Gospodar in gospo Sinja LETO 1935 13. MARCA STEV 11 Prva dela v vrtu Dobre oskrbovan in pravilno obdelali vrt mora biti že v jeseni pognojen in p-eštihan. S takim vrtom je sedaj spomladi lahko delo. Ob ugodnem vre-meuu, ko več ne zmrzuje in ko se zemlja toliko osuši, da se ne prijemlje obutve in orodja, najprej zgornjo plast z rahljačo prerahljamo in morebitno skorjo zdrobimo, potem pa z lesenimi grabljami poravnamo. Takih v jeseni pognojenih in na debele grude presti ha-uih zemljioe ..i reba spomladi še enkrat prekopa vati, ker bi na ta način spravili gnoj na površje. Edino pravilno je, da goren„ > plast zdrobimo in poravnamo. Kdor nima rahljače, opravi to železnimi grabljami. Za poravnavanje so pa le ene grablje z dolgimi čeljustmi in redkimi zobmi bolj primerne nego železne. Seveda, kdor je jesensko obdelovanje zamudil, bo moral pač sedaj gnojiti, štihati in sproti poravnavati. Gnojili bomo samo tiste grede, ki minulo leto niso bile pognojene. Zlasti v starejših vrtovih, ki imajo že od davna vdelano in pregnojeno zemljo, bi bilo napačno, ko bi isto zemljišče gnojili več let zapored s hlevskim gnojem, ker imamo mnogo vrtnih rastlin, ki ne marajo sveže pognojene zemlje. Lesem spada skoro brez izjeme vsa tista po-vrtnina, ki jo bomo sedaj najprvo sejali in sadili. Tako ali tako pripravljeno in poravnano zemljo razdelimo v 1 m 2 cm široke gredice na ta način, da ob napeti vrvici zemljišče prehodimo, da nastanejo med posameznimi gredicami kakih 25—30 cm široke stezice. Sedaj je zemljišče pripravljeno za setev ali saditev. Tu moramo povdarjati, da se vešč vrtnar nikdar ne bo lotil obdelovanja zemlje. dokler je še mokra. Ne samo, da se mokra zemlja ne da poravnati niti da se vanjo ue more uspešno sejati in saditi, se z obdelovanjem v mokrem stanju take okvari, da jo je vse leto zelo teŽKO oi^.. .ovati in da so pridelki kaj pičli. To velja zlasti za močne, ilovnate zemlje. Lahka, sprsteninaeta puhlica v tem o žiru ni tako občutljiva. Kdor ho3e imeti bolj rane sadike c " kapusnic in drugih zelenjadnih rastlin, ki mora od njih vzgojiti sadike, kakor n. pr. od paradižnika, želene, pora, od solate, rdeče pese, itd., zlasti pa od t~itlic, naj pripravi sedaj vsaj do 20. t. m. top l-o gredo. V zavetnih legah in še celo v toplejših krajih zadostuje tudi mrzla greda. Tako iir-nmjemo gredico z dobro, pregnojts-no, sprsteninasto zemljo, ki jo obdamo z lesenim 20—30 cm visokim obodom, ki ga pokrijemo z okni. V taki gredici seme precej hitreje izkali nego na planem in sadike so bolj čvrste in zastavne nego iz tople grede, čeprav so nekaj poznejše. Pa tudi brez toj !e in mrzle grede se dajo pridelati, seveda nekoliko bolj i -'io, toda za preproste razmere še vedno dovolj zgoclne sadike od kapusnic, solate, pese itd., ako sejemo seme prav zgodaj na dobro pripravljeno gredico v zavetni, solnčni legi — najbolje ob južnem zidu. Tako setev zavarujemo pred žgočimi solnčnimi žarki in pred kurami s smrekovimi vejami, ki jih odstranimo šele tedaj, ko jame ?e-tev kaliti. Na prostem in na stalno mesto pa sej- ro, čimprej v marcu tole zelenjad: peteršilj, korenček črni koren, špinačo, por, čebulo m enoletno vzgojo, solato berivko in tudi g 1 a v a t o. Sadimo pa čebul-ček, šalotke, spomladanski česen in grah. Proti koncu meseca pa sadimo tudi že rani krompir, zlasti toplejših krajih in če .ie vreme ugodno. Vse naštete rastline razen špinače in solate, ne marajo svežega g oja in bodo dale povoljen pridelek le na zemljišču, ki je od p res nje g a leta močno zagnojeno. Preden sejemo ali sadimo, dobro prevdarimo množino pridelka, ki ga hočemo imeti Šele iz množine pridelka moremo določiti velikost prostora, ki ga potrebujemo in iz v likosli prostora sklepamo na m n • -žino semena. Varujmo se pred vsem pregoste setve. Iz take setve v se-jalniei zrastejo šibke, slabe sadike, ki težko da bi dale dober pridelek. Pa tudi pri sestvah na stalnem mestu na planem se posamezna rastlina ne more povoljno razviti, ako je od vseh strani od svojih sester ovirana v rasti. V sejalnici, kjer vzgajamo sadike, sejemo navadno kar počez kolikor mogoče enakomerno. Na prostem na stalnem mestu pa sejmo, če le mogoče, v vrste, ker nam nudi taka setev razne ugodnosti, kakor laže obdelovanje ter posebno boljše izkoriščanje prostora. Enakomerno setev, pa naj bo počez ali v vrstah, dosežemo, če seme, ki ga je malo, pred setvijo zmešamo s suho prstjo in potem s prstjo vred sejemo. Kavino žličko solatnega semena zme-šajmo n. pr. z litrom zemlje. Med seme. ki dolgo kali (n. pr. peteršilj, korenje), namešajmo nekoliko hitro kalečega se mena, (n. pr. solatnega semena). Solata hitno izkali in nam kaže kje ima priti na svitlo korenje ali peleršilj. Vsako setev je treba primerno pokriti z zemljo. Čim debelejše je seme. tem globlje v zemljo naj pride in obratno. Teoretično pravilo pravi, da naj bo seme tako na debelo pokrito z zemljo, kolikor je trikratni njegov premer. Seveda tako natanko se potem ne moremo ravnati, vendar pa je treba pri setvi na to paziti, da zlasti drobna semena ne pridejo pregloboko v zemljo. Na toplih gredah in sploh v sejalnicah spravimo seme v zemljo na ta način, da ga potreseni o, ko je vsej a no, z rahlo sprsteninasto prstjo. Na gredah na prostem pa seme z grabljami pod kop-ij me in sicer tako. da z njimi prav plitvo kopljemo in šele potem zemljo prav narahlo pora amo, ne da bi jo kaj prid;> premikali. K a le nje vsakršne setve zelo pospe. širno, ako setev primerno po tlači-m o, da se zemlja tesno oklene semenskih zrne. V sejalnici opravimo to najlepše z desko, ki ima ročaj, da lahko z plosko stranjo pritiskamo ali narahlo udarjamo p . se t i. Na prostem pa setve '-aljajo z nepretežkini valjarjem, ali pa jih vsaj potolčemo z lopato. Vrtnarji si navežejo na noge deske in setve pohodijo. Valjati, ali kakorkoli tlačiti setve smemo pa le tedaj, ako je zemlja suha. V dežju ali sploh, ko je zemlja rrevlažna, ali celo mokra, jo ne smemo nikdar in na noben način teptati ali valjati. N:...nazadnje setev previdno popr ■ š i m o z vodo, zlasti v sejalnici ali v topli gredi in skrbimo, da se nikoli ne izsuši. V temi seme prej skali nego na svetlem. H. Gojitev in gnojenje hrmshe pese Za uspešno in dobičkonosno živinorejo je danes tudi zadostno pridelovanje krmske pese izrednega pomena. Krmska pesa je izvrstno in zdravo krmilo, ki prav ugodno vpliva na mlečne krave in pospešuje njih mlečnost. Obenem s senom je krmska pesa zlasti za mlečno živino pozimi pravo nadome stilo za zeleno krmo. Drugod so to veliko prednost krmske pese že davno spoznali in jo pridelujejo toliko, da jo dobivajo mlečne krave lahko vso dobo zimskega krmljenja na dan in glavo okrog 20 kg poleg drugih krmil do one ga časa. ko začne spomladi zelena krma. Pa tudi njivsko zemljo zboljša i krmska pesa. Za njo žito vedno dobro uspeva. Ne samo za prašiče, tudi za mlečne krave je treba pridelovati krmsko peso. Saj nam ne more tako kmalu donašati kaka druga krmska rastlina na enaki površini zemlje toliko krme in redilnih snovi kakor prav krmska pesa. Na oralu travnika pridelamo lahko 25 q sred nje dobrega sena* na oralu nji viške zemlje pa 250 (i krmske pese. V primeri s senom je torej pridelek pese na enak' površini lahko desetkrat večji, kar ni Se najvišji pridelek pese. ki ga moremc loseči v prav obdelovani in primerne pognojeni zemlji Z desetkrat tolikim pridelkom pa nam donese krmska pes a fcudi še enkrat loliko redilnili snovi kakor pa seno na enaki površini. Seveda jjO redilne snovi v krmski pesi pretežno ]e ogljikovi vodaui in sicer pred vsem sladkor. Po prof. Erigolsu je v 100 kg krmske pese pet do pet in pol kg sladkorja. Če krmski pesi zadostno gnojimo s kalijevo soljo, se sladkor v njej lahko zviša za tričetrtine do enega cc-lega odstotka, Krmska pesa dobro uspeva v ilovnati zemlji, če je le v tej tudi dovolj apna. Na splošno pa lahko rečemo, da je za krmsko peso zemlja ugodna povsod, kjer dobro uspevata ozimna pšenica in jari ječnem. Niso pripravna za peso revna peščena in mahovita mokra tla. Njivo, v katero naj pride pesa, je treba že jeseni globoko preorati. Za obilen donos potrebuje krmska pesa veliko rastlinskih krmskih snovi in obilo vlage. Zato je treba zemljo dobro pripraviti in tudi močno pognojiti. Ker pesa zelo ljubi hlevski gnoj, je gnojenje z njim za peso neobhodno potrebno. Na hektar računamo običajno 200 q hlevskega gnoja. V kolikor primanjkujejo hranilne snovi v hlevskem gnoju, jih je treba popolniti z umetnimi gnojili. Največje pridelke pa dosežemo vedno le tedaj, če gnojimo pesi dovolj tudi s kalijem, ker je krmska pesa izrazita kalijeva rastlina, ki izrabi izredno velike količine kalija. Kakor razvidno iz podatkov nemške kmetijske družbe, je dr. Jacob dognal, da odvzame zemlji pridelek 500 o krmske pese na enem hektarju 250 kg čistega kalija, ki je v 600 kg 40 odstotne kalijeve soli. Treba pa je trositi 40 odstotno kalijevo sol pozimi ali pa zgodaj spomladi, vsaj pa 2 do 3 tedne pred setvijo ali sajenjem krmske pese na mesto. Pri pesi ne smemo nikdar preveč štediti s kalijevo soljo, ker le zadostna količina kalija v zemlji zviša pridelek, ga pa tudi •/-boljša. Pri 18 točno ugotovljenih gnojilnih poskusih, izvršenih v raznih krajih Dravske banovine, je dala krmska pesa, ki je bila pognojena razun z drugimi gnojili tudi s 300 kg kalijeve soli. 118 q več pridelka na hektarju nego na enaki zemeljski površini, kjer sv bila vsi. druga gnojila razum kalijeve soli v enaki količini. Od dušičnih umetnih gnojil je zelo primerno gnojilo apneni dušik, ki ga obenem s 40 odstotno kalijevo soljo ti" imo vsaj 2 do 3 tedne pred setvijo ali saditvijo pose in oboje spravimo plitvo v zemljo. Dušik jako ugodno upliv,. na rast in razvoj pese. Tudi fos-I'o rove kisline mora biti vedno dovolj v lahko topljivi obliki pesi na razpolago. Pridelek 500 q pese na hektarju odvzame zemlji 50 kg fosforove kisline, ki je v 300 kg superfosfata. Za uspešno pridelovanje krmske pese je nujno potrebno, da zemlji ne manjka apna, ki ga moramo spraviti pravočasno, najboljše že jeseni ob suhem vremenu v zemljo. Na hektar zadostuje 15 do 30 q žganega apna. Gnojilni poskusi so pokazali, da dosežemo najvišje pridelke krmske pese in je uporaba umetnih gnojil tudi do-'bičkanosnav ako tro-samo na en oral (j oh): 120 do 180 kg 40 odstotne kalijeve soli,. 70 do 120 kg apuenega dušika iti 100 do 150 kg superfosfata, na en hektar (deset, mernikov posetve) pa 200 do 300 kg 40 odstotne kalijeve soli, 125 do 225 kg apnenega dušika in 200 do 300 kg superfosfata. Navedene manjše količine umetnih gnojil trosimo tedaj, če smo zadostno gnojili s hlevskim gnojem, večje pa, ako sploh nismo ali pa smo le premalo gnojili s hlevskim gnojem. Je pa vsekakor boljše, da gnojimo pesi redno tudi s hlevskim gnojem, ker je krmska pesa za hlevski gnoj zelo hvaležna. Umetna gnojila pa naj redno popol-njujejo gnojenje s hlevskim gnojem, da pridemo do čim večjih in obenem tudi po kakovosti dobrih pridelkov krmske pese. P. Bog vedno pomaga onim, ki vršijo svoje dolžnosti. Ako želiš vedeti, kaj drugi mislijo o tebi, postani kandidat za kak javni urad i o čitaj opozicijsko časopisje. Poštenih mož je na svetu tako malo, kakor je na svetli malo tihih žensk. Vsi bi lahko vedeli, kakšna bo bodočnost, če bi popolnoma poznali sedanjost. Najbolj nespametno je za človeka, kadar si hoče napraviti iz prijatelja sovražnika. Pameten se pri ognju ogreje, nespametni pa opeče, t. i. vse ni za vse Setev ovsa se Marčevo sonce ie že začelo ogrevati zemljo. Ta se je začela tajati in pripravljati hranilne snovi za rastlinstvo, ki naj požene življenje v bližnjo pomlad. Tudi poljedelec komaj čaka, da bo zemljo obrnil, zrahljal in vanjo uiaknil semen je — speče rastlinstvo —. ki naj vstane v novo življenje in mu zarodi pridelke, potrebne za njegov obstoj na rodni grudi. V semenju tiči vir življenja in istočasno vir pridelkov. Tega se mora zavedati vsak kmet in temu primerno posvečati mu največjo skrb in pažnjo. Niso brez podlage številni narodni pregovori: »Kakor boš se-jal, tako boš žel! — Kakršno seme, takšna žetev!« — »Najboljše zrnje je komaj dovolj dobro seme!« — Vsi ti izreki dovolj jasno pričajo o velikem pomenu, ki ga ima dobro seme v poljedelstvu. Žal pa naši poljedelci premalo upoštevajo te uauke, nastale iz dolgoletnih izkustev, in še vedno sejejo slabo seme Posledice se vidijo v slabih setvah in še slabših pridelkih. Morda najslabše v tem oziru je pri ovsu, ko smatrajo, da je za setev dobro vsako zrnje, naj bo še tako lahko, drobno, zakrknjeno, polno plevelnega semena: ljulke, gra-šiee, osata, divje redkvice in drugih škodljivih rastlin. Popolnoma krivo je mnenje, da je za setev vsak oves dober. Nasprotno, ovseno zrnje mora biti vsaj tako debelo, da mu je hektolirska teža najmanj 50 kg t. j. 100 litrov semena mora tehtati 50 dkg. Le težko seme da krepke, bujne setve, kajti razvoj mladih rastlin je predvsem odvisen od hrane, ki jo dobi ob kalitvi v zrnu. Debelo zrnje jo ima mnogo, drobno malo. Ce so pa rastline že v mladosti ošibljene, se tudi pozneje ne morejo zadovoljivo razvijati in ne dati bogatih pridelkov. Veliko škodo povzroča setvam tudi plevel v semenskem ovsu. Grašična, redkvična, osatna in druga zrna skalijo istočasno z njim, razvijajo se pa hitreje in ga duše, ker mu kradejo prostor, svetlobo in hrano. Kako žalostno izgledajo ponekod naše njive obsejane z jarino spomladi, ko je na njih opaziti skoro več plevela nego žita. In vendar ni tako težko pripraviti si čisto debelo zrnje, saj imamo dovolj strojev za či- bliža ščenje in odbiranje semenja Pri nas sta razširjena žitni čistilnik iu i.rijer. Če je domače seme dovolj dobro, le preveč onesnaženo s plevami in plevelom, ga od plev najprej očistimo na žitnem čistilniku, od plevela pa na trijerju. Ta stroj pa istočasno odbere najtežja zrna in loči lažja od njih. Če hočemo dobiti prav dobro, težko seme, ga dvakrat, po potrebi celo trikrat trijeriramo. Tako odbrano zrnje mora na njivi enakomerno vskaliti ter dati a-epke rastline in bogate žetve. Ce je pa >gosto še manj kot prašek pepela. '.i o opravičujejo: »Živeti je treba«. Pa že tisoči ponavljajo za njimi to ne-zmiselno besedo in uničujejo vrednost življenja, srečo srca in mir duše. Življenje pravega katoličana nima naloge, da se i z ž i v i, ampak mnogo večjo in lepšo, da se v ž i v i v svete zapovedi božje, v njegove tihe in svete zahteve, v krvave sledi Gospodovega križevega pota. Vse to pa z zvestim delom, točno vršitvijo svojih dolžnosti in krepko samopremago. Tako bomo hodile Gospodu ob straDi na njegovem kri-ževem potu. Tako nam bo ta postni čas v resnici temeljita priprava na zmagoslavje evbarističnega Kralja v dneh evLarističnega kongresa v Ljubljani. Nadležnost mravelj Pridnost mravelj so občudovali ljudje že od nekdaj. Pa oe jih še tako radi opazujemo, so nam vendar v nadlego, kadar se naselijo v kuhinji, ali shrambi. Moramo jih uničiti, ali pa vsaj pregnati. V prostoru, kamor se se zalezle mravlje, položimo na tla cunje, ki smo jih namočili v petroleju, terpentinu, ali kafri. Mravljam smrde celo lupine od limon in listje od paradižnikov. Ce pred temi vonjavami ne pobegnejo mravlje, moramo poiskati njihovo gnezdo, ali pa odprtino, skozi katero lezejo v hišo. V to špranjo vlijemo vrelo galunovo raztopino, ki umori vsako mravljo takoj, ko jo zadene. Toda tudi tiste mrav- 'je, do katerih ni segla vroča galunov a voda, zapnste brž to špranjo. Zakaj? Voda se posuši, ostane pa galun. Strdii se v kristale (kamenčke). Na ta način postane špranja, pretesna tudi za mravlje. Pomaga tudi kvas. Kako? Na tla položimo debel papir, ali pa drobno de-■ičieo, kamor smo nasuli nekaj zdrobljenega. kvasa (droži), ki smo ga pomo-- čili s sladko vodo. Z vnemo se lote živaliee te jedi. Toda v njihovih majhnih želočkih začne kvas vzhajati, nakar žalostno poginejo. Ta način pokončevanja naj za. naše bravce ostane samo na papirju, ker nikogar, tudi neznatnih mravelj, ne smemo trpinčiti. Če že moramo živaliee pokončati, storimo to raje na kakšen drug način, da jih ne bo preveč bolelo. Na primer: Gobo (za umivanje) napojimo v osla-jeni vodi ter položimo na tla. Ker imajo mravlje sladkobo posebno rade, se brž zalezejo v vse luknjice. Naslednji dan pa vržemo gobo v vrelo vodo,, da poginejo živaliee takoj. Nasprotno pa gozdarji ne morejo prehvaliti Velikih gozdnih mravelj. Z<' lo so koristne. Izsesavajo ter tako po-končujejo požrešne gosenice, tudi kosmate, ki jili ptice ne marajo. Ponekod so gozdne mravlje celo zaščitene, KUHINJA Češki cmoki. Tri žlice kurje ali svinjske masti mešam s štirimi v mleku namočenimi in ožetiini žemljami. Poten1 primešam pet rumenjakov, os-rainsko kg- sladkorja, ščep cimeta, sneg petih rume-jal ov, tri žlice moke, primerno soli in tolik drobtin, da je mogoče napraviti cmoke, ('moke skuham v obilni slani vodi. Kuhane potresem z na debelo zrezaoimi orehi in zabelim .s surovim maslom, v katerem sem zaru-menila pest drobtin. Jabolčna pogača. Najprej napravim testo iz dvajset dkg moke, dvanajst dkg surovega masla, in pet dkg sladkorja z vanilijinim okusom. Testo temeljito pregnetem, pokrijem s skledo, ter pustim pol ure počivati. Testo razdelim na dva enaka dela, ter jih na okroglo razvaljam. En del testa pogrnem v namazano obliko, uamažem s kakršnokoli mezgo, ter obložim z jabolčnimi rezinami Na rezine potresem debelih rozin (cveb) in primerno potreseni s sladkorjem. Na to zopet jabolčne rezine, sladkor in rozine. To ponavljam oliko časa. da. .ie oblika napolnjena. Na tako napolnjeno obliko pogrnem drugi del testa, ga ob robeh zatlačim, nakar pogačo spečem v pečici. Poljski ponvičnik. Štiri cela jajca razmotam v dobrem četrt litru mleka. Nato primešam tri dkg stopljenega surovega masla, primerno soli, malo drobno zrezanih limoninih lupinic, tri deset dkg lepe presejane in suhe moke in osminko kg rozin. Vse to prav dobro zmešam ter spečem na plitvi okrogli pekači tanke ponvičnike. Za vsak ponvičnik rabim srednje veliko zajemačo testa. Ponvičnike spečem tako, da so na obeh straneh svetlo rjave pobarvani. Z velikimi vilicami zvijem posamezne ponvičnike skupaj. Ko so vsi pečeni in na krožnik naloženi, jih s sladkorjem potresem in dam kolikor mogoče vroče na mizo. Zdrohova torta. Devet rumenjakov mešam z dvanajst dkg sladkorja toliko časa. da se testo speni. Nato primešam štiri dkg zribanih mandeljev ali orehov, nekoliko limoninih lupinic in dva dkg pše j ličnega zdroba. Ko je ta sestavina dobro zmešana, primešam narahlo sneg iz devetih beljakov. Tort-ni obod namažem z mastjo, potresem z drobti-nami. streseni sestavino vanjo, denem ■ pečico in pečem v precej vroči pečici no uro. Pečeno torto stresem na pripravljen krožnik, potresem s sladkorjem in cimetom, ter površino z raz beljeno lopatico zarjavim 111 ugladim. Te vrste torta je zelo okusna in tudi ni predraga. g Svetovna trgovina v I. 1934. Kakor poročajo nemški gospodarski listi, se je v letu 1984 zvišal svetovni promet za kakih ."> odstotkov. V zadnjem četrtletju 1934 je znašal uvoz iz ")2 držav 11.9 milijarde mark, izvoz pa 11.2 milijarde mark. V 3. četrtletju je bi] uvoz 11.1, izvoz pa 10.3 milijarde mark. Zvišanje prometa 1: aša približno 8 odstotkov. Toda ta dvig je pripisovati predvsem sezijskim razlogom, kar se vidi zlasti iz 1 raščanja -voza evropskih držav. Največji je dvig uvoza v Anglijo, znaten pa tudi v prekomorske države. Nasprotno pa beleži izvoz pre-komorskih držav največje povečanje. GOSPODARSKE VESTI DENAR g Deuarstvo — padec angl. funta. Na dnevnem tiru je v zadnjem tednu najnolj odjeknil i vdee funta, ki se je v prostem prometu trgoval celo po 216 Din. V splošnem se je širilo mnenje, da je ta padec- bil povzročen po angleškem finančnem vodstvu, ki se ni hotelo poslužiti izravnalnega fonda. Posledica je bila odtok zlata iz Angleške n. Francosko. xuda ta padec .so kma.H izravnali in funt stopa zopet na prejšnjo višino. Pripomniti je namreč, da je to gibanje i~elo upliv tudi na vrednost našega dinarja v Švici. ŽIVINA g LjuHjanski živinski sejem 6. marca. Dogem živine in konj na ta prvi sejem v mesecu je bil precejšen, toda kupčija je bila razen pri prešičkih za rejo bolj slaba. Prodajalci so prignali 260 konj, l.r>2 volov, 35 krav, 12 telet, (i velikih in 153 malih prešičev. Odpro-dali so pa 46 konj, 62 volov, 18 krav, 10 telet, 3 velike in 102 prešičev za rejo. V kupčiji so dosegli naslednje cene: voli debeli 3.50—4 Din, poldebeli 2.75 do 3.50 Din, vprežni 2—2.75 Din, krave debele 2—3.50 Din. klobasarice 1—2 Din, teleta 4.50—5.50 Diu za 1 kg žive teže. Prešički za rejo so bili po 100 do 150 dinarjev eden in sicer v starosti 6—12 tednov. g Ptujski živinski sejem 5. marca. Niti pustni torek, niti hud mraz ni za-branil kmetom prihod na sejem, ki je bil razmeroma dobro založen, kupčija pa je bila le srednja. Prignali so 223 konj, 122 volov, 18 bikov, 22 juncev, 18U krav in 47 telic, skupaj 612 glav živine. Odprodali so pa le 159 glav. Povprečne cene za 1 kg žive teže so bile sledeče: voli 2.50—4 Din, biki 2.50—3 Din. junci 2—3 Din, telice 2.50—3.50 Din. krave 1.50 do 3 Din. Konji so se kupčevali po 600 do 3200 Din eden, žrebeta pa od 250—650 dinarjev eno. g Maribor prešičji sejem 8. marca. Na ta sejem je bilo pripeljanih 176 prešičev. od katerih so pa prodali le 45 glav. ('one za mlade prešiče so bile po kosu: pujski 5—6 tednov stari. 65—80 di- narjev, 7—9 tednov 90- -120 Din, 3—4 mesece 150—180 Din, 5—7 mesecev 200 do 280 Din, 8—10 mesecev 300—380 Din, .1 leto 480—550 Din; 1 kg žive teže 4—5.50. mrtve teže 7—9 Din. CENE g Tržišče z žitom. Kakor smo že pred tednom poročali, je na žitnem tržišču nastal preokret v cenah. Dosedaj se je upalo, da nam bo Avstrija odkupila 5000 vagonov pšenice, vsled česar jo bilo malo ponudb in cene so šle navzgor. Toda iz te kupčije ni bilo ničesar, zato je nastopil padec cen. K temu so tudi pripomogle vesti, po katerih so se med Češkoslovaško in Avstrijo začela pogajanja za nakup pše niče na Češkem. Pri tem gre za 5000 vagonov blaga, ki jo je kupila Češkoslo vaška v Jugoslaviji, pa se je sedaj izkazalo, da ne rabi teh količin. Proti te mu je Jugoslavija protestirala, iz česar je sklepati, da „e še vedno interesirai.a na nakupih Avstrije. — V zadujih dneh pa poročajo, da se Avstrija pogaja >. Romunijo za dobavo 1600 vagonov pše niče po prednostni carini osem zlatih kroti. Pogajanja da so neposredno pred zaključkom. Vse te vesti pritiskajo na cene pšenice. Tudi promet s koruzo ni povoljen; Ker je za izvoz manj po vpraševanja, zato cene nazadujejo. g Pridelovalni stroški pšenice v Voj. vodini. Zveza kmetskih zadrug donavske banovine v Novem Sadu je sestavila proizvajalne stroške za. pšenico in koruzo. Na en oral so znašali stroški za pšenico 1168 Din, dohodki pa 920 Din. Pri tem računajo na en oral pridelka 8 stotov pšenice — zrnja po 100 Din in sl.inia in ple e skupno 120 Din. Izguba na oral znaša torej 248 Din. Pridelo-' !ni stroški koruze so bili 1051 Din, dr '.odki pa 870 Din, torej izguba 121 Din na oral. — Ne-bi li bilo koristno, da bi se tudi pri nas kaka gospodarska organizacija oprijela statistike izračunanja donosa posameznih kultur. Tako bi naše kmetije čisto drugače izgledale v do nosu. In to bi bilo lahko za podlago zemljiškega davka ki težko pritiska nti naše kmetijstvo. PRAV M NASVETI Neizplačane obresti. J. Š. V nekem denarnem zavodu imate večjo vsoto denarja in so obresti za leto 1934 znesle 6000 Din. Zavod vam je izplačal na račun obresti le 1000 Din. Vprašate, če lahko zahtevate izplačilo ostanka obresti. — Če ta zavod ni pod zaščito ga lahko tudi s tožbo prisilite, da vam izplača celi iznus obresti. Če pa je pod zaščito, je dolžan zavod vam izplačati le toliko in v takih obrokih, kakor je to razvidno iz načrta, ki je bil odobren temu zavodu od ministrstva za trgovino. Dedinska pristojbina pri dedovanju otrok. I. K. H. Pri zapuščinah v vrednosti do 120.000 Din, ki jih dedujejo otroci po starših, ne plačajo otroci ni-kake dedinske pristojbine. Čigav je travnik? K. T. Oče ima malo posestvo, na katerem živite vi in vaš brat, dočim so štiri sestre z doma, Lani je oče kupil travnik za 16.000 Din in ga je dal vam za to, ker ste vedno delali doma. Bratu to ni všeč, ker ne bo na vsakega otroka prišlo toliko. Proti drugim se je oče radi brata izrazil, da bo ta travnik za vas in vašo sestro. Vprašate, če res lahko oče napravi tako, da bi travnik morali deliti s sestro. — Svetujemo vam, da greste na sodišče in zaprosite v zemljiški knjigi, da vam povedo, na čigavo ime je prepisan ta travnik. Če je prepisan na vas, ste vi lastnica in ne more oče brez vaše vednosti z njim razpolagati. Če je pa travnik prepisan na očeta, pa oče lahko naredi z njim kar hoče. Neprevzeto pohištvo. O. J. B. Sestra je naročila pri mizarju opravo. Vi ste 3estri bili dolžni, pa ste ji dali zato češnjeve deske, ki jih je mizar pri prevzemu cenil na 200 Din. Ko je bilo pohištvo narejeno, ga sestra ni marala prevzeti, ker ni imela gotovine za takojšno plačilo in se ji je zdelo pohištvo prepovršno izdelano. Mizar je zato prodal pohištvo drueremu. Od mizarja ste zahtevali plačilo vaših desk, vendar se izgovarja, da je itak imel pri pohištvu zrubo, ker ga je moral prodati pod re-no. Vprašate, če lahko tožite mizarja na plačilo desk — Sestra je naročila pohištvo in njej ste odstopili deske, ki jih je za sestro prevzel mizar. Napram sestri se je znižal vaš dolg za vrednost češnjevih desk (200 Din), zato od mizarja ne morete vi za deske nič zahtevati. Plačilo za deske lahko zahteva od mizarja vaša sestra, a mizar lahko toži sestro, ker ni prevzela naročenega pohištva- Hranilec ki se oženi. F J P Rojeni ste leta 1910 m ste bili 193:-' potrjeni, a kot hranilca 60 let starega očeta so vas oprostili vojaške službe. Pc ..aboru «te se oženili, sedaj vas pa obvestili, da boste morali k vojakom. Al? bo mogoče še v naprej doseči oprostitev. — Zakon pravi, da za edinega hranitelja ni šteti (in torej ne more biti oproščen) onega, ki se po naboru pred vstopom v kader oddeli od rodbine in se oženi ter postane tem edini hranitelj žene in otrok. \ko še vedno delate za očeta in vas te ni izplačal, se po našem mnenju ne more smatrati, da ste odpravljeni od hiše. V tem slučaju poiskusite z novo pr -šnjo, v kateri obrazložite, da je vaše razmerje od hiše in očeta ostalo št vedno isto, kakor je bilo ob času nabora. Morda boste uslišani. Poprava občinske ceste II. reda, M. J. L. Vsi prizadeti, ki vozijo po občinski cesti II. reda so radi poprave pot razdeliti, tako da bi je imel vsak en del popravljati. Dva posestnika iz druge občine pa te razdelive ne priznata in se ne brigata za popravo. Ali se moreta izogniti popravi pota? — Občinske fes te II. reda se grade in vzdržujejo redno s prispevki davčnih zavezancem v onih krajih, ki so jim te ceste poglavitno namen.ene. Porazdelitev teh prispe v določa občinski odbor po neposrednem davku zavezancev. Iz tega vidite, da »prizadeti posestniki« ne morejo nikogar prisiliti, da bi prišel popravljat pot. Gnojenje pred sosedovo hišo. P. P. Do sosedove hiše imate svoje zemljišče. Da ne bi sosed hodil po vašem svetu, ste tisti del zemljišča med hišo in potjo pognojili. Župan vam je pa po nalogu okrajnega načelnika zagrozil z kaznijo radi prekrška sanitarnih predpisov. Sedaj bi radi tisti del zemljišča ogradili in vprašate, če lahko to storite. — Premalo točno ste opisali krajevni položaj, če bi imela stati ograja ob kakšni javni poti, se prej sporazumite z županstvom. Drugače ni ovire za postavitev ograje, v kolikor z njo ne bi kratili pravic kakšne osebe (n. pr. služnost hoje, vožnje in podobno). Kar se tiče gnojenja pred hišo, vas županstvo lahko kaznu e, ako bi bilo to proti higijenskim in zdravstvenim predpisom. Vojaški rok četrtega sina. M Ž. K. Tudi vaš četrti sin, ki je rojen 1909 leta nima pravice do skrajšanega roka, ker nista dva njegova brata neposredno pred njim odslužila polni rok. Podoficirska šola. T. K. Kadar ho razpisan natečaj za sprejem gojencev v podofi-cirsko šolo, si dobro prečrtajte ogla«. r>a boste zvedeli za vse pogoje, ki se zahtevajo za sprejem mladeničev v šolo