St 95.
V Gorici, v četrtek dne 13. avgusta 1908.
Tafiaj XKXVI1I.
Ishaja trikrat na teden, in sioor v torek, Četrtek pn soboto ob 4. uri popoldne ter stane po poŠt Tejemana ali v Gorioi na dom poSiljana:
vse leto     ........15 K
•/,...........tO  »
V............5  .
PosamiSne Številke stanejo 13 vin.
„S0ČA" ima nashdnje izredne priloge: Ob novem letu „Kaiipot po GorlSkem fn GradlšCanskem" in „&aiipot po IJublJani in kranjskih mestih", dalje dva krat v leta „Yoznf red tcIežSic;  parniroVJ*-potti%»< mm".
NaroSnino sprejema apravniStvo v Gosposki ulici Štev. 7 I. nadstr. v »Goriški Tiskarni« A. GabrSbek Ha naroČila brez doposlane naročnine se ne oziramo
Oglasi in poslanice se radunijo po Fetit-vrstah če rtskano 1-krat .16 v, 2-.krut 14 y", .1TkraU,lj2. v vsaka vrsta. Večkrat po dogodbi. Večje črke po prostoru, — — Reklamo in spisi v uredniškem dolu 30 v vrsta. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
»Vse za narod, svobodo in napredek I«   Dr. K. LavriČ.
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici St. 7 v Gorioi v I. na&ti Z urednikom je mogoč? govoriti vsak dan od 8. do 12 dopoludno ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici St. 7 v I. nadstr. na levo v   ttaimi
Naročnino lu ogkso Jo plačati loco Gorica
Dopisi naj se poitljajo le uredništva.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ue »padajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravnlStvn.
..PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Sočec vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60.
»Soča« in >Primorec« se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: Sohwarzv 'Šolske nI., Jellersitz v Nunski ul., Ter. Leban na tekališču Jos Verdi, Peter. Krebolj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po kopališčni ulici, L Matiussi v ulici Pormica, I. Hovanski v Korenski ulici St. 22; v Trstu v tobakaroi Lavrenčio na trgu della Caserma.
Talsfon it. 83.
»Gor. Tiskarna« A. Gabrščck (odgov. J. FabčiČ) tiska in zal.
Pajer - Gregorčič. |
Nesrečna zveza vodje laških libe- , ralcev z vodjo slovenskih klerikalcev je pahnila ubogo deželo našo v j zadnjih 6 suhih let;  v deželni hiši je gospodoval dr. Pajer po svoji volji,   a ! najudanejši slugi  sta mu bila sloven- j ska deželna odbornika. — Dr. Pajer in dr. Gregorčič sta imela pred volitvami dogovor že za nadaljnih 6 let; tudi novi volilni red je bil skrpucan na ta način, da bi došli do odločne večine na  slovenski   strani  —  klerikalci, na laški  pa  —  liberaici. Ko je dr. Gregorčič žrtvoval Gorico laškim liberalcem na ljubo — Furlaniji,  tedaj se ni še prav nič brigal za laške  klerikalce, nje je rad žrtvoval liberalcem, da bi le na slovenski strani on zagospodaril na vsej črti.
Ali ob volitvah je ljudstvo obsodilo zvt>zo Pajer - Gregorčič. Na slovenski strani je pogorel dr. Gregorčič in njegova stranka; od 14 mandatov jih je ujel le 5, med temi 3 s pomočjo laških volilcev v LoČniku, a prof. Ber-buč je po vsem vrhu odnesel v ožji volitvi le 3 glasove večine, ki pa ob verifikaciji izginejo, da se dokaže neveljavnost njegove izvolitve. Slovensko ljudstvo je po hudi borbi sijajno obsodilo Gregorčiča in njegovo nesrečno politiko.
Ali govorilo je tudi furlansko 1 j r. I ; v o ter obsodilo Pajerja in njegovo politiko. Ogromna večina ljudstva je volila proti dr. Pajerju. Laški psevdoliberulci so rešili 4 mestne mandate le s pomočjo Gorice; od tu so nadglasovali furlanska mesta. Brez Gorice bi dobil »Club po-polare italiano« gotovo še dva poslanca furlanskih mest — in s tem bi bila tudi večina zastopnikov Furla-nije proti dr. Pajerju in njegovi la-žiliberalnosti. Celo  v  veleposestvu  bi
mu bila huda predla, ako bi se bili nasprotniki malo bolje organizovali. V bodoče bo imel tu hud boj in ni izključeno, da zmaga tudi tu laška ljudska stranka. Ali konstatovati treba, da je ogromna večina volilcev tudi na furlanski strani volila — proti dr. Pa-J9rju.
Ali c. kr. vlada se ni mogla ločiti od svojih dvoh ljubljencev in zvestih hlapcev, dasi ju je ljudstvo — obsodilo. Vrinila je za deželnega glavarja dr. Pajerja, ki nima večine v Furlaniji, za podglavarja pa — dr. Antona Gregorčiča, ki je nesmrtno pogorel v slovenskem delu naše dežele. »Wiener Zeitung« od torka je objavila njuno imenovanje; cesarjev odlok nosi datum 29. julija.
Kako je moglo priti do teh imenovanj ?
Takoj po volitvah v marcu smo videli, da je dr. P a j e r j u zagotovljeno deželno glavarstvo, dasi se zanj ni izjavila večina novega zbora. Toda tudi p r o t i n j e m u ni bilo večino.
Proti dr. Pajerju se je bil izrekel edino »Slovenski klub*, — ki bi ga končno tudi tiho pripoznal, ako se izpolnijo neki klubovi pogoji. Visok dostojanstvenik, ki je vodil tozadevne pogovore, je prevzel nalogo, da pred imenovanjem spravi te vprašanje na čisto ter da" odgovor, ali in v koliko bi se izpolnili stavljeni pogoji. Toda odgovora ni bilo, ga še do daues ni, dana beseda je izostala — in »Slovenski klub« je bil v tem važnem vprašanju žaljivo prezrt. Ni dvoma, da mora večina slovenskih poslancev iz tega postopanja vlade izvajati naravne posledice, ako ne bodo sledila dejstva v smislu stav-lj enih pogojev.
Istočasno, ko so vsiljevali dr. Pajerja za glavarja, — je bil zapisan za podglavarja v prvo vrsto — dr. Anton Gregorčič. Čujte čudno logiko ? Ker deželni glavar mora (!) biti Italijan in je
v osebi dr. Pajerja obenem liberalec, bodi podglavar dr. Gregorčič, ker je Slovenec in klerikalec, kajti v predsedstvu ne moreta sedeti dva liberalca, ko je tu tudi izdatna klerikalna manjšina. Tako bosta zastopani v predsedstvu obe politični struji in obe narodnosti! — Tako so jo iztuhtali in pri tem je ostalo. Veliko zaslugo za tako rešitev ima tudi »Club popolare italiano« oziroma njega predsednik mons. dr. Faidutti, Torej furlanska stranka, katere Gregorčič v prejšnji 6-letni dobi ni poznal in jo je oškodoval z novo volilno reformo, je zdaj pa prišla v pošte v ter pomagala Gregorčiču na časten sedež podglavarja.
»Slovenski klub« se je bil izrekel takoj od začetka od'?Čno proti Gregorčiču in zahteval, da mora biti podglavar imenovan iz slovenske večine. Med klerikalci in našo stranko ni bilo v tem oziru nikakih pogajanj. — Pozneje je vlada poizvedovala, kakšno stališče bi zavzel »Slovenski klubi, ako bo vendarle imenovan dr. Gregorčič. Izvedela je v zasebni obliki, da bi morda ne došlo do najskrajnejših posledic, ako se izvrše nekateri pogoji, ki tvorijo »conditio sine qua non< za obstanek tega deželnega zbora.
Začetkom julija je bilo imenovanje Pajer — Gregorčič že sigrializovano z Dunaja. In završelo je po. celi goriški deželi z odločnimi protesti proti tej nameri, „ Slovenski klub" je to tudi sporočil vladi, ali prepozno je bilo, ker je bil predlog že v kabinetni pisarni v Schonbrunnu. Cesar ,ga je podpisal 29. julija.
Kaj zdaj ?
Imamo dešelnega glavarja, ki za seboj nima večine. Vlada upa, da tudi proti dr. Pajerju ne 00 veČine. Na to izjavljamo: odvisno je le od izpolnitve postavljenih pogojev, sicer bo imel novoimenovani deželni glavar že prvi dan —večino zbornice proti sebi,   —  in za vse posle-
dice   bo   odgovorna   vlada sama.
Deželni podglavar je v naši deželi bolj le — č a s t n o m e s t o. Previdnosti • Slovenskega kluba" prepuščamo, kak o bo varoval svoj ugled in Žaljeno voljo veČine slovenskega ljudstva. Ako se izpolnijo vsi po-goji, ki so veljali za Pajerja, utegne to odvagati njegovega zaveznika Gre-gorčica, naj si hladi pekoče rane, ki mu jih je zadalo ljudstvo, z balzamom, ki mu ga je preskrbela proti ljudstvu — avstrijska vlada. Toda od pravičnih zahtev našega ljudstva ne odstopiti niti za las l Aut — aut! Nam ni za Časti, ker smo preveč resni politiki, mi zahtevamo korenito spremembo v naši deželni hiši i Ako je ne dosežemo, tudi deželnega zbora — ne bo!
»Katoliški" štuieati y Gorici.
m.
Kaj pa je pravzaprav to: katoliški štr-deut? AH je kako posebno popolno bitje c Ali je obložen s posebnimi ngnadamitt božjimi, da si postavlja spredaj pred študenta pridevek katoliški? — A, kaj Se? Bodimo toliko prijenljivi, da rečemo, da se dobi kje kakega Študenta, ki bi že z malega plaval tako v „katoliškia struji, da bi po svoji vzgoji ne mogel biti nič drugega nego študent, ki si prideva spredaj Se katoliški predpasnik. Toda večina — kolikor jih je sploh — je za peljanih na pote klerikalizma; sfanatfeira se jih po raznih duhovskih zavodih, v katere vstopajo s strahom, zapuščajo pa jih kot strupeni fanatiki, potuhajeuct, zahrbtni ki.
V Gorici je poslalo v zadnjem času fa-brika za sfanatizovane študente malo semenišče. Tam se dela sistematično na to, da se ubijajo mlade, dovzetne duše, katere se zastruplja s krivo vedo in krivimi nauki o političnem  življenju.  Vrhu  tega se  na naših
Dvajset let pozneje.
Nadaljevanje
= „Treh mušketirjev". =
Francoski spisal: =====   ALEXANDRE  DUMAS.   ========
(Dalje.)
—  Je to tudi vaše mnenje, Winter? vpraša kralj.
—  Da, sir.
—  In vaše tudi, gospod Herblav?
—  Da, sir.
—  Naj se torej zgodi, kakor želite. Winter, ukrenite potrebno !
Winter odide; med tem dovrši kralj svojo toaleto. Prvi jutranji žarki so začeli svetiti skozi odprtino v šotor, ko se je vrnil Winter.
—  Vse je pripravljeno, sir, pravi lord.
—  In mi? vpraša Athos.
—  Grimand in Blaisois držita zunaj vajina konja, čisto osedlana.
—  Potem pa ne izgubljajmo niti trenutka in pojdimo! pravi Athos.
—  Pojdimo! pravi kralj.
—  Sir, pravi Aramis, ne boste li obvestili svojih prijateljev?
—  Svojih prijateljev! vsklikne Kari I. ter zmaja žalostno z glavo; samo vas tri imam še. Enega prijatelja, ki me tekom dvajsetih let ni nikdar  pozabil;
dva sta šele osem dni moja prijatelja, a pozabil ju ne bom nikdar. Pojdimo, gospodje, pojdimo!
Kralj odide iz svojega šotora, in res je bil zunaj njegov konj že pripravljen. Bil je izabeiec, katerega je jahal že tri leta ter ga imel zelo rad.
Ko ga je ^onj zagledal, je zarezgetal vesolja.
—  Ah, pravi kralj, krivičen sem bil, in glejte, tu je še neko bitje, ki me ljubi, če že nimam prijateljev poleg vas. Ti mi boš zvest, Arthus, kaj ne?.
In kakor da je konj razumel te besede, je približal svoje kadeče se nozdrvi kralju k obrazu, odprl ustnice ter pokazal veselo svoje bele zobe.
—  Da, da, pravi kralj ter ga pogladi z roko; je že dobro, Arthus; zadovoljen sem s teboj.
Nato se vzpne na konja z ono lahkoto, vsled katere je slovel za enega najboljših jezdecev v Evropi, ter se obrne proti Athosu, Aramisu. in Winterju, rekoč:
—  Gospodje, jaz vas čakam.
Toda Athos je pfal nepremično na mestu ter upiral oči in kazal z iztegnjeno roko na neko črno črto, ki se je pojavila ob bregu reke Tyne in bila dvakrat tako dolga kakor kraljevi tabor.
—  Kaj pomenja ta črta ? pravi Athos, ki ni še mogel dobro razločevati v zadnji temi noči, ki se je borila s prvimi dnevnimi žarki. Kaj pomenja ta črta ? Včeraj je nisem videl.
—  Najbrže je megla, ki se dviga iznad reke, pravi kralj.
—  Sir, to je nekaj bolj kompaktnega nego megla,
—  Saj res, pravi Winter, men' se zdi kakor ru-dečkast zid.
—  To je sovražnik, ki prihaja iz Nevvcastla ter nas namerava obkoliti! vsklikne Athos.
—  Sovražnik! vsklikne kralj.
—  Da, sovražnik. Prepozno je, Glejte, glejte! Ali vidite, kako se svetijo v tem solnčnem žarku, tamle, proti mestu, »železna rebra«?
Tako so imenovali kirasirje, ki jih je imel Crom-vell za svojo telesno stražo.
—  Ah! pravi kralj, videti hočem, če je res, da me moji Škotci izdajajo!
—  Kaj hočete storiti? vsklikne Athos.
—  Dati jim hočem povelje za napad ter prodreti ž njimi preko teh ničvrednih upornikov.
In kralj vzpodbode konja ter zdirja proti šotoru grofa I :ewena.
—  Pojdimo za njim, pravi Athos.
—  Pojdimo, pristavi Aramis.
—  Ali je morda kraij ranjen? pravi Winter. Na tleh vidim sledove krvi. In Winter se spusti za prijateljema. Athos ga ustavi, rekoč:
—  Pojdite in zberite svoj polk; zdi se mi, da ga bomo prav kmalu potrebovali.
Winter se vrne nazaj, in prijatelja nadaljujeta svojo pot. V dyeh sekundah je prišel kralj do šotora prvega generala škotske armade. Skočil je s konja ter vstopil.
General je stal sredi svojih prvih poveljnikov.
—  Kralj I vskiknejo vsi hkrati, vstanejo ter se z začudenjem spogledajo.
In res, Kari je stal med njimi, s klobukom na glavi, stisnjenih obrvij, in udarjal je z bičem po svojih škornjih.
srednjih šolah posebno na gimnazija širi kle-rikalizem, kolikor hoče, Za prepovedane tajne sestanke se šolska oblast nič ne zmeni, da še celo v šolah širijo izvestneži klerikalizem. Na gimnaziji so dandanes taki časi, da kak klerikalni suplent dela kar hoče. Zapelje se dijake stem, da se daje klerikalcem boljše rede, v Gorici jim potem vcepljajo klerikalizem z dobrim vinom in piščanci.
»Katoliških" študentov na visokih šolah imamo Goricam še jako malo. N6, upamo, da tudi ostane pri malem številu. Kakšen izrod pa se bo vedno dobil! Človeški rod je podvržen slabostim, in tem zapade tndi v naši deželi kak študent, kateremu je duša temna, ki je omrežen s črnimi nauki, katerega so skvarili tačas, ko je imelo vskliti v njem dobro zrno.
»Katoliški" študent! Kaj mislite, da kaj drugače živi nego drugi. Ob, kaj Št>t Mnogo slabše. On bi moral biti vzor študenta, kakor kažejo spisi v katoliških Ustih, toda če premotriš takega-le »katoliškega« študenta, boš videl, da ni čisto nič tuj posvetnem življenju, ampak da ga vživa s polno mero, Še več kot drugi. Samo bolj skrit, bolj hinavsko. Hinavec in licemerec je tak skriti grešnik. Tiha voda globoko dere - tiha dejanja katoliških izbranih Študentov segajo tndi daleč.
Včasih se niso delili visokošolci po tem, da.je ta »katoliški", drugi pa nekatoliški, ampak držali so visoko slovensko zastavo ter se navduševali za narodno delo v domovini. Dandanašnji imamo Slovenci, hvala Bogu, dosti prave, zdrave akademične mladine, ki nastopa in nastopi tako, da mora zadobiti naš politični in kulturni boj vse drugače, radikalnejše lice; nb, imamo pa tudi »katoliške* akademike, ki zbirajo sedaj svoje frake in cilindre, da nam prinesejo v Gorico »pravo spoznanje".
Naskok na goriško dijaštvo pomeni sestanek »katoliških" študentov v Gorici. Goriška se kar ne da poklerikaliti; zato potreba angažirati akademično mladino za boj za klerikalizem t Tako si mislijo klerikalci —- tako pa se ne sme zgoditi. Nikar naj ne mislijo klerikalci, da bomo držali roke križem ter gledali, da bi nam kradli mladino, o ne, marveč stori se ?ss potrebno, da se vrže ob tla klerikalna prizadevanja v tej reči ter se prepreči Širjenje klerikalizma posebno med ono mladino, ki stoji na vratih na akakemična tla......
Mi nismo hudobni ljudje. Želimo tem Študentov, da se lepo ogrejejo v Gorici; Če si spečejo prste pri iskanju novih družabnikov, ne bo naša krivda. Želimo jim pa tudi, da bi slišali prav občutno na svoja ušesa, kako stojijo pravzaprav akademične reči na Goriškem. Jasnost je povsodi potrebna.
Na Goriškem potrebujemo dobrih, narodno navdušenih akademikov, prepojenih za-jedno z zdravimi socialnimi idejami; potrebujemo v sedanji dobi, ko gre za to, našo deželo dvignili gospodarsko vsestransko, zlasti dobrih narodnih gospodarjev ne pa hinavcev
in licemercev, ki bi hodili okoli s križem na jeziku pa s hudobijo v srcu, ki bi postavljali svoje lastne koristi nad ljudske ter sleparili naše ljudi v svoje zasebne namene.
Goriška ne potrebuje »katoliških" študentov, ki bi se tepli tu okoli za papeža in Rim — mi potrebujemo narodnih delavcev in vzgojevateljev primerno sedanjemu času. To naj se jim tudi pove, ko pridejo strašit na Goriško. Naj si le ogledajo naše lepe kraje, s seboj pa naj vzamejo prepričanje, da na Goriškem ne bo posebnega »kšefta" s »katoliško" robo.
Slovenski klerikalizem v tajim.
Iz Aleksandrije.
Pater Benlngen je priobčil v »Slovencu" dopis, kateri blagovolite najpoprej doslovno ponatisnili.
Dopis slove:
Iz Aluksandrije, 18. jul.
Dne 15. julija popoldne smo imeli sklep prvega šolskega leta v naši slovenski šoli. Učenci so se lepo pripravili za to slovesnost. Povabljeni so bili stariši otrok, dobrotniki in prijatelji naše šole, na čelu jim gospod konzul, ki se je pa zadnjo uro opravičil, da ne more priti, ker se ne počuti dobro. Prišli so pa celo nekateri drugih narodnosti, ker so prišli, da bi prisostvovali svečanosti.
V  ozaljšani društveni dvorani so učenci na odru zapeli prav čvrsto in navdušeno slovensko avstrijsko himno. Natoje bil primeren nagovor, zaključen s trikratnim »Živio" na presvetlega cesarja Franca Jožefa. Silno ljubko so za tem uprizorile učenke kratko francosko igro s petjem in bile srčno pohvaljene. Vsa čast naši gdčni. učiteljici Štefaniji Krvin, ki jih je pripravila ter celo leto prav uspešno poučavala na naši šoli. Po tukajšnjem običaju so prejeli učenci premije ter zaključili pomenljivo slovestnost s cesarsko himno v nemškem jeziku. Ker je dvorana pripravljena za kinematografije predstave, sta rojaka brata Klun priredila jako razvedrilno kinematografično predstavo.
Tako smo vsi veseli zaključili prvo šolsko leto, katero je imelo toliko težkoč in bojev, pa ta dan smo obhajali pravo zmagoslavje.
V   domovini ne veste, dragi rojak?, kako zelo so se tu tako mnogi naši odtujili materinemu jeziku in kako so bili nasprotni naši Šoli! Vztrajno delo kljub vsem težkočam in izvrsten uspeh v šoli jim polagoma odpira oči, da pričenjajo tudi oni uvaževati pomen naše šole. Lansko leto so prorokovali, da je bo kmalu konec, a zdaj so lahko videli pri slovesnem sklepu šole, da niso pravi proroki. Govorili so, da tu v Egiptu ni potreba slovenske šole, da tu ne rabimo slovenskega jezika itd., pa nismo poslušali takih zabavljic, ne se za nje zmenili, ampak šli smo čvrsto po začrtani poti naprej. Poleg domačih in tujih neprijateljev, ki so kolikor le moč ovi-
rali domoljubno podjetje, nastala je Še nesrečna denarna kriza in nam napravila veliko škode. Zadela je ravno  najvnetejše prijatelje
| naše Šole tako občutno, da pri najboljši volji
, niso mogli izpolniti, kar so obljubili. Podpisani mesečni prispevki, in teh je bilo 20 eg.
i lir, za dobo enega leta, so ostali pri večini na papirju.   Ko smo dobili iz domovine ve-
' selo sporočilo, da pridejo do oktobra lanskega leta v Aleksandrijo slovenske šolske sestre, smo kmalu nato prijeli brzojavno veBt, da sestre ne smejo odpotovati in pričeti šole. Hudi so bili ti udarci drug za drugim, pa nismo obupali. Z neomejenim zaupanjem v Boga smo pričeli v začetku oktobra šolo in jo tudi srečno in veseli dobrih uspehov končali dne 15. julija. Učencev res ni bilo veliko prvo leto, vendar pri takih razmerah sme vsejedno prav zadovoljni, da je obiskovalo našo šolo 23 učencev prvo leto. Med šolskim letom je g, konzul dvakrat obiskal našo šolo, bil je navzoč pri občnem zboru šolskega društva dne 27. junija.
Naj izve" mila domovina, da ima v Aleksandriji, dasi malo, pa krepko in žilavo postojanko, ki se ne da ugonobiti. Res je sedaj ona še malo drevesce, zalivati ji mora mati domovina, dokler se do dobrega ue vko-r."ini; potem bo pa kot plodovito drevo do-cašala obilo sadu materi domovini. Veliko upanje gojimo vsi, da se bo utrdila in povzdignila naša šola, ko dospejo sem slovenske šolske sestre, za katere se je bilo treba boriti toliko časa, a je ravno pred kratkim bila izvojevana slavna in vesela zmaga. Meseca avgusta bodo one tu. Pod njihovim vodstvom se prične dne 15. septembra novo šolsko leto. Dal ljubi Bog obilo blagoslova novemu misijonskemu podjetju v Alek-sandriji!
P. Benigen.
Tako Pater Benigen. Zdaj pa nekaj pripomb.
V  razočaranje  č. čitateljen* naj povem
takoj,   da  ta-----»slovenska"   šola ima
med vhodom napis:
..Scuola austre-ungarica".
Napis je torej ~± italijanski, ki pravi, da tam notri je: avstro-ogrska šola. Neki ugleden rojak je opravičeval tanapia takole: »Ja, veste, mi se ne smemo kazati Slovence, ker smo od države dobili podporo".
Kako se je vršil   sklep šolskega  leta?
V  navzočnosti kakih 30 oseb so zapeli učenci prvo kitico cesarske pesmi. To je bilo vse, kar se je čelo slovenskega. — Tisti »primerni nagovor", kateri j9 imel P. Benigen, je bilo čitanje nekakega slavnostnega govora v — italijanskem jeziku. Po dopisu v »Slovencu" bi človek sodil, da je vsaj govor bil slovenski. Aii sior no, laški, je moral biti, — v »slovenski" šoli! Na kencu govora je pozval, naj kličejo vladarju F. J. I. — „e*?faa!" Ker se temu pozivu ni nihče odzval, je P. B. dostavil: »No, pa zakličimo v našem jeziku: Živio 1"
Igrica je bila francozkat O, da bi se otroci bili mogli izkazati z nujo slovensko igrico, bilo bi bolje.
Razdelitev daril se je vršila tudi v — 1 a š č i n i, naposled so zapeli kitico cesarske pesmi v — nemščini.
Med kinematografično predstavo so Slovenke, med temi posebno učiteljica g.čna Štefanija Krvin, kramljalo v slabi francoščini. Koliko lepše bi bilo, da so se postavljale s svojo milo slovenščino !
Taka je naša —" »slovenska" šola I Od zunaj nosi laško lice, od znotraj je vse preveč laška I Od kdaj pa je 1 a š č i n a jezik dunajske vlade? P. Benignu pa nujno svetujemo, naj uči rojake ljubiti in spoštovati svoj jezik, — pred vsem pa naj ga spoštuje on sam, potem pa naj govori o — slovenski šoli v Aleksandriji,
P. Benigen je tudi izdal glavni načrt, namreč: šolo spraviti v roke Šolskim sestram. Tu torej tem ljudem ne gre v prvi vrsti za slovensko, pač pa za klerikalno šolo. Ko so se začeli tukajšnji rojaki gibati za slovensko šolo, so se klerikalci takoj vtaknili vme3 — da so vodo speljali na svoj led. Povemo pa, da to slovenski stvari ne bo v koristi Šolske sestre so za naše kraje najmanj pripravne. Sem tičejo posvetni učitelji in učiteljice, da bodo delavni in koristni za našo stvar tudi — zunaj šole. Tako delo zunaj šole je velike važnosti za našo kolonijo, a šolske sestre so za taka dela —¦ mrtve I
Toliko za danes I
Dijaška kuhinja.
Dne 21. julija smo v »Soči" št. 85. na kratko označili uspeh in stanje Dijaške kuhinje po prvem letu njenega delovanja, a potrebno se nam zdi, da tudi na naslov sta-rišev in njihovih dobroto uživajočih sinov iz-pregovorimo resno besedo.
V  preteklem šolskem letu so se oglašali učenci v Dijaško kuhinjo pismeno in ust-meno, nekateri po svojih stariših aH sorodnikih, mnogo pa jih je prišlo brez starišev, rekši, da so stariši daleč, da so ubogi in da pridejo o priložnosti v Gorico in k nadzorstvu, da se pogode. A bilo jih ni. Nadzorstvo se je potem samo obrnilo v dvomljivih slučajih do učiteljev na raznih zavodih in drugih oseb, da poizve, ali so prosilci res potrebni in vredni podpore. Tako je bilo sprejetih 52 mladeničev.
• Prišel je konec I. tečaja. Napredek je bil nepovoljen, zlasti pri tistih, za katere se stariši niso pobrinili, in pet propadlih je moralo zapustiti Dijaško kuhinjo, deloma tudi študije, ker niso zmogli visoke šolnine.
V  II. tečaju so se izključili še štirje, vsi radi lenobe,   a do tega ne bi bilo prišlo,
(Dalje ˇ prilogi.)
—  Da, gospodje, jim pravi, kralj sam; kralj, ki j vas prihaja vprašat, kaj se godi v tem trenutku.        j
—  Kaj pa je, sir ? vpraša grof Loevven.                 j
—  Kaj je, gospod? zakliče kralj razjarjen; general Cromwell je dospel nocoj v Nevvcastle ; vi veste j to in mi niste ničesar sporočili; sovražnik prihaja iz j mesta in nam zapira pot preko Tyne; vaše straže bi j bile morale videti to gibanje, in jaz nisem o ničemer! obveščen; prodali ste me na nesramen način za dve-stotisoč lir šterlingov parlamentu, toda za to kupčijo sem zvedel. Tako je, gospodje, vidite; odgovorite in opravičite se, jaz sem vas obdolžil,
—  Sir, zajeclja grof Loewen, Vaše Veličanstvo se gotovo vara vsled kakega krivega poročila.
—  Videl sem z lastnimi očmi, kako se razteza sovražna vojska med menoj in med Škotsko, pravi Earl in skoro lahko rečem: Cul sem na lastna ušesa sklepati posamezne točke kupne pogodbe.
—  Sir, pravi tiho grof Loesven, upogojen pod težo sramote, sir, pripravljeni smo vam dati vse dokaze, da to ni res.
—  Samo en dokaz zahtevam, pravi kralj. Postavite armado v bojni red in pojdimo proti sovražniku!
—  To ne gre, sir, pravi grof.
¦    — Kako? To ne gre ! In kdo brani, da to ne bi šlo? vsklikne Kari L
—  Vaše Veličanstvo ve dobro, da je sklenjeno premirje med nami in angleško armado, odvrne grof.
~- Oe je premirje, ga je kršila angleška armada, ker je odšla iz mesta proti pogojem, po katerih bi morala ostati tam; povem vam sedaj: z menoj morate prodreti to armado ter se vrniti v Škotsko, in če tega ne storite, no, potem pa volite med dvema imenoma, ki vtisnejo možem pečat zaničevanja in studa drugih ljudi: Ali ste strahopetneži ali pa ste izdajice!
Škotcem so se zasvetile oči, in .kakor se to cesto zgodi ob takih prilikah, so poskočili iz največje sramote v skrajno nesramnost, in dva poveljnika se približata vsak od svoje strani kralju, rekoč:
—  Da, res je, obljubili smo, da osvobodimo Škotsko in Angleško onega, ki že petnajst let pije kri in zlato Škotske in Angleške. Obljubili smo to, in držati hočemo obljubo. Kralj Kari Stuart, naš jetnik ste.
In oba hkrati iztegneta roke, da bi se polastila kralja; toda predno so se konci njihovih prstov dotaknili njegove osebe, sta se oba zgrudila, eden one-sveščen, drugi mrtev.
Athos je bil podrl enega s kopitom svoje pištole, in Aramis je bil predrl z mečem drugemu truplo.
Ko so se nato grof Loewen in drugi poveljniki umaknili, preplašeni valed te nenadne pomoči, ki je prišla kakor iz nebes, onemu, ki so ga smatrali že za svojega jetnika, sta potegnila Athos in Aramis kralja iz verolomnega šatora, v kateri se je bil podal tako neprevidno; vsi trije so skočili na konje, ki 30 jih dfžali lakaji pripravljene, ter z dirjali naglo proti kraljevemu šatoru,
Mimogrede so zagledali Winterja, ki je prihitel na čelu svojega polka. Kralj mu namigne, naj gre ž njimi,
XXVIII.
Osvetnik.
Vsi Štirje stopijo v šotor; nikakega  načrta niso še imeli, treba je bilo odločiti se za enega. Kralj se zgrudi na stol, rekoč:
—   Izgubljen sem!
—   Ne, sir, odvrne Athds, samo izdani ste!
Kralj globoko vzdihne ter nadaljuje:
—  Izdan, izdan od Škoteev, v kterih sredi sem bil rojen in ktere sem imel vedno rajši nego Angleže! O, ničvredneži!
—  Sir, pravi Athos, sedaj ni čas za obdolžitve, temveč sedaj morate pokazati, da ste kralj in plemič. Pokoncu, sir, pokoncul zakaj tu imate vsaj tri može, ki vas ne bodo izdali, o tem ste lahko mirni. Ah, ko bi nas le bilo pet! zašepeče Athos, ki se je domislil d'Artagnana in Porthosa.
—  Kaj pravite? praša Kari ter vstane.
, — Pravim, da nam preostaja samo še eno sredstvo, sir; milord Winter jamči ali vsaj skoro jamči za svoj polk, ne bodimo dlakocepi; on se postavi na čelo svojim možem, midva se postaviva ob straneh Nj. Veličanstva, tako proderemo Oromwellovo armado ter dospemo na Škotsko.
Še neko sredstvo je, pravi Aramis, da namreč eden izmed nas vzame kraljevo obleko in njegovega konja: dočim bodo skušali tega prijeti, jim morda kralj uide.
—  Svet je dober, pravi Athos, in če hoče Nj. Veličanstvo enemu izmed nas iskazati to čast, mu bomo zelo hvaležni.
—  Kaj mislite vi o tem nasvetu, Winter? praša kralj ter se ozre z občudovanjem v ta dva moža, katerih edini skrb je bila, da vzameta nase vse nevarnosti, ki so mu pretile.
—  Jaz mislim, sir, da če je sploh kako sredstvo, ki more rešiti Vaše Veličanstvo, je to sredstvo, ki ga predlaga gospod Herblav. Torej prosim prav ponižno Vaše Veličanstvo, da si hitro izberete enega izmed nas, zakaj časa ne smemo izgubljati.
—  Toda če to sprejmem, pomenja to smrt ali pa vsaj ječo za enoga, ki se žrtvuje zame.
Priloga „8ote" it. 85. t dne 13. avgusta 1808.
ko bi se bili s ta r i SI ob pravem tasu oglasili vsaj pri nadzorstvu Dijaške kuhinje, ki je imelo skrbno oko za napredek in vedenje svojih gojencev, če že niso hoteli pred profesorje, ki bi jim povedali resnico o sinu dijaku.
Brezbrižnost starišev je torej v obfie kriva med sto petdesetkrat, da se zanemari toliko večkrat prav nadarjenih dijakov.
odjemalcev posebno med šolskimi učenci, ki bodo 8 temi odtiski okrašali prvo stran svojih knjig.
Družbi sv. Cirila in Metoda je koristno, kdor jo podpira gmotno, kdor uporablja blago, ki se prodaja njej v korist, kdor sodeluje pri podružničnih veselicah, kdor jo priporoča s pojasnjevanjem njenega plemenitega delovanja za obrambo slovenstva. Pri-
Izgovarjajoče nekoj^ rekši, je^u|am si I jetni g0 naši družbi tudi  taki 'računi, ki so, učitelja tujca, saj  ne morem govoritipršiceTMlSS^nlsBtljBiii, par-ttoferiti, ne da bi
pred i
njim, —- a mi pri Dijaški kuhinji nismo tujci, smo domačini, ali tudi z nami ne morejo- gq-voriti? —
Povemo naprej, da ne sprejmemo nobenega dij&ktJ, Ut-s'e ** njega niso oglasili in obenem z nadzorstvom pogodili stariši. — Taka brezbrižnost pa tudi vpliva na odgojo mladine, na razmerje med stariši in otroki, če se stariši ne zmenijo za sina, ki so ga dali v mesto v šolo, aH če se le skrivaj prikažejo njemu ter mu stisnejo par kronic v roko, ne da bi stopili pred učitelja in ga vprašali po napredku in vedenju sina; kaj mislijo, da se bo tak otrok, prišedši do pameti in samostojnosti, za nje bolje brigal, ali da bo kedaj svoje otroke drugače odgajal?
Ti in še drugi so nasledki roditeljske brezbrižnosti pri dobrih otrokih. Kaj pa Je s tistimi, ki se nagibajo k neodkritosrčnosti, k laži, ki so živahne nravi in iščejo vesele družbe, ki pa so navad-o tudi bolje nadarjeni nego prvi?
Tako se ne odgajajo otroki, tako se ne podpirajo učitelji pri najtežjem poslu in tako se he izpolnuje ministrstva uredba, ki veleva, da imajo pri odgoji mladine stariši in šola vzajemno postopati, kajti le tedaj je zagotovljen napredek.
Brezbrižni stariši pa so poleg tega oškodovali sebe tudi še materijalno (če se jim zdi moralna škoda malenkostna); kajti zanemarjenega sina so morali vzdrževati na zavodu več let, nego je bilo potrebno, in plačevati drago šolnino. Drugič oškodovali so sina, saj vemo, da je nesrečnež listi, ki ni vžival prave odgoje. Tretjič oškodovali so svoj narod, ker mu niso dali Čistih, trdih, jeklenih značajev in vestnih služabnikov bodisi duhovskih ali posvetnih.
Brezbrižnosti starcev sledi brezbrižnost otrok. Koliko pa rnamo danes v Gorici dijakov med Slovenci, ki bi rekli: nisem^ zadovoljen, če samo izhajam, marveč hočem doseči dober prvi red ali odliko? — Pač pa imemo take, ki pravijo: nočem biti odličnjak, kajti potem se vedno zahteva od mene odlika ! — Stariši so navadno srečni, da sin iz-lazi, in dijaki zadovoljni, če niso propadli iz nobenega predmeta ali vsaj le h enega. — To pa, (bodimo prizanesljivi in recimo) le ui pošteno, kajti davek se ima plačevati po premoženju, in komur je dal bog dva ali tri talente, bo iste od njega terjal z obrestimi vred. Drugič ni lepo od dijaka vbožca. Sčim pa se hoče izkazati hvaležnega velikodušnim dobrotnikom, če ne z najboljšim napredkom, ki ga je sploh zmožen ? In tretjič ravnodušnost, popustljivost, brezbrižnost Slovencem neizmerno škoduje. AH še res nismo prišli do spoznanja, da nas le jedno orožje, uma svitli meč, reši pretečega nam pogina!
Stariši, pobrinite se za napredek svojih sinov tudi med šolskim letom, ne le ko vam je plačati stanarino ali šolnino; in vi, dijaki, vzdramite se, pokažite svojo luč pred svetom; med Slovenci naj štejemo zopet največ odlič-njakov, kakor je to bilo pred leti l To zahteva
od vas narod.
Nadzorstvo D.*k.
morala družba kaj plačati. Ključavničarski mojster v Ljubljani g: Rebek ima prav lepo navado, da izvrši kako delo po družbi naročeno/plača pa svoj račun sam. Hvala!
I-OV
je za na Želodca trpeče neprekosljivo sredstvo
katero ima prednost pred vsemi dragimi dra
etičnimi Čistil, kroglicami in grenčicami.
Cena orig. škatlje K2-
Ponarejanje se sodnijsko zasleduje.
Molkvo Franc, žganje in sol
za ribanje života. — Bolefiine olajšujoče in okrepEnloIe eta-roznano sredstvo proti trganja in prehlajenju vsake vrste. Oriff. steklenica K 1*90 Na prodaj po vseh lekarnah in mirodilnicah. Glavna lekarna A, MOIL, g. in kr. dvorni založnik, Dunaj, L
Tuchlauben 9.
Zaloga v Gorici v lekarnah: G. Cristofoletti,
A. Gironcoli.
Družba sv. Girila in Metoda.
V VII. seji ožjega odbora dne 13. mal. srpana se je obravnavalo poročila o nadzorovanju dtužbinih šolskih vrtcev. Marljivo oskrbovani vrtec v Skednju pri Trstu ne zadostuje, ker ima prostora samo za 40 otrok, a sprejeti bi mu jih bilo preko stotine; zato bode škedenjski podružnici naloga, da poskrbi vrtcu za večji prostor, družba pa se zaveže, da bo plačevala vrtnarico. Šolski knjižnici pri Sv. Jakobu v Trstu se je določila stalna letna pripomoč. ..Katoliško politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem" je odgovorilo. Odobril se je predlog, da se izdajo podobe slov. apostolov sv. C. in M. in drugih slovenskih veljakov v taki obiki, da bodo prikladne za razdelitev šolski mladini. Družba si je nabavila nekaj tisoč odtiskov slik sv. C. in M. i sprejemnic. Nadejati se je, da dobe
DOPISI.
h ajdovskega koraja.
Iz St, Križa Rt Vipavskem. ~ Po suši, ki
je precej oškodovala prve pridelke, dobili smo veliko ploho, pravi naliv, ki je provzročil ob reki Vipavi precej škode ua travnikih in njivah. Med nalivom je treskalo in strela je udarila dne 7. t. m. tudi v zvonik tukajšnje samostanske cerkve ter ga vžgala. Po sreči, da je bilo to ob 5. uri zjutraj, da so ljudje takoj zapazili požar ter ga udušili preden se je razširil. Čudno je, da niti v 20. stoletju niso prišli v našem samostanu toliko naprej, da bi si dali napraviti potrebni strelovod. Ni dovolj, da je bila strela ubila v miaolem stoletju par oseb v samostanu; ali bode treba čakati še večje nesreče, da se postavi strelovod.
Vprašanje v vodovodu je v polnem tiru. Stavbeni svetnik iz Trsta g. Oberst je bil pri tuk. županstvu, da se je potrebno ukrenilo. Poslal je na lice mesta, koder pojde vodovod, svojega uradnika, da je pregledal ter premini črto, da se napravi načrt in troškovnik. Še to jesen se -bode konečno sklepalo o potrebni napravi, brez katere nima občina Sv. Križ boljše bodočnosti.
Pred tedni je pričela svoje delovanje »Kmečka posojilnica in hranilnica v Sv. Križu", tegistrovana zadruga z neomejeno zavezo. Pristopila je k „ Zvezi slovenskih zadrug0 v Ljubljani. Uraduje vsako nedeljo od 3—4 ure popoldne začasno v gostilni pri Krpanu.
„Bralno društvo v Sv. Križu", ki je dremalo več let zaporedoma, začelo se je vzbujati. Pristopilo mu je večje število novih udov, večinoma mlajših gospodarjev. Na tak način je upanje, da se je rešilo propada, ki je bil neizogiben. Znak življenja je tudi želja več društvenikov, da bi se priredila veselica s petjem in igro. Pevski zbor se da zopet ustanoviti, če se zbero raztreseni udje bivšega pevskega zbora. O tem pa prihodnjič.
Veselici društva nHida". — Kakor je bilo
sploh pričakovati, je imelo društvo „Nada" krasen veselični vspored, kateri se je tudi izvršil z vso preciznostjo v splošno zabavo in zadovoljnost občinstva. Kakor so se gotovo udeležniki dosedanjih veselic tega društva prepričali, nudi to društvo vedno kaj novega, kaj izvanrednega, da celo večinom originalnega. To društvo ni v zadregi, ko mu je prirediti kako veselico; kajti ono hrani v arhivu cel kup po večini-originalnih iger,-kupletov in komičnih prizorov,- ki so nekako društvena last,, rekel bi trud in sad društvenih voditelj^.
Nedeljska veselica je tudi dosegla kakor navadno svoj vspeh. — K sodelovanju pri veselici se je odzvalo pet društev iz okolice. Lepo je od društev, da se podpirajo med seboj ; kajti le v dražbi je moč. Zato moramo biti posebno hvaležni naši agilni »Zvezi narodnih društev", katera marljivo dela v to, da se društva med seboj jačijo in bodrijo.
Zbor društva „Nada" je zapel krasno in jako hvaležno pesem »Hrvaticam" prav dobro in v splošno zadovoljnost občinstva. Ravno tako je društvo „Krasu s pesnijo »Slava delu" želo obilo pohvale. — Društvo „Ip a v a" radi pogreba nekega člana se ni moglo udeležiti veselice. — Iznenadilo pa nas je komaj pred par dnevi ustanovljeno društvo »Novi žar" za Rupo-Peč, kojega mešan zbor je prav lepo zapel živahno pesem »Ustajl" Pozdravljen nam bodi »Novi žar" prvič na odru 1 Čast na tako hitrem napredku. Le vstrajno naprej I Pevski zbor društva »Prešeren" slovi kot jeden najboljših v naši okolici. Da mu gre v resnici ta čast pokazal je tudi s pesnijo »Tiha luna". •— Isto velja za pevski zbor društva »Št. Andrež", kateri je s pesnijo »Jadranska vila" žel posebno pohvalo. — Komičen prizor »Moja Lenčka", jedna točka izmed originalnih, humora pokih specijalitet društva »Nada" — je žel burno priznanje in ploskanje ter „još" klicev ni bilo konca. Presenetilo pa je občinstvo, nova, prvič vprizor>ua dvo-dejanska burka „Gričarjev PepČ". Žt toasno vrejeno Sgrališče je vzbujalo obču" ^vanje. Zdelo se je, da se je v resnici v kaki divni alski pokrajini. - In ta »Gričarjev Pepč", originalen gorski sin s svojo krasno Tončko — je bil prava slika gorske idile, —igralci in obe igralki so želi burno pohvalo. — Višek aplavza in ploskanja bo dosegli »Veseli Indijanci", originalni indijanski tipi. Zdelo se je, da letijo v zraku. Občinstvo je z burnimi »još" klici čakalo, da se še spet pokažejo na oder, toda radi preobsežnega vsporeda se žal ni moglo ugoditi.
Vkljub velike tržačke slavnosti; veselic in plesov v najbližnji okolici, je bila veselica
Zveza narodnih društev.
Poziv Da rodoljubi. — Ker bo »Zveza narodnih društev" že s prvim oktobrom začela posojevati knjige iz svoje centralne knjižnice društvom, da bodo imeli društveniki mnogo lepega čitiva za dolge zimske večere, se obrača predsedništvo ponovno na rodoljube, naj bi darovali knjige Z. N. D. Prepričani smo, da leže marsikomu knjige brezplodno po predalih in da bi jih lahko oddal »Zvezi". Čim večja bo naša centralna knjižnica, v tem večji meri reši lahko »Zveza" prošnje svojih društev po čitivu. Kdor ima, naj prijavi svoj naslov »Z. N. D." v Gorici in njegovo ime se pridruži že objavljenim dobrotnikom ljudske proevete.
lepo obiskana ter je društvo doseglo tudi lep gmoten vspeh. Vidi se, da občinstvo zna ceniti »Nadino" delovanje. — Ob divnem luninem svitu ter ob krasnih zvokih vojaške godbe plesalo bo je polnoštevilno do polnoči.
X. Zahvala. — Podpisani odbor izrekla svojo najsrčnejšo zahvalo vsim pri veselici dne 9. t. m. sodelujočim bratskim dmštvom: »Kras", »Št. Andrež", „Preše;en" in »Novi žar". Istotako društvu »Jugoslovanov« iz Gorice za korporativno udeležbo. Podpisano društvo bo skušalo izkazano dobroto kolikor .možno o priliki povrniti. — Bratski »Na zdar!" Bralno in pevsko društvo »Nada", v Sovodnjah. — Odbor.
Z Vogrskioa. — Pevsko in bral. društvo »Lijak" na Vogrskem je priredilo v nedeljo dne" 9. t. m. svojo krasno uspelo veselico na obširnem vrtu gosp. Rubije, ki je rade volje društvu prepustil svoje prostore.
V zadnjem času je vladala v društvu, sicer neka mlačnost, ali po zaslugi »Zveze narodnih društev", je isto zopet oživelo. Pod spretnim vodstvom pevovodje gosp. Grma je nastopi) domači zbor, ter zelo pohvalno zapel Nedvedovo »Zvezno*. Z glasnim ploskanjem je izražalo mnogobrojno občinstvo pohvalo, tako da je moralo društvo dodati še eno pesem. Pevski zbor društva »Lijak" je pokazal, kaj zamore % vstrajnostjo gg, pevcev in požrtvovalnostjo svojega pevovodje v najkrajšem času doseči".
Pozornost je vzbudilo društvo »Pod-gora" iz Podgore, katero je  v impozantnem
Naznanilo.
Podpisani naznanjam si. občinstvu da sem otvoril pekarsko In like rs ko
=¦ podružnico =
na Mirodvorski Gesti (la lamposanto)
PriporoSam se posebno novoporofoncem, birmancem za vsakovrstne kolače, torte In drngo pecivo. Razpošiljam na željo na dom po mestu In deželi po jako nizki ceni.
Obenem priporočam
svojo staro že znano pekarno
=   v Raštelju.   =
Josip Valentinčjč, pekovski mojster.
Iščejo se dobri
mizarski delavci 1
-= za izdelovanje pohištva. s=-
Naslov pri upravništvu našega lista.
Največja zaloga
koruze, otrobi, ovsa in drugih deželnih pridelkov
se nahaja
v ulici sv. Antona št. 4.
7,a obilen obisk se toplo priporočata
baurenčič & Domicelj.
SVOJI K SVOJIM!
števila in krepkimi glasovi nastopilo s Ko-melovo pesmijo „K petju oglasimo" Ravno tako so žela pohvalo društva „Svoboda" iz Renč in pevsko društvo iz Šempasa.
Izvrstno je tudi uspela šaioigra „Brat Sokol" v kateri so se nekateri gospodje posebno odlikovali in izzvali mnogo smeha. — Gdč. Mici Kragulj iz Gradišča je lepo in ljubko deklamovala Gregorčičevo »Rabeljsko jezero".
Gosp. dr. Puc je v svojem poljudnem in primernem govora občinstvu povdarjal pomen društev in skupnega delovanja. Pozival je navzoče, naj se z vso resnostjo oklenijo pevskih bralnih in izobraževalnih društev, naj taka, ako jih še nimajo, ustanovijo, da se v njih izobražujejo in tako sami pripomorejo do končnega cilja, za katerim stremimo, to je: da zagospouarimo Slovenci sami na svoji rodni zemlji, ter nehamo biti še dalje podlaga tujčevi peti. Sleherni naj se oklene društev in vspeh nam je zagotovljen. Govor g.* dr. Puca je navdušil občinstvo, ki je pazno poslušalo govornika, ter mu glasno odobravalo.
Po izvršenem programu se je razvila prosta zabava, pevska društva pa so zapela še marsikatero lepo pesmico. — Plesa željna mladina se je pa lahko zadovoljila na plesišču kjer je izvrstno svirala prvaška „Sokolska godba."
Vsem udeležnikom, med katerimi jih je bilo dokaj iz Gorice, ostane ta veselica gotovo v prijetnem spominu in prepričanjem, da društvo »Lijak* kmalo zopet priredi tako lepo veselico.
VtSlIlCI I Demiisrsu. — Kakor že objavljeno, se bo vršila dne 23. t. m. velika veselica društva »Naprej* v Dornbergu. Društvo »Naprejc je že obče znano po svojih dobrih igralcih, ki so se svoj čas izkazali v igrah »Deveti brat* in »Rokovnjači*. Letos prirede tudi lepo igro »Cigani*. Kdor je ni še videl, naj se potrudi na veselico v Domberg, da se na 1 stne oči prepriča, kako častno znajo - dornberški igralci rešiti svoje, večkrat zelo težavne »loge na odru.
Niref, Iztiraimlio društvo n AJšiflol priredi v neaeljo 16. t. m. zabavo s plesom. Čisti dobiček je namenjen za že nabavljeni društveni harmonij in za knjige. Kdor le more naj obišče,Ajševico, ter naj pripomore društvu do zaželjene nabave!
Darujte knjige, katere ste prečitali, »Zvezi narodnih firoštev*.
Rogaški        v*a)a "*:
T     i«              ¦      pospešuje prebauo
lempljEV vrelec  ,-n uredi stoto.
Zaloga  pri   Antonu Jeretiču   in  A. Seppenhoferju v Gorici.
Domače vesti.
Slovanski |ost i Gorici. — v Gorico je prišel vseučiiiški profesor iz Prage g. Polivka, ki je bil tudi član slovanske konference v Pragi. Bival je na počitnicah v Boh. Bistrici in potuje po Slovenskem. Dobro došel I
V IX- ČlDBiai razred so pomaknjeni voditelji pripravnic za učiteljišča, oziroma srednjih šol: okrajni šolski nadzornik Ivan Bune v Kastvi, Ivan Justin v Podgori in Henrik Leban v Trstu.
Zipit Vtlneus M c. kr. državam kolodvoru.
— Ravnateljstvo c. kr. državnih železnic je premestilo asistenta Hermana Stauderja iz Spljeta v Gorico. Ta novi uradnik je Velene-raee. Wieser je tako dobil novega pomagača za nemško propagando v Gorici.
Državni poslanso 9. Alojzij Štrekelj je glede
na povodnji dne 7. t. m. v vipavski dolini spisal na vlado predlog ter isto pozval, da procčni po svojih strokovnjakih škodo in podeli poškodovancem obilno podporo. Ob enem je pa tudi očital vladi v istem spisu, da se ni ozirala na njegovo resolucijo glede regulacije »Vipave", katero je stavil v soriškem deželnem zboru ter na drugo glede regulacije potoka-hudournika »Branica*. Omenil je tudi »memorandum*, kojega je poslal ministerstvu glede vladne akciie na Primorskem in v katerem je tudi 0: njena regulacija »Vipave" in »Branice*. — Ker je čutil gosp, poslanec potrebe teh regulacij, je 'udi v letošnjem svojem govoril v državnem zboru omenil te regulacije, in povoduij dne 7. t. m. najbolj dokazuje,    iko prav je imel.
Še enkrat »Information* In vladni gospodarski program za Prlmorje. — Zadnjič smo poročali
dostavno poročilo iz »Information* glede vladnega gospodarskega programa za Primorje. Nekatera mesta v tem poročilu so značilna za avstrijske razmere, za to se moramo povrniti še enkrat k njim. Kakor hitro je prisiljena vlada žrtvovati kaj za Nenemce, se že oglasijo Nemci, ter nočejo »krvaveti* za tuje narodnosti. Ta je pa lepa! Dosedaj je bil slovanski jug v Avstriji tako zanemarjen, da se je celo nemški vladi zdelo preveč. In sedaj, ko hoče sedanja vlada le popraviti, kar so zakrivile in opuščale njene prednice, sedaj ko imamo dobiti to, kar bi morali že davno imeti, godrnjajo Nemci, ki se valjajo v izobilju, ki imajo najlepše ceste, železniške proge, sploh vsega v taki meri, da bi bila pri njih vsaka akcija za povzdigo gospodarstva odveč, in nočejo »krvaveti* za druge. Kaj se porabi samo nemški denar za naše južne kraje? Ali nismo plačevali davkov toliko in toliko let, ne da bi se nas spomnila vlada le z drobtinico? Najlepše je pa to, kakor posnemamo iz »Information", ua namerava vlada res izvršiti cel program glede Primorja toda ne mogoče zadi tega, ker smo mi potrebni, ker rabimo ceste, železniške proge, pošte, vtrjeno obrt itd. ne, pač pa radi tega, ker mora vlada skrbeti za ohranitev državne meje. Ako ne bi živeli slučajno ob meji, se ne bi spomnila vlada na nas in naj bi bili Še tako potrebni pomoči. Sicer je pa nam sedaj vsejedno, ali izvrši vlada svoj program iz tega ali onega vzroka, glavno je, da se res isti izvrši.
Dober zgled v Trstu preteklo nedeljo bodi vladi zanaprej najboljše navodilo, kako je treba postopati. Ako bi bili vladni činitelji postopali tako v Gorici, pa bi se bila vršila kolesarska slavnost v najlepšem redu. Nikakih omejevanj ne za korporativne nastope ne za zastave itd. I Ulice in drugi javni prostoti so za vse, za Slovence tako kakor za Italijane! S tem, da jedni pokazujejo svojo moč, svoj obstanek, svoj napredek, ne smejo biti radi tega drugi že žaljeni.
»Goriški Sokol" dobi v septembru novo, veliko, nalašč zanj zidano telovadnico. Zidal« jo je »Trgovsko-obrtna zadruga" na dvorišču svoje hiše v ulici sv. Ivana. V isti hiši so doslej že: Dijaška kuhinja in Trgovsko-obrtne društvo. Na jesen pridejo tje še: Pevsko in glasbeno društvo, Slovensko bralno in podporno društvo, Zveza narodnih društev in Goriški Sokol. — Vse to bo zanaprej pod varno domačo streho!
Frva slovensko mesnico i Gorici otvori s 1.
septembrom g. Rudolf Urbančič iz Kobarida. Kupil je mesnico g. Keicha v ulici sv. Ivana, torej v jako pripravnem delu mesta. Gosp. U. je po poklicu mesar, torej mož, ka-koršnega potrebujemo.
V  Gorici je 25 mesnic. Slovenci bi jih mogli imeti v razmerju vsaj 8 in vse bi morale izhajati. Za prvo slovenske mesnico pa se ni bati, da bi ne uspevala prav dobro.
Dijaška kuhinja. — Opozarjamo na današnji članek nadzorništva „D. k.*. Stariši in drugi rodoljubi naj ga uvažujejo. Pripominjamo, da je v nadzorništvu, ki „D. k." vodi in upravlja, večina šolnikov in profesorjev, katerim je blagor mladine resno pri srcu.
Spominjajte se „D. k." z denarnimi prispevki 1 Nadzorništvo je razposlalo poročila o preteklem letu kakim 500 rodoljubom in priložilo — položnice c. kr. poštne hranilnice. Ako bi dal vsakdo le po 1 K, bi došio 500 K, ker bi biio že lep pripomoček za. dobro uspevanje. Tudi nabiralniki naj pridno delujejo!
Slovenski Čitalnica v Gorici se preseli s 1. novembrom v Trgovski Dom, v sedanje prostore Pevskega in glasbenega društva. — S tem dobi Čitalnica povsem dostojno stanovanje, kjer se bo zbiralo naše razumništvo. Ni dvoma, da se s tem dvigne tudi družabno življenje v naši Čitalnici.
»Sfldnari" ni državnem kolodvoru. - z novo
železnico uganjajo Nemci pan germansko politiko proti Trstu. Povedali smo že, da v to-bakarni na kolodvoru prodajajo vžigalice „Siidmarke". Izvedeli smo, da se je to zgodilo po želji tamošnjih uradnikov, ki so ejdini odjemalci teh užigalic —Tudi Wie8er kupuje le te vžigalic.
V i restavraciji I. in H. razreda imajo nabiralnik za »Siidmarko" z izzivajočim napisom. Tudi ta nabiralnik je tam edino zaradi pangermanskih uradnikov. Tudi WJeser je med tistimi, ki pridno mečejo v nabiralnik svoje denarne prispevke.
. To se godi v deželi, kjer nemščina nI deželni jezik t Tem Škandalom bo treba odločno posvetiti pot iz naše dežele!
Eleklrlfinl tramvaj v Gorici ne bo še tekel tako kmalu. Narediti ja Še mnogo — Da bo to podjetje pasivno, je gotovo, ker bo tudi stalo več nego je bilo preračunjeno.
Pa politiko hočejo uganjati laški gospodje tudi s tramvajem. Odgovor ne izostane,
Čujemo iudi, da je sestavljena delniška družba, ki hoče vpeljati moderne avtomobilne vozove, ki bodo vozili tudi do Solkana in do postaje v Št. Petru. Vozovi bodo elegantnejši od električnih, veliki ravno tako, a vožnja bo cenejša. —
KonUar Resen na sadnem trgu je oblasten človek, dela z ljudmi kakor svinja z mehom, ali lahonsko politiko uganja, zato je na magistratu dobro zapisan, druge oblasti pa ni, ki bi se upala podrezati v to sršenje gnezdo. Ljudje trpijo in molčijo, ker se boje*, da ne bo še slabše za nje, kajti vidijo, da preti Resnu ni pomoči.
Danes sta se vendar dve ženski postavili Resnu po robu.
Uršula Boškin je na cesti kazala neki kmetici sadike; pridirjal je Resen, vzel Boškin vse, kar je imela, razmetal blago po tleh ter napravil ženi škode za  K  2*40.
Jožefa Štrukelj iz Solkana št. 363. je pustila koš blaga za vrati „pri Luni" in nesla paradižnike na trg. Ko se je vrnila, ni bilo več koša; povedali so jej, da je odnesel Resen. Šla je k njemu, ali on jo je zalovil in ji zaprl vrata pred nosom. Ali — blago je ohranil. Obe ženi sta se pritožili na policiji. Radovedni smo, ali se dobi še kaka oblast, ki stopi Reanu na prste. S tem človekom imamo še velike račune. Upamo, da tudi pride še do plačila! — Zdaj je tudi Še v kazenski preiskavi radi hujskanja proti Slovencem.
SIOVMSka trebojnlca. — Naši nasprotniki se bojujejo s prav smešnim orožjem proti s 10-ven ski trobojnici, češ, to je ruska zastava, simbol politiškega panslavizma itd. Za Italijane irredentičnega mišljenja je tako orožje malo častno! — Toda celo c. kr. činitelji so včasih napeti proti naši trobojnici. O priliki kolesarske slavnosti je izrekel celo" dvorni svetnik grof Attems nasproti poslancu Gabrščeku dvom, da trobojnica niti ni resnična deželna zastava kranjskQ. Njega in vse druge, katerih se tiče, opozarjamo na tale ministerski razpis z dne 23. septembra 1848. št. 478/114.
In Erledigung der in dem Prasidialbe-richte vom 20. v. M. Z. 2000/Pr.. dessen Beilage zuriickfolgt, gestellten Anfrage wegen Bestimmung der Farben fiir die krainisehe National - Kokarde, zugleich aber mit ange-messeaer Berucksichtigufig der mit spater iiber denseiben Gagenstand zugekommener im Anschlusse mitfolgenden und beachtens-werten Eingaben des Venvaltungsrathes der Laibacher Nationalgarde, dann mehrerer Reichstagdepatierten aus dem Laude Krain, finde ich mich veraniasst in Ansehung dieses Gegenstandes Folgendes auszuspreehen.
Da aus den hierorts in dieser Ange-legenheit vorgekommen mehrfachen Verhand-lungen und Erorterungen hervorgeht, dass das nrsprHnliche Wappen des Landes Krain perlweis, blau and roth war, wenngieich spiiter im Jahre 1463. von Kaiser Friedrich IV. „der gemain Landschaft" (wie es in der Urkunden lautet) d. i. den Stlinden von Krain statt der Perlfarbe die Goidlarbe zugestanden ward, welches Zugestandnisses sich dieselben auch fortan bedienten, da mit der erwabnten ursprtinglichen alten Landesfarbe weis, blau, roth, auch das nach dem Regierungsantritte des jetzt regiere&den gnadigsten Kaiser Ferdinand im Jahre 1836. neuerdings fiir das Her-'zogtham Krain bestatigte und mit Hofkanzlei-erlass vom 31. October 1836 Z. 21.911 be-kannt gegebene Wappen Obereinstimmt, da ferner nach dem Inhalte der oben bemerkten drei neuesten Eingaben mit allem Grunde anzunehmen ist, dass der Wunsch — wenn nichfc der Aligemeinheit — doch gewiss der iibenviegendsten Mehrheit im ganzen Lande Krain und insbesondere bei der Nationalgarde dahin gerichtet ist sich der znletzt bezeich-neten alten Landesfarbe (\veis, blau, roth) nicht aber der provincialstandisehen als ei-gentiicber Nationalfarbe zu bedienen, so er-achte ich es im Interesse der bffentlichen Ordnung und Ruhe zur Aufrechthaitung der-selbea fiir angemessen die anstandlose Erfttl-luag dieses letzterwiihnten Wunsches hiemit zu gestatten und anzuordnen.
Hiebei bleibt es iibrigens der dortigen ProvincialsLiinden unbenommen, auch ferner-hin von dem oben gedachten speciellen Zu-gestandnisse fiir sich selbst Gebrauch zu ma-chen, insoferne sie wirklich darauf einen be-sondern Wert legen, und nicbt etwa, vom Sekt patriotlschen Sinne geleitef, im wohl-verstandenen Interesse der Einheil es vor-zieaen sollten, anf jenes immerhin eine Son-derang mit sich ftthrenden ZngestSndais zu verzichten, und sich nun der allgemein-ge-vrunscbten Nationallandesfarbe anzuschliessen und zu bedienen. ~
Ponatisnili smo ta stari odlok, iz katerega sledi, da so bile že pred 1. 1463. deželne barve belo-modro-rdeča, te barve je potrdil tudi cesar Ferdinand 1. 1836., ponatisnem odlok iz 1. 1848. pa jih označi za — National farbe (narodne barve). Trobojnica, pravi odlok, soglaša z barvami deželnega grba, na kar se poklada važnost, kajti to velja za pravilo, da je deželna zastava vzeta iz temeljnih barv deželnega grba. — Ponatisneni odlok naravnost pozivlje, naj se rabi „vom iicht patriotisehen Geftihle geleitet" le — trobojnica belo-plavo-rdeča. Kdor tega ne dela, ta pač ni »vom iicht patriotisehen Gfefiihle geleitet". To je pač jasno dovolj I
Tudi deželni grb goriški ima temeljne barve: belo-modro-rdečo, deželna zastava bi tudi morala biti: belo-modro-rdeča. Culi smo. že, da so bile tam v letih 1860tib neke mahinaeije, po katerih je trobojnica odpadla in nastopila le belo-rdeča deželna zastava. Kdo bi mogel priti temu vprašanju do dna ?!
IlOŽkl In ženski Zbor »Pevskega in glasbenega društva v Gorici" opozarja na svoj izlet, katerega priredi v soboto dne 15. t. m. v Bob. Bistrico in k izviru „Savice". Odhod iz Gorice zjutraj ob 6. uri in 25 min. Obed v hotelu „ Triglav", kjer se priredi tudi pevski večer z izbranim vsporedom. -— Gostje dobrodošli !
Podružnica „Slov. plan. društva" v Cerknem otvori v nedeljo, dne 16. t, m. novo nadelano pot skozi „Pasice" pri Cerknem. Pasice so tesni, oddaljene eno uro hoda od Cerkna in po mnenju dosedaj še zelo redkih poznavalcev istih, še daleko presegajo gorenjski Vintgar, posebno kar se tiče raznoličnosti in visokosti sten, ki se dvigujejo po več sto metrov nad tesntSm. Podružnica otvori ta pot, ki je vsekana v skale z ljudsko veselico in plesom v »gostilni v Logu", ki je tik pred vhodom v Pasice. Podružnica bode to delo nadaljevala Še prihodnja leta, dokler ne bodo Pasice odprte v vsej svoji dolgosti in romantičnosti taristu in tudr neturistu.
Razpis natečaja - Razpisuje se natečaj za zgradbena dela, poprave in razširjenje obeh tukajšnih deželnih kmetijskih šol (italijanski in slovenski oddelek). Tozadevni načrti so razpoloženi v pogled pri deželnem odboru (deželnem stavbinskem uradu, stolni trg št. 8. III. nadstropje), kjer se dajejo tudi potrebna pojasnila. Nh zahtevo se izročajo proračunane mer«, »i so potrebne za predložitev ponudbe. Pok.><->'¦>• se morejj vložiti tudi samo za eden oddelek i želne kmetijske šole. Ponudbe je čas vložiti do 26. t. m. — Deželni odbor.
Konir«« fnflkintfM?. — Na Dunaju se je vršil včeraj tretji e.v-.-,njski kongres trafikantov. Trafikant L^chisur iz Gradca je povdarjal potrebno izpopolnitev deželnih organizacij trafikantov in ustanovitev državne zveze trafikantov, da morejo trafikanti doseči izvršitev svojih zahtev. Trafikanti so zahtevali, naj se bolje vrste cigare podraži za tri vinarje na korist trafikantov, Končno so sklenili pomožno akcijo za trafikante na ta način, da vsak izmed 70.000 trafikantov pri vsaki dobavi tobaka plača v skupni fond dva vinarja. Po kongresu se je otvorila razstava industrije kadilnih potrebščin. Na razstavi je med drugim ustnik za smodke, iz katerega je kadil ce3ar Ma'is, in pipa Andreja Hoferja.
Betoma srednji ŠOl. — V najkrajšem času napravi naučni minister glede reforme srednjih šol zopet velevažen korak. Popolni učni načrt za 8razredne realne gimnazije je že iz-gotovljeu let se kmalu priobči. Istotako je za reformna realne gimnazije (četrti tip srednjih šol) že izdelan okvir za razdelitev učnih predmetov.
Bohinj In Bled letos nista dobila gostov in turistov, kakor se je na sploh pričakovalo. Domneva se, da sta dunajski jubilejni sprevod in pražka razstava mnogo škodovala. Je verjetno, kajti veliko ljudij je šlo na Dunaj in v
Prago ter potrosilo tam novce, ki bi bili namenjeni za poletno bivanje na deželi.
Kar se tiče Bohinja, bo treba marsikaj ukreniti, da se umetno pospeši dohod tujcev. Delničarji »Triglava" bodo morali pred vsem sami skrbeti za boljše prospevanje svojega podjetja. Treba bo pač, da bodo prva leta sami najboljši gostje tam. Ljubljana stori v tem pogledu veliko premalo.
Razglas. *- Po -razglasu c, kr^minis^ stva za notranje stvari z dne 1. julija 1908.,.: drž. zak. Št. 127, bil je 1. avgust 1908. določen onim dnem, začenši s kojim morajo službodajuiki (gospodarji) v smislu § 73, oziroma § 93 zakona z dne 16., decembra 1906., drž zak. št. 1 ex 1907., spolniti svojoliol-žnost, da prvikrat zglasijo svoje zavarovanju zavezane nameščence. —• Rok za zglasitev, kojo je podati pri političnem oblastvu I. stopinje (v Trstu pri c. kr. namestništvenem svetniku, via della Caserma št. 7) se je določil s 4 tedni. — Obrazci za zglasitev se dobe pri političnem oblastvu I. stopinje in pri občinskih uradih, in strankam oe tudi brezplačno izroče pojasnila za izpolnitev obrazcev. — Trst, 30. julija 1908. -- C. kr. Namestništvo.
Zaklad Stl našla včeraj popoldan dva dečka Peter Gasperazzo in Herman MajdiČ, igrajoča se v ulici Vogel. Zapazila sta gaščerico, hotela jo vloviti, toda ta se jima je skrila v luknjo v zidu, in v tej luknji je bilo shranjenih okrog 12 K. Stariši obeh dečkov so oddali denar policiji ter ji naznanili vso stvar.
PoŽir * FurlanlJI. — V nedeljo jeivpepelil ogenj hišo, hlev in skedenj posestniku Adolfa Tonini v Strašoldu ob cesti v Palmonovo. Škode je približno 18.000 K, ki je pa krita z zavarovalnino.
V  Mede|l I Furlanijl sta bila aretovana dva italijanska vojaka dezerterja, Franc Defeo in Vid Marcello, katera sta sama priznala, da sta pobegnila od svojega polka št. 80 v Pal-mJnovi,
Aretovan Ja bil predvčerajšnjem Ferdinand Veid), kateri jo je pobrisal pr etekli mesec iz Studenca v Ljubljani. Odkar je zapustil Ljub ljano, se je klatil po Avstriji, ne da bi imel kake neprilike z javnimi čuvaji. Čuje se, da išče tega moža solnograško sodišče, že od 1. 1899., ker je ukradel bicikelj. Včeraj so ga peljali v Ljubljano.
Prljazan plMC — V torek zvečer je obiskal Karol Culot gostilno pri „rdeči hiši", naročil si liter vina, ga izpil in ko je prišel čas plačila, je začel divjati in kričati, dokler ga niso redarji z velikim trudom spravili v zapor, kjer se bo mogoče toliko izpametil, da bo prihodnjič bolj pohleven, ko pojde zopet pit brez denarja.
Izprati SOditfa. — Rozalja Rožič, babica iz Breginja je bila obdolžena-, da se ni držala predpisov zakona pri porodu Jožefe SemoliČ ter dh je zanemarjala svojo dolžnost, vsled česar je bolnica Semolič umrla, Obsojena je bila na 14 dni ječe z enim postom.
Radi tatvine sta sedela na zatoženi klopi Anton Perco iz Zagrada in Anton Tomasinsich iz Brume, ker sta kradla v gozdu Trevizana Y Brumi debla. Škode sta napravila nad 50 K. Sodni dvor jih je obsodil na 14 dni ječe z enim postom.
Opozarjano na oglas g. Cvetka Višniča, brivca v Solkanu.
Jitftl plSS priredijo v Prvačini v nedeljo 10. t. v prostorih g, V. Tušar.
V  krapiHikl toplice SO lOŠIh g. dr. Amoror baron pl. Maroičič, c. kr. dvorni svetnik s soprogo iz Zadra; g. dr. Knrol pl. Krones-Marschland s soprogo iz Gradca; g. Peter Kilič, c. kr. Oeneralmajor v p. iz Dunaja; g. dr. Pero Klajič drž. in dež. poslanec in odvetnik iz Zadra.
Odprti Ukini!. — V nedeljo popoldne bosta odprti v Gorici Pontoni-Kflrner. V teh dveh lekarnah bo tudi ponočna služba v času od 16. do 23. t. m.
Kupujte iglice družbe st. Cirila la Metodi — To je še toliko večja dolžnost, odkar so pristrašili klerikalci na dan s svojimi „kato-liškimi" vžigalicami, katerih dobiček ne pojde res za obmejne Slovence, ampak v klerikalne namene. Te vžigalice so narejene nalašč za to, da bi se Škodovalo družbi sv, Cirila in Metoda. Dražba pa ne sme trpeti škode, zato kupujmo vžigalice družbe sv. Cirila in Metoda ter ogibajmo se vžigalic klerikalne stranke, v politične   namene   pripravljenih.
Eiol tritmski aptik i Barlnl je g. Pri m o-
ž i č na Kornu. Opozarjamo na njegov oglas ter ga priporočamo prav toplo.
Trflovsko-obrfne in gospodarita vesti.
Na Izvoznem tffiU T GorlOl se je včeraj prodalo 50 kviutalov jabolk po 14 K, 30 kvin-talov hrušk po 30 K, 5 kvintalov breskev po 50 K, 60 kvintalov češpelj po 14 K, 40 kvintalov grozdja po 46 K, 20 kvintalov stročjega fižola po 16 K, 40 kvintalov krompirja po 7 K in K< kvintalov paradižnic po 6 K.
**^J$PMfcClJa- ,;^KttietiJ8ka družba Kranjska je rfobila 20.000 kron državne podpore za povspeševanje reje govedi in drobnice. Obilo Želoda bo letos po Kranjskem, Tudi kostanji so dobro obrodili.
Jako znamenit činitelj pri hranjenju otrok je moka „KUFEKE", katera povzročuje vsled bogate vsebine redilnih snovij, močan razvoj mišic in okostja. „Kufekea je tako lahko prebavljiva, da je lahko najslabši že-lodček dojenčkov prenaša. Ne odpušča nikakih nepravilnostij v prebavi in odstranjuje pri otrocih tako pogosto nastopajoče črevesne katarje, driske in bruhanja itd.
„Der Siiugling" jako poučna knjiga, dobiti je brezplačno v prodajalnah ali pa pri R. Kufeke, Dunaj III.
Politični pregled.
Ministri - tajni svetniki. — „Wiener Zei-tung" poroča, da so imenovani tajnim svetnikom, trgovski minister dr. Fiedler, poljedelski minister dr. Ebenhoch, minister za javna dela dr. Gessmann, minister Prašek in minister za deželno brambo Gjeorgi.
Ustava za Bosno In Hercegovino. — v bodočem delegacijskem zasedanju se bo razpravljalo tudi o razmerah v Bosni in Hercegovini. Nekateri ogrski delegatje nameravajo zahtevati, naj se odpravi vojaška uprava ter naj se da deželi taka ustava, ki bo zagotavljala prebivalstvu nekako samoupravo. V političnih krogih pa zatrjujejo, da bo vlada preprečila te debate s tem, da bo že poprej sama ugodila takih željam ogrskih politikov. Skupno finančno ministrstvo je baje že pred mnogimi meseci izdelalo načrt ustave za Bosno ter ga poslalo z obširno spomenico obema vladama. Dogodki na Turškem bodo brezdvomno pripomogli k temu, da se obravnave o tem načrtu pospešijo ter doženejo vsaj do začetka prihodnjega delegacijskega zasedanja.
Sestanek med angleškim kraljem in nemškim cesarjem. —• V torek dopoldue se je pripeljal angleški kralj s svojim spremstvom v Kron-berg, kjer ga je že pričakoval nemški cesar. Pozdrav obeh vladarjev je bil ceremonijalno ljubezniv. Sestanek nima političnega ozadja, ker vladarja nimata v spremstvu merodajnih državnikov.
Suspendirana ustava v Perziji.   - Na šahov
ukaz zbrani državni svet je sklenil, da se suspendira ustava, dokler se ne zatre revolu-cijsko gibanje.
Razne vesti.
fiojstvo dvojčkov v mrtvašnici. - v rumun-
skem mestu Buzeu je prišla v bolnišnico noseča ženska, ki je kmalu umrla. Prenesli so jo v mrtvašnico, a ko je pozneje prišla komisija, so našli pri mrtvi ženi enega živega in enega mrtvega otroka. Žena je prvotno le omedlela, a med porodom pa je res umrla, ker ni bilo pomoči.
Danska briZ Časopisov. — Iz Kodanja poročajo: Vsled sklepa delodajalčev in delo-emalcev po tiskarnah je od včeraj naprej ustavljeno delo po vseh tiskarnah na Danskem. Izvzemši nekaj socialnodemokraških časopisov ne izhaja noben drug Časopis.
Dlnaaltnl atentat na sodnike. — v ogrski
občini Nodasu je nekdo vrgel dinamitno bombo v hišo sodnega svetnika Szatuja. Hišo je bomba budo razdej 'a, vendar je ostal sodnik nepoškodovan.
Nesreča V rudniku. — V rudniku Dudweiler v Saarbruckenu na Nemškem so eksplodirali plini, vsled česar je bilo 13 delavcev ubitih, 8 težko, 5 pa lahko ranjenih. Mrliče so spravili na dan, ranjence so pa odvedli v bolnišnico.
ŠpaRSka" kraljeva dvojica pride na Dunaj 24. septembra in ostane štiri tedne v Avstriji. V Belgiji la pestano Bruselj« stoji morala na zelo slabih nogah. Mesto da bi se omejila skrita prostitucija, mesto, da bi se paznim očesom nadzorovalo beznice, katerih kar mrgoli v vsaki ulici, mesto, da bi se prišlo v okom pomanjkanju stanovanj na ta način, da se sezida nove delavske hiše, je odredil Hel-lepntte,   minister za  pošte   in
zraven tega tudi hud klerikalec, da ne smejo sprejemati poštni uradniki pisem »poste re-stante", ako imajo ta pisma samo eno šifro. Minister je namreč prišel do spoznanja, da tiči v teb pismih pravi vir nemoralnosti. Brihtna glavica t
Versko sanjarstvo. — Star kmetski zakonski par je umrl v Švici. V zapuščini se je dobilo za 30.000 frankov zlatih predmetov, med temi krono z dijamanti, meč, verige, zapestnice, prstane itd. in kakih 13 kilogramov srebrne posode. Okrog stare kmetice se je zbirala nekaka sekta, kateri je pravila kmetica, da se ji je prikazala Marija, ter ji ukazala nabirati lišp za svoje vstajenje. In neumno ljudstvo je verovalo tem besedam in trumoma drlo v priprosto kmetsko hišo, da daruje Mariji najlepše stvari.
V JoanlROVO na Češkem bo vlada investirala mnogo kapitala, da ondi napravi radijsko kopališče. Ondotne vode vsebujejo namreč radij, ki ima veliko zdravilno moč. Tako utegne Češka dobiti zopet veliko svetovno kopališče.
NOVO mesto nameravajo zgraditi severno od Berolina, med Stolpom in Hermsdorfom. Mesto bo urejeno po načelih moderne gradnje za 140.000 prebivalcev. Za novo železniško postajo je že določenih 300.000 mark.
Od Strahu Je umrla. — V Dolnji Tuzli se je zabavalo več žensk. Neko dekle je igralo na harmoniko, druge so igrale karte, stareje ženske so pa sedele, poslušale dekličino igro in kavo pile. Kar je skočila z drevesa, pod katerim je sedelo dekle, strupena kača na dekličino krilo. Deklica se je prestrašila tako, da je padla v nezavest, in da je umrla v nekaj urah. Bilo jej je 18 let.
Smrt pod fužinskim kladivom. — v Tuli je prišel na delavski shod policijski vohun. Med shodom je nekdo zaklical: „ Pozor, vohun je v dvorani!" Takoj so zaprli vsa vrota, prijeli vohuna ter ga nesli na fužinsko nakovalo, kjer so spuBtili nanj 30 ton težko fužinsko kladivo, ki ga je seveda popolnoma zmečkalo.
Naznanilo.
Slavnemu  občinstvu  uljudno   naznanjam, da sem otvoril
v Solkanu št, 244
v hiši g. Petra Čemela
slovensko —«»~»"
^~~ brivnico.
Zagotavljaje   točno  postrežbo  se najudaneje priporočam si. občinstvu
Cvetko Višnič,
brifec.
Slnvfinri zahtevaJtev
vsaki gostilni ie najboljšo Slatiuo-kislo vodo, ki se prodaja v korist družbe sv. Cirila in Metoda.
Zalagatejj J. VREČKO Slovenjlgradec.
Dobro domaČe zdravilo. Med domačimi zdravili, katere se uporablja pri prehlajenju itak kot pomirjujoče sredstvo, je najbolj priporočljivo Liniment. Capsici comp. s sidrom (nadomestilo za „Auker-Paln-Expeller«), katero izdeluje Dr. Riehterjeva lekarna v Pragi, Cena je nizka: 80 v, K 1*40 in 2 — za s* Menico; steklenica je v elogantni Skatljici te-- označena s sidrom.
Podpirajte našo šolsko družbo sv. Cirila in Metoda v pomoč obmejnim Slovencem!
CHRISTOFLEaGI '""SUST*
Priznano težko posrebmjeno najlepše forme.
Kompletne kasete namiznega orodja, posoflja za omako, kauo, čaj, namizni podstauki, umetni izdelki.
Jedino nadomestilo pravega srebra.
Posebni izdelki za hotele, restavracije in kavarne, kakor tudi pensijone gospodinjstvo itd.
Chrjstofle & C- Dunaj i*»«m* <******.
Ilustrovan cenik na zohtevanje. — V vseh mestih [zastopano po prekupcih. — Kot jamstvo svoje izvirnosti imajo naši izdelki svojo tovarniško znamko in ime Christofle.
Denar prihrani, kdor kupi iigatovljena pohištvo pri
„Gor1ška ljudska posojilnica"
vpisana zadruga z omejenim jamstvom.
(V Iiistiil bili, 6o»po«k« ulic« it. 7, I. nadstr.) — Telefon it. 79.
RaJni poltne hranilnice Štev. 837.315.
V skupni seji načelstva in nadzorstva z dne 5. decembra 1907. se ie določilo:                                                  n   ,                ,
Hranlln« vloga se obrestujejo po AlU%. Stalne večje vloge z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama.
Hranilne vloge se sprejemajo od vaafcoerar.
"~isoJlla se dajejo zadružnikom na vknjižbe po 5'/,%, na varščino ali zastave in na menjice po 6%.
Glavni delažl se obrestujejo koncem leta 1907. sC|,
Stanja SI. dec. 1907.: Zadružnikov 1867 z deleži v znesku 99.684 kron. — Hranilne vloge: 1,706 55077. Posojila: 1,699.186.77. — Reservni zaklad: 85.95435. — Vrednost niš: 112328 —
Glavno zastopstvo =
in zalop M\A strojev jm
slovanske tovarne
bratou K. & R. Ježek-Biansko
& R. Ježek-ima
Jos. Dekleva, Gorica
Magistratna ulica št. 1.
Štiri posestva:
jedno v obsegu nad 250 oralov in tri v obsegu po nekaj nad 100 oralov vsako s poslopji in obdelana ter ležeča v rodovitem kraju Istre ob istrski železnici Trst-Buje, so pod ugodnimi pogoji na prodaj. Na vsakem posestvu se nahaja veliko nasadov amerikanskih trt; jedno posebno ugodno za vsakega trgovca z vini. — Natančneje poizvedbe pri g. Edvardi! Dolenc, veleposestniku v Orehku pri Prestraneku ali pa pri g. dr. Matejtt Pratner-jU, odvetniku v Trstu.
Steckenpferd-
lilsjino mlečnato milo
je najnežnejše milo za kožo.
||. f)pitt)Ožič
V Gorici, na Kurnu št. 13
priporoča vsem gg. v mestu in na deželi svojo bogato izbero optičnih izdelkov, kakor: očala, zlata in iz nikla, stekla in kristala v vseh številkah. V zalogi »nia razne toplomere, daljnoglede, barometre, mikroskope, vage za vino,
žganje itd. itd. Izvrtajo vsakovrstne poprave in
dostavlja iste na dom.
Postrežba ioena, cene zmerne.
Svoji k svojim!
Novodošlo blago za
nastopno sezono
se vdobi po zmernih cenah
v delavnici in trgovini z gotovimi oblekam)
= flnton KrušiL,==
krojaški mojster in trgovec
v Gorici
tekališče Josipa Verdi štev. 83
in v podražili delavnici na Tržaški cesti v lastni hiši (v bližini g. Črnigoja).
Opozarja se gg. odjemalce, da je došla rau-nokar uelika množina raznourstnega blaga iz austrijskih in angležkih 1 o u a r e n najrazličnejših kakouosti
za vsaki stan.
J\V F VftIMft ^ Novem mestu Ul. II. fUlulU (Badolfovo :: Kranjsko)
Je uredil In izdal:
1. CMiio-praTiM red in
sodu nnMt
z drugimi civilno-pravdnimi zakoni. — Knjiga je popoten zbornik pravil označene vrste; koncem tva-rine je obširno stvarno kazalo v slovenskem iu hrvatskem jeziku. ~ Obseg XII. in 909 strani; cena vezani knjigi 8 K. poštnina 55 v.
določila v slovenskem in hrvatskem jeziku pred sodišči;   sodne   pristojbine. Obseg 75 strani (20 tabel); cena 1 K 80 v. — Knjigi se dobivate v »Slovanski knjigarni, A. Gabršček v Gorici.
2 Jtotifca tarifa
Ivan Kravos
na Kornu št U. GORICA na Kcrnu it. II sedlarska delavnica
in zaloga različnih konjakih vpreg za lahko ali pa težko vožnjo; dalje ima v zalogi različne konjske potrebščine, potovalne potrebščine kakor: kov čege, torbice, denarnice, listnice itd. — Izvršuje in sprejma v ||j|l|||^ popravo različne koleseljne in "^El^S3
Popraoila se Izuršujejo točno. Cene zmerne.
Anton Jerkič
edini odlikovani fotografski zavod za moderno fotografovanje in slikarstvo
Gorica, Gosposka uj. 7 elektrofotografski
== ZAVOD =
Trst, Via delle Poste 10,1. nadstr.
Posnemanje izključno pri čarobni električn
razsvetljavi s pomočjo svetilke Jupiter" do
9. ure zvečer. Suetouna nouost.
Sprejme se
Koresponnent ali .korespondentinja
mlajša moč
vešča   popolnoma slov.  nemš. in i tal.
jezika ter strojepisja.
V" nemškem jeziku  pisane  ponudbe, z
zahtevkom plače je nasloviti na :
Rudolf Steiner <& Comp.
tovarna nadplatov
Senlan (Češko).
Peter Gotič
cevIjarsKi mojster
GORICA, Rašteij 32 {i lastni hiši) PODRUŽNICA
v Gosposki ulici Štev. i nasproti „fflonfa".
Sprejema vsakovrstna naročila po meri
in poprave. Naročila z dežele se razpošiljajo po pošti.
CENE ZMERNE   -~M|
Anton Kuštrin
trgouec  z jedilnim blagom
v loriGi, gosposka ulica si. 25.
priporoča slav. občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega in kolonijalnega blaga na debelo in drobno. Vse blago je prve vrste, cene nizke, postrežba točna in solidna. Blago se pošilja po pošti in železnici, v mestu pa na dom ako želč gg. odjemalci.
ANTON ČERNIGOJ
odlikovana mizarska delavnica s stroji na električno ' -----gonilno silo-----
GORICA, Tržaška ulica št. 18.
Izdeluje: vsakovrstno pohištvo vseh slogov,   I
razna stavb ar ska dela,.....-
razna cerkvena dela,.......
oprave za prodajalne i. t. d. Po zmernih cenah! -%H
Izdeluje in ima v zalogi vsakovrstna strugarska in rezljarska dela.
Ant. Brešdak-u |
v Gorici,
v Gosposki ulici Št. 14 l|
(v lastni hiši)             jI
kateri ima ˇ galogi najbogatejšo 1 izhero pohištva vseh slogov za M vsak stan, priprostega in naj- ||
linejega izdelka.            i
Daje tudi na obroke. 1
Lastna delavnica    SI
za tapecirano pohištvo. 11
i    Cene brez konkurence.    \[
Različno pohištvo iz železa,
podobe na šipe in platno, ogledala,
žima in platno.
Odlikovana pekarija in »ladcičarna
Rarol Draščik
v Gorici na Kornu v (lastni hiii)
zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfi-
nejega peciva, torte, kolače za birmance
in poroke, odlikovane velikonočne
"pince itd.'"*' '    " ^'" """^
Prodaja različna fina vina In likerja na drobno ali v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo
po jako zmernih (*en&h. -•«
Anton Potatzky v Carici.
V« sredi BsStelJa 7.
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje kupovalšče nlrnnerikega li drobnega blaga ter tkanin, preja Id nitij.
POTREBŠČINE
ia pisarnice, kadilca in popotnike.
NajboljSe šivanke za Šivalne stroje.
POTREBŠČINE
gn hojah in Saolfaifa*
Mretiiijleo. — Eožnt vonel. — Ka&ne knjilice.
Hišna obuvala za vsa letne čase.
Pooebnob t:
Semena za zelenjava, trava in detelje.
Najbolje  oskrbljena zaloga za kramarje,
krošnjarie, prodajalce po sejmih in trgih
ter na dež rti     »    t> -*
Prua goriška tovarna
umetnih ognjeu
s strojnim obratom izdeluje: rakete,
bengalične   ognje, rimske   sveče,
kolesa itd. itd.
posebnost: papirnati topiči
Nadalje priporoča: jubilejne transparente v velikosti cm 120 x 200 s podobo cesarjevo in v velikosti cm == 100 x 150 z monogramom. =
Terd. makuc
pooblaščen in priznan pvrolehnik
Gorica, tekalne Frana los. 34.
Iz prijaznosti se sprejemajo naročila tudi v kavarni „DoganaK tik sodnijske palače.
A. vd. Berini
Gorica, Šolska uliea št. 2.
»etika zalega = = oljkinega olja
prve vrste najboljših tvrdk iz Istre, Dalmacije RRitfeite, Bari in Niče
s prodajo na drobno in debelo.
Prodaja na drobno: Kron 1*12, 1*20, 1*36, 1"44,1'60, 1'80, 2'-, za taci po 72 vin.
------Na debelo cene ugodne.    ------
Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo so pušča kupcu do   popolne   vporabe o\ja; po
vporabi se spet zameni s polno. Pravi  vinski   kis  in  navaden.  Zaloga ---------------mila in sveč.----------------
Hotel Siidbahn - Gorica
Telovadni trg. - Hotel prvega reda.
y^ središču mesta, brezprašna lega, tik ^mestnega parkaj najobsežnejši senčnati park, priznano najhiad-neji vrt. Sobe z električno razsvetljavo od K 4 — naprej. Celodnevna oskrba s stanovanjem K 10 — Sape po 2 K.
Za trgovino z galanterijskim blagom (na drobno in debelo) v Gorici se sprejme
d\ta miada irgouska pomočnika
mešane stroke
vešča  deželnih jezikov, ter z dobrimi spričevali. Vojaščine prosti, in taki, ki so službovali na deželi imajo prednost. \                Ponudbe na naslov:
©opica.
Pijanosti ni ueč
Hzorcc tega Čudežnega izdelka „C0ZA" se pošlje brezplačno.
Moro se dati v kavi, v mleku, v pivu, v vinu ali v jedilih ne da bi pivec to zapazil.
Prašek „C0ZA" učinkuje Čudovito tako, da so pivcu pristudi alkohol in vso alkoholne in močno pijačo. Ta prašek dolnjo tako mirno in gotovo, da mu ga smojo dati zona, sestra ali hči dotidnika, ne da bi on zapazil, kaj je resnično provzročilo njegovo ozdravljenje.
Prašek „C0Za" je prinesel mir v tisočere družine, je rošu ogromno sisob sramote in ponižanja, da, iz tekih oseb je colo napravil čvrste, močne ia vsakega dela zmožne ljudi. Ta prašek je Že marsikaterega mladeniča spravil nazaj na pravo pot srečo ter je podaljSal za mnogo let življenje mnogim osebam, — Zavod, ki poseduje ta Čudodelni prašek, pošlje vsem onim, ki zahtevajo knjigo s 1500 zahvalami in en vzorec. Dopisuje so v nemškem jeziku.
Zajamčeno je, da jo praSok popolnoma noSkodljiv.
COZfl ISDIuTC ZSSSUSA
Na pisma je djati znamko 25, aa dopisnico za lOsto     |
Josip Patek
naslednik KarolaČufer
prva in edina slovenska kleparska delavnica v Gorici, ulica sv. Aniona št. 7. (v hiši g. Kopača)
izvrčujs m stavbena in galanterijska dela po načrtih.
Posebno se priporoča vsem kmetovalcem za: mehe za žveplanje po zadnjem sistemu, škropilnice za vitrijol, polivalnike za vrte. Novost: ventilatorji za dimnike. Poprave se izvršujejo točno in po zmerni ceni. SVOJI K  SVOJIM!
POTNIKI V AMERIKO
Pozor! r~
Pozor!
Kdor fcooa dobro in hitro potovati i francoskimi parobrod! 6n Havro ˇ imariVo, naj pite pred odhodom od doma sa pojaanOa mi mmj
¦   "    ......------ najetarejBo firmo                                z=s
Zwllchenbart, Basel (Švica) (Mnltah^iti L
Za dobro In hitro ekspedicijo se garantira.
28 LET OBSTOJEČA
strokovna krajačnica prve vrste
za vsaki stan.
Velika izber modernega blaga vsake vrste po najnovejši modi in ceneje kot pri vsakem koniekcijonarjo. Zaloga vsakovrstnih oblek iz inozemskih in avstrijskih
tovaren ter raznovrstnega perila. Blago na meter in gotove obleke prodajam po tako nizki ceni, da lahko vsak-
teri knpi pri meni. Cdina zaloga opraue k uniformam za gospode c. in kr. častnike, uradnike, veterane, finančne stražnike, orožnike, občinske redarje, ognjegasce in za častilo duhovščino.
Dobiva se vse, kar spada k paradnim oblekam, tudi orožje samo v trgovini
m. Pooeraj » Gorici
na Irarniiku št. 5.
na zahteuo se pošiljajo uzorcl na dom, radi mere pa pridem osebno.
•B9—Š9——9
Kdor hoče potovali hilro  in dobro v Ameriko,  naj  potuje z parniki največje svetovne parobrodne družbe
»Severno-nemški Lloyd-Bremen".
Pojasnila glede cen, črt itd. dajejo se zmiraj brezplačno.
Vožnja iz Trsta čez Bremen v New-York
traja le 7 dni.
Trikrat v tednu se nudi prilika za odpotovati iz Trsta čez Bremen v Severno Ameriko. Izseljence, ki potujejo s parniki severno-nemškega Lloyda sprejmejo povsod družbeni uradniki.
Kdor hoče potovali v Ameriko, naj se obrne na zgoraj omenjeno družbo in porabi priliko, za ugodno potovanje.
===== Cene zmerne.                         Dobra hrana. =====
Listke se lahko knpi v Trstu pri
= TRST = Piazza  Giuseppina i.
Cene zmerne*
I                                    Listke se lahko ki
| F. STUMPE
|  Andrej Fajt
{ pekovski mojster
S v fiBrioi Corsg Franc Eius. it. t 3 =^— Filijalka v Dornbergn. ===== Sprejema naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega, za nove maše in godove, kolače za birmance, poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji naročnikov.
*     Ima tudi na prodaj različne moke, 3 fino pecivo, fina vina in likerje 3 po zmernih cenah.
3 Za veliko   noč   priporoča   goriško
•                 pliice, potico Itd.
•••i
Poprava in komisijska zaloga dvokoles in SI ralnih strojev pri
6ATJELU
Gorica F, Oia Duomo 3—4. / j* Prodala tudi na mesečne
i   Ceniki franka,
Stara dvokolesa se emajlirajo po ceni z opjem.
priporoča   ravnokar   dospelo   novo  poletno
volneno blago za ženske; možka sukna;
1 forštanje; kovlre; odeje; zdravstveno flanelo;,
fBtif Vzorci pošt. pposil
Manufakturiia trgovina
Gorica v hiši Jlonta"
A. BISAIL-
f)o l^onHtiPeočitfb cenah'.
Cenj. dame in gospodje - pozor!
Tr^ov^ko-obrtrja zadruga V Gorici
reglstrovana zadrugra 2 aeoroejenim Jamstvom.
NaSelstvo in nadzorstvo »Trgovsko-obrtne zadruge v. Gorici« je z ozfrom na nremeniena in dne 29. decembra 1905. v zadružni register vpisana pravila, pri skupni sejnine 80. decembra 190R. Bklenilo sa leto 1906. te-le način poslovanja:
Daje svojim članom posojila aR odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po 2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6« obreatovanju.
Doba za odplačilo pri posojilih na obroke bc po želji izposojevalca določi tudi na 10 ali več let.
Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradnine llt% prispevka v poBebno rezervo za morebitne izgube.
Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje po 41/«*, večje, stalno naložene pa po dogovoru.
Deleži bo dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron.
Zadruga objavlja vbb avoja nasnanlla v časopisih »Soča« in »Primorec«.
Nova pravila so se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo de bil, naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«.
„dčelstvo in nadzorstvo.
OriBinai-VicIoria stroji'
Imate e šivalni Rtroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko »Original-Viktoria« in najboljšega izdelka.
Po dolgoletnih skušnjah sva se prepričala da ostane »Original« le najboljši.
BriiinaHficforia8troiipdoelŠt„i
uporabi brezšumno.
j so nepre-
J   kosljivi
za domačo rabo in obrtne namene.
Oripjiral-Victorla »troji jESffi
za umetno vezenje (rekamiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje brezplačno.
Oriiinai-Virioria stroji $*i*l
lek vseh dosedaj obstoječih tovaren.
Za vsak stroj jamčiva 10 let
Nikdo naj ne zamudi prilike ogledat
si pred nakupom »Original-Vfctoria
stroje.
Edina zaloga »Original-Victorla« trojev ia dragih Šivalnih strojev, dvokoles Paca«, orodja, mnniclje In vseh lovskih nrlprai pri tvrdki
Peki3 (SFCidet)
gorica - labališče šiev. 22. - (gorica
~~ zaloga:
koruze, ovsp, otrobi, fižola in drugih deželnih pridelkov.
Priporoča  se  slav.  občinstvu   za  obilen   obisk in zagotavljam točno postrežbo in zmerne cene.
Svoji k sirojiml
KERŠEVANI & ČUK - GORICA
Stolni trff S t. 9 (Piazza Duomo) Lastna delavnica in popravljalnica IUVA CASTELL0 št. 4.
Slovenci, kupujte užigalice v korist
družbi sv. Cirila in Metoda!
MIZARSKA ZADRUGA V SOLKANU,
tovarna pohištva in stavbenih izdelkov.
Lasten železniški tir           _ -^,ma^~               Žage v Soteski
Gorica drž. kol. — Solkan     "* -^-^^T^SNs^ ~ ="        ^ast verskega zaloga).
!Osrednje vodstvo: Trst Aiulroua del Torre št. 1.
Intarurban. telet: Gorica št 74, Trst St 163L — Tel: Zadruga, Used. A. B. C. Code v. Edit | Zaloge: Solkan ;  Trst, Via  deila caserma 4;
Reka, Via delle Pile št. 2; Spljet, ulica Sv. Dujme, Na novoj obali. Zastopstva; Egypt in Levanta-
Vposloje okroglo  400 uslužbencev ter ima nad 150 H. P. parnih in turbinskih gonilnih sil — Lastne električne centrale. — Letna produkcija K 600.000.
Izdeluje pohištvo vseh slogov, ter vsa stavbena dela.
Tehnični in fotografični zavod v Solkanu. Opravlja popolnoma: Hotele, vile, cerkve, šole i. t. d.
Les se pripravlja v posebnih pečeh na par, ki se razgrejejo do 60°. Zadružne glavnice K 90.000. — Garancijska reserva K 180.000. — Reserva za izgube K 21.000. Zadružni urad v Solkanu sprejema hranilne vloge ter jih obrestuje po 5—6%*
Cdino pristni THIBRRY-JBV BALSAM
z varstveno znamko nuna v zeleni obleki. Razpošilja se v najmanjši množini steklenica velikost 12/2 ali 6/1 ter 1 patentovann steklenica za družino, primerna za na potovauje za K 5—. THIERRY-JEV0 centifolijino mazilo.Razpošilja se najmanj 2 dozi za K 360. Zavojnina se ne računa. To povsod  znano  domaČe  sredstvo   se rabi proti
slabostim v želodcu, zgagi, krču, kašlju, zasliženju, vnetju, za rane itd.
Naročila in nakaznice je nasloviti:   A. TMerry, lekarna pri angelju varuhu v Pregradi
pri RogaŠki-SIatini. — Zaloga skoro po vseh lekarnah.
GORICA.
GORICA.
Narodno podjetje.
Hotel ,,Pri Zlatem Jelenu".
V središču mesta. Ob glavn' ulici z državnega kolodvora. Zbirališče trgovskega sveta in goriških Slovencev. — Nad 30 sob za tujce od K 1*20 više. Velik vrt z verando. Stekleni salon s teraso. Velik jedilni salon. Več sob za klube in sklenjene družbe. Kegljišče. — Točama z običajnimi gostilniškimi cenami zajedi in pijače. — Domača in tuja vina. — Plzenjsko in puntigamsko pivo. — Cene jako zmerne. — Postrežba pod novo upravo skrbna in točna.
Goriška tovarna mila A. Gabršček.
Narodno podjetje, edino te vrste.
Ustanavljajmo domačo obrt in  industrijo, ker brez te  bomo SloVenci za Vselej
le hlapcev/ali tujcem.
Slovenske gospodinje! PosMajte milo iz te domače tovarne! Metel je izvrsten. Gene olajne! Naša špecijaiiteta je: Caprasole - Koza s solncem. ^Tv^lvoZf61