ISSN 1318-4377 REVIJA SLOVENSKIH GRAFIČARJEV 1/2004 CENASIT99O oglas MAN ROLAND Slovenija Tisk: umetnost spreminjanja papirja v čustva. Strast do tiska. -HEIDELBERG- TRG GRAFIČNIH STORITEV Kako opredeliti to grafično famo? Ali je stanje posledica grafične ponudbe ali vzrok za nove investicije in povečevanje ponudbe? Katerega koli ponudnika grafičnih storitev bi danes vprašali, bi dobili enak odgovor. KAOS. Trg, ki je velik nekaj deset milijard tolarjev, obvladujejo kupci. Z dobrim razpi- som, manipulativnim licitiranjem se da doseči ceno, kije pod ceno papirja. Za- kaj tako? Prvi vzrok je verjetno še vedno v tem, da večina tiskarn nima razvitega predizra- čuna tako neposrednih kot posrednih stroškov. Ni pa to edini vzrok. Nekateri počno to zavestno. Kupca, ki ga dobimo na tak razpis, lahko hitro ujamemo na spremembah. Račun se izide približno tako kot pri gradbenikih, ki dodatna dela in spremembe projektov kar (ne)računajo v ponudbo. Igra je tvegana, se pa ob- nese. Nelojalnost ponudb je nemogoče preverjati, to je poslovna skrivnost. Prava re- šitev bi bila v cenikih, ki bi jih tiskarne objavile, seveda pa je težko priti do cenika. V takšnem ceniku nastopa veliko spremenljivk, za katerimi stojijo stohastične vrednosti, to pa spet dopušča manipulacije. Ali je res končni in edini odgovor v samoregulaciji trga? Kajti na njem bodo ostali samo najboljši. Razvoj slovenske grafične industrije to tezo potrjuje. Zasebne tiskarne so z bolj- šim nastopom praktično že uničile tiskarne srednje velikosti. Ostaja še nekaj ve- likih, katerim vrednost vse bolj merijo z vrednostjo nepremičnin, njihov poslovni rezultat postaja nezanimiv. Produktivnost velikih bi morala biti zadosten ščit pred zasebniki. Zasebne tiskarne ne vlagajo v sisteme za upravljanje in njihova obrtniška delitev dela je uspešna le do določene velikosti. Prav ta nesistematičnost se prenaša tudi v ponudbe. Kaos je nasprotje sistemu. Tu pa smo že pri ponovitvi neštetih mojih uvodnikov, zakaj se rešitve skrivajo v tako zahtevnih sistemih in zakaj jih tako težko uvajamo ali celo vzdržujemo. H koncu gre montaža najboljše in največje slovenske časopisne rotacije. Tretja faza tiskarskega središča DELO bo končana pred Drupo. Veliki»tiskalnik« na Slovenčevi v Ljubljani je eden od porokov, da nas globalizacija ne bo odnesla. Vabilo sledi. Ivo OMAN oglas DRUPA 2004 S 5 NADALJEVANJE IZ ŠT. 6/2003, STR. 17 EMZINOV TIPOGRAFSKI SEMINAR Tipografski projekti Kot direktor tipografije v ber- linskem studiu MetaDesign je bil Luc(as) v obdobju štirih let odgovoren za kar nekaj tipograf- skih projektov. Eden je bil dodelava Future za Volkswagen leta 1996. In če ci- tiram Luc(as)a: »Pri pisavah, kot je Univers, nikoli ne veš, kaj boš dobil. Vsak izdelovalec ima svojo lastno verzijo pisave. Pisava Li- notype Univers se močno razli- kuje od Bertholdove, čeprav oba trdita, da imata originalno verzi- jo.« Podobno se je zgodilo s Fu- turo. Ker obstaja veliko različic Futur - in je po Luc(as)ovem mnenju najbolj neprimerna rav- no Adobova različica -, je za Volkswagen skreiral novi verziji Future, imenovani The Volkswa- gen Headline in The Volkswagen Copy (slika desno). Črkovne znake je dodelal in jih razširil na dodatne ligature in pu- ščice, številke pa spremenil v šti- rilinijske. FontFabrik je obe čr- kovni vrsti razvil v Multiple Ma- ster pisavo, pred nedavnim pa so razvili črkovne znake za vzho- dnoevropske, cirilične, hebrejske in grške pisave. Izbrati primerno pisavo za ča- sopise in revije je odločujočega pomena. Pisava mora biti dovolj ekonomična, da kar največ čr- kovnih znakov pride na kar naj- god dog god dog -ti n dbpq dbpq Okvir št. 4. Odrasli v nasprotju z otroki v prvih letih ne beremo več posameznih črk, temveč besede. Če se otroci učijo branja oz. prepoznavanja črk z linearnimi geo- metrijskimi pisavami, je lahko učenje oteženo, saj k dobri berljivosti in hkrati prepo- znavnosti določenih črk močno vplivajo tudi protioblike, kar dokazujeta obe sliki zgoraj. Ponavadi otroci zamenjujejo na sliki predstavljene črke v zgornjih vrsticah, saj je protioblika ista. Če pa so protioblike različne (npr. pri pisavah, ki temeljijo na kaligrafskem izpisu) in če otroci uporabljajo barve, se z igro naučijo pravilnega pre- poznavanja in zaporedja črk. Volks wagen fonts MetoD^n, g.rjm| abc 12345 DEF abc 567890 DEF •fiflffffifflfiflffffiffl Abfluß * if- Gebäude 156 D-10823 Wolfsburg 16. August 1996 Fon 030 78703097 Valne Shromaždčm. Central European Wakev^lfs Kcvievrsym, Batik D rö kvöde Wqtdj LWÄ East European AvSpaxe^ tt|o EXXäfia. Greek KpblLLia efleT. EojlbHo! Cyrillic .aWUN ifXHn^ roll "73 Hebrew MultipieMaster AaBbCcDdEe mmjoosm* AaBbCcDdEe MM_400 wt AaBbCcDdEe MM_500 Semi AaBbCcDdEe MM_60Q wl AaBbCcDdEe mm_7oqbow Piain Italic SemiBold Bold Designed by Luc(as) de Groot at MetaDesign in 1994. Four weights. Semibold apari^äo no Brasil apös interna^ao nos Rosas de Ouro (foto) Bold As escolas gavioes da Fiel Torcida, a Camisa Verde e Branco manj strani, a hkrati dovolj ber- ljiva tudi pri manjših velikostih. Da o prepoznavnih karakteristi- kah izbrane črkovne vrste niti ne govorim. Ko je v studio MetaDesign pri- šlo naročilo za preoblikovanje brazilskega časopisnega dnevni- ka Folha de Sao Paulo, so prei- skali ogromno pisav, ki bi poten- cialno ustrezale oblikovalskim iz- hodiščem, a ker z rezultatom ni- so bili zadovoljni, je Luc(as) skonstruiral ekskluzivno serijo - družino novih pisav, imenovano Folha (slika levo na dnu). Der Spiegel je bil še en tipo- grafski projekt, ki je zahteval pra- vila, ki veljajo za revijalni in časo- pisni tisk. Pri tem projektu je oblikoval serijo pisav za naslove, medtem ko je obstoječo pisavo Linotype 's Rotation za tekoče be- sedilo izboljšal in obogatil s štiri- linijskimi številkami in komple- tom malih kapitelk (slika na stra- ni 7 zgoraj). Luc(as) zagovarja trditev, da je za branje primernejša širša pisava kot zožena; odločujoča je smer branja, ki je vedno horizontalna. Tako se lažje bere širša pisava, saj ima ožana bolj izpostavljeno ver- tikalno smer. Zato je bilo pri oblikovanju pisave potrebno naj- ti kompromis med ekonomični- mi (ki so ponavadi ožane pisave) in čitljivejšimi pisavami. In seve- da upoštevati že znano pravilo, da manjša, kot je velikost pisave, večja mora biti x-višina. Drugi pomembnejši projekti, ki jih je Luc(as) de Groot realizi- ral in predstavil na seminarju, so Agrofont - nova linearna črkov- na družina, ustvarjena za nizo- zemsko ministrstvo, ki je imelo dveletno licenco nad pisavo. Med tem časom je Luc(as) pisavo izboljševal in jo po pretečeni lice- ni izdal sam (slika Agrofont na strani 7). TIPOGRAFSKO OBLIKOVANJE Iw design .i .'t j i 11996. comtrtismed by Une litver. Li L k M'ILGLL STASI Mielkes frühe Sünden „Wozu das alles?" Orden ohne Alibi „Ich glaube, Vera ist da angekommen, vuo sie hingehört11 Riesengroßes Fragezeichen (Nr. 5 2/1996, Tilel: Lu^l Agrofont Mager Hhj Agrofont Normaal Normaol cursief Agrofont Vet $£<€/ Vet cursief ?!& Sun - tipografija za podjetje Sun Microsystem iz ZDA (slika spodaj), Bellsouth, Le Monde in mnogo drugih; nekaj si jih lahko podrobneje ogledate na njegovih dveh spletnih straneh: in . Spiegel Headline AaBbCcDdl23 Spiegel Book AaBbCcDdl23 Spiegel Bold AaBbCcDdl23 S p. Condensed Book AaBbCcl23 Sp. Condensed Book Italic EeFfGg Sp. Condensed SemiBotdAaBbCc Sp. Condensed BoldA,iBbCcl23 l i [m . .1 M II* :i ,hj li:i::". IN* '1:1 dolftt H il tmtjjljiB litutrs Jnü small cjp* Spiügel Rotation AaBbi2345 Sp. Serif Italic ActBbCci2345 Sp. Small Caps der spiegel Teorija o interpolaciji Luc(as) de Groot je tudi avtor teorije o interpolaciji (1987), ki pravi, da niz črkovnih debelin ni linearen, temveč sledi interpola- cijski krivulji. Glede na tri debla a, b in c (kjer je širina debla a naj- tanjša, c najdebelejša in b na op- tični sredini med debloma a in c) veljajo naslednje formule: b = Vac a = b2/c c = b2/a SunSans-Regular Our family ofunSons'to'/c SunSans-Demi typefaces fcWSsCon-Regular you speak vfffT- SunSansCon-Demi one voice. SunSansCon-Heairy SunSerif-Regular SunSerif-ltalic A, c. SunSerlf-Bold SunSerif-BoId Italic FC APS-RE gul AR SWKSERIFCaps-BOLD B^amemoraW^ identity doesrrt just ^ It must be carefully deapj and consistently topi™™1 Sun's logo, typ^* and taghM aKth su< to sun's THE NETWORK IS THE COMPUTER altu"3"' Okvir št. 5. Klasifikacija črkovnih vrst se razlikuje od naroda do naroda, celo od av- torja do avtorja. Poznamo renesančno, baročno pa klasicistično antikvo, linearno in druge. A v praksi, trdi Luc(as), je pri načrtovanju nove črkovne vrste pomembna de- litev črkovnih vrst samo na dve: tiste, ki so ustvarjene na podlagi prirezanega pere- sa (slika zgoraj desno) in na podlagi koničastega (slika zgoraj levo). Kakšen stil serifov ima pisava, je za načrtovanje nepomembno. Vendar teorija o interpolaciji ni samo teorija. Praktično jo je pre- izkušal na primeru črkovne dru- žine Frutiger, ko je moral skon- struirati pisavo vmesne debeline za nizozemsko poštno podjetje. Tudi pisave različnih debelin čr- kovne družine Thesis temeljijo na njej. Torej več kot očitno preiz- kušena teorija. Porno Neville Brody od časa do časa zaprosi nekaj prijateljev, da ustvarijo eksperimentalno črkov- no vrsto, kot doprinos k FUSU, platformi za eksperimetalno ti- pografijo (o FUSU sem v Grafi- čarju že pisala; članek lahko naj- dete v številki 2/97). Tema FU- SE 11 je bila pornografija in Luc(as)ov doprinos tej temi je bi- la pisava formata Multiple Ma- ster. Ustvarjeno črkovno vrsto je poimenoval Move Me MM (slika na Pri tej MultipleMaster porno- grafski pisavi se vsak črkovni znak spremeni v ilustracijo. Pisa- va se namreč preobrazi iz ene skrajnosti v drugo. Prva skraj- LUC(AS) DE GROOT mm rvo 9 n»v» n« nost je črka pisave The Sans Black, druga pa bolj ali manj por- nografska ilustracija. Črka se ta- ko s potegom kazalca na drsniku v programu FontCreator spre- meni v ilustracijo. Da boste na- tančneje vedeli, o čem pravza- prav govorim in kaj je Luc(as) nenavadnega ustvaril, obiščite spletni naslov , kjer vam je dostopnih pet brez- plačnih pornografsko-tipograf- skih filmčkov. Kajpomeni oblikovanje tipografij? Dostikrat se srečamo s stereoti- pnim mnenjem, da oblikovanje tipografij največkrat pomeni stvaritev nove črkovne vrste, če ima oblikovalec le dovolj domi- šljije in nekaj tehničnega raču- nalniškega znanja. Luc(as) s ta- kšnim mnenjem gladko pomete z naslednjim zgovornim prika- zom. Tipografsko oblikovanje je se- stavljeno iz: 2 oblikovanja oblik in protio- blik črkovnih znakov 10 %, 2 popravljanja razmikov med težavnimi črkovnimi dvojicami 10 %, ■€€€€€€€€€€€€€€■ €€€€€€€€€€€€€€ €€€€€€€€€€€€€€ EE E i i ■ 1/1 1/2 1/3 1/4 Okvir št. 6. Sprva je večina ljudi na sim- bol evro gledala kot na logotip (slika zgoraj), vendar je to le eden od črkovnih znakov, ki naj bi ustrezal oblikovnim za- konitostim določene črkovne pisave, ki ji pripada. Je pa za oblikovanje precej zahteven. Črkovni znaki v širino niso omejeni. Slika zgoraj v sredini prikazuje črki e in i v različnih širinah, od katere so vse bolj ali manj uporabne. V višino pa so črkovni znaki omejeni. Večina črk se deli na skupine po 1, 2 in 3 horizontalne linije (slika spodaj), medtem ko se znak za evro deli na štiri. Prav zato je potreb- no za oblikovanje evra precej več potr- pežljivosti in natančnosti. 2 izvedbenega oblikovanja (oblikovanja akcentov, tiskar- skih znakov, kurzivnih in drugih različic pisave, prirejanja pisave za okolje Windows in/ali Macin- tosh, prirejanja pisave za različne jezikovne skupine ...) 20 %, 2 optimiziranja črkovnih zna- kov za ekran (ang. hinting) 20 %, 2 raziskav in razvoja (spremlja- nja novih tehnoloških dosežkov, kot je nov format pisave, imeno- van Open Type...) 20 %, 2 odpravljanja programskih na- pak. Nekateri formati pisav na- mreč ne delujejo najbolje na do- ločenih platformah (XP, ME, NT...) 20 %, MMMMMMMMM MMMMMMMMM MMMMMMMMM MMMMMMMMM MMMMMMMMM MMMMMMMMM MMMMMMMMM M MMMMMMMM MMMMMMMMM Okvir št. 7. Format pisave Multiple Ma- ster je revolucionaren digitalni format pisav, ki jo je razvil Adobe Systems kot podaljšek formata PostScript Type 1. Pisave Multiple Master vsebujejo dve ali več originalnih pisav znotraj ene. Upo- rabniku omogočajo uporabo več razli- čic ene črkovne vrste. Črkovne vrste formata Multiple Master odpirajo po- vsem nove dimenzije v tipografiji in izre- dno fleksibilnost - uporabniki lahko ge- nerirajo izredno veliko različic samo iz ene MM črkovne vrste (gl. sliko - črke v vseh štirih kotih predstavljajo originalno črkovno vrsto). Tako je nastala tudi Luc(as)ova eksperimentalna pisava Porno. - in prav zato Luc(as) de Groot pravi, da moraš biti za kreiranje črkovnih vrst »malo nor«. Saj je le 10 odstotkov takega kreativne- ga dela, kot si ga laiki ponavadi predstavljajo. Večina Luc(as)ovih črkovnih vrst temelji na strukturi, ki jo ustvari prirezano, kaligrafsko pe- ro. Tako ustvarjen kontrast daje njegovim črkovnim znakom hu- manistični pridih, oblike krivulj pa odražajo uporabo organskih oblik. Nanj ne vplivajo modne smer- nice - njegove črkovne vrste so narejene, da trajajo, kljubujejo času in da zadovoljijo vse potrebe naročnika. Philippe Apeloig 2 pogodb z distributerji, proda- je licenc ... 5 %, 2 marketinga 10 %. In če dobro seštejete, vidite, da je dela skupno za več kot 100 % ABCDEFCHIMMNOPQRS t**» fi*»« ^ Iwiigend bikt Max d@! ?(:;«' Okvir št. 8. Luc(as)ova črkovna vrsta Taz je bila sprva oblikovana za dnevni časopis. To je črkovna vrsta, ki pusti izredno močan vtis na uporabnika in gledalca. Čeprav ima tretja posodobi- tev te pisave (Taz III) kar 15 debelin, je morda še najbolj znana kot najtanjša pi- sava na svetu. Poleg izrednega estet- skega videza lahko z njo pri tiskanju s ti- skalnikom prihranite kar precej črnila pri velikih velikostih. Začetki Philippe Apeloig, rojen leta 1962 v Parizu, zase pravi, da je grafični oblikovalec - tipograf postal po naključju. Veselilo ga je risanje in želel si je poiskati svoj prostor v svetu umetnosti, čeprav še zdaleč ni vedel, kakšen naj bi ta prostor bil. Kljub vsemu se je vpisal in dokončal študij na Ecole Superieure des Arts Appliqu- es Duperre in Ecole Nationale Su- perieure des Arts Decoratifs v Pari- zu. V tistem času - v osemdese- tih letih se je grafično oblikova- nje imenovalo vizualna ekspresi- oglas Alpe papir kot v številki 4/2003 s 9 PHILIPPE APELOIG ja in je bilo nekaj, s čimer se je lahko še najbolj poistovetil. Pri- vlačila ga je kaligrafija, ki jo je doživljal bolj kot sliko in ne sa- mo kot besedilo. In to je postalo tudi njegovo odkritje. Šola je postala ustvarjalno ob- dobje, ko je odkrival nov svet. Pri 22 letih pa je v Amsterdamu s prakso in študijem na Total De- signu končno našel sebe in svoje mesto v umetnosti. Po malem je odkrival, kako pomemben je prostor, v katerem je bil. V Pari- zu so takrat prevladovali grafiti in ilustracije, medtem ko je bila Nizozemska že močna gonilna sila v tipografiji. Leta 1985 je Muzejd'Orsay razpisal prosto delovno mesto za grafičnega oblikovalca s polnim delovnim časom, na katerega je bil tudi sprejet. Plakati S svojimi oblikovalskimi deli se je vedno gibal nekje med obliko- vanjem in umetnostjo, kar izpri- čujejo skoraj vsa njegova dela, predvsem pa izvirni plakati in lo- gotipi za različne naročnike kul- turnih ustanov in prireditev, kot so louvrski muzej, različne galeri- je, glasbeni, literarni in plesni fe- stivali. Na mnogih plakatih, ki jih je ustvaril, je čutiti gibanje. Premi- kanje črkovnih znakov na slikov- nem polju je zanj podobno kore- ografiji. Ponavadi so besedila iö~ med branjem večino časa statič- na - oblik posameznih črk ljud- je sploh ne opazijo, a po njego- vem mnenju je ena od ciljev obli- kovalca tudi to, da naredi besedi- lo opazno, spektakularno. To vsekakor drži za plakate. Še pose- bej njegove. Lep primer sta plakata iz leta 1998 za festival Octobre en Nor- mandie in za knjižni sejem. Prvi, dvobarvni plakat z mon- tažo žarkov svetlobe, metulja in umirajoče figure temelji na temi rojstva - ponovnega rojstva oz. renesanse. Drugi pa sporočilnost in tem- perament karibske literature po- nazarja s kombinacijo gibanja palmovih listov v črkah in svetlo- be. Past, ki jo je postavljala ta na- loga, je bilo stereotipno mišljenje turistov o Kubi in Haitiju, če- mur se je hotel ogniti. Sam razla- ga: »Zbral sem precej podob, prebral mnogo knjig in poslušal kubansko glasbo. Dojel sem po- membnost tako zelo vročega in vlažnega podnebja, ob katerem barve in svetloba postanejo tako zelo svetle in ustvarjajo zanimiv kontrast med dnevnim in noč- nim življenjem. Želel sem izraziti žalost in živahnost tega predela sveta s poetičnim odnosom. Združil sem močne in velike črke s podobo palmovih listov in stra- ni odprte knjige. Plakat daje vtis gibanja in čustev.« Tipografija vedno zavzema po- sebno mesto na vseh njegovih plakatih, tako na tistih zgodnjih kot najnovejših. Tak je plakat za neme filme komedije iz leta 1987 - prvi plakat, ki ga Philip- pe Apeloig oblikoval za Muzej d'Orsay (slika zgoraj). Na slikah desno zgoraj je plakat iz leta 1988 za razstavo arhitek- turne fotografije dvajsetih let prejšnjega stoletja. Narejen je brez računalniške podpore. Efekt visokih stavb je dosegel z rotaci- jo, prelomljene črke pa so foto- grafija makete. Plakat ob 10-letnici Muzeja d'Orsay, 1996, je na sliki pod njima. Kot vedno je tudi tu upo- rabil sodoben pristop z načelom »manj je več«: logotip je vpel v številko 10, kar precej uspešneje komunicira kot običajno poveli- čevanje izbranih muzejskih ek- sponatov. Na strani 12 zgoraj je slika pla- kata o arhitekturi iz tridesetih let prejšnjega stoletja, 1997. To ob- dobje je poskušal izraziti na nov način. Tipografsko se je izrazil na način, ki je spominjal na mojstra plakatov iz tistega časa - A. M. Cassandra. Tam je tudi slika plakata ob 10- letnici steklene piramide za lou- vrski muzej iz leta 1998. Čista ti- pografska rešitev, ki o piramidi, njeni prosojnosti in navidezni krhkosti pove veliko več, kot pa E oglas VIPAP kot v št. 3/2003 G 11 TIPOGRAFIJA, PLAKAT bi povedala fotografija. Na dolo- čenih mestih je plakat pretiskan s srebrno barvo, črna pa daje vtis tridimenzionalnosti. Na sploh je večina Apeloigovih plakatov barvno skromna. Vzrok tiči predvsem v omejenih denarnih sredstvih kulturnih ustanov in prireditev, kar pa ga sploh ne omejuje. Nasprotno! Sam pravi, da takšni izzivi celo podžigajo kreativnost in te prisilijo, da ustvariš nekaj novega. Hkrati pa je »preprostost samo redukcija na bistveno«. Plakat za mednarodni knjižni sejem iz leta 1991. Kreativna po- stavitev besedila nakazuje na strani, vzete iz knjig, in na hrbte knjig, postavljene na navidezno polico (slika zgoraj). Na sliki poleg je plakat, ki pro- movira razstavo plakatov iz leta 2000. Imena sodelujočih na raz- stavi so natisnjena na 9 mini pla- katov znotraj velikega, njihovi vogali so prepognjeni in odkriva- jo zadnjo barvno stran. Šele ko plakat pogledamo z dovolj velike razdalje, ugotovimo, da so ti mi- ni plakati črke same zase, ki tvo- rijo besedo THE POSTER. Plakat Voda in globalizacija (2001), slika spodaj, spet doka- zuje, da abstrakcija izraža več. Zakaj so plakati Philippa Ape- loiga tako uspešni in seveda učin- koviti? Plakat je sredstvo, prek katere- ga prenašamo idejo. Zato je nuj- no, da uspešno komunicira - da ima vsebino, ki je jasno izražena in zapomljiva. Po njegovem mnenju plakat ne bo učinkovit samo zato, ker si uporabil dolo- čeno tehnologijo, temveč zato, ker si z osnovno vsebino, ki jo ji 4» p r ' e a a ; e I a j C d j : • ; • I a t i O £ i s i > 3 I i d L e 3 R e g a r d die T o li i IVI o r r i s o n plakat želi sporočiti, dovolj eksperimentiral, da si videl njen pravi učinek. To lepo pojasni dejstvo, da naročniku predstavi vsaj tri idejne osnutke, ki niso sa- mo površne variacije enega sa- mega. Obe sliki na dnu prejšnje strani prikazujeta po tri idejne osnutke za knjižni sejem oz. fe- stival, kjer se je vsako leto izpo- stavil določen izbrani pisatelj oz. tema. Prva slika prikazuje osnut- ke plakatov za knjižni sejem iz le- ta 2001, druga pa iz leta 1997. Izbrani tiskani osnutek je bil pri obeh tretji. Tipografija Leta 1988 je odpotoval v Los Angeles, da bi si pridobil doda- tne izkušnje. Tam se je prvič spo- znal z računalnikom in bil zgro- žen ob pogledu na oblikovalce, ki se za velikimi ekrani niso kaj dosti razlikovali od tajnic. Po ne- kaj mesecih je spoznal, da ne bi imelo smisla vrniti se domov brez vsaj nekaj računalniškega znanja. Čeprav mu je bila tehno- ji b c dc f g h ijk I m n o p qr s i u V WKIJZ a logija tuja in je naredil precej na- pak, pravi, da so mu prav te po- magale do mnogih spoznanj in odpirale vrata v nova področja. Philippov občutek za dinamično kompozicijo in prepoznavno ti- pografijo se je pod vplivom raču- nalniške tehnologije preobliko- val. Zdaj je lahko eksperimenti- ral z večjo lahkoto. Ko je leta 1994 prišel v Italijo, ga je navdihovala klasična rimska kapitala, vklesana v kamen po- vsod okoli njega. Ta navdih je združil z računalniškim pristo- pom in tako je nastala arhitek- turna črkovna vrsta Octobre (le- va slika spodaj). Njegov cilj je bil ustvariti črkovno vrsto z značil- nostmi, ki jih imajo elementi, kot sta kamen ali les. Pisavo Oc- tobre je uporabil na plakatu za plesni in glasbeni festival v Nor- mandiji, ki mu je prinesel zlato priznanje Tokio Type Directors Cluba (desna slika spodaj). Črke različnih velikosti, razporejene na mreži in med seboj povezane v kompozicijo koreografije, na- kazujejo gibanje. Številka 1 v svetu tiskarskih barv SunChemical Hartmann, d.o.o., na Brnčičevi ul. 31 v industrijski coni Ljubljana-Crnuče vam iz zaloge ponuja popoln program tiskarskih barv, lakov in pomožnih sredstev najvišjega aa razreda: TISK NA POLE ECOLITH - visokopigmentirane procesne barve najnovejše generacije, izdelane izključno na bazi rastlinskih olj, primerne za vse podloge IROCART - koncentrirani monopigmenti za mešanje in tisk (kartonaža, etikete ...) * popolna paleta pomožnih tiskarskih sredstev in lakov za ofsetni tisk specialne tiskarske barve (za tisk na nevpojne materiale, plakate, fluorescenčne, kovinske ...) TACIJSKI OFSETNI TISK (I za vse tehnike tiska I (za lakirne enote> / kontakt...) i a bazi vode in topil DODATNE SERVISNE STORITVE tima tehnologov Hartmann, d.o.o.: • hitra priprava vseh mešanih ofsetnih barv (PANTONE, HKS, RAL ... predloga) v lastni mešalnici s spektrofotometričnim nadzorom, preizkusnim odtisom tehnološki auditi z meritvami (vlažilna voda, temperature ...) in svetovanjem našim kupcem svetovanje in inženiring računalniško vodenih sistemov i doziranje tekočih barv (flekso- in bakrotisk) organizacija strokovnih izobraževanj, seminarje Praktičnega usposabljanja Palais! Carr* H d Art ocio brv HARTMANN Sun Chemical, Hartmann, d.o.o. Brnčičeva ulica 31, 1231 Ljubljana-Crnuče tel. 01 /563 37 02, -14, -15, faks -03 e-mail: igor.sun@siol.net TIPOGRAFSKO OBLIKOVANJE Gibanje, ki ga poskuša ustvariti na plakatih, pa je zelo izrazito tu- di pri logotipih, ki jih je ustvaril (slika na strani 13 povsem spodaj od leve proti desni): ZGORNJA VRSTA 1. logotip za podjetje Bianchi & Wiener iz New Yorka, 2002; 2. logotip za uvozno-izvozno podjetje Silverstream, prav tako iz New Yorka, 1999; 3. predlog logotipa za newyor- ški festival francoskega sodobne- ga plesa France Moves, 1999; 4. logotip Rdz-Vs za francoski časopis, 1999. SPODNJA VRSTA 1. logotip za Expo 2005 na Ja- ponskem, 1999; 2. logotip za muzej sodobne umetnosti Carre d'art, 1993; 3. oblikovanje logotipa za mu- zej znanosti v Parizu, 1993; 4. Octobre - logotip za festi- val plesa in glasbe, 1991. Druge logotipe in njegova dela si lahko ogledate na spletni strani . Philippa ne zanima konvencio- nalna tipografija. V večini pri- merov gre pri njegovem ustvarja- nju za besedilo, ki postane slika. In v tipografiji so neskončne mo- žnosti. Tako naj bi se besedilo tudi gledalo, ne samo bralo. Ena- ko pravi za sliko: podoba se lah- ko bere, ne samo gleda. Črke so 2 I JKJ.ÄVN a ci vwa ? 2 • • • 3 • S » cu •l"'1 Oe f Philippe vse svoje izdelke per- fekcionistično dokonča s pomo- čjo računalnika - vedno je upo- rabljal nove tehnologije, vendar pa tehnologija nikoli ni in najbrž tudi ne bo spremenila njegove kreativne faze dela in pomena oblikovanja. Pri njem so na pr- vem mestu vedno ideja in skice, nato pa veliko ročnega dela s po- močjo tehnike in računalnika. »Ko oblikuješ, moraš imeti v sebi poetiko, emocijo, drugače je vse izredno močan grafični element, ki si sam pusti prosto pot z im- proviziranjem in eksperimentira- njem. Tako je ustvaril črkovno vrsto Drop (slika levo spodaj), katere čr- kovni znaki so ustvarjeni samo s krivuljami, na osnovi kroga. Naredi, kar želiš, je dobeseden prevod črkovne vrste Do whate- ver you want, ki jo je uporabil za festival sodobne glasbe Sounds of French v New Yorku (obe sliki zgoraj). Zaradi finančnih omeji- tev so bili plakat in preostale ti- skovine le v eni barvi, kar pa je rešil na enostaven in svojstven način. Sam je komentiral ustvar- jeno tipografijo kot »nekaj naj- bolj odbitega«, kar je naredil do- slej. preveč tehnično, matematično. Photoshop in vsa druga orodja so povsod na svetu ista in ne dajejo istega rezultata, kot ga da roka. Kar je potrebno, je naš drugačen pogled na stvari - tudi na teh- nologijo,« pravi. Računalnik mu omogoča, da lahko nadzoruje proces od idejne zasnove do od- daje v tiskarno in zanj rešuje kompleksne geometrijske težave. Philippe Apeloig je precej dru- gačen tipograf kot Luc(as) de Groot. Tipografijo uporablja predvsem kot teksturo, kot glav- ni del kompozicije - kot naj- močnejši grafični element. Pone- kod je močno izrazita, prevladu- joča, ponekod subtilna, a nikoli ne deluje kot privesek. V svojih delih, med katerimi so mu vedno najljubši plakati, vedno znova preizkuša meje berljivosti. S po- močjo tipografije kreira podobe sam, saj trdi, da tipografija lažje izrazi abstraktno. Nikoli pa ne pozablja, da gre pri oblikovanju predvsem za vse- bino, koncept in ne samo za obli- ko, kajti brez vsebine je tudi še tako lepa oblika prazna. Philippa Apeloiga lahko še bo- lje spoznate skozi njegovo knjigo Inside the word (slika desno), v ka- teri razkriva svoje delo, svoj ži- vljenjski slog, kreativne ideje v oblikovanju, tipografiji, naročni- kih, svoje poglede na nove teh- nologije, plakate in učenje. Na- slov knjige je iskal dolgo. Čeprav je vedel, da je rdeča nit knjige ti- pografija, se z naslovom ni želel približati samo oblikovalcem, temveč še vsem drugim. In vsak, ki ga zanimata umetnost in ži- vljenje, bo v tej knjigi našel mar- sikateri odgovor. To pa ni edina njegova knjiga. The spiral, the hand and the me- norah (slika desno spodaj) je knji- ga, ki detajlno predstavi, kako je Apeloig razvijal celostno podobo za muzej židovske umetnosti in zgodovine v Parizu, od simbolov, kombinacij le-teh pa do abstrak- cije. Predstavljena sta tudi dva plakata, ki pa jih naročnik na ža- lost ni sprejel. Življenjski nazori In prav zato, ker je dobrega, za ideje odprtega naročnika težko najti, Philippe ustvarja tudi zase, največkrat s socialno-politično noto. Takšen je tudi avtoportret Coexistance - you + me (sliki nadpagino). Od komercialnega dela se di- stancira, saj meni, daje oglaševa- nje nekako onesnažilo delo obli- kovalca, profit in denar pa je edi- no merilo za uspeh, ne glede na kakovost vizualne oblike in spo- ročila. Trdno je prepričan, da TISKARSKE BARVE VRHUNSKE NEMŠKE KVALITETE Huber, Hostmann & Steinberg, Gleitsmann, Stehlin & Hostag, Npi, Info Lab SKALNE barve (Unicum®, Rapida®, Reflecta®, Resista®) PANTONE® osnovne nianse HKS® osnovne nianse ROTO heat in cold set barve SPECIALNE barve (Tyvek, Syntape, Folien) ECO barve LAKI (disperzijski, ofsetni, UV) pomožna sredstva FLEKSO barve na vodni in organski osnovi TORAY polimerni klišeji za vodno razvijanje (torelief, toreflex) in Dantex razvijalni stroji. • mešanje Iz barvnih koncentratov • maksimalna pigmentacija barv • odlična kakovost • barve tipa sveže, folije, plakatne, brez vonja (tudi dc), uv • kratki roki izdelave SEDEŽ V LJUBLJANI MESALNICA OFSETNIH TISKARSKIH BARV Zastopa in prodaja PERLA d.o.o., Motnica 2, IOC Trzin 1236 Trzin, tel. 01 563 74 26, faks 01 563 74 27 elektronska pošta: perla@siol.net 15 TIPOGRAFIJA lahko oblikovalci s svojimi spo- sobnostmi in domišljijo pripo- moremo k boljši družbi, v kateri živimo. »Veliko preveč stvari se producira, namesto da bi se jih kreiralo. Seveda moramo obliko- valci pomagati naročniku in podjetjem, da pospešimo komu- nikacijo, njihovo prepoznavnost in identiteto, vendar pa hkrati lahko pripomoremo k večji kul- turi in socialnosti,« je prepričan. Svoje nazore, s katerimi želi po- magati k boljši družbi, in seveda svoje znanje prenaša kot učitelj - predavatelj na Cooper Union v New Yorku, eni redkih ameri- ških šol, kjer ni treba plačevati drage šolnine, saj je glavni krite- rij za sprejem študentov »samo« kreativnost. Trudi se premostiti razdor med obsedenostjo štu- dentov z računalniki in nujno potrebo po tipografski senzibil- nosti, ki je računalnik sam ne more dajati. Trdno stoji za pre- pričanjem, da šola ne sme biti kopija profesionalnosti v tem smislu, da bi se študentje že na samem začetku lotili konkretnih naročil. Grafično oblikovanje je predvsem iskanje idej, ki bi na pravi način prenesle sporočilo, mnogo tega pa nastane z eksperi- mentiranjem in svojstvenim od- krivanjem skritega vizualnega je- zika. Philippe Apeloig živi aktivno življenje, o njem razmišlja in ga poskuša izboljšati, kar potrjujejo izjave, ki so se prepletale med predavanjem (glej besedilo de- sno). Epilog Vsekakor je Philippe Apeloig oblikovalec, ki inspirira. Ne sa- mo on, oba gostujoča predavate- lja na Emzinovem seminarju sta navduševala s svojim znanjem, sposobnostjo, kreativnostjo, a morda še bolj kot s tem, sta nav- duševala s svojo preprostotjo, skromnostjo in odkritostjo. Ne- kaj, kar v slovenskem prostoru med mnogimi oblikovalci žal težko najdemo. Čeprav sta nas seznanila z mno- gimi informacijami in znanjem, sta s svojo prisotnostjo in energi- jo v meni prebudila tisto, kar se je z leti konkretnih naročil v kon- kretnem svetu počasi uspavalo. Žar eksperimentiranja in razi- skovanja. Vzeti si dovolj časa za odkrivanje ustreznih idejnih reši- tev, s katerimi skozi spoznavanje samega sebe ustvarjamo svoj- stven način vizualnega izražanja in s tem bogatimo sebe in druge. Maša OKRSLARPOPOVIC www. ■mo.si Izziv je sprejeti nekaj, česar se še nisi lotil, in se poslušati v tem. Nihče, ki oblikuje, se ne trudi narediti slabo. Oblikovalec ne more narediti vsega sam. Zato potrebuješ kritično oko. Brez kritike, ki pomeni pomoč, se ne moreš izpopolniti. Nikogar ni, ki bi naredil samo najboljša dela. Izum se ne začne iz nič, temveč iz nečesa, kar že obstaja. Ne sledite trendom - ustvarite jih sami. Prepustite se eksperimentiranju in inovacijam. V kreativnem delu ni logike. Kompleksno lahko hitro postane dekorativno. Učenje drugih je radodarnost. Če čutiš, da moraš predati znanje naprej, moraš to storiti. Kdo je dober oblikovalec? Tisti, ki začne tam, kjer se drugi ustavijo. Da še naprej odkriva nove sledi in se prisili do svojih skrajnih zmogljivosti. Nevarno je, če si želiš postati slaven. Profesionalnost ni izdelek, temveč delo, ki nastaja v ozadju, saj ustvarjaš nekaj, kar še ne obstaja. Delo plesalca je trenutek na odru, oblikovalčevo pa pred izdelkom. Andy Warhol je bil resda zvezda, toda to je bilo tudi njegovo delo. Potrebno je poznavanje zgodovine grafičnega oblikovanja - kaj je bilo prej. Smo del komunikacije, zato je potrebno, da smo radovedni in da se učimo iz dogajanja okoli nas. Morda nam nekaj ni všeč, toda treba je opazovati in najti inspiracijo. Veliko je dobrih oblikovalcev, ki jih ne poznamo ali pa nam niso znani. Prihodnost oblikovanja vidim bolj v aktivni in kritični vlogi znotraj družbe kot pa v nadaljnjem razvoju tehnologije. RAČUNALNIŠKA GRAFIKA PODOBA NA EKRANU Visokotehnološki, digitalni čas, v katerem živimo, omogoča hiter dostop do takojšnje, neposredne informacije. Rast uporabnosti digitalne vsebine in novih poti za oblikovanje in posredovanje vse- bine uporabniku je pripomogla tistim, ki imajo dostop do digi- talnih informacij, da so spreje- mali boljše odločitve, prihranili denar in bolj učinkovito komu- nicirali. Ti izdelki poskušajo po- kriti osnove, bistva tehnologije. Računalniška grafika pa je tista, ki omogoča digitalizacijo vsebine in vizualni dostop do vseh novih informacij. RAČUNALNIŠKA GRAFIKA Morsejeva abeceda so kode za elektronsko posredovanje te- kstovnih dokumentov in dovo- ljuje prenos sporočil prek tele- grafskih linij. Je prednik dana- šnjega elektronskega internetne- ga sveta. Tako pri Morsejevi abe- cedi kot pri tiskanju vseh dana- šnjih tekstovnih in slikovnih do- kumentov in internetu je vsebina kodirana v delčke informacij. In ti koščki oblikujejo osnovno me- todo shranjevanja vsebine na di- gitalen način. Biti in byti Digitalni dokumenti so urejeni v bite (točke) informacij. Točka, delček, je delna elektromagnetna obremenitev na pomnilniku. Je najmanjša podrobnost informa- cije, ki jo računalnik lahko shra- ni. Lahko je 1 ali 0 oziroma pred- stavlja stikalo, ki je lahko vklju- čeno ali izključeno. Ob razvoju in napredku materialne tehnolo- gije se je potrebna velikost obre- menitve zmanjšala na relativno malo elektronov. To omogoča manjše, bolj močne računalnike, ki lahko shranijo več, prenašajo, oddajajo več in delajo z digitalni- mi informacijami še hitreje in enostavneje. Vsaka predstavitev digitalne informacije vsebuje zbirko točk. Eden ključev razvoja digitalnih zmogljivosti je bilo shranjevanje zbirke točk in ne posameznih točk. Če je osem bi- tov kombiniranih skupaj, to po- meni en byte. 1012 bytov je kilo- byte (k ali Kb); 1012 Kb je mega- byte (Mb); 1012 Mb je gigabyte (Gb); in 1012 Gb je terabyte (Tb). Podatkovna baza terabyta je skupen prostor v digitalnem spominu. V proizvodnji se taki trdi diski že uporabljajo, v štirih do petih letih pa bodo postali standard tudi v osebnih računal- nikih. To je ogromen napredek, če pomislite, da je bilo v letu 2003 v boljših osebnih računal- nikih od 40 do 60 Gb trdega di- ska. Terabyte, ki je 1012-krat ve- čji kot 1 Gb, pomeni ogromno informacij. Tipi dokumentov Predstavitev informacij temelji na odločitvi, da 8 bitov (točk) skupaj predstavlja en byte, ki oblikuje celotno mrežo in tiska podobe, tekst in slike. Obstajata dva osnovna različna tipa doku- Slika 1. Enobarvna podoba s 320 Kb v formatu TIFF (ločljivost 215 ppi) zado- stuje za rastriranje s 60-linijskim ra- strom do formata 6 x 8 cm. mentov računalniške grafike: točkovni in vektorski. Točkovni dokumenti (bitmape, angl. BitMap) so narejeni iz zbir- ke linij, črt, ki so sestavljene iz pi- kslov. Cela podoba je shranjena kot zapis mreže (»zemljevida«, angl. map), ki določa vrednost vsakega piksla; slika 3. V eno- barvni sliki je piksel bodisi priso- ten (črn) bodisi ne (bel). Vsakpi- ksel potrebuje tu le eno točko za zapis svojega položaja, zato ob- staja tudi angleški izraz bitmap- ped image - točkovna podoba. Pri visoki ločljivosti, pri večton- ski barvni podobi pa vsak piksel zahteva več kot eno točko, saj imajo »globino«. Obstajajo trije kanali - rdeč, moder in zelen - v RGB barvah za ekran, in štiri - cyan, magenta, rumena in črna - za večino tiskovin. Vsak barvni izvleček tvori lastna bitmapa oz. množica pikslov. Število pikslov v točkovnem dokumentu določimo, ko doku- Slika 2. Petnajstkrat povečana slika 1 je kockasta, ker je pri tej povečavi v njej premalo pikslov za rastriranje s 60-linij- skim rastrom. ment oblikujemo - če jih je pre- malo ali če je reprodukcija preveč povečana, so opazni s prostim očesom; sliki 1 in 2. Slika 1 zadostuje za enobarvno reprodukcijo 6 x 8 cm. Če jo preveč povečamo, bodo posame- zni piksli postali preveč opazni, kar prikazuje slika 2, kjer je del slike 15-krat povečan. Če želimo čisto, lepo tiskanje ali »printanje«, moramo upošte- vati mejo, do katere lahko pove- čujemo točkovno sliko, kar pa je odvisno tako od velikosti kot tu- di od števila pikslov, ki jih vsebu- je. Pomembno je, da že pri skeni- ranju izberemo pravo ločljivost. Pravilo pravi, da mora imeti toč- kovna slika (bitmapa) za rastrira- no reprodukcijo v tisku dvakrat več pikslov, kot bo rastrskih pik na odtisu - sliko s 300 piksli na palec smemo natisniti največ z rastrom gostote 150 pik (linij) na palec (palec je 25,4 mm); temu ustreza 60-linijski raster. nadaljevanje na strani 20 oglas HELLO Naši sodelavci vsak dan rečejo 'Hello' tisočim tiskarjem po vsej Evropi in prisluhnejo njihovim idejam o premaznem papirju. Skupaj so ustvarili vodilno evropsko blagovno znamko. Imenuje se Hello in ponuja vse, kar so si tiskarji zaželeli: prestižno kvaliteto tiska in najvišji «HR JSÄ Alpe papir d.o.o. • Letališka cesta 16 • 1122 Ljubljana »Tel.+386 I 546 64 50 • Faks +386 I 546 64 98 • info@alpepapir.si • www.alpepapir.si nivo servisnih storitev Skratka največ, kar je mogoče ponuditi. Hello je veliko več kot le naša nova znamka papirja. Je nova priložnost za vas. Dobrodošli pri znamki Hello. Pokličite nas še danes in skupaj bomo spremenili način dela. PE Maribor • Špelina ulica I • 2000 Maribor - Tel. +386 2 426 I I 16 • Faks +386 2 426 I I 17 • info@alpepapir.si • www.alpepapir.si VEKTORSKA GRAFIKA O tem govorimo zato, ker se v tiskovinah vse prepogosto poja- vljajo »kockaste« slike ali oglasi. To je zato, ker v grafičnih studiih ali oglaševalskih agencijah, red- keje pa v tiskarnah, ne razumejo in ne razlikujejo med točkami, piksli, rastrskimi pikami, ločlji- vostjo digitalne slike in gostoto (linijaturo rastra), da ne omenja- mo angleško-ameriških izrazov raster image, continious image, halftone image, rastering/scree- ning ... Pogosto pa se preprosto ne znajdejo, kako ravnati z digi- talnimi podobami. Vodilno orodje za modulacijo točkovnih podob (angl. raster files, kar ne pomeni rastriranih dokumentov - angl. screened files, ampak bitmape) je PhotoShop, a vsak- do, ki ga namesti na računalnik, z njim ne zna ravnati. Vektorski dokumenti niso se- stavljeni iz pikslov. Predstavljajo list matematičnih opisov črt, gra- fičnih objektov, ki so na kakšni podobi. Najpreprostejša forma je ravna črta. Vektorski dokument vsebuje potrebne podatke za opis začetka linije, dolžino linije, smeri potovanja, debelino in barvo. Da postane podoba, mora biti vektor risan v računalniškem programu. Podoba je risana po navodilih v dokumentu, ločlji- vost je odvisna od nastavitev na- prave, ki jo upodablja (output vi- ewing device). Vektorske podo- be so neodvisne, niso pripravlje- ne za kakšno specifično izhodno napravo, pač pa so povezane z aplikacijskim programom, da pravilno interpretira navodila. To je neodvisna rešitev vektorske grafike, ki omogoča, da se isti font kakovostno izpiše na pisar- niškem tiskalniku ločljivosti 300 dpi ali na osvetljevalniku ločlji- vosti 3400 dpi ter se na obeh na- pravah reproducira optimalno. j r \ Slika 3. Primerjava med točkovno in vektorsko grafiko. Na zgornji skici je nad malo črko g mreža, ki ustreza gostoti 60-linijskega rastra. Označene so tudi Bezierove točke, s katerimi je črka vektorsko zadostno opisana. Leva skica spodaj ponazarja »čist« vektorski izpis črke, desna pa nazobčan točkovni izpis - bitmapo pikslov. Drugo ime za vektorsko grafiko je objektna ali objektno orienti- rana grafika. To je zato, ker tako narejene slike ostanejo kot skupi- ne preprostih objektov, kjer je vsak element shranjen v obliki »navodila« za lastno rekonstruk- cijo. Aplikacije za konstrukcijo vektorske grafike so npr. Illustra- tor, Freehand in Corel Draw. Slika 3 prikazuje primerjavo med rastrom in vektorsko grafi- ko istega objekta - male črke g. Če želimo, da bi bila točkasta izvedba tako dobra kot vektor- ska, moramo izbrati dovolj viso- ko ločljivost bitmape, da ne bi posameznih pikslov več videli. Mala črka g na sliki je velika 10 tipografskih točk in pripada pisa- vi antikva. Njen obris smo polo- žili na mrežo, ki jo tvorijo rastr- ske pike 60-linijskega rastra (150 lpi). Ta ločljivost je premajhna, zato s piksli ne moremo precizno upodobiti črkovne podobe. Da bi dobili gladek obris in čist izris, potrebujemo najmanj osem- do desetkrat večjo ločljivost. Vektorska grafika je povezana s spominsko precej manjšimi do- kumenti kot točkasta grafika. Te dokumente pa smemo vseeno poljubno povečati, ker jih rastr- ski računalnik RIP pri želenem, tudi zelo velikem formatu pre- tvori v dovolj ločljivo sliko. To bi bil lahko primeren format za shranjevanje dokumentov z več- jimi podobami ali digitalne foto- grafije višje ločljivosti. Tudi ko je to mogoče, pa je v vektorski obli- ki verjetno uporabna samo za kreiranje posebnih učinkov, kajti pri pretvarjanju izgubi realistič- no podobo fotografije. Spre- memba iz točkaste grafike v vek- torsko je uporabna predvsem za črtne risbe, logotipe, enostavne skice ali črkovne znake, ki jih po- trebujemo pri oblikovanju tisko- vin. TEHNOLOGIJA FONTOV Vsaka črka (znak) v fontu ima posebno določeno obliko in ob- staja več načinov opisovanja oblike v računalniku. Torej, ko osebni računalnik shrani črko A v spomin, ne ustvari podobe A z drobnimi magnetnimi točkami, ampak zazna binarno število, ki predstavlja to črko v črkovni ko- dni razpredelnici. Ko pritisnemo na tipkovnici tipko za črko A, se črkovna koda sproži. Računalnik zazna ukaz in naloži črkovno obliko A iz digitalnega fonta (do- kumenta v spominu) z istim bi- narnim številom in ga nato pri- kaže. Bitmap font opisuje vsako črko z risanjem slike črke na pra- vokotno mrežo pikslov kot fi- ksno točkovno razporeditev. Šte- vilo pikslov v črki se ne spremi- nja, torej je njihova podoba na ekranu ali v tisku odvisna od lo- čljivosti naprave, zato so točkov- ni fonti manj učinkoviti kot vek- torski. Vektorski fonti (Post- Script, True Type in Opentype) opisujejo obris oblike in šele nato polnijo notranjost. Pierre Bezi- er, francoski inženir 20. stoletja, je uvedel formulo, ki dovoljuje računalniku, da uporablja štiri točke za kreiranje katerega koli ukrivljenega segmenta. Ko so te štiri točke kombinirane, se lahko naredi kateri koli obris v digitalni obliki in zahteva minimalno vre- dnost kode. Ta vrsta matematič- nega opisa je uporabljena v Post- Scriptu in še v mnogih drugih ra- čunalniških programih. Dopolnilni mehanizmi - hinting mechanisms Ob podatkih (funkcijah) za obris in skaliranje znakov pa vse- buje font tudi dopolnilne pro- grame in dodatne namige, s kate- rimi pomaga izhodni napravi, da naredi zunanjo podobo črke v ra- DIGITALNO RASTRIRANJE zličnih velikostih in pri različnih upodobitvenih ločljivostih kar najbolj optimalno. Pri majhni velikosti pikslov je proces barva- nja notranjosti črke kar težak, da je rezultat dober. Mehanizmi, ki namigujejo, pa so navodila, ki specificirajo določeno lokacijo ključa, kode črke, nato RIP in- terpretira te namige in naredi vzorec bolj enoten na večjih, ra- zličnih izhodnih napravah, med- tem ko reducira celotno velikost font dokumenta. Optimiranje fonta (hinting a font) je v osnovi metoda, s katero precizno defini- ramo, katere piksle naj vsebujejo posamezni znaki, da bi še zlasti pri nizkih upodobitvenih ločlji- vostih in majhnih črkovnih sto- pnjah RIP upodobil bitmapo z optimalno črkovno podobo. Glede na to, da je obris tisti, ki določa, kateri piksli bodo sesta- vljali ustrezno bitmapo pri dani velikosti, je podobo obrisa mno- gokrat nujno prilagoditi, da ustvarimo optimalno bitmapo. Obris se spreminja tako dolgo, dokler ne dosežemo želene kom- binacije pikslov v bitmapi. Dopolnilni mehanizem v fontu je matematično navodilo, ki pri določeni velikosti in ločljivosti optimira (deformira) črkovno podobo. Navodilo sproži opera- cije, ki modulirajo koordinate kontrolnih točk za skaliranje na obrisu črkovne podobe, še pre- den se ta pretvori v bitmapo. Nabor znakov Računalniki za angleški jezik temeljijo na 7-bitni kodi znakov po standardu ASCII (American Standard Code for Information Interchange). Ta omogoča, da zapišemo 128 različnih znakov (27 = 128), bodisi velike in male latinske črke, arabske številke, nadzorne znake. Če uporablja- mo osmi bit, rabi kot paritetni bit za nadzor pravilnega prenaša- nja podatkov - digitalnih doku- mentov; ASCII postane 8-bitna oz. bytna koda (8 bitov = 1 by- te). Prava 8-bitna znakovna koda dopušča, da zapišemo 256 različ- nih znakov (28= 256). Standardni nabor znakov na ja- ponskih osebnih računalnikih (japonski industrijski standard JIS X 0208-1990) registrira le 6879 znakov od deset tisočev ja- ponskih znakov, zato bi morali uporabiti 16-bitno kodo. Pri standardnih pisavah, kot sta Ariel in Times New Roman, so najpomembnejšim znakom (čr- kam) dogovorno dodeljene ve- dno iste kode, nestandardne (npr. Wingdings, ZapfDingbats ...) pa se lahko močno razlikuje- jo. Izmenjava standardnih zna- kov med različnimi pisavami in računalniškimi platformami ne bi smela povzročati zadreg, ki pa se še vedno zlahka pojavijo pri slovanskih, skandinavskih, znan- stvenih, matematičnih in drugih naborih znakov. Kodiranje zna- kov se razlikuje tudi na platfor- mah Windows in Macintosh. Tu se pogosto pojavijo zadrege tudi pri pretvarjanju najbolj običaj- nih znakov, še zlasti, če gre na eni strani za fonte True Type in na drugi za fonte PostScript. Kodi- ranje ASCII fiksira namreč le 128 od možnih 256 znakov, zato razliko definira operacijski si- stem računalnika ali aplikacija. Če pa so v fontu matematično kodirani vsi znaki, ki jih nabor omogoča, računalnik brez večjih spominskih potreb zlahka upo- dobi želeno obliko znaka na ekranu ali na odtisu. To pomeni, da vsak znak besedila (stavka) shranimo kot 1 byte; članek, ki ima 3000 besed, zavzame samo 3 kB spomina. Pri izpisu se vektor- ski dokument prevede v bitmapo glede na ločljivost in tip naprave. Večina črk se vidi zadovoljivo, ko jih natisne laserski tiskalnik pri ločljivosti 600 dpi, za klasič- no tiskanje (ofsetni tisk) pa po- trebujemo ločljivost 2400 dpi oz. 1200 dpi pri tiskanju časopisov. TISKANJE PODOB Običajne tiskarske tehninke ne morejo tiskati različnih nanosov tiskarske barve, da bi s tem na pa- pirju dosegle različne definirane odtenke oz. tone. Spremembe odtenkov in tonov se doseže s spreminjanjem fizikalne veliko- sti rastrskih pik; ta proces se ime- nuje rastriranje (halftone scree- ning process). Rastriranje (screening) Poznamo dve vrsti rastriranja: amplitudno (AM - amplitude modulated) in frekvenčno (FM - frequency modulated). Pri amplitudnem, klasičnem, običajnem rastriranju je podoba razdeljena v mrežo elementarnih kvadratov (celic) s fiksno pozici- jo. V vsakem se tvori ena rastrska pika, ki glede na svojo velikost kvadrat popolnoma zapolnjuje- je, ga sploh ne zapolnjujeje ali pa ga zapolnjuje na kakšni vmesni stopnji - vrednosti. Novejše, frekvenčno rastriranje (v rabi so različni izrazi, kot sto- hastično, dispergirano, naključ- no, dinamično ... rastriranje, še več pa je tržnih imen, kot Velvet, Stocatto, Diamond, Fulltone, Christal ...) uporablja rastrske pike enake velikosti, ki jih glede na želeni ton ali odtenek redči ali gosti, ne da bi imele fiksno pozi- cijo. Osvetljevalnik za ofsetne plošče (platesetter) ali film (imageset- ter) je snemalnik (recorder), ki z laserskim žarkom selektivno osvetljuje svetlobno občutljivo površino in s tem ustvari želeno podobo. Stavek, črteži, slike in druge podobe, tipografski znaki in rastrske pike, ki jih tvorijo, vsi so narejeni (sestavljeni) iz majh- nih (elementarnih) točk (dots). Tipografija in črteži so v glavnem narejeni iz vektorskih zapisov z matematično transformacijo, ki jo izvede RIP. Potrebna je visoka ločljivost, da se izognemo opa- zno nazobčanim obrisom in dru- gim vidnim napakam (artifak- tom). Minimalna ločljivost za časopisni tisk je 1200 točk na pa- lec (dpi) in 2400 dpi za akci- denčno tiskanje. Tako visoka lo- čljivost ustreza za stavek, med- tem ko slike shranjujemo z mno- go manjšo ločljivostjo, okoli 300 Slika 4. Rastrska mreža tvori kvadrate, v katerih se oblikujejo rastrske pike različnih velikosti in oblik. Vsako »digitalno« rastrsko piko tvorijo elementarne točke (piksli), katerih velikost in gostoto določa upodobitvena ločljivost osvetljevalnika. DIGITALNO UPODABLJANJE dpi za upodabljanje s 60-linij- skim, amplitudno moduliranim rastrom. Digitalne slike se na kopirnih predlogah ali tiskovnih formah upodabljajo z mnogo večjo lo- čljivostjo, kot je običajna gostota rastra v tisku (60 L/cm oz. 150 lpi, mnogo manj pa v časopi- snem in flekso tisku). Gostoto rastra (angl. screen frequency) ponazarja rastrska mreža na sliki 4. Vsak kvadrat v tej mreži je ta- ko imenovani elementarni kva- drat oz. rastrska celica (halftone square, halftone cell), v kateri se upodobi ena amplitudno modu- lirana rastrska pika. Predstavljaj- te si, da je rastrska mreža polože- na nad izjemno precizno točkov- no mrežo, ki določa ločljivost osvetljevalnika (resolution grid). Celice točkovne mreže predsta- vljajo piksle, ki se kombinirajo v rastrske pike različnih velikosti in oblik. Da bi digitalno sliko dane lo- čljivosti spremenili v rastrsko sli- ko za tiskanje, da bi jo torej ra- strirali, nanjo položimo navide- zno rastrsko mrežo, nato pa od- tenek oz. barvo vsake rastrske ce- lice pretvorimo v numerično vre- dnost, tj. želeno velikost rastrske pike v odstotkih - rastrski ton, rastrsko tonsko vrednost. Na po- dlagi te vrednosti algoritmi za ra- striranje v računalniku upravlja- jo upodabljanje rastrskih pik: določajo gostoto rastra, obliko rastrskih pik, sukanje rastra in osvetlijo ustrezne elementarne točke (piksle) v rastrskih celicah. Velikost rastrskih celic se dolo- ča glede na interakcije želeno med gostoto rastra in upodobi- tveno ločljivostjo osvetljevalni- ka. Vsako rastrsko celico v podo- bi tvorijo številne elementarne točke, ki jih na mediju upodablja fokusiran laserski žarek. Če je točka v celici vključena, dobimo tiskovno površino, če ni vključe- na, bo ostala na mediju neupo- dobljena površina. S kombinira- njem elementarnih točk (image- setter spots) dobimo rastrske pi- ke želenih velikosti in oblik. Če želimo večjo rastrsko piko, osve- tljevalnik vključi več elementar- nih točk, če želimo manjšo, jih sproži manj. Po drugi strani z višjimi gostotami rastra - pripa- dajo jim manjši in več rastrskih kvadratov - dosežemo boljšo reprodukcijo podrobnosti. Pri frekvenčnemu (stohastič- nem) rastriranju osvetljevalnik na podlagi bitmape generira manjše rastrske pike, ki niso ve- zane na fiksirano rastrsko mrežo. S spreminjanjem njihovega šte- vila v posameznih območjih do- seže želene vrednosti tonov oz. barv. Ker so frekvenčne rastrske pike mnogo manjše od amplitut- dnih, lahko tu detajle mnogo bolj precizno reproduciramo. Metode frekvenčnega rastrira- nja temelje na naključnem raz- porejanju elementarnih točk oz. pikslov (randomness generation, noise generation). S tem se dose- že enakomernejše prelivanje to- nov in izniči pojave moareja (vi- dne, nepravilne in moteče rastr- ske strukture). Večina digitalnih tiskalnikov in tiskarskih strojev tiska visokoločljive frekvenčne rastrske strukture, da bi nastal vi- dez večtonske slike (continious tone image). Prevedla in priredila Meta ČEŠNOVAR IZVIRNIK: Sean Smyth ON-SCREEN IMAGE DigitalDemand Vol. 3, issue III, jan./feb. 2003 Pira International LTD povzetek Informacije v vseh digitalnih dokumentih so kodirane z velikimi množicami bitov. Ker so računalniški pomnilniki in procesorji v zadnjih letih postali izjemno zmogljivi, pa to niti pri obdelavi slik ne povzroča nobenih zadreg. Grafični dokumenti so digitalizirani v dveh oblikah: kot točkovni (angl. raster files, česar ne smemo prevajati dobesedno; slovenski raster je v angleščini screen!) in/ali vektorski. Točkovne dokumente tvori množica pi- kslov (elementarnih točk), vektorski pa so shranjeni v obliki matematičnih funkcij. Tehnologija tipografskih pisav (digitalnih fontov) je do nedavnega povzročala številne težave. Kljub temu da so sedaj številne med njimi že sistemsko rešene, pa moramo biti vseeno zelo previdni in izvajati učinkovit vhodni nadzor digitalnih besedil. Vnaprej dokončno definirane fonte v obliki bitmap upo- rabimo tam, kjer je čitljivost kritična in kjer je vnaprej znana tudi izhodna upodobitev. V vseh drugih primerih so bolj uporabni vektorski fonti, treba pa je vedeti, daje predvsem pri majhnih stopnjah pisav zelo težavno do- volj precizno upodobiti znak znotraj matematično defi- niranega obrisa. Znaki v fontih TrueType so vedno definirani z istimi ko- dami razpoložljivega nabora. To omogoča preprosto izmenjavo med različnimi operacijskimi sistemi in za- menjavo tipografij (vrste pisav). Zadrege se pa še vedno pojavljajo pri različnih posebnih znakih, ligaturah, logo- tipih ... V klasičnem tisku dosežemo učinek tonov in barv z am- plitudnim rastriranjem, to je tako, da spreminjamo geo- metrično velikost rastrske pike (haolftone dot) znotraj namišljenega rastrskega kvadrata oz. rastrske celice. Poznamo dve vrsti digitalnega rastriranja; poleg običaj- nega ali amplitudno moduliranega (AM) še frekvenčno ali frekvenčno modulirano rastriranje (FM). Amplitudni rastri imajo strukturo razdeljeno v končno število rastr- skih celic, ki so fiksirane vedno na istih lokacijah. Vsaka celica oz. kvadrat vsebuje po eno rastrsko piko. Fre- kvenčne strukture tvorijo enako velike rastrske pike brez fiksirane lokacije. Ce merite na vrh, potrebujete IQI IQ TRIOTEC unique Pisarniški papir s sredinskim slojem iz recikliranih vlaken Ča marite na vrh, morala bih korak spredaj. Zalo smo v družbi NEUSIEDLER razširili našo visoko kakovoslno IQ linijo s številnimi novimi in zanimivimi izdalki. Vsi so narajani tako, da IG p rad stavlja vašaga idaalnaga parlnaqa za pisarniško komuniciranja. IG popolna rašliavza vsako uporabo. NEUSIEDLER 5CP Ružom bero k AS Tel. +421/44/434 1111 eMail: Kp<&cprbt.sk ww w. rit us it d 4 r. c an NEUSIEDLER PAPE^IMTELLIGENCE j NOVI PROIZVODI ekološke tiskarske barve imajo veliko možnost za zmanjšanje obremenjevanja pri čemer smo upoštevali določene kriterije, ki veljajo za posamezne stopnje življenjskega cikla proizvoda: proizvodnje, uporabe in odstranitve barve. Za fazo proizvodnje barve je značilna: - varčna raba surovin - uporaba sekundarnih surovin - varčna raba energije in vode - nadomestitev neobnovljivih virov energije z obnovljivimi viri energije Z razvojem novih ekoloških tiskarskih borv, narejenih iz estrov moščobnih kislin rastlinskega olja in smol brez fenola, lahko rečemo, da je Cinkarna Celje poslala no tržišče barvo, ki bo zadovoljila še tako zahtevnega kupca glede kakovosti in varovanja okolja in ljudi - brez škodljivih hlapov. V srni za okolje predstavlja čist zrak glavni cilj, česar smo se v grafiki ves čas zavedali in smo v skladu z zakoni in okoljevarstvenimi zahtevami proizvajaliže običajne tiskarske barve z najmanjšo možno vsebnostjo aromatov. Mineralno olje smo nadomestili z dražjim estrom maščobnih kislin rastlinskega olja - obnovljivo surovino. Mineralna olja omogočajo večjo topnost običajnih trdnih smol Kot rastlinska. Visoka vsebnost aromatov zagotavlja dobro topnost, vendar so prav zaradi velike vsebnosti aromatov škodljiva zdravju. Prednost rastlinskih olj je v tem, da niso zdravju nevarna in so brez vonja. Biološka razgradljivost estrov maščobnih kislin je ena glavnih prednosti teh naravnih produlctov. Tako imenovana »gotova razgradljivost« je bila izmerjena z uporabo standardnega testa zaprte steklenice. Večinoma vsi estri maščobnih kislin so se hitro razgradili pod vplivom bakterije iz odpadnih vod. Test je pokazal, da so estri maščobnih kislin lahko razgradljivi v okolju. Za čiščenje opreme v proizvodnji barv niso potrebna topila, ampak ekološka čistila, kar manjša onesnaževanje okolja. Izredna moč raztapljanja estrov maščobnih kislin v primerjavi z aromatskimi destilati za tiskarske barve, ki se običajno uporabljajo, in veliko nižja viskoznost estrov v primerjavi s sojinim oljem zahtevta popolnoma spremenjeno formulacijo barve. Barve na osnovi estrov maščobnih kislin vsebujejo trdne smole, ki so relativno netopne v konvencionalnih naftnih destilatih. To so visokoelastične. visokostrukturirane, v estrih in rastlinskih oljih topne smole nove generacije. Želiranje z zdravju škodljivimi alukelati ni potrebno, kar pomeni manjšo porabo energije, vode in časa kakor tudi manjše onesnaževanje. Naše ekološke barve ne vsebujejo smol z zdravju škodljivimi fenoli, ampak imajo več kolofonije. Te »zelene« barve brez mineralnih olj ponujajo odlično tiskovnost na standardnih tiskarskih strojih. Zaradi velike moči razta- pljanja estrov maščobnih kislin vsebujejo te barve večje koncentracije smole kot barve na osnovi konvencionalnih destilatov. Zato je novi okolju prijazen barvni sistem formuliran z izboljšanim sijajem, hitrim settingom, dobro obribno odpornostjo in barvno intenziteto, nič prošenja, veliko stabilnostjo na tiskarskem stroju in odličnim ravnotežje voda-barva. Ekopufer P-55 omogoča manjši dodatek alkohola kot pri klasičnih pufrin (5-8% izopropilalkohola) in vzpostavitev dobrega vodnega ravnotežja. Izopropanol je bil do sedaj eden najpomem- bnejših virov emisije škodljivih snovi v tiskarni. Ker se dodatek izopropilalkohola drastično zmanjša pri tisku z ekološkimi barvami, pomeni to manjše onesnaževanje in tudi manj onesnaženih odpadnih vod. Barva ne emulgira, zato lahko tiskamo z veliko hitro- stjo. To pa pomeni za tiskarja prihranek časa, denarja in večje zadovoljstvo njihovih kupcev. Z odpravo problemov z vodnim ravnotežjem dosegamo večjo ostrino pike. Barva se hitro suši, Kar pomeni velik prihranek časa in tudi pri tisku zadnje strani ni težav z brisanjem ali nabiranjem na tiskovne cilindre. V barvni- kih se lepo vrti, ni opaznega toniranja. Bio- loška razgradljivost ekološlcih barv je ena glavnih prednosti teh naravnih produktov. Zdravju in okolju neškodljiva uporaba barve: Za čiščenje valjev na tiskarskih strojih niso Eotrebna topila, ampak ekološka čistila, ar pomeni manjše onesnaževanje okolja in zmanjšanje emisije škodljivih snovi v tiskarnah. - energijsko varčna raba barve - daljša življenjska doba barve - možnost enostavnega vzdrževanja Za fazo odstranitve barve velja: - enostavno odstranjevanje barve s papirja - sposobnost reciklaže. Z reciklažo potiskanega papirja v procesu predelave - recikliranju dosežemo prvotno materialno sestavo, prvotno obliko in prvotni namen uporabe v industriji papirja. Pri reciklaži je pomembno odstraniti barvo s papirja. Barve na osnovi estrov maščobnih kislin, kot so naše ekološke barve, se lažje odstranijo s papirja kot barve na osnovi soja olja ali mineralnega olja. - majhna površina in prostornina odpadkov - neproblematično odstranjevanje odpadkov s sežiganjem (deponiranjem) Pomembno je, da ti glavni kriteriji oblikovanja okolju primerne barve niso v nasprotju s tehničnimi zahtevami - optimalni proizvodni proces in dobre uporabne lastnosti barve - in ekonomskimi zahtevami (nizki proizvodni stroški, nizki stroški uporabe). TISKARSKE BARVE Novi proizvod je Exelit je dodatek tiskarskim barvam za pospeševanje oksidativnega sušenja s sproščanjem kisika, ko pride v kontakt z vodo. Sušenje tiskarske barve za listni offset na premožnem papirju vključuje: a) fizikalna sušenje - črpanje olja iz barvnega filma (penetracija v papir), b) kemijsko sušenje oziroma oksidativno sušenje (p ' ...... ' tiskarskih oksidativnega sušenja na nenasičenih maščobnih kislinah v lanenem olju, alkidnih smolah, ki so vključeni v formulacijo barve. Polimerizacija veziva je določena s sikativi in antioksidanti (tip papirja ima velik vpliv na fizikalno sušenje, manj pa vpliva na kemijsko sušenje). Dostop zraka močno vpliva na čas kompletnega končanega kemijskega sušenja. Sušenje v skladovnici je 6- do 10-krat počasnejše od sušenja na odprtem zraku. Sušenje tiskarskih barv je osrednji problem pri produkciji tiskanih materialov. Nezadostno sušenje tiskarskih barv se pokaže kot problem v listnem offsetu pri tisku na premazne papirje visoke kvalitete, kot so ilustrirane knjige... Posledica počasnega sušenja je predolgo časovno obdobje med tiskanjem proizvoda in trenutkom, ko pride proizvod v Knjigoveznico. Tiskarska barva ni dovolj suha, ko obdelujejo material v knjigoveznici. Na hrbtni strani potiskanih listov so umazani madeži, ker zaradi pritiska teže papirja ni zadovoljivega fizikalnega sušenja. Nezadostno sušenje tiskarskih barv je pogost vzrok pritožb iz tiskarn in knjigoveznic proizvajalcem tiskarskih barv in papirja. Z dodatkom Exelita v barvo pred tiskanjem rešimo ta problem. Rezultati raziskav kažejo, da je stopnja inici- alnega črpanja olja, tako imenovani inksetting, povečana z zmanjšanjem velikosti pore premaza. Črpanje olja se nadaljuje še več ur v manjši meri. SKoraj vse vezivo ostane v barvnem filmu na površini papirja. Barvni film vsebuje velike količine veziva in ga lahko opišemo kot polimeriziran matrix, napolnjen s pigmentom. metalurško kemična Industrija Celje, i 3001 Celje, Kidričeva 26, tel.: 03 427 60 00, www.cinliarna.si Exelit potrebuje prisotnost vode zato. da se lahko aktivira, in v procesu tiskanja je voda prisotna kot vlažilna voda. Ravno tako je potrebna prisotnost običajnih sikativov - Co in Mn sikativ (Mn sol 2 etilheksanove kisline v white špiritu - zmes ogljikovodikov). Dodatek 1 - 6% Exelita v barvo izredno zmanjša čas sušenja. Preprosto lahko opišemo Exelit kot vir kisika. Ko pride tiskarska barva, ki smo ji predhodno dodali Exelit, v kontakt z vodo (v barvi pa so tudi prisotni običajni Mn / Co sikativi), se bo takoj začel sproščati molekularni kisik. Rezultat sproščanja kisika je znatno krajši čas sušenja. Ni vmesnega čakanja, ko kisik v zraku migrira v Barvni film in se nato raztaplja v barvnem filmu. To pomeni zmanjšanje porabe energije, časa produkcije, zmanjšanje emisije škodljivih snovi, manjše onesnaževanje, ker ni potrebno tako pogosto umivanje gum zaradi hitrejšega sušenja pol v skladovnici pri dodatku Exelita v tiskarsko barvo. Exelit omogoča sproščanje kisika direktno v barvni film in je posebno učinkovit pri tiskanju na neporozne materiale, kartone, folije, aluminij in vse vrste težavnih papirjev. Exelit vmešamo v barvo v tiskarni pred tiskom. Lidija SENIČAR, univ. dipl. kemik PHOTOSHOP NADALJEVANJE IZ ŠT. 6/2003, STR. 14 SP 2001: GRAFIČAR ALI GRAFIK NTF ALI NFT? Stran 1095 petit, tisk. Je petit opomba, marginalija, živa pagina(cija), kolofon, maju- skula, tiskarski stroj, knjigoti- skar? Odpraviti petit s tisk. (ti- skarstvo) je milo rečeno amater- sko! Petit je stopnja (velikost) črk, 8 (tipografskih) enot. petiten, tisk. črke niso čisto pe- titne, petitni stavek Ista nestrokovnost je tudi v tem geslu. Kaj pomeni, da črke niso čisto petitne?! Dajte no, slovaro- pisci, kakšne pa so potem? Malo manj petitne, rdečkaste, afnaste? Stran1098 pika Manjka pojasnilo, da je to loči- lo (kot je navedeno pri drugih lo- čilih). Manjka pojasnilo za npr. 7 pik, 8 pik, 9 pik (glej str. 231, pa- ragraf 1260, 1261, 1262). Ker sestavljalci (očitno) niso vedeli, kaj pišejo (kaj pomeni 7, 8, 9 pik), v geslu tudi ni razlage. Kar prav je tako; da ne pride še do ve- čjega pohujšanja. V tipograf- skem (grafičnem) izrazoslovju (pravilnem in ne vulgarnem) ni pik, so pa tipografske enote! Stran 1112 plus, temperatura plus ena sto- pinja Celzija (+1, +4, +5 °C); mat. plus pet <+5> (pozitivno število); šol. žarg. ocena plus štiri <+4>. Pri vseh treh primerih +1, +4, +5) so presledki med + in šte- vilko napačni. Jih ni, morajo pa biti dve (tipografski) enoti. Stran 1126 podpis, ponarediti podpis; po- trditi s podpisom; podpis spora- zuma; predložiti kaj v podpis Manjka: podpis pri (pod) sliko. Stran1129 podtisk, tisk. obrazci z zelenim podtiskom Grafičarji uporabljamo izraz podton. Stran 1114 pola, vprašalna pola; krilo na štiri pole; tisk. avtorska pola Avtorska pola niti ne spada toli- ko v tiskarstvo; nujno bi bilo omeniti list (pola) papirja, tiskar- ska pola, knjigoveška pola. Stran 1173 posetnica, izmenjati si posetni- ci, vizitki Na strani 1663 je geslo: vizitka, izmenjati si vizitki. Iz- menjujmo si posetnici in izme- njujmo si vizitki, še vedno ne ve- mo, pri čem smo, kaj je eno in kaj drugo. Stran1181 poševen -vna, poševen pramen svetlobe; poševna črta, pisava Kakšna je razlika med ležečo pi- savo (geslo kurziva, str. 803) in poševno pisavo? Kaj je - po Slo- venskem pravopisu - prav? Stran 1271 printer, tiskalnik Zakaj printer, če imamo slo- vensko besedo tiskalnik. Na str. 1569 je geslo: tiskalnik, laserski tiskalnik, kjer pa ni omenjeno ti- skalnik, printer. Stran1324 razglednica, pisati staršem ra- zglednico Ni pojasnila, kaj je to (grafični izdelek), kakšen format, zakaj in komu je namenjen (za kratka sporočila). Stran 1335 razpiralo, tisk. razpreti črke z razpiralom Boljše: razpreti besede z razpirali. Stran 1337 razpornik, tisk. razpreti vrste z razporniki Napačno. Vrste ne razpiramo, ampak razmikamo, tudi ne z raz- porniki, temveč z medvrstniki. Iz tega sledi, da manjka - na str. 856 - geslo medvrstnik. Stran 1365 revija, strok. časopis Napačno. Revija ni časopis. Med seboj se močno razlikujeta: po velikosti, papirju, obsegu, (tudi) vsebini, (velikosti in obli- ki) črk(ah) itn. Stran 1365 revizija, revizija knjigovodstva /pregled/ revizija mednarodne pogodbe /sprememba revizor, pregledovalec, nadzornik Pomanjkljivo pojasnilo. Če bi bil revizor (?) bolj prisoten (pri nastajanju SP) in revizija dobro (natančno) opravljena, bi bila pojma obrazložena tudi za tiskar- sko (grafično) področje. Stran1378 roto, /rotacijski/ rotopapir, ro- totisk tudi roto papir, roto tisk rototisk, tisk. žarg. rotacijski tisk Manjka: tisk z zvitka. In zakaj ni: tudi knjigo tisk, sito tisk (pi- sano narazen)? Stran 1409 serif, tisk. /črtica pri črkah/ serifen, tisk. serifna tipografija Ni pojasnila, katera in kakšna STROKOVNO IZRAZJE črtica je to. Serifne tipografije ni! Stran 1417 signatura, signatura na knjigi /oznaka/ Pomanjkljivo. Signatura je tudi v knjigi; to je oznaka knjigoveške pole, na prvi strani spodaj levo. Stran 1424 sitotisk, obvladati sitotisk; si- totisk na blago; razstava sitoti- skov Manjka: vrsta propustnega tiska. In še enkrat - zakaj lahko piše- mo narazen roto tisk in ne tudi sito tisk? Stran 1467 spirati, spirati naslov članka /manjšati presledke med beseda- mi, vrsticami Napačno. Stavek (glej str. 1489, iztočnico stavek) spiramo (spre- mo) na določeno širino (dolži- no). Da dosežemo enako dolge vrste, presledke med besedami (največkrat) širimo oziroma oži- mo (zmanjšujemo ali povečuje- mo). Nikakor pa ni spiranje manjšanje presledkov med vrst(ica)mi. Pri klasičnem stavku (ročnem, strojnem) je bilo to tu- di nemogoče. Pri računalniški obdelavi stavka (teksta) je to mo- žno (mogoče), vendar tudi to ni spiranje! Stran 1555 tekst, besedilo; tisk. /črka/ Tekst ni črka. Če pa je mišljeno (?) kot poimenovanje, je to sto- pnja (velikost) črk, 20 (tipograf- skih) enot. Stran 1561 tercija /tiskarska črka/ Tiskarska črka se ne imenuje tercija, to je stopnja (velikost) 16 (tipografskih) enot. Ker je to (tercija) zadnji »opis« za stopnje črk, naredimo kratek povzetek vseh iztočnic (v SP): borgis, tisk. cicero, tisk. /osnovna merska enota v tiskarstvu/ garmond, tisk. kolonel, tisk. medija /tiskarska črka/ nonparej, tisk. odstavek v nonpareju petit, tisk. tekst, tisk. /črka/ tercija /tiskarska črka/ tisk. = krajšava za tiskarstvo Zgoraj naštete iztočnice so po abecednem vrstnem redu, naštel jih bom še po velikosti (sto- pnjah): nonparej kolonel petit borgis garmond cicero medija tercija tekst = 6 enot = 7 enot = 8 enot = 9 enot = 10 enot = 12 enot = 14 enot = 16 enot = 20 enot To naštevanje ni bistveno, gre le nekoliko za osvežitev (spomi- na) znanja. Če pogledamo, kako je zapisa- no in pojasnjeno v SLOVEN- SKEM PRAVOPISU, ugotovi- mo, da je za vseh devet (9) pri- merov navedeno ali napačno ali pomanjkljivo, če tako sploh lah- ko zapišem! Kaj si pomagamo s tem, da je v štirih (borgis, gar- mond, kolonel, petit) primerih za geslom napisana samo beseda tisk., za cicero je razlaga pomanj- kljiva, dvakrat (medija, tercija) je za geslom napisano tiskarska čr- ka, enkrat (tekst) je za geslom na- pisano tisk. /črka/ in enkrat (no- nparej) je za geslom napisano tisk. odstavek v nonpareju! V vseh primerih pa gre za sto- pnje oziroma velikosti črk, izra- ženih v tipografskih enotah! Oči- tno je nekdo (tisti, ki je določal, da bo tako zapisano) taval v me- gli in temi. Prav rad bi (iz)vedel, kdo je avtor iztočnic. Teh (strokovnih) izrazov (iz- točnic) nisem niti pričakoval, da bodo v SP. Sem bil prijetno pre- senečen, ne za dolgo. Bi bilo bo- lje (manj pohujšanja), če jih sploh ne bi bilo. Stran 1567-1568 tipkopis, listati po tipkopisu Kaj pa to pomeni, listati po tip- kopisu? tipkovnica, udarci na tipkovnico Kvečjemu udarci na tipke. Si- cer pa je tipkovnica del pisalnega stroja ali (samostojni) del raču- nalnika. tipograf, knjigotiskar To ni resnica! tipografija, izbrati tipografijo za zbirko; neobč. tiskarstvo Drugi nesmisel. tipografsko, tipografsko lepo oblikovan plakat Zavajajoče. Kaj res velja samo za plakat? Kaj pa vizitka, etiketa, oglas, knjiga, prospekt, časopis, revija, razpredelnica, monografi- ja, jedilni list, vinska karta itn.? Torej: tipografsko lepo oblikova- ne tiskovine (grafični izdelki). tipologija, tipologija romana Podobno kot zgoraj ali še kaj hujšega. Stran1568 tisk, dati rokopis v tisk; ležeči tisk Rokopisa ni dal v tisk niti Ne- mec Johannes Gutenberg pred več kot 500 leti, niti Danec Lau- ritz Brandt (ki je izdelal leta 1838 ročni ulivalnik), niti nem- ški urar in mehanik Ottmar Mergenthaler (leta 1884 je v Bal- timoru izumil prvi uporabni stavni stroj - linotype), niti Tolbert Lanston (med letoma 1895 in 1897 je izumil stavni stroj - monotype). Rokopisa se ne da v tisk, temveč v stavljenje ali računalniško obdelavo. Ležeči tisk - o tem ne bi izgubljali be- sed, je bilo že preveč kritičnega zapisanega. tiskalo, stroj s tiskalom Nerazumljivo. Bolje: del tiskarskega stroja. tiskanka, tiskana črka ?? V strokovni terminologiji in vsakdanji rabi te besede ne upo- rabljamo. Ali iz tega lahko sledi, da je tipanka tiskana tipa? tiskarna, oddati rokopis v tiskarno Zakaj je v veliko primerih ome- njan le rokopis? V tiskarno se ne oddaja samo rokopis, oddajajo se tudi slike, diapozitivi, skice, gra- fikoni, zemljevidi, fotografije, diskete, zgoščenke, pošilja (od- daja) se po elektronski pošti itd. tiskovina, izpolniti poštno tiskovino Tiskovina je (še) mnogo več kot samo poštna. Splošno: grafični izdelek. Stran 1613 umik, umik ovir s poti Manjka: umik na začetku odstavka. Stran 1714 zaklepaj, drugi del oklepaja Pri podobnih iztočnicah piše, daje to ločilo. Stran 1784 zrcalo Manjka: zrcalo v knjigi, reviji idr., potiskan del strani. Stran1801 žleb, strešni žleb; splezati po žlebu; puščati opeko po žlebu; žleb v gorski steni; dolbsti žleb v desko Manjka: tisk. žleb je vtisnina v material, ki označuje mesto upo- giba - tudi SLOVENSKI PRA- VOPIS ga ima. Sledijo še štiri strani slovarske- ga dela, ena stran kolofona in Slovenskega pravopisa je konec. Sprašujem se, zakaj ste se odlo- čili za »strokovnega« sodelavca, ki se na grafično panogo spozna kot zajec na boben? In preden končam, še malo špe- kulacije: SLOVENSKI PRAVOPIS OBSEG 1808 strani ß delali so ga 40 let ß uredniški odbor 26 (so)delavcev ß urednik 1 ß lik.-graf. urednik 1 ß oblik., prelom 3 ß večkrat omenjeni isti avtorji 56 ß svetovalci za pisave 30 ß razni sodelavci posameznih strok ? Uradno zapisanih je približno 120 (so)delavcev. Nisem najboljši matematik, majhen (iz)račun pa vseeno lah- ko naredim. Če število strani (1808) delim z leti dela SP (40 let), dobim števi- lo 45, to pa je - število nareje- nih strani na leto. Če številko 45 delim s številom 30, to je število (so)delavcev - dobim številko 1,5 (če bi delil 45 s številom 120 - glej tabelo -, dobimo pribli- žno 0,4!). Račun nam pokaže, da je en (so)delujoči član SLO- VENSKEGA PRAVOPISA na- redil - napisal - sestavil na leto 1,5 strani (ena stran in pol) ozi- roma 0,4 strani, kar je približno en stolpec v SP!! Zavedam se, da je prikaz vulgaren (glej iztočnico na str. 1686). Tako delo, kot je SP, se seveda ne da in ne more primerjati z novinarskim poroča- njem s tržnice, s kakšnega sestan- ka ali skupščine, to ni pisanje prostega spisa niti sestavljanje kakšnega učbenika ali pisanje članka za časopis, revijo. Je pa (40 let) polna delovna doba za moške (spodaj podpisanega so slovaropisci z začetkom in za- ključkom SP počastili s svojim delom). Kakšno delo so strokovnjaki opravili v toliko letih, prepuščam v presojo bralcu. P. S. Kakšen bo (če bo) »odgovor« g. J. Toporišiča, vem že vnaprej. Tak, kot so vsi doslej. Kljub do- kazom, da nima (SP) prav. Ta za- dnji odstavek je pravzaprav na- menjen faksimilu tipkopisa, ki je bil objavljen v reviji GRAFI- ČAR, 4/2002, str. 6, 7, in 8. Za to imam dva razloga. Prvi je ta, da si dovolim, g. J. Toporišič, narediti korekturo na vaš odgovor na sestavek Grafični izrazi v novem Slovenskem pra- vopisu. Korekture na prvi strani: ß 1/2oo2; namesto ničle (0) uporabljate mali o ß 1o-14; namesto ničle (0) upo- rabljate mali o ß Klemetina ni Klemetina am- pak Klementina ß mkratkem? ß dome? ßo uporabnosti; kje je prvi ozi- roma drugi narekovaj ß o "uporab? ß SP 2oo? ß seved? ß SP 2oo1, namesto ničle (0) uporabljate mali o ß tiskarstv? Korekture na drugi strani: ß petit = 3,oo8 mm; namesto ni- čle uporabljate mali o ß SP 2oo1; namesto ničle upo- rabljate mali o IZDELAVA orodij za izsek in zasek na lesu in kotermu OSTRENJE ravnih HSS nožev ravnih HM (vidia) nožev krožnih nožev za perforacijo PRODAJA GRAFIČNIH STROJEV Iznašalni stroji za revije in brošure vrtalni stroji vseh vrst spenjalni stroji "ena glava - dve glavi" nPlElRlFlElClTlA Schneidsysteme • rezalni stroji 76, 92, 115, 132, 168 in trorezniki POLYGRAPH Gräfliche Cerite GmBH kopirni stroji za plošče razvijalni stroji za plošče PRIBOR IN REPROMATERIAL vse vrste nožev za rezalne stroje v HSS in HM (vidia) kvaliteti podložne letve svedri za papir od 2-35 mm sponke za spenjalnike Nagel ODKUP IN PRODAJA RABLJENIH STROJEV kontaktna oseba g. Kastelic Srečko - 041 / 765 411 » FELIX 6.o.o. Trnoveljska cesta 2, SI - 3000 Celje tel. 03 / 428 45 60, fax 03 / 428 45 70 e-mail: felix@siol.net, info@gro-felix.si, www.gro-felix.si SLOVENSKI PRAVOPIS ß (bomo popravili; manjka za- klepaj ß SP 2oo1; namesto ničle upo- rabljate mali o ß mesto v levi rob; mesto v levo ß (No. če je; za piko se piše z veliko Korekture na tretji strani: ß takeg? Kako pa vam gre sklanjatev (če je še v uporabi), si oglejmo tole vrsto, ki ste jo napisali: Spoštovani gospod Marko Ku- mar, glavni in odgovorni ure- dnik Grafičar, pošiljam Vam... Drugi razlog. Vaša vsebina - kritika - je približno taka, kot vaš zaključek, ki ga navajate (moja priredba va- ših misli): preveč želje (in prema- lo strokovnosti na tem podro- čju), da bi upravičili kritiko, in premalo moči, da bi jo tudi do- kazali. Pa si oglejmo vaše konkretne očitke. 1. Serifne črke: je napačen izraz; predlagani opis - črke, ki imajo serife, ni prav nič neroden. 2. Namesto serifni tisk pa bi res lahko rekli serifna pisava oz. serifne črke. Serifnega tiska ni, serifne pisave ni, o serifnih črkah pa smo že go- vorili; in prosim vas, za božjo vo- ljo, ne mešajte in kvarite (že tako slabo vedne) grafičarje. Sprevidi- te že enkrat, kaj je črka in kaj je tisk. Sklicevanje na: Sestavek Vr- ste tiska v SP 2001 je prispevala tiskarna, jezikoslovje pa le lektu- ro, če je bila potrebna, vas ne od- vezuje odgovornosti. Pa se dru- gič prepričajte, komu lahko daje- te in zaupate strokovno vsebino. 30~ Ali pa bi na koncu pravopisa na- pisali (kot jo imajo dostikrat - tudi pogrošne - tiskovine): za točnost podatkov ne jamčimo. 3. Naslednji stavek: Sicer je pa lepo, da je kritičarka po vsem vi- dezu tako zelo razgledana po ustrezni problematiki, ki pa je za kritiko SP-ja nepotrebna. Tu imam dve opombi: kritičarka (K. M.) je doktorica znanosti s tega (tipografskega) področja (naslov doktorske disertacije: Zgodovin- ski razvoj knjižne tipografije) in ne spreglejte dejstva, da je bil čla- nek objavljen v strokovni reviji slovenskih grafičarjev; zato ima širšo vsebino in namen (izobra- ževanja). 4. Tipografija in tiskarstvo ni isto. 5. Kaj bi bil naš poljudni izraz »manjši petit«: to bi bil bodisi kolonel (ali še manjši insertio in še manjši nonparej). Manjšega petita ni (bilo niko- li). Kaj pa je potem kolonel, in- sertio in nonparej? Manjši, še manjši in še manjši-manjši petit? In kaj je »večji petit«? Morda borgis, garmond in cicero? Večji, še večji in še večji-večji petit? (Mimogrede še vprašanje: zakaj ni iztočnice insertio?) Kaj ste hoteli povedati z nasle- dnjim stavkom, veste samo vi: - Gorje nam, če stavci takega izraza ne bi znali razvozlati: petit = 3,008 mm, kolonel = 2,632, nonparej 2,256 mm, oziroma 8, 7, 6 pik oz. enot (in če hočemo biti angleško mednarodni pajk). Moj odgovor: Res, gorje vam, kajti mi (jaz) stavci »imamo stva- ri razvozlane«! 8, 7, 6 pik oz. enot. Pik ni, so samo enote. 6. O dodatnih polomijah o ko- rekturnih znamenjih pišem tudi jaz. 7. Nadaljujete: ... Sicer pa naj se naš grafičar kar navadi na rav- no črto kot znamenje kurzivnosti (vijuge se namreč s pisalnim stro- jem komaj da zapisati, medtem ko dve črti druga pod drugo za- znamujeta krepko ali polkrepko črko, za katero... Moj odgovor: naš - ali pa vaš - grafičar se ne bo kar navadil... Vzrokov je več: strokovna lite- ratura, učbeniki itn. že dolga de- setletja uporabljajo(mo) vijuga- sto črto kot znamenje kurzivno- sti (še eno pojasnilo: ena črta po- meni polkrepko, dve črti pome- nita krepko, ker ni isto, krepko in polkrepko); omenjate pisalni stroj: lepo vas prosim, kdo pa danes še oddaja tak »rokopis« (morda je to tudi vzrok, da pravopisu ni priložen CD); kritičarka (in mi vsi drugi) si na pisalnem stroju nimamo kaj ogledovati, kot pišete (bi nam, med drugim, vzelo preveč časa za iskanje le-tega, če bi ga sploh na- šli). 8. Neprva je kritičarka ugotovi- la tudi tiskarsko napako, namreč pokončni položaj »osmice« kot simbola neskončnosti. V tem stavku ste naredili (vi) dve napa- ki: ni naredil tiskar (bodimo strokovni) napake in »osmica« nima ležečega položaja. Če dovolite, jaz bi napisal tako- le: Neprva je kritičarka ugotovila tudi tipkarsko napako, namreč uporabo osmice (8) kot simbol neskončnosti. 9. Hvala pa ji tudi za opozorilo naši hišni tiskarni (ali pa »skener- ki«), da pri... Skenerka nima nobene (z)veze, ... da pri naštevanjih istorodnega Ivo SEKNE ročni stavec, učitelj likovne vzgoje in tehnične vzgoje s proizvodnim delom Gostitelj 29. znanstvene konfe- rence IARIGAI je bilo švicarsko združenje EMPA, ki je z organi- zacijo konference želelo zazna- movati 50. obletnico ustanovitve inštituta UGRA, ki deluje v nje- govem okviru. IARIGAI - International As- sociation of Research Organisa- tions for Printing, Information and Communication Industries (Mednarodno združenje razisko- valnih organizacij s področja ti- ska, informacijske in komunika- cijske tehnologije) - je bil usta- novljen leta 1965 kot neprofit- na mednarodna organizacija za pospeševanje in razširjanje razis- kovalne dejavnosti, tehničnega in tehnološkega servisa za tiskar- stvo in spremljajoče industrije. V organizacijo je sedaj včlanjenih 39 ustanov iz 17 držav. EMPA - Swiss Federal Labo- ratories for Material Testing and Research (Švicarski državni labo- ratorij za preizkušanje in raziska- ve materialov). UGRA - Association for the Promotion of Research in the Graphic Arts Industry (Združe- nje [švicarsko] za promocijo razi- skovanja v grafični dejavnosti in industriji). Konference se je udeležilo okrog 70 ekspertov s področja grafične in medijske znanosti, ki so nekaj dni preživeli v intenziv- ni diskusiji o vseh vidikih pove- zovanja medijskih področij. Se- veda pa je ostalo tudi nekaj časa za doživljanje prečudovitih po- gledov na jezera in gorovje osre- dnje Švice. B RAZISKOVALNA DEJAVNOST NAPREDEK GRAFIČNE ZNANOSTI^MEDIJSKE TEHNOLOGIJE Advances in Graphic Arts & Media Technoly, zbornik 29. znanstvene konference IARIGAI, Luzern, 8.-11. september 2002 UVOD V uvodnem predavanju je Kurt Münger predstavil švicarski in- štitut EMPA/UGRA. Kot navedeno je UGRA švicar- sko združenje za promocijo razi- skovalne dejavnosti v grafični znanosti in industriji. Ustano- vljeno je bilo leta 1952 kot ne- profitno združenje z nalogo uva- janja znanstvenih raziskav v gra- fični industriji. V okviru delova- nja inštituta so se odločili za so- delovanje z zveznim laboratori- jem za preskušanje materialov in raziskave EMPA, ki je inštitut za znanost in tehnologijo materia- lov. V inštitut se lahko včlani vsak- do, ki želi aktivno sodelovati v grafični in medijski industriji. Vključuje okrog 2500 švicarskih podjetij. Delovanje inštituta spremlja komite vodstva vseh članov, ki je odgovorno za vse tehniške aktivnosti združenja EMPA. Vodstvo Ugra izberejo raziskovalci v EMPA, največ s strani medijske znanosti. Mnogi med njimi se povezujejo, kar po- meni, da se izbrani projekti izva- jajo v medsebojnem sodelova- nju, tako s strani EMPA kot UGRA združenja. UGRA je predvsem v pomoč grafični industriji pri razvoju in- formacijske znanosti v 21. stole- tju in podaja možnost vključeva- nja novih tehnologij, primernih za uporabo v medijski industriji - od razvojnih postopkov za obvla- dovanje novih tehnologij in uva- janje teh v praktično delo v indu- striji. Ob obletnici so kot prilogo pri- pravili zbornik 50-letne zgodovi- ne UGRE, v nemškem in franco- skem jeziku. Prilogo je pripravil prof. dr. Kurt Schlüpfer, ki se je po 40 letih znanstvenega dela upokojil novembra 2001. Več informacij o inštitutu UGRA lahko poiščete na njihovi spletni strani www.ugra.ch. Ker se čas zelo hitro spreminja, vsi sodelavci vidijo veliko prilo- žnost vključevanja v razvojne projekte v grafični in medijski industriji, predvsem na področju vrednotenja kakovosti barvnih karakteristik in pri poteku omre- žnega založništva ter na področju standardizacije. 1. skupina OMREŽNO ZALOŽNIŠTVO Cross Media Publishing Mike Hancock Pira International, United Kingdom Pogumno v nov digitalni svet A Brave New Digital World Prispevek je začel z našteva- njem preteklih napovedi o seda- njosti: Western Union, 1876 - tele- fon predstavlja zelo hitro poveza- vo, ki bo precej vplivala na ko- municiranje. Thomas Watson (direktor IBM), 1943 - moje mnenje je, daje za obvladovanje svetovne trgovine potrebnih pet računalnikov. Ken Olson, 1977 - ni vzroka, da posameznik ne bi imel raču- nalnika doma. Bill Gates, 1981 - 640.000 bi- tov (ca. 80 KB!) spomina mora biti dovolj za vsakogar. Današnje obdobje globalizacije omogoča združevanje, zbliževa- nje in poenostavljanje ekonom- skih procesov. Tako predstavlja danes »globalna svetovna vas« množico 100 ljudi, od katerih je 21 Evropejcev, 14 Američanov, 57 Azijcev in 8 Afričanov. V pri- hodnosti naj ne bi bilo posame- znih samostojno delujočih pod- jetij, ki ne bi bile med seboj eko- nomsko povezane. Sedanje raziskave so pokazale, da se bodo tudi v bližnji priho- dnosti zelo hitro spreminjale teh- nološke novosti, ker se bo moč računalnikov še vedno povečeva- la (vsakih 18 mesecev se bo pod- vojila), tako da prehajamo v ob- dobje digitaliziranega sveta, v ka- terega bomo vključeni prek do- mačega omrežja. Spremembe bodo vključevale neprekinjeno povečevanje in vključevanje upo- rabnikov v področje digitalnih medijev. Najnovejše tehnologije vklju- čujejo digitalni sistem vodenja, oblikovanje programske opreme za dokumentiranje podatkov, di- gitalne tiskarske tehnike, sisteme za urejanje podatkov uporabni- kov, mobilno komunikacijsko opremo (WAP, e-modem, si- RAZISKOVANJE IN RAZVOJ EMPA/UGRA ima svoje nove prostore v švicarskem mestu St. Gallen v bližini Bo- denskega jezera. stem za pretvarjanje podatkov z veliko hitrostjo, SMS, EMS, MMS), interaktivno digitalno televizijo in internet. V sklepu je poudaril, da je nara- ščanje tiskanja v digitalnih siste- mih že zelo prisotno, kar pomeni velik izziv za vse vrste proizvo- dnih sistemov. Ulf Lindqvist, Timo Siivonen VTT Information Technology, Espoo, Finland Povezovanje in usmeritve na medijskem področju Integration and Convergence in the Media Field Horizontalno in vertikalno po- vezovanje medijskih procesov je opredeljeno s pospešenim razvo- jem informacijske in komunika- cijske tehnologije ICT (Informa- tion and Communication Tech- nology) in se kaže v razlikah na različnih medijskih področjih, ki ponujajo novo vrsto informacij- skega servisa. Vsebina se mora ohranjati v takšni strukturni obliki, da omogoča neposredno delovanje, posredovanje in spre- minjanje s pomočjo številnih in- formacijskih nosilcev, od klasič- nega papirja do najnovejših digi- talnih monitorjev in mobilnih prenosnikov. Tehnično pomeni povezovanje tudi spremembe v rekonstrukciji konvencionalnih medijskih in- dustrijskih področij. Novi sode- lavci, kot so operaterji omrežja, proizvajalci strojne in program- ske računalniške opreme že ob- vladujejo tradicionalno področje založništva. Pri tem želijo razšir- jati področje delovanja in poi- skati nove potrošniške niše. Rea- lizacija vsebine na celotnem po- dročju medijev zahteva od stro- ke, da preoblikujejo svoje eko- nomske in strateške odločitve. Moderna medijska podjetja morajo ponuditi potrošnikom vse razpoložljive načine, da zado- voljijo potrošnika (v obliki vse- binskih paketov ali pri končni uporabi). Treba je poiskati naj- bolj učinkovit način za zadovo- ljitev posameznih specifičnih uporabniških področij. To zah- teva od medijskih podjetij, da kupujejo, pripravljajo ali izdelajo strateške programe, s katerimi lahko zadostijo potrebe kritične populacije ljudi. Porazdelitev trga ICT pomeni dramatičen poseg na osnovni trg, ki vključuje tudi zaščito pravic kopiranja in digitalnega upra- vljanja, spremembe na trgu ra- zvoja in raziskav, in optimiranje dobičkonosnosti IPR (Index of Profitability) v okolju, ki vklju- čuje različna področja. Nove in- formacije ponujajo vsakemu, da svoje področje razširi, omogoča povezovanje med uporabniki novih aplikacij s pomočjo obsto- ječih IPR vrednosti, know-how tehnologije in rekonstrukcijo, ki so potrebne za laboratorijsko in pilotno delovanje. Ta ponuja tu- di nove možnosti za strokovno usposabljanje in izobraževanje nasploh. V prispevku so predstavili tren- de na medijskem trgu in podali primere integracij in povezav, da bi ugotovili razlike. Podali so pregled metod za opredelitev inovacij in pregled trendov pri delu na medijskem področju. Uporabniki se še vedno odločajo glede na uspešnost novih usmeri- tev v širši medijski produkciji. V kombinaciji z globalnim pregledom kapacitet v klasični grafični industriji je jasno le, da bo uspešen samo tisti, ki poveču- je dodano vrednost z inovativni- mi rešitvami. Rekonstrukcija ICT področij in globalizacija pa imata tudi ve- liko skupno povezanost na ra- zličnih področjih družbene de- javnosti, kajti tudi klasična eko- nomija se sooča z novimi izzivi. In ne nazadnje na Finskem dose- ga ekonomija vedno aktivni po- men pri preoblikovanju teh po- dročij in pri razvoju ter servisira- nju naročnikov, da izpolni pri- hodnje potrebe. Werner Sobotka VFG-GLV: Höhere Graphische Lehr- und Versuchanstalt (Visoka šola za grafično dejavnost), St. Pölten, Austria Ali imamo resnično zadovolji- ve digitalne podatke in natanč- na operativna orodja Do we really have sufficient digi- tal data files and exact operational tools Omrežno založništvo je eden najbolj široko uporabljenih izra- zov v moderni medijski industri- ji. Za razmnoževanje, publicira- nje vsebine se uporabljajo števil- ni standardi v različnih oblikah enake kakovosti, ki so uporabni za različne skupine uporabnikov. Osnovni namen dobro defini- ranega standarda je, da opredeli namen in določi strukturo zato, da opredeli kakovostne kriterije s pomočjo natančno opredeljenih postopkov in specifikacijo la- stnosti. Standardizacija podat- kov in vsebine omogoča prepro- sto preoblikovanje v različne me- dijske oblike pri preoblikovanju podatkov za kataloge oziroma dokumente v sodelovanju med kupcem in medijsko proizvo- dnjo. Omrežno založništvo je še ve- dno v pionirski fazi, še posebej v dnevni uporabi v grafičnem oko- lju. V večini primerov se poja- vljajo številni problemi pri konč- nem rezultatu, še posebej pri uporabi interneta, CD-oblikah in na tiskanem materialu, ker ka- kovost ne ustreza današnjim zah- tevam uporabnika. Danes foto- grafi in medijska podjetja na po- dročju novih tehnologij v večini primerov izdelujejo boljšo konč- no kakovost izdelkov kot grafič- na proizvodnja. Zato si je treba pridobiti še veliko izkušenj, da bi DR. KURT SCHLÄPFER G. dr. Kurt Schläpfer je legenda razvojno-raziskovalne dejavnosti v grafični industriji in zanjo. Predsednik IARIGAI je bil okoli deset let, z grafično dejavnostjo pa seje za- čel ukvarjati leta 1961, ko je pripravil dizertacijo o kopirnih slojih na ofsetnih plo- ščah. Od leta 1968 do upokojitve (2001) je vodil skoraj vse raziskovalne projekte. V knjižnici ima UGRA 317 dokumentov z njegovim podpisom. Zadnji projekt z naslo- vom Merilne forme za vrednotenje barvnega upodabljanja, ločljivosti in artifaktov di- gitalnih kamer je zaključil kot »aktivni upokojenec«, aprila 2003. Sedaj ga veseli sa- mo še džez glasba. omrežno založništvo postalo go- spodarno, kakovostno in bi za- dovoljilo želje uporabnikov. Eden od osnovnih načinov je uvajanje omrežnega založništva CRM (Costumer Relation Ma- nagement), tj. izobraževanje uporabnikov ob skupnem iska- nju najboljših tehnoloških reši- tev. PDF koncept je splošno upora- ben za izmenjavo dokumentov: pri pisarniškem delu, za shranje- vanje podatkov na CD, za prikaz na internetu, za prikazovanje na omrežju in za tiskanje informacij različnih zvrsti (glej tabelo). Cai Sodergard VTT Information Technology, 1 -32 bitov v barvah Espoo, Finland IMU (Integrated Media Use - integralna medijska uporaba) prikazuje poskus, kako je skupi- na medijskih podjetij zgradila in uvedla v omrežno soseščino viso- kointegriran internetni servis s pomočjo polavtomatskih pripo- močkov za zbiranje, združevanje, poosebljanje in večstopenjsko di- stribucijo časopisov, interneta ali TV-sporočil. Integrirane publi- kacije so popolnoma razpoznav- ne in niso le naključna povezava na spletnih straneh. S pomočjo dodatnega strežnika je mogoče podatke s spletnih strani in tele- vizijskih poročil odpreti, mogoče je doseči avtomatično klasifikaci- jo in povezavo s posameznimi članki ali oddajami oziroma je mogoča personalizacija bolj inte- griranih medijev. Uporabniki lahko vsako vsebi- no avtomatično pretvarjajo za uporabo na različnih terminalih, kot so PC, TV, WAP in MP3 av- dio igralne naprave. Pregled po- stopka uporabe prikazuje, da av- tomatični integralni sistem delu- je s pomočjo zadostnih zaščitnih ukrepov. Integriranje izvora no- vic resnično omogoča uporabni- ku veliko možnosti in pomaga poiskati najbolj aktualne stvari na različne načine. Povezovanje pri integraciji podaja tudi druge prednosti, ki so jih predstavili v prispevku, predvsem več vsebine in zasebnosti, posebno izdajo ča- sopisov in medsebojno interak- tivnost. AlexJonsson, Bjorn Hedin, Kristina Sabelstrom Moller Royal Institute of Technology KTH, Stockholm, Sweden Najnovejši vpogled v mnogovrstne možnosti časopisnega založništva A topic-based approach to multiple channel news V prispevku so predstavili po- tek oblikovanja sistema za izved- bo omrežnega založništva pri iz- dajanju časopisov glede na vsebi- no in namen. Oblikovali so ra- zlične shematske pristope različ- nih načinov založništva. Osredo- točili so se na uvajanje in obliko- vanje novejših načinov, ki so bolj vezani na vsebino kot pa na spe- cifične oblike predstavitve. O- mogočajo bolj fleksibilno obli- kovanje vsebine na različnih me- dijih, tako tehnično kot organi- zacijsko. Pri zbiranju izvornih podatkov s pomočjo omrežne povezave po- teka preoblikovanje izvornih po- datkov avtomatsko, tako da se poročevalci in uredniki lahko osredotočijo na postopek ure- dniškega dela, ker se novice sa- modejno vključujejo v omrežni sistem. Tako se prekinja enolična struktura klasičnega sistema ča- sopisnega založništva, kjer je le nekaj ljudi odločalo o oblikova- nju časopisa. Demonstracijsko so prikazali preizkušanje in delo- vanje sistema v obliki prototipa medijskega sistema. Viri podatkov se usmerjajo, medtem ko zbiranje osnovnih informacij omogoča, da je sistem založništva precej bolj fleksibilen tako za uporabnika kot za tistega, ki informacije podaja. Koncept uredniškega dela pri delovanju na omrežju je odvisen od stan- dardnih specifikacij posameznih komponent in termina prihoda, tako daje pri izdajanju časopisov Uporabnost digitalnih slikovnih formatov v omrežnem založništvu. TIFF splošno uporaben format GIF 1 -8 bitov v barvah največ 256 barv JPEG 1-32 bitov v barvah splošno uporaben format PNG 1 -24 bitov v barvah s kompresijo (LZW) Integrirano upravljanje mnogovrstnih medijev Intergrated Multiple Media Managent s kompresijo (LZW) ali brez s kompresijo (LZW) več slik v eni datoteki kakovost je odvisna od jako- transparenca sti kompresije animacije MEDIJSKA TEHNOLOGIJA in podobnega materiala odvisen od njih. Funkcionalna uporab- nost se prikazuje v hitrosti, na- tančnosti in sistemu varovanja. Primeren je za tista podjetja, ki želijo biti kar najbolj aktualna s količino novic, med prvimi. Or- ganizacijski del so preskušali hkrati s tehnološkim, predvsem z uporabniškega vidika glede funkcionalnosti in splošnih la- stnosti. Brez soglasja uporabnika primarnega namena ne moremo doseči. Le če uredniški cilji delu- jejo kot izvor vsega dogajanja, dobimo informacijo, ki jo bo uporabnik z zadovoljstvom spre- jel. Vilko Žiljak, Klaudio Pap, Darko Agić, Ivana Žiljak Faculty of Graphic Arts, University of Zagreb, Croatia Modeliranje in simulacija integracije omrežnega sistema podlagi predstavljenega modela so uporabili za nadaljnje raziska- ve pri izboljšanju vključevanja integriranih sistemov, tako pri klasičnih kot pri digitalnih teh- nikah tiska. Namen prispevkov je bil prika- zati oblikovanje e-arhivov, med- sebojno vključevanje predpripra- ve tiska s tiskanjem in postopke po tiskanju. Rezultati preskuša- nja ne predstavljajo le hipotetič- nega modela, ampak se lahko uporabijo na številnih tudi še ne- znanih področjih dela v grafični industriji. Helene Juhola, Asta Bäck VTT Information Technology, Espoo, Finland Primerljivost sistemov izobraževanja na omrežju in v tiskani obliki of Integration of Web system Klasične in digitalne tehnike tiska Digital and Conventional Printing V prispevku so prikazali mo- žnosti uporabe komunikacijske- ga sistema v grafični proizvodnji glede na uporabne reference v omrežnih tehnologijah. Osnovni problem uporabnosti je v različ- nosti formatov velikih datotek, v sistemu barvne metrike in preo- blikovanju (kompresiji) slikov- nega gradiva. Metoda, ki so jo ra- zvili, je nekakšna simulacija. Model vključuje različne infor- macije tehnološkega postopka in tehnologije tiskanja. Izvedli so primerjavo med klasičnim in di- gitalnimi oblikami tiskanja. Predvsem so se osredotočili na posamezna nerešena področja med novimi mediji in tehnologi- jo tiska. Rezultate preskušanja na materials on web and in printed format Tako za grafično industrijo kot za založniško dejavnost je tehno- logija izdelave in založništvo ti- skanih knjig z ekonomskega vi- dika zelo pomembno in perspek- tivno. Spremembe v izobraževal- nem procesu zahtevajo namreč uvajanje vedno novih pripomoč- kov. Pri tem moramo na eni stra- ni upoštevati vedno večje uvelja- vljanje timskega dela in širjenje medsebojnega sodelovanja in na drugi tudi vedno večje zahteve posameznika. Vse to vodi k po- trebi po pripravi in izdelavi se- lektivnega učnega gradiva, ki je namenjeno posameznemu upo- rabniku. V okviru projekta so oblikovali nekaj nalog, da bi lahko zasledo- vali postopek in pridobili rezul- tate, s pomočjo katerih bi lahko oblikovali in izdelali dokončno vsebino za izobraževalni proces. Rešitve so vedno povezovali tako na področju uporabe tiskanega kot digitalnega načina, kajti le ta- ko lahko uporabnik preprosto iz- bira zase najprimernejšo pot. Ta- kšen način podaja možnosti upo- rabe skrajnih kombinacij obeh medijskih načinov. Optimiranje in obvladovanje kakovosti celo- tnega učnega gradiva je pred- vsem tehnično vprašanje, kako in v kakšni obliki kopiranja celo- tno osnovno gradivo pretvorimo za uporabo. Razvili so tudi upo- rabni model za podjetja, skupaj z novimi tehnikami za oblikovanje in pošiljanje gradiva. Obravnavali so tudi kakovost vsebine. Osnovni problem je, ali pri oblikovanju modularne vse- bine izdelamo dobro in uporab- no gradivo ali pa je njegova vse- bina neustrezna. Preprosto je oblikovati vsebino, vprašanje pa je, kako se bo izkazala v praktič- nih izkušnjah. Splošna ugotovitev je, da upo- rabniki nimajo velike želje, da bi vsebino razumeli in si pridobili nova znanja. Ugotovili so, da sploh ne opazijo namerno vklju- čenih napak. Pri nadaljnjem delu bodo si- stem izboljšali tako, da bodo vključili napotke za pretvarjanje vsebine in izdelali praktične mo- dele za specifično uporabo vse- binskega dela gradiva - tudi v grafični industriji. Meta CERNIC LETNAR NADALJEVANJE V ŠTEVILKI 2/2004 REVIJA SLOVENSKIH GRAFIČARJEV 1/2004 Založnik in izdajatelj DELO, d. d. Predsednik uprave Jure Apih Soizdajatelj GZ Slovenije, Združenje za tisk Glavni in odgovorni urednik Marko Kumar Lektorica Zala Budkovič Uredniški odbor Andrej Čuček Gregor Franken Gorazd Golob Klementina Možina Ivo Oman Leopold Scheicher Naslov uredništva Delo - GRAFIČAR Dunajska c. 5 SI-1509 Ljubljana T. +38614737 424 F. +38614737 427 internet www.delo.si/graficar TRR: 02922-0012208609 Letna naročnina je 4600 SIT. Posamezne številke po ceni 990 SIT dobite na našem naslovu. Revija izide šestkrat letno. Grafična podoba Ivo Sekne Naslovnica foto Marko Kumar oblikovanje Marko Kumar Grafična priprava Delo Grafičar Tisk in vezava Delo Tiskarna, d. d. Uredništvo ne odgovarja za izrazje in je- zik v oglasih in prispevkih, ki so jih pri- pravile tretje osebe (oglasne agencije, reprostudii ...). Tudi ni nujno, da se odgovorni urednik strinja s strokovnim izrazjem in definici- jami v objavljenih prispevkih. oglas KBA kot v številki 3/2003