I N F O R M A TOR I ^ KONCERN, GOSPODINJSKI APARATI, NOTRANJA OPREMA, PROCESNA OPREMA, ELEKTRONIKA, COMMERCE, SERVIS, RAZISKAVE INI 1 gorenj raz/gj. finance, mali gospodinjski aparati, naravno zdravilišče družbeni standard, ipc N, «. oktobra <991 LETO XXV. Številka 37 Idrije mesece so tudi na-■® Plače zaostajale za tistimi ki jih določa kolektivna Pogodba. Vodstvo Goren-'9> poslovodni odbor kon-*rna Gorenje in direktorji Podjetij so se odločili, da aradi naraščanja življenjsko stroškov storijo vse, da 6 Plače približajo predvi-*n,m s kolektivno pogod- ^akovosti ne 'Moremo kupiti ':'Jor je v 36. številki Informa- 0 rie prebral nekaj razmišljanj kakovosti, bo morda še z ^iim zanimanjem in rado-l*dnostjo nekaj svojega časa j^animanja namenil še nadai- ^točasno zagotavljanje ^kovosti izdelkov in Pelug i^gotavljanje kakovosti namesto nje- 1 Posledične kontrole ustvarja nes-« 6ne možnosti za napredek celotne- Poslovnega sistema podjetja. g®*10 zastavljeni koncept kakovosti se . 6sničuje z uvajanjem sistema ka-l^osti po mednarodnih standardih JJ 9000. Uvajanje koncepta traja že Pližno dve leti. Na zahodu ugotavl-g10, da so se v podjetjih, kjer so stan-p/d® ie uvedli, stroški prepolovili, : Vi"dPktivnost se je povečala za potokov dobiček Pa za 30 do 40 odstot- koncept kakovosti je namreč za-, svljen tako, da hkrati zagotavlja ka-kov0st izdelkov in uslug, pa tudi ka-i v°st poslovnih procesov ter varnost , Zaščito zdravja ljudi in okolja. Za i 6 to pa je potrebna uskladitev izdel-• “'n uslug z EN standardi. Labora- ^ni'' kjer atestirajo izdelke in instituci-kak 0Pravliai° certifikacijo sistema "tovosti, pa morajo seveda imeti Ir®zno pooblastilo. yko naj kakovost Ostane ^pomembnejša Poslovna prioriteta? I r®d vse, zlasti pa pred politike, pos-„ deže, menedžerje, inženirje, tudi Se°nomiste in nenazadnje novinarje L Postavljajo vprašanja, kako naj ka-. “ost postane najpomembnejša siovna prioriteta. Kako naj kakov-(I'Pride na prvo mesto pri vseh odlo-kako naj postane posel števil-g ®na za vse zaposlene. In dokler 'Ucl Hft hnmn Tnali ali hntoli rvHnnv/n. Plače, ki smo jih prejeli te dni za mesec september 1991, so v podjetjih povečali za približno toliko, kolikor so se, po zadnjih podatkih, v mesecu dni zvišali življenjski stroški. To zadnje povišanje plač pa ni bilo enako v vseh podjetjih, saj je bilo treba, razumljivo, upoštevati možnosti posameznega podjetja. Na račun poračuna zaostanka plač za kolektivno pogodbo v zadnjih šestih mesecih pa smo vsi delavci Gorenja prejeli obveznice Gorenja (v vrednosti 251,13 DEM). Vodstvo Gorenja je pripravljeno storiti vse, da bo odslej kolikor je mogoče najbolj dosledno in korektno uresničevalo določila kolektivne pogodbe. Zadnje odločitve to njegovo usmeritev potrjujejo! Zaključna predavanja za prvo skupino mladih menedžerjev Od četrtka do sobote so bila v Topolšici predavanja v okviru tretjega, zaključnega modula prve generacije Poslovodne šole Gorenja. Med predavatelji sta bila tudi Tomaž Jančar, predsednik upravnega odbora koncerna Gorenje in dr. Danica Purg, direktorica Centra za usposabljanje vodilnih delavcev z Brda pri Kranju. Na sliki: dr. Danica Purg je slušateljem Gorenjeve Poslovodne šole spregovorila o organizaciji lastnega dela manedžerja. Dobili smo obveznice Gorenja iNa, '18 ne bomo znali ali hoteli odgovo-ldaljevanje na 2. strani) Te dni smo dobili ob plači tudi po 3 obveznice Koncerna Gorenje, katerih današnja skupna nominalna vrednost znaša 251,13 DEM (3 x 83,71 DEM), kolikor je tudi trenutna vrednost obveznic Gorenja za transakcije na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev. Pojasnilo o tem, zakaj smo delavci Gorenja dobili obveznice, pa je zapisano v pismu predsednika PO Gorenja Koncern in direktorja podjetja. Kaj je obveznica? Obveznica v tržnem gospodarstvu je dolgoročni vrednostni papir, na osnovi katerega izdajatelj jamči kupcu, da mu bo v določenem roku izplačal posojena sredstva skupaj z obrestmi. Za naše obveznice jamči Gorenje Koncern. Tudi obveznica Gorenje Koncern ima enake lastnosti kot vse ostale obveznice po svetu. Gorenje Koncern je lani izdalo obveznice v skupnem znesku 5 milijonov DEM, ki so zdaj vplačlji-ve in izplačljive v tolarjih. Sredstva, vložena v obveznice Gorenje Koncern, bodo lastni- kom obveznic vrnjena v 5 letih, v 10 polletnih anuitetah, skupaj z desetodstotno letno obrestno mero. Prvi kupon obveznic je zapadel 15. januarja 1991, zadnji pa zapade 15. julija 1995. Glede na to, da je Gorenje Koncern do danes lastnikom obveznic že izplačalo dva zapadla kupona, je današnja nominalna vrednost obveznic za 100 DEM še 83,71 DEM. To je tudi vrednost obveznic, ki se uporablja za transakcije na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev, kjer so naše obveznice med najbolj tržnimi vrednostnimi papirji. Kaj nam prinašajo obveznice Gorenja Koncern? Vsak lastnik blaga ali storitve želi pridobiti korist, bodisi materialno ali kakršno koli drugo. Z lastništvom obveznic Gorenja Koncern je ta korist izražena v desetodstotnih letnih obrestih, ki se izplačujejo imetniku obveznic vsakega pol leta, in pa v varčevanju v nemških markah, saj se obveznice glasijo na trdo valuto. Ker so obveznice Gorenja Koncern konvertibilne pomeni, da jih bo možno zamenjati v delnice, ko bo Gorenje postalo delniška družba. Imetnik obveznic bo takrat postal tudi solastnik Gorenja in s tem tudi eden od udeležencev v upravljanju in razporejanju dobička Gorenja. Kje vnovčiti obveznice Gorenja Koncern? Posamezni kuponi obveznic zapadejo vsakega pol leta, in sicer 15. januarja in 15. julija. Kupone odkupujejo na Ljubljanski banki Splošni banki Velenje. Za delavce Gorenja izven Velenja je vnovčenje obveznic organizirano preko Gorenja Finance. Obveznice Gorenja Koncern kotirajo na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev. Torej so tržno blago in se njihova cena oblikuje na osnovi ponudbe in povpraševanja na borzi. Obveznice je na tak način mogoče po borzni ceni preko borznih posrednikov Ljubljanske banke in Gorenja Finance tudi predčasno prodati oziroma kupiti. Seveda pa je njihova no-milana vrednost v tem primeru nekoliko nižja. Matjaž Jamnikar pomočnik direktorja Gorenje Finance Kakovosti ne moremo kupiti (Nadaljevanje s 1. strani) riti, se celotnemu gospodarstvu in državi ne obeta nič dobrega. Kaj strokovnjaki še ugotavljajo, kadar govorijo o sistemu kakovosti po ISO 9000? Za uvajanje kakovosti v podjetje sta marsikje največja ovira direktor in poslovodstvo, saj je funkcija kakovosti nekako na nivoju kontrole kakovosti. To je po njihovem mnenju dovolj. Podjetje je usmerjeno v reševanje težav, vsi - kupci in poslovodstvo ter zaposleni - pa so nezadovoljni. Kakovost v takšnem podjetju nima nobene možnosti, podjetje pa drvi v gotov propad. Kako pa je tam, kjer direktor in poslovodstvo podpirajo uvajanje sistema kakovosti. Tu je funkcija kakovosti dodeljena osebi brez pooblastil ali dodana delu nekoga iz poslovodstva. Pri tem ima sistem kakovosti možnost, da se definira, uredijo dokumenti in se uvedejo nepomembna in obrobna področja. Tako so doseženi določeni učinki, izpostavljati se začnejo nekatere težave, kakovost izdelkov in uslug pa je dosežena z veliko napora odgovornih za kakovost. Nasprotno pa vključevanje celotnega menedžerskega tima v program kakovosti omogoča, da se sistem kakovosti uvede do nivoja pridobitve certifikata. Funkcija kakovosti je postavljena kot neodvisna in je na nivoju ostalih funkcij, njen upravljalec pa je neposredno odgovoren direktorju. Kakovost izdelkov in uslug je v celoti dosežena, vendar pa cena za dosego cilja ni znana. Program napredka kakovosti pa lahko postane centralni program celotnega menedžerstva in ne le funkcija kakovosti. Tako se podjetje približa totalnemu upravljanju s kakovostjo. Posledica je kakovost izdelka in usluge, znižanje stroškov, večanje produktivnosti, profita, motivacija in dolgoročni obstoj. Sistem kakovosti — prijatelj dobrega in sovražnik slabega direktorja Zapišemo lahko resnico: Sistem kakovosti je prijatelj dobrega in sovražnik slabega direktorja. Vsekakor pa je kakovost rešitev gospodarstva. Morda za koga pretirano izpostavljena misel, ki pa je to lahko le za tiste, ki so vajeni svoje težave reševati preko vez v bankah, z višanjem cen in inflacijo, monopolom in še bi lahko naštevali. Ob vsem tem pa za težave v podjetju krivijo druge, rešitev pa iščejo izven podjetja in po možnosti na višjem nivoju. Tako urejanje sistema kakovosti postaja tista prava priložnost za resnično pestrukturiranje celotnega poslovnega sistema podjetja in za inovacijo vseh drugih poslovnih funkcij, saj nastaja na standardiziranem izkustvu najrazvitejših držav. Uvedba pa je možna v vsakem podjetju, ne glede na njegovo dejavnost, lastništvo ali velikost. Najpomembnejše pa je, da je to aktualen program, ki ga prav zdaj uresničujejo v podjetjih razvitih držav in ni modni hit ali izmišljotina. Pri nas pa še vedno ugotavljamo, da so naši izdelki, z izjemo posameznih svetlih primerov, dražji od tujih tako po proizvodni ceni, kot slabše kakovosti in v nižjih kakovostnih razredih. Zato na trgu dosegajo nizke prodajne cene, kar prinaša manjši dobiček in spet manj možnosti za razvoj. Izobraževanje (00) Program Kdaj Kje Izvajalec Cena Temelji zunanjetrgovinskega poslovanja (4x3 dni) 7.8.9. Topolšica, CZT november '91 hotel Vesna Radenci (1 vikend) Informacije dobite v Izobraževalnem centru Gorenje, int. tel. 337, 270, 319 II ATC. Upokojili so se Septembra, se je v podjetjih Gorenja v Velenju upokojilo nekaj manj delavk in delavcev kot v preteklih mesecih, vsega skupaj 13. V Gorenju Gospodinjski aparati so se štiri delavke upokojile invalidsko. Tehnična risarka v strokovnih službah Julita Abrič se je upokojila po nekaj manj kot dvajsetih letih dela; v Gorenju je delala 13 let. Pralno-pomivalne aparate sta zapustili sestavljalki Matilda Mihev po nekaj manj kot treh desetletjih skupnega dela in 27 letih dela v Gorenju in po 28 letih dela, ves čas v Gorenju, tudi Marija Lešnik. V Kuhalnih aparatih pa je po petih letih dela v Gorenju in dobrih 28 letih skupnega dela v pokoj odšla posluže-valka naprav Erna Tepej. Sestavljalki v Pralno-pomivalnih aparatih Karolini Skledar pa so do polne osebne upokojitve pomagali z dokupom zavarovalnih let. Do starostne upokojitve pa so z dokupom pomagali tudi sestavl-jalcu v Pralno-pomivalnih aparatih Rajku Vrhnjaku. V Gorenju Notranja oprema se je invalidsko po nekaj manj kot treh desetletjih dela, v Gorenju je delal 27 let, upokojil keramik II Ivan Drev. V Gorenju Servis so vsi štirje novi upokojenci delali v Velenju. Voznik Mirko Završnik v sektorju Transport se je po 22 letih skupnega dela in skoraj dveh desetletjih od tega v Gorenju upokojil invalidsko. Vodja oddelka II v sektorju Komerciale Jožefa Dolinar pa se je upokojila predčasno po skoraj 35 letih skupnega dela in nekaj manj kot 24 letih dela v Gorenju. Skupinovodji III Štefanu Žoharju in pripravljalki dokumentacije Antoniji Žučko v sektorju Skupnih splošnih zadev pa so do polne osebne upokojitve pomagali z dokupom zavarovalne dobe. V Gorenju Commerce se je invalidsko upokojila tajnica v notranji trgovini predstavništva v Beogradu Alojzija Mihalinec. V Gorenju je delala 23, skupaj pa 28 let. Predčasno pa se je po treh desetletjih skupnega dela, skoraj ves čas v Gorenju, upokojila sestavljalka Marija Vivod v Gorenju IRC. INFORMATOR, list za obveščanje delavcev Gorenja v Velenju ter Gorenja Mali gospodinjski aparati Nazarje. Družbeni organi: Izdajateljski svet. Ureja Uredniški odbor - Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič. Izhaja tedensko. Naklada 7270 izvodov. Grafična priprava, tisk in odprema: Tiskarna Velenje. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421-1/72 z dne 23. 1. 1974. Poštnina pri pošti Velenje. Gospa Slava Gale iz Splošne bolnišnice Trbovlje s Patricijo, °c Viki s Kristjanom, mama Mojca s Kevinom in Boža Beza n iz renja Gospodinjski aparati s Timotejem. 19. oktobra bodo letošnji slovenski četverčki stari štiri mesece. spodinjski aparati podarilo Praln' Darila za četverčke Stroj, saj ga pri tako številni dru- Tudi v Gorenju smo se spomnili prvih letošnjih slovenskih četverčkov. Na Marnem nad Dolom pri Hrastniku so staršema Mojci in Viktorju Draksler predstavniki Gorenja v sredo izročili darila. Družini Draksler je Gorenje Go- žini resnično potrebujejo. Za ni govo nemoteno delovanje bo P let skrbelo Gorenje Servis; vodi trboveljskega centra Branko La rin je zagotovil, da bodo moreD ne okvare odpravili kar najhitfdl j Gorenje Mali Gospodinjski ap rati pa so dodali še elektnc ročni mešalnik s podstavkom- Gibanje zaposlenih v septembru 1991 Stopnja izobrazbe Stopnja izobrazbe Podjetje, organizacijska enota GORENJE IRC Kopalnice Strokovne službe GORENJE NARAVNO ZDRAVILIŠČE GORENJE KONCERN - GORENJE DRUŽBENI STANDARD Legenda: * - število zaposlenih v Velenju . Za gorenje Notranja oprema pri prihodih in odhodih niso prikazane notranje razporedi« Malica Četrtek Petek Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Redna Dietna Bograč, kislo mleko Cvetačna oziroma zeleh)8 enolončnica Pečen puran, mlinci, solata Pečen puran, Svinjski paprikaš, široki rezanci Piščančji pap rezanci Kuhana govedina, pražen Kuhana govedina, pražen krompir, kuhan hren krompir, solata Dušeno kislo zelje, pečenice, Štruklji, kompot jabolko Pražena jetrca, krompir v Pražena jetrca, krompirv kosih, solata kosih, solata mlinci, sola18 rikaš, široki Zaradi morebitnih težav pri nabavi živil si pridržujemo pravico do sprememb® I dilnika. ", l N ie tl M G k o Si 9| hi Dl S( tl »I Dl tl »l Dl St io h *! S tj !| 2. stran - informator gorenje 14. 10. 1991 - številka