago mnogo dobrih bank ali hranilnic. Za slučaj, da dobi kdo kak tozadevni poziv ali cirkular, naj ga takoj uniči, da se mu ne bode treba heaati potem, ko bode prepozno. Uporni Indijanci. Ute na bojnej poti. INDIJANCI V SOUTH DAKOTI SO PONOVNO PRIČELI Z UPOROM. Vlada je naročila vojaštvu bližnjih trdnjav, da odide proti Indij ancem. VZROKI NISO ZNANI. Washington. 25. < kt. Ute-Indijan-ei, kteri so pred letom dni ostavili svojo rezervacijo v "Utah in pro%*zro-čili v Wyomingu in Coloradu velik strah, ker so pretili, da nastopijo vojno pot, so sedaj ostavili rezervaciji! ob Cheyenne River ju. Vsled prošnje tajnika notranjih zadev je vojni oddelek ukazal vojaštvu v Fort Meade, S. Dak., nemudoma oditi v nemirne kraje. Indijanci so pričeli z uporom, ker se ne strinjajo s tem, da prihaja li civilizacij a* * v njih rezervacijo v Utah. Kadi tega jim je vlada dala na razpolago rezervacijo Cheyenne. Uprlo se je nad 600 Indijancev. Omaha, Neb., 25. okt. Tukajšnji glavni stan vojaštva dobil je cd agenta rezervacije Cheyenne prošnjo, naj odpošlje vojaštvo iz Fort Meade proti Ute-Indijancem. Podrobnosti o nemirih še ni so znane. V imenovanej trdnjavi je le malo vojaštva, radi česar se mu pridružijo tudi čete iz Fort K< binsodia in Fort Des Moines. " Veder e Hoboken e poi — morire." Stari rek videti Neapolj in potem umreti", se bode kmalo v toliko spremenil, da bodemo besedo Neapolj zamenjali s Hobokenom. Hobokenski zdravstveni svet trdi, da je v Hobo-kent^ N. J., letos umrljivost vsled tega tako velika, ker umirajo v Ho-bokenu običajno oni ljudje, ki se bolni izkrcajo iz atlantskih parnikov in ker se pri Lackawana železnici mnogo delavcev ponesreči, na kar v Ho-bokenu za vedno zapro svoje oči. Od 133 smrtnih slučajev v septembru odpade 26 osob na ljudi, kteri niso bivali v Hobokenu. Tudi samomorov imajo vse polno v Hobokenu, toda zdravstveni urad trdi, da se tam radi teara pripeti toliko samomorov, ker se Newyorcani najraje hodijo v Hoboken streljat. Južna naselniška dražba. Norfolk, Va., 23. okt. Tukaj se je včferaj vršilo veliko zborovanje, kte-remu so prisostvovali zastopniki raznih železniških družb, ktere poslujejo na jugu, kakor tudi delegat je raznih trgovskih skupin j iz Virginije in North Caroline. Delegatje so ustanovili posebno južno našel niško družbo, ktere namen je oskrbovati osobni promet med Hampton Roads in Evropo. Na ta način upa nova družba, da bode pridobila mnogo dobrih nasaljenjfcv za jniM ^ržava. Dogodki v Maroku. Mesto Mogddor vzeto. FRANC O ZJS IN ČETE SULTANA ABD UL AZISA OPERIRAJO ZAJEDNO. Mulaj Hafid ne namerava pričeti s "sveto vojno". EVROPEJCI NA VARNEM. I Tangier, Maroko, 25. okt. Iz Moga-dorja se brzojavlja, da je francosko vojaštvo zajedno z vojaki sultana Abd ul Azisa pod poveljem generala Gazi paše zasedlo mesto Mogador. Tamošnji governer je izdajalec in Gazi paša je dobil nalog, da ga are-tuje. Pariz, 25. okt. Novi sultan Mulaj Hafid je v mestu Maroku naznanil, da ne namerava pričeti s " sveto vojno* * proti inozemcem, temveč le proti svojemu bratu Abd ul Azisu. Tangier, 24. okt. Gazi paša, kteri je jeden izmed najboljših generalov sultana Abd ul Azisa, odplul je danes na čelu 500 mož, kteri imajo na razpolago pet topov, od tu v Mogador, da se udeleži vojne proti novemu sultanu Mulaj Hafidu. V POMOČ PITTSBURŠKIM BANKAM. Zvezini zaklad je povišal svoje tamoš-nje depozite za $8,000,000. Washington, 24. okt. Zvezini zaklad je priskočil na pomoč pittsbur-škemu finančnemu položaju s tem, da je svoje tamošnje bančne depozite povišal za $8,000,000, isto tako kakor v New Yorku za -$25,000,000. To je storila vlada vsled poziva senatorja Knoxa. kteri je takoj, ko je nastala kriza, stopil v telefonično zvezo s tajnikom zvezinega zaklada Mr. Cortelyouom, kteri se radi finančne krize mudi v New Yorku. Pitts-bnrška podjetja potrebujejo po osem milijonov na teden. Razstrelba v rovu. V premogovem rovu Kimberley, kteri je tri milje oddaljen od Nelson-ville, O., pripetila se je razstrelba premogovega prahu. Dva premoga rja sta bila ubita in več je nevarno ranjenih. Razstrelba v plavžu. V plavžu Clairton Steel Co. v Clair-tonu, Pa., pripetila se je razstrelba dinamita, kteri' se je prerano vnel. Sedem delavcev je bilo ranjenih, od teh štirje nevarno. KRETANJE PARNIKOV. Dospeli so: Bulgaria 24. okt. iz Genove s 313 potniki. Princess Irene 24. okt. iz Genove s 1227 potniki. Campania 24. ckt. iz Liverpoola s 1997 potniki. Majestic 24. okt. iz Liverpoola s 719 potniki. Dospeti imajo: Ultonia iz Reke. Estonia iz Libave. Graf Waldersee iz Hamburga. Baltic iz Liverpoola. La Savoie iz Havre. New York iz Southamptona. Campania iz Liverpoola. Kaiserin Auguste Victoria iz Hamburga. Kroonland iz Antwerpena. Noordam iz Rotterdama. Kronprinz Wilhelm iz Bremena. Friedrich der Gross® iz Bremena. Alj.ce iz Trsta. Carmania iz Liverpoola. Odplull bodo: Vaderland 26. okt. v Antwerpen. TTmbria 28- okt. v Liverpool. St. Pant 28. okt. t Southampton. President Lincoln 20. okt. t Hamburg. . Ln Bntagm 98. okt. ▼ Bans Potres v Galabriji. Nad 500 osob ubitih. GROZNA POTRESNA KATASTROFA V JTJŽNEJ ITALIJI. Dve vasi sta popolnoma razdejani. Upor v zaporih v Catanzaro. IZREDNO DEŽEVJE. Him, 25. okt. Predvčerajšnjim zvečer se je pripetil v Calabriji grozen potres, kteri je napravil veliko škodo in zahteval 500 Človeških žrtev. Kralj Viktor Emanuel odpotuje na jug. Najjačji je bil potres v južnej Calabriji, toda tudi drugod je opustošenje veliko. Dve vasi sta popolnoma razdejani, toda tudi drugod se je vse polno hi-^ podrlo. Ljudje so bežali na griče. Včeraj je ves dan deževalo tako, da je položaj prebivalstva še hujši. V Ferrizzano in Brancaleone se je podrlo polovico hiš in mnogo ljudi je ubitih. V Sinopoli in St. Ilario je mnogo mrtvih in povsodi vlada panika. Tudi v Rocella, Jo ni ca, Reggio, Co-sanza, Baradio, Cittanuova, Palmi, Gerace, Marina in drugod je škoda velika. Na razvalinah mesta Lokri Epize-phirii zgrajena kolonija Lokri je razdejana. V Catanzaro so se uprli jetniki in le s težavo so jih pomirili. LETOVIŠČE NA LONG ISLANDU ZGORELO. Razdejanih je 14 poslopij pri Howard's Landing. V Howard's Landingu ob jamaj-škem zalivu na Long Islandu, je vee raj požar razdejal 12 klubovili hiš, plesni paviljon in ribarnico. "Škoda znaša najmanj $100,000. Požar je na stal vsled neprevidnosti kadilcev. Poslopja so stala na lesenej podlagi nad vodo. Ker se je poletna se zona končala, so jih zaprli in razun nočnega čuvaja ter treh ribičev tam ni bilo nikogar. Goreti je pričelo v plesnem paviljonu. Nočni čuvaj se je le s skrajnim naporom rešil s tem, da se mu je pravočasno posrečilo odve-zati čoln in odveslati na varno. Iz Brooklvna je dospelo s posebnim vlakom 15 gasilcev, kteri so razdejali del pomola, da so tako preprečili razširjanje požara. Na lice mesta je priplul tnd' jeden gasilniški parnik, ki pa ni mogel pomagati. Razstava v Jamestownu. Norfolk, Va., 24. okt. Ravnateljstvo razstave v Jamestownu, sprejelo je resolucijo, s ktero se imenuje posebni odbor, eegar naloga bode dognati, je-li umestno imeti razstavo Še jedno sezono odprto ali ne. Tozadevni odbor bodei menoval predsednik Tucker, kteremu mora imenovani odbor o tem kmalo poročati. Ravnatelji so sprejeli tudi re olucijo, vsled ktere se povabi predsednika Roosevelta, da še enkrat obišče razstavo, kajti ko je bil tukaj, razstava še ni bila popolna. Znižane'cene. velja sedaj vožnja v Uarp-bur^. $23 ve^a se<^a3 vožnja vAntwer- ttO^ velja sedaj vožnjo v Rotter-dam. (P35 v Havre s francoskimi brzo-parniki. v Havre s francoskimi pošt-nimi parniki. (P'li v Havre "s francoskimi na-vatlnimi parniki. v Bremen z navadnimi par-nikL v Bremen z ekspresnimi par-vOO niki. ▼ Trst ah Reko na parnikih Anatro-Americana Line. T© erne Teljajn do preklica. Originelni listki se dobe pri Sakser Co., Greenwich St., New York. Iz Avstro-Qgrske. Deška obštrukcija. AVSTRIJSKI DRŽAVNI ZBOR BODO RAZPUSTILI RADI ČEŠKE OBŠTRUKCIJE PROTI NAGODBI. Fran Josip okreva; zdravniki trdijo, da se pričenja sedaj zanj re- konvalescentna dolyi. * ŠETNJA NA VRTU. Dunaj, 25. okt. Poslane-c Lue^er, ki je župan tukajšnjega mesta in vodja 1 'krščanskih socijalistov'% je včeraj pozval člane poslanske zbornice, naj vse svoje nujne predloire. s kterimi se potrditev nagodbe zavlačuje, opuste, ali naj jih pa zbora*ca eventuelno zavrže. Takoj na to je pa pričela krožiti vest, da bode vJada državni zbor razpustila. ako bodo Cehi nadaljevali 7, obštrukeijo. Sedaj je tudi češki ininister-rojak dr. Pacak naznanil mladočehom, da bode ostavil avstrijski kabinet. Dunaj, 25. okt. Zdravniki cesarja Fran Josipa so izdali včeraj dopo-ludne gotovo izjavo, da se je za bolnega cesarja pričela doba rekonvales-cence. Cesar j© mirno spal in kašelj ga ni motil. Sedaj delajo priprave na to, da bode cesar zamogel šetati v vrtu grada Schoenbrun, ako bode vreme ugodno. PROPALE BANKE V NEVADL Neprilike so baje le začasne. Reno, Nev., 24. okt. State Bank Ss Trust Co., ktere glavni stan je v Car-sonu in ktera ima filijalke v Goldfiel-du. Tonopah. Manhattanu in Blairti, je včeraj prenehala s poslovanjem in njene posle je prevzel državni pregle-dovalec. bank. Potežkoče so nastale, ker ni bilo 'mogoče dobiti denar na delnice, položene kot varščina za znesek «400,000 pri Sullivan Trust Co., ktera družba je sedaj tudi pod likvidacijo. Predsednik banke T. B. Hickey je jeden izmed najbogatejših mož v Ne-vadi. Dopczitorjem se ni bati, da bi kak cent zgubili. Hickey je sedaj v San F^nciscu. Vsled prenehanja poslovanja imenovane trustne družbe, prenehala je poslovati tudi Neye and Orms banka in sicer za tri dni. Ljudstvo ni razburjeno. OBSOJEN BANKAR Zaigral je $40,000. Milwaukee, Wis., 2!>. okt. Bivši bankar Thom. Cogshill je bil včeraj obsojen v petletno ječo, ker je zinibil in zaigral $40,000 bančnega denarja. Pregled oklahomske ustave. Washington, 24. okt. Danes je dospela semkaj velika deputacija državljanov iz Oklahome in Indian Terri-toryja, ktero bode predsednik Roosevelt sprejel v soboto v avdijenco. V soboto pride semkaj tudi governer Oklahome. Potem bode imel predsednik še 20 dni Časa za odobritev ustave. — Linčanje v Oklahomi. Okolona, Miss., 24. okt. Pri Vlutu, pet milj daleč od tukaj, so linčali zamorci Henry Sykesa, kteri je bil ob-dolžen, da je po telefonu razžalil neko belo žensko. Linčarji so zamorca odvzeli šerifu, ko ga je gnal v zapor, na kar so ga na bližnjem drevesu obesili. Nezgoda na paraiku. Na parniku I. N. Teal se je na poti, ko je plul v Portland, Ore., pripetila razstrelba petrolja. Tri osobe so bile na mestu ubite in jedna je tj e varno ranjena. dj A A ^relj a drugi razred za parnike Bed Star, ^ Hamburg America, Bremen Uyed, Holland America Glas Naroda List Slovenskih delavcev v oimeriki. Jtatara* M,»mai-OlMi Matter. September tL lftOS. st th« Ofi« at Few fore, w T muter the Act or • ^ma of Much S. 1171 Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. Po bančnej krizi. Bani-na kriza,, k t ena je vznemirjala teki.m za.lujih Jnij newyorsko prebivalstva. je — kakor Jšino včeraj pori čali — srečno končana, toda o popolnem pomirjanju položaja se bode aair-ogrlo šele potem trdili, ako osta-■e prebivalstvo mirno in ne prireja •avale na banke. »Sedaj »e mnogo govori o vzrokih, »sled kterili banke ni-o hotele p ma-gali Knickerbocker Trust Co. Tudi •e trdi, da so banke hotele celo pol-drugi milijon dolarjev, ktero svoto •o imele naloženo pri imenovanej Trust Co., dvigniti. Šele vsled tega je morala >Ieduja preneha'i s posl -vanjem. Mnogi trdijo, da so s tem hotele banke trusine družbe uničiti, ker slednje poslujejo p-»d ugodnejšimi xakonitimi pogoji, nego banke. K.ončno so i»a včeraj ravno one banke pošle na jxnn' č Trust Co. of Amerit-a. Mogoče je bil to pogoj, pod kteri m taj::ik zveziu;'ga zaklada potnagal \ >» lu denarnim zavodom s "25 milijoni dolarjev. K.ake bodo posledice panike, že ni znano. Kak bode vpliv panike na ba ikc», na zasebno življenje, na politiko in b dočo post a vod aj o, še nihče n«1 ve. Bati se je, da mnogo ouega denarja, kierega ^ ljudje sedaj d vi- DežJni zbori v Avstriji. Šlezki deželni zbor jc sprejel v se-j ji dne 7. okt. predlog o rešenju jezikovnega vprašanja pri samoupravnih u rad i ft na Šlezkean. Predlog se glasi sledpče: 3. Samoupravni uradi imajo pravico sami določati si svoj uradni in obrav-navalni jezik. 2. V jezikovno mešanih s dnih o-k rajih so samoupravni uradi prve stopinje obvezani sprejemati uradne dopise iti vloge, spisane v enem treh v deželi navadnih jezikov (nemški, češki, ]»oljski). 3. Samoupravni uradi prve instance imajo pravico predlagati uradne dopise, ki niso pisani-v njih uradnem jeziku, deželnemu odboru v prevod. 4. Samoupravni uradi prve instance so: i bčine, okrajni cestni odbori, uprave kontribučnih fondov (neke vrste hranilnice) itd. Deželnemu odboru se daje pravica, da stori potrebne korake, da mu bode mogoee urediti svoje uradne zveze s samoupravnimi uradi prve instance po navedenih načeUh in si v ta namen osnuje urad za prevajanje. V prvi seji prihodnjega zasedanja naj deželni odbor por ča deželnemu zboru, kaj je v tem obziru ukrenil in kake korake je storil v smislu navedenih načel. Slovanska manjšina je sicer podala v tem obziru svoj predlog, ki je bil pa odklonjen. Poslanec Hrubv je v imenu Čehov in Poljakov izjavil, da predlog tiuli Slovani sprejemaj , ker p< meni, kakor je poročevalec večine dejal, prvi korak, vodeč k sporazum-tjenju. Nato je bil predlog večine jed no g! as no sprejet. Bi se li ne dalo doseči nekaj podobnega tudi na Štajerskem in Koroškem f V dalmatinskem deželnem zboru je p ročal poslanec dr. Trumbič o volilni reformi za deželni zbor. Po tem načrtu bi bila cela dežela razdeljena na 1"» volilnih okrajev, v kterih se volijo po trije poslancu Vsak volilec Hi imel pravico voliti po dva delegata in po d\a namestnika. Poročevalec predlaga, naj se takoj pristopi k dru-iremu čitanju zakonskega predloga, ne da bi se ga prej izr. čilo deželnemu odboru. Predlog je bil sprejet. Deželni odbornik Katnič je predlagal. naj se predlog izroči deželnemu odboru. Ako bi vlada ne hotela popustiti svojega splošni in jednaki vo- j lilni pravici neprijaznega stališča, naj deželni odbor izdtla zakonski načrt, j iz kterega bi bile odstranjene vse za-- a rele dol čbe starega volilnega reda. ter bi se vsem onim osobam, ki dan-u: '.m-.- nimajo volilne pravice, zagotovil primerni vpliv na sestavljenje deželnega zbora. S tem bi se približal načelu splošne in jednake volilne pravice na tak način, da bi se vlada temu ne mogla protivitL Katničev predlog je bil sprejet; glasovalo se je po imenih. Dalmatinski deželni zbor je bil zaključen. * • * Predsednik pododseka za volilno re formo na Če škem, grof Thun, je izjavil poslancu dr. Baxi, da češki de-| želni zbor ne pride letos do tega, da bi se mogel pečati s predlogom o volilni reformi, ker so razni poslanci podali pododseku *< liko predlogov, da ji hne bode mogoče več letos ugoditi. Pododsek bode pa pripravil zakonski predlog o volilni reformi za kratko deželnozborsko zasedanje januarja 1908. Nemcem se je t« rej popolnoma posrečilo zavleei volilno reformo do januarja — in potem jo bodo morda tudi onemogočili. V prebivalstvu pa raste razburjenje proti temu postopanju in mogoče je, da se bode v kratkem p> vsej deželi razlegal klic: na dan s splošno in jednako volilno pra- vico za dež. zbor 1 • • ♦ V doseženi nagodbi se širijo z Dunaja in iz Budimpešte ugodne vesti. Kdor jim hoče verjeti, mu pravijo, da jt; ta nagrodba tako mojstersko delo, da sta z njim Avstrija in Ogrska lahko p polnoma zadovoljni. V dunajskem listu "Die Zeit" piše nek član avstrijske vlade (morda baron Beck sam), da dobi nagodba v avstrijskem parlamentu prav gotovo večino, ker donaša Avstriji baje vsaj toliko u-gednosti ko Ogrski in da ni od leta panamsko prekopovo ozemlje uprav- 1 lS(i< še nobena nagodba boljše hrani-lja vojni urad: otoke Guam in Tutu- avstrijskih koristi, kak r Beckova. i!a m rnarični oddelek, dočim uprav- | Nagodba je delo kompromisa, zato je lja Alasko sedaj ta, sedaj oni urad morala vsaka stranka malo odmekniti. zvezine vlade. Mojroče je. da se bode Da se z avstrijske strani ni popustilo z us? anovitvijo novega urada olajšalo ■ več, kakor je bilo neobhodno potreb-delo navodenim vladinim oddelkom, toda proti ustanovitvi posebnega vla-dinega kolonijalnega "urada moramo v imenu svobode in neodvisnosti protestirati. Ako bi to novost odobrili, pomenjalo bi to odobritev vseh zmot, gnili, za dalj časa ne pride v poslovne kanale, temveč v domače blagajne in miznice. Zadnji dnevi so zaupanje zelo omajali in zaupanje je pr^je uničeno, predno se ga zamore zopet popraviti. Gotova posledica sedanje panike pa bode, da b< demo kmalu opazili nje vpliv na sedanjo draginjo in na vsa podjetja, kajti košicko-bohuminski progi s pruskimi državnimi železnicami — zato so pa milostno dovolili, da se kvota poviša za 1.4%, kar znaša neznatno svoto kakih 2 milijonov kron na leto. To svotico so lahko žrtvovali, ker dobro vedo, da jim bode v drugih gospodarskih nagodbenih doli.čbah desetero povrnjena. Vendar ni dvoma, da bode v avstrijskem parlamentu večina, ki bode navdušen • 2-lasovala za to* izredno ugodno Be- ekovo nagodbo. , * • Na Hrvatskem ne bode imela Ra-kodczayeva vlada posebnih uspehov; upala je na to, da se ji bode posrečilo pridobiti Srbe za-se; to upanje se ji je p polnoma izjalovilo. Na volilnem shodu v Udbini je govoril poslanec srbske neodvisne stranke Jo-van Banjanin: 1 i Prej se je Srbom očitalo, da služijo vsaki vladi. Če kedaj, dokazali so Srbi sedaj, da se pošteno bojujejo in to so Hrvatje pop lnoma priznali. Moramo si prizadevati, da si to priznanje obvarujemo in da si pridobimo prijateljstvo Hrvatov. Potem se ne bode mogoče upirali našim zahtevam (od strani Hrvatov). Ako se bojujem za pravice in svobodo kra-Ijevine Hrvatske, bojujemo se istuca— no proti prodiranju tujih /i/j.;,r na Lialkanu. Hrvatska je zadnja trdnjava. ki brani Balkan pred napadi tnj-cov in zato ne smemo nikakor dopustiti, da bi ta zadnja trdnjava padla v roke sovražniku. Ves srbski narod mora sprejeti ta boj, ker naš boj je znale prave koristi Jugoslovan-stva! Ropar. no, o tem se bodo stranke v parlamentu kmalo prepričale (pravi avstr. minister). Obe vladi bodeti predlagali, naj se izvoli izvenparlamentarna komisija, ktera bi nagodbene predlo-se preskušala. T?ko bodeta parla-ktere v dijo do podjarmljenja tujih menta imela priliko kontrolirati med ljudstev in dežel. Kolonije bi bile vladami sklenjeno nagodbo. Tako samozavestno g v on neimenovani avstrijski minister. Košut je pa v konferenci stranke neodvisnosti poročal, da so v nagodbenih podajanjih doseženi uspehi za Ogrsko ugodni v političnem in gospodarskem o žiru, ugodni pa tndi s potem vedno odvisne od volje kolonijalnega tajnika. Jed i no pravilno, kar bi se moralo a kolonijami zgoditi, bi bilo, da se jim podeli samouprava, ?— » to je pa treba nas t piti druga pota, pa ustanovljati kolonijalne urade. Š* Spisala Lea Fatur. N"a samem stoji hiša, pred njo vrt, vrt varuje visoki zid. Kroginkrog smrečje. Cesta prihaja iz gozda, hiti plašna mimo, se skrije v gozdu. Gospodična, ki si j« iskala več let po vseh ljubljanskih veselicah vztrajno moža, je skrila semkaj jezo in sra-mi to brezuspešnega truda. Ker ji ni dal svet dragocenega zaklada — moža, — je sovražila svet... Ker jo je jelo sorodstvo klicati teta in se drži tega imena pridevnik ''stara**, je sovražila sorodnike, njih otroke in o-trok otroke. S hlapcem Jernejem, z deklo Kato jc živela v samoti. Zcprna sama sebi, je čitala brezkončne romane, ple-tla brez konca nogovice. Njena dolga postava je postajala vedno daljša, veliik nos se je ožil, zobje se poslavljali. Marijana je postajala vedno bolj čmerna. Pustila je romane, ki so jo sp minjali sreče, ktere ni našla. "Krvava sekira** ji je postala najljubše čtivo. Vesti o "najnovejšem umoru* so ji prijetno razburjale živce. Živela je v gozdu, v samoti... V bližini Trzina, v bližini rokovnjaških bivališč. V njej se je obudila želja vedeti za vse rokovnjaške čine-Ustavljala je poti vks in voznike, iz-.praševala.. - Živa domišljija teh Iju-^ij ji je naslikala grozote uboja bolj živo, kakor dopisnik "Krvave sekire*'. Marijana je poslušala — ne — požirala... Mraz ji je hitel po hrbtu... In ko je bila sama, je stopal rokovnjač z gorjačo, s tulom, pred njo... Skrival se je ps d posteljo, za omaro... Odpiral je ponoči vrata, prihajal... Zato je bila vsak večer velika inšpekcija po sobah, Jernej je dobil puško... Vrtna vrata so morala biti zaklenjena, b'eraS se ni smel«bližati Marijanini hišL Skriti roparji so to. poslanci rokovnjačev, ki se skrivajo še vedno v g zdu... Tako je živela Marijana v gozdu. Pa tudi tam jo je našla njena osoda. biti teta — stara teta. Njen mlajši brat in njena svakinja sta umrla. Za njima je ostala mala deklica Ivka. Na smrtni postelji j® izročil brat m stri otroka. Srce stare tet« M je odprlo ljubezni. Ko Je končala Ivka šolo in h« je razcvela v visoki nežni cvet, jo je vzela teta k sebi, j~ skrivala svetu. .. Poleti je tekla na cesto, kadar je slikala voz, ustavljala voznika, potovko. Pozimi je kimala iz okna vozniku, potovka je morala v hišo. Teta Marijana je izprasevala potovko, kaj se sliši v mestu o anarhistih, če je videla po p tu Tokov-njača, vandrovea, berača. Ivka je izprasevala, kako blairo je po oknih, če bede letos dosti plesov, porok. Prebrisana potovka je znala odgovarjati obema. Teti je tožila, da je nevarnost v mestu in na poti sk. zi ■j^ozd velika. V mestu je zaprl poli eaj berača, na poti je našla veliko rokovieo iz debelega usnja. Poštep človek je ni izgubil... Mlado gospodično naj drži doma... Ivki je pravila potovka, da so v izložbah lepe cpreme za neveste, da jo je pozdravil Pepe, vprašal Tone po njej. . . Zato je nalivala teta zgovorni ženici čaja, Ivka ji je stisnila kos maslenega kruha v koš — naročala pozdrave. . . Njeno mlado srce je hrepenelo po mladi družbi. Kadar se je peljala s teto k maši, je pogledala rada po fantih. Pa teta Marijana je dejala, da bi bilo njo sram, t zreti se v njenih mladih dneh za fantom. O teta! Pozabila si, ali pa nisi bila nikoli mlada... Letnega dne sedi Ivka na klopici pri zidu in veže velike rože v namizni prt. Nad njo pa je šumela jablana. Deklici je beala igla iz rok, pogled k beloglavim marjeiicam. V višino zrejo kakor ona, hrepenijo izza tesnega zidu kakor ona lvki se je tožilo. Teta pravi: delaj, pa ti ne bude dolgčas. Pa pride — in vse delo ne pomaga... Smreke gozda so šepetale, vrtne jablane odgovarjale. Govorile so Ivki o nekem bitju, ki hrepeni po njej. Iz gozda je privel sladek duh divje rože, zorečih jagod — iz gozda se je slišalo golčanje grlice. Ivki se je t. žilo po tistem daljnem bitju... Palico bi vzela v roko — hodila dneve in noči. .. Čuj! Tihoto je prekinil topot konjskega kopita. Ivka je skočila žare-čega lica na klop... Morda je grofic is Ljubljane, morda gospod iz Brda... "Ivka! Ivka!** doni tetin hripavi glas v hiši, se bliža vrtu. Dekle se ne oglasi. Saj ve, kaj h. Če teta: s pošto je dobila "Krvavo sekiro**, pre-čitala "senzačni umor**... Pa kaj Ivki za umore! Ona čita samo o ljubezni. Kako razodene junak junakinji svoja čustva, to je in bode zanimalo mlada dekleta. Upognil je koleno in rekel s tresočim glasom: Prekrasna deva.. . Tak . in enako bi govoril njej junak njenih sanj. O, ta lepi junak prihodnosti! Ivka je vedela, da pride... Vsak novi dan ga pripelje lahko k presrečni. . . In raz-evele bi se cvetlice sreče — izpreme- nil se gozd, življenje___ Morda je jezdec, ki prihaja, tisti junak... Že' se bliža... Vran je konj, isker, o-prava svetla. Jezdec je mlad, črno-ok, črn o las, temne polti, lepega lica. "Ivka! Čisto naš slučaj, pomisli, Ivka! * * stoče teta, se vsede na klop. Ivka obrne le za hipec glavico. Teta je zelo eš^firana. Očali so ji zlezli na konec nosu, roka s "Krvavo sekiro*' trepeče, glas ji -drgeče, ko čita: "V lični vili pri Trstu je živela gospodična Sadičeva z nečakinjo in služkinjo. Stara premožna dama je hodila le redko od doma, ni sprejemala obiskov. Nekaj časa sem pa so zapazili okoličani, da dohaja mlad mož v Sadičevo vilo. Prihajal je na črnem konju, od tržaške strani. Kmalu se je raznesel glas, da je mladi mož ženin mlajše gospodične. Včeraj jutro pride mlekarica, hoče v vilo. Vrata so' zaklenjena, okno v pritličju odprto. Na zvonenje ni bilo glasu. Odločna žena je splezala skezi okno v hišo. Sledovi krvi, nereda so jo napolnili s strahom... Bežala je iz hiše, v kteri se je gotovo izvršil zločin, hitela do bližnje mandrije. Prihiteli so ljudje in našli obe dami umorjeni. S prerezanim vratom sta ležali v obed-nici. Na mizi so bili še ostanki jedi, napol prazne kupice. Gotovo je trkal morilec s svojimi žrtvami, predflo ju je napadel.... Iz Trsta je prihitel znani detektiv g. K. Konstatiral je, da so oropane iimare, toaletnica. Predali pisalnika so bili odprti, papirji razmetani. l>etekt'v je našel v roki mlajše žrtve ud zlate verižice, čop črnih las. Revica se je borila z morilcem... Gospodična Sadičeva je slovela kot bogata. Mlekarici je pokazala nekoč veliko sre-brnine, zlatega nakita in vrednostne papirje. Vse to je izginilo. Detektiv s^di, da je bila služkinja v zvezi z morilcem, ker je izginila, in da je bil mladi gospod, kterega je videlo par žena še včeraj jahati v vilo, morilec in ropar. Ime in bivališče tega ni mogel izvedeti detektiv. Jasno je, da se je do-jrodil umor ponoči, da sta izginila morilca v tržaškem starem mestu ali pa odplula po morju. D zdevni morilec je prikupljive zuannjosti, srednje rasti, črnili oči j in las, pravilnih 'rt, zamolkle polti. Nosi modro obleko, beli burec, rjave usnjate dokole-aiee." "Ivka! Čisto naS slučaj! Pomi- sli, otrok: dve dami v samoti — teta in nečakinja. Srebruina v omari, nar in papirji v pisalniku... Nezvesta služkinja — ženin___Tudi po tebi se ozirajo sumljive osobe... Katra pa je že taka — pravijo, da je bil njen ded rokovnjač. . . Katri odpovem — Jerneju naročim. .. Ti pa, otrok, ne glej na cesto — gorje meni! Že te vidim zadavljeno... * * Teta je potegnila deklico na klop, objemala, se jokala Ivka je kimala raztreseno: "Čisto naš slučaj, teta**. Saj ona je slišala od tetinih besed samo: Ženin, burec, modra obleka, črni lasje, črne oči. . . In vse to je imel jezdec, ki je hitel mimo. Ozrl se je v deklico... Dvoje črnih očij je zažarelo, roka je segla po slamniku. Cop črnih las se je vsul po čelu, ko je nagnil glavo v pozdrav... Kako je lep! T»i je on! on! ji kliče srce, to je nepoznani, že dolgo pričakovani.. . "Saj pravim*', je vzdihovala teta. "Taki so možje. Pod krinko ljubezni se prikrade, omami srce uboge deklice. Potem pa... Oh, groza me je misliti!... Ta feden se peljem sama v mesto... Ne! Ne! Ne peljem se. Ropar postaja okrog prodajaln____ Me vidi — vpraša: "Kdo je ta dama?'* Odg* vore mu, da je bogata, da ima nečakinjo. .. Strašno, moj otrok! Pa teta Marijana te obvaruje.... Zaklenem vrata, vzdignem zid...** Ah, teta! Zid in vrata ne ubranijo roparju, ljubezni. Ivka je sledila teti v hišo, poslušala, ne razumela ničesar. .. Odslej je živela deklica kakor v sanjah. V divnih zlatih sanjah: Upognil je koleno, rekel: "Ljubim Le, prekrasna...** Vsaki dan je jezdil (mladi jezdec ob isti uri mimo, pozdravljal, se oziral... In neki dan je dobila teta drobni list, z napovedjo, da Se ji predstavi jutri Boris Svetlin, jo prosi,, da ga sprejme blagohotno, ker so njegovi nameni poštemi in njegov položaj tak, da mu izroči lahko brez skrbi ljubo deklico. . . Toliko, da ne padla teta vznak, ko je prečitala list. *' Ropar**, je stokala. *1 ropar, morilec! Sadičev slučaj — naš slučaj! O saj vem — le molči, Ivka, ti nerazumni otrok.. . Ti misliš le na možitev, dočim preži smrt na tebe..." Drugi dan so bila vrata trdno zaklenjena. Sultan je tekal prost po vrtu. lajal besno. Jernej je hodil z nabasano puško pred hišo, Ivko je zaprla teta v zadnjo so^o, ona pa je pazila za zagrinjalom, kako se izvrši napad na njeno hišo. Prijezdila sta d»'a gospoda. Starejši. ugledni ljubljanski meščan, je bil Marijani znan, skoraj bi odprla na njegovo besedo vra. Pa ko je pogledala mlajšega, je padla nezavestna tla. Ko se je zavedla, se je prijela najprej za vrat. Da, vrat je še cel... . Omare so zaprte in iz bližnje sobe se sliši nemirni Ivkin korak, po vrtu koraka mogočno Jernej. Napad je odbit! Slava tetini čuječnosti, obvarovala je Ivko, pa more obvarovati tudi druge — kajti teta ni padla za nič v nezavest. Bil je on, roparski ■morilec iz Trsta. Črn konj, midra obleka, buree, lice, oko, vse se vje-ma. V 11 Krvavi sekiri'* stoji, da ga niso še našli. Pa skoro bode ptiček v kletki — ne bode več stregel tetam in nečakinjam po življenju. .. Teta je stopila k Ivki, ji pravila... Pa prestrašeno dekle je zavpilo: "O-prosti mi Bog — teta, vi norite! Saj vidite, *da je posten, fant, iz ugledne rodbine. Pustite ga, teta, ne naprav-ljajte si . sramote... Njemu pa ne -ubranite poti do mene. Pojdem skozi vihar in sneg, čez trnje in kamenje. . . Že dolgo sem prenašala vaše neumnosti, teta, zdaj pa jih ne bom več! * * Ivka je udarila z nogo ob tla, se jokala, upila. Teta je stala okame-nela. Kasno, kasno I Že je ukradel ropar o belem dnevu Ivkino srce in če ne hiti teta... Dolgo je pisala teta. Jernej je nesel pismo policijskemu komisarju. Na-zaJ prinesel "Krvavo sekiro**. Teta. ki je uživala globoki dušni mir, kar je odšel Jernej h komisarju, je odprla v tistem prijetnem razpoložaju duha list, da čita s slastjo o najnovejšem umoru in nesrečah. Pa nakrat postane rdeča, zelena, ramena. .... Z listom v roki je letala po hiši, kli-'cala— V listu je stalo: "Morilca Sadičevih so prijeli v Milanu. Prinesel je urarju pretrgano verižico, kteri je manjkal člen. Bil je tudi nekoliko razpraskan po licu. Urar, izobražen človek, ki čita "Krvavo sekiro**, je sumil takoj, da ima morilca pred seboj in pozval redar-stvo. Prestrašeni morilec je priznal, povedal tudi bivališče svoje sokriv-ke." Ah, teta, teta! V Ljubljani se zagovarja Boris Svetlin, mladi veletržee iz Trsta, pred komisarjem — ni k* li ti ne odpusti te sramote, te grozne sumnje, če ga prosiš tudi odpuščanja. In Ivka hira, ti vene, ker ji je ukradel drzni ropar ob belem dnevu srce___ Stare tete imajo vendar in vedno prav. Bil je ropar. Od vedel je teti Ivko in njen denar Iskri so bili konji. prepletene grive, bič in kočijai ovenčana. Nevesta je žarela, teta se ie jokala. Sama je ostala v samotni hiši, mladi ženin je ni vabil a seboj ... In ko se je bližal večer,se podp. društvo C7s svete Barba Us- od bor Ni KI: Predsednik: ALOJZIJ ZAVEKL, P. O. Bos 374, Forest City, Pa Podpredsednik: 3dJU*Tl_N OBERŽAN. Bos 51, West Mineral, I. tajnik: IVAN TELJiAN, Bos 607, Forest City. Pall. tajnik: ANTON OŠTIR, 1143 E. 60th St., Cleveland. Ohio Blagajnik: MAK.TIN MUH1Č, P. O. Bos 537, Forest City, Pa NADZO RN1KI: M A RTI N (tERCMAN, predsednik nadzornega odbora. Forest City, KAROL ZALiAR, L nadzornik, P. O. Bws 547, Forest City, Pa FRAN KNAFELJC, H. nadzornik, 909 Braddock Avenue, Br»*-doek, Pa. FRAN ŠUNK, IH. nadzornik, 50 Mill St., Luzerne, Pa. POROTNI IN PR1Z1VNI ODBOR: PAVED OBRFOAJt. predsednik porotnega odlx.ra. V»>ir. Kan JOSIP PETERNEL, L porotnik. P O Bos 95, Willoek, Pa IVAN TOR NIČ. LL porotnik, P. O. Bos 622. Eort^t City. Pa Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Ivan Telbau, P. O. Bos 697, F< rest City, Pa. Društveno glasilo je "GL.AS NARODA in NOVO LETO pošiljajo Slovenci kaj radi ZA BOZ1C danil i svojcem v staro domovino in iz Zje-dinjenih držav ;*golj gotov denar"; to pa n«ij= bolje, najceneje in najhitreje preskrbi FRANK SAKSER CO., 109 GREENWICH ST.. NEW YORK, N. Y. 6104 ST. CLAIR AVE.. N. E.. CLEVELAND. OHIO. W f Compagnle Generale Transaiiantip. (Francoska parobrodna družba.) OIHEICTNA CRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN UUBUAHE«, Poštni parniki so: "La Provence" na dva vijaka... *'La Savoie" »» »» »» "La Lorraine" „ „ l( ___ "La Touraine" , „ „ ___ "La Bretagne". . fLa Gasgogne"................................ 8,ouO .......14,200 ton, 30,000 konjskih moCL .......12,000 ,, 21,000 ,, „ .......12,<>00 „ 21,000 .......10,000 „ 1-2,0 „ 8,000 „ 9,O00 „ „ 9,000 Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK. corner Pearl Street, Chesebrough Building. Parniki •dplnjejo od sedaj naprpj redno ob četrtkih ob 10. Dri dopolndne iz pristanišča št. 42 North Hi ver, ob Morton St., N. X. •LA SAVOIE •LA PROVENCE •LA TOURAINE •LA LORRAINE •LA SAVOIE 3L uKL *LA PROVENCE 5. dec. 1»07, 7. nov. 190T *LA T (J UK A IN K 12. dec. 1007. 14. iu.v. 190'. *LA LOK KALNE 19. dec. 1907. 2L nov. 190' La Bretairne 26. dec. 1907. 28. nov 190' "LA PROVENCE 2. jan. 19u3. POSEBNA PLOVITBA. La Bretagne 26. okt. ob 3. uri po po! La Gascog-ne 9. nov. ob 3. uri popoL Samo 11. in 111. razred. Pamtka z zve/do zaznamovani imajo po dva vijaka. iVI. w. Kozminskl, generalni agent znpatl 71 Deaoorn ftt-. t«| plazile črne sence pod drevjem. Rokovnjač z g^orjaeo, s tulom se je bližal. - . Ponoči je trkalo po vratih, hodilo po stopnicah".. . Mačka je mijav-kala, kakor ne mijavkajo mačke, sultan se trgal od verige... Teta Marijana je umirala strahu. Ženin je pozabil jezo, j povabil k sebi. Pa Trst je primorsko mesto. V njem je polno poiepnhov. Pozvoni... Teta Marijana odpre s strahom lmicoT gleda, če ni prišel kak laški bandit. Ona govori le o anarhistih, dinamitu, bombah... Hiša v gozdu pa samuje samske d-ni. Belo čepic", zasneženo strelio, si potegne na očiT v zasneženi samuti, spi tudi ona globoko zimsko spanje. Pa pride poletje. Hiša oživi. Po vrtu skačejo drobne nožiee, sliši se veseli vrisk. Teta Marijana se pritožuje, da ni varen cvet ne sad pred drznimi malimi roparjL Naslonjena na moža se smehlja Ivka tetini jezi. Res so njeni lepi otroci roparčki. Kradejo srca mimoidočih. Veseli voznik, trudna potovka se ozreta rada v najdražji biser sveta — v nedolžno otročje oko. Ako hočefc dobro postrežbo z mesom in groccrijo, ta ko se obrni na Martin Geršiča, 301-303 17. Northern Ave., rncblo, Colo Xndi naznanjam, da imam v zalogi vsakovrstno snho meso, namreč: ki^Lj^s-č:, rebra, jezike, sunke itd. * Govorim v vseh slovanskih obilni obisk. L1» w..w .m.* 'GLAS NARODA" (Stevcak Dally.) Owned ami published by the SLOVEN 1C PUBLISHING COMPANY (• corporation 1. FRANK SAKiSKK, president. VICTOR VALJAVKC, retary. LOUIS BKNKDIK, Treasurer. Plaice of bufiines« of the corporation und addrmMB of above officers: 10© Cireenwich Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. Za leto velja lint za Ameriko . . . ,, pol leta......«... 1.50 ,, leto /.a mesto New York . . 4.0o „ pol 1 trta za me*to New York . 2.00 ,, Kvropo za v.«e leto.....4.00 ,, ,, M }«>l leta ..... 2..tO ,, „ ,, čet rt leta .... 1.75 V Kvropo pošiljamo alcupno tn številke. "GLAS NARODA1' izhaja vsak dan iz-TOintii iidlelj in praznifcov. »ULA8 NARODA" ('"Volte of tlie People") la*me«)Oi-«j Oret |H>iptsa in o-obnosti se ne «ftAti-< uejo. IKfiiar na] se blagovoli pošiljati po Money Order. Pr; >preuie'iil»i kraja naročnikov pvoHimo, da -e nam tu«li prejšnje bivališče at'.atm, la hitreje najdemo naslovnika. Dopi «0:11 i.i p -ilj.it v.i n naredite i}a*lov : "Glfij* Nuroda" !>>» < i repawn u Street. New York Cit\-. r«?ief«m : 127'» Rector. _——_ ! o v ©nsi^ katoii^.< - Mm Zlodlnjene države A h ic>* w Forest City. Pa. »'•iWPO'* ••■L* -t*rr» lanuaria 1903 » dr«a«c iP^nr.< ■ C |>----- mm> Jugoslovanska (nkorponrana dne 24. janumja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: Fran Med oš, 9478 Ewing Avenue, So. Chicago, HI. Pod predsednik: Jakob Zabukovec, 4824 Blackberry Street, Pittsburg, Pa. J Glavni tajnik: Jurij l^. Bnožič, Box 424. Ely, Minn. P<»možni tajnik: Maks Kržišnik, Box 32G, Rock Springs, Wyo. Blagajnik: Ivan Govie, Box 1*>5. Ely, Minn NADZORNIKI: Ivan Germ, predsednik nadzornega odbora. Box 57, Braddock, Pa. Alojzij Vira nt, IL nadzornik, Cor. 10th Avenue & Globe Street, S. >rain, Ohio. Ivan Primožič, III. nadzornik, Bex 641, Eveleth, Minn. POROTNI ODBOR: Mihael Klobučar, predsednik porotnega odbora, 115, 7th Sttreet, '-al ume t, Mich. ^ -■ I I\an N. Gosar, III. porotnik, Box 138, BuTdine, Pa/ Janez N. Gosar, LLL porotnik, 719 Iligh Street, W. Hoboken, N. J. Vrbovni zdravnik: Dr. Martin J. Ivee, 711 North Chicago Street, ,oliet' ^ __ ---Ti- l-Tiiiti. KRANJSKE NOVICE. Bogati izseljenci. Dne 9. oktobra je na južnem kolodvoru v Ljubljani službujoči stražnik Kržan prijel tri mlade fante, ki so se hoteli izseliti v Ameriko in se s tem odtegniti vojaški suknji. Aretovanei so: Ivan Orlič, roj. 1884 v Lipsenju pri Ložu, Ivan De-bevec. roj ISS,">. ravnotam, in Ivan Znidariie, roj. 18S7 tudi v Lipsenju. Vsi tr:;e so -e prvotno izgovarjali, da gredo elo napravim na zahtevan je naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpeino in dobro. Trivrstni od $22 do $45. Plošče so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena trivrstnim te od $45 do $80. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI X» NAJCENEJŠI DNEVNIKI Pozor, Slovenci, Pozor ! Hrana in stan ? ^ ski družini. Čiste sobe, dobra hrana. GUSTAT CUFFAR, 643 S. Morgan St., Chicago, Til. (22-20—10) Kje je JANEZ STRLE, po domače Bašte 1 Doma je iz Loža na Notranjskem. Pred enim letom je bival na Onalindi, Pa. Ker mu imam nekaj važnega poročati, prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani. J. Sterle, Box 11, Casselman, Somerset Co., Pa. (22-25—10) Dr. J. E.lh cm pse 11, ravnatelj. NeovrgljiVa resnica, je, da je le isti zdravnik najboljši, kateri »e ne hvali sam, t« mveč katerega hvali narod. Ravnatelja od »lovensko-hrvašktga zdravtšča hvalijo tudi naši rojaki, izmed katerih nam ravnokar en rojak jav lja; Veleučeni gospod profesor:— Poslana mi zdravila sem v redu sprejel in ista natanko po \ aStn preepisu porabil, ter sem danes cptt j(]dr«na zcif-v, =1« o če ar Vam izrekam moje priznanje in hvalo in pripon čal Vas bodtn vsakemu boinen.u rojaki , ker vem, da res storiti, kar obljubite. — V n ojem zadovoljstvu Vas pozora\ Ijsn Aiii vt cino h* ali / ni Mike MilUr, 1020 Watroliet Ave., Denver, Colo. Rojaki! Ne dajte se toraj ti di i.t □ tliti ou I-1 HI. i to »jiv t. hnpri] ali institutov, temveč idite sli pišite v sluf&ju boioni le e a to zdrav i&ce kjer bodete sigurno nejhoijže posireženi. Bolezen morate natanko opisati, a pisma pa tako nasloniti : i LOVENSKO=HRVATSK O ZDRAV 1SČE Ravnntelj: I )r. «J. Li- THOMPSON, 334 West 29th Street, New York, X. « Kdor- pošlje swo| nnslov, tl<>h! lep spomin zn«' on J. Rojaki, naročajte se na "Glas Na-1 Rcjaki, naročajte se na "Glaa Naroda", največji in najcenejši dnevnik 1 roda", največji in najcenejši dnevnik. SE NIKDAR V VASEM ŽIVLJENJU! $26 vredna, ura, veri- D,QA žica. in privesek samo iPlU vi/ Zastonj! zlata vegižica s pri veskom vredna $ IO OO Zastonj I Pozor! Slovenci Pozor! ^salonW ^modernim kosljiS£em. Sveže pivo v sodičkib in buteljkah ii druge raznovrstne pijače ter unijski smodke. Potniki dobe p*i meni čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna 111 izboraa. Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporoča Martin Potokar $64 So. Center Ave. Chicago, 111. F.'ovencem in H-vatcm pri- ^ Ura je iz napolnjenega zlata Soli«! gold filled garantirana 20 let, ki je zaprta s t rimi plošče k i. Srroj je poznan Ajneri kanski El^in ali Walt ham na sedem kamnov. Ta dvojna verižica je iz napolnjenega zlata Solid gold filled g-arantirana 15 let. v sredini ima malo sponko ki se premika. — Privesek je iz napolnjenega zlata Solid filled ga- rantiran 10 let, ki se odpira in v njega lakho spravite dve slike ali fotografi i je.. Vi sami najbolj veste, da v malih trgovinah morate plačati za ena*o uro 81«; 00, za verižico $7.00 in za pr vesek S3.00. To j«* o«"Vvidno «fa dobite verižico in privesek zastonj, ako porabite pr'fiko ter knpite vse tri predmete za čudovito malo svoto od $15-90. Slika prikazuje nro velikosti 16, lahko pa dobite za isto ceno uro v*-«'je velikosti 18 ali man je 12. $ 13"50 vredna ura, verižica s pri- JflH Ji I veskom samo VU $8.00 vredna ura str ini ploš-čeki iz napolnjenega zlata Solid gold filled garantirana 10 let z izvrstnim Amerikanskiin F x v e 1-sior strojem; S-i Oj vredna verižica dolga 1:1 palcev ali ena Dicr>en-sova verižica, ki se deli v ilva d« la dolga 15 palcev, iz napolnjen* ga zlata Solid gold filled garantirana 10 let; 82 30 vreihii privesek ki se odpira in v njega lahko spra-\ ite d ve fotografije — z n apo t njenega zlata So! i di irol "ŽŠ Jo v staro domovino ^ bitro in poceni. Pobira ir*> n ar očni no za "Glas ^ Naroda". V zvezi sem z gg. S Frank Sakser Co. v New Yorku. ~ Z velespoštcvanjem S Ivan Govze, 1 Ety, Minn. ammimwmm Plosčeki ure kot priveski so izdelani v stoterih najkrasnejših vzorcih, Vi bodete dobili uro _in privesek, ki Vas popolnoma zadovolji. OlftKl ftVPflf*! f ^H? 8te kdaj mislili kupiti enako zlatnino porabite to ^Lf ^^ ▼ • priliko, ker tako realne in solidne ponudbe ne bodi te doča- ka 1, N;«r«»eite si torej h popolno sigurnost jo, da dobite bla _ro, kakor Vam je tukaj obljubljeno. Zato Vam potrjuje ]»oznano dobi o pošreno ime "Slavia" Watch & Jewelry Co. in A itsinena garancija, ki jo dobite s vsakim prodan 111 pre iiuetom. nAriav na7Siit Ako pos'ani predmet ne vztraja toliko časa, kot je garantiran, do-Mm^^KMMAM. liOAnj • b.te z .uiei. jeno za novega ali pa denar nazaj — enako ako izgubite stneiio garanci o. Kako naročevat! ^ Poilj te 81-00 na račun povzetje. Ako pošljete celo svoto naprej, dobite prtrflinete po p »6ti priporočeno (registered) poštnine pronto. "SLAVI A" WATCH & JEWELRY CO. Pišite po cenik - dobite ga zastonj. 27 Thames Street, New York, N. Y. i m Brez Zdravja - ni Sreče. Všie Collins New York Medical institute. V tem mnogo let obstoječem zdravniškem zavodu je na čelu zdravnik "Specialist", kateri ima veliko izkušnjo v zdravljenju vsakovrstnih boleznij. A v svoji mnogoletni zdravniški praksi, posvetil je največjo važnost zdravljenju. Akutnih kronicn;«i in zastarelih bolezni! MOŽK1H ŽENSKIH IN OTROČJIH. Iz vseh krajev širne Amerike še mu zahvaljujejo ozdravljeni bolniki za popolno ozdravljenje boleznij z niao^uiuojnimi pismenimi zahvalami- •R.acM te"a poživlja, da se obrnejo na njega Vsi, kateri so bolni slabi in nemočni in katere drugI niso mosli ozdraviti. Kakor hitro Vašo bolezen natanko pripozna — takoj se Vam v obširnem pismu v materinem jeziku naznami celokupno stanje Vaše Inilezni — kakor tudi navodilo, kako se imate ravnati in zdraviti, da čim prej popolnoma ozdravite, — sko je potrebno — pošle Vam tudi potrebna zdravila in sredstva s točnim navodilom, kako se morajo rabiti. V dokaz njegove spretnosti nekoliko pismenih Zi.hval in slik od ozdravljenih bolnikov. Ordravljen od mnogoletnega rea- Slavni Medical Institute I Jaz se Vam lepo zahvaljujem. Ozdravljen bolezni na očeh sla- matisma. bolečin v kosteh in živčne Stem pismom se Vam zahvalju- Ker ste o^dt^-. iif. da sedaj po- vobola in šumenja v oSesih. bolezni. jem. ker ste ozdravili meje dete POlnoma dobro |Jišiin. kakor da ne ^^^ Jg*^ težite notranje bolezni oteli mu bi bil nikdar h. ^-JSBk življenje pomočjo Vaših dobrih Priporočam Vas vsem rojakom m fl zdravii. — Bil som pri 11100^ :1 Amc rilce kot najboljiega " ^J^fi zdravnikih In vsal.i mi je rekel, ^ra'ni-a ler Vas pozdravljam jfc >* iff da moje dete ne more ozdraviti „ Peter Sikonija J fŠSfc t IJ . - - .. ..... Box 2S5 11 -miuuitaiu. Mich. r____yf \ fcLl Srčno se \ am tora] zaltv:iiju jem 111 ______Z^gjS ^^JtfE^J ^ JX dovolim! da se to natisne v časo- Vam naznanim, da sem popol- S^f^ V^/^-, pise, da vidijo r iriki, da ste V i noma ozilraviiapo /di„i u^ii ■ .. K edini zd avnik. kateri v resnici za- da ncimifti nikake b. icčiiiu - i - ™ ~j mote pometali. j Ji-m V«'ke«V j 'l■' f Via ^'^e b ' ^ * " ^Stfllfor TolikonaZnanie našim rojakom v^tei?. kn -ti obrn i £ i "in t 1 d:':- John Polanc, v Ameriki. — BileŽ Im se do groba ?im Vas pript.-r-3- —\ .-s p ...,!-.-l ' - Bn, ,,, Kock Sp; ing s Wyo Vam hvaležni Sem Antuf.i )am\aSa.do ^ba . hvJeiaa Mike Novak .M^a Mcr' f. 1258 Mohlen Ave. Pneblo. Colo. I(>50 Washington Ave. Colnir.bus O. 1 r6S We-tera Ave. C. i.-'ago III- Rojaki Slovenci ! ako se v katerem koli slučaju obrnet-.- na nas zavod — tedaj želimo, da nam točno opišete Vašo bolezen, koliko ste stari V Koliko časa traja bolezni ? in vse druge pudrob- B nosti javite. Vsa pisma naslavljajte naravnost na : HE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE I 140 W. 34th St., R- Mlelke, Medical Director. ^ ^^ ^ y Ako osebno pridete, javite se v ofTisu našega zdravniškega zavoda, —ordinirajočemu zdrav-ništemn direktorju vsaki dan od 10 ure do polndne d<> 5 ure £>opoludne- Ob nedeljih in pzaznikih od 10 dopoludne do i popoludne. NARAVNA _f KALIFORNIJSKA VINA < NA PRODAJ. Dobro črno vino po 50 do 60 ct. . I galon s posodo vred. A Dobro belo vino od 6U doTOct 9 i galon s posodo vred. fzrrstu tropavlca od $2.50 do $3 i galon s posodo vred. j Manj nego lO galon naj J nihče ne naroča, ker man je ko- j | ličine ne morem razpošiljati. J Zajedno z naročilom naj eg na- \ rocmki dopošliejo deiur, oziro- j na Money Order. r Spoštovanjem j Nik. Radovich, \ 594 Veraiont St- Saa Fraadsco. CaL J Čulo se je bridko stokanje in kakor pomladanski kebri so se razgrajači poizgubili hitro po njivah in travnikih, zapustivši na bojišča nekaj klobukov. Hočeš, nočeš, so morali odnesti zadete bunke, o kojih sedaj bridko tožijo, a ostanejo pa le trdni korenjaki, ti trebanjski ustaši, ker nihče si ne upa k zdravniku. PRIMORSKE NOVICE. Življenja se je naveličala v Trstu 311et na vdova Marija Spadaro, ker jo I je njen ljubi neprestano trpinčil. Zato je zažgala ogrlje v sobi in sobo zaklenila. Našli čo jo že v zadnjih zdih-Ije.iih, vendar se je zdravniku še posrečilo jo rešiti. Kaznovana samovoljnost. Dva voznika v Trstu sta pripeljala s težkimi voze i tirujr proti drugemu. Ker se ni hotel nobeden umakniti, sta se začela prepirati in potem biti z bičem. Tu je prvi skočil v druzeira in ga vrgel z voza, da si je zlomil nogo. Ranjenca, se piše Andrej Petrič, so prepeljali v bolnico, nasprotnika Antona Col-lantija je pa vzel policaj seboj. Grozen uboj se je zgodil 5. oktobra v-Lavrani pri Opatiji. Jurij Benedikt, Slovenec, star 32 let, doma na Spod. Štajerskem, je zadnji čas služboval pri mesarskem mojstru Antonu Smariču v Lovrani. V soboto je popival v družbi nekterih Slovencev in šel ž njimi tudi v gostilno k Urnu. Družba je prepevala v slovenskem jeziku, kar ni bilo všeč nekim Nemcem, ki so zaceli slovenske goste zbadati in izzivati. nri; seveda niso molčali. Ker je bilo Slovencev dosti več, kakor Nemcev, so se ti umaknili in po razbojniško prežali na priliko, da bi pokazali in uveljavili svojo nemško kulturo. Kasno ponoči, ko se je slovenska družba razšla, so Nemci umorili Jurija Benedikta. ŠTAJERSKE NOVICE. Uboj. V Dražji vasi pri Konjicah so se dne 3. oktobra stepli fantje. Kmečki sin Jožef Sattler je napadel kme<"-kes:a sina Vrhovšeka z nožem in mu zadjal težko rano. Nato se že ranjeni Vrhovšek obrne in svojega napadalca s tako močjo udari po glavi z nožem, da mu čepinjo preseka. Jožef Sartler je vsled te poškodbe v ne-del jo dne 6. oktobra umrl. Kaznovan 1 bode tudi najbrž oče, ker mu ni privoščil zdravniške pomoči. Tepež. V T.or-ah so se dne 6. oktobra spoprijeli fantje v gostilni pri "Rubinu": kmečka sina Jožef in Janez Kodrič sta težko ranjena. Stari vojaški kazenski zakon. Gar- nizijsko sodišče v Celovcu je obsodilo topničarja M. Ploderja zaradi kršenja suhordinacije na smrt s svincem po f 14(» starega vojaškega kazenskega zakona. Poveljstvo 3. voja v Gradcu je obsojenca pomilostilo ter mu spremenilo smrtno kazen v dveletno ječo. Požaria. Treščilo je v Slivnici pri f^eljn pri posestnika Franca Završka. Po^nrplo je gospodarsko poslopje z v«n krmo in žitom. — Pogorel je po-cectnik Mavric na Pnesiki blizu Ljutomer«. V Razvini pri Maribora se je Slovencem po budi volilni borbi posrečilo spraviti v občinski zastop dva zavedna slovenska odbornika. Katol. Jednota. Rodbina Polaneskih. lomu, poljski spisal H. 8ienkisrwlcs, poslovenil Podravski. (Nadaljevanje.) In objemši gospoda Plawickega brez ceremonij okrog pasu, ga je jel sukati, potem pa dejal: "Stas je tudi tak, kakršen je kakemu dekletu. Hotel bi imeti takega.' Gospoda Plawicke:ra je močno po-Jbuj?aIo tako pozdravilo brez obredov. Se bolj pa je bil vesel občudovanja, ki ga je zbujala njegova postava. Zato je dejal zavraeaje: "Vovons! Ali blazni?! "Moral bi se hudovati nate. Ali blazniš?'* "Toda stric, lahko še zbegate glav, kolikor jih le hočete.'* "Kaj praviš 1" vpraša Plawicki, sedajnč na stol. ' "Pravim, strie, da ste se prišli semkaj prikupovat... . " "Niti ne mislim na to. Zblaznel si.* "A gospa Jamiszeva? Ali nisem videl na svoje oči?" "Kaj t" Gospod Plawicki zatisne eno oko in pokaže konec jezika, toda le za trenutek. Zdajci dvigne obrvi in reče: "Vidiš, Jamiszeva? To je dobro za Kremen. Zaupno ti bodi povedano, ne morem prebiti hlimbe, zakaj to vedno cliši po kmetih. Naj Jamiszevi Bog odpusti, kolikor mi je prizadela s svojo hlimbo! Ženska mora imeti pogum priznati, da se stara — tedaj •e razmerje konča s prijateljstvom, sicer pa se izpremeni v suženjstvo." "A, strie. čutili ste se kakor metulj v mreži." "Le ne govori tako," odgovori gospod Plawicki re^no. "Ne domišljaj si, da bi bilo kaj med nama. A ko bi tudi bilo, ne slišal bi od men« niti besede. Veruj mi, da je velika razlika med vami in nami iz prejšnjega rodu. Mi sicer tudi nismo bili svetniki, toda vedeli smo molčati, in to je velika krepost, brez ktere ni mogoče to, ka* se imenuje prava plemenitost." "Iz tega sklepam, stric, da mi ne priznate, kam pojdete s tem rdečim nageljcem v gumbnicL" 4 'Seveda, seveda. . . . Maszek je povabil danes na južino mene in še nekaj drusrih web. Izpočetka sem se branil, češ, da nečem pustiti Marice same. ... Vendar njej na ljubo sem presedel toliko časa na kmetih, da sem si že res zaslužil nekoliko zabave. Ali ti nisi povabljen?" "Ne." "Temu se močno čudim. Ti si vendar, kakor sam praviš, podjetnik ter ■i na dobrem q-lasu. Sicer pa je Ma-szek sam odvetnik.... Pravzaprav ti morem reči: Ni:-em si mislil, da bi si Maszek tako opomogel." "Maszek se bi utegnil celo postaviti na glavo." "Sprejemajo ga povsod.... Toda jaz sem imel kaj čudno mnenje o njem.* * "A sedaj ga nimate več?" "Priznati moram, da se je vedel proti meni v vsej tej stvari glede Kremena kakor pravi gentleman." "Ali je gospodična Marica tudi teh misli?" "Gotovo.... dasi mislim, da ji ta Kremen leži na srcu.... Njej na ljubo sem ga prodal, sicer pa mladina ne more umeti vsega. Drugače pa sem tudi vse vedel že naprej ter sem pri-pravljeu mirno prenesti vsak očitek. Kar se tiče Maszka.... gotovo!.... Ne more mu očitati ničesar. Kupil je Kremen, to je res, toda...." "Ali ga ji je pripravljen vrniti?" "Ti spadaš k rodbiaj in zato mislim, zaupno naj ti povem, da bo tako.... Njecra Mariea močno zanima le od tedaj, ko smo se sešli prvič, toda takrat se nekamo ni dalo. Deklica je še zelo mlada — ni ji bil posebno všeč, tudi jaz sem se nekoliko zvijal, zakaj nisem bil brez predsodkov glede njegove rodbine. Bukacki si je ob njem brusil zobe — no, in razletelo se je...." "Ni se razletelo, ker se sedaj pričenja iznova." "Preprii'-al sem se, da je potomec kaj dobre rodbine italijanske.... Nekoč se je imenovala Masco.... dospela je semkaj s kraljico Bono ter se potem nastanila v Beli Rusiji. Saj je, j ali si že zapazil to, nekamo videti kakor Italijan." "Ne, kakor Portugalec." "To je eno.... Sicer pa misli prodati Kremen, a ga vendarle imeti — tega si ne izmisli vsak človek. . . .Kar j ate tiče Maszka — da! Mislim si, da je j njegov namen tak, vendar Marica, to je kaj Čudna deklica. To je neprijetno I povedati, toda človek laže umeje tuj-ea nego rodnega otroka. Ali če se ti reče: Paris vaut la messe\ kakor je rekel Talleyrand...." "Toda? Mislil sem si, da je tako dejal Henrik IV." "No, ti si podjetnik, modern čk>- ! vek. Vam, mladim, zgodovina zlasti • starega veka ni dosti po volji, rajši ai pridobivate denar.... Torej je vse za vi? no od Marice, in vanjo nečem siliti, nečem, ker se ji utegne ob naših razmerah dobiti Se boljši ženin. To je težavno in neugodno, toda kar je trs-J ba, je pa treba. Ali si misliš, da mi je prijetno, iti na ta zajtrk t Net Toda moram se nekoliko spomniti mladiae. Pričakujem takisto, da nas ne pozabiš docela. ..." "Ne, nečem____" 4 * Ali veš, kaj so mi povedali o tebi t Da se ti denar steka kakor po žleba. No, no, ne vem, po kom si se vrgel — po očetu gotovo ne. Toda nečem te grajati, nikakor ne. Davil si me neusmiljeno, ravnal si z menoj kakor volk z jegnjetom, toda v tebi tiči nekaj, kar mi je všeč, radi česar sem ti naklon jen." ' 'Jaz vam takisto," odgovori Pola-neškL Gospod Plawicki se res ni legal. Nekako iz nagiba je spoštoval premoženje, in ta mladi človek, ki si ga je bil j pridobil, mu je zbujat nekako eude- Inje, ki se je izpreminjalo v simpatijo. To ni bil ubožen sorodnik, ki bi po-; treboval pomoči, in zato je gospod ! Plawicki, dasi ni gojil glede njega nič i načrtov, sklenil ohraniti dotiko z i njim. Proti koncu poseta se je jel še ozirati po stanovanju. Bolečine v taliti in nogah izginejo popolnoma, ako se ud parkrat nariba z Dr. RICHTERJEV1M SidroPainExpellerjem Ko^binsko zdravilo, katero se rabi v mnogih deželali proti reu mati zimi, sciatiki, bolečinam na straneh, nenralgiji, ~ bolečinam v prsih, proti glavo- in zoboboln. V vseh lekarnah, 25 in 50 centov. "Lepo sianuješ," je dejal. Tudi to je bilo res. Polaneški je imel stanovanje tako urejeno, kakor bi se hotel ženiti. Lično stanovanje je bilo njesrova prva skrb. Ko se je bil Plawicki razjedal po salonu, za kte-rim je bila videti druga, manjša soba, jako okusno urejena, je vprašal: "A zakaj se.ne oženiš?" " Oženim se, čim prej mi bo mogoče. ' * Plawicki se nasmeje, kakor bi ga razumel; potolče Polaneškega po kolenih in ponovi: "Saj vem s kom, saj vem s kom." "Vi imate glavo!" zakliče Polaneški. "Pa naj človek kaj skriva takšnemu diplomatu." "Aha, kaj____Z vdovieot Ali ne z vdovico — ne?" "Ljubljeni stric!" "Kaj! Naj te Bog blagoslovi, kakor te blagoslavljam jaz. A sedaj srrern, ker je že čas za zajtrk, in zvečer je koncert v Dolini.*' "Ali greste tja z Maszkomt" "Ne, z Marico — pa tudi Maszek pri de. * * "Tudi jaz in Bigiel se pripravljava." "Torej se vidiva. Gora se ne snide z goro, toda človek s Človekom se more sniti zmerom." "Kakor je rekel Talleyrand." "Torej da se vidiva!" Polaneški je svoje dni ljubil godbo, vendar pa ni zahajal na koncerte; ko mu je pa Plawicki omenil koncert, ga je takoj obšlo koprnenje, da bi u-arledal Marico. Ko je Plawicki odšel, je še nekaj časa jTromišljal, ali naj gre, ali ne. toda lahko se reče, da le formalno, zakaj vedel je že naprej, da ne prebije in da pojde. Bigiel, ki je prišel opoldne k njemu na trgovinski posvet, se je rad dal pregovoriti in okolo štirih popoldne sta že bila v Dolini. Dan, dasi kimavčev, je bil ja-, ko topel in lep, da "e prišlo dokaj ljudi, in vsa dražba je bila videti nekamo praznična. Povsod je bilo dokaj jasnih sukenj, svetlih solnčnikov in mladih žensk, ki so kakor pisani metulji rojile na solnce. V tem roju, odločenem za ljubljenje, ki se je zbral tukaj zaradi godbe, kakor tudi zato, da je iskal ljubezni, naj bi bila tudi Marica. Polaneški se je spominjal dijaških let, ko se je bil zaljubljal v tuje osebe ter jih iskal med krdelom, pri čemer so ga vsak hip motili podobni klobuki, lasje in vse postave. Tudi sedaj se mu je pripetilo, da je imel od daleč za Marico nekoliko oseb, kolikor toliko njej podobnih; fuJi scJaj kakor takrat. v vsakem primeru, ko sri je dejal: "To je ona!" je začutil ta r-udni trepet pri srcu, oni nemir, ki ga je bil začutil prej. Danes pa tra je obhajala jeza, ker se mu je zdelo to smešno, in poleg tega je čutil, da to iskanje že znanih oseb nekamo požira človeka ter spaja njegove misli do enega bitja, povečuje zanimanje, ki ga zbuja ona ter ga še tem goto-veje veže nanjo. V trm so začeli godci igrati, še preden se mu je bilo posrečilo najti njo, ki jo je iskal v tolpi. Bilo mu je treba sesti in poslušati; sedel je in poslušal je nejevoljen in se v duhu jezil na Bi-giela, ki je poslušal, da ni niti trenil z očmi. Po končani godbi je naposled utrledal svetel cilinder in črne brke gospoda Plawickega, a za njim na pol obraz gospodične Marice. Tretji v družbi je bil Maszek, miren, ves dostojanstven. z izrazom angleškega lorda. Časih je govoril Marici, in ona se je obračala k njemu ter lahno kimala z glavo. * "Plawicka sta tukaj," reče Polaneški, "treba ju je iti pozdravljat." "Kje ju vidiš?" "Tamle z Maszkom." "A res. Pojdiva!" I In odšla sta. Gospodična Marica, ki ! je imela gospo Bisielovo rada, je pozdravila Bigiela kaj iskreno. Polane-škemu je pokimala z glavo, ne več tako hladno, da bi utegnila zbuditi pozornost, pač pa se je jela razg^varjati z Bigielom in ga povpraševala, kaka je kaj njegovi žeji in otrokom. On ji j je odgovarjal in prosil njo in očeta F. AD. RICHTER & Co. 215 Pearl St. New York. kaj vneto, naj prideta prihodnji teden k njim v poletno stanovanje. "Moja žena bo srečna, zelo srečna!" je ponovil. "Morda pride dotlej tudi gospa Emilija.... " Marica je že namerjala odkloniti vabilo, toda gospod Plawicki, ki se je hotel zabavati ter je vedel izza prejšnjega bivanja v Varšavi, da žive Bi-•.rielovi v izobilju, je vabilo sprejel. Torej je ostalo pri tem, da prideta na obed in se vrneta zvečer. Bil je to majhen izlet, zakaj do vile Bigielove je bila le ena postaja. "Sedaj pa cedita k nam," reče gospod Plawicki, "tu je še nekoliko praznih sedežev." Prej pa je še Polaneški vprašal Marico: (.Otelf«, prih.) P1TEB CEDIJO. 303 XL Northern Ave., Pueblo, Colo, pobira naročnino xa "Glas Naroda", ipteje— deoai m Slo vensko-ameri-canski kvledar, ^rmJke in druge vsakovrstne knjige, ter ga rojakom tople priporočamo. NAZNA2VHfO. Kojaxom v C alum e tu, Mich., ia okolici naznanjamo, da je %. PAUL SHALTZ. 11 7th Street, Calumet, Mick., pooblaščen pobirati naročnino sa "Glas Naroda" In ca toplo pripore Čajno. Upravnižtvo "Glasa Naroda". _ NAZNANILO Ot PRIPOROČILO BOL IVAH PAJK, P. O. Bok 188, Oenemaugh, Pa, je s nami v sveai, vsled časar ca vsen cenj. rojakom is Conemangh, Pa_ ix. okolice topla priporočanj. Dotičnik ima tudi s zalogi jacae vrstne slovenske knjige po uriraili cenab FRANK 8AKSEB CO. 4"Glas Naroda.") NAZNANILO Rojakom v Johnstownu. Pa., in oko lici priporočamo našega zastopnika g PRAN GABftENJA, 1105 Virginia Ave., Johnstown, P- Preje je bival na 519 V3 Power Si DotiČnik je pooblaščen pobirati j j ročnino za list in knjige ter je z nam: že več let v kupčijskej zvezi. Spoštovanj em FRANK SAKSER CO. =BBS=aaaBB=s i ~ SAM a M1 Iff^ Cenjenim rojakom v Leadville, Celo., naznanjamo, da je ime mu | Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu <* Clucagi, »1., iwiw> tudi rojakom po Zjed. aria vab, da sem o tvoril novo urejeni saloon pri "Triglavu", 617 S. Cen'er Ave., Chicago.. Ill„ blizu 19. ulice, kjer točim prist no uležano Atlas* pivo, izvrstni wi-i»key. Najuoijik vina in dišeče smodke so pri meni na razpolago. -Nadalje je vsakemu na razpolago dobro urejeno kegljišče in igrcJna. miza (pool tablet. Potujoči Slovenci dobrodošli. Vse bodera dobro postregel. Za obilen obisk se priporoča. Mohor Mladih, A 617 So. Center Ave., Chicago, I1L V NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Cenjenim rojakom v Rock Springs. Wyo., in okolici naznanjamo, da je za tamešnje mesto in okraj naš pooblaščeni zastopnik Mr. A. JUSTIN, P. O. Box 563, Rock Springs, Wyo.. vsled česar ga za vse j>o=!e prav toplo priporočamo. Frank Sakser Company. Mr. FRANK MINT,TČ, care of Sadar, 4C5 Elm St., Leadville, Colo., nai zastopnik sa .amosnje mesto ter je pooblaščen pobirati naročnino za list "Glas Naroda". Frank Sakser Company. NAZNANILO. Rojakom mnujuso, da je sedaj naš potnik najprimernejša pijača je LEISY PIVO ktero je varjeno Iz najboljšega »mportiranega fcSktj a hn el?. I adi itjra naj nikdo ne zamudi poskusiti ga ▼ svojo Izstuc korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev ?n drugih. Lel»>y pivo je najboli priljubljeno terse dobi v vseh bolj§i*i gostilnah. Vse podrobnosti rves»i.e pri Geo. Travnikar-ju 6102 St. Clair Ave. N.fcL kteri Vam dragevolje vse pojasni. THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY v CLEVELAND, O. Za vsebino tujih oglasov ni odgovorno ne upravništvo ne uredništvo. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Rojakom v Oregon City; Oreg., in okolici naznanjamo,1 da je za tamoš-nji okraj naš pooblaščeni zastopnik Mr. M JUSTIN, 502 Main St., ali P. O. Box 104, Oregon City, vsled tesar ga rojakom prav toplo priporočamo. FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich 8t, New Tork. K. T. PRIPOROČILO. Rojakom v Black Diamond, Wash in bližnjih mestih, kakor: Ravens dale, Renton, Mackay, Taylor in Snxunclaw, Wash., urinoročamo na sega zastopnika. - Mr. GREGOR POR EN T A P. O. Box 701, Black Diamond. Wash Dotičnik je pooblaščen pobirati na ročnino za "(Has Naroda" in je a nami ▼ zvezi. FRANK SAKSER CO. Mr. JANKO PLEŠKO ▼ državi Kansas ter ga vsem pray srč-io priporočamo. FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New Tork, N. Y NAZNANILO. Rojakom v Pittsburgh, Pa., in okolici naznanjamo, da je za tamo šn j i okraj naš j edini pooblaščeni zastop nik za vas posla Mr. JAKOB ZABT7KOVEC, 4824 Blackberry Alley. Pittabnrg, Pa.. kteri je sedaj zopet nekoliko okreval in bode vsako soboto od 4. ure po-polndne do 8. ure zvečer sa nas posloval. Rojakom ga toplo priporočamo. Frank Sakser Company. Ako keglja g, ako si p«ebla-je^ ako imaš kakd"Vrste katar, ako trpiS na kaki drugI bolezni in si se naveličal zdravnikom denar dejatl, ne odlašaj pisati Mrs. Seb. Knelpp takoj po knjižico: "NAVODILO IN CENIK (Kneippovih) Kneippnvih zdravil" katero dibš zastonj ako dope š^ješ poštno znamko za dva centa za poštnino. K.ueippova zdravila so poznata in odobrena po ceiem svetu in se uporabljajo z dobrim uspehom pri vsih naprednih narodih.^ Kneippova iznajdba je neprecenljive vrednosti, pravi blagoslov eca vse trpeče človeštvo in ni kaka sleparija, katerih je dandanes mnogo na dnevnem redu. To je novi in pravi naslov: AL. AUSENIK, lOQ Greenwich Street New York, IV. V- Izšelje iretji in zadnji zrezek potnega romana f" WIHNET00, Rdeči Gentleman ter se dobiva po 40 centov. Kdor ga je še prej naročil, ga dobi drugi teden. Če se je kdo preselil medtem, naj sporoči nov naslov, da ae bode nepotrebnih pritožb. Vai trije zvezki veljajo SAMO EN DOLAR a poštnino vred Kdor misli naročiti to zanimiva in Izredno ceneno knjigo, naj piie takoj, dokler ae dobe še vai trije zvezki. Upravništvo "Glas Naroda" 109 Greenwich St.; New York. _ NA PRODAJ NARAVNA CALIFORNIJSKA VINA. Dobro črno in belo vina od 35 de 45 Moto? galona. Staro belo ali črno vino 50 eentov galona. Beealing 55 centov galona. Kdor kupi manj kakor 28 galoi vina, mora sam posodo plačati. Droinlk po $2.50 galona. Slivovica po $3.00 galona. Pri večjem naročilu dam popust Spoštovanjem iTBFAH JAKŠK, P. O. Box 77, Crockett. Contra Coeta Co., C al. olne bolezni, kakor tudi vse druge bolezni, VA k se edino in naj hitreje ozdravijo samo s uporabo l OROSI ZDRAVIL. i ALI ZGUBIVATE LASE? g! I Edino kar priporočajo vsi naj večji zdravniki na svetu ^ J proti izpadanju las in za pridobiti si nove lase je naj bolj ki I uspesno zdravilno sredstvo: PJ | PONOVITE L. J OROSI ^ t "To je ena jako razširjena bolezen po celem svetu in za W4 0 vsacega tudi jako neprijetna, zlasti pa v zimskem času ko je 1 glava razpostavlena mrazu in vetru in prehladiti se v glavo » " vsaki ve da je navarno. ^ 5 Ne čakajte, da bode Vaša glava gola. pj t Lase okrasijo moža in ženo in zato se ne pustite od Va- K I ših znancev zasmehovati. ^ SW Pišite in zahtevajte PONOVITELJA OROSI, in mi Wi ^ Vam bodemo lo sredstvo za lase takoj poslali s natančno š pojasnilo uporabe. __ "zORAVILO OROSI je EDINO ^ ^ SREDSTVO ozdraviti si slab želodec. Znani francoski pro- ^ k fesor Vulpian v parizu, je edino ta zdravila priporočal za že- ^ P lodčne bolezni kakor naprimer, slabo prebavIjanje želodca, S' ^ zoperna sapa iz ust, zbadanje, zgubljeni tek, glavobol i. t. d. Kf ^ Te bolezni ozdravijo naj hitreje in uspešno edino ^ i OROSI ZDRAVI L,A S I TAJNE BOLEZNI. VENERIŠNE BOLEZNI. 9} k Koga da so tajne bolezni, naj si bodejo v akutnem stanju aH ^ ™ ]>a kroničnem, to gotovo vsaki razume in tudi to, da ako se J* ^ te bolezni popolnoma ne ozdravijo dotični bolnik v jako hude Li j posledice pade in edinn zdravila 7n te bolezni so od PRO-3 FESORJA OROSi, Lun ia jančijo zi gotu\ o 3,1 JJoj « :o zdravje. Vsi zdravi:«!.i pripisujejo ta zdravila. S ZDRAVILNA SREDST\'A "OROSI" ^ g se pob!'j:»io po vsih krajih združenih državah. Amerike. J Vsaki kateri nam pise in pošle naslov, d«Vt>i o^l 11.:S zii*itt>:;j, ii uo kr;.ig»> \ "Spoznajmo Se" ^atv^T" J ■ Zapomnite si nas naslov in pišite na ^ jS AMERICA EUROPE CO. ^ tf Edini zavod Zdravilnih Sredstev OROSI v A.iicriki, izdelana od 1 Bm| ADACI 163 Columbus Avenue, f; 2 rrOTm UKU5I New York, N. Y. ^ Bolniki, kateri želijo osebno dospeti do našega poslopja, naj u za mejo ^ m Columbus Ave. karo in izstopijo na 67. ulici. V, M Uradne sobe so vsaki dan otprte od q. ure dopoludne do6. ure popo;udne. R t r .^ Nižie nodtiisana r>rir>oro- 11 Čam pstajoiia b 3 . -in Hrvatom svf>j - -- -- -- - SALOON 107-109 Greenwich Street, 0000 NEW YORK 0(^00 v katerem točim vedno pivo, doma prešana in importiraua vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke.......- - - - Imam vedno pripravljen dober prigrizek. Potujoči Slovenci in -Hrvatje dobe............. stanovanje in hrano proti nizl^i ceni. Postrežba solidna............ Za obilen, poset se priporoča FRIDAvon KROGE 107-109 Greenwich St., New York. i. J