MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo )n uprava! Maribor, Gospoaka ul. It / Telefon urednKtvn 2440, uprava 24S5 Izhaja razen nedelja In praznikov vaafe dan eb 18. url / Velja maeeCno prejeman v upravi al po poiti 10 Din. dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po caniku / Oglasa aprajema tudi oglasni oddelek .Jutra- v Ljubljani t Poitni čekovni račun It 11-408
JUTRA
Vprašanje največje balkanske sramote
VLADE PROTI ATENTATOM.
K UKREPOM BOLGARSKE
^ krivci, da je Balkan tudi po razboli ®vropske Turčije na glasu kot naj-roni eiIlirno 'n brezpravno ozemlje v Ev-'č i ’n°- nebvomno makedonstvujo-2b']i? ni 80 Pa obenem tudi krivi, da ni sl "ja med našo državo in sosedno Po Hnf n? .	Kadarkoli	so bili
leni n S?trajn*k naporih in mukah zgra-in nriir^imostov' obnovitve bratstva stvuin'-- - *Va’ vselei so pr'šii makedon-tudi v? ln So J‘b podrli. Bilo pa jim je intereseeo°' a*‘ -’e ^1° to npbovo delo v goslavif ?'earov in Jugoslovanov v Ju-interes/iu ne’ Ce'° vseeno’ bilo v dajaisj, * ^akedoncev samih, ali pa le i ■' D-a- bratomorna in podla uslug« ;n, ® Sovražnikom vseh balkanskih
•Isk	acuoncev samin, au pa le iz-
sku„ni(!- bratomorna in podla usluga in sDini! sovražnikom vseh balkanskili jo£j	Južnih Slovanov. Makedonstvu-
itnei k ^ Vc^injab ve(^no vsakomur, ki je m0rd 0nst od našega razdora, toda ne konce	’z idealizma, kar bi koncem
i d e : venc*arle še dokazovalo neko tudj jz3 n 0 s * v njihovi akciji, temveč
evih grošev iz tujine!
Mi jz VS
del
gmotnih koristi, zaradi ju«
tnak e,to ie moralo nemoralno gibanje jn . Or>stvujočih še bolj demoralizirati Se .nvesti do popolne brezideinosti. To zgodilo. Danes ne vodi maketo n i°čih nobena ideja več. Postali litjv .^eskmlni zločinci v rokah tujih po 'nteresov- Prav Jih ie privedlo s0 s 0 boja v lastnih vrstah. Razcepili »i0gf na fazne skupine, ki se sedaj, ko so ;3fa''lsbi vpadi v Jugoslavijo in Grčijo 'jgj 7 obmejne čuječnosti nemogoči, ko->k0r 'n p°b’iaio kakor živali. Zadnja leta 3r. ai ne mine dan. gotovo pa ne teden *j0 vsai_enega umora v vrstah make-^H ,stvujočih. Danes pade pristaš Vanče
11 a j 1 o v e g a. jutri P r o t o g e-
Utp V e g a- Skoraj vedno se izvrše ti |Cg0r* sfedi prestolice Sofije in be-Itob ’ sb°rai vedno pa atentator tudi ^az6gne: ne da bi ga oblasti izsledile. vaTatr,biv° ie. da je zaradi tega javna o n,-a.st v Sofiji in v Bolgariji taka. da ie ne' sPloh ni mogoče govoriti. Postala vs6p Samo sramota Bolgarije, temveč Balkana ter vse Evrope. v e to vedo prav dobro tudi o d g o-tniff,r n i voditelji Bolgarije, saj so bili Jjjj 0 vsega na divjanje makedonstvujo-«Vet?pozorjeni tudi s strani zunanjega 5 ] Jugoslavije, Francije. An-tucjj1 ■’ e itd. V Sofiji so bile storjene zadevne demarše. Pomagalo ni. Bol
a vlada si ni upala razgnati in za-
treti te zločinske družbe. Šele sedaj, ko so se pričeli umori množiti tako, da jih svetovni tisk sploh več ne registrira, ker so preveč vsakdanji dogodki, se je bolgarska vlada odločila za proglasitev obsednega stanja nad glavnim mestom, za racijo in aretacije vseh »sumljivih elementov«. Zunanji uspeh te akcije vlade je vsekakor velik, saj je policija prejela preko 1000 ljudi in izsledila cele zaloge orožja, bomb in streljiva, kakšen je pa notranji, dejanski uspeh, nam dokazuje pač najbolj nazorno dejstvo, da sta bila istega dne, ko je policija stopila v akcijo, izvršena zopet dva atentata in so atentatorji zopet pobegnili — brez sl^du. Na ta način se torej ta problem ne da -rešiti, in postopanje bolgarske vlade izgle-da v očeh pravno vzgojenega človeka v Evropi kot docela neresna, nekako otroč ja zadeva.
čemu proglašati nad Sofijo obsedno stanje, čemu vlačiti »sumljive« ljudi po ječah, čemu zaplenjevati orožje in stre-ijivo, opustiti pa tisto, kar bi naenkrat onepotrebrlo vse te akcije? To bi bil razpust organizacij makedonstvu-jočih! Tega vlada ni storila. Med tem. ko lovi male ljudi, ki so samo slepo orodje voditeljev organizacij, pušča voditelje svbodno hoditi po' bolgarskih tleh, sklicevati seje, občne zbore, kongrese in izdajati svoja glasila. To vse je prav tako, kakor da bi naša policija poznala tatove in vlomilce, pa bi jih pustila na svobodi, zastražila pa bi mesto in hiše, da ti tatovi ne bi kradli in vlamljali. -Kaj ie lažje in temeljitejše, prvo ali drugo? Vsekakor prvo: poloviti tatove! Tako bi morala tudi bolgarska vlada najprej razpustiti organizacije makedonstvu-jočih, zapleniti njihovo premoženje, zaseči orožje in spise, ustaviti tiskanje njihovih listov in poslovanje njihovih denarnih zavodov, zlasti Makedonske banke, ter aretirati in povesiti tiste, po katerih naročilu se zločini izvršujejo.
Šele takrat, če bi bolgarska vlada to storila, bi ji verjeli, da ima resen namen napraviti v svoji državi red in odpraviti sramoto, ki r>e škoduje lfe Bolgariji, marveč všemu Balkanu in vsej civilizirani Evropi. V tem primeru bi bila deležna simpatij vsega civiliziranega - sveta, pa ne-Ie simpatij, marveč tudi vsestranske podpore. To, kar počenja sedaj, nas zato he more prepričati, da ima resen namen napraviti red!
gospodarske in razorožifvene konference
^0|~EYEV TEDEN«. V LONDONU SO ZOPET OPTIMISTIČNI. RAZ-OROŽITVENO DELO SF. ZOPET ODOODI DO SEPTEMBRA.
Dii^DON, 27. junija. Včeraj je sto-v tref--etovna gospodarska konferenca ^ teden svojega trajanja. Tisk
Sni Uj<
Škanie ijf, *isku
5 uie to dobo »Molevev teden«. Pre sedanjega položaja je v angle-zelo optimistično. Vodilni
" in, •	optimistično,	voonni
Dogajajo mnogo upania na bodoča ZaUDMi * k’ iiB bo vodil Rooseveltov SrapL . Dr°L Moley. »Dailv Tele-tes„0 * ,zraža trdno prepričanje, da je JJeii0 ^fODsko-ameriško sodelovanje r°»ov • °* Po informacijah Iz uradnih Za pesit,e 00 Rooseveltovi iniciativi *e|*ev svetovne gospodarske krize 2l,1hein°-no’ Se hodo države spora-£ledsi rt,n.^a bodo sledile Ameriki. Ii-putek l3 *e Roosevelt zadel pravi tre j eth v *r *e zmagal s svojim stali-Fzati, Ajneriki, ki ga bo skušal db-PArA VSako ceno.
I,eyo iV * Mnija. Med potjo v Že« 0r°žitve^r,s.Del v Pariz predsednik raz konference Henderson. Vče
raj se Je sestal s francoskim znnanji.m ministrom Paulom Boncourjem. Diplomatski krogi so trdno prepričani, da bo današnja .seja razore/Itvene konference sklenila, da se konferenca odgodi do meseca septembra.
RUSIJA IN MALA ANTANTA.
P a r i z, 27. junija'. Londonski dopisnik lista »Echo de Pariš« poroča o konferenci. ki jo je imel ruski zunanji minister Litvinov z romunskim, zunanjim ministrom Titulescom, ob ’ nri priliki je skušal Litvinov ponovno razpravljati o nenapadalnem paktu med Rusijo in Romunijo. Ta pogajanja pa so bila med tem prekiniena, vendar so se s posredovanjem Francije nadaljevala. Glavna ovira je še vedno vprašanje Besarabije. Z ozirom na dogodke v Nemčiji skuša Litvinov doseči, da bi se Rusija čim bolj približala Romuniji in mali antanti.
Oboroževanje Nemčije v zraku
ZANIMIVA ODKRITJA FRANCOSKI H LISTOV. — NEMCI SO MANEVER S TUJIMI LETALI ORGANIZIRALI SAMI. — DVE NEMŠKI VOJAŠKI
ZRAČNI ESKADRILJI.
PARIZ, 27. junija- »Petit Parisien« piše o vojaških letalih nad Berlinom naslednje: »Znana nemška tovarna letal »Bayrische Motor Werke« ima v svojih skladiščih večje število vojaških letal, ki jim manjkajo samo še stroj nice in priprave za spuščanje bomb.«
PARIZ, 27. junija. Včerajšnji »Petit Parisien« objavlja vesti, ki jih je prejel iz monakovskih letalskih krogov, da razpolaga Nemčija že sedaj z mnogoštevilnimi vojaškimi letalci, ki so dobro izučeni v svoji stroki in pa z mnogoštevilnimi. vojnimi letali, ki so pripravljena vsak trenutek stopiti v akcijo. Polet nad Berlinom je organizirala narodno-socialistična stranka sama z namenom, da bi bil to nekak protest proti zapostavljanju Nemčije, ki je sedaj pokazala odkrito, da ima dobro organizirano vojno letalstvo. V Mona-kovem imajo narodni socialisti organizirani dve letalski eskadrilji, katerih eno vodijo sami narodni socialisti, drugo pa bivši nemški vojaški letalci, ki so bili poklicani na službovanje, čeprav Nemčija še nima obveznega vo-
jaškega službovanja. Vsaka eskadrilja šteje 220 do 240 mož, ki imajo vsi nove uniforme, ki pa so jih plačali sami, dočim ie bilo brezposelnim letalcem dovoljeno obročno odplačevanje niform. Letalske vaje so večinoma ponoči, in sicer pod nadzorstvom častnikov nemškega »Reichswehra«. Te vaje imajo glavni namen splošne vojaške izobrazbe, pouk v letanju, streljanju s strojnimi puškami in radiofo-niji. V samem Monakovu je pripravljenih okrog 15 bojnih letal, ki morejo vsak trenutek odleteti kamorkoli- Med letalci, ki so bili poklicani v drugo eskadriljo, so večinoma ljudje, ki so zelo nerazpoloženi proti sedanji vladi in njenim metodam, ki pa bodo takoj po odsluženju svojega roka odposlani v koncentracijska taborišča in v taborišča za obvezno delo. List končno dostavlja, da dajejo te informacije o obeh letalskih eskadriljah popolno verjetnost, da obstojajo podobne vojaške letalske ustanove tudi v drugih nemških mestih.
Nevarno padanje holandskega goldinarja
PADANJE JE POVZROČILO NA LONDONSKI SVETOVNI GOSPODAR-SKI KONFERENCI VELIKO KONSTERNACIJO.
LONDON. 27. junija. Včeraj so zaznamovale nizozemske borze močno baisse v kurzu nizozemskega goldinarja. Ta nepričakovan pojav je izzval v londonskih finančnih krogih velika vznemirjenja in razburjenja. Guverner nizozemske »Narodne banke« Trip je izjavil zastopnikom tiska, da bo storila Nizozemska vse. kar je le v moči vlade in finančnih krogov, da ostane pri zlati podlagi. Kljub tej izjavi se pa a,ngteški finančniki še vedno ne morejo pomjrfti, ker se boje, da bo ne-
stalno laviranje nizozemskega goldinarja povzročilo tudi odločilen vpliv na ostale valute manjših držav. List »Financial News« piše, da bi bila največja ironija zgodovine, da bi izzvala londonska svetovna gospodarska konferenca, ki ima nalog na novo urediti mednarodna valutna vprašanja, prave inflacijske orgije. Posledica padca nizozemskega goldinarja bodo bližnja važne in nujne konference med guver nerji raznih narodnih bank, ki se trenutno nahajajo v Londonu.
Nov prelen -lent za madžarski
ures*o!
BUDIMPEŠTA. 27 junija. Ob priliki avdience italijanskega poslanika kneza Collone pri predsedniku madžarske vlade Gombdsu se govori, da sta se državnika razgovarjala v prvi vrsti o Gombosevem obisku v Rimu. Budim-peštanski diplomatski krogi verujejo, da bo na tem obisku padla odločitev o izpopolnitvi madžarskega kraljevske ga prestola z nekim članom italijanske kraljevske rodbine. Najstarejši kandidat za krono sv. Štefana je sedaj ’35 letni vojvoda d’Aosta, sin nedavno umrlega poveljnika III. itaiiianske armade v svetovni vojni in bratranca italijanskega kralja. Vojvoda d’Aosta uživa, kakor njegov pokojni oče, veliko popularnost v fašističnih krogih In je poročen s kneginjo Ano Francosko, hčerjo vojvode Orleanskega, kne-za Guisea, pretendenta na francoski prestol.
NOV SPORAZUM MED RUSIJO IN ANGLIJO.
LQNDON. 27. junija. V zvezi z au-gleško-ruskim sporazumom o ukinitvi angleške prepovedi o uvozu ruskega blaga se doznava, da je sklenil Litvinov ob tej priliki več zelo ugodnih pogodb. Neki angleški kontinentalni konzorcij ie sklenil pogodbo za dobavo
ruskega bencina v vrednosti 25 milijo nov funtov- Z neko angleško-ameriško finančno skupino je bila podpisana pogodba za dobavo raznih kovin v vrednosti 15 milijonov funtov, ki se bo per-fektuirala z dolgoročnim posojilom. Mimo tega še trajajo pogajanja z nekaterimi ameriškimi finančnimi skupinami glede oficielnega priznanja sovjetske Rusije, nakar bi bile sklenjene velike dobave različnega ruskega blaga v vrednosti okrog 80 milijonov funtov.
PREPOVEDAN HUGENBERGOV SHOD.
BERLIN, 27. junija. Sinoči bi se moralo vršiti veliko zborovanje nemških nacionalnih sredniih obrtniških slojev, na katerem ie bil določen za glavnega govornika državni minister Hugen-berg. Policija pa je zborovanje v zadnjem trenutku prepovedala- Politični krogi vidijo v tej prepovedi jasno voljo Hitlerja, da »izenači« nemške na-cionalce oziroma jim prepove vsako možnost javnega udejstvovanja.
SNEG V ITALIJANSKIH ALPAH.
TRST, 27. junija. Po vesteh iz Lučana je nov sneg popolnoma zasul vse važnejše prometne žile v Alpah. Na ozemlju okrog Forze je zapadlo nad 20 cm snega. Na Alubri je padlo 60 cm, na Grinzlu pa celo 190 cm novega snega. Prehod pr,eko Sluga in Juliera je .nemogoč;
Dnevne vesti
PETNAJSTI VIDOV DAN KRALJEVINE JUGOSLAVIJE.
Jutri slavimo združeni Jugoslovani petnajsti praznik Vidovega dne pod skupno streho, praznik spomina vseh, ki so od Ko sovega dalje padli za našo svobodo inkon čno združitev. Velike, heroične so bile žrtve za dosego tega smotra, zato je potrebno, da tudi mi žrtvujemo vse kar moremo, za lepšo bodočnost in veličino Jugoslavije. Slava junakom!
NAROČNIKOM IN ČITATELJEM »VE ČERNIKA«. Zaradi Vidovega dne in praz nika sv. Petra in Pavla izide prihodnja številka našega lista šele v petek 30. t. m. popoldne ob navadni uri.
Veličasten sprejem češkoslovaških Sokolov.
Mariborska sokolska društva in vsa na cionailma javnost, je danes zjutraj kar naj-svečanejše sprejela češkoslovaške Sokole in Sokolice, ki so se pripeljali s posebnim vlakom ob 8.45 in prihajajo na sokolske svečanosti v Ljubljano. Na kolodvoru so pričakovali in pozdravili drage hirate s severa zastopniki mariborskih sokolskih društev, zastopniki sokolske zveze ter zastopniki mariborskih civilnih in vojaških oblasti, med njimi mestni poveljnik general Hadžič, mestni podžupan g. Golouh, okrajni podnačelnik g. Pezdič, polkovnik in poveljnik inženjerske podoficirske šole g. Božo Putnikovic in drugi. Ob prihodu vlaka je zaigrala vojaška godba češkoslovaško in našo državno himno, nakar se je razvilo med došlimi brati in našimi Sokoli živahno pozdravljanje. Med navdušenim vzklikanjem so se češki Sokoli in Sokolice odpeljali ob 9.30 proti Ljubljani. Lepo in prisrčno je češke Sokole sprejela tudi naša meja. Krasen sprejem so jim priredili v Št. liju, kjer je bilo zbrano na kolodvoru tamkajšnje Sokolsko društvo.
Pred oltar. V zadnjem času so se v Mariboru poročili: Viktor Vergles, trgovski sotrudnik in Manja Kolenčeva, šivilja; Martin Gehtl, posestniški sin in Pavlina furmanova, posestnikova hčerka; Josip Lubej, finančni podpregiednik in Jožica Železnikova, posestnikova hčerka ter Avgust Obovnik, čevljarski pomočnik in Ma rija Knupleževa, zasebnica.. Bilo srečno!
Matura na mariborskem moškem učiteljišču. Na državnem učiteljišču se je včeraj končala matura. Predsednik komisije je bil profesor univerze g. dr. Milko Kos, na ženskem oddelku pa je predsedoval izpitni komisiji ravnatelj učiteljišča g. Kadunce. K maturi je bilo pripuščenih 121 kandidatov, in sicer 50 absolventov in 71 absolventk. Izdelalo je 30 absolventov in 58 absolventk, 11 absolventov in 11 absolventk jmia ponavljalni izpit v jeseni, 11 pa jih je padlo za dobo 1 leta;. Maturo so napravili: Ivan Vajlec, Karel Bajt, Rudolf Breze, Viktor Čurman, Josip Dereani, 'Maks Dolinšek, Borislav Ferlinc, Marjan [Jarec, Josip Kerenčič, Marij Kranjc, France Kulovec, France Lah, France Lužnik, Vlado Majhen, Sikst Marjon, France Ou-ček, Milko Ozvaitič, Herbert Pichler, Janko Pucko, Janez Ravter, Primož Sedmak, Dušan Špindler, Srečko Stanič, Jože Siup nik, Jože Turk, Mihael Veršič, Danilo Viher, Mirko Vrečko, Tone Vuk, nadalje Mirka Baumgartnerjeva., Jelka Flegova., Marica Janžekovičeva, Vida Jenčičeva, Vekoslava Jesihova, Sonja Koliškova, Irma Košutova, Terezija Kulovičeva, Jožica Kesova, Anica Lichtenegerjeva, Slavica Margučeva-, Anica Paherjeva, Marjeta Bračkova, Angela Budjeva, Verena Gaberčevai, Zora Hladova, Vera Petkova, Tončka Podjaverškova, Hilda Potiskova, Branka Rasbergerjeva., Ema Robnikova, Lojzka Romihova, Angela Sosičeva, Ljudmila Stokova, Eleonora Šutova, Marica Šurlejeva, Nerina Tomasinljeva, Inge Vadmrova, Milena Zrimškova, Marica Praznikova, Stanka Pagrajčeva, Jožica Semova, Ada Antončeva, Teodora Bejče-,va, Matka Berauičeva, Olgia Čerčkova, Gi zela Grobljerjeva, Helena Jugova, Angela: Khimova, Marija Kodričeva, Lizika Lu-tarjeva, Marjana HinterJiecforoerjeva, Marica JJetičeva, Marica Štefinova, Ljudmila Luznar jeva, Lizika Medvedova; Darinka
Mermoljeva, Tončka Mežnaršičeva, Mara Poznikova, Matica Primčeva, Gizela Ši-merleva, Franja Škerbinčeva, Marija Šnajderjeva, Vekoslava: Stepiharjeva, Vida Zemljičeva , Klavdija Zornikova in Cvetka Zimičeva.
Kdncert v mestnem parku. Mestno olepševalno društvo bo priredilo jutri na Vidov dan dopoldne v mestnem parku promenadni koncert. Na koncertu bo igrala vojaška godba pod vodstvom kapelnika g. Svobode.
Tudi v četrtek na praznik bo v mestnem parku dopoldne promenadni koncert, na katerem bo igrala vojaška godba. Čisti dobiček koncerta je namenjen v prid Združenju ruskih vojnih invalidov.
Na Vidov dan in na praznik sv. Petra in Pavla bodo mestni avtobusi vozili kakor ob nedeljah in praznikih, na kar opozarjamo zlasti prijatelje naše okolice in Pohorja.
Mariborski denarni zavodi ne uradujejo na Vidov dan ter praznik sv. Petra in Pavla.
Združenje brivcev in frizerjev v Mariboru obvešča občinstvo in svoje člane, da bodo brivnice in damsko-frizerski lokali odprti na Vidov dan 28. t. m. ves dan kakor navadno, samo za časa svečanosti maše od 10. do 11. ure bo zaprto. Na Petrov dan 29. t. m. bodo odprte od 7. do 12. ure. To velja za ves okoliš združenja.
Prihodnje streljanje na leteče golobe
bo v nedeljo, 2. juildja ob 14. uri na vojaškem strelišču v Radvanju. Streljalo se bo na leteče golobe in na vse lovske taTČe.
Krajevna organizacija JRKD na Teznem. Člani, ki se nameravajo udeležiti velikega manifestacijskega shoda, ki bo v nedeljo 23. julija v Beogradu, naj se prijavijo do 10. julija v občinski pisarni na Teznem- Na poznejše prijave se ne bo mogla organizacija ozirati.
Iz Zvez mladih intelektualcev. Drevi bo seja matičnega vodstva. Za vse funkcionarje je udeležba nujno potrebna. —. Celodnevni izlet k Sv. Duhu bo jutri v četrtek. Zbirališče bo jutri ob 7. uri zjutraj pred moškim učiteljiščem.
Delodajalci. Obračajte se na Borzo dela inteligenčne poklice. Sodna ul. 9/III. Uradne ure so vsak ponedeljek, sredo in soboto od 14. do 16- ure.
Železniško postajališče na Teznem. Vsi, ki želijo imeti železniško postajališče na Teznem, zlasti pa občani s Pobrežja, Radvanja, Razvanja, Dogoš, od Device Marije v Brezju, Sv. Miklavža, iz V. mariborskega okrja ter Teznegat, pridite na sestanek, ki bo v nedeljo 2. julija ob pol 10. uri dopoldne v tezenski šoli. Vabi vas priprav Ijaini odbor za postavitev postajališča oa T eznem.
Proslava desetletnice pevskega društva »Luna«. Pevsko društvo »Luna« v Krčevini proslavi v nedeljo 2. julija t. 1. desetletnico svojega obstoja in delovanja. Omenjenega dne bosta dopoldne ob 10. uri občni zbor in slavnostna akademija s petjem izbranih moških zborov-jn s slavnostnim nagovorom v krčevinski šoli v Tomšičevem drevoredu. Vstop na akademijo je vsakomur prost. Ker je pevsko društvo »Luna« prvo nacionalno društvo v Krčevini in Košakih in je mnogo pripomoglo k probuji narodne in državne zavednosti, bo narodno občinstvo iz Mribora, kakor tudi iz širše okolice, predvsem pa iz Krčevine in Košakov nedvomno s svojim obiskom počastilo slovenske pevce.
Festival naše pesmi. Pevsko društvo »Luna« priredi po dopoldanski slavnostni akademiji popoldne ob 15. uri veliko ljudsko veselico s petjem, govori, plesom ter razno zabavo na letnem telovadišču sokolskega društva Maribor III. v podaljšani Aškerčevi ulici. Pri veselici bo igrala godba glasbenega društva Poštnih in telegrafskih uslužbencev v Mariboru. Vsa pevska društva iz Maribora in okolice so vabljena k udeležbi in sodelovanju. Popoldanska prireditev naj bo nekak ljudski festival naše večno 'lepe slovenske pesmi. Pevska društva, ki bodo nastopila, imajo pri popoldanski prireditvi prost vstop. Za ostale obiskoval-
ce pa znaša vstopnina 5 Din. Na prireditvenem prostoru bodo postavljeni paviljoni, in bo preskrbljeno za okusen prigrizek in dobro kapljico.
Podaljšanje avtobusne proge na Tezno. Da bi ugodilo prošnji tezenških občanov, je mestno avtobusno raznateljstvo sklenilo podaljašati progo Glavni trg—Tezno do Prešernove ulice. Če se bo proga obnesla1, bodo vozili avtobusi ob delavnikih z Glavnega trga 7.08, 12.10 in 18.50 uri, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa tudi še ob 19.20 uri. S Teznega iz Prešernove ulice bodo odhajali ob delavnikih ob 7.25, 12.25 in 19.10 uri, ob sobotah nedeljah in praznikih pa tudi še ob 19.50 uri. Proga Glavni trg—Prešernova ulica na Teznem pa bo ostala v prometu le, če bo zadostno frekventirana-
Pet otrok siromašnih staršev je poslala Protitiuberkulozna lisa v Mariboru na Počitnice na Pohorje. Ker je delovanje naše agilne Protifuberkulozne lige sedaj osredotočeno v nabiralni akciji za fond za zgradbo prepotrebnega azila ter tuberkuloze v Mariboru, bo naša javnost ta dobrodelni čin naše lige tem bolj pozdravila.
za trgovino — industrijo — obrt — urad«
— šole — društva — zasebnike izdeluje hitro — lepo in po zmernih cenah
PODRAVSKA TISKARNA
MARIBOR — GREGORČIČEVA ULICA 6
Telefon 20-38
Kino Union. Od danes dalje kolosalni dvojni spored: »Ljubavni manevri«, velika vojaška, veseloigra z Greti Theimer-jevo, Paulom Heidemannom, Albertom Pauligom in Ido Wustovo ter senzacijski film »Jahanje v smrt« s Thomom Kee-nom, film poln napetih senzacij in vratolomnega tempa. Oba filma v eni predstavi. —
Grajski kino. Še danes in jutri predvajamo velefilm »Nezakonsko dete«. V glvni vlogi Tonny van Eiok in Hans Brausewetter. V četrtek 29. trn. predvajamo veselo opereto »Lepa pustolovščina«. Sijajen velefilm poln lepe glasbe in petja, lepote in mladosti, kipeče vroče ljubezni mladih src. Wolf Albach Retty,
Kathe von Nagy v glavnih vlogah.
Ustanovitev strelske družine na Pobrež ju. Dne 24. t. m. je bil ustanovni občni zbor strelske družine na Pobrežju. Sokolsko dvorano br- Renčlja je napolnilo številno občinstvo kakor tudi članstvo tukajšnjega sokolskega društva. Navzoče udeležence, predstavnika državne uprave oki ajnega glavarja g- Milana Makarja, delegata. in predsednika strelskega okrožja g. polkovnika Božo Putnikoviča, g. ravnatelja Frana Lovšina, starosto Sokola Maribor II. Pobrežje br. Josipa Klemenčiča, predsednika JRKD Pobrežje gosp. Antona Požarja in g. župana občine Pobrežje Matijo Volka, je pozdravil predsednik pripravljalnega odbora g. sod. br. Milan Pureber. Izvajanju g. polkovnika Putnikoviča, ki je obrazložil idejni pomen, tehnično ter praktično udejstvovanje strelskega gibanja, je sledilo splošno odobravanje. Predvsem je poudarjal, da tako številno obiskanega občnega zbora
v strelski družini še ni doživel. Izvedle so se nato volitve, pri katerih je bil izvoljen za začasnega predsednika družine Pobrežje g. sod. pr. Milan Pureber, ki je navzoče članstvo pozval, da naj v strnjenih vrstah ramo ob rami čuva svojo s krvjo pridobljeno svobodo in domovino. V ostali odbor je bilo soglasno izvoljenih 12 članov in troje namestnikov: Drago Kobal, Josip Klemenčič, Anton Požar, Matija Volk, Lorbek, Gruden, Danilo Vezjak, Štefan Renčelj, Milan Kemenčič, Drago Volk, Ban, Tončič, Fatur in Polegeg. Končno so pozdravili navzoče članstvo g. okrajni glavar Milan Makar ter vsi zstopniki narodnih organizacij, kakor tudi predstavnik občinske uprave g. Matija Volk s Pobrežja.
Pri obledeli sivorumenkasti barvi ko*
že, motnih očeh, slabem počitku, zmanjšani delavni moči, duševni depresiji, težkih sanjah, želodčnih bolečinah, pritisku v glavi, namišljeni bolezni je pametno, da izpijete nekaj dni zaporedoma vsako jutro na tešče kozarček naravne »F*-3/1* Josefove« grenčice. V zdravniški praksi se »Franz Josefova« voda radi tega posebno uporablja, ker naglo odstrani vzroke mnogih pojavov bolezni.
Vlorana tatvina. Preteklo noč so nežna® zlikovci vlomili v Ahtikovo gostilno v Frankopanovi ulici in odnesli nekaj drobiža, cigaret in drugih malenkosti v skuP" ni vrednosti 300 Din. Policija je uvedla preiskavo. •
Usoden padec. Pri Sv. Miklavžu jj® Dravskem polju je včeraj popoldne P®®3 10-letna Matilda Solinova tako nesrečno, da si je zlomila desno roko nad kontf-J cem. Ponesrečeno dekletce so poklica''' reševalci prepeljali v bolnišnico-
Obup mladega dekleta. Včeraj P°P° dne okrog 7. ure je v Razlagovi ulici stanujoča. 19-letna služkinja Elfrida T. v samomorilnem namenu izpila večjo količi30 oetove kisline. Mladenka je bila v za°' njem času zelo potrta in je svojim Prl-f" teljioam večkrat pripovedovala, da se b° usmrtila, ker je zelo nesrečna. V stnm nih bolečinah so jo našli hropečo v tijc® sobi in poklicali reševalce, ki so jo z /e' šilnim avtom takoj prepeljali v bolh'0?: V bolnišnici so nesrečni mladenki izPf želodec in jo tako rešili prostovoljne st&‘ ti. Vzrok samomora ni znan, domneva)0 pa, da je ta hotela v smrt radi nesreč" ljubezni.
Dva pretepa. Na Pesniški gori je P"®' teklo nedeljo neki delavec udaril ' nega Karla1 Bombeka tako hudo z roclv po glavi, da so ga morali prepeljati v b®1' nišnico. — V bližini Žoherjeve ®os®® na Tržaški cesti pa 'je skupina fantov h3' valila na 29-letnega delavca Selinšeka 1 ga hudo pretepla. Tudi Selinšek je p10" ral iskati pomoči v bolnišnici.
Čudna zgodba. Neke noči v pretekle"1 tednu je posestnik Tone Kostel iz O ek' ca v Prekmurju gnal preko meje v Av' strijo kravo, dai bi jo tam prodal. Za t° pa je zvedeli njegov sosed Peter Mikulek, ki se je podal preko meje in počakal z3 grmom skrit soseda Kostla. Ko se m« i® ta približal, je planil nanj in mu zaprerk' da ga bo ubil, če mu ne izroči krave. . strahu za svoje življenje je Kostel i*r0„ Petru kravo. Toda Peter ni imel sreC_. Še preden je mogel skleniti kupčijo, s® ga že zasačili avstrijski financerji m k žival odvzeli. Le z največjo težavo se 310 je posrečilo pobegniti preko meje, k)®, so ga doma že čakali orožniki in ©a,ra ropa aretirali ter odgnali v zapore.
Beračevo maščevanje. Pretekli teče" je prosil za milodar pri posestniku Fr.'13' cu Uršiču v Kočnem pri Slov. Bistrici n6' ki beTač- Uršič je berača odslovil z 'xl'-govorom, da ne more podpreti vseh,1 trkajo nai njegova vrata. To pa je pl®5” jaku tako zamalo zdelo, da je sklenil & ščevati se nad Uršičem. To svojo 0^ njo je tudi izpolnil. V noči na preteklo s0* boto je izbruhnil v UrŠičevem gospod®1’' skem poslopju požar, ki je uničil vse 0 jekte in stanovanj, hišo do tal. Uršič >-®3 okrog 50.000 Din škode, ki je delno kri*3 z zavarovalnino. Za hudodelskim bef°' čem poizvedujejo orožniki.	#
Ukraden gramofon. Pred dnevi je b v Ljudski kleti na Grajskem trgu ukrade" iz gostilniške sobe Ljudske kleti 800 D1." vreden gramofon. Včeraj popoldne pa 'e policija izsledila nekega delavca Jak^h* L., pri katerem: je našla gramofon. Jak0' bu so gramofon zaplenili.
Vremensko poročilo mariborske m©te'. oroioške postaje. Davi ob 7. uri je kaza toplomer 14.6 stopinj C; minimalna te"!' peratura je znašala 11.6 stopinj C: bar0' meter je kazal pri 17.9 stopinjah ^ reduciran na ničlo 732-2; relativna vla®° 76; vreme je tiho in jasno. Vremenska "a' poved pravi, da bo vreme spremenijo0'
Bolne žene dosežejo z uporabo nar3v' ne »Franz Josefove« grenčice neovir^11 lahko iztrebljenje črevesa, kar čest° učinkuje izredno dobrodejno na °b?h' leJe orSane. — Ustvaritelji klasi&J učnih knjig za ženske bolezni pišejo, ° so ugodno učinkovanje »Franz Jos©*^
ve« vode ugotovili s preiskavami.
_	lwl«lkl	1	Nizke	cene	I
Dražestne novosti pralnega blaga - Tekstilana Budefeid*
Nagrade za precepljenje šmarnice
KRALJEVA BANSKA UPRAVA DRAVSKE BANOVINE RAZGLAŠA:
Gospodarski interes banovine za ohranitev dobrega glasu naših vin, kakor tudi zdravja vsega naroda, zahteva da se škodljiva šmarnica in druge samorodnice čimprej iztrebijo.
Najuspešnejši način pobijanja šmarnice je zeleno precepljenje in krčenje; ze-leno jarecekljetije se priporoča v mlajših, a krčenje v starejših nasadih.
Kraljevska banska uprava1 bo v okviru Noraeunskih možnost podpirala zatiranje žarnice na sledeče načine;
1- Dovoljevala bo za vsak uspešno pre-cepljeni trs šmarnice v izrazito vinorodnih legah po Din 0.20 nagrade; radi omejenih sredstev se bodo mogli vpoštevati e 'manjši vinogradniki v slabih gmotnih razmerah. Pravilno opremljene prošnje za to nagrado je vložiti najpozneje do 20. eptembra 1933 preko občinske uprave in 0^rajnega glavarstva. Prošnji je priložiti Potrdilo občinske uprave o številu letos Precepljenih trsov šmarnice (o čemer se e organ občinske uprave prepričal v vi-ogradu) in o tem ali je položaj res izra-' "vinoroden, kakor tudi o gmotnem sta nw prosilca.
g , reCiePljevanje šmarnice v slabših le-PrirnSe	odsvetuje in se v takem
2 ni! ne °d°i>ri'a nobena nagrada. j^L^voljevala bo za vsaka dva letos rod Ci,na trsa šmarnice v izrazito vino-c«_. . 'esah po en cepljen trs plemenitih
sort
j,. , 'f banovinskih trsnic, ki so v Pe-n j1 tp. Limbuš), v Kapeli (p. Slatina-denci), pri Sv. Uršuli (p. Dramlje), v
Leskovcu (p. Krško), v Kostanjevici, v Drašičih (p. Metlika), na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru ter na kmetijski šoli na Grmu (p. Novo mesto). Tudi ta prispevek se bo radi omejenih sredstev mogel dovoljevati samo res najpotrebnejšim manjšim vinogradnikom. Prošnjam je priložiti potrdilo občinske uprave o številu letos izkroenih trsov šmarnice, ki jih namerava vinogradnik zamenjati z žlahtno trto, dalje o tem ali je položaj res izrazito vinoroden, izjavo o gmotnem stanju prosilca ter 'potrdilo od navedenih banovinskih trsnic, da je prosilec trsje pri njih naročil.
Podatke v prošnjah bodo kontrolirala okrajna glavarstva preko okrajnih kmetijskih referentov.
Prošnje je kolkovati z Din 5.—. Reševale se bodo po vrstnem redu. kakor bodo — pravilno opremljene — prihajale, dokler ne bodo proračunska sredstva izčrpana.
3. Le v izjemnih primerih se bodo mogle upoštevati tudi prošnje iz nevinorod-nih položajev, kjer se bo pa dodeljevalo samo za res letos izkrčeno šmarnico ali izabelo odgovarjajoče število sadnih drevesc, in sicer največ 1 drevesce za 50 iz-krčenih trsov šmarnice.
Tudi te prošnje se morajo opremiti s potrebnimi prilogami, kakor pod 2, in pri tožiti potrdila o tem, da je prosilec naročil sadna drevesca pri banovinski drevesnici.
Naše šolske razstave
Razstav a risb na državnem moškem učiteljišču.
- ^ Petek dopoldne je bila v poslopju Riškega učiteljišča na Zrinjskem trgu tvorjena razstava risb gojencev celotna zavoda, ki se bo zaključila jutri.
dveh sobah so razvrščeni izdelki gobcev in gojenk, ki kažejo, da posveča • Miroslav Jugovič, akademski slikar in solvent filozofske faktultete, ki po-nTu?e.jla zavodu risanje, glavno pažnjo akt ič n e mu udejstvovanju. Največ je na ^zstavi ornamentike, ki jo bodo zlasti s widom uporabljale naše bodoče učite-^ce pri raznih ročnih in drugih delih. ;.a oddelek preseneča obiskovalca raz-_pVe po svojem nepričakovanem boga-vu ornamentov, od narodnih motivov -0. kompliciranih samostojnih stilizacij L^Pk in gojencev. Tu so načrti za najvidnejša ročna dela, tkanje, preproge,
poslikanje sob itd. In vse je izdelano z velikim razumevanjem, trudom in preciznostjo. Take ornamentike še nismo videli na nobeni naši šoli. Mimo tega so pa razstavljene tudi še razne druge risbe in produkti rokotvornegapouka. V drugi sobi šo pa razvešeni osnutk za" lepake. Tudi to je praktičnega pomena, Lepak postaja v modernem javnem življenju vedno važnejši. Vendar ta del razstave ne dosegla prvega. Nekateri lepaki pa so prav dobri, tako po kompoziciji, kakor po izvedbi. Razstava je kot dokaz praktičnega izvajanja pouka risanja na učiteljišču zelo zanimiva in poučna.
Koncert »Šestnactke«. Glasbena Matica priredi v petek 30. t. m. ob 20. uri v svoji dvorani na Hrvatskem trgu koncert, pri katerem nastopi zbor »Šestnactka« iz piomouea.
Živilski trg je že od 14. t. m- preložen na Tyršev trg, toda nasprotniki te premestitve še vedno ne mirujejo in zbirajo od hiše do hiše podpise proti sklepu občine im razsodbi banovine. Baje se nameravajo, pritožiti v Beogradu. Imeli smo torej prav, ko smo trdili, dai s to zadevo še ne bo miru. Upamo pa, da se bo vse le zadovoljivo rešilo tako, kakor želi večina prebivalstva, ki pozdravlja preložitev, ker sicer bomo primorani objaviti neka razkritja, ki bodo nekaterim gospodom skrajno neljuba.
Poljčane
Ptuj
Vidov dan bomo proslavili v Ptuju z zadušmico za vse za domovino padle junake v farni cerkvi ob 8. uri. Mestni' načelnik vabi prebivalstvo, da se je udeleži.
Zaključek šolskega leta z vidovdanskimi proslavami je bil na naših šolah po večini preteklo nedeljo. V Poljčanah se je proslava zaključila z razstavo ženskih ročnih del, v Makolah pa so vprizorili otroško igrico »Šola v nebesih«. V Studenicah pa so v režiji učitelja, g. Štefanci-oze vprizorili »Čudežne gosli«. Tako so vse naše bližnje šole svoje šolsko leto dostojno in prav lepo zaključile.
Popis konj, voz in koles. Za občine Poljčane, Pekel, Studenice, Dežno, Jelovec, Makole, Hrastovec, Sv. Ana, Brezje, Možnica, Modraže, Štatenberg, Vrhole, Stopno, Stanovsko, Peoke in Lušečka vas bo popis konj nad tri leta starih in voz ter koles v soboto 1. julija ob pol 7. uri zjutraj v Poljčanah. Lastniki konj naj prineso s seboj živinske liste, kolesarji pa prometne knjižice.
Smrtna kosa. V starosti 76 let je preminula vdova Jožefa Štumbergerjeva, po domače Savinčeva- Domačini so ji pripravili lep pogreb v soboto dopoldne. V Makolah pa je zatisnil oči posestnik Martin Skale, ki se je preteklo soboto, kakor, smo to že poročali, hudo ponesrečil. Po-' kojnikoma blag spomin!
Slovenske Konjice
Iz delovanja JRKD. Shod na Telbvo 15. t. m. je bil izredno dobro obiskan. Govorila sta domači poslanec g. Karol Gajšek in podpredsednik okrajne organizacije dr. Ervin Mejak- Shod je vodil šolski nadzornik g. Božidar Gselman. Po shodu se je prijavilo zopet večje število novih članov za vstop k vsedržavni stranki. Na Skomarju in pri Sv. Jerneju sta bili pretekli teden ustanovljeni krajevni organizaciji JRKD, tako, da je sedaj v okraju že 8 krajevnih organizacij. V Ločah bo velik shod JRKD pred Valandovo gostilno
v nedeljo 2. julija t. 1. Za slvod je veliko zanimanje.
' Osebna vest. Te dni je obhajal šef tukajšnje davčne uprave g. Štefan Šuc s svojo ženo Marijo srebrno poroko. Sprejela sta številne čestitke, katerim se pridružimo tudi mi in jima kličemo: Še na mnoga leta!
Strelišče strelske družine na Lavričevem vrhu bo v kratkem zgrajeno in bo slovesna otvoritev strelišča sredi julija.
Ciril-Metodov kres bo zažgala tukajšnja podružnica CMD s sodelovanjem sokolskega članstva 4. julija zvečer na Lavričevem vrhu.
Obsodba tukajšnjega arhidijakona in njegovega prijatelja. Arhidijakon Franc Tovornik in trg. pomočnik Alojzij Uršič sta bila pretekli teden obsojena pri' tukajšnjem okrajnem sodišču radi zasmehovanja drž. nameščenca ob priliki rubeži v župnišču, prvi na 500 Din ali 9 dni zapora, drugi pa 200 Din ali 4 dni zapora, nepogojno. Dokazno postopanje je dognalo, da je prvi naročil Uršiču, da pride na dan javne dražbe s fotografskim aparatom kar je ta storil in slikaf davčnega ekse-kutorja.
Št. lij v Slovenskih goricah
Izlet šolarjev v Maribor. Dolgo smo Se šentiljski šolarji pripravljali im izlet-Vedno nam je vreme nagajalo. Mislili smo ha razne kraje, a na pobudo g. Mioviče-ve smo se končno odločili, da obiščemo enkrat naš Maribor. Strašili smo se le izdatkov, a gospa s svojo požrtvovalnostjo nam je omogočila, da je izlet 22. t. m. tako sijajno uspel. Pri tej priliki smo dolžni izreči posebno zahvalo mestni občini mariborski, ki je pogostila nad 200 naših revnih otrok z brezplačnim kosilom v Mestnem zavetišču in banovinskem Dečjem domu ter nam dovolila brezplačen dostop na prekrasen Mariborski otok. Tudi ge-Maistrovi, ki se je za nas prav po materinski zavzela, se najprisrčneje zahvaljujemo. Pozabiti tudi ne smemo izreči hvale ZKD iz Ljubljane, ki je posodila brezplačno 4 nacionalne filme o naši kraljevski rodbini. Tudi lastniku Grajskega kina g. Guštinu, ki je predvajal zvočne filme, ki šo jih naši otroci prvič slišali, se na tem mestu zahvaljujemo. Otroci so imeli res krasen užitek. G- Guštin je sam še dodal nekaj, prav posrečenih učnih filmov in Smešnic. Domov grede so otroci pripovedovali o doživetju'in vtisih dneva. Koliko so vedeli povedati o Peterčku, kraljici, Tomislavu, morju, pticah i. dr. Končna zahvala tudi še upraviteljema Mestnega zavetišča in banovinskega Dečjega doma ter restavraterju na otoku.
tRvram:
Strokovnjak
Lepo je bilo, ko nas je sedela pred ^ c '©ti »epa kopica uradnikov v nekem r^ebno-javnem podjetju. Razumeli smo tun ’ smo uganjali, bili smo pa. M “.resni. Kakor je pač položaj zahteval.
aiubši za kako šalo ali potegavščino Snf1 k bil Jurek. Ni se preveč jezdi, če Sa kdaj potegnili- In. potegnili smo Mnogokrat. Je bil pač take narave. nad*10 sec*el na svojem stolčku ter iz-očal opazoval učinek svoje flegme.
kil Pa je rojen za medij potegavščin. 2ibelka mu je tekla v mestu, kjer je to del6 Zasebno javno podjetje dolgo let %***> in še deluje. O njegovih otro-to]u letih vemo le toliko, da je s silo pre-le Potrebne šole, da je na potu iz šo-ko ^rait Prišel domov z raztrgano obleci Mi kako bunko na glavi. Kot zelo hij . se Je dobro poročil. Priženil si je 2tio in vin°Sra(l, na katerega je bil gro-j0 P°nosen. Zlobni jeziki pripoveduje-s^ti ^ina ni “k0'!! Prodajal, ker ga je ko -SpH- Zelo rad se je pobahal, da vsa-vmo takoj spozna, in ga nihče ne rno-Ogoljufati.
bij er i® bi.! drugače vestem, je kmalu do-so^knro v podjetju, in je vsa pisma PileM^oval, ne da bi kdaj bral, kaj podprtem ki mu Pa čitahje pisem nič ne ^—^plo, ]ter b; mčesar ne razumel, ker
njegova vzgoja je bila bolj »tajč«!
Mnogokrat smo se sestali izven urada, a vedno smo ga potegnili. Če smo imeli iz kateregakoli povoda kakšno večerjo, si je vedno kaj dobrega spravil^ zavil v papir ter hotel domov odnesti. Hudo-mušneži so to po navadi žvofoaii, zavoj skrivaj odprli, dobrine odvzeli ter namesto njih kak kruh, sadje, celo stare škatlje zavili. Previdno je nosil paketič domov ter ga oddal. Mislili smo si, kakšne obraze so njegovi domači naredili,
Neki naš kolega je ime! psa jazbečar-ko so zavoj odprli.
ja, ki je grozno rad jedel klobase safa-ladke, naš Jurek pa tudi. Nekoč je stavil, da jih on več poje ko jazbečar. Pri nekem družabnem večeru se je stava izvršila. Na majhni mizici je bil venec 16-tih klobas safaladk, pri mizi stol za 'd-akla, njemu nasproti pa za Jureka. Poželjivo je gledal pes na dobro jed, a strog gospodarjev pogled ga je brzda. Ko smo’ mislili, da ima pes že pravi apetit se je dalo znamenje za začetek. To je bilo hrustanje! No, na čast našemu Jureku moramo diskretno povedati, da je stavo dobil, ker je deveto safoladko že spravil v želodec, ko je jazbečar otepa! še sedmo.
V zadnjem času, ko že ni mogel vsega vina sam konzumirati, je otvarja! vinotoč. Bii! je sam svoj najboljši gost. Ker pa ni sam v vinogradu stanoval, je oddajal zvečer viničarju vino, da ga je drugi dam dopoldne v njegovi odsotnosti točil. Zvečer mu je polaga! račun
Obiskovalci so to navado kmalu zvo-hali; vedeli so, da del vina viničar popije, primankljaj nadomesti z vodo.
Naše glave so neprestano tuhtale, kako bi našega Jureka zopet potegnile na kak originalen način. In »tuhtal jo je Janez. Na pisemski papir podjetja je napisal viničarju: »Oddajte prinašalcu tega pisma 5 litrov starega in 5 litrov novega vina. Zvečer obračun«. To pismo je Jurek med drugim podpisal. Sevč, ni bral.
Drugi dan je šel postrešček po vino, ga dobil in v pisarno prinesel. Nekaj mesa in kruha se je našlo. Pokušali smo kapljico in vsi smo delali čudne obraze. Janez pa stopi k Franeku in miu reče: »Franek, nek naš odjemalec je prišel ponujat vino, zelo je poceni in nam ugaja. Ker se pa ti kot star praktik najboljše spoznaš, pojdi, .poskusi in povej svoje mnenje.« Ponosen, da ga smatramo za tako autorite-to, se je vabilu takoj odzval. Najprej je povžil kos prekajenega mesa in kruha, nato vzel poln kozarec v roko, gledal barvo, vohal, majal z glavo, pokusil, majal zopet z glavo, gledal barvo, pokusil in rekel: »Nič vredno! Tu je bilo gnilo grozdje sprešano; vino ni dobro zavrelo. Ne svetujem kupiti ga. Jaz imam tudi take vrste vino, a to bi morali pokušati. To tu pa ni zanič!« Za njegovim hrbtom se je vse za trebuh držalo od smeha. Janez pa je rekel: »Motiš se; nam se vino zdi dobro. Prav užitno je. Barva sicer ni prava, vendar je cene vredno. Poskusi še enkrat!« »Ni treba pokušati,« je odgovoril, »izrekel sem že sodbo. Vino
je slabo in še polovico ponujene cene m vredno. Svarim pred nakupom!«
V ozadju zopet velik smeh.
Ponudili smo mu drugo vrsto vina. Pošten kos svinjine je romal v njegova usta, da si slatb okus prejšnjega vina izpere. Zopet ogledovanje barve, vohanje, nato požirek. Komaj je vino obšlo v njegovih ustili vse sluznice, gai je že izbruhnil: »Ptuj, to sploh ni vino! To je 'brozga! Kdo je tisti, ki si usoja to kot vino prodajati! Ja, da bi ti moje vino pokušali! To je nekaj! Dalje sploh ne govorim!« In odšel je zmagonosno k svoji mizi v drugo sobo, ponosen, da smo ga uporabili kot strokovnjaka.
Ostali smo se na ta račun še ves dan smejali. Radovedni smo bili, kako bo v trenutku, ko mu bo viničar namesto denarja izročil nakazilo za 10 1 vina- Še bolj radovedni smo bili na njegov obraz ko bo drugi dan prišel v pisarno.
Prišel je drugi dan. Malo poparjen je bil. Naposled se je začel od srca smejati ter je rekel: »Dobro ste me potegnili! Nikdar si ne bom odpustil, da sem čez svoje vino talko zabavljal. Da boste pr vedeli, da imam res dobro vino, vas vabim danes zvečer v vinograd na pokušnjo.«
Šli. smo. Natakal nam je po dobri večerji res dobro kapljico. Vsi smo jo upravičeno hvaibli. Toda navada je železna srajca, našega Jureka smo morali zbadali. Nek hudomušnež je med občnim hvalisanjem dobre kapljice vzklikni!-»Jurek. povej nam, kje vino kupil?«
Hoško parilo (tudi po meri) Tekstilana Budefeldt
Dva strela — tragedija mladine
NEKAJ MISLI IZ RODIT ELJSKIH KROGOV.
Počitnice, čas 'mladinskega veselja so tu! Ib vendar sta — kot žalostna uvertura — pred dnevi odjeknila po Mariboru dva strela in uničila dvoje mladih dijaških življenj...
V dobi inteligenčne Itiperprodukcije in splošnega duševnega kaosa izgloda stvar dokaj malo pomembna, po svojih globljih motivih je pa resen memento vsem onim', ki imajo posredno in neposredno opravke z našo mladino. Roditelji smo zadnji, ki bi mladino brezmiselno ščitili, saj dobro vemo, dai je produkt življenja in da je pač taka, kakršni so vplivi njenega okolja. Ne moremo pa molče preiti dejstvta, da bi dva strela pomenila le — gol primer »mladinske lahkoživosti«!
Šolski neuspehi so bili in bodo ostali, nikdar pa niso povzročali samomorov in groženj v takih strahotnih oblikah, kakor to opažamo v zadnjem času. Zato je potrebno, da si zadevo enkrat razjasnimo in odkrito pogledamo resnici v obraz!
Rak-rana, ki razjeda, srednjo šolo, je že tako globoka, da ubija mladost, ki ji »ni vredno več živeti«! Pravijo, da je Maribor že od nekdaj žarišče modernih šolskih prizadevanj. Pričakovali bi, da oodo prav pedagoški zavodi v vzgojni smeri prednjačili, na žalost pa že dalje časa slišimo nešteto pritožb in širijo se po mestu gorostastnosti, ki jih verjeti ne moremo. Da bi dijakinja, ki je vedno bila ena najboljših odličnjakinj dobila potiatvjalni izpit, je zadeva, ki meče slabo luč -na ves dmšnji šolski sistem. Absolutno zaupanje v profesorske avtoritete je po mnenju opazovalcev v taki krizi, da povzroča neizbežne konflikte s šolo, ki še vedno utesnjujejrazvoj mladi' ne v spone vladajočega duha mi ni lih dub. Ni čuda, če mladima čuti upor proti takim silam in prične prezirati vse kar je nad njo.
Marsikdo si beli glavo z vprašanjem, kaj sploh danšnja mladino hoče, fcaij je vzrok, da je ni skoraj sitvari, zai katero bi se ji zdelo vredno navdušiti. Ali res samo šport in ples? Ali res ne more več po starih tirih?
Mladina sama je danes silno razdvojen® Docela v skladu s sodobnostjo trga vse vezi, .bodisi umetne ali prirodne, zanika vsako »nadrejenost« in zamenjava svoje dispozicije z življenjsko zrelostjo. 'Poleg teh »slabosti« je doba pubertete še usmerjena v domišljavost, svojeglavnošt in revolucionarnost. Ali je ubrana pot pravilna in kaj jo zna srečati ma-tejipoti, na*to pozablja1. V taki nejasno
-sti je kaj lahko izgubiti orientacijo! Izkušnje kažejo in maturant St. B. v sobotnem »Večerniku« sam: dokazuje, da se marsikdo izmed mladine po dolgem tavanju — razočaran nad svetom in lastno nedozrelostjo — prepusti slučajnemu va-življenja samega, in bridka* je ugotovitev človeka z ubito mladostjo, da ni vredno živeti...
To je pot onih mladih, ki dreve čez drn in strn brez subjektivnega,spoznanja in neglede na pozitivne momente svoje mladosti. Vse jim je temno in tuje, čutijo se ponižane in teptane... Skratka: manj vredne napram vsemogočni okolici, ki se izživlja1 v svojih egoističnih potrebah in zhtevah.
Kdo bi v takem položaju stopal pred kot sodnik?! In vendar opažamo • vzlic vsem modernim reformističnim stremljenjem — žalostno dejstvo, da mla dina danes zaman išče zdravnika in to-lažnika, kaj še le dobrohotnega prijatelja! Nekaj čaistnih izjem to dejstvo samo potrjuje-
Mladina danes revoltira demonstrativno. Če bi pa videla nad seboj »nekoga«, ki je velik in priznavanja vreden radi svoje duhovne moči in ne le radi slučajne starostne razlike ali socialnega položaja, bi bilo drugače.
Avtoriteto, ki jo doživljam kot upravičeno višjo silo nad seboj in ki ne zahteva od mene priznavanja radi sebe same čenosti z večni mdociranjem more terati dijaka v nihilizem. Pa profesorske skupščine še niso mogle iz svojih prepirov preiti v »malenkosti«! »Šola močne roke« nikdar ne bo mogla izkazati one ljubezni, ki jo mladina želi, ko išče luči in jasnih spoznanj za življenjsko pot.
Jedro problema tiči orej v vzgoji osebnosti! Motijo se torej tisti, ki mislijo da je zadeva mariborskih dveh krogelj 'e osebna zadeva in zgolj slučajna — ne-vrastenija! Za tem se skrivajo globoki motivi nerazumevanja mladine! Ko bo naša srednja šola našla prava pota za selekcijo močnih profesorskih osebnosti še-le tkrat smemo pričakovati generacije, ki nam bode porok lepše bodočnosti
Ver.
in ne izvaja nasilja nad pozitivnimi in ne gativnimi momenti moje mladost, popolnoma priznavam in 'ljubim zlasti če poka. že dobrohotno zanimanje »za moj razvo in napredek«. Tako sodi dnes dijak in depremiran pripoveduje o »gnjavažah« pri izpitih. Že sam sistem katederske u-
Sokolstvo
Soort
ISSK Maribor: SK Železničar.
Jutri, v sredo 28. t- m. se bosta srečala ISSK Maribor itn SK Železničar v prijateljski tekmi. Srečanje je v toliko važno, ker bo ISSK Maribor preizkusil nove moči, s katerimi bo nastopil v nedeljo proti SK Splitu v Splitu. Tekma se bo odigrala na igrišču IlSSK Maribora v Ljudskem vrtu, in sicer ob vsaikem vremenu-Ustanovni občni zbor Studenškega športnega kluba.
Preteklo soboto je bil v prostorih gostilne Sluga v Studencih ustanovni občni zbor »Studenškega športnega kluba«. Zborovanja so se udeležili številni športniki iz Studencev in tudi delegati mariborskih klubov. Zborovanje je vodil predsednik pripravljalnega odbora Juvan, ki ie v svojem govoru naglasil, da bo klub gojil vse vrste športa. Pri volitvah je bila izvoljena naslednja uprava: predsednik Juvan, podpredsednik Papež, I. tajnik Verlič, II. tajnik Habit, I. blagajnik Farais, II. blagajnik Huber; odborniki: Staober, Ogrizek, Gomolj, Grein, Berlek.
V nadzorni odbor pa so biti izvoljeni. Schteiber, Novakovič in Kumperščak.
Medklubski odbor LNP, službeno. Odobrijo se nasl. tekme: 28. julija ob 17, prijateljska tekma I. mladina SK Železničarja : I. mladini ISSK Maribora, ob 18.30 prijateljska tekma ISSK Maribor I: SK Železničar I. Obe tekmi na igrišču ISSK Maribora. Službujoči odbornik g. Mazi.
V četrtek 29. t. m. ob 8-30 prijateljska tek-na ISSK Maribor II. mlad. : SK Železničar II. mlad., ob 10. prijateljska tekma SK Železničar rezerva : SK Rapid rezerva- Obe tekmi na igrišču SK Rapida. Služ
bujoči odbornik g. Amon. V Murski Soboti bo ob 17. prijateljska tekma SK Mura : SK Železničar. Službujoči odbornik g. Peterka. V nedeljo 2. julija se odigrata na igrišču ISSK Maribora ob 8.30 prijateljska tekma SK Svoboda 'rezerva : SK Železničar rezerva in ob 10-30 prijateljska tekma SK Železničar : SSK Celje. Službujoči odbornik ig. Fišer- V Čkovcu bo v nedeljo 2- jul. ob 17. pokalna tekma Čako-vački SK : Varaždinski SK. Službujoči odbornik g. dr. Franetovič. Tajnik-
Odbor za delegiranje sodnikov pri MOLNP, službeno. Delegirajo se naslednji sodniki: v sredo 28. t. m. ISSK Maribor mlad. : SK Železničar mlad. g. Jenko: ISSK Maribor I :SK Železničar I g-Vesnaver. V četrtek 29. t- m. ISSK Maribor mlad.: SK Železničar mlad. g. Kager; SK Železničar rez- : SK Rapid rez. g. Ko-pič; v Murski Soboti SK Mura : SK Železničar g. Turk. V nedeljo 2- julija SK Svoboda rez. : SK Železničar rez- g. Mohorko in SK ŽelezničaT :SSK Celje g. Bregant.
Nogometni brzoturnir v korist olimpijskega fonda bo v Mariboru v nedeljo 16. julija, in sicer na igrišču ISSK Maribora. Nastopili bodo vsi mariborski nogometni klubi.
Mednarodne rokoborbe. Sinoči je zmagal Catcheau v 62. minuti nad Tomom Say erjem, Orszowski pa je v 40. minuti položil Girilova. Borba med Bognerjem in Anigelescom pa je bil radi policijske ure prekinjena. Razpored za danes: Mrna: Angelescu (izzivalna borba),* Tom Sayer : Schwarzbauer (odločilna) in Orszovski
:Cafchau.
Spominjajte se CMC
Sokolsko društvo Tezno. V nedeljo 25. trn- so moški oddelki obračunavali s svojim pomladanskim delom, ko so se izvršile društvene lahkoatletske tekme, člani so tekmovali v peteroboju in je dosegel brat Lojze Haber prvo mesto s 380 točkami, dalje br. Martin Jurkovič (368) in Janko Šeruga: (347) Moški naraščaj je tekmoval v troboju in je zasedel prvo mesto bratec Franc Munda s 224 točkami.  V juliju se bodo izvedle še tekme
ženskih oddelkov, a v jeseni, preden bomo zaključili sezono na telovadišču, še orodne tekme vseh oddelkov.
Sokolskega naraščaja in dece se je udeležilo predizlefnega dneva 18. t. m. iz Konjic 52. Sokolska mladina, se je vrnila navdušena iz Ljubljane, le žal ji je, da ni mogla radi slabega vremena sodelovati pri nastopu- Članstvo se je udeležilo pokrajinskega zleta po številu preko 50. Odhod za članstvo 27. t. m- z rednim vlakom ob 16. uri s priključkom na posebni sokolski vlak. Tekmovalna vrsta iz Oplot nice in Konjic je odšla že 25. t. m.
Član Južnega Sokola je bil tudi ob svojem bivanju v Ljubljani g. Martin Dgorev bivši trgovec v Konjicah. Ogorevc je imel na svoji trgovini napis »Trgovina pri Južnem Sokolu«. Napisna deska je 'bila po nacionalnih nasprotnikih ponovno odstranjena’, kar pa g- Ogorevca ni oviralo da je ne bi bil ponovno zopet obesil in svoje sokolsk pijepričainje vsikdar javno zastopal-
Usoda Vzhodno-kiiajske železnice
POGAJANJA ZA NAKUP ŽELEZNICE,
Po verodostojnih vesteh, ki jih je prejel harbinski list »Gun-Bao«, so japonski vladni krogi pripravljeni sprejeti ponudbo sovjetske vlade za nakup vzhodno kitajske železnice- Japonski listi dostavljajo k temu poročilu, da more Japonska kupiti omenjeno železnico, če to Sovjetska Unija v resnici želi. Seveda, pa je nakup železnice pred vsem odvisen od Cene. Japonska nikakor ne more sprejeti ponudbe v znesku 300 milijonov, koli-cor zahteva za železnico sovjetska vlada.. Razen tega pa je kupčija iluzorna, če bodo sovjeti zahtevali plačilo v gotovini- Sporazum je mogoč le, če bodo mogli Japonci plačati kupnino z dobavami raznega blaga in materiala. V zadevi se pričakujejo že v najkrajšem času ofic. pogajanja med Moskvo in Tokijem. Na konferenci skupnega odbora Japonske, Mandžurije in Sovjetske Unije, ki bo zasedal te dni v Tokiju, bo to vprašanje ena izmed glavnih točk dnevnega reda. in razprave.
Sovjetski ljudski komisar za zunanje zadeve Litvinov je v razgovoru z japonskim poslanikom izrazil željo, da bi dala japonska vlada definitiven odgovor na vprašanje zahtevane cene in načina plačila.
Predstavniki japonskega zunanjega mi nistrstva so izjavili, da niso v principu proti sprejemu sovjetske ponudbe, vendar pa je izključeno, da bi se mogla sprejeti takoj. Glavne tri ovire in težave so naslednje: 1. Ni prav lahko izračunati prave vrednosti ponujene železnice; 2. če bi se cena po končanih diplomatskih pogajanjih vendarle ugotovila1, smatra japonska vlada za potrebno, da zahteva najprej plačilo starih ruskih dolgov, in 3. nakup železnice bi se moral izvršiti samo pod tem pogojem, da sovjeti ne nastopijo s prav nobenimi političnimi pretenzijami in ostanejo v vseh točkah pogodbe le pri svojih železniških interesih.
Kakor se govori, hitijo sovjeti s prodajo železnice zato, ker je Mandžurija odstopila železniški družbi vzhodno- in . južnokitajske železnice deset železniških prog in so sedaj sovjeti popolnoma obkoljeni po teh progah. Mimo tega je imela sovjetska vlada na tej svoji progi vsa ko leto izgubo v znesku 1,200.000 rubljev, ki nikakor niso odtehtani s političnim pomenom te železnice.
Dan, ko se človek ne sme ženiti.
Povejte mi, ali prinaša to nesrečo, če se človek ženi na petek?
Seveda! Zakaj bi bil prav petek izjema!
Nemški trik s tujimi letali.
Pariški listi so sprejeli z veliko skeps® vest o križarenju nekih tajlnistvenih leta* nad Berlinom. Dočim izražajo skrajno *e' vičarski listi svoj dvom glede resničnosti ■teh vesti, vsi ostali listi naglašajo, da bo dal tudi ta primer vsekakor povod neki tendenčni politični kampanji. »Journal* pravi v zadevi med drugim, da kaže)® mnoge okoliščine na to, da je stvar »ume* mo napravljena«. List med drugim nagl^ ša, da so. prejeli berlinski listi od agem cije »Konti« vest o tajinstvenih letalih 20. minut prej, preden jih je sploh kak BeT' linčan opazil. List piše nadalje: »V čas® ko bi morala razorožitvena konferenca ponovno pričeti delati, hoče Nemčija, ® je obtožena, da se skrivaj oborožuje, na* praviti spretno politično potezo in doka* zati. češ, da je ogrožena njena varnost To križarenje tajinstvenih letal in sploS" no razburjenje med prebivalstvom so Ie divne ilustracije prihodnjega govora ne®1 iškega delegata Nadolnega. Žal, da. nC more stvar več vžgati, ker je znano še & preteklosti, da so izmišljeni napadi vedno bili bistvo in glavno orožje v na‘ porih nemške diplomacije.«
Rentabilnost transsaharske železnice.
Poslanec Brunet je te dni predloži poslanski zbornici zopet novo resolucij?1 v kateri zahteva v imenu svojih tovah' šev in vse francoske javnosti, da se Že v bodočem državnem proračunu sprejme1® upošteva načrt transsaharske železni®8. Zdi se, da bo zbornica to resolucijo up3' števala in sprejela. Stroški za zgrad^ te železnice bodo znašali okroglo tri rt1' ijarde frankov in bi se ta vsota izP*a' čala v osmih letih, kolikor bo trajala Žr®' ditev železnice. Od teh stroškov odPa®e 1.75 milijarde na material, ostanek pa ®a plače 35.000 delavcev. Transportni stros-d za železniški promet na tej 3-200 krt dolgi progi med reko Niger in obrežje® Sredozemskega morja bodo znašali P? 90 frankov na tono. če se bo torej na te| železnici vsako leto prevozilo samo to sto tisoč ton blaga po tarifi 100 frankov na tono. je rentabilnost tega podjetja ŽC zagotovljena.
Ameriškim mornarjem je prepovedat#! preklinjanje.
Vsakomur je znano, da mornarji iradi preklinjajo, in da so njihove ce posebno »sočne«. Ta slaba navad®13 zlasti močno razširjena med imornari ameriške vojne mornarice. Sedaj je vr' hovni poveljnik ameriške vojne morna‘ rice admiral Leigh izdal naredbo, po ka* j teri se bodo w bodoče strogo kaznoval* vs: oni mornarji in častniki, ki bi se se spozabili in zopet preklinjali. Ameriški mornarji se bodo le težko sprijaznili 5 to naredbo, zlasti če pomislimo na znart ameriški pregovor: »Mornar, ki ne pre' klin ja, ni zdrav!«
Nehvaležna uloga angleškega igralca.
Gledališče Garrick v Londonu je mo* ralo prekiniti serijo predstav zelo dobr® uspele igre »Beggars in Hell«, ker 5® glavni junak po 6 mesečnem igranju n®' varno živčno obolel. Igral je namreč vi® go nekega indijskega oderuha, ki je urt' čeval belce. Zaradi tega je bil javno n3* paden in je prejemal od Indijcev, živ®* čih v Londoniu, nešteta grozilna pisni?1 Nedavno ga je neki Indijec napadel i® pretepe! kar sredi ulice. To vse je delo; valo na igralca tako porazno, da je seda) živčno obolel in je gledališče moralo pr® krniti uprizarjanje kočljive igre.
Zločin »nenevarnega« blazneža.
Iz Bratislave se poroča o tragični smrti 65-letnega sodnika dr. Jana Donatha-V njegovo uradno sobo je vdrl nenadoma neki Franc Oudes, ki je bil znan v mestu kot čudak, glede katerega pa J® zahtevala njegova rodbina že ponovit® v zadnjem času, da se internira v blaznici, kar se pa ni zgodilo, ker so zdravniki trdili, da Oudes ni nevaren svo!1 okolici. Oudes je v sodnikovi sobi nenadoma potegnil iz žepa samokres in oddal proti dr. Donathu tri strele, ki so vsi za' deli in se je stari sodnik smrtno ranje® zgrudil na tla. Morilec je nato odbite® na hodnik in vpil ljudem, ki so se zbirali na vse grlo: »Rešil sem vas tirana!« S®* daj je dvignilo državno tožilsvo tožb® proti vsem onim zdravnikom, ki so o®' i klonili sprejem Otudesa v norišnico.
Na obisku v svetišču Aimee Mac
Fersonove
SLIKA IZ ONE AMERIKE, KI
Dasi očitujejo Američani v sportno-sadističnem 'rekorderstvu pravo r az v ra t-uost, vendar se njih čudaštvo doikia že nrej blaznosti na religioznem poprišču. Svečenica Aimee Ferson je zares neobičajna; pojava v Los Angelesu- Nje sloves prav nič ne zaostaja za sijajem filmskih zvezd, nje angelski hram, kjer Se udejstvuje ta nenavadna pridigarica, l>a je tempelj čudovitih prizorov. v Gospa Aimee Mac Ferson je neka medica Pariške mistingetke in evangeljskega župnika. Značilni so nje valoviti,
P vi lasje in pa kričav glas. Kot igral-a Pa je prvovrstna in svojih uspehov ,SveČenica tudi zaveda. Da ima tudi n 'f. za kupčijstvo, ni treba še posebej ag‘ašati, saj je dokaj velik angelski nje last, prav tako tudi množica ^e;)h Podob, ki krasijo stene. Nje knjige Vj]SlJ0. fantastično visoka založbena šte-a, in oniembe vredna je tudi revija, 1° izdaja pobožna gospa.
Ugledal sem si vse njene obrede, ki moram popisati zvrstoma kakor točke
ki
mi in
v,, kaki plesni reviji. Začelo se je zglasbo,
lekaka mešanica cerkvenih pes
:a — no, zares, prav živahna
-“'Pozicija. Med posameznimi glasbeni-
v'tQcJcami je imela svečenica nagovor. vmes	    ..
r ves ie kričavo pel neznosen otrok v , .zvnati haljici in mahal z rokami veter-r as«o okrog sebe. Neka deklica se je je_ azovala kot umetna žvižgalica, ki > Okušala posnemati ptiče, dočim je ne-Je v kotu hropel klavir. Štirje pojoči kafr' S° vp^va^' bledo in uspavajoče, ui Amerika je v tem pogledu zelo razvajena.
Naslednja točka je bila 'Aimeejina pridi-Izprva se je vedla nekam brez sra-P1 U: zgovorno in vsiljivo je hvalisala svo . traktate in brošure kakor kak kroš-I 1lar, kmalu pa se je spustila v pripove-°vanje dogodbe. Tako n. pr. je začela /aviti o hudiču, ki je nekoč mučil Lu-J"a in ki je v današnji umetnosti tako j . °gočen. Obširno je govorila tudi o svo-Jj1 rajnem možu, ki je bil misijonar na ; Majskem. V tem oziru je bilo bolje, da ! / bila bolj oprezna, kajti njena pretek-pt je na crrecej slabem glasu. Neki škan-p bi jo bil kmalu skoraj spravil ob do-ro ime. Toda vera njenih vernikov je neomajna, da se ji vendar ni treba 'cesar bati. Občudujejo jo kot mučenico j anašnje družbe. Kako se vam zna sme-• vPeti, kako vam šviga vsepovsod, ži-va> iskrena, zgovorna, nepokojna. Kadar Pobožnem nemiru prestopica sem
JE EVROPI NAJBOLJ TUJA.
pa tja, vendar ne pozabi vsakokrat okre niti mikrofona v pravo smer, samo da se ne bi izgubila katera njenih besed, ki jih po radiu pošilja v svet. Katjti ta slavna svečenica ne govori samo dvema tisoče-ma vernikov v dvorani, temveč stotiso-čem, ki jo poslušajo razkropljeni po vseh deželah. Za konec si je pripravila strahovito, nepopisno atrakcijo. Burka je dosegla s tem svoj višek: pred očmi vernikov se odigra javen krst. Oder in dvorana s poslušalci se stemnita, v ozadju pa se za dvignjeno zaveso prikaže vsa ocvetličena in solnčna pomladanska pokrajina. Gospa Mac Ferson s svojimi pobožnimi oprodami pa stoji do pasu v vodi, ki je z njo napolnjena velika ribniku podobna kad. Od strani se približujejo vsi tisti, ki se hočejo očistiti, to so ali posamezniki ali zvesti pari, ali pa kar cela družina. S pomočjo svečenice in njenih pomagačev se iztegnejo s hrbtom po vod ni gladini. Žaromet jim posveti v obraz in krščevalka moli nad njimi: »V imenu Očeta, Sina in Svetega Duha...« Ob teh besedah se zgrne nad krščenci val vode, ki je tako izpral vse zlo, vse nečisto. Zdaj ni več sledu starega Adama. Svečenica spregovori novemu človeku nekaj bodrilnih tolažilnih besed. Ostalo občinstvo pa v ganotju prepeva "nabožne pesmi, dočim se besedilo pojavi na filmskem platnu v ozadju. Vsi so iz sebe. Pojo, se objemajo, krivenčijo roke. Neko histerično razvnetje se je polastilo čudnih vernikov. Zaključni govof gospe Aimeeje je izraz zmagoslavja in samozavesti, da se je danes petdeset oseb dalo krstiti. Ona pa bodri in izpodbuja! »Ali mar mislite, da zadostuje tiha molitvica v skriti sobici? Ne, ne: pravim vam, sam Jezus Krist nam je dal dober zgled, ko ni za nas umrl v svoji čumnati, ampak pred vso javnostjo.«
Vsi vzklikajo in se .navdušujejo: »Vse za Boga in našo Aimeejo!« Tedaj pobirajo milodare, ki so po vsaki taki prireditvi dokaj izdatni.
čudni so ti običaji. Kaj je prav za prav ta žena? Njeno bistvo je nerazložljivo, če bi ji šlo le za denar, bi gotovo ne vplivala tako sugestivno. Vsekakor je njen učinek močan, torej je prav gotovo na dnu svojega srca trdno prepričana o poštenosti svojega poslanstva. Ni ne trgovka, pa tudi ne pravoverna pobožni-ca. Toda prav to je, kar jo odbija poštenemu Evropcu.
Koliko misli ti vzbudi tako lažnivo bogočastje. To je prav za prav obratna
stran golega materializma. Tudi ta »poduhovljenost« je prav tako udarna. Taki pojavi sredi civilizacije XX. veka v Ameriki so za mislečega človeka znamenje. O, človeštvo je včasih, prav na višku svoje civilizatorične dejstviteljnosti, kakor otrok. Kakor hrepenenje po nekem čistem svetu iz grmečega, omotičnega vrelišča milijonskega velemesta. Toda kam, kam, kako?
V deželi večnega ledu
IZ ŽIVLJENJA ESKIMOV.
Na daljnem severu tam ob meji večnega ledu in razburkanih morskih valov žive — kakor nekakšna straža Človeštva — Eskimi svoje težko življenje v neprestanem boju s prirodo in v večni smrt ni nevarnosti. Pa so vendar srečni v oni ledeni puščavi, zakaj glavno jim je, da se prežive. Nobenih drugih poželenj nimajo. Njih primitivni duh ne pozna nikakršnih višjih problemov, a tudi ne tiste zlobe, ki je skrita v civiliziranih ljudeh. Davno, davno v onih časih, ko še niso poznali »bradatih ljudi«, so bili najsrečnejši. Niso imeli pojma ne o Bogu ne o zakonih ne o krščanstvu ne o državi; niso poznali ne puške ne denarja, celo železa ne. Niso znali ne čitati ne pisati, niso poznali nikakršnih udobnosti in nikakršne pridobitve civilizacije. Ali zato tudi niso poznali tatvine, kletvine, prevare, pijančevanja, vojske, ubijanja, ljubosumnosti, laži; ne sovraštva, tuberkuloze, ne raka. Šele ko so prišli v Grenlandijo prvi protestantski misijonarji iz Danske, da »prosvetle« ta »divji« narod, in so s krščansko prosveto vred prinesli puško, žganje, tobak, denar, zakon in nalezljive bolezni, od tistih dob je bila zape čatena usoda tega sicer primitivnega, a zelo pridnega in dobrodušnega naroda.
Eskimi ne poznajo tatvine. A prav tako ne zakona. Če je Eskima razžalil drug Eskimo, sta se pomerila v dvoboju. Ali ne v dvoboju s pištolami ali sabljami, ampak v dvoboju z zaničljivimi pesmimi. Vpričo vse naselbine udarita tista dva, ki sta se sprla na bobne in pojeta zdaj ta zdaj oni zaničljive pesmi, in tisti, ki je duhovitejši, tisti, ki vzbudi večji stud pri navzočih, tisti je zmagovalec.
In kako ljubijo Eskimi? Ljubezen pri njih ne pozna ne fraz ne nepotrebnega laskanja. Mladenič, kateremu dekle ugaja, ore naravnost v njen šator in ondi jo na pričo njenih staršev, bratov in sestra pograbi za lase, prime okrog pasu, zadene na pleča in odnese v svoj šator. Ono joka, kriči, se brani. Zastonj! Starši se ne zavzamejo zanjo, ker to ni njih stvar, ampak je to zgolj zadeva njih hčere in soseda, s katerim hočejo živeti v
dobrem prijateljstvu. Če ji on ni pogodu, se ona lahko vrne v očetov šator, kadarkoli hoče. Zato tudi to njeno protivljenje proti zaročencu ni iskreno. To je takšen običaj, ceremonija. Eskimki se zdi nedostojno, ako bi pristala na željo moškega kar z besedico »da«. Žena mora biti ugrabljena, premagana. Tako zahteva dostojnost. Kakor hitro je ona v njegovem šatoru, je že vse v redu. Onadva se že drugi dan lepo objemata in nosljata (drgneta drug drugega z nosom), ker oni ne poznajo poljubov. Eskim se ženi, kor hoče imeti moškega otroka. To mu je svrha življenja. Če nima otrok, odvede svojo boljšo polovico v šator svojega soseda in ga prosi, da mu izkaže prijaznost.
Eskim ne pozna ljubosumnosti, če mti je žena bolna ali če ima veliko opravila doma, pa ne more roditi, ga ona sama prosi, da si dobi drugo ženb. In onidve se lepo zjemata in ljubita.
Če se Eskim naveliča žene, je ne zaničuje kakor mi, civilizirani ljudje. Ponudi jo svojemu sosedu. 'Ako je noče nihče vzeti, ne izpregovori on, kadar pride domov, z njo niti besedice in ne leže k njej. Ona ve, kaj to pomeni. Drugi dan, preden se on prebudi, zapusti njegov dom in se vrne v rodno hišo z zasmehom na ustih.
Eskim ima nad vse rad svoje dete, zlasti če je moško. Malo dete naravnost strahuje svoje starše. Ali zanimivo je, da to dete no postane samovoljno ali razposajeno. Kakor hitro od rase, se zresni, loti dela in posluša svoje starše. Zares zanimiv je ta narod!
Najden grob Janeza Krstnika.
Arheološka odprava oxfordskega vseučilišča raziskuje že več let pod vodstvom znanega profesorja Cra\vforda Palestino in je naletela nedavno na: neko zanimivo najdbo. Eskpediciji se je posrečilo odkriti grob Janeza Krstnika, v katerega je dala Herodijada pokopati svetnikovo glavo. Grob leži na hribu Samarija blizu Jeruzalema. Baje je ta grob odkril že v 12. stol. neki grški duhovnik. Na grobu je bil najden krasen mozaik, čigar slike predstavljajo nasilno smrt Janeza Krstnika.
Zmaj.
»Ko sem bil še samosrajčnik, se mi še sanjalo ni, da bom v pozni moški dobi s tolikšnim veseljem spuščal zmaje v zrak.«
»Kako to, zmaje spuščal?«
»Vidite, moja tašča pravkar leti v a£« roplanu proti Beogradu!«
18
OCEANOPOLIS
• m a it o »'Ir r i v n o s tl
^Mi plesalke so kmalu nato odšle in v |. ^iŠČu so ostali samo še oni, ki so ime-jMjfravka pri žrtvenikih in drugod. Astis Poljan sta hotela: tudi že zapustiti sve->n se podati zopet na trg, ko se ji-a le nenadoma približal Soralifis. i6 *Aako vam je ugajalo, gospod doktor?«
^>rašal Doljana.
^ ‘Očarali ste me s svojo prireditvijo,« ^kliknil Doljan. »Bil sem priča' verni
i^ vitvi dogodka onega usodnega dne, jc,Je izginila z zemske površine celina ^fantida, ko se je za vedno pogreznil na Moceana stari Semisiris-«
^Minio tega »je našega prijatelja obred jVovanja tako prevzel, da je kriknil od , ahu za. usodo Intele,« je smeje se dodal »Zdi se mi, da vam je njena uso-Oosebno pri srcu.«
]j/ °vedal sem vam že,« je dejal Do-zmedeno, »da sem videl to podobo UfjM' sanjah na svoji ladji. Po vašem vVedovanju sem bil trdno prepričan, bila moja sanjska prikazen Ofiria, Ojj/s sem pa spoznal, da sem se motil, bila ’rH se m' !e Prikazala v sanjah, ni . Gfiriai, bila je Intela ...«
SorJvnan’i° sle mislili ves čas?« je rekel 5hfis.
r\\ ttiisli! sem,« je priznal Doljan. »In žetjjM Srarn- kajti mislil sem na najlepšo tj.4 °> ki jo je kdaj rodila človeška mu-
fi o v e i Jr • preiloiti
»Zdi se mi, da vas je njen pogled neozdravljivo zastrupil,« je menil Astis. »Toda potolažite se, niste edini; vanjo je zaljubljen ves Oceanopolis. Edina sreča je samo to, da pozna naša medicina tako zanesljiva sredstva proti ljubezni, da jo lahko prežene enake naglo kakor pijanost.«
»Sredstva proti ljubezni?« se je začudil Doljan-
»Da,« je odgovoril Asris. »Kaj bi pa sicer bilo iz nas moških? Vsi je vendar ne moremo imeti, in mimo tega je ona morda edina ženska v Oceanopolisu, ki ne sme svobodno razpolagati s svojim srcem. Preko nje se mora nadaljevati rod direktnih potomcev Semiša, praočeta našega ljudstva. O njeni poroki bosta odločala Semiš Ramis in senat vlade.«
»Njeno srce ni svobodno?« je vzkliknil Doljan in vztrepetal. »Zakaj jo pa niso že poročili? Koliko je stara?«
»Dovršila je že osemnajsto leto in mogla bi se bila poročiti že pred dvema letoma. Zakaj se to ni zgodilo, je skrivnost njenega očeta in vlade, morda pa tudi nje same.«
Po tem pogovoru šo se podali Astis, Soralifis in Doljan iz svetišča' na ulice, da' se udeleže narodnega slavja. Toda Doljan ni čutil nikake volje udeležiti se zabave. Pogled Intele mu je omamil mi-
sli in občutja. Neprenehoma je videl pred seboj le njeno podobo, neprenehoma je mislil le nanjo in trpel zaradi spoznanja, da bo vsa njegova ljubezen do te najlepše ženske vesoljnega človeštva ostala vedno le neutešeno hrepenenje ...
X.
Narodno slavje je prekašalo vsa pričakovanja in se je razvijalo v obseg, kije Doljanu mamil čutila kljub mislim na In-te'o. Prvič v življenju jc videl zares srečne ljudi, ki niso poznali najmanjše sence skrbi, bridkosti ali bolečine. Njihovo veselje je bilo popolno in stopnjevano z vsemi sredstvi, ki jih je iznašla kultura dolgih desettisočletij. Doljan je občudoval čudovite plese, gledališke predstave in druge prireditve ter se o-pajal z zvoki čudoviti godbe in prekrasnega petja, obenem pa je vsrkaval vase opojne dišave, ki so polnile ozračje.
Rajalo je vse in uživalo, kakor more uživati le ljudstvo, ki se je sprostilo spon vsega onega, kar muči človeštvo na površini zemlje. Socialnih razlik tu ni bilo; še manj gmotnih skrbi. Življenje v Oceanopolisu je bilo urejeno tako, da je pomenilo vsako delo samo razvedrilo in zabavo. Tehnična popolnost vseh naprav e dovoljevala ogromno prostega časa. Dve uri dela na dan sta zadostovali, da je bilo dovršeno vse, kar je bilo treba. Tako so se mogli Oceanopolci posvečati negi telesa, izpopolnjevanju znanja, ume-jemju v umetnosti in razvedrilu. Vse to se je jasno izražalo tudi iz ljudskega slavja.,	• - .
Mimo tega je bil Doljan predmet splo-
šne pozornosti. Vsi so vedeli, da je on tisti prvi človek, ki je na čudežen načirt prispel1 k njim s površine zemlje. Opazovali so ga in občudovali, kazali mu pa tudi vso naklonjenost in prijateljstvo.
Posebno so se zanimale zanj ženske. Zastavljale so mu pot, vabile ga na ples, obsipale ga z darovi in skušale z njim govoriti, toda zaman, Doljan jih ni razumel.
Nenavadno zanimanje mu je izkazovala zlasti neka lepa in izredno temperamentna mladenka, s katero se je mogel sporazumeti samo toliko, da je izvedel njeno ime. Bila je Mor-aja, hčerka senatorja Tutalisa-
Doljanu je laskala njena: pozornost, ki mu jo je posvečala, in moral si je priznati, da je tudi lepa, lepša kakor povpre čno one druge, ki so jo obdajale. Toda v njenih očeh je 'gorel neki sij, ki je izražal nekaj temačnega in neiskrenega, Doljan jo je v mislih primerjal z Inteloin čutil, da mu Moraja ne more pregnati hrepenenja po oni božanstveni, miline polni deklici iz svetišča. Hrepenel je po njej tudi v sredini med vsemi tistimi neštetimi občudovalkami in poleg Mo-raje, ki mu je neprikrito kazala svoje simpatije, dasi je s trezho mislijo dobro uvideval, da bi bilo najbolje in najko-ristnega vreči se v vrtinec razkošja veselice in pozabiti na Intelo. Mimo tega je ves čas upal, da jo bo opazil med množico in ji bo vsaj mogel zreti v obličje, četudi mu ne bo mogoče približati se ji in govoriti z njo. Toda njegovo n-panje se ni uresničilo. Intele ni bilo...
(Se bo nadalieualo.)
Kis za vlaganie
JAKOB PERHAVEC. MARIBOR. GOSPOSKA ULICA 9
Špirit za vlaganje
Tel. 25-80
E IX 1360/33
Dražbeni okSic
Dne 6. septembra 1933 ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi šr. 11 dražba nepremičnin
Zemljiška knjiga Polička vas vlož. štev. 138 Cenilna vrednost Din 8.305*70 Vrednost pritikline Din 407*50 Najmanjši ponudek Din 5.537' 12
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru.
Sresko sodišče v Mariboru, odd. IX.,
dne 9. junija 1933.
Dražbeni okl e
Dne 4. septembra 1933 ob 10. uri bo pri podpisanem s( dišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin
Zemljiška knjiga Pobrežje vlož. šiev. 909
Cenilna vrednost:	Din	7210*—
Najmanjši ponudek: Din 3606*—
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit n uradni deski sodišča v Mariboru.
Sresko sodišče v Mariboru, odd, !X<
dne 9. junija 1933.
Mi vzirci Maor m Kup obleki in timi. TefcsliMiiiii
Izdaja konzorcij .Jutra, v Ljubljani; 'predstavnik izdajatelja tn urednik: RAD1VOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d d predstavnik
STANKO DETELA v Mariboru	‘	'	’
Mali o
Razno
ČISTI JEDILNI LED
se dostavlja v higijen. priprav Ijenem vozu v vsakem času v vsako hišo, blok 10 kg po Din 5.—. Za točno dostavo jamči Jurij Pristovnik, Mari-bor. Razlagova_ 15._____ 2376
GAMBRINOVA DVORANA.
Najlepši senčnati vrt v Mariboru. Vsaki dan koncert. Ples Vedno sveže Tscheligi-jevo pivo, dobro vino, prvovrstna ■domača kuhinja. Abonenti sc sprejmejo. Hrana tudi na dom.	2373
RADI OPUSTITVE TRGO-VINE
oblastveno dovoljena razprodaja. L. Ornik, Koroška cesta 9. Izrabite to izredno priložnost!	2307
GOSTILNO
na prometni točki, oddam ta-koj_ v najem. Naslov v upr. Veeernika v Mariboru. 2379
HIŠE, GOSTILNE, VILE.
(trgovine, žage, prodaja ugod-ino Posredovalnica, Maribor, Frančiškanska ul. 21.	2370,
Stanovanie
GOSTILNO PRODAM,
dam v najem ali zamenjam za drugo hišo. Ponudbe pod »Gostilna« na upravo »Ve-černika«.	2367
FOURNIER,
kaukaški oreh, v veliki izbiri dobite poceni pri Zalogi pohištva, Vetrinjska ul. 22. 2331
VSA TAPETNIŠKA DELA
izvršujem z modernim strojem in aparatom za izpraše-nje. F. NOVAK, Vetrinjska 7. Koroška 8, Glavnitrg 9. 2365
POTNO SEDLO
s taškama in uzdo. kupim, ozir. proti primerni odškodnini sposodim. Ponudbe na upravo pod »Sedlo«. 2374
VAŽNO OPOZORILO občinstvu v Mariboru In okolici!
Naznanjam, da izdelujem lesene hišice po najmodernejšem sistemu že za ceno od 35.000 Din naprej. Vsak interesent si lahko ogleda hišico že v naravi pri meni, kjer so na razpolago tudi vsi načrti in proračuni. Izvršujem tudi vsakovrstne nove zidane hiše, kakor tudi vsa tovrstna popravila stavb v te sarski in zidarski stroki točno, dobro, solidno in po naj-nižji ceni. Zglasiti se je pri podjetju Franjo Špes in sin, Tržaška cesta - Linhartova ulica 18., blizu vojaške bol nišnice, Maribor.	2065
Prodam
ENODRUŽINSKA, NOVA HIŠA.
tri sobe, kuhinja, lep vrt, na prodaj. Pobrežje. Delavska ulica 11.	2362
TRISOBNO STANOVANJE,
solnčno, v sredini mesta, se odda v najem. Ponudbe pod, »Zdravo« na upravo lista. 2368
TRI- ALI ŠTIRISOBNO STANOVANJE
v sredini mesta išče mirna stranka s 1. avgustom. Ponudbe pod »Profesor 3« na upravo.	2374
Službo dobi
LEPO, ENONADSTROPNO HIŠO
v sredini mesta, poceni prodam. Prosto trisobno stano vanje. Nasiov v upravi. 2383
PERFEKTNO. SNAŽNO KUHARICO
za kolonijo ot> morju za dobo 4 tednov se išče. Predstaviti v četrtek v Strossmajerjevi 28, vrata 14.	2371
KLJUČAVNIČARSKEGA
VAJENCA
sprejme ključavničarstvo, Stu denci, Ciril-Metodova ul. 3 2380.
Sobo odda
GOSPODA
sprejmem na stanovanje. Pobreška cesta 9-a.	2378
OPREMLJENO SOBO, !
snažno, boljšo, z vhodom iz stopnišča, oddam. Sodna ulica 15, II. vrata 5.	2377
LEPO TRISOBNO STANOVANJE IN VRT
v sredini mesta s 1. julijem oddam. Naslov v upravi. 2382
Pouk
STROJEPISJE, STENOGRAFIJA, KNJIGOVODSTVO.
korespondenca. Pouk za posa meznike. Začetek dnevno. Kovač, Maribor, Krekova 6.
2333
PROFESOR POUČUJE
srednješolce, tudi privatiste, za razne izpite, zlasti v jezikih. Naslov V upr. 2366
Proizvaja zgradbe električnih central na vodno moč, elektr. omrežja vsake vrste ter hišnih in zunanjih inštalacij, stanovanjskih hiš, tovarn in drugih , objektov. Dobava vseh električnih aparatov, motorjev, dinamo - generatorjev, transformatorjev iz največjih svetovn. tvor-nic.	.	2017
Lastna specijalna po-pravljalnica aparatov, dinamov, elektromotorjev, transformatorjev. Prodaja inštalacijskega blaga, lestencev, svetilk, žarnic itd. — ILIČ Vladislav, elektrotehn. podjetje, MARIBOR. Aleksandrova c. 24. Tel. 27-44
Mesne konzerve in
paštete 2469
zaloga tvrdke brača Nedela, Slavonska Požega.
1 škatla jetrne paštete	Din	4.50
F škatla jedi iz se-sekanega mesa (mrzla in topla) Din 4.5Gf 1 škatla govejega, telečjega in svinjskega gulaša	Din 6.—
1 škatla segedin-skili dunajskih pljučk	Din	6.—
1 škatla hrenovk (5 parov)	Din	12.50
1 škatla hrenovk (8 parov)	Din	16.50
kakor razni	turistovski pro-
vlant pri tvrdki
L. UHLER, delikatesa
Maribor, Glavni trg
Moderne
kopalne obleke
obalne pižame kopalne pIašče
kopalne čevlje in čepice nudi
Angleško blago
najodličnejše kakovosti sodobnih znamk
„Smartex“
za praktične, solidne športne, promenadne in potovalne obleke.
„Vent@x“
blago, ki je tkano na poseben načinn.i vzbuja pri nošnji prijeten občutek terzdružue eleganco, všečnost in Izredno trpežnost
„Picci triply“
najidealnejša kakovost za elegantne, lahke moške obleke v v s eh najmodernejšihj arvah
Vse te vrste blaga ima vedno na zalogi
FRANJO MAJER
MARIBOR, GLAVNI TRG 9
Citalte „Večernik“!
alanterija drobnarije parfumerija pletenine papir
itd. 2386
Maribor
Vetrinjska ulica 26
RAZSTAVA
Mariborski otok jutri v sredo 28. in četrtek 2g. junija I933
A. Stoječ, športni oddelek, Jurčičeva ulica 8