Št 591.
V Ljubljani, četrtek dne 19. oktobra 1911.
Leto II.
: Posamezna številka 6 vinarjev :
JUTRO* Wn|« vaak dan — tudi ob mdeljah In pnialkfll — ib 1 zjutraj, ob ponedeljkih ob It. do-— Naročnina znala: v Ljubljani v upravniStvu i K1 90, z dostavljanjem na dom K 1*50; ■ poito ' K *)•—, polletno K 10-—, Četrtletno K 6 —, K 1*T0. Za lnocematvo celoletno K 80*—. t	Telefon	Številka	303.	:
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
: Posamezna številka 6 vinarjev s
Uredništvo in upravništvo Je v Frančiškanski ulici a Oopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravniStvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se m vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta li> v, osmrt* nice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor je priložiti znamko.
•	Telefon	številka	303.	:
Italijansko-turška vojna.
Jezik diplomatov '
se zelo razlikuje od jezika navadnih ljudi, ali ne po besedah, ker te so e-nake besedam, ki jih porabljajo tudi <Jragi ljudje, temveč po obliki, kako diplomati označujejo posamezne pojile Italija n. pr. noče dati Turčiji za Tripolis nobene denarne odškodnine, ona hoče Tripolis dobiti z orožjem, ne Pa kupiti ga z denarjem, ker to bi bilo za njo .poniževalno", ali zato bi ona baje bila pripravljena prevzeti oni del turškega državnega dolga, ki odpade na Tripolis, t. j. ona noče dati Turčiji nobene denarne odškodnine, ali denar bi eventualno bila vseeno pripravljena dati, samo — v drugi o-bliki. Za pametnega človeka in tudi za Turčijo je vseeno, v kaki obliki se v tem slučaju da denar, ker glavno je, da se sploh da danar in italijanski državniki ne bodo čisto nič čuvali narodni ponos italijanski s tem, da bi našli primerno formo, v kateri bi pla-
Turčiji odškodnino za Tripolis. Avstrija tudi ni hotela dati Turčiji nobene odškodnine za Bosno in Hercegovino, pač pa je plačala 55 milijonov kron — „za stara turška javna poslopja,* ki jih je v času med okupacijo in aneksijo Avstrija po večini že podrla kot popolnoma nerabna, ali ves svet je govoril, da je Bosno in Herce govino — kupila od Turčije.
Sicer pa niti v tej obliki ne bo hotela govoriti Turčija, ki se pripravlja na najskrajnejši odpor
In zahteva brezpogojno suverenlte-to nad Tripolisom,
Var se mora vsekakor pripisati vplivu toladoturškega odbora in radikalnih Poslancev, ki o kaki brezpogojni ka-pituiaciji ne marajo niti slišati, ker se dobro zavedaio težkih posledic za Tur % od take brezpogojne kapitulacije, 0(1 katerih bi bila najtežja notranja ^evolucija, ki bi postala v tem slučaju neizogibna.
Zelo zanimive.so vesti, ki nočejo utihniti,
o mobilizaciji v Rusiji in Bolgarski,
posebno zanimivo pa je, da mobilizira Rusija ravno varšavski voj, ki gotovo ne bi šel na Turško, temveč bi bil gotovo namenjen proti Nemčiji, ali proti Avstriji in tako postaja ta italijansko-turška zadeva vedno bolj zamotana, ker se konflikt vedno razširja, mesto da bi se zoževal. Ako Rusija mobilizira proti Nemčiji in Avstriji, je gotovo, da se Avstrija pripravlja na kako balkansko ekspedicijo, kar bi imelo za posledico veliko balkansko vojno.
Italijansko brodovje v Egejskem morju
namerava menda obstreljevati nekatera turška pristanišča, ali pa vsaj demonstrirati pred njimi. V Rimu pravijo, da je to samo zato, da si ne bi Turki upali preganjati italijanskih državljanov,
v resnici pa zasleduje Italija rajbrže kake druge cilje, posebno ker se vidi njeno brodovje navadno okoluotekiv, na katerih ni — vsaj v večjem številu neitalijanskih državljanov.
Poroča se tudi, da operira italijansko brodovje zopet ob albanski o-bali in da je celo ob treljevalo neko turško mesto. Z druge strani se pa javlja, da je turško brodovje zapustilo Dardanele in odplulo neznano kam, najbrže nasproti itali anskemu bro-dovju, s katerim se hoče baje spustiti v bitko, kar pa ni pose bno verjetno, ker ne samo da je turško brodovje že samo po sebi preslabo za to, imajo Turki še to neprijetnost, da so se z njihovih vojnih ladij izkrcali vsi angleški oficirji, ki so vršili službo inštruktorjev, dobrih turških mornariških oficirjev pa ni.
Z raznih strani se poroča tudi o nameravani
aneksiji Egipta po Angliji, ki izvršuje sedaj samo protektorat nad njim, po imenu spada pa Egipt še vedno pod Turčijo. Moment za aneksijo Egipta bi bil sicer sedaj ugoden, ali vseeno ni dosti verjetno, da bi ga Anglija izrabila, ker prevelike komplikacije najbrže niti njej ne bi sedaj dobro došle in da bi prišlo do večjih komplikacij, ako bi Anglija proglasila aneksijo Egipta, o tem ni nobenega dvoma.
Vojne operacije v Tripolisu
ne napredujejo skoraj čisto nič. Sicer se vrši skoraj vsak dan kaka bitka, ali vse to v neposredni bližini itali janskih utrdb, ker v notranjost dežele Italijani še vedno ne prodirajo, kakor bi se bali onih nepreglednih puščav z redkimi oazami.
#
V naslednjem podajamo najnovejša poročila z bojišča.
Velesile priznale aneksijo Tripolisa.
Dunaj, 18 oktobra. Velesile so v svoji današnji noti priznale aneksijo Tripolisa po Italiji kot izvršeno dejstvo. Turčija ima od Italijanske vlade nalog tekom 48 ur odgovoriti na to noto In skleniti mir z Italijo. Če ne bo odgovor ugoden, bo Italija opustila samo svojo akcijo v Tripolisu in vojno bojišče razširila tudi na Turčijo. V tem slučaju bo italijansko brodovje pričelo z akcijo v Egejskem morju, zajedlo Egejske otoke, bombardiralo Smirno in vdrlo tudi skozi Dardanele v Bospor.
Oboroževanje Črnegore.
Carigrad, 18. oktobra. Črna gora se neprestano oborožuje. Na turško-črnogorski meji mrgoli črnogorskih vojakov. Nasprotno pa je tudi Turčija mobilizirala svoje vojake ob meji.
(Nadaljevanje na tretji strani.)
Nova šahovska poteza.
Dr. Ivan Šušteršič je izboren politični šahist, njegove mojstrske poteze občuduje ves politični svet, ker on je mojster nad mojstri in kmalu bodo začeli prihajati k njemu politični aspiranti iz celega sveta — v šolo Tako bi si človek mislil, ko čita »Slovenca" in mu — verjame.
Ali na Slovenskem je dosti skeptikov, ki ne verujejo vsaki .Slovenčevi" besedi in ti imajo tudi o »mojstrskih potezah* dr. Šušteršiča svoje mnenje, ki je že čisto drugačno od mnenja, ki ga hoče vsiliti sloven skemu občinstvu o sebi dr. Šušteršič potom svojega organa »Slovenca-.
Tudi za najnovejšo blamažo dr. Šušteršiča v državnem zboru bodo morda klerikalci trdili v svojih organih, da je bila mojstrska šahovska poteza, ali bodo pa morda vendar toliko previdni. da se ne bodo norčevali sami iz sebe in iz svojega voditelja.
Dr. Šušteršič je doživel v državnem zboru strahovito blamažo. Vlada je hotela, da bi se izročila uradniška predloga brez običajnega prvega či tanja odseku in vse stranke so se s tem strinjale, samo slovensko-hrvatski klub, ki ga vodi dr. Šušteršič, je bil temu nasproten, ker je nasproten vsakemu zboljšanju položaja državnih uradnikov, ki pri tej neznosni draginji resnično ne morejo več izhajati s svojimi skromnimi prejemki Seveda, dr. Šušteršič, prof. Jarc in drugi klerikalni veljaki ne vedo kaj je to heda in zato nasprotujejo uradniški pred logi sploh, posebno so pa hoteli onemogočiti, da bi se ona hitro obravna vala in zato niso pripustili, da bi ona bila odkazana odseku pred občičajnim prvim čitanjem.
Dr. Šušteršič pač najbrže ni pričakoval, da ostane v nasprotovanju predlogi osamljen; najbrže je upal, da ga bo podpirala še kaka stranka vsaj v nasprotovanju predlogi, ker tega menda niti sam ni pričakoval, da bi predloga padla. Tukaj se je pa dr. Šušteršič prav imenitno urezal; ostal je popolnoma osamljen in prvo či-tanje predloge se je izvršilo samo zato, da je mogel dr. Šušteršič govoriti proti njej, ker razun njega nobenega contra govornika sploh ni bilo, pro-govorniki so se pa odrekli besede, samo, da bi bila predloga Čimprej izročena odseku.
In dr. Šušteršič, ta mojster v političnem šahu, ta genij, ta politik vseh politikov je govoril proti predlogi, ali tako klavrno — bil je sam ves pobit — in tako neumno, da se mu je parkrat na glas smejala vsa zbornica, izvzemši morda člane njegovega kluba in tudi od teh se jih je par odstranilo iz dvorane, ker — niso mogli poslušati.
Dr. Šušteršič predloge niti pre-čltal ni, ker je prišel v nemalo za drego, ko je rekel, da bi se moralo poskrbeti v prvi vrsti za nižje državne uslužbence — rekel je, seveda, to samo zato, da bi pridobil za sebe
Revolucija na Kitajskem.
v«. • ■
ISZ9 ■? \
Regent Pr. Čun.
Cesar Pu JI.
Kitajska dinastija je vsled zadnjih nemirov na jugu iznova zelo ogrožena, in četudi proklamiranje republike dolgo pač ne bo držalo, je vendar treba računati s tem, da se bodo v kitajski centralni vladi v Pekingu izvršile izpremembe, kajti splošna negotovost in nezadovoljnost je velika. Posebno neugodno je dejstvo, da Kitajska zdaj nima močnega vladarja, kajti cesar Pu Ji je šele šest let star in vlada namesto njega princ Čun. Resnična moč leži po smrti mogočne cesarice Tau Hi v rokah raznih podkraljev.
nižje uslužbence — od več strani se mu je pa zaklicalo, da se predloga ozira tudi na nje!
Da je smešna trditev dr. Šušteršiča, da uradniki samo lenobo pasejo, tega nam menda ni treba še-le dokazovati, ker trditev je tako iz trte izvita, da ni treba še posebej tega dokazovati, pač pa si bo uradništvo dobro zapomnilo te besede voditelja klerikalne stranke ki se pri vsakih volitvah prav rado prilizuje uradništvu, še rajše pa udari po njem kjerkoli in kadarkoli le more.
Demagogi so klerikalci vedno bili in taki najbrže tudi ostanejo, ker od same demagogije živijo in zato nasprotujejo vsaki, še tako opravičeni zahtevi uradništva, češ, da je še »predobro" plačano, da samo žre, da predeč stane itd. — glasovali bodo pa za vsa vojna bremena in še premalo se jim bo zdelo ono, kar zahteva vojna in mornariška uprava, kakor je svoječasno že izjavil dr. Šušteršič v delegacijah, ,ko je prišla vlada z ogromnimi zahtevami za mornarico, da vlada še premalo zahteva in da bi se moralo dati še več mi-Ijonov.
Tam, kjer bi se moralo dati, so klerikalci prvi, ki protestirajo, za izdatke, o katerih opravičenosti bi se dalo vsaj dvomiti, glasujejo pa klerikalci z vsem navdušenjem in še premajhni se jim zdijo ti izdatki...
Sicer pa, naj le dela dr. Šušteršič še nadalje take »mojstrske" poteze, bo vsaj prej konec njegov in — njegove stranke, ki je prava nesreča za slovenski narod. Ta slovenski narod, ki danes še veruje klerikalcem, jim obrne hrbet tem prej, čem več napravi dr. Šušteršič takih .mojstrskih
šahovskih potez", kot je napravil takrat, ko se mu je zdelo, da vlada premalo zahteva za mornarico sedaj ko se je povodom nasprotovanja uradniški predlogi — tako nesmrtno blamiral.
Iz slovenskih krajev.
Iz Kamnika se nam poroča! Občinske volitve za mesto Kamnik so prtd durmi. Klerikalci razvijajo že jako pridno sramotno in nepošteno agitacijo, hodijo od hiše do hiše pobirajo pooblastila ako ne radovoljno pa kar s silo. Posebno se pehajo za klerikalne sleparje Tomanov Tinček, Primož iz Novega trga, uradnik Maier, Čenčič, Možinetova mevža ter klerikalne posojilnice tajnik ker nima druze-ga dela, seveda na čelu jim dekan Lavrenčič. Ta možicelj namreč misli, da ima občino že kar v hlačnem žepu. Kajneda gospod dekane! čast prvega svetovalca vam prokleto diši, še bolj pa lepa Kamniška Bistrica in mestna hranilnica. Kajneda lepi Ivan bi jako rad paševal nad Kamniško občino, da bi ji obesil predrago Krištofovo hišo; tudi na lepo premoženje korporacije ne more nikakor pozabiti. No pa to naj si le izbije iž glave ker vemo. da volku ne smemo ovce zaupati. Zato vo-1 lei, komur je blagor občine pri sren dne 27. t. m. vsi na volišče ter oddajte svoje glasove naprednim kandidatom, katerim je blagor občine nad vse, ker le v edinosti je moč. Delavci ne dajte se premotiti od klerikalnih priliznjencev, kateri vas samo sedaj poznajo ter vam obetajo mogoče in nemogoče stvari, samo da bi vas premotili za svoje sramotne naklepe.
LISTEK
MICHEL ZEVACO:
Ljubimca beneška.
— On je izgubljen; če bo Altierijeva zmaga, bo njegova prva skrb, pahniti kreature bivšega doža v ječo, in prvi med temi žrtvami bo Gvido Džennaro, tačas veliki inkvizitor. Vidite, mojster Džennaro, to je pravi vzrok, da me ne aretirate. No, kaj pravite?
— Udam se, gospod.
Džennaro je občudovaje pogledal Rolanda in se globoko priklonil.
— S tem razlogom bi bili morali začeti, je dejal Kandiano, ne pa, da ste mi skušali izvabiti svoje imenovanje s tem, da se delate, kakor da ne bi imeli poglavitnih lastnosti dobrega policijskega načelnika, to je, brezobzirne zvijačnosti in krepke odpo-moči proti nagibom srca.
— Ali je prepozno, gospod? je vprašal Džennaro.
— Ali se predaste brezpogojno?
— Da, visokost, je dejal policijski načelnik brez obotavljanja.
— In ste moj brez skrivnega pridržka.
— Brez vsake zavratne misli; samo da prosim vašo visokost, naj se spomni nekega dne, da bi bil mogel tudi prav resno ovirati njene namene.
— To je z drugimi besedami, da pričakujete od mene mesto velikega inkvizitorja?
Džennaro se je naklonil.
— Hm, dragi gospod, je dejal Roland, v svoje obžalovanje vam moram povedati, da je moj namen, odpraviti to dostojanstvo.
Policijski načelnik je prebledel.
To je bil krut udarec: njegova najljubša nada porušena, uničeno to, kar je bilo vse življenje cilj njegovih častihlepnih sanj.
Nekaj se je uprlo v njem.
Že se je ozrl proti vratom.
Roland je zasledoval vse njegove kretnje in opazoval vse izpremembe njegovega obraza.
V trenotku, ko je policijski načelnik iztegnil roko po kla-devcu, ki je ležalo na mizi, je Roland vstal in stopil k oknu, rekoč:
— Mojster Džennaro, obvarovati vas hočem neumnosti, ki vam ne bi basnila. Preden pokličete svoje ljudi, stopite malo semkaj!	.
— Gospod, je zajecljal Džennaro, besen in ukročen obenem, ali mislite . . •
— Vseeno, stopite sem!
Džennaro je ubogal.
— Poglejte! je dejal Roland. Kaj vidite?
Džennaro je pozorno gledal na nabrežje, kamor se je odpiralo okno njegovega kabineta, In molčal je . . .
— S kolikimi možmi razpolagate, da me morete aretirati? je povzel Roland.
— Ako pokličem, je dejal Džennaro, imam v treh minutah na razpolago sto beričev in lokostrelcev ... A saj ne bom poklical I
Vrnil se je k mizi.
— Prav imate, je dejal Roland in spustil zaveso, ki jo je bil dvignil z roko. Ta nenavadna množica barkarolov, delavcev in mornarjev ki jih je polno tu spodaj, so sami moji ljudje; na nabrežju jih je tristo in ravno toliko v sosednjih ulicah. Ako se hočete spustiti v boj, mojster Džennaro, vam rad postrežem.
— Visokost, rekel sem že, da se predam.
— Brezpogojno?
— Brezpogojno. Močnejši ste od mene; izročam se vaši pravičnosti #n velikodušnosti.
— Prav tako; izvolite sesti. Marsikaj se imava še pomeniti. Rad bi vas vprašal toinono zaradi slavnosti, ki se vrši 1. februarja . . . Ob kateri uri pride dož iz svoje palače?
— Natanko ob devetih zjutraj.
— Pripravite mi natančni načrt poti, po kateri se bo pomikal slavnostni izprevod proti Lidu. Kakšna bo straža?
— Halepartirji doževske palače. Kompaniji lokostrelcev in
arkebuzirjev bosta že zarana vkrcani na admiralski ladiji, s pre tvezo, da je to namenjeno dožu v varstvo in počaščenje.
— Kje bo mesto generalnega kapitana?
— Ves čas ob strani doževi.
— Krasno; ta čast pristoja tako zvestemu prijatelju. V vseh teh razporedbah vidim sled vaše roke, mojster Džennaro, in vam čestitam. A zdaj: kaj veste novega o zarotnikih?
— Ničesar takega, da ne bi vedeli prejkone tudi vi, ekscelenca. Načrt zarotnikov vam je znan bolje nego meni. Dodati imam le to, da je generalni kapitan z navdušenjem sprejel predlog o vkrcanju lokostrelcev in arkebuzirjev na admiralsko ladijo. Saj je Altierijev načrt, aretirati doža med slovesno ceremonijo na tej ladiji. Med tem bi na kopnem odkorakal močan vojaški oddelek proti nezastraženi doževski palači. Zvonikar pri sv. Marku ima povelje, zvonili plat zvona, in ostali zvonikarji ga bodo posnemali. Nato se lokostrelci in arkebuzirji zopet izkrcajo, da zasedejo razne točke mesta.
— Kakšen pa je Foskarijev protinačrt?
— Zelo enostaven. Izprevod dospe na lidsko nabrežje. Dož, namesto da bi stopil v gondolo, ki ga ima odpeljati k admiralski ladiji, zabode Altierija, ki ga bo spremljal. Istočasno zabodejo častniki palačne straže vsak po enega izmed poglavitnih načelnikov zarote, ki se mu določi šele 1. februarja zjutraj. Admiralski ladiji pa se približata v tem trenotku od desne in leve dve drugi ladiji ter zagrozita, da jo potopita, ako se gane s svojega mesta.
— To je v resnici enostavno, kakor sploh vsi dobri načrti. Kaj pa beriči? . . .
— Moji ljudje bodo raztreseni semtertja po vsem mestu. Ukazano jim je kričati: »Živel Foskaril* — a če je treba, jim tudi lahko ukažem, naj kriče kaj drugega.
— Ni treba, je dejal Kandiano hladnokrvno. Naj le kriče: »Živel Foskaril" kolikor je Komu drago; ljubše mi je tako . . . Naj torej ostane pri vašem načrtu, mojster Džennnaro; tudi načrt zarotnikov se ne bo izpremenil.
— Torej mi preostaja samo še počakati 1. februarja?
— Da, potrpežljivo, kakor bom čakal jaz, je dejal Roland in vstal. Vsaj želim vam, da bodi tako.
_____________ (Dalje.)
Pisarna-UNIVERSAL-agenture
:	M.	MULLEY	:
: d , i.redl in zalo*?, e ilni popolni lov-jnski
A TV	Tpi	Jk	za Kranjsko, Koroško, Spod. Štajersko in Primorsko.
ADRESAR Važno za iuserente.
Iz Kamnika! Samo mi in mi sami, tako govori lepi Ivan po milosti dekan kamniški v nesrečo celemu mestu in okolici. Kakor nam je znano iz sv. pisma, šla sta Jezus in hudič na neko goro. Od tam je hudič Jezusu kazal cvetoča mesta rodovitne ravnine reke in jezera rekoč: »Vse to je tvoje, če mene poslušaš*. Ravno tako go-govori in obljublja vse mogoče in nemogoče stvari kamniška triperesna deteljica Tomanov Tinček, Primož iz Novega trga in glavni petelin, ki se najbolj repenči, je pa dekan Lavrenčič, a pardon lepi Ivan iz Kamnika. Kar ugamajo ti ljudje na čelu jim lepi Ivan ali tudi poznan pod imenom polir, to presega že vse meje. On pač misli, da bomo vsi pod njegovo komando Tako je tudi v uedeljo večer pričakoval s svojo njemu podobno neotesano gardo pri večernem kamniškem vlaku neko volilko, katera je po svojem prepričanju oddala pooblastilo za občinske volitve. Tiral jo je na to kakor kako razbojnico v kaplanijo in to ob polu deveti uri zvečer ter jo tamkaj obdelaval na vse mogoče načine, tako da je bila že v strahu. Ker ni opravil z lepa, je poskusil pa s hudičem, ker se mu pa tudi ta manever ni posrečil, jo je s kislim obrazom in dolgim nosom odpustil. Radi tega svetujemo občini da bi mu v naprej lahko poverila službo mestnega policaja, Tinčku in Primožu pa službo priganjača. Tudi davčni uradnik in klerikalni kričač Majer kateri ima menda vsled bolezni d^amesečni doput te prav pridno agitira za bodoče volitve in hodi celo v poldrugo uro oddaljeni kraj Palovče. Ne vemo, ali je davčnemu upravitelju znano ali ne. ker mi davkoplačevalci ne bodemo plačevali uradnika, da bi se isti kar dva meseca pehal za volitve ter tako po nedolžnem žrl iz korita, katerega mu moramo mi davkoplačevalci polniti. In vi g dekan pa rajše pazite doma na svoje mari-narice in cerkvene pevce, ter bodite bolj olikani, da ne bodete z dežnikom pretepavali hlapca po cestah, kakor se
(e to zgodilo pred tedni in tudi ne lodite več po Tuhinjski dolini, da zopet kaj ne zgubite drugače bode zopet moral hlapec letati celi tedeu po »Jutru- in .Slov. Narod*.
iz Vrhnike. Vsestranska poročila soglašajo v tem, da so c« ne goveje živine in prašičev vsled pomankanja krmil, postale veliko nižje, kakor so bile spomladi Lahko se trdi, da znaša znižanje nad 20 od sto. D sledno bi bilo in pričakovati bi se smelo, da pride ta cena tudi pri prodaji mesnine v mesnicah do polnega izraza. Toda na ši mesarji nočejo o nižjih cenah ničesar slišati, imajo gluha ušesa, ter vstra-jajo slej kot prej na stališču, da ni dobička in imajo skozi in skozi zgubo. Tem pripovedkam pa konzumenti ne morejo verjeti, ker od zgube nihče ne more obstojati, kaj še le napredovati. V slogi je moč. tega načela se morda naši mesarji drže Zdi se kakor bi tu obstojal nekak tajen trust U-mestno bi bilo, da gospodje mesarji iz lastnega nagiba ceno mesnini znižajo in vravnajo prodajalne cene v primernem soglasju z nižjimi cenami klavne živine. Poštenega in primernega dobička obrtniku gotovo nihče ne zavida, še manj odreka, le pretiravati ni potrebno. Proti samovoljni draginji bilo bi gotovo primemo od strani občine kaj uspešnega ukreniti. Ce drugače ne gre, zasnovala naj bi se zas lna občinska mesnica v lastni upravi. Pobilo in zaklalo naj bi se vsako soboto in pred pra?nik nekaj goved, preš>čev in telet, dobiček pa bi imela v nižjih cenah občnost Tako morebitno akcijo bi gotovo podpiral vsak rad, ne glede na politično naziranje, kajti doba v kateri živimo je socijalna in družitev pri nakupovanju živil potrebna.
DNEVNE VESTI.
Narodnost naših klerikalcev.
Včerajšnji .Slovenec* poroča, da se otvori 22. oktobra prva Roseggerjeva šola na Sp. Štajerskem in sicer v Peklu pri Poljčanah, potem pa pravi: Kako idealno je pridigoval in pisal Rosegger, da bo služila njegova dva-milijonska zbirka Schulvereinu za .ohranitev* nemških jezikovnih otokov — prva šola iz tega sklada pa se je sezidala in dvorila v trdo slovenskem kraju. — Naši klerikalci pa pod pirajo nemški .Šulverein* s tem, da vprizarjajo na ljubljanskem .Ljudskem odru* Roseggerjeva dela (.Pred porotniki*), katerih prejemki so določeni za — nemški -.Šulverein*.
Prezprimerno podel je najnovejši čin klerikalne večine deželnega odbora, o katerem poroča včerajšnji , .Slovenski narod*, namreč disciplinarna preiskava proti gospodu Ribnikarju, češ da je on na raznih shodih kritiziral na nekvalificiran način deželni odbor. Mi mislimo, da proti sedanjemu deželnemu odboru, oziroma njegovi večini noben način kritike ni nekvalificiran. Namen disciplinarne preiskave je prozoren: preprečiti izvolitev gosp. Ribnikarja, ki kandid*ra v deželni zbor. In zato je klerikalni čin vreden dvakratne obsodbe. Ta je pa res lepa: klerikalci bi smeli po svojih shodih zmerjati kakor pijani vaga-bundje, naprednemu človeku pa bi ne bila dovoljena niti kritika njih čednega delovanja! Ampak ne bo šlo na ta način, in mi mislimo, da se bo tudi najnovejši klerikalni čin proti gosp. Ribnikarju temeljito — ponesrečil.
.Slovenčeve* laži. Mnogi nas povprašujejo, zakaj ne reagiramo na .Slovenčeve* ponovne laži, da se nahaja .Jutro* pod kuratelo. Na te laži nismo zato reagirali, ker so očividne: ako bi bilo .Jutro* pod kuratelo, ne bi mogel bili njegov lastnik odgovorni urednik, ker zakon jemlje osebam, ki se nahajajo pod kuratelo, volilno pravico in, seveda, tudi pravico, da bi mogle biti odgovorni uredniki. Kdor je pameten, je mogel takoj zapaziti nesoglasje med .Slovenčevo* kuratelo in med dejstvom, da je g. M. Plut, ki bi imel biti — po .Slovencu* — pod .kuratelo", odgovorni urednik .Jutra*.
Katastrofa klerikalnega .Gorenj ca*. Odkar je prišel .Gorenjec* v Kranju v klerikalne roke (Podlesnik Koblar & K^mp.), so takoj vsi prej šnji napredni naročniki odpovedali naročbo na sedanjega .Gorenjca*. Prej se je .Gorenjec* tiskal v 1200 uvodih, zdaj se ga pa pošilja oko u 200 iztisov in še ti zastonj. Klerikalci imajo v Kranju že svojo knjigarno, za katero gor. plačujejo,, zdaj jih čaka pa spet Lampretova .stiskama*. Bog žegnaj!	^
Po židovsko tirja .Slovenec* vsak mesec cele 14 dni naročnino. Koncem meseca pa kar kriči in razsaja kakor usajač pred šund- panoramo, da naj se ljudje naroče na cunjo iz .Katoliške tiskarne*. — Suša pritiska, ljudje se bribtajo, .Pijevo društvo* pa — odmika roko! O jerutn I
Klerikalni tejater na starem strelišču je tak, da celo tercijalkam, ki so navajene samo na javne produkcije ljubljanskega škofa, pri predstavah tega tejatra slabo prihaja. Zato je pa tembolj divji gnjev klerikalcev proti slovenskemu gledal šču, ki je ravno letos prav izvrstno v vseh delih, v drami, operi in opereti in je tudi repertoar zelo srečno izbran. Še na misel nam ne prihaja, da bi slovensko gledališče, njega vodstvo ali člane branili pred zelotsko-steklimi napadi v .Slovencu*, to bodo storili
Dl Ali LISTEK. Papeštvo in inkvizicija.
(Iz 12. zvezka knjižnice češke .Svobodne Misli*).
(Dalje.)
Krivovercev ne more več trpinčiti in jih izročati .posvetni roki*, da jih ta sežge, dasi bi to prav rada delala, izkuša pa še vedno zatirati duha resnice in spoznanja, pa tudi na tem polju ji žito ne gre več v klasje, kakor prejšnje čase.
Podobna je staremu, izmozganemu volku, ki so mu zobje izpadli in so se mu kremplji odbrusili, ki se ga boje samo majhni otroci in duševno omejeni ljudje.
*
Inkvizicija je zahtevala toliko žrtev, da bi ne zadostovale niti debele knjige, da bi popisale samo najhujše njene grdobije. Zato se zadovoljimo samo s par primerami, ki naj pokažejo pogubonosno delovanje teh »svetih tribunalov*.
Dominikanska inkvizitorja Peter Cellani in Viljem Arnaldi, ki ga je papež Pij IX razglasil za .blaženega*, sta dala v 13. stolelju v francoskem mestu Montsegyru naenkrat sežgati 211 krivovercev.
Ko so 1. 1234. v mestu Toulousu proslavljali proglasitev ustanovnika dominikanskega reda za svetnika, je šel škof Raimundus iz Miromonte po slavnostni maši na gostijo v dominikanski samostan. Pri gostiji so mu povedali, da je neka krivoverka težko bolna. Takoj je zapustil mizo in šel k bolnici, izdajal se ji je za njenega somišljenika in tako iz nje izvabil priznanje, nato pa jo je obsodil in dal takoj sežgati na grmadi s posteljo vred, nakar so v. čast in slavo sv. Dominika veselo naprej jedli in pili.
To vse je natančno popisano v sodobnem dnevniku, hranjenem pod št 6449 v knjižnici v mestu Carca-sonne.
Valdence, versko sekto, ki se je odlikovala s čistim in res krščanskim življenjem, so kruto preganjali, kjerkoli so se pokazali.
Njih preganjanje je začel papež Innocenc IV. Leta 1382. je najel papeški inkvizitor na južnem Francoskem tolpo roparjev, da bi lovili in pobijali Valdence. Dne 22. maja 1393. jih je dala sežgati inkvizicija v mestu Em-brunu 230 in v kratkem času je pokončalo .sveto sodišče* polovico prebivalcev tega kraja.
Kardinal legat papeža Innocenca IV. je dal pred vhodom špilje v dolini Vallouise, kamor so se bili Val-denci skrili, prižgati veliko grmado in
sami, če se jim bo vredno zdelo. Ali povedati hočemo, da nimajo klerikalci pravice sklicevati se pri svojih napadih na napredne liste. Razmerje med občinstvom in gledališčem se bo, kolikor je to potrebno, uredilo čisto brez klerikalnih komedijantov iz Streliške ulice.
Klerikalci in uradništvo. Naši klerikalci pri vsaki mogoči priliki poudarjajo, da je državnega uradništva veliko preveč. To šalo si je pred kratkim dovolil drž. uradnik prof. Jarc in sicer celo na uradniškem zborovanju. Pogrel jo je zopet .najodličnejši * slovenski politik dr. Šušteršič v zbornici. Nikakor ne moremo razumeti dejstva, da se ravno mi Slovenci tako branimo uradništva, ki ga imamo tako premalo. Mislimo, da bi bila najsvetejša dolžnost naših poslancev, da branijo pravice in težavno stališče našega uradništva, mesto da gredo v boj proti njemu. Slovenski uradnik je že tako na vseh koncih in krajih zatiran in preziran in le malo jih pride do boljšega kruha. Gola resnica je, da je uradništva Veliko preveč, toda to trditev moremo vzdržati le glede nemških uradnikov. Teh je namreč dandanes že toliko, da vlada ne ve kam ž niimi in jih zato pošilja v slovenske dežele, kjer še vedno najde zanje kotičke, ki niso za Slovence odprti. V tem oziru podpira vlado z vsemi močmi ravno naša klerikalna zbornična delegacija, ki še ni nikdar povzdignila svojega glasu za pravice slovenskih uradnikov. Koliko pa je pri nas slovenskega uradništva, to naj povedo vodje raznih državnih uradov. Slovenski državni uradnik ni skoro nikdar prost in si le z veliko silo pribori vsakoletni dopust. Seveda prof Jarc, ki ima profesuro navadno le za sinekuro, je lahko drugačnega mnenja. Z gonjo proti uradniškemu stanu škodujemo samemu sebi, koristimo pa zelo Nemcem.
Belokranjska železnica. Vprašanje belokranjske železnicn je zopet na dnevnem redu. Jasno je, da skušajo naši klerikalci pri vsaki taki priliki zvreči vso krivdo, da se belokranjska železnica še ni zgradila, na naprednjake. Na ta način hočejo preslepiti belokranjsko in vso slovensko javnost. Faktum pa je, da se klerikalni poslanci v državnem zboru še nikdar niso zavzeli za belokranjsko železnico. Le za časa volitev so vedno razširjali različne lažnjive vesti in tako farbali svoje volilce, potem je pa stvar zopet zaspala. .Slovenec* je sedaj zopet pogruntal vest, da »Slovenski Narod* pomaga Madžarom, da bi lažje utajili garancijo glede te železnice Večjih neumnosti se res ne more znebiti noben list. Opozarjati na nevarnost se pravi po .Slovenčevem* — jo podpirati. So pač .kunštni* možje.
Občinske volitve v Zgornji Šiški. Dne 29. t. m. se vrše v Zgornji Šiški občinske volitve. Klerikalci upajo z vso gotovostjo na zmago, vprašanje pa je, če se ne bodo še hujše opekli kakor na Viču. Naprednjaki in socijalisti gredo združeno v boj, kar je tudi najbolj pametno, ker ni nobena stranka dovolj močna. Klerikalci so že vzdignili ves aparat in delajo neumorno Pri ti priliki zopet opozarjamo volilce, naj puste vse osebnosti pri miru in gredo v boj za princip in idejo. Zmaga je v tem slučaju gotova in bo tudi sijajna.
Plen na nedolžne žrtve občinskega gospodarstva v Mostah. Ge-renstvo v Mostah je pri sedanjem občinskem gospodarstvu pokazalo svojo moč s tem, da je ukazalo naslednikom umrlega občinskega tajnika v Mostah, da morajo povrniti škodo storjeno po krivdi prejšnjih občinskih svetovalcev,
dasi gerentstvo podtikujoče poneverbe umrlemu tajniku niti po svojih bivših pregledovalcih računov ne more dokazati. To je skrajno žalosten slučaj klerikalnega gospodarstva v Mostah. Pri-mankljaj v občinski blagajni morajo po zakonu poravnati vsi prejšnji občinski odborniki Naravnost smešno je, ako se hoče naprtiti popolnoma nedolžnim osebam neprostovoljni davek. Veliko se je že pisalo in slišalo o O-ražmovem gospedarstvu. Sedaj ga samo še vprašamo, kako je bilo pravzaprav z onimi 200 kronami, katere si je svoječasno izposodil iz občinske blagajne. Ali jih je sploh kedaj vrnil. G. gerent in njegovi tovariši, le ne ribarite v kalnem.
Občinske volitve v Belgiji. Dne 15. oktobra so se vršile po vsej Belgiji občinske volitve, ki so velikanskega pomena za nadaljni razvoj Belgije. Volilni boj se je vršil v znamenju nove klerikalne šolske postave, katere oče je bivši belgijski ministrski predsednik Schollaert. Klerikalni kabinet je namreč zahteval, da morajo oblasti na svoje stroške vzdrževati tudi belgijske samostanske in druge privatne strogo klerikalne ljudske šole. Vsa belgijska javnost se je uprla proti temu. Pri občinskih volitvah so se liberalci, radikalci in socijalni demokrati združili in šli skupno v boj proti klerikalcem. Uspeh je bil naravnost kolosalen. Koalicijska lista je zmagala v vseh večjih mestih kakor v: Antwerpnu, Liltti-cliu, Gentu, Namurju, Verviersu, Char-leroiju, Monsu, L5wenu, Brtlggeju in glavnemu mestu Bruslju. Propadel je tudi oče klerikalne šolske postavke Schollaert ln sicer v L6wenu. Klerikalci so se obdržali le v manjših flan-drijskih mestih. Splošno se domneva, da bo izid sedanjih občinskih volitev vplival zelo tudi na državnozborske volitve, ki se vrše prihodnje leto Klerikalna strahovlada v Belgiji se torej bliža koncu. Listi že zahtevajo demi-sijo sedanjega klerikalnega kabineta in takojšen razpust zbornice.
Iz pisarne slovenskega gledališča. Danes se poje prvič za par-abonente Gilbertova vesela opereta .Sramežljiva Suzana*. Kdor se hoče od srca nasmejati, naj si to opereto, ki je polna komike in humora, ogleda. Izvaja se prav dobro. — V nedeljo zvečer se poje Verdijeva opera Rigo-letto. — V torek se igra prva klasična drama Sappho Fr. Grillparzerja. — Prihodnji teden pride na oder Smetanova opera Prodana nevesta v novi režiji in brez krajšav.
Izvoz ljubljanskega kislega zelja ne bo letos nič manjši kot lani. Naše kislo zelje se izvaža v obili meri zlasti na Bavarsko, v Nemčijo in Ameriko in uživa povsod izreden renome zarad svojega okusa.
PIŠe se nam: Skrajno neosno-vani napad v Vašem cenjenem listu št 590/1'. od 17. oktobra 1.1. na c. kr. stavb, svetnika Jan. B&ltza daje mi povod — resnici na ljubo — zabeležiti nastopne vrslic?: V svoji službeni dobi od 1. 1875.—1898. in tudi pozneje spoznaval sem kolega g. ing. Bčltza le kot jako vestnega in vseskozi zaslužnega tehničnega uradnika, katerega spričevala mu nikdo odrekati ne more. Svoja strokovna dela izvrševal je vsikdar le v prid občinstva ne glede na to, ali je imel pred seboj priprostega kmeta ali pa gospoda ali mestjana ljubljanskega. Dokaz v to daje obilo njegovih tehničnih del, kot regulacija Save, razne šolske stavbe in tudi vsi uradni akti ki nosijo njegovo ime. Gospod upokojeni dvorni svetnik Bčltz je nemškega pokoienja, govori češko, popolnoma dobro slovensko — ni nikdar mrzil jezika njegove druge domovine, ter kazal sovraštva, marveč v
svoji praksi s Slovenci občeval tudi slovensko. To v zaščitje poštenosti gosp. dvornega svetnika Bčltza.
Opozoritev. Opozarjamo vse, ki se zanimajo za lepa posestva, hiše, trgovino, gozde, da se vrši 27 oktobra 1.1. v Škofjiloki dražba jako ugodno ležečih Žigonovih hiš v Škofjiloki, gozdnih parcel, travnikov in vrtov. Ena hiša leži na glavnem trgu z izvrstno lego za trgovino, ki se je v njej že nahajala do zadnjega časa, druga leži v predmestju tudi jako ugodno. Prodajalo se bo tudi po posameznih parcelah. Nudi se jako lepa prilika za nakup.
Slovensko akademlčno društvo »Slovenija* na Dunaju priredi v soboto 21. t. m. običajni prvoletniški večer v restavraciji .Hamerlingplatz* (Hamerlingplatz - Škodagasse). Vabijo se na to prireditev vsi prijatelji društva, posebno pa akademiki-somišljeniki, ki niso organizirani v društvu.
Trgovski koledar za leto 1912 je izšel, ter ima naslednjo vsebino: Slovensko trgovsko društvo »Merkur* in odbor, posredovalnica, trgovski dom, koledar, koledar za dnevne beležke, kolkovne lestvice, podrobna določila za kolkovanje listin, spisov, računov itd. poštne določbe, obrestne tabele, tabela za razredčenje alkohola, mere za sukno, uteži, dolgostna mera, kovani denar raznih držav, preračunje-valne tabele, tabela za preračunanje domačega in tujega denarja, tabela za izračunanje dni od enega datuma do drugega, preračunanje anuitet in sestavljanje amortizačnih načrtov, užit-ninska tarifa za mesto Ljubljano, užit-ninska tarifa za meso in vino izven zaprtih krajev, uvozna carina, tabela za osebno dohodnino, vojaška taksa, avstrijski konzulati, ugodnosti na železnicah za trgovske potnike, ki imajo kovčeke z uzorci, dopustnost trgovskega potovanja, kako se protokolira firma, obrtne pravice trgovcev, ki prodajajo storjeno moško, žensko in otroško obleko ter prodajalcev čevljev, pokojninski zakon za zasebne uslužbence, delovni čas trgovskih uslužbencev in zapiranje trgovin, delovni čas v trafikah in zapiranje trafik, vzorci prošenj in vlog v dosego raznih obrtnih pravic, prevažanje blaga po železnici, podporni zaklad slovenskega trgovskega društva .Merkur*. Letošnji koledar se odlikuje po obširni in izborni vsebini tako, da je vreden sovrstnik dosedaj izišlih koledarjev društva .Merkur*, oziroma je še boljši ter veliko praktičnejši od prejšnjih. Koledar prav toplo priporočamo občinstvu posebno pa slovenskemu trgovstvu. Koledar je uredil gosp. dr Rudolf Marn. Cena mu je s poštnino vred 1 K 20 h.
Restavracijo In kavarno .Društveni dom v Kamniku* sta prevzela Ivan in Ivanka Flerin. Več glej današnji inserat.
Razne vesti.
* Ubogi oče. Neki angleški list poroča o zanimivem dogodku iz družinskega življenja nekdanjega predsednika Združenih držav v Ameriki, Clevelanda. Ko je bila Clevelandova hčerka še majhna, je poklical teltfo-nično iz Čikaga svojo soprogo in jo naprosil, naj vzdigne tudi hčerko enkrat k telefonu. Deklica je b la vsa prestrašena, ko je slišala iz take daljave svojega očeta. Konečno se je pričela jokati in je zastokala: .Oh mama, kako pa naj rešim iz te male luknje svojega očeta*.
* Oblegani rokoborec. Policija v Sisranu na Ruskem se je nahajala te dni v silno neprijetnem položaju. Iz Petrograda poročajo: Bavarski ro-
je tako pokončal 1500 mož, žen in otrok.
V papeški deželici okoli mesta Avignona so divjali najhuje. Pokončanih je bilo veliko ljudi, ki so jih zasledovali tudi v cerkvah, kamor so se bili pred rablji zatekli v nadi, da jih bo vsaj svetost kraja rešila. Toda niti tu jim niso prizanesli. V cerkvi v mestu Cabrieres je bilo pomorjenih 500 nesrečnikov, večinoma žen, ki so iskali tu rešitve, pa je niso našli. Od papeža Gregorja IX. postavljeni inkvizitor dominikanec Robert je dal dne 29. maja 1239 v Mont-Aime sežgati na en sam dan 183 oseb, ki so bile obdolžene krivoverstva.
Na Francoskem je papeška inkvizicija poleg Valdencev predvsem preganjala krščanske verske sekte, t zv. revnih bratov in Albigencev.
Papež Janez XXII. je izdal proti revnim bratom razglas, ki je povzročil velika in krvava preganjanja. L. 1323. so jih dali sežgati frančiškanski inkvizitorji 114.
Proti Albigencem je poslal papež Aleksander III. na južno Francosko kardinala legata Henrika, ki je proti njim razglasil križarsko vojsko, ki je opustošila celo južnO Francosko. Se krutejše preganjanje je povzročil papež Innocenc III. Ta .Kristov namestnik" je zahteval popolno iztrebljenje Albigencev. Ko je 1. 1209. križarska ar-
mada pod vodstvom papeškega legata zavzela mesto Beziers, ni bilo mogoče ugotoviti, kdo od prebivalcev je pra-vovernik in kdo krivoverec; zato je papeški legat odločil takole: .Pobijte vse, bog bo že svoje spoznal.* Vsled tega so pomorili 20.000 mož, žen in otroki
Enake krutosti so se vršile za vlade Honorija III. in Martina IV. Ko je bilo zavzeto mesto Marmande je bilo pomorjenih 5000 ljudi, in ko je
1.	1244. padlo mesto Montsegyr, e bilo sežganih 200 osumljencev.
Slično je divjala inkvizicija tudi na Nizozemskem in od XI stoletja tudi v nemških deželah. Tudi tu je divjala inkvizicija predvsem proti Val-dencem, ki so jih dolžili krivoverstva in čarovništva. O teh resnično vernih ljudeh je razširjala katoliška cerkev najneumnejše vesti, kakor n pr., da kličejo hudiča in da on predseduje na njih zborovanjih. O tem govore trije rokopisi v pariški narodni knjižnici.
— V Strassburgu so se vršile v začetku XIII. stoletja najprej javne di-sputacije z Valdenci, ki so pa iz njih Valdenci izhajali vedno kot zmagovalci, kajti podpirali so — po sporočilu sodobnega katoliškega kronista
— svoje trditve z božjo besedo in ni ga bilo duhovnika, ki bi jih bil mogel užugati.
Zato so disputacije kmalu opu-
stili, vse nauke Valdencev, ki niso soglašali z nauki katoliške cerkve, so kratkomalo proglasili, brez ozira na b blijo, za krivoverske, in vsakega Val-denca je inkvizicija dala sežgati. Na ta način je inkvizicija pokončala silno veliko ljudi.
V velikem vojvodstvu Oldenbur-škem stoji na griču na bregu dolenje Vesere preprost kamen, ki oznanja trpljenje in konec nemškega kmečkega rodu Stedingov, ki jih je 1. 1230. bremenski nadškof Gerhard II. proklel, ker so se upirali njegovi vladeželjnosti; na bremenski sinodi so bili kot krivoverci obso eni na smrt na grmadi.
Papež Gregor IX je ukazal s pismom z dne 26. junija 1231., da morajo biti pokončani in z bullama z dne 29 oktobra 1232. in 19. januarja 1233. je razglasil proti njim križarsko vojsko, ki je povzročila ropanje, požarje, moritve mož, žen in otrok in sežiganje jetnikov. Stedingi pa so se hrabro branili in potolkli dvakrat križarje, ki jih je papež blagoslovil in jim za udeležbo na ropih, požigih in moritvah obljubil odpustke I
Bremenski nadškof Gerhard II. je osnoval peklenski načrt. Poizkusil je razrušiti okope številnih ribnikov, da bi vsi prebivalci nesrečnega kraja potonili, toda stedingški kmetje sO tudi te njegove načrte preprečili.
___________________ (Dalje.)
Scorec VoB je došel pred par dnevi v Sisran in si izbral za svoje bivališče jedilnico na kolodvoru. Ko je zavžil naravnost ogromne porcije jedil in pijač, je izjavil, da se mu tamkaj zelo dopade in bo radi tega še nadalje tu ložiral, plačal pa niti enega krajcarja. Hotelir je zato poklical policijo, a VoB je odgovoril, da prostovoljno na noben način ne zapusti tega lokala. Policij* je nato kolodvor zaprla. V kratkem se je zbrala pred kolodvorom velikanska množica ljudstva. Policija se že dva dni trudi, da odstrani Vofia iz kolodvorske restavracije, a brez uspeha. Rokoborec se niti ne gane,
* Usodepolna hiša. V Petrogradu pozna vsakdo usodepolno hišo, hišo nesreče. Poslopje leži v ulici Fontan-ka in je državna last. V zadnjem iasu je bival v njej bivši ministrski predsednik grof Stolypin, ki je postal žrtev atentata. Morebiti, tako poroča »Gaulois* je imenovana hiša samo igrača usode, toda prinesla je vsem svojim prebivalcem nesrečo. Pred 32 leti je bil v tej hiši umorjen generalni adjutant Mecencov, stric Stoly-pinove soproge. Njegov naslednik general Potazov je bil v tej hiši blazen. Nato sta se naselila tu zaporedoma notranja ministra Sipjagin in Plehwe. Oba sta postala žrtev nihilistov in revolucije. Ministri grof Loris-Melikov, grof Tolstoj in Durnovo so izjavili, da na noben način nočejo stanovati v tej hiši. Nastanili so se raje drugie in res ni nihče izvršil nanje atentat. Ruski minister Kokovcev je takoj po imenovanju odločno odklonil to poslopje kot svoje bivališče. Sedaj stoji popolnoma prazno in zapuščeno in •čaka novega gospodarja.
* Ponesrečena reklamna notica. V reklamnem članku neke tovarne za hranila se nahaja sledeče ponesrečeno priznanilno pismo: .Odkar uporabljam hranila imenovane tovarne, se mi je zdravje silno zbolj-calo. Star sem 65 let in še vedno sposoben za delo. Vsi moji sorodniki, ki niso uporabljali teh hranil, so že zdavnaj pomeli, kar me silno veseli."
* Poljski židovski revolucijo narji. Ko so v mestu Lodzu na Ru-sko-Poljskem policaji udrli v stanovanje poljskih židovskih revolucionarjev, so slednji pričeli streljati in nato zbežali. Nato je prišlo na cesti do hudega boja. Revolucionarji so ustrelili enega stražnika in dva civilista, ki sta šla ravno mimo. Revolucionarji so pred kratkim napadli neki osebni vlak in ukradli 4000 rubljev, Dosedaj jim še niso prišli na sled.
* Atentat na plesu. V Kutajzu na Ruskem so priredili ravnatelji gimnazij in realk zabavni plesni večer. Kar naenkrat poči med plenom več strelov Večina ravnateljev je bila težko ranjena. Atentator je bil najbrže neki bivši gimnazijski učenec.
* Amerlkanska pisma je odpiral. Na dunajskem južnem kolodvoru so v torek zasačili nekega of ejanta ravno v trenotku, ko je skril več pisem. Pri zaslišanju je priznal, da je že *dalje časa odpiral vsa ameriška pisma in pregledal, če je v njih kaj denarja, katerega je potem vedno spravil v žep Če ni ničesar izsledil, je pismo zopet lepo zalepil in je vrgel v poštni predal. Tatvini je prišel neki uradnik »čisto slučajno na sled V naglici je o-blekel namreč suknjo imenovanega ofi-cijanta in zapazil v žepu več ameriških pisem, kar je potem takoj naznanil ravnateljstvu.
* V spanju moten. Delavca Josipa Praljo na Reki je vzbudilo iz spanja petje njegovih sostanovalcev. To ga je tako vjezilo, da je zgrabil za nož, katerega je imel pod zglavjem in prerezal ž njim tovarišu Juriju Ser--šiču trebuh. Napadalca so takoj aretirali, Seršiča pa odpeljali v bolnico, ;kjer je kmalu izdihnil.
* Hrvatskl gostilničarji se pritožujejo, da imajo po mestih preveč gostiln Tako je n. pr. v Zagrebu, ki ima 80000 prebivalcev, 240 gostiln, tako da pride na 330 oseb že ena gostilna. V Zemunu, ki ima 17 000 prebivalcev, je 60 gostiln, kar je enako, kakor za vsakih 280 oseb ena gostilna. V Osjeku, ki ima 30.000 prebiralcev, 160 gostiln, torej na vsakih 190 oseb ena gostilna, v Varaždinu s
13.000	prebivalci pa je 85 gostiln, torej na vsakih 150 oseb ena gostilna. Tako na Hrvatskem. Pri nas smo v tem oziru seveda še precej na slab šem. V Ljubljani n. pr. je preko 240 gostiln, tako da pride ena že na 150 oseb. Dosti bolje pa tudi ni v drugih naših mestih in industrijalnih krajih. Kranj na pr. ima okoglo 30 gostilniških koncesij in okoli 3000 prebivalcev, tako da pride že na vsakih 100 oseb ena gostiina. Zato je res skrajni čas, da se po gostilničarskih zadrugah podeljevanje novih koncesij omeji.
* Podmorski premog. Ne bo
dolgo trajalo in na tisoče ton premoga bodo vsak teden dvigali iz morskega zaliva, ki je eden najbolj znanih na Angleškem m ki se mu pravi Firth of Forth. Ta zaliv Severnega morja je že davno znan vsled bogate zaloge
prvovrstnega premoga. Nek mal otok v Firth of Forthu ima primitivno rudniško napravo, ki je tozadevno podala dokaz. Moderni napredek je omogočil, da so izkopali premogove rove daleč notri pod morsko dno, tako da sedaj kopljejo v štirih rovih pravi podmorski premog. Rovi se širijo vedno dalje pod morje in tisoči ton črnega dija-manta prihajajo po njih izpod morja na dan. Sedaj pa je nastalo tudi kuri-jozno sporno vprašanje, ker trdi angleška vlada, da je morje s svojo premogovo podlago njena last in da se rudniške pravice zasebnega podjetja ne raztegajo na obrat nad morjem. To sporno vprašanje bodo morala sedaj rešiti angleška sodišča.
* Milijonski zaslužek v par minutah. V Evropo došli listi Združenih držav od 26. septembra poročajo o dobičku 150 milijonov frankov, ki so ga nekateri špekulanti v Wall Streetu v New Yorku naredili vsled negotovosti, ali vlada preganja jekleni trust, ali ne. Med dobitelji, ki so malo pred .slumpom14 prodali, je tudi nek umrli, ki je pred smrtjo s srečno špekulacijo zaslužil 3 milijone frankov. Računa se, da so od početka leta zaslužili špekulanti h la baisse v Wall Streetu kakih 1250 milijonov frankov.
* Nesreča pri Austinu. Katastrofa pri Austinu je tipično amerikanska nesreča. Tudi v Evropi se pripetijo slučaji, da naravni elementi razrušijo okove, v katere jih je vkoval človek in razderejo človeško delo, ali požari ki uničijo cela mesta in porušenja jezov, kakršna so bila v Johnstownu * in v Austinu, pri katerih je več sto ljudi izgubilo življenje, so mogoča le v Ameriki Nesrečo v Austinu je zakrivil amerikanski šlendrijan, ki ga najdemo povsod, kjer se gre za varnostne naprave. Pennsylvanska država se ni iz katastrofe, ki se je pred leti pripetila v Johnstownu, ničesar naučila, ravno tako malo, kakor newyor-ška država iz Slocum afere ali iz požara v Anhovem poslopju. Jez v Austinu je šele dve leti star, toda že v minulem letu je bil pokvarjen in so ga morali že popraviti S kakim uspehom so izvršili poprave, je pokazala grozna katastrofa. Zdaj bodo vsi vpili, da morajo oblasti kaznovati krivce in izvršila se bo tudi preiskava, pri kateri bodo zvalili vso kriydo na kakega nižjega uradnika, potem bo vsa stvar zaspala in čez par tednov bo vsa nesreča pozabljena.
* Pomnožltev nemškega prebivalstva v Švici. Tudi v Švici se je minolo leto vršilo ljudsko štetje. Zelo zanim vi so rezultati tega štetja z ozirom na štiri narodnosti, ki živijo v Švici. Pred vsem treba ugotoviti dej stvo, da se je nemški živelj znatno pomnožil, dočim je padel francoski element To je tem čudneje, ker se je opažalo ravno nasprotno dejstvo na ljudskem štetju pred 10 leti. No mo čni prirastek nemškega življa je iz-jednačen nekoliko s prirastkom Italijanov — Nemci so se pomnožili za
280.000	duš. Sedaj je v Švici 2 6 mi lijonov Nemcev poleg 800000 Francozov in 300000 Italijanov ter 40 000 Retoromanov. Nemci so se pomnožili za 11 odstotkov, Francozi za 8, Italijani pa za 35 odstotkov.
* Potres v Kalabriji. Zadnji potres v Kalabriji, ki je bil pred par dnevi, je zahteval 14 žrtev, katere so potegnili iz razvalin.
Najnovejša telefonska* in brzojavna poročila.
Italijansko brodovje odplulo v Egejsko morje.
London. 18. oklobra. Iz Tripolisa je došla semkaj vest, da je italijansko brodovje s polnim parom odplulo v Egejsko morje, da se združi z bro-dovjem admirala Aubryja in poišče turško brodovje.
Italijanski naskok na mesto Homs v Tripolisu.
Rim, 18. oktobra. Vrhovni poveljnik italijanske armade v Tripolisu pripravlja naskok na mesto Homs v Tripolisu. Danes je poslal mestu kapitu-lacijsko predlogo. V slučaju, če ne dobi tekom 24 ur povoljnega odgovora namerava mesto takoj naskočiti in je zavzeti.
Generalni turški napad na Tripolis.
Dunaj, 18. oktobra. Iz Rima prihajajo vesti, da nameravajo Turki v najkrajšem času napraviti generalni naskok na mesto Tripolis. Italijanska posadka z največjo naglico popravlja razne utrdbe in gradi tudi nove. Vojaštvo je že dislocirano in je vsak čas pripravljeno na napad. Tudi italijansko brodovje stoji v vojnem redu,
Boji pred Derno.
Carigrad, 18. oktobra. Italijani kljub velikanskim naporom še dosedaj niso mogli zavzeti turškega pristanišča Derne v Cirenajki, dočim so pri-
stanišče Bengazi zavzeli pri prvem naskoku. V notranjost še niso prodrli.
Turška zbornica.
Carigrad, 18. oktobra. V današnji seji poslanske zbornice je imel ministrski predsednik Said paša svoj ekspoze. Poudarjal je miroljubnost Turčije in naglašal prijateljskke razmere z balkanskimi državami. Glede tripoličanske afere je izjavil, da bo Turčija ukrenila vse najbolje. Nato se je takoj vršila tajna seja, kjer se je obravnaval konflikt z Italijo. Večina strank je napadala staro vlado, zlasti pa bivšega ministra in zahtevala, da se pokliče na obtožno klop.
*
Poslanska zbornica avstrijska.
Dunaj, 18. oktobra. Ob splošnem nezanimanju se je pričela danes debata glede spremembe zborničnega poslovnika. Socijalni demokrat Vanek je zahteval, da se zajedno s spremembo poslovnika odpravi tudi absolutistični § 14. Češki radikalci in Rusini odkla njajo načrt o spremembi poslovnika. Nato se je nadaljevala debata o dalmatinskih železnicah.
Češki enotni klub.
Dunaj, 18. oktobra. Na današnji seji češkega enotnega kluba so češki radikalci stavili predlogo za najstrožjo opozicijo proti sedanji vladi. Definitivnega ni bilo ničesar sklenjenega. Ob
2.	uri popoldne je bilo predsedstvo pri Gautschu. Sklepi konference so proglašeni kot tajni. V petek bo Gautsch odgovoril na češke predloge.
Budgetni odsek.
Dunaj, 18. oktobra. Proračunski odsek je konstituiran. Predsednikom je izvoljen poljski poslaoec Korytowski. Ker ni bilo mogoče doseči sporazuma glede referatov je bila seja preložena na pondeljek.
Revolucija na Kitajskem.
Hankan, 18. oktobra. Zvečer je prišlo do hude bitke med republikanci in vladnimi četami. V začetku so bile vladne čete poiažene in so se umaknile. Pozneje pa je prišla pomoč. Bitka še sedaj traja.
Hankan, 18. okt)bra. Zadnja poročila zatrjujejo, da so bile vladne čete popolnoma poražene, Republikanci so po bitki takoj odšli na zasledo vauje. Najbrže bodo vladne čete kapitulirale.
Hankan, 18. oktobra. Med bitko pri Hankahu je stopila v akcijo tudi neka kitajska križarka. Republikanci so takoj otvorili nanjo bombardma in jo polopili z moštvom vred.
Aneksija Egipta po Angliji.
Dunaj, 18. oktobra. Kljub vsem dementijem se potrjuje vest, da namerava Anglija anektirati Egipt in sicer še predno bo končana italijan-sko-turška vojna.
Maroško vprašanje.
Pariz, 18 oktobra. Situacija v maroškem vprašanju se je silno po ostrila Francoske stranke odločno nasprotujejo vsaki kompenzaciji Nemčiji Nemčija pa nasprotno odklanja predlogo, da dobi mesto obrežnih točk v Kongu — Togo. Vsekakor je položaj med Nemčijo in Francijo silno napet. Radi tega tudi počivajo pogajanja med Cambonom in Kiderlenom-Wachterjem.
Knez Trubeckoj umorjen.
Petrograd, 18. oktobra. Kneza Trubeckega je danes umoril njegov nečak Ivan, Vzrok je še neznan.
Lastnik, glavni in odgovorni urednik HiUa Plut.
Tiska ..Učiteljska tiskarna" v Ljubljani
Ne silite otrok
ako ne gre za trmoglavost nego za resnično mržnjo. Na tako mržnjo bomo pri navadnem ribjem olju pač največkrat zadeli, ki je že sploh otrokom in tudi odraslim zoprno. Kdor za nadomestilo poseže po
Samo pravo • to znamko (ribičem) znakom Scottove procedure.
Soottovi emulziji
ne bo občutil zoprnosti Sestavljena po že 35 let starem Scottovem načinu, jeScottova emulzija tako lahno prebavna, da jo celo slab želodec lahko prebava. Tudi ni podcenjevati slasti pospešujočega učinka Scottove emul-zije, ki se kmalu pokaže pri naraščanju telesne
teže in zboljšanju splošnega počutka.
Pri nakupu zahtevajte izrecno Scottovo emulzijo. Znamka „Scott“, vpeljana že nad 35 let, jamči za dobroto in uspeh.	9
Cena originalni steklenici 2 K 50 v. Dobi se v vseh lekarnah.
Brzojavka.
B*iel -Tramelau (Švica).
Pri nakupu več tisoč najfinejših švicarskih ur pozdravljam vse moje znance in odjemalce.
Fran Čuden.
Mali oglasi
Beseda 6 Tin. Najmanjši znesek 50 Tin. Pismenim vpraSanjem je priložiti znamko 20 Tin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji lnserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri avefor.
DuniHki nuklčenl klobuki se radi opustitve modistovske obrti po jako ugodni ceni prodajo v modni trgovini P. Magdič, Ljubljana nasproti glavne pošte.	606/x—4
Stanovanje a drema sobama, kukinjo in pritiklinami se odda s prvim novembrom. Naslov pove „Prva anončna pisarna". 613/3—1
Sprejme se več gospodov na dobro hrano. Kje, pove »Prva anončna pisarna".
Kdor Seli nabaviti pokojnim nagrobni spomenik, naj ogleda zalogo pri novem pokopališču Sv Križu v Ljubljani. Tam vam bo naj-solidnejše in po zadovoljnosti postreženo. Preskrbi vam tudi slike po jako ugodnih cenah-Fr. Kunovar, kamnosek. 404/15—1
Sta oT»nje z vrtom, 4 sobami, kopalno sobo, kuhinjo in pritiklinami se ooda takoj v vili .Pavla* pri cerkvi sv. Petra. (Električna razsvetljava.)	617
1
1«
Češko spisal V. Štech, prevel V. M. Zalar.
(Repertoarna igra češkega „Nar. divadla* v Pragi.)
Pet moških, dve ženski vlogi. Cena 60 vinarjev.
Dobiva se v knjigarnah in pri založniku V. M. Zalarju v Ljubljani.
Prva kraiyska drogerija, parfumerija, fotomanufaktura itd.
Anton Kanc
[(jubjjana, Židovska ulica št. 1.
Zunanja naročila izvršuje z obratno pošto. Ceniki so na razpolago.
V najem se da dobro idoča
trgovina
z mešanim blagom
v večjem kraju na deželi, z ali brez zaloge.
Tozadevne ponudbe pod .Promet 40.000“ na upravo »Jutra*.
Priporoča se za vsa v svojo stroko spadajoča dela
J. ZAMLJEN
čevljarski mojster
V LJUBLJANI
 Sodnijska ulica št. 3--
Dobe se tudi izgotovljena obuvala, izdeluje prave gorske in telov. čevlje.
Trgovec ali obrtnik
mora, ako hoče napredovati, opozarjati občinstvo na svojo trgovino. Reklama je duša vsakega podjetja in vsak trgovec ali obrtnik,
ki noče biti skrit
samo v svoji ulici, ampak hoče dobiti odjemalce iz vseh delov mesta in tudi z dežele,
bo inseriral v ,Jutru‘
ki se čita in je priljubljeno povsod po Slovenskem.
Na zelo ugodne plačilne pogoje
brez poviška cen dobite
juvele, zlatnino, srebrnino itd.
Na zahtevo pridem osebno z bogato kolekcijo na dom. Na zunaj pošiljam cenike. — Brez vsake kupne obveze.
Dopisi se prosijo pod .BOŽIČ" na .Prvo anončno pisarno* v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8.
Vsak petek se dobe po čudovito nizkih cenah
l*l ll a iz Severnega morja in IlUt5 iz Adrije pri
AntStaculuvLjubliani
NAZNANILO.
Slavnemu občinstvu uljudno naznanjava, da sva prevzela
restavracijo in kavarno
Breštveai dom v Kamniku
katerega otvoriva dne 22. t. m. slovesno z
veselico =■■
Potrudila se bova svoje Častite goste postreči v vsakem oziru kar najbolje. Priporočava se tudi naklonjenosti velecenjenih izletnikov v mesto Kamnik in naše lepe planine, ter beleživa z odličnim. spoštovanjem
Ivan in Ivanka Flerin.
$	^^TTTTTT TITITI f!TTT?TTfTfTf:
i, mrk« ftUL —
»dnaotne papirje im U Javatfc efcladiečik.
i k vsem žrebai
Naročajte in kupujte „JUTR0!“
Izvod samo po 6 vinarjev.
Svilnato blago
bariani, pliši, tenčice, čipkasto blago, čipke, vložki, svilnate vezenine, Jabots, šerpe, damski ovratniki, kravate, svilnati in baršunasti trakovi, pozamentrija, porte, šnore, resice, dišave, mila i. t. d., vedno najnovejše v največji izbiri.
Modna trgovina P. Magdič
Ljubljana, nasproti glavne pošte.
Modna in konfekcijska trgovina
M. KRIŠTOFIČ-BUČAR
so je preselila v lastno hišo na
= S ari trg štev. 9. =
Priporoča zelo pomnoženo damsko in otročjo zimsko konfekcijo, tudi po meri, po znano najnižji ceni. Posebno krasne kostume, plašče, pelerine, razne jopiče, krila, domače halje.
Bluze in otročje oblekee.
Velika izbira perila in hlgljenlčnlh potrebščin za novorojenčke. Pošilja na Izbero tudi po pošti.
„JUTR0“ se prodaja v Ljubljani
po O vinarjev
v s^asleclsaJUaL toloaJseiranLaia.:
Južni kolodvor, na peronu. Državni kolodvor.
BIhž, Dunajska cesta.
Sever, Krakovski nasip.
Pichler, Kongresni trg. češark, šelenburgova ulica. Dolenec, Prešernova ulica. Fuchs, Marije Terezije cesta. Mrzlikar, Sodna ulica SoMe, Miklošičeva cesta. Zupančič, Kolodvorska ulica. Pirnat, Kolodvorska ulica.
Šenk, Resljeva cesta.
Kotnik, Šiška.
Tivoli, na žel. prel. pri Nar domu. Košir, Hišlerjeva ulica, stlene, Valvazorjev trg.
Sušnik, Rimska cesta. (Jšenlčnlk, Židovska ulica. Klelnsteln, Jurčičev trg. Križa), Sp. Šiška.
Wlslak, Gosposka ulica. Kuštrin, Breg.
Tenente, Gradaška ulica. Velkavrh, Sv. Jakoba trg Sitar, Florjanska ulica Blaznik, Stari trg. Nagodd Mestni trg.
Kanc, Sv. Petra cesta Treo, Sv. Petra cesta Kušar, Sv. Petra cesta. Podboj, Sv. Petra cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica. Bizjak, Bohoričeva ulica. Rcmžgar, Zelena jama Svetek, Zaloška cesta Jamšek, Tržaška cesta Jezeršek, Zaloška cesta. Likar, Glince.
Strkovič, Dunajska cesta Klančnik, Tržaška cesta
i
|B»
8»
Največje podjetje konfekcijske stroke je
ogromna trgovina
O. BERNATOVIC
Ljubljana, Mestni trg 5
featera, ima ±e začetkom sezije
nad 30.000 komadov svežega blaga — po najnižjih cenah =====
M
m
m
in to
nad 5000	kom. najfinejših oblek za gospode	nad	2000	kom. posamez. hlač in telovnikov
, 2000	„	najfinejših površnikov, šport-	,	3000	„ oblek za dečke in otroke
nih in zimskih sukenj	„	15000	„	najmodernejše konfekcije
„ 3000	„	pelerin	Za dame in deklice.
Solidna postrežba.
Priznano nizke cene.
Rezervni zaklad
nad pol milj ona
kron
Kmetska posojilnica
= ljubljanske okolice =
Stanje hranilnih
vlog dvajset
milijonov kron
regiatroTaaa zadruga s neomejeno zavezo
» lastnem zadružnem domu y LJUBLJANI
Dunajska cesta štev. Ib
obrestuje hranilne vloge po čistih
brez odbitka rentnega davka
Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga.
Posoiuie na zeml jišča P°5l^brez amortizacije ali na amorti-
J J	J	zaciie	po	dogovoru.
Eskomptuje
trgovske menice.
Ustanovljena = leta 1882. =
Denarni promet ▼ letu 1910 K 100,000^00-—
Eskomptu;^ trgovske menice.
Ustanovljena leta 1882. =
fs'
3. o
2.o
Upravno premoženje v letu 1910 K 20,500.000*—
Jadranska banka fllijalka v Ljubljani
Žel»n3wu#> t' > ulica, štev- 7 (aasteprotl grlar^rzii po&tS^.
Kopu je in prodaja:
papirja, rente, delnice, are*ke ftUL — Valut* in davi*«.
Prmnese k vsem žrebanj«*. Ccatrala v Troti.
Vloge na knjižice
vložitve 4tt de dneva dviga, plačuj« banka iz tvojega, žiro račun po dogoi (vwa s Amerika.
Akredetivi. Henjalnlea.
Eskomptuje
acniee, devize in fakture— Zavarovanje papirjev proti kurznd izguM. — Revizija Arubanja wmmik itd. brezplačno. — 8tavbn* krediti. — r kraditL - Borna naročila.
lnkaso.
Filljallis T Opatiji.
L. J. Frohlich
sobni slikar in pleskarski mojster,
Ljubljana, Hrenova ulica 17.
se priporoča ob Vseh svetih za pleskanje in prenovljenje nagrobnega omrežja, križev, napisov itd. Postrežba točna in solidna. PoStne-branllnlčnl rainn štev. 67.62*.
SODE
juDiu ohranjene, stare in nove, velike in male, prodaja
IVAJT BUGGKJIG
sodar
t^uMiana. Cesta na Rudolfovo ietaui.
Ustanovljena leta 1831.	IVajvečJa zavarovalnica avstro-ogrnke države	Ustanovljena	leta 1831.
C. kr. priv. občna zavarovalnica Assicurazioni Generali v Trstu.
Glavni zastop v Ljubljani, Marijin trg, Sv. Petra cesta št. 2, v lastnem domu.
Zavaruje zoper požar na poslopjih, pohištvu in blagu, tatinski vlom, Škode vsled prevažanja, poškodbo zrcal in zvonov. — Na življenje la n doto v v*e> mogo&h sestavah. — Tekom leta 1910. zavarovalo se ]e 19.215 oseb za kapital nad 155 milijonov kron na življenje. — Družba je izplačala za škode nad 101»
milijonov kron. Premoženje družbe znaša nad 392 milijonov kron.
TAm Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
Stritarjeva ulica štev. £S, (lastna hiša)
priporoča promese dunajskih komunalnih srečk za žrebanje dne 2. novembra t L Glavni dobitek K 300.000'—. Cena K 18*—.
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu in Gorici.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistili 4'