dan raz» sobot, aedelj W is praznikov , daily except Saturdayt. Sundays end ***** PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NAROÖNE PODPORNE JEDNOTE Uradniški in upravniiki prostori' 1857 South Lawndala Ave. Office of Publication: 2657 South Lawndalo Ava. Telephone, Rockwell 4004 kkteab XXXIX Ona heta Ja $8.00 January 1«. IM, at Um paaUo«k» roh a litt. .. nu^.u^.^.^, „x—^ „ CHICAQO U ILL.. PETEK. 2». JWLIJA (JULY IS). U47 Acceptance tor mailingat special rata of postage provided for in a«clion 1103, Act of Oct I, 1»1T. authorised on JwQM Subscription $8.00 Yoarly ŠTEV.—NUMBER 145 ogastvo Indonezije ravi vzrok vojne Vrednost zunanjih investicij te ceni na tri pilijarde dolarjev. Amerika omogočila ^postavitev starih razmer * York. 24. jul.—Nenapo-w vojna Holandije proti -¿ki republiki je izpolni-Mpovedi, ki so bile izrečene « po porazu Japonske. La-¿ost zapadnega sveta, ki si Vija ogromno naravno bo- jvo Indonezije, je dejanski * vojne. ^dvojna vrednost zunanjih jticij v Indoneziji je znaša-¿ez tri milijarde dolarjev, čila se je zaradi razdejanja ojni, a je še vedno visoka, eriški kapital je igral in še i važno vlogo. Ameriški do-i so financirali aktivnosti mdskih in britskih trgovin-l interesov. Ameriške inve-ije v Indoneziji so znašale 1,000,000 1. 1940. Predstav-t so kavčukarske in oljne cesije na Sumatri, najboga-em otoku, kakor tudi plan-► kave, čaja in sladkornega jneriška Standard - Vacuum ima oljnake in čistilnice olja liiirii Pelambanga, Sumatra. Kzniške sile so poškodovale rave takoj po izbruhu vojne potem Japonci. Kompanija po zaključenju vojne vzpo-rila produkcijo. ijvecjo tovarno kavčuka na I je pred vojno imela Good-r Rubber Co. V teku vojne bili poškodovana, toda pro-uja je bila obnovljena v o-pnem obsegu po porazu ja-skih sil. Ameriška korpora-General Motors ima tovar-v bližini Batavije. Druge sriške kompanije imajo tudi ¡rese v Indoneziji. ' povojni borbi se je Holan-i trudila za vzpostavitev su-enitete. Velika Britanija trda je Amerika odgovorna za utije. ker so člani skupne-Reneralnega štaba odločili, morajo britske čete reokupi-i Indonezijo. Voditelj doma-»v tudi dolže Ameriko odgo-nosti. toda iz drugih razlo- • Očitajo ji, da je po zmagi Pacifiku omogočila restavri-K starih razmer pod holand-»i imperializmom. Jeze se, «o britske in holandske sile »rahljale ameriško orožje pri iranju révolté domačinov, adonezija je prišla pod ho-fcko navlado pred tristo le-V tej dobi je bilo najmanj »volt. Zadnja je bila 1. 1936. * japonsko okupacijo so ho-dske avtoritete pošiljale v Unstvo voditelje domačinov, bili aktivni v kampanji za "dvisnoKt Indonezije. Seo-J(>' sedanji predsednik indo-« republike, je bil holand-Politični jetnik. Osvobodili «a Japonci }x) invaziji, •poruke čete so invadirale touzijo v marcu L 1942. Ho-■kt sil«- so takoj brezpogoj-«PituliraU. Indoneška re-Milu. jo bil NU 1. ]s*45 "■nost bc j( 1 Britanija je lani poslala [diplomata Archibalda so bili s sporazumom holandski konservativci in ne indoneški radikalci. Holandija se je začela pripravljati za akcijo. Jačila je svoje vojaške posadke v Indoneziji. Njena sila v Indoneziji šteje sedaj okrog 120,000 mož in oborožena je z ameriškim orožjem. _ _ Domače vesti V bolnišnici Taylorville, 111.—Joe Kastelic, predsednik društva 523 SNPJ, se nahaja v bolnišnici v Litch-fieldu, kjer se bo moral podvreči težki operaciji. Nov grob v Chicogu Chicago.—-V četrtek zjutraj je umrla Mary Deles (bivša mrs. Okorn), rojena Avšec, doma iz Domžal, stara 67 let. Zapušča moža in tri poročene hčere. Pogreb bo v soboto ob 10. dop. iz Fredericksonovega pogrebnega zavoda na Joliet st., Lyons, na Češko narodno pokopališče. • Is Clevelanda Cleveland.—Ivan Turk iz Col linwooda se je zadnje dni podal v stari kraj s parnikom Newberry Victory. Šel je k svoji družini v Mali log pri Loškem potoku.—Pri družini Andrew L, Sila v Collinwoodu so se ogla sile rojenice in pustile prvoro-jenko.—To soboto se bosta v Collinwoodu poročila John Tomšič ml. in Jean JakŠek.— Frances Peklay iz Collinwooda se nahaja v bolnišnici Glen-ville, kjer je prestala operacijo.—V bolnišnici v bližnji Ge-neVi pa se nahaja farmar Frank Kržič iz Harpersfielda. Važnost produkcije « atomskega orožja Preizkusevalne baze na Pacifiku Waahlngton, D. C„ 24. jul.— Komisija za atomsko energijo, katere načelnik je David E. Li-ienthal, je naznanila, da bo posvetila največjo pozornost in važnost produkciji atomskih bomb in drugega atomskega orožja. Baze, na katerih bo orožje preizkušeno, bodo zgrajene na otokih na Pacifiku. Naznanilo je uključeno v poročilu komisije, ki šteje pet članov. Poročilo naglaša, da je kongres odobril program glede produkcije atomskih bomb In atomskega orožja v interesu obrambe in zaičite Amerike. Program so odobrili tudi predsed nik Truman in člani generalnega štaba. ' "Komisija za atomsko energijo se je odločila za zgradnjo pre-izkuševalnih baz na Pacifiku," pravi poročilo. "Posvetila bo tudi pozornost razvoju atomske energije, da bo služila mirovnim namenom, zlasti na polju zdravstva. Skrbela bo, da bo Amerika obdržala prvo mesto v področju atomskega orožja, dokler ne bodo sklenjeni mednarodni dogovori glede kontrole atomske energije. Zdaj še ni nobenega izgleda, da bodo dogovori sklenjeni v bližnji bodočnosti." Na katerih otokih na Pacifiku bodo zgrajene preizkuševalne baze, poročilo ne omenja. Skupni kongresni odsek je znižal aproprieeije za Lllientha- lovo komisijo za $75,000,000. Predsednik Truman je zahteval, naj kongres dovoli komisiji $250,000,000, a holandski par '< I ratificirati, '"ga leta so repre-''dije in Indonezi-porazum. Bil je nanje vlade indo-Zadovoljni ni- r «itn.-. r h ' marcu (krsti M, ¡topu*],' It, vojak 'en t; Manili iLt.i. 'ni, 24 jul.- Arne J** bil ustreljen, I* ranjen. Ubile ' »trojne puške. *> dejanju pobeg-vri jaške avtori-v le imena ust re- jo vasi in polja. Osvojile so taktiko opustošenja. Mesta Salita-ga, Semarang in Arhemia so v plamenih. « Holandske oklopne kolone so bile vržene v akcijo proti indo-neškim silam. Komunike trdi, da se vale proti Jogjakarti, kjer je sedež vlade indoneške republike. Holandska bojna letala mečejo bombe na vasi in mesta v pokrajini Bandoengi. London« 24. jul.—Zunanji minister Ernest Bevin je izjavil v parlamentu, da bo Velika Britanija ob prvi priložnosti, ki se bo pojavil«, skušala končati konflikt v Indoneziji. Izrazil je dvom, da bi varnostni svet Združenih narodov mogel končati konflikt; V svojem govoru je orisal zgodovino homatij, iz katerih se je zdaj razvil oborožen konflikt. Namignil je, da je v očeh britske vlade Holandija odgovorna za konflikt» Waahlngton. D. C« 24. jul.— "Osemdeseti kongres bo zaključil svoje zasedanje pod zastavo Zveze tovarnarjev," je dejal senator Harley M. Kilgore, demokrat iz West Virginije. "Pod vpliVom in kontrolo te organizacije je kongres pokopal zdravstveni, stanovanjski in vzgojni program. Velebiznis je imel odprto pot. S pomočjo svoja propagandne mašine, ki je potrošila milijone dolarjev, je dosegel skoro vse. Preprečil je socialna reforme in uverjen je, da lahko razmrcvari vse načrte, katerim nasprotuje." Kilgore je v svojem govoru orisal akcije kongresa. Dejal je, da je zadal težke udarce delavcem in farmarjem. Slednji bodo imeli Še zaščito prihodnje leto v programu subvendij, toda uni je so dobile brce. "Največja klofuta, deluvcem je bila zadana s sprejetjem pro-tidelavskega načrta, cigar avtorja sta senator Taft in kongres-nik Hartley," je rekel Kilgore. "Predstavljen je bil javnost kot potrebna reforma. Zakon je kompliciran in ustvaril bo bogato polje za odvotittke. Prišle bodo sodnijske akcije, Injunkci-je in odškodninske tožbe. Zakon ne bo omejil stavk, temveč povečal konflikte med delavci in delodajalci. Volilci, ki bodo študirali rekorde kongresa, ne smejo prezreti sprejetega zakona o kontroli stanarine, ki daje hišnim posestnikom pravico do pritiska na najemnike. Sprejetje zakona je bila velika zmaga lobistov zemljiških firm. Lobisti železniških kompanij so tudi na delu. Od kongresa zahtevajo preklic pokojninskega zakona. Če bodo uspeli, bodo železničarji izgubili pokojnino. Vsak, ki ni popolnoma slep, je lahko videl, da je Zveza tovarnarjev dosegla skoro vse, kar je hotela." Spopad med atav-karji in stavkokazi Poljska ne bo dobila pomoči od Amerika rancoske unue sklenile mezdni dogovor z deloda Parts.— (ALN) —Prva direktna pogajanja med francoskimi unijami in delodajalci po zaključenju vojne so rezultirala v sklenitvi mezdnega dogovora. Doslej so se pogajanja vršila z vladnim posredovanjem. Unije in delodajalci so demonstrirali nezadovoljnost zaradi menjajoče se vladne politike, ki je ovirala produkcijo v kritičnem času. Industrijcl so na glašali. da je vladna politika odgovorna za padec produkcije v premogovni, jeklarski in drugih industrijah. Besedniki organiziranih delavcev so kritizirali premierjs Ramadierja in finančnega ministra Roberta Schumana. ker sta ustalili mezde, ne pa cen Francija je zabredla v inflacijo, ka Benton Harbor, Mich.. 24. jul. —Policaji so navalili na tisoč piketov pred tovarno Reming-ton-Rand Co. v teku spopada med stavkarji in stavkokazi. Oblivali so jih i vodo iz gasilskih cevi in jih pretepali s ko-ički. Orupa 60 državnih miličnikov je bila poslana na pozo-rišče, "da prepreči nadaljnje izgrede in puntanje." < Piketna sila je bila rekrutira-na is delavcev, uposlenih v tovarnah v Benton Harborju in St. Josephu. Prišla je na pomoč uniji United Electrical, Radio & Machine Workers CIO, ki ja skušala preprečiti stavkokazom vstop v tovarno. Grupa 50 policajev je brizgala curke vode na pikete, med katerimi je bilo mnogo žensk. Pretepla je najmanj ducat piketov, tri pa aretirala. Okrajni šerif Erwin H. Ku bath je apeliral na governerja Siglerja, naj takoj pošlje drtav ne miličnike v Benton Harbor, Naglasil je, da je situacija dosegla stanje Izgredov in upora. Governer se je odzval apelu. Unija je oklicala stavko proti Remington-Rand Co. 23. junija, ko je bila njena zahteva za zvi šanje plače odbita. Kompanija je odprla tovarno v pondeljek in pozvala stavkarje, naj se vr nejo na delo. Nasilja so sledi la napetosti, ki je nastala, ko je kompanija naznanila, da bo od-prla tovarno. , John Gojack, distriktni direktor unije, je sklical masni shod stavkarjev in simpatičarjev. Iz javil je, da se bo poslužil vseh legalnih sredstev v stavki. Gojack je ostro obsodil mestne tv toritete, ker so pozvile polici ske enote iz drugih Majev v ak cijo proti piketom. Owen Smith, organizator CIO iz Detroita, je bil drugič aret ran. Prvikrat je bil aretiran v pondeljek na obtožbo podžiga-nja izgredov in upiranja poli ciji. šane v sorazmerju s porastjo produkcije. Ako bi se Ramadier in drugi člani vlade otresli za starelih ekonomskih idej, bi bil problem rešen pred več meseci Glavne točke sklenjenega dogovora so: Ureditev cen z znižanjem pro fitov. Osvojitev načela minimalnega mezdnegs standarda Pospešitev sklepanja kolektivnih pogodb. Nagrade delavcem, ki prispevajo k'zvišanju produkcije. Skupna obramba francoskih industrij In agitacija, da industrije dobe več premoga iz Po rurja, nemške province v briUki okupacijski coni. Ustanovitev skupnega ustroja '™.l»Htr# občutilo vsi sloji, za izravnavo sedanjih ali pri-ice, da morajo biti mezde zvi-i delodajalci. Rusija zavrnila ameriški poziv - * Udeležila ae ne r bo konference London, 24. jul.—Radijsko po ročilo iz Mdskve pravi, da je Rusija odločno zavrnila ameri ški poziv, naj se udeleži preliminarne konference, na kateri bodo razprave o mirovni pogodbi za Japonako. Poziv je bil do stavljen enajstim državam, ki so bile udeležene v vojni proti ja ponskim silam. Rusija je obdolžila Ameriko, da je sklicala konferenco, ne da bi se prej posvetovala z njo, Veliko Britanijo in Kitajsko. Te drŽave tvorijo svet zunanjih ministrov/ Rusija je prej predla gala sestanek med r« prezentantl Amerike In poslaniki Sovjetske unije, Velike Britanije in Kitajske v Washingtons Ti naj bi imeli preliminarne iszgovore o mirovni pogodbi za Japonsko. Ruski predlog ni dobil odziva v Washingtons Sovjetska zavrnitev ameriškega poziva najbrie ni presenetila ameriškega državnega depart-menta. Velika Britanija ae je tudi izrekla proti sklicanju kon-frrence Ameriko je opozorila, da je Avstraliji predlagala sestanek rrprrzentantov enajstih držav v Canberri 20 avgusta. Zivilaka situacija te zboljsala. Senatni odsek znižal apropriacije Washington. D. Cm 24. jul.— Amerika je opustila vse načrte glede pomoči Poljski, ki je v sovjetski sferi vpliva, na podlagi soročila, du je živilska situacija na Poljskem dobra in da so poljske industrijske pokrajine aktivnejše kot katere koli druge v Evropi. , Optimistično poročilo o polo-liaju v državi, ki je v sferi sovjetskega vpliva, je objavil državni department. Poročilo je sestavil polkovnik R. H. Harrison, asistent poljedelukegu tajnika Andersons. Harrison je bil načelnik posebne misije, ki je )0 navodilih državnega tajnika Marshalla študirala živilsko situacijo v evropskih državah. Johnson napadel balkanske države Vihar na teji varnostnega sveta Ustanovitev znanstvenega instituta odobrena Washington, D. C., 24. jul,-Načrt, ki določa ustanovitev znanstvenega instituta, je bil sprejet v senatu. Načrt je bil nekaj ur prej sprejet v nižji zbornici. V področje instituta bodo spadale znanstvene raziskava, Za začetek bo potrebna vsota $25,000,000, ki pa še ni dovoljena. Senator Morse, repub-IlkifcmCsiz Oregoria, je predla gal amendiranje načrt«, toda njcflpv predlog je bil poražen. Lake Succaaa. N. Y.. 24. jul.— Ameriški delegat Herschel V. Johnson je na seji varnostnega sveta Združenih narodov napa del Jugoslavijo, Bolgarijo in Al banijo. Obdolžil jih je, da ogrožajo mednarodni mir. Obdolžitev je bila odgovor na pritožbe držav v sovjetskem bloku in kritike monarho-fašiz-ma v Grčiji. Johnson je na viharni seji varnostnega sveta trdil, dM nt nobene evidence o civilnih svobodičinah v Jugoslaviji, Bolgariji in Albaniji. Diktatura je diktatura, čeprav pora-dira pod drugim imenom, Amerika se ne zanima za grško vlado kot tako, toda Grčija ne tvori nevarnosti mednarodnemu miru. Nevarnost tvorijo njene sosede na severu. Johnson je zahteval, "naj Jugoslavija, Bolgariju in Albuniju drže red v svojih hišah in puste druga ljudstvu nu miru. Ako ho izbruhnila vojna nu Hulkunu, bo trpel ves svet, ne sumo bul-kunske države." Ruski delegut Andrej A. Gro-miko je tukoj ostro odgovoril Johnsonu, "Severne sosede Grčije ne potrebujejo nusvetov od Amerike, kako naj vodijo svoje notranja zadeve," je dejul. "Avtorji teh nasvetov precenjujejo važnost nasvetov." * Poročilo, datirano 18. julija, razkriva razmah industrijskih aktivnosti v Šleziji, bivši nemški provinci, ki je prišla pod Poljsko na podlagi v Potsdamu sklenjenega dogovora. Naglaša porast produkcije v Slezijl in padec produkcije v Porurju, ki je v brltskl okupacijski coni. Kot vzrok padca produkcije v 'oiurju poročilo omenju konflikte med Ameriko, Veliko Britanijo in Francijo. "Industrijski predeli Slezije so pozorišče velikih aktivnosti," ?ravi Harrisonovo poročilo, "člani misije so ugotovili, da so aktivnosti največje zunaj Amerike. Živilska situacija je na Poljskem boljša v primeri • si-tuacijaml v Grčiji, Italiji, Avstriji, ameriško-britskl coni v Nemčiji *in na Japonskem. I Poljaki so storili velik« korake naprej v rehabilitaciji Industrij in poljedelstva. Znamenja so, da bo Poljska «pet savzela svojo zgodovinsko pozicijo kot država, ki lahko izvuž« živila." Državni department, ki ja objavil poročilo, je n«gla«il, da x> vidika doseženih uspehov na Poljskem, bo pomožni program revidiran. Amarik« bo pomagala le onim evropskim državam, ki »o v stiski, Morda bo tudi Ogrska, kjer se obet« bog«t« letina, Izločena it seznam« potrebnih drŽav. Poljska in Ogrsk« sta bili edini državi v vzhodni Evropi, ki n«J bi dobili ameriško pomoč v smislu prvotneg« Tru-m«noveg« programa. Jugoslavija, Bolgarija, Cehoslovsšk«, Ru-muniju in Albanija «o bile že prej izločene iz ameriškega pomožnega programa.^ Državni tajnik Murshall je dejal, du poljsko bojkotir«nJe pariške konference ni vzrok odločitve, du Amerika ne bo poma-gulu Poljski, Odločitev ni ra-presalijtt. Murshall je naznanil, da parniki, naloženi z ameriškimi živili, prihajajo v Italijo, Grčijo in Trst. Avstrija tudi dobiva ameriška živila in v teku ao pogujunju s Kuišekovo vlado glode dostuvljunju umeriških živil Kitajski, Nu bazi Harrlsonovega poročila je senatni odsek za apropriacije znižal vsoto za pomoč evropskim državum za $1H,000,000. Prvotno Je bilu določena vsota $350,000,000,000, ) zapret1la generalne! Chlcago,—(FP)—Unija Mine, Mili & Smelter Workers, včlanjena v Kongresu Industrijskih organizacij, Je zapretila z oklicem splošne stavke proti ,Amerl-can Smeltlng & Reflnlng Co„ Phelps Dodge Copper Co in Kennecott Copper Co. Uradniki unije trdijo, da kompanije na menoma zavlačujejo pogajanja glede sklenitve nove pogpdb«- Kompanije Imajo tovarne v desetih državah. Ako bo stavka oklicana, bodo morale tovarne zapreti vrata. Unija Ae ni določila datuma oklica stavke. "Vse tri kompanije so odbile zahteve za zvišanje mezde in zboljšanje delovnih pogojev," Je dejal Muurire Travia, predsednik unije. "Pogajanja z njimi so se razbila Zadovoljne z akcijo kongresa, ki Je sprejel pro tldelavskl zakon, kompanije u-! p«jo, da jim bo ta zakon služil 1 kot sredstvo v ofenzivi proti u* |'ftjjt. Zavzele so sUHAče. da se j lahko upirajo kolektivnem po-' gajanju z unijo. Med njimi in ciljem, ki Je popolno zasužnje-nje delavcev, Je trdna »tniia Tvori jo unija, ki se je odločila /m boj v interesu zaščite pravic delavcev." Francoske čete zatirajo revolto Pariz.—Fruncoske čete zatirajo revolto domačinov n« otoku Muduguskuru, pravi uradno poročilo. Vojaške avtoritete «o zapretile, da bodo vsi rebeli po biti, ako ne bodo odložili orožj« in se i»Miuli. Rebeli «o obkrožili mesto Tunamarive, v katerem jc francoska vojaška posadka, pO tu/dejanju železniške Unija zahteva zvišanje plače proge med mestom in obrežjem. /m 17 centov na uro, zboljšanje Poročilo di»stavlja, da Je bilo delovnih pogojev, unijsko de- čez 400 lebelev ubitih In renje-lavnico, prostovoljno odbijanje nlh v bitkah s francoskimi če članarine In odpravo priganja turni v zadnjih dneh. štva. Travis Je naznanil, da Je — unija podprla kampanjo za pre klic protldelavskrgu zakona, čl-gar avtorja sta senator Taft In kongfsnih Hartlev. Bojkotiranje holand-skih pomikov v Avstraliji - «ydnev, Avstralija,- Pristani ščni delavci so obnovili bojkoti ranje holandskih jnirnlkov v av •tralskih lukah, ko Je bila ho landska oborožena sila zagnana ADF In CIO v akcijo v Indoneziji, da zatre; ra! podatk« Skupna akcija unij ADF in CIO Detivcr, Colo. — Prvi korak glede skupne politične akcije unij Ameriške delavske federacije In Kongresa industrijskih organizacij je bil storjen, ko so člani centi alnega odbora unij ADK osvojili program. Ta določa med drugim ustanovitev skupnega odbora, katerega naj bi tvorili reprezentanti unij . Odbor naj bi zbi-in informacije o gibanj* za neodvisnost. Izjavi-1 kandidatih in MrznaAjai član« II so, da bodo ustavili naklada- unij s političnimi in drugimi nje holandskih parnlkov. 1 vprašanji. PETEK, 25. PROSVITA $laADvL ncúalíL noÁsdbht PROSVETA THE ENLIOHTEIfMENT GLASILO IN LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Organ of and publlshed bf Slovana National Sonoiit Soctety Naročnina ia Zdruiena dršave (lavan Chicaga) In Cañado UJM na loto. $440 ta pol lota. $2J* sa četrt lota; aa Chicago In okolico Cook Co» Hi« aa calo loto. §4.71 aa pni lote; sa laonomstvo SUJO Subacription rateai for t bo United States (eneept Chicago) and Cañada M.00 par j—t. Chicago and Cook County H M pat roar. foralgn counfris« $11.00 por T*» Cono oglaaov po dogovora... »okoplal dopisov In nenaročenlb člankov so no vračajo. Rokopisi literarna vsebina (črtko, poveaH dram* pasmi Itd ) se vrnejo pošiljatelju te V slučaju. Če Je priloW poštnino. Advertialng ratos on agreemnni.—Manuscripts of commnnicatten» and unsolidted «rtictes will not bo rotumed. Othor manuaari^ts such aa stortes. plays, poosns. aic~ vili bo rotiurnad te sOndor «SÜr when accompaniad by self addroseSd and stetepad envelopd. Naslov na vsb. kar lasa stik s llatemi PROS VETA 2857 69 So. Lawndale Ave., Chicago 23, IUinola Včeraj smo se na tem mestu dotaknili "policijske" vojne, a katero se holandski imperialisti zopet skušajo etablireti kot absolutni gospodarji v Indoneziji. Danes bomo dali besedo Chicago Sunu, ki je zadnjo sredo pod gornjim naslovom prinesel značilen uvodnik, ki meče še več luči na to tipično hitlerjanslto agresijo, Uvodnik se glasi: "Vsled okolščin so Združene države globoko prizadete v ofenzivi holandske armade proti indoneški republiki. Proti tamkajšnjim dogodkom je naš državni department do zdaj pokazal le slaboten glas. Ako ne spregovorimo z odločnim glasom, in to v skladu z našimi čestokrat naglašanimi ideali, se bomo znašli na napačni strani v tem kontestu za oblast, ki zna biti usoden z* mir nk jugozapadnem Pacifiku. Kar se tam dogaja, je povsem jasno. Holandska vlada, ki je z indoneško republiko sklenila kot je izgledalo prilično stvaren sporazum s ciljem skoraj popolne neodvisnosti, se je zdaj' poslu-žila letal, bomb in vojaštva, da svojevoljno izsili izravnavo ene ali dveh ostalih spornih točk. Nedvomno tudi voditelji indoneške republike niso povsem nedolžni. Holandci jih dolže obstrukcij za dosego končnega sfjorazuma, s čemer le zavlačujejo obnovo eks-ploatacije velikega indoneškega bogastva. Ni samo v interesu holandskih, britskih in ameriških investorjev, ki lastujejo skoraj vse indoneško bogastvo, marveč na polni produkciji nafte, kavčuka, sladkorja in drugih surovin, ki jih nudi arhlpelago, je zainteresiran ves svet. Kdo v dolinskih letih ni sanjal, kako bo vosil vlak. ko doraste? AH kje Je fantek, ki bi se rad ne Igral s miniaturno ielecnlco? Za prihodnji boiič bo teh Igrač sopet dosti na trgu, prav tako pribora za nakladanje vagončkov. Manj pa bo očetov, Id bi sinčkom lahko preskrbeli take Igrače, kajti danea gre vsled velike draginje trda še sa kruh v mnogih drevakih hišah. V doželi Je polovico družin, katerih zaslužek naša manj kot $2,300 na leto. Ampak transferiranje kolonijalne oblasti—kadar je bistvena in ne samo fikcljska—ne gre nikjer gladko. K tekočemu zateku k orožju so Holandci pokazali to, da aktualno niso pripravljeni, kakor so dozdevno pokazali pred nekaj meseci, ko so podpisali če-ribonsko pogodbo, na transferiranje suverenosti vladi, ki bi direktno reprezentirala Indoneze. Brez ozira kaj pravijo Holahdci glede "totalitarskih" tendenc in japonskega vpliva v republiški vladi, je glavno vprašanje to, kdo bo imel oblast: Indoneško ljudstvo ali njih prejšnji kolonijalni gospodarji. Za tem vprašanjem je še drugo vprašanje, kdo bo imel končno kontrolo nad razpolaganjem velikega otoškega bogastva: Indonezi ali zunanji in-vestorji. Takoj po jfc>razu Japonske, še predno so se vrnili Holandci, je indoneško ljudstvo zaseglo oblast in jo držalo tako uspešno, kljub holandskim in britsklm oboroženim silam, da je Holandska, ako je hotela priti do sporazuma, bila prisiljena priznati do facto vlado republike Jave, Sumatre in Madoere. Zdaj je glavna sporna kost vprašanje, kdo bo nad temi otoki izvajal policijsko oblast v prehodni dobi, dokler ni na republiko transferirana suverenost in dokler ni formirana projektirana holandsko-indoneška unija. Holandska zahteva pravico do delitve oblasti za "vzdrževanje reda" v onih krajih, kjer je še pred par meseci priznavala republiško oblast. Republika pa odgovarja, da ima te kraje že-|tod svojo oblastjo, da jih že policijsko nadzoruje in da naj pri tem oatane. S tem ni nič narobe. Holandci so skozi zadnjih 10 mesecev stalno ojačevali svoje vojaštvo in republiki ni zameriti, ako se boji možnosti, da bo lahko izigrana, ako popusti na svoji vojaški poziciji, medtem ko bi Holandci obdržali svoje šanae. r PETEK, 25 juwa mi fo kranjskih TOVARNAH A sta Znidariič Bile so trdnjave kapitala V stari Kranj, še ves zamaknjen v svojo preteklost in v drobne Vrianiosti življenja kranjškega meščana, so pred dvajsetimi leti v*"1* (T, Jti.iu*i!i« ker je njake fašizma, ki so se skrivali ^ 30% dvignila proiZVodnjo. J krinko strokovnjakov dela. ^ novincev je ona najboljša Ko se je enkrat Belgrad vdal tkalka y kranjski tovarnl In. Mihovim milijonom, jim ni smel tekg„ Pr&vii 3 .TurtMclnviii nihče eledati ^oiuanii. „___uu. „jihovim milijonom, jim teks". Pravi, da ne bo nlkda* v stari Jugoslaviji nihče gledati ajKtttil* svojega stroja1,- čeprav w prste. Lahko so dajali pre- tAon hbditi ysak dan ^ ^ majhne mezde, lahko so gradili ^^roV od doma v Udarno: „ehigijenske tovarne, toda f™»**;™ nehigij«n— , . kmečko dekle, ki doma ni dobilo dovolj za doto, bajtarski sin ali drugorojenec malega kmeta, vsi ti novi nezavedni delavci so bili zadovoljni, da so sploh nekaj zaslužili. Pravi, zavedni delavski kader je b je ^ Z la mhogo odvisen od tega, kako T ■ Odeje in prte Stanko Uranlč. njih uspehov med novimi tova- VTujemu kaptfalu ie poma- Iše domači; ldinrni^lp^______ Jralni. Tako je vojni zločin^ ^ ^ ¿ ^ dekan Škrbec delavstvu za vabh ^ ^ UratiiČ potna svoj postavil delavsko kuhinjo. S tO ^ najbližjega1 navidez socialno ustanovo, zve- |čloyekB Zafo lahko [tdt}k na to. ^ Bogom, s Katoliško akcijo nJeW y dv*h dneh t0]ik0t kot logovi tdvariši v treh' dnOH. Ko j^damo niegovO dtl6i; se spomittjsmd delavcev iz SOvjfet-ske zveze, ki so pisali rried' voj-rtt» i* fronte doittdv: Kaj' je z rttdjim* strojem? Ste ga' skrili pred fašisti? Ste pazili, da se in s tistim posmrtnim veseljem, ki bo toliko večje, kolikor več denarja bo delavec dal za dobro stvar, je poskusil skrbno oviti dvoje silno važnih, na oko neznatnih predmetov: cerkveni nabiralnik in volilno skrinjico. Manjšini zavednih delavcev v „č ¿o pokvaril? Irt kaj dWa An- Kranju je pomagal čas, pomaga- dtJejč($? ¿azite na Andtejfcks, le so težke razmere. Ljudje so na J^. ¿toy »čeli spregledovati. Nekaj let j^hča Kraustova ih Angela pred vojno so tudi v kranjskih galanova.sta že dolgo lčt v to- fekstilnih tovarnah že stavkali vprhi Tudi oni d've izdelata ria dan mnogo več kot prej. Angela je bila že med okupacijo refe-i belgrajsko „»„tVa «u nreakrbo. članica . vlado. Pa ni bilo miti belgrajsko reatka M preskrbo, članica AF2, dUo treba. Spet RKg in je ostala vse to tudi so za nekaj milijonov ministri zdaj zviiala proizvod- sami radi pritisnili na stavkujo- nj0 iz predvojneg4 časa za 20%, ce Tako so zopet nemški ka- sem jo ^ku v primeri z ono pitalisti podkupili vlado in so med Sparijo najmanj za 120 bili zadovoljni. Niso podkupili odstotkov," pravi. "Saj smo sa- ljudstva. Zdelo se jim je, da so ^^ Kar «mo največ mogli." premostili majhne zapreke in stružnik, predsednik to- Ispet je šlo vse lepo po načrtu, varniškeea sindikata je bil par- -rJ |------- lepo po načrtu. Pot Hitlerjevi vojski je bila pripravljena, kraljevina Jugoslavi-ja je v vojni odpovedala, okiipa- tor je vkorakal. Toda prav zdaj, ko je bilo vse glavno doseženo, so videli, da so se morali nekje všteti. Stroji niso delali več kot prej, delavci in delavke so izginjali iz tovarn, produkcija se je strahotno manjka prav zdaj, ko je nacistična vojska potrebovala oblek, toplih oblek; sovjetske sape so rezale do kosti. Kranjski delavci stf se že zavedali, kako strašno so bili goljufani. Jugobrana, ena največjih tekstilnih tovarn v Slovenji. ni imela zanje niti kuhinje ,n jedilnice, niti umivalnice, ni-Jj prostora, kjer bi lahko počakali na vlak, da bi jih peljal do-»ov. Bf sede njihovih zavednih tovarišev pa so se zdaj okrog n."h uresničevale, strahotno uresničevale. Zato so tisti, ki so «tal» v tovarnah in tisti, ki so » v gozdove, mislili isto in de-'Mo Tem je bila puška, or ™ pa stroj v tovarni orožje okupatorju. Junakom borbe slede ' junaki dela Kot smo prej nestrpno čakali »"Me <«j vojske, tako prlča- ^«•mo /(laJ ,/boljšanje vsega »vfxJ vt.rtke vojBke Sari varniškega sindikata je bil par tiran že leta M4K Opozoril nas je na mladinke, ki delajo in vzgajajo nove moči v predilnici. Strokovno vzgojo novink so zaupali skojevki Mariji Konjarje-vf. Marija stanuje v Smledniku in prehodi 12 kilometrov na dan do tovarne. Pepca se je rodila v Westfaliji in je prilla šele pred dvema letoma v domovino svo-jltf staršev. Oha in Rezka Gaš-peršičeva, Tilka Jenkova, Aozka ^Verstovškova, čeprav so še tako mlade, pomagajo Mariji pri vzgoji novih delavk. Zdaj je njihova najboljša učenka 15 letna Knapičeva. V oddelku za apreturo, kjer v strojih raztegujejb, gladijo in likajo blago, so delavci dvignili decembra 1945 proizvodnjo za 50% nad predvojno. Tu dela za strojem drobna, Čmolaaa Julka Otonlčarjeva, ki se je svojega dela izučila v šestih dneh. Dela v treh izmenah. Tu delata tudi demobilizirani partizanki Ivanka Pogačnjkova in Tilka Koka-ljeva, Tilki so ponudili službo v pisarni. Pa je.pri stroju lepše. Vae so take, kot bi prišle izpod snega. Beli kosmiči se jim drže las. Ne govore mnogo. Stroji jih čakajo. "Da je le dovolj surovin! Zdaj moramo obleči najprej Bosno. Potem bomo delali še za druge " je pri nas najnujnejše to, da zgradimo delavstvu in vsem n#-itieščencem tovarfte stavbo, v kateri si bomo kuhali, kjer bomo jedli; imeli sestanke, kulturne prireditve, ambulanto z zdravnikom in zobozdravnikom, zadružno poslovalnico in prostore za študijske krožke. Zaenkrat smo mogli urediti le zasilno menzo. Toda v kratkem bo urejeno vse to. Potem pa bom«) začeli graditi delavsko naselbino s stanovanji za 300 družin. !(Jaši mladinci komaj čakajo, da bodo lahko razmahnili svoje delovne sposobnosti še poleg strokovnega dela. Saj so že zdaj res vzorni. V tovarni imamo tiri1 stenčaae, ki so vedno polni dopisov. ZMS ima svojega, AFŽ svojega in osrednja sindikalna organizacija svojega. Nekoč so mladinci napisali na svoj sten-čas imena vseh delbmrznežev in nergačev. Iri je pomagalo. Na prihddhjem sestanku se je dvignil skojevec in rekel: "Tovariši, jtovedkti Vam moram, da so se tisti, katere smo kot slabe in ne-jvredne napisali na steno, v teni ¿rattcčm ,$asu že zelo poboljšali, tri talfc je optalo. Tisti, kTso jl)i ožigosali in dni, ki so bili oži-gosarii, pa so postali najboljši prijatelji. Naši delavci priha-jigo tudi k pro»tovoljmip naduram za podpore vdovam partizanov, Internirancev, sirot in inva-lidom. Osemdeset tisoč dinarjev so že pridelali zanje. Z vso vnemo razkrinkujejo Črnoborzi-jance in špekulante. Ob nedeljah pa gredo, zlasti mladi, na udarniško delo po terenu. Nedeljski udarnik je Štefan Variant, ki j* poleg Pavle Gorejeve, Marije Iskreve, Ivanke Gabre-njeve, Katarine Bogatajeve in Marije Varlove najboljši delavec v JUfcobrunl." "Sij ne potrebujemo propagande pb časopisih," pravijo de-lfcVci "Jugobrtine". "Naša propaganda je naše delo samo." Prihč)ajo domači strokovnjaki Ko so se dijaki kranjske Tekstilne šole vračali iz partizanske vojske domov, so se spraševali: ali Še stoji naša šola? Da je niso Nemci pognali v zrak, preden so šli.—Ne. Herrenvolk ni imel niti toliko časa, da bi se sam umaknil na varno. Zato je ostala tudi Tekstilna šola nedotaknjena. Razen onih sedem in trideset, ki so obležali po naših bojiščih, so prišli nazaj vai dijaki Tekstilne šole. Ta šola j* obstajala že deset let pred vojno. Čeprav nI mogla dajtti tistega, kar jim daje zda) v svobodi, je vtenda* vzgojila prve domače strokovnjake, ki so odšli v tovarne: tekstilne tehnike, dezinaterje—rifearje osnutkov za blago in uradnike za tehnične pisarne. Tako lahko delajo naše tovarne brez nemških strokovnjakov. Dijaki Tekstilne šole so se po vojni prvi začeli nS ,V<'"ke Tudi v tovarno "Jugobruna" i 00 voj8ke je prišlo na delo mnogo demobi- ^^o- kaplUlistič- |iziPramh partizanov In parti- -Tu delajo še vedno Mmei niimi ie Srbkinja Mnk. Med njimi je Srbkinja Dušica, sestra narodnega heroja Kostiča. Tovariš Klepce pravi o njih: 'To so ljudje, ki prihajajo na delo z veliko voljo. Toda a jih telesa, v vojni več ali man) poškodovana,' ne zmorejo vsega. Zato vsi posebno pazimo nanje. __/i ■ a 1.1 m*MAf A i/l ■ 1'Mavci, kmečki idnovi in m tu delajo tudi že nji-'V| 'r < i Delajo skojevci in t.J.r" "iv 'l«di, delajo demobili-*fil „ki nase narodne voj-^ ^ •>•« ^»Ijki delavci, udarni-I 1 '' tako, kot so se v par- h bon,p udarne če-1 Zato yii ^bno pazimo nanj^. ^ b bi premagali čas. j Daj€mo jjm delo, ki ga zmorejo, . 'T.agali sebe in zvišuje-! ^^.t l.hko menjajo način de-njo kljub težkim po- ,a Je to njihovemu zdravju »/meram, kljub starim . v Teden dni dela)« n. pr. „ ! pri stroju, drugi teden naklada- 1 •»jerjeva je svetlolas J ali ^^ O vsem se pome-M kdo. ki bi jo sre-!Vmo y naših tovsrnah ni več Toda Marija Pa- j razlike delavcem In uredni-rt r,UM —kom n, V9t tiste toge napetosti med delavstvom in vodstvom Razlika je le med vestnim in * P! M PHoav'T ^uyUS.S.iv ngsBonds RECULARLV . ....... ,. civ Aere > JU WORK Ask wnete vou rtaNh učiti. d6la je bila odprta že 1. septembra 1945. Snov, ki jo drugje predelujejo po štiri leta, morajo namreč kranjski tekstilci obvladati v polovici tega časa. Zato si skrajftujejo počitnice in se uče skupaj. Kdor več zna in se lažje uči, pomaga tbvari-Šu, ki mu gre učenje težje. Dijaki so se odločili, da ne bodo imeli repetentov med seboj. Dve tretjini učencev prvega letnika so bivši bprci, vsi pa so aktivisti OF. Včlanjeni so v ZMS, SKOJ, v podmladek RKS. Ob nedeljah hodijo na udarniško delo. Dva dni so delali v Dra£-gošah, en dan so si nasekali drva za vso zimo. Nn udarniško delo odhajajo dijtaki, ravnatelj, uslužbenci, učitelji in profesorji Tekstilne šole. Med tednom pa prihajajo k njim žnanstveniki in umetniki predavat o svoj stroki. Tako si je uredila šola svojo majhno Ljudsko univerzo, s katero dviga kulturno raven svojih dijakov in uslužbencev. Tako so vsi skupaj tudi do konca odpravili tisto razdaljo, ki je bila nekoč tako nujna med katedrom in dijaškimi klopmi. V večerne teoretske tečaje prihajajo delavci, prediloi in tkald kranjskih tovarn. To so najbolj zavedni In vestni učen cl, saj so dobrovoljci. Blago, ki ga dijaki in tečajniki izdelujejo, podarja šola raznim sodal nlm* ustanovam, pa tudi posameznim revnim družinam, ki so sprejele medse Bo!»nČke. Ko se bo kranjSka Tekstilna šola vselila v novo zgradbo, bo lahko uresničila svoj veliki načrt. Postala bo znanstveno torišče za raziskavanje tekstilnih surovin in tkanin. Ustanovila bo poleg predilskega in tkalskega tudi barvarski in apreturski oddelek ter oddelek za filmski tisk, v katerem se bodo učenci učili s posebnim strojem tiskati vzorce za belo blago na najcenejši način. Gospodarska bitka in tekmovanje Pfemagani vojaško in politično hočejo nasprotniki delovnega ljudstva poskusiti še z gospo- darsko borbo. Mi jo sprejemamo, čeprav vemo, da je težka. Sprejemamo jo in vemo, kdo bo tddi tu končni zmagovalec. Borimo se proti odprtim in zakrinkanim sovražnikom in proti svojim lastnim napakam, proti nezadostni zavesti, proti nezadostni budnosti nad sovražnikom, ker je vse to orožje v njegovih rokah. Zato tu ne smemo poznati popustljivosti., Maršal Tito je rekel, da' mOra biti leto 1948 leto novih zmag. Ml smo ga razutneli. Delavci že tekmujejo v dvigu produkcije, v pravilnem postopanju s svojimi stroji, v boljši kvalitfetl' ii-vršenega dela, v večji zavesti za odgovornost do dfela, v disciplini in štednjl materiala: Tekmujejo pa tudi v organizaciji1, pri1 dobivajo riove člane, uče računati in pisati tiste mlade tovariše, ki so štiri leta ¿ivell v borbah ali na bojnem ozemlju in se niso mogli učiti aH pa so pozabili, kar se jih) je koma)1 rahlo vtisnilo v spomin. Polfeg rudarjev in železničarjev tekmujejo tudi tekstilni delavci in delavke, tekmujejo tudi delavci kranjskih Tekstilnih tovarn. Tekmuje tovarna s tovarno, od* delek z oddelkom, delavec t de-lavcem. Trdnjave rlaše bodočnosti | Na ta nekrvava bojišči bodo prišli naši umetniki. Pisali bodo o takih dijakinjah, kot je Ver» Budičeva. Pisali bodo tudi o ti» stih, ki Jih vseh ne moremo poznati po imenu. Vemo le, da se bo njihovo delo s svojo skromno veličino za vedno vtisnilo v našo zgodovino. Delovni človek po vsej Jugoslaviji bo spoznal tudi tu, kako so nekdanje utrdile nemškega in svetovnega kapitala postale trdnjave In tvotolce sreče vsega ljudstva.—(Po Noši ženi j Jašpren s grahom (sa 4 oseb«) 25 dkg rumenega celega graha namočimo čez noč v mrzli vodi, naslednjega dne ga skuhamo v isti vodi do mehkega. 2e v začetku damo le toliko vode, ko se počasi skuha do mehkega, da ne presega graha, ko j« ku han. Obenem kuhamo posebej 15 dkg ješprena v zadostni mno žini slane vode do mehkega, nakar ga precedimo. Med tem zre žcmo dve srednje veliki stebli pora ns drobne rezine in gs du širno na masti; na koncu doda mo za dobro noževo konico paprike, stlačen strok česna in 1—2 Žlici paradižnikove mezge, do damo grah z zavarkom vred in nato še odcejeni ješpren ter pustimo, ds se vse skupaj duši še deset do petnajst minut. Nazad nje zmešamo med jed le žličlco na drobno sosekljanega petrši-Ija. Jed je gosta. Ce jo Imamo pri obedu za edino jed, je treba množino sestavin zvišati. ki i Kám nía uedem j »t let-je v dveh tednih «tojnega dela ce»ar bo ta dela za fu,^« je le med vestnim m | novi se delsvke I malomarnim človekom Zda) pe^ti fW kuri velfca draginja. rt antldelavakt sakoe bo le aefll del«fski nepofco) «rom dešele. Stavk ne bo preprečil, kal 1 0 razvoju padala Čolnar Janko O padalu, rijegovemu namenu in pomenu smo slišali le prsv malo, čeprav je danes padalstvo doseglo visoko stopnjo svojega naglega razvoja in ga v marsikateri državi celo že štejejo med ljudski šport. Zgodovina trdi, da sodijo prvi poizkusi padala in skakanja z njim v dobo Leonarda Da Vin-cija, kar pomeni, da se je že v XV. stoletju vzporedno s človeško težnjo letati kakor ptica pojavila še druga težnja, ustvariti pripravo—padalo, ki bo človeku dovoljevala varen skok z višine ni1 zemljo. Leonardovl poiskuai so ostali samo poizkusi. * Leta 1617 se je pojavila teh* nična knjiga italijanskega znanstvenika in fizika Pausta Vel rancia, v kateri na široko razpravlja o problemih, ki zadevajo padalo in o svojih praktičnih poizkusih. Nekaj let za tem je zapornik Laven, poskušajoč uiti is zaporai izvršil uspel skok z visokega stolpa, v katerem je bila njegova celica. Kakšna je bila njegova priprava, s katero je skočil s stolpa in nepoškodovan obstal pred budnimi stražarji, ne vemo.,; Jasno pa je, da sta Fauat,o Verranclo in Laven prva, ki sta po zgodovinskih po ročillh uspešno izvedla skok z višine. Verranclo si je zgradil R«dobron iz štirih okrogllc pa-C, med keterimi je bilo v kva dratnl obliki razpeto plstrio. Vi' sel pa Je na štirih vrteh, ki st bile pritrjene na stlkališčih no silnih palic padala. Ko sta shedi XVIII. stoletju Francoza brata Montgolflei zgradila svoj prvi balon, sta hkrati spoznala veliko potrebi po padalu. Prvi Montgolfier s< je z vso vnemo lotil reševanju tega prevsžnega problema Zgradil je padalo, ki je dal obli-ko kupole,' na katero je na prvi pritrdil lahko, iz vrbovih palic spleteno gondolo To gondole Je obložil z zrakom napolnjeni* ml živalskimi mehurji, da bi pri dotiku z zemljo ublsžili udarec PrVe poskuse s tem padalom je lkvedel v svojem rodnem mestu a v gondolo je položil ovco, ki jc nepoškodovana pristala na zemlji. Leta 1777 Je zgradil drugo pa dilo, ki ga je še izpopolnil. Padalo je spustil z višine 35 metrov ln skok se mu je popolno ma posrečil. O uspehih svojih poskusov Je izdal knjigo o pada lu, Sodobnik bratov Montgolflef, francoski fizik Sebastlan Lenor-msnd je prvič skočil že leta 1783. Takrat se je pognsl z visoke lipe, držeč v vsaki roki dežnika, ki ju je pred skokom primerno ojačll. Po svojih ra čunlh in dognanjih Je pozneje izdejal padalo, s katerim je u spešno skočil z observatorija v Mon t peli leru ln se tako prepričal o pravilnosti svojih računov. Francoski letalec J. Garneren Je 1797 skočil s padalom, ki ga je izdelal po svojih dognanjih. Skočil je iz balona, ki je plul v višini 700 metrov. V 1. 1834 ln 1836 sta Angleža matematik Cayley in Kocking zgradila nov tip padal. Njuno padalo je Imelo obliko stožca, ki se spušča s svojo konico proti zemlji. Kocklng Je s tem pada lom napravil nekaj uspelih sko kov, pri ponesrečenem skoku lr balona pa se Je I. 1830 ubil. Ta ko je teorija koničastega padalu za vselej ostsls v pozabi. Dvajseto stoletje Je rodilo prva resnična letala- Tedaj se je ie močneje kot kdaj prej pojavila težnja in potreba po pada lu. V razvoju padala je nastopila prava revolucija, Nekda nji tipi trdih*, velikanskih in ne-zložljivih padal no kar čez noč utonili v pozabo. Nastal je nov, težji problem, kako in iz česa zgraditi padalo, ki bi bilo zanesljivo In bi se pri tem dalo zložiti na tako velikost, da bi jo letalec utegnil namestiti v svojem letalu. Doba neugnanega tuhtanj« In nephM^iega bkaiija rešitve tega pHtblema, je nalila konstruk torja novega padala, Francoze Voinera, ki Je m4)I platneno padalo in ga pritrdil vzdolž svojega letala. Zračna stiuje, ki se jr zajela v gube tega padala, je letalca s padalom vred potegnt-ls • sedeža in tako Je uspel z no vovrttnlm padalom srečno doae-čl trdns tla. H lično padalo je l 1912 skonstruiral tudt rojak 14«-net. le da se Ja bilo to slabša ob naelo od Voiaerovega pedala Nadaljnl razvoj padala je težil za padalom, ki bi bil zložen v poaebni torbi. Tako padalo bi zuvzemalo' prav malo prostpra in bi pilotu med poletom ne bilo v napoto. Prva svetovna vojna nam je že prinesla prve tipe zloženih padal. V tedanji Rusiji so med prvimi državami opremili svoje piliote s padali, ki jih je' skonstruiral Kotelnikov. Uporabljali so jih z uspehom, ker so pokazali, da so neprlhierno boljši od francoskih. Ob koncu vojne 1918 je A-merlčan Lesly Irwln prvi zgradil padalo z avtomatskim sproži lom, kakršn« imamo danes. S tem Je dal prve osnove padal» stvu. Zdaj je bilo mogoče s padali skakati še v mnoge druge svrhe, ne samo, da bi se letalci s njimi reševali smrti', Lahko rečemo, da je Irwinovo padalo temelj padalstva kot ljudskega športa, o katerem govorimo da» nes. Zdaj so nsm že prva naslednja leta prlnesls kopico raznovrstnih padalskih rekordov. Med narodi se je na tem področju razvila huda borba, Is katere pa je kot zmsgovalka izšla Sovjetska zveza. Sovjetski palici so «1 izmislili neštete vr-v, kar pomeni lep uspeh. Padalo j a danes doseglo la dopnjo absolutno varnega ih zs-nesljlvega reševalnega sredstva letalcev, katerih letalo bi dole-tels nepričakovana nesreča. Vendsr strokovnjaki niso oblta-II na tem mestu., Padalstvu so našli široko področje udejstvo-vanja v vojnih operacijah. Tudi v tem prednjači Sovjetska zveza. Veliki manevri rdeče armade v kijevskl oblasti jeseni leta 1935 so pokazali visoko vrednost ruskega padalstva ln njegov pomen za primer vojne. Tuje vojaške osebnosti, ki so bile navso-če uri teh manevrih, to t največjim občudovsnjem In presenečenjem opazovale tisoče ln tisoče sovjetskeh psdalcev, ki so se val puli iz težkih bombnikov in transportnih letal, de bol) so se čudili, ko so izvedeli, da Ja na deset ti noče sovjetskih državljanov do let s 19*15 irvedlp la daleč nsd 1 milijon športnih hkokov n padslom in da Je prav SovjeiNka zveza tista dežela, v kateri je padalstvo postalo resnično Ijtidaki šport. Tisočem sovjetske mladine je skakanje s padalom tsko priljubljeno, ds v pr/)«tem čssu Izkoristijo vsako priliko, du se navžijejo lepot l>udjilhlA'gu akoks. Po sovjetukem vzorcu so tudi druge armade uvedle v svoj vojni stroj |M»aebne oddelke tako zvane "pudalske pešauije", padalce, ki ae po potrebi spuste na sovražnikovo ozemlje In tam s svojim nustopom razbijejo udarnost sovražne vojske Pomen teh padalskih oddelkov mo dokazale zavezniške vojaške o|M'i«oije ob osvoboditvi Sicilije, Francije In Belgija, nemhki naskok na Kreto In mnoge druge Nevarnoat tek padal-akih oddelkov je občutila tudi NOVJ. ko mo besni Nemci leta 1944 na ta način hoteli unilltl vrhovni štab Toda budno«! in nepi* inagljiva hrabrost naših borcev- je Nemcem prekrižala račune, da ae je peklenski načrt izjslovil Nu&a ljudska oblast se jasno zave«la pomena padalstva. Zato je storila že marsika) in bo sto-rtls še v*#, da se bo padalstvo razvilo tudi prt nas. V ae la Mlete eaek dea» am m t m» nu mm** — mm KRIVDA FRANCE BEVK (Nadaljevanje) "Jože, pil ne bol!" je skočila Julka do njega in ga potegnila za rokav od kredence. Jože si ni dal ukazovati. Otresel ae je: "Pil bom!" Izpil je kozarec v dušku in ga zagnal ob tla, da se je razbil. Brdar se je vzdignil, stopil po razbitih čre-pinjah do Jožeta in ga gledal v oči. "Kaj razgrajal! Daj, odpri usta! Zini, da zinemo tudi mi!" Jože je medtem držal že drugI kozarec v roki. "Kaj bom govoril!" je dejal ln Izpil vino v dušku. Zgrabil je za nož, ki je ležal poleg kruga na mizi. S tem bom govoril!" "Jože, pušti nož! Drugače moraš govoriti!" mu je dejala Julka. "Ne tebi, ne komu drugemu na ljubo ga ne pustim. Andreje, če ti ga odnesem, ti ga bom plačal." "Jaz za nič ne vem," je dejal krčmar. "To ti povem, Jože," je tolkel Brdar s prstom po mizi; "s tem le se ne pride daleč." "Če bi bili vi na mojem . . .", je Jožeta premagovalo vipo. Iz vina pa sta vstajala čimda-lje bolj divje srd in sramota. "Pol ure že čakamo, da izvemo." "Vrata mi je zaklenil!" je izbruhnil Jože. Z roko je iskal kozareč, da bi znova pil. Navzoči so se začudili iz enega grla: "On, on? Hlappc? Tebi?"' "Vrata ti je zaklenil?" se je razkoračil Brdar ln upognil pleča. Julka se je bila oddaljila in pristopila k oknu, da je gledala v temo. Kfr je slišala, kaj se je zgodilo, je pristopila bliže. "Dejal je, da se ob tej uri ne prihaja domoV." "Ob tej uri?" ."Kdaj pa?" "In ti?" je vprašal Brdar. "Kaj si mu odgovoril?" "Jaz? Pričelo me je tresti ... še zdaj se tre-sem ... Dejal je, naj grem v hlev spat." Izpil je kozarec vina in vtaknil nož v žep. Tega nihče ni opazil. Vsi so začudeni zijali ob zadnjih besedah. * "Ha, ha, ha!" "V hlev ... V hlev naj gre spat . . "Zdaj vidite," je vpil Brdar, "starejši sin na gnoj, hlapec v toplo posteljo!" "Hišo bi mu zsžgal!" "Ha!" je rasel Brdar v ogorčenju. "Sin v hlev, a hlapec v posteljo, h gospodinji . . ." Jože se je zdrznil in pogledal strica: "To ni res!" 'To je res, da oba v eni in isti kamri ležita." "Vsak v svoji postelji," je Jože branil materino čast. Krčma se je krohotala, da se je tresel strop. "Med obema posteljama je trnjev plot, ne?" „ se je rogal Brdar. "Še ti si slep in ničesar ne vidiš, pa bi videl « otrok . . Jože ni znal ničesar več odgovoriti. Stal je sredi ljudi, ki so zijali vanj^in se mu smejali. Nenadoma je zbesncl nad njimi, da so se za korak umaknili. "Kaj me zijate? Ali me še nikoli niste vt-- deli?" "Ali ti kaj hočemo?" "Harmoniko hočemo," je dejalo dekle, ki je hrepenelo po plesu "Jaz bi ae rada zavrtele." "To hočemo, da nisi baba!" je Brdar vrtal vanj. "Pustite me!" je držal Jože kozarec vina v rokah. "Kaj aem vam naredil, da me zbadate?" "Kaj si zakrivil? To si zakrivil, da se bodoči gospodar pri Streharju ne bo pisal Seljak, ampak Drole. To si zakrivil, da vas hlapec tepe. To si zakrivil, da šepet« vsa vas, da je tvoja mati grešnica, da je že davnaj prej bila . . ." Iz Brdarja je dišalo žganje, obraz je imel ves zaripel in rdeč, pene so mu stale na ustnicah. Našteval je in bi bil našteval dalje, da ga Julka ni odrinila v stran in stopila pred Jožeta. Brdar je umolknil in gledal dekle, ki je stalo z rokami, uprtimi v boke, in zrlo v Jožeta, ki je nihal med odločnostjo in maloduš-jem, med grenkim spoznanjem in med tistim, s čimer so mu polnili ušesa. » "In vi?" je zajecljal. "Kaj bi storili vir "Hišo bi očistil sramote," mu je odgovori? čez Julkino ramo Brdar. • ' Jože je molčal. Julka se je zazibala v bokih. "Ti si pa fant! Gledaš in ne zineš." Okrenila se je, pogledala fanta še enkrat čez ramo in se mu porogljivo zasmejala. Jože je ostal okamenel. V molk se je razleg-nil le dekletov glas: "Jaz bi rada plesala." "Prinesem harmoniko," je dejal Jože. Bilo se je nenadoma odločilo v njem. Stopil je do vrat, jih odprl, ponovil še enkrat, kakor da mu ne verjamejo: "Prinesem harmoniko!" Izginil je v noč. Tisti hip je bil mesec vzpla-val iznad Kojce in posijal na jesensko pokrajino, ki je trepetala v vetru po vsem pobočju do Bače. "Ne bo dobrega," je dejal Cufer. "Pijan ¿e." Brdar je stopil do vrat. Zdelo se je, da hoče iti za njim, a se je premislil. "Naj bo, kakor hoče," je zamahnil z roko in sedel. "Slabše ne more biti." "Nož mi je odnesel," je godel krčmar. "Saj sem dejal," je pogledal Čufer pomenljivo. "Ne bo ga rabil," s< je otresel Brdar. "Saj ga ne bo rabil." Vendar se ni mogel iznebiti težkih misli. "In če bi ga rabil?" je vprašala Julka. "Norica!" ji je zabrusil Čufer. Julka je stopila k oknu in gledala v mesečino, v sence, ki so se premikale ko pozni potniki v gmajni in ob gozdu. Nedaleč od .hiše je curljala voda, v daljavi je bila cerkvena ura. 18. Pri Streharju je gorela luč. Mesec je sijal do drevju okrog hiše in razpenjal svetlo paj-čevino. Za mizo so sedeli okrog petrolejke hlapec, gospodinja in Anka. Maričko so bili položili na Ankino posteljo ob peči; zaspala je z obrazom obrnjenim v blazine. Anka je čitala roman "Gospodin Franjo", mati je prebirala fižol in ga metala v lonec na klopi. Hlapec je kadil in zgibaval z brkami; to je pomenilo, da je nevoljen. Mečkal je Časopis v rokah in ga bolj motril nego bral. (Dalje prihodnjič.) Sprehodi po celici Radoljub R. Bosanec Čolakovlč (ODLOMEK IZ KNJIGE "KUČA OPLAKANA") (Zadnje leto pred volno le Is-šls knjiga "Kuča oplakana". ki popUule trpljenje političnih letnikov v kasnllnlcah stara Jugo jo porcijo neba. (Celo nebo Vidimo, nehvaležneži, a ne kakor včasih: "in ne vidi sonca ne lune"). Sezidali so te. Samotna celica, iz betona in železa, da bi v alavtje. Napisal Jo Je Radoljub! tebi krotili in spametovali jetni- ke. Pošteno in vestno si opravljala svojo dolžnost in mirno lahko rečemo, da niso zate zaman porabili državnega de Čolakovlč. sedanji predsednik vlade LR Bosne ln Hercegovine, ki ae Je leda) podpisal s peeudo nlmom R. Boaanac.) Spet sem pri tebi, Samotna nar**' celica, stara moja znanka. Z| Vendar bojem in gludovanjem sem se iztrgal i* tvojega objema pred tremi leti, toda kukor v slehernem boju, tako so tudi v tem Tudi oni se mučijo v tvoji grob-nate zmage in porazi. Zdaj so ni tišini, Je že tako, hudo Jim nas potolkli. t*»da tudi sami ve K. saj so tudi oni navadni smrt do. da nas niso zlomili. Poalali nlkl iz mesa ln krvi. Tudi oni so nas /«to k tebi. da ti dokon- poznajo ure globoke melanholi čas to del»» tiho in metodično, je in neke neizrečene žalosti, ko kakor pač nisi. stara puha. Kad .ti hrepenenje trga srce po res-bi ti takoj prvega dne povedni ničnem življenju, po boju, po kUho i/i>IimI.- im.l Kf.k.ir ' nrmrfMtl človeški sreči. De ZVe- se je pojavila vrsta jetnikov, proti katerim si nemočna. Nikakor jih ne moreš ukrotiti in spraviti k pameti. slpbe izKUMr imafc. Kukor doslej bom v samoti, ki je strašna pod tvojim Meklenlm «»bokom skupaj r gladom, nesnago in ple-snijo, ki rase iz tvojih vlažnih zidov. Tisoč dni Je ir minilo, odkar s«*m te zapustil, a ti si ostala ne* drže. upremenjena. Zrak je prav ta darcl, ko zatohel, slamnjača raztrga- tvoja samota Jih ne morejo na. ved t o obtolčeno. Stol Je isti ukrotiti. Toda ne le to! Niti brez naslonjala ln ob mizi s zna- ne obfnlujejo se in ne toHJo nlrp lončenim vrčem za vodo | Nekakšne trde duši- m», nikakor Ista Je pot šest korakov med Jih ne moreš pripiavttt. da bi se zaklenjenimi vrati ln zamreše- razjokali, to Je nekakšna klju-no lino, skffft katero vidim svo-1 bovalna pasma Stalno »e borl- preprosti človeški sreči, pe zvestih tovariših, ki ždljo v dru gem podobnem grobu aH, ki so ostali na prostem, da med vi harjem naših dni nosijo naprej veliko zastavo človeške sreče Iludo Jim je, toda možato se Ne glad, ne mraz. ne u-okovl in ne strašna t <• jo, da bi razbili tvoja velika irastova vrata, da bi ae iztrgali U tvojega objema. Če se jim to ne posreči, molčijo ter škri-pljejo z zobmi. Ta ali oni izmed njih piše stihe ali, kakor jaz, dela zapiske, v katere izliva ves svoj upor, svoje bolečine in svbje veliko upanje . , To je vse. Njihove glasne tožbe nisi nikdar slišala in je ne boš. Nisi slišala tožbe, toda sli šala si pesem. To so tisti, katerih pesem ob tvojem in presenečenju tistih, ki so te sezidali, pogosto zadonl pod tvojim steklenim obokom: Da je tu—ni mu mar ln vest ne peče ga nikdar, saj za svobodo in pravico prišel je mlad v temnico. Sračen sem, da živim v tem naprednem človekoljubnem stoletju! Medteai, ko so včasih "lsdajalci domovine" umirali med najstrajšnejšiml mukami na kolu ali na kolesu, sem jaz obeojen samo na ječo. Kazni I ne prestajam v kakšni azaški temnici, "gdje plivaju guje i ja-' krepi", temveč v naši najbolj moderni jetntšnlcl. MoJa celica je šest korakov dolga ln tri široka V nji pre-| btjem na dan triindvajset ur. eno uro se pa sprehajam po tla-kovanem sprehajališču ob letni- | škem tidu. Vidim nebo, sonce na dvoriMu i »*r trava ln spomladi ozelenijo ln zedlšijo lipe Ponoči vidim skozi okno košček zvesdneo neba in včasih me nadleguje luna s svojim rado. vednlm obrazom, kakor da ne- kaj išče v moji celici. Nimam je rad; budi ml razne misli in neumne želje/. . . Dnevi mi minevajo enolično in precej hitro toda kadar koli računam, je ie vselej mnogo dni pred menoj. In zdi se mi, da sem zaprt kdo ve od kdaj. Delo je enolično; izdelujem vrečice iz papirja. Razen tega berem, učim se jezike. Časnikov mi ne dajo, tako da sem slabo poučen, kaj |e godi v velikem svetu. In tako minevajo dnevi. Toda to ni vse življenje. Eh, ko bi bilo samo to, bi še nekako prenašal težave. Nad menoj pa izvršujejo kazen ljudje s Čudnimi pojmi. Na primer, naš sedanji upravnik, sicer zelo izobražen človek, misli, da imam dovolj dVe knjigi. Ko ju preberem,,ju moram vrniti, da bi mogel dobiti dve drugi. Ko sem mu dejal, da sem v drugI kaznilnici imel lahko več knjig, da sem imel luč do desetih zvečer in da sem smel kaditi, je hinavsko začudeno vzkliknil: "O, predobro se vam je godilo!" Začel sem mu pojasnjevati, da imam do iega po zakonu pravico, on pa mi je kratko zabrusil: "Tu tolmačim zakon jaz, a ne obsojenci." Tako je zadoščeno pravici, in sicer na najboljši in najbolj člo-večni način. Mnogi izmed naših "poboljlevalcev" nedvomno mislijo, da se z nami ravna preveč dobro. Nekega sem slišal, ko je dejal: "Mnogim se tu godi bolje kakor na prostem." Toda v svojih devetih letih poti-kanja po ječah nisem srečal jetnika, ki bi mu prišlo sploh na misel, da bi primerjal, kje je bolje, ker je sleherni tako daleč od tega, da bi samo pomislil, češ tu je lahko bolje. Dan začnem s tem, da postelj em, pometem celico in se umi-jem v malem, otfjtolčenem, pločevinastem lavorju. Ko začnem pometati, se dvignejo celi oblaki prahu. To mi vzame pol veselja za delo. Včasih sem vstal veder in dobre volje, da je bilo veselje, in to se je zgodilo pogosto, zlasti poleti in v ¿¿odnji jeseni; rad bi pred budnfeo prebral kakšno vrstico ali kar koli zapisal na hitrico, toda vse me je minilo, ko sem začutil, kako me duši prah. Prisilil sem se, da sem sedel in delal, toda od tistega prijetnega veselja ni ostalo skoraj nič. Ne znam tega pojasniti; morda se v prašnem ozračju budijo nevesele misli. Od prašnega zraka ne trpijo le dihalni organi, temveč ubija tudi vedrino duha. Morda moja celica ni niti najbolj prašen kraj, kjer mora človek prebiti dneve in leta pri delu, ki ga mora opravljati, se tolažim tako vsako jutro. Vendar se mi vsako jutro, z vsakim zamahom metle kopiči v srcu sovraštvo proti tistim, ki so mene in mnoge druge obsodili, da živimo v nesnagi in prahu. Vsako jutro, preden odklenejo celico, obstanem trenutek obrnjen proti oknu in se pripravljam na dan, ki ga bo treba preživeti. Dnevi so tako podobni drug drugemu, da je sko raj čudno, zakaj bi se pripravljal na to, kar je že tako dobro znano. Toda ne, vsak dan je po svoje hud; človek mora včasih stisniti zobe, kakor da nosi sam sebe med zobmi. Odklepajo. Sliši se rožljanje okovja; od njega se razlikuje žvenket dvojnih okov. Ta zvok se razlega zamolklo, kakor da prihaja iz kakšne globoke kleti. Pozdravimo se pri prenašanju veder, včasih samo s pogledom, včasih izmenjamo kakšno besedo, včasih kdo spusti vedro na| beton, polit z urinom in vodo, objame in poljubi v mraku novega tovariša, ki je danes prvič na "kiblj.miu". Hitro si sporo! a Belokranjci pri narodnem pleeu. Pomladanski praznik Metod Mikuš Skoraj je težko, da bi bila še kdaj tako lepa pomlad kot takrat za veliko noč na Dobliški gori. Breskve, ki so vzcvetele kar čez noč, so bile močno podobne kresovom, kajti njihovi nežni plameni so se prav razločno odbijali na zidanicah in na manjših lesenih hramovih. In teh kresov je bilo vse polno, gorela in žarela je vsa gora. Nebo je bilo tedne poprej jasno in kot umito in po Beli Krajini, ki j* z Dobliške gore razr gledna kot na Široko odprta dlan, je cvetelo do malega ie prav vse. Češnje, breze z vejami kot pšenični lasje, poljske rože, trnje v sečeh in po živih mejah, zelenelo je drevje in prav nič ni manjkalo, da bi odgnali celo najbolj zaspani hrasti. Ker so se že dolgo časa pripravljale prav za prav same hude stvari, predvsem pa večja, čeprav zadnja ofenziva, so prav za veliko noč prepeljali avioni iz Bele Krajine do tisoč pet sto ljudi v že osvobojeno Dalmacijo. Odšlo je prav za prav po veliki večini vse, kar je bilo tako staro ali mlado ali nesposobno in nezmožno prijeti za puško in napraviti poslednji obračun s. sovražniki. Mogočno, pa tudi lepo so krožili veliki avioni, se uvrščali v potrebne vrste, počakali v določeni višini drug drugega, obkrožili so jih kot postovke urni lovci in dragoceni slovenski tovor se je odpeljal na varno. Matere z dojenčki so bile že nekoliko nervozne, ko so čakale na letališču pri Krasincu, kdaj bodo prišle na vrsto, dojenčki pa so spokojno spali. Angleški in ameriški letalci so brezbrižno žvečili gumi, sovjetski pa so se neprestano smukali okrog otrok. Že ves vesel je bil vsak, če je otroka že samo pobožal, še bolj pa, če se mu je otrok nasmehnil. Avioni so odleteli, velika skrb je bila pri kraju,^ kajti Nemci, čamo novice, medtem ko se s hodnika sliši stalen napev stražarja. * "Ne brbraj, lopov!" Sprejmem zajtrk. Motna, topla voda z malo prežganja. Želodec se obrača po nji, toda skr-nem je nekaj požirkov, da se ogrejem. Potem poslušam skozi okno, kako oživlja dvorišče: prihajajo jetniki iz skupnega zapora na sprehod. Sedem leno ln nerad za mizo ter mehanično začnem svoje zoprno jet-niško delo. a Moja celica je obrnjena na sever. V njo nikdar ne prisije sonce. Samo spomladi, zgodaj zjutraj brž ko vzide, popleše nekaj njegovih zlatih žarkov na steni celice. Vselej tedaj se spomnim mnogih brlogov reve-žev, ki jim prav tako, kakor da se prikrade, zjutraj obišče son ce. Poleti skozi naše celice, vrže bežen pogled na našo bedo in se izgubi v stanovanjih in vilah mogočnežev tega sveta. (Konec prihodnjič.) ustaši in domobranci niso poznali šale, mi pa smo se pripravili na praznik pomladi, na veliko noč, na zadnjo v partizanih. Zidanic, qaših bivališč, ni bilo treba krasiti, ker je ob njih cvetelo prav vse, kurirji pa so bili tako pridni, da so jih znotraj pomili in niso pozabili niti oken. Iz kuhinje je prav lepo dišalo in Micka ni bila nič boljše volje, kot je vsaka gospodinja pred prazniki. Po cerkvah je zvonilo in pritrkavalo, mogočno so se vračali proti jugu avioni, ki so voščili Nemcem tako veliko noč, kakršno so si pač zaslužili. V soboto te prišla V štab bridka brzojavka: IX. korpus bije težke borbe na Cerkljanskem in se prebija preko več obročev. Bila je pač vojna in vse je kazalo, da v nekaj dnevih čaka nekaj takega tudi nas. Pa vendar smo praznovali svoj pomladanski praznik, kajti pomlad, in sonce, rože in zeleni gozdf vse to so bili najlepši darovi, ki nam jih je začela prinašati narava. V nedeljo, na praznik sam, je sonce vstalo prav zgodaj. Nekaj časa se je motalo izza hribov nad Kolpo, se skopalo v rahli megli, ki leži vedno nad to reko, nato pa posvetilo s tako silo, da se je moralo zbuditi prav vse. Ker sem imel v sobi med in stekleničke z grozdnim .sladkorjem, so mravlje to jutro že zgodaj začele romati na to sladko božjo pot. Prejšnje dneve sem jih podil na različne načine, ta dap pa sem jim velikodušno odstopij žlico medu in odprl sem stekleničko s pokvarjenimi injekcijami. Tudi psa, ki je bil debelejši kot daljši, nisem mislil tisto jutro nabiti, čeprav je bil tudi to jutro prav tako nemaren kot druge dneve. Vendar sem ga mimogrede le brcnil. Začutil pa je vsekakor to veliko razliko in s svojimi smešnimi očmi me je pogledal bolj začudeno kot hvaležno. Šel sem ven in pes se je pred menoj valil kot mladi prašiček. Vsi ptički so peli, čeprav so bili že poženjeni. Morda so bili v svojih kratkih zakonih še zadovoljni ali pa so pozabili na običajne prepire in praznovali praznik kot mi. Sedeli so po grmovjih in drevju in se obračali zdaj k soncu, zdaj. drug k drugemu. Še dokaj dobro so peli celo vrabci. Odpirale so se rože, listje na trtah in vrata zidanic, v katerih so stanovali to- ..... P^K,25.Jmrn^J variši. V vsej svoji velikosti in dobri volji je »tal na vrinT, ka jn voščil sem rahlo Je dopovedoval oben* u rirjema, da ne zrma ^ mu suhega mesa Kur^ se izgovarjala na slab nož ¿¿I pa Luka ni hotel verjeti vi ja poizkušal tudi sam in ni S je bilo vzrok meso, vendar , J5 smo ga. J Vedno bolj živo je bilo, v» povsod se je voščilo, bila j* ^ pa nedelja, pravi praznik, ob Kolpi so sicer padali kratki rt. fali, pri Kočevju nekje in pri Novem mestu pa topovski stre. li. Jutri ali pojutrišnjem bo vsi to zelo verjetno prišlo bližje. Tudi letos je pri nas veliki noč, pomladanski praznik. Tež-ko, če bo sonce tako sijalo kol takrat, cvetelo in zelenelo pa bc marsikje že, ne bo pa več ne topovskih strelov, ne strojničnik rafalov in ne izgledov za ofen-žive. Pozabljamo pa preveč ri< di, da je še vedno borba in tc huda in neizprosna, med starin in novim svetom. Še vedno ji dana vsakemu prilika, da bran velike dobrine partizanstva ko partizan na položajih svoje sluz be, svojega vsakdanjega življe nja. In na teh položajih fraz nujemo tudi letošnjo veliko noč kajti borba za resnično nov sve in novega človeka še zdavnaj n končana. Razni mall oglati WOMAN ~ under 40 Nursemaid and mother's helper Assist in light housework No heavy laundry LONGBEACH 1877 Your Savings are Welcome RESOURCES over 12% MILLIONS SECOND FEDERAI SAVINGS fc LOAN ASS'N 26th Street at Pulaski Rosd Listnica uredništva Ker poštni sakon prepoveduj vsako oglašanje kakršnega ko srečkanja v listih, prosimo n dopisnike, ki oglašajo prirsdb svojih društev aH drugih orgi nlsacij. ali pa kako drugo akdj sa sbiranje denarja, naj v svoji poročilih ne omenjajo srečk i srečkanja. kakor tudi ne kartal ali tombulaldh sabav, ako Je m nje določena vstopnina. Pota uprava sahfeva od nas. ds mor vse tako oglašanje ls lista. Pn simo. dršlte ae teosu. ¡jaroci NIKOM Datum v oklepaju, na primi (July 31. 1947). poleg vsisg Imena na «naslovu pomeni. d vam Je a tem datumom potskl naročnina. Ponovite Jo prs* časno, da se vem list ne usis« naročite si dnevnik prosvfto Pe sklep« 13. tedne konvencije se lahko naroči na list Prosrsto ta prišteje eden. dve. tri. štiri ali pet členov ls ene drušine k sni naročnini. List Prosveta stane sa vse enako, sa člane sli nečltnt $8.00 u eno letne naročnino. Ker pe členi še pletejo pri asesmentu S UOia tednik, se Jim to prišteje k naročnini. Torej sedaj ni vsroks. rta de Je Ust predrag se člane SNPJ. Ust Prosveta Je vaša Issiaina is gotove Je v vsaki drušlni nekdo, ki M rad «tal list vsak dan. Pojasnilo*—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti «ss SNPJ, ali če se preseli proč od družine ln bo zahteval m m »rojw tednik, bode moral tisti član ls dotične družine, ki Je tako «kupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravnUtvu nsu, ln obenem doplačati dotično" vsoto listu Prosvets Ako tri« n« stori, tedaj mora upravnlštvo znižati datum za to vsoto nsroinisu. list« Prasvete Jot Za Zdruš. dršave in Kanado S3 .00 1 tednik ln___________I SO I tednika in...________S.30 3 tednike tal___________4 40 4 tednike in________3.30 5 tednikov ln____2.00 Za Evropo Je___ Za Chicago ln okolico Jt 1 tednik in------------- 3 tednika l«t--------- 3 tednike In................. 4 tednike in------------- I tednikov In — _______SI 1.00 $150 IJI TIP . 4.70 3.5« Izpolnite spodnji kupon, pri lotila potrebno esoto doea Order v pismu ln si naročite Praseete. Ust. hi Je va*e !•*■» 1É ■< mjk V, dhri. 11 " • — ^-JSU -SSCS-SHBP^ 'T * 4 6*> JL-r? • 4 '*• . L. Lift .Ai *• ' t 'i,/? PROSVETA. SNtJ. 3017 Se. Lawndale Ave. Chicago 33. 111. Prti nlsno pošiljam ae lkt Pietva«e *te»o • __ČL draštts * Ustavita tednik in ga pripišite k moji naročnini Bled le največje slovensko tujsko prometno središče.