Z51. Stnllta. I UiMjiil, i Utrtrt, u. oktobra MZ. XLV. loto. •Slovenski Narod* velja: v Ljubljani na dom dostavljen: v upravništvu prejcman: telo leto.......K 24— celo leto.......K 22-— pol leta........ 12-— pol leta . *.....# 11 — četrt leta ..*•.. 9 6 — četrt leta....... 5*50 na mesec......„ 2-— • na mesec...... 1*90 Dopisi naj se frankiraja Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulic« it 5 (v pritličju) levo, telefon št 34. lska|a vsak ttan ivečar iavaaaaai nedelje la praznike. Inserati veljajo: petcrostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat aii večkrat po 10 vin. Parte in zahvala vrsta 16 vin. Poslano vrsta 20 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to ie administrativne stvari. ■ Posamezna številka velfs 10 vinarjev. ----------------- Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine s? ne ozira. ;Narodna tiskarna11 telefon št 8S. mSlovenski Narod' velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: celo leto.......K 25'— celo leto.......K 30-— pol leta ....*.. , 13*— četrt leta ..... 6*50 za Ameriko in vse druge dežele: na mesec......» 2*30 celo leto......K 35*—» Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravništvo (spodaj, dvorišče"levo). Knaflova ulica: št. 5 telefon št. 85 Državni zbor. D u n a j, 30. okt. Zbornica končuje prvo branje proračuna, jutri bodeta govorila Še generalna govornika in cela predloga bo oddana budgetnemu odseku. Parlamentarni optimisti upajo, da bo ta odsek svoje delo pravočasno končal in da bodemo novo državno-gospo-darsko leto pričeli brez pri nas običajnega provizorija. Pri sestanku parlamentarnih senijorov se je mnogo debatiralo, kako skrajšati in omejiti skoraj nepregledni in neusahljivi tok proračunskih debat, ki pričnejo pri prvem branju, se razširijo kaker morje v odseku, ter se ponovijo zopet pri drugem čitanju. Zbornica tone vedno v teh govoraneah, ki preplavljajo kakor povodenj vse parlamentarno delo in ne najde časa se pečati z nujnimi zadevami ter pravočasno urediti državno gospodarstvo. Do konca leta imamo še dva meseca, in vendar so oni, ki upajo, da bo budget do 31. decembra pod streho — optimisti. Budgetna debata tokrat ni vzbujala toliko zanimanja, ker se javnost naravno interesira za dogodke na Balkanu, napram katerim stopa vse drugo v ozadje. Vendar je tudi av-"jski parlament pokazal, da se zaveda historične dobe, ki je nastopila tudi za nas. Iz vseh narodnih taborov so se oglašali svarilni glasovi na adreso naših državnikov, in v enem si je bila ljudska zbornica edina: Avstrija ne sme podvzeti ničesar, kar nas gnalo v krvave konflikte ter ogrožalo mirni, že itak tako težavni razvoj avstrijskih narodov. Danes je prišla na vrsto zopet notranja politika. Grof Stiirgkh in minister liochenburger sta odgo-jala na češko interpelacijo radi znanih Iiochenburgerjevih sodnijskih -edb, katere celo nemški krogi označujejo kot nedopustno poseganje v zakonito zajamčeno neodvisnost sodnikov. Seveda sta oba ministra trdila, da gospod riochenburger ni tako mislil , da je imel > najboljše namene« in da v njegovi naredbi ni ničesar protislovanskega. Bog varuj, le h za enakomernost judikature mu je diktirala naredbe. In tako naprej. Zbornica je sklenila prirediti posebno debato, v kateri bo minister Hochenburger zvedel, kako sodijo slovanski poslanci o njegovi skrbi za avstrijsko pravosodstvo. Parlament se v ta namen sestane po večdnevnem odmoru 11. in 12. novembra. V torek se sestanejo v Budimpešti delegacije. Tokrat imajo Jugoslovani 4 zastopnike, to se pravi: Jugoslovani pravzaprav le enega, (drja. Smodlako, Susteršičev hrvaško-slo-venski narod pa tri: drja. ^usteršiča, drja. Korošca in Fona. Naši klerikalci so imeli dva lepa načrta pripravljena. \ m poglavar naj bi bil postal podpredsednik avstrijske delegacije. Trudili so se na tihem pridobiti za to kandidaturo potrebno število glasov, toda premalo so skrivali svoje namene. Javnost je za njo predčasno izvedela in kandidatura je propadla ob splošnem odporu. Junaško je nato izvedel dr. Šusteršič harakiri, predla-guioč sam. da naj ostane »pri starem -, t. j.: naj nrevzame dosedanji predsed. Dobernig podpredsedniško mesto, ker pride predsedništvo na člana gosposke zbornice. Se drug načrt se je klerikalcem ponesrečil. Hoteli so preprečiti izvolitev naprednega Jugoslovana ter so predlagali dalmatinskem poslancem, da naj v znak protesta proti politiki na jugu ne izvolijo delegata. S rem bi se biii oprostili na eni strani kontrole, na drugi strani pa bi bili lahko zlorabljali absenco naprednih Jugoslovanov, Češ, vse prepuste nam, sami pa roke križem držijo. Toda dalmatinski poslanci so to neoko.rno za: iko smehljaje razveza-li. Stavili so protiponudbo. naj se absenei pridružijo tudi gospodje šusteršič, Korošec in Fon — ker smatrajo za potrebno, da se absenti-ra cela jugoslovanska delegacija. Toda. kakor rečeno, hrvaško-sloven-ski narod ne potrebuje takih sredstev — in ubogi Dalmatinci so propadli. Cela afera vsebuje v parlamentarnih krogih precej veselja. Iz gosposke zbornice prihaja danes važno sporočilo. Pododsek, ki je predelaval v poslanski zbornici že odobreno službeno pragmatiko, je svoje delo končal. Skrajšal je obširni zakon ter m ga v formalnem oziru zboijsal, v meritornem pa znatno poslabšal. Postavil se je zlasti glede prehodnih določil in pa $? 31. in 32. popolnoma na vladno stal ie. Gosposka zbornica bo menda še v novembru zakon v tej »revidirani < obliki sprejela ter ga n; *o vrnila poslanski zbornici, ki se lahko že v decembru loti ponovnega posveto- vanja o tej velevažni uradniški zadevi. __________ Shod ppi „Zlatorogu". Velika manifestacija za balkanske Slovane. Politično in izobraževalno društvo za dvorski okraj je zbralo snoči na javnem hodu v restavraciji »Zlatorog izredno številno občinstvo vseh slojev, da poroča o političnem položaju. Predsednik deželni poslanec g. R i b n i k a r je pozdravil zborovai-ce. zlasti oba govornika deželnega odbornika g. dr. Karla T r i 11 e r j a in občinskega svetnika, urednika g. Rasto Pustoslemška, kakor tudi druge udeležnike. Kot prvi je govoril nato deželni odbornik g. dr. Kare! Triller. Veleceniem somišljeniki! V tem velikem momentu, ko se bore jugoslovanske države za krst častni i slobodu zlatnu, je težavno govoriti o naših razdrapanih in ab-deritskih domačih razmerah: nagla-šam, da je težko govoriti o naših razmerah v tem času, ko odločuje na Balkanu orožje našfti bratov Jugoslovanov morda za desetletja in desetletja usodo Balkana. Mi pa se raz-cepljamo v svoji domovini v najzo-pernejšem domačem boju in v domačih prepirih ter kot narod sploh nismo sposobni, da bi dostojno manifestirali za veliko jugoslovansko idejo. Med tem, ko se odigravajo na Balkanu historični dogodki v znamenju križa, se zlorablja pri nas križ, da se ubija v njegovem znamenju vsako duševno svobodo. (Burno pritrjevanje.) Razmere pri nas na Kranjskem in na Slovenskem sploh, so danes take, da nam nudijo dokaz, da vlada med krščanskim kulturnim problemom in rimskim klerikalizmom prav ista razlika, kakor med stremljenjem krščanskih slovanskih narodov na Balkanu in med Turki. (Pritrjevanje.) To se je pokazalo prav drastično zlasti tudi v zadnjih dneh. Ko je narodno - napredna stranka spričo velike bede naših bratov v tej sveti vojni konstituirala odbor, da ta pri- nese vsa! majhno pomoč onim, ki leže onemogli in nesrečni na krvavem bojišču in ki jim je mogoče še pomagali in jim lajšati njih bedo, so izdali naši pristaši oklic, ki je veljal vsem Slovencem brez razlike stranke. Pri tej priliki pa se je tudi pokazalo, da tudi v tako svetem trenutku, ko bi morati vtihniti vsi strankarski prepiri, ne moremo priti niti do paralelnega delovanja. (Klici: Fej.) Od nasprotne strani se nam je očitalo, da nismo pritegnili v ta odbor tudi zastopnikov nasprotne stranke. Toda to očitanje je povsem neutemeljeno. Kako bi se bili mogli ozirati na neizprosne strankarje, ki so sami proglasili proti nam poIUični in gospodarski bojkot na vsi črti ter izjavili, da ne more pristaš S. L. S. pri nobeni priliki, in naj bo ta še tako velika in humanitarna, sedeti z nami pri isti mizi. (Klici: Fej!) Ko so imeli naši nasprotniki hrvaške goste pri sebi. takrat nas niso poznali in sedaj zahtevajo od nas, da jih povabimo v svojo sredo, ko smo organizirali iz svoje srede pomoč bratom. Ob tej priliki ti gospodje niso našli edino prave noti, da bi se združili tudi oni v poseben odbor in bi skušali prekositi nas v tem človekoljubnem delu. (Klici ogorčenja.) Oni pa nam očitajo, da nabiramo za naše trpeče brate, češ da na ranjene Turke ne mislimo. Vprašam samo. koliko ranjenih Turkov pobero zmagoviti vojaki držav Balkanske zveze na bojiščih in če se j|m ne nudi pri Srbih, pri Bolgarih, Črnogorcih in Grkih ista pomoč? Težko je torej govoriti v tem trenutku o naših razmerah, toda odzval sem se pozivu društva kot dež. odbornik, kot član onega deželnega odbora, ki je po svoji večini glavni kvartir klerikalne stranke, kot tak sem sleherni dan dolžan polagati račun. Deželni zbor je danes le senca onega, kar bi moral biti ter je samo zato tu, da da formalno svoj žegen k temu, kar hoče večina deželnega odbora spraviti v svet zlasti če gre za denar. (Klici: Tako je!) Naša stranka tu nima ničesar odločati. — ima samo enega zastopnika. Stališče tega zastopnika je zelo težko, zlasti zato, ker gre tudi zastopnik Nemcev, — o katerem sern mislil, da tvori opozicijo, — skozi drn in strn s klerikalci. Meščanska kurija, ki plačuje 2/;; vsega deželnega davka, nima v dež. odboru v resnici no- benega glasu in nobene moči. To hočem dokazati na dveh slučajih, namreč kako postopa deželni odbor z učiteljstvom in z gasilstvom. Največji trn v peti je klerikalcem že od nekdaj nase napredno uči-teljstvo in danes, ko se bore vsi Jugoslovani za križ, moram zaklicati našim klerikalcem: Vi podirate ta križ! (Odobravanje.) Klerikalci terorizirajo učiteljstvo, ki ni nikdar negiralo krščanske vzgoje mladine in krščanskega značaja šole ter je bilo samo proti zlorabi vere za nasilne namene. Klerikalci pa postopajo s tem učiteljstvom tako, da je gmotno in moralno teptano kakor krščanska raja v Makedoniji. (Pritrjevanje.) Kolik je razloček v materijalnem oziru med kranjskim učiteljem in učiteljem na Štajerskem in Primorskem, kjer mu reže kruh Nemec in Italijan! Pribiti moram, da je sramota za kranjski deželni odbor, da so ti naši narodni nasprotniki proti našemu uči-teljstvu pravičnejši, kakor naši klerikalci. (Klici: Fej!) Deželni odbor o kaki regulaciji učiteljskih plač ni hotel vedeti od začetka ničesar, toda zbal se je reakcije v lastnih vrstah, v onih uskoških vrstah učiteljstva, ki so uskočile iz našega tabora zaradi ljubega kruha. Zato je večina deželnega zbora dovolila 80.000 K za zboljšanje učiteljstva. Razdelitev pa se vrši na tako krivičen način, da je temu težko najti para. Razdelitev naj izvrši dež. odbor »po svoji previdnosti«. Razdelitev se vrši sedaj tako, kakor sem to omenil že na shodu zaupnikov dne 7. julija, da je namreč izključen do malega vsak narodno-napredni učitelj, pa naj bo še tako potreben in vredert podpore. Kaj je storila klerikalna večina ? ljubljanskim učiteljstvom ki se po svoji večini še ni dalo vpreči pred klerikalni voz? Narodno napredna manjšina je predlagala, naj se dovoli vsemu uči-teljstvu 50[i doklada od stanarine Enako je predlagala tudi Slomškova zveza. Klerikalci pa so rekli: Damo podporo, toda samo tistemu, ki je te podpore vreden in izključili so z brezmejnim cinizmom ljubljansko napredno učiteljstvo. (Ogorčenie.) Doklado 50% so dobili učitelji, ki so tudi hišni posestniki i. t. d. LISTEK. Sapho. Slike iz pariškega življenja. Francoski spisal Alphonse D a u d e t. Prevel Oton Župančič. (Dalje.) »Nenadoma stopi ona proti me-ni, in potem nisem videl ničesar \eč . . . Dragi moj, Irena ji je ime, lepa je. ljubka, lasje so ji zlatorujavi, kakor pri Angležinjah, njene otroške ustnice neprestano pripravljene za smeh ... O, ne tisti smeh brez iskrene radosti, ki ga ima toliko žensk, in je človeku tako neprijeten; pri nji prekipeva v smehu resnična mladost in blaženost . . . Rojena je v Londonu; a njen oče je bil Francoz, in prav nič nima tujega naglasa, samo nekatere besede izgovarja tako posebno čudovito, da se še staremu Bouche-reauju vselej oči zaiskre. Vzel jo je k sebi, da bi pomogel rodbini svojega brata, ki je mnogoštevilna, in da bi mu nadomestovala starejšo sestro Irenino, ki je že drugo leto omožena s šefom na njegovi kliniki. Njej pa, premisli, niso medicinci posebno po volji . . . Kako zabavno mi je pripovedovala, o bedariji mladega učenjaka, ki je zahteval od svoje neveste predvsem, da zapišeta oba v opo- roki svečano in formalno svoji trupli antropologičnemu društvu! . . . Ona je prava ptiea-selilka. Ljubi ladje, morje; pogled na parnik, ki se odpravlja iz pristana, jo naravnost navduši . . . Vse to mi je pripovedovala prostodušno, kakor tovariš tovarišu, vkljub svoji pariški graciji resnična Miss v svojem vedenju, in poslušal sem jo, vesel njenega glasu, njenega smeha, soglasje najinih okusov, s trdnim prepričanjem na dnu srca, da je tukaj sreča mojega življenja, prav poleg mene, in da mi jo je treba samo prijeti in jo odnesti daleč. daleč, kamor me zanese usoda . . ;« »Pojdi vendar spat, dragec moj . . .« Zdrznil se je in ostrmel. in nehote ie skril pismo, ki ga je pisal. »Takoj ... Le spi, le spi . . .« Odgovoril ji je srdito, in z iztegnjenim hrbtom je poslušal, dokler ni zopet mirneje dihala; zakaj bila sta si tako blizu, in vendar tako daleč vsaksebi! ». . . Naj pride karkoli, to srečanje, ta ljubezen je moje odrešenje. Ti poznaš moje življenje: in vedel si, čeprav nisva o tem nikoli govorila, da je ostalo tako, kakor prej, da se nisem mogel osvoboditi. Tega pa nisi vedel in ne veš: da sern bil pripravljen žrtvovati svojo srečo, bodočnost, sploh vse, temu svojemu nesrečnemu nagnenju, ki sem se mu od dne do dne bolj udajal. Sedaj pa sem našel trdno točko za resničen pogon. In da ne bi padel iznova v svojo slabost, sem se zarotil, da se vrnem tja dol prost in ločen . . . Jutri se rešim . . .« A to se ni zgodilo niti jutri niti nasiednji dan. Treba je bilo povoda za pobeg, kakoršnesibodi pretveze, skrajnega prepira, kjer človek lahko zakriči: »Sedaj pa grem!« in se potem res več ne vrne; a Fani je bila vsa krotka in vesela, kakor prve, srečne dni njunega skupnega bivanja. Kaj pa, če bi ji pisal: »Končano,« brez vsake druge razlage? . . . Toda ta samoglavka se ne bi kar meni nič tebi nič udala, obesila bi se nanj, in bi mu sledila v njegovo stanovanje, v pisarno. Ne. vendar bo bolje, če ji pove naravnost v obraz, in ji dopove, da je razdor nepreklicen, končen, in če ji našteje vse vzroke brez jeze, pa tudi brez usmiljenja. A sredi tega razmišljanja mu je segel strah v srce: spomnil se je Aličinega samomora. Pred njihovim oknom, na drugi strani je bila strma pot, ki je držala na železniški tir in je bila zaprta s pregrajo; tod so hodili sosedje, kadar se jim je mudilo, po bližnjici na kolodvor. In njegova južna domišljija si je naslikala prizor po razdoru: videl je svojo ljubico, kako hiti po tej poti, čez ograjo, in se vrže vlaku pod kolesa, ki jo potegnejo za seboj. Ta strah ga Je tako prevzemal, da se je ustrašil vsakega razgovora, že če se je domislil te pregraie med dvema, z bršljanom obraslima stenama. Če bi imel vsaj prijatelja, kogarkoli, ki bi jo čuval, ji pomagal v prvi krizi; a zalezla in zakopala sta se bila kakor krta, nikogar nista poznala, in Hettemovih, teh ostudnih sebičnežev. ki sta se kar topila v tolšči, in ki sta se, pričakuje svojega es.kimotskega zimovanja, še bolj po-živinila, — teh nesrečnica pač ne bi mogla klicati na pomoč v svojem brezupu in svoji zapuščenosti. In vendar je bilo treba to zvezo pretrgati, hitro pretrgati. Čeprav si je bil dal Jean samemu sebi besedo, je bil šel vendar še dvakrat, trikrat na Vendomov trg, vedno bolj raz-vnet: in čeprav ni še ničesar omenil, ga ie sprejemal stari Bouchereau tako prisrčno, se je vedla Irena tako pritajeno ljubeznivo, s tako obzirnostjo, kakor v vznemirjenem pričakovanju njegove izjave, da je vse kazalo, naj več ne odlaša. In potem ta muka, ker je moral lagati, in vse pretveze, ki si jih je moral izmišljati za Fani, in neke vrste oskrumba, ker je hodil s Saphiuimi poljubi na ustnicah k Ireni s svojimi plahimi, jecljajočimi besedami . . . XI. Sredi tega omahovanja je našel nekega dne v ministrstvu na svoji mizi posetnico gospoda, ki se je bil dopoldne že dvakrat oglasil, kakor je povedal vratar z nekim spoštovanjem pred sledečimi naslovi: C. Gaussin d* Armandv predsednik pristašev preplavijanja v ronski dolini, člen osrednjega odbora za opazovanje in nadzorstvo, de-partementski poslanec itd. itd. Stric Cezar v Parizu! . . . »Nepridiprav- poslanec, člen nadzoro-vaine komisije! ... Se ga ni minila prva osuplost, ko se prikaže stric, še vedno rujav kakor smrekov storž, s svojimi prebrisanimi očmi, s smehom, ki mu je gubal lice do senec, s svojo ligaško brado, a namestu svoje večne progaste volnene suknje nov svršnik, ki se mu je oprijemal života in dajal malemu možičku res nekaj predsedniške dostojanstvenosti. Kaj ga je prineslo v Pariz? Nakup dvigalnega stroja za preplavlja-nje njegovih novih vinogradov — besedo »dvigalni stroj« je izgovarjal s prepričanjem, da je v lastnih očeh kar vzrasel — potem pa je moral naročiti svoj doprsni kip, katerega so si želeli njegovi tovariši, da bi okrasili posvetovalnico. »Vidiš,« je pristavil s skromnim obrazom, »imenovali so me za predsednika . . . Moj zamislek glede preplavijanja je razburil ves jug ... In če človek premisli, da sem jaz, »Nepridiprav« na tem, da rešim francosko vinstvo! .. . Res, samo vrto-glavci še kaj dosežejo, ali ne?« (DaUe pruioaDjiCj Stran % SLOVENSKI NAROD. 251. štev.. hi oni, ki tudi nimajo nobenega otroka, odrekli pa so io na- rodno-napreduiin učiteljem, ki imajo do 7 otrok in vrhutega bolno ženo, češ da imajo velike postranske dohodke! Zgolj zato, ker še niso vrgli od sebe narodno-naprednega mišljenja. To je največji moralni škandal za deželni odbor, to ni krščanska, to je arnavtska morala! (Pritrjevanje.) Kaj bi se zgodilo, če bi dobili danes popolnoma nemško centralno vlado ter bi ta dekretirala samo nemškim državnim uradnikom dra-gmjske doklade? Niti Turčija bi si kaj sličnega ne upala storiti. Kranjsko deželo pa so ponižali klerikalci s takim početjem na nivo najtemnejše Afrike- (Viharno odobravanje!) Drugi faktor, ki nam jasno kaže, kako nizko so padli naši klerikalci, je naše gasilstvo. Gasilna društva so delovala do lani mirno in stvarno brez vsakega vmešavanja v politične boje na kari-tativnem in humanitarnem polju. Slučaj je nanesel, da so gasilnim društvom načelovali, ali pri njih odločevali, izvečine pristaši narodno - napredne stranke. Za to pač ne moremo, da so na deželi najinteligentnejši in najpožrtvovalnejši nmn pristaši naše stranke. Ti niso nosili nikdar politike v dnišva, pač pa so dali s svojo osebo društvom nekako obile-žje. To ni bilo všeč klerikalcem. 2e maja meseca leta 1911. so prišli na svitlo Članki, ki so pravili, da je treba gasilstvo temeljito reformirati. Pisalo se je. da so gasilna društva samo zato tu, da delajo štafažo liberalnim magnatom. Ce je kako gasilno društvo, ki da s svojo uniformo sijaja kaki prireditvi, na deželi nastopalo, to klerikalcem ni bilo všeč. 2e takrat so začeli s sistematično gonjo proti gasilnim društvom, ki so jo z vso, njim lastno konsekvenco, ki bi bila vredna boljše stvari, tudi izvedli. Danes lahko rečem: Imeli smo zakon o gasilskem skladu. Glasom tega zakona je morala vsaka zavarovalnica prispevati 2C^ vseh čistih premij v sklad, ki ga je nato imel razdeliti deželni odbor gasilskim društvom v deželi. Stari zakon iz leta 1S84. pa je določal nadalje, da ima deželni odbor pritegniti dva zastopnika zavarovalnic, da se more raTde-litev pravično izvršiti. Zavarovalnice se te svoje pravice niso nikdar posluževale, marveč so to prepustile »Deželni zvezi gasilnih društev*, na katero se je deželni odbor, oziroma referent, ki je bil svoj čas župan dr, Ivan Tavčar pri razdeljevanju podpor obračal. Dr. Tavčar je razdeljeval podpore vedno tako, da so bi,a podpor deležna po meri resnične potrebe tudi vsa gasilska društva, kar ie tudi očividna tendenca zakona. To pa klerikalcem ni bilo prav. Rekli so zato. da hočejo očvrstiti gasilstvo ter so napravili lani jeseni zakonski načrt, glasom katerega naj bi prispevale zavarovalnice 3r~c čistih premij in sicer 2% za gasilni sklad in V^ za ranjene in onemogle gasilce. Samo na sebi je to lepa ideja. Vsiliii pa so pri izpremembi zakona tudi točko, glasom katere zavarovalnice in »Zveza« nimajo ničesar več govoriti pri razdelitvi podpor, marveč se vse prepušča deželnemu odboru. Tu gre za tuj denar, ki je deželnemu odboru samo zaupan v svr-ho pravične razdelitve in dežela ne razdeljuje svojih davščin. Če je že nemoralno, če dežela razdeljuje denar iz deželnih davščin po političnem prepričanju, je še mnogo bolj nemoralno, Če tuj denar vporablja v politične namene. (Pritrjevanje.) In kaj je storila klerikalna večina deželnega odbora? Najprej je poslala okrožnico po tajništvu S. L. S. na županstva, da naj se izjavijo, v čegavih rokah je kako gasilno društvo in če je vredno podpore. Seveda se pri vrednosti ni oziralo na to, kako deluje, marveč samo, če je v klerikalnih rokah. To sem razkril že v zadnjem zasedanju deželnega zbora in na to svoje očitanje nisem dobil niti besede odgovora, dasiravno sem vrgel to očitanje klerikalcem v obraz. Zavladala je grobna tišina in jaz nisem dobil odgovora. Treba je bilo nato razdeliti podpore. Jaz sem bil referent. Stvar se je zavlačevala, češ da morajo biti šele vse prošnje skupaj. Med tem časom pa so meni enostavno vzeli referat, češ da spadajo gasilna društva pod županstva in da pripadajo tedaj referentu za občinske zadeve, dr. Peganu. Nekega dne so ti akti izginili z moje mize. Slučajno ie bilo to tri dni po shodu zaupnikov, 7. julija t L, na katerem sem govoril tudi o tej stvari. Zopet sta pretekla dva meseca in sedaj je bilo treba razdeliti denar. V prvem referatu so zavrnili 62 prošenj ter naj bi 62 gasilnih društev m dobilo podpor«. češ da niso potrebna. Občinski referent ie napravil poseben statut, da društva, ki nimajo dolgov, ne dobe ničesar, tudi ona društva, ki Imajo samo malenkostne dolgove, naj bi ne dobila nič. Seveda so klerikalci skrbeli, da so Imela njihova društva čim več dolgov. Tako naj bi ne dobila društva v Radovljici, Kranju in Postojni nobene podpore, češ da nimajo dolgov. Toda to je samo fikcija. Vedno so ta društva naglašala svoje velike potrebe za orodje. Toda ker imajo posamezna društva bolniške fonde, so se ti smatrali kot društveno imetje, češ, društvo ima naložen denar in ni potrebno podpore! Vse moje argumentacije, da takih fondov ni mogoče vporabljati za društvene potrebe je ostalo brezuspešno. V zadnjem času pa s to prakso ni več šlo. Prezrta društva so dokazala, da imajo tudi dolgove in sedaj je prišlo konjsko kopito. Gasilno društvo Litija je dokazalo, da je dalo dve brizgalnici sosednim občinam v pomoč in da nujno potrebuje nove brizgalnice. Deželni odbor pa je rekel, da društvo ne dobi ničesar, ker se njegov načelnik krega z županstvom. Društvo ima namreč agiinega načelnika gosp. Lajovica, ki je pristaš naše stranke ter se v popolnoma drugem delokrogu ne razume z županom. Gasilno društvo v Škofji Loki, katerega član sem bil pred M) leti tudi sam, prireja baje hrupne veselice. Društvo ima namreč navado, da že 30 let prireja gasilski ples s srečo-lovom ter ie ta ples skoro edini dohodni vir društva. Zato društvo ni vredno podpore! Društvo pa baje vzdržuje celo svojo godbo in to ni v intencijah gasilnega društva. Toda župniku ni prav, da se udeležuje ta godba tudi naprednih prireditev, držeč se načela, da gre tja, kjer se mu nudi zaslužek. Ker pa to župniku ni všeč. ne sme dobiti gasilno društvo podpore. Društvo Dol pri Ljubljani ima precej nujnega dolga. Deželni odbor pripoznava ta dolg, tu pa se mu ni zdek) potrebno ohraniti vsaj fikcijo, marveč je odrekel podporo, ker se nekateri člani društva udeležujejo agresHne politike proti stranki, ki danes vlada v kranjski deželi, tedaj ker so nekateri člani društva v svojem privatnem življenju prepričani na-prednjaki. Če mislijo klerikalci, da ie tako opanje moralno, bodi jim! Eno tolažbo pa imamo, da stranka, ki se poslužuje takih sredstev, sama ne more zaupati v svojo bodočnost, v svojo resnost in upravičenost. Zato le čas, da brusimo tudi mi meče kakor junak! n a Baikanu ter se pripravljamo na odločilno bitko teta 1914. ko hočemo zmagati na volišču. Ce bonio storili vsi svojo dolžnost, ie upravičeno upanje, da takrat pade tudi oni naš kranjski Lozengrad! (Viharno odobravanje in dolgotrajno ploskanje.) Kot drugi govornik se ie oglasii to občinski svetnik urednik gospod Rasto Pustoslemšek. katerega o zanimiva izvajanja prine< no v sobotni številki. Končno je govoril ?e deželni poslanec gosp. A 'olf R i h n i k a r ter co bile med gla^ ovi pesmi >?nmi Maric a^, sogb-no sprejete sledeče resolucije. 1. Slovenci, zbrani na javnem shodu pri Zlatorogu, izrekajo s^o-je tople simpatije svojim bratom na Balkanu, ki so posegli za meč, da prineso svobodo v petstoletnem robstvu vzdihujoči raji, žele njihovemu orožju blagoslova in popolnega uspeha in izrekajo svoje trdno prepričanje, da bo avstrijska vlada upoštevala čustva avstrijskega slovanskega prebivalstva ter se izognila vsemu, kar bi moglo pri balkanskih osvoboditeljih in osvobojencih vzbuditi sum. kakor da bi bila naša država nasprotna svobodi in kulturnemu napredku balkanskih držav. 2. Shod najodločneje obsoja nekrščansko preganjanje in izstra-dovanje naprednega Ijudsko-šol-skega učiteljstva od strani klerikalne večine deželnega odbora in tozadevno nemoralno strankarsko zlorabljanje deželnih davščin. Obenem izreka shod prepričanje, da zaslužijo taka postopanja najvišje avtonomne deželne oblasti opravičeno zaničevanje vsakega kulturno mislečega človeka. 3. Shod protestuie v imenu plošno priznanih humanitarnih načel zoper zlorabo deželnemu odboru zaupanega gasilskega fonda v politično-strankarske svrhe ter smatra sedanji način razdelitve tega fonda od strani deželnega odbora kot politično izneverjenje tujega denarja, kakoršnega bi se morala sramovati vsaka politična stranka. (Konec prihodnjič.) Vojna na Balkanu. Evropska kriza. Med tem, ko divja na Balkanu silovita vojna, je nastala v Evropi zaradi likvidacije Turčije velika kriza. Velesile se boje evropske vojne, ki zna nastati, če Avstrija ne zavzame proti balkanski zvezi pravičnejšega in razumnejšega stališča. Velesile so se najprvo zedinile, da se ohrani na Balkanu status quo. Avstrija je temu pritrdila z dostavkom, da bo smatrala za casus belli, Če poj-de Srbija v Sandžak. Srbi so sicer okupirali Sandžak, a Avstrija doslej še ni izvajala konsekvence. Kaj pa še stori, je negotovo. V merodajnih krogih ni edinstva. Danes sami ne vedo, kaj hočejo. Eni so za to, da mora Avstrija vztrajati na stališču status quo, drugi so mnenja, da naj se to stališče opusti in privolijo v povečanje Srbije, če se toči od balkanske zveze in sklene z Avstrijo neodpovedljivo carinsko misijo in neodpovedljivo politično zvezo — naj torej postane avstrijska provinca. Tretji zopet hočejo, da naj se zavarujejo trgovinski interesi avstrijski, a kako, tega še ni nihče povedal, kakor tudi ne, kako naj se razdeli »sfera vplivov«. Avstrijska politika se nahaja v velikanski krizi. Za katero stališče se odloČi Avstrija, izvemo prihodnji teden iz prestolne-ga nagovora in iz ekspoz* ja ministra zunanjih del. Politična kriza pa ni omejena samo na Avstrijo, nego na vso Evropo, zlasti na trozvezo. Avstrija je popolnoma izolirana — tudi Nemčija in Italija sta proti njenim pretenzijam. Angleži in Francozi so pač za mir, a bodo zvesto stali na strani Rusije, če pride do evropske vojne. Rusija je danes že prebolela japonsko nesrečo in gleda lahko mirno na vse slučaje. Vrh tega pa bi v slučaju vojne imela na svoji strani tudi velikansko armado balkanske zveze. Med tem, ko pokajo zdaj na Baikanu topovi in puške, se vrši tudi za diplomatičnimi kulisami ljut boj — nastala je velika evropska kriza in nihče ne more vedeti, kaj se iz nje izcimi. Odločilna bitka pred Carigradom. Odločilna bitka južno od Odrina je v polnem teku. Predvčerajšnjem se je začelo strahovitć klanje na vzhodnem krilu in do ure še ni zanesljivih poročil o izidu bitke. Naj- ; večja bitka je to v dosedanji vojni in j ena največjih v celi zsrodovini. Dva j dni teče že kri in odločitve še ni. Glasom včerajšnjih carigradskih poročil, se Turkom ne godi posebno dobro. To dokazuje naša včerajšnja brzojavka, ki nravi uradno, da se bitka pri Lile Bargasu ne bo končala za Turke ugodno. Nekako podobno pa se glasi brzojavka turškega vojnega ministra, ki pravi: Od opoldne je zapletena vzhodna armada v boi s sovražnikom. Turška armada kaže. da ima odporno stlo In moč, kar je dokaz za izborni duh armade. Govoriti o odporni sili v takem trenutku, ko pričakujejo poročil o zmagah, je sumljivo. Sliši se to, kakor da bi naskakovali Bolgari z vso silo turške pozicije in jih zavzemali, samo zelo trdne pozicije se še drže. Nadalie pa nravi ista brzojavka: Bitka, ki se je danes začela, tra-ia z nelzprernenieno ljutostjo naprej. Razvija se ugodno za našo armado, ki prodira. Upam, da bo otomanska armada z božjo pomočjo zmagala. Zlasti zadnji stavek je sumljiv. Zmagujoč vojskovodja se pač po končani vojni zahvaljuje bogu, ki ima usodo vojne v rokah, vojskovodja na, ki med bitko moli za božjo pomoč, pa gotovo vidi, kako omahujejo njegove čete. Druga brzojavka iz Carigrada pravi nadalje še: Turška vzhodna voiska je od ooofdne v boju s sovražnikom, ki jo po številu prekaša, vendar pa kaže veliko hrabrost in odpornost. Iz Sofije pa poročajo samo, da se pripravlja turška armada na hud boj na črti Corlu - Karistram ter da se tam utrjuje, tako da je ob reki Er-genl nričakovati odločilne bitke. Bolgarska armada se zbira med Lozen?radom- Bunar Hisarjem, Babo Eski in Lile Burgasom ter se pripravlja na bitko. To je ona zmagovita armada, ki Je strla odpor pri Lozengradu in ki je dosegla že odločilne uspehe pri Babi Eski. Težko se bo boriti Turkom s tako armado, ki s je že vajena zmagovati in čaka samo da dospo oiačenia, da zamaši svoje velike izgube. Če govore oficijalne turške brzojavke o premoči Bolga- ! rov, kaže to kako malo je verjeti prejšnjim turškim poročilom, ki «o pravili, ća je Turkov za obrambo Carigrada kakor peska ob morju. Če misli pa brzojavka premoč bolgarske armade v vojnem razpoloženju, ima naibrže prav. Da čakalo Bolgari na ojačenja in da se nočejo spustiti lahkomiselno v odločilno bitko, o tem priča tudi poročilo iz Belgrada, ki pravi, da i pričakuieio Bolgari za obleganje Je- drenja ojačenja od zmagovite zahodne armade. • Bolgari hočejo tedaj nadomestiti svoje čete pred OdrinonV, ki so sodelovale pri zavzetju Lozengrada s Četami z zahodnega bojišča, svoje, na vzhodnem bojišču že preizkušene čete pa hočejo porabiti za ojačenje svoje glavne armade. Tudi je glasom brzojavke iz Sofije vojna uprava že poklicala pod orožje 26.000 mož vojaških novincev za leto 1912, ki bi bili morali nastopiti službo šele s 1. Januarjem. Za 8. november pa je poklican pod orožje že tudi letnik 1913. Dasiravno Bolgari še čakajo z odločiino bitko, vendar vedo zadrževati sovražnika v njegovih pozici-cijah ter z nenadnimi napadi motijo njegovo delo na utrdbah. V teh manjših bojih morda dosežejo Turki kak uspeh, da bi pa govorili že danes o uspehu glavne bitke, bi bilo še prenagljeno. Dva dni že trajajo boji, a o kaki odločitvi še ni slišati ničesar. Kakih 200.000 vojakov si bo stalo v tej bitki nasproti. Na Bolgarski strani bo treba raztegniti bojno črto nad SO km. kakor je to povzeti iz raznih poročil. Gotovo je, da si bo stalo nasproti najmanj 200.000 mož, med tem ko pravijo druga poročila iz Carigrada, da imajo Bolgari 140.000 mož, med tem ko imajo Turki kakih 260.000 mož, od teh pa stoji kakih 90.000 mož še pri Čataldži, tedaj kot nekaka re-serva. Dasiravno poročajo iz Carigrada, da je bitka v polnem teku, vendar je posneti tudi iz turških brzojavk, da so se vršili šele predboji. Tako se je vršila bitka pri Life Bur-gasu, ki oa je Izpadla za Bolgare ugodno. Bolgari so postavili svoje čete sedaj med Lile Burgasom in Midiio ob Črnem morju ter se pripravljajo na boj. Iz Carigrada pa poročajo, da so Turki začeli utrjevat! svoje pozicije na vzhodnem krilu med M idilo in V»zo. Tu na tem krilu so začeli Turki glasom poročil iz Carigrada z ofenzivo ter ie prišlo tam baje že do odločilne bitke. Iz Carigrada poročajo, da se je že vršila odločilna bitka na vzhodni strani pri Vizi in da so Turki imeli velik uspeh. Bolgari, ki so stali pri Čongri, so bili baje prisiljeni se umakniti. Na turški strani je bilo 800 mrtvih in ranjenih. Tudi iz Carigrada, toda ob poznejši uri pa poročajo, da na vzhodnem krilu bitko šele pričakujejo in da so tam postavili tako Bolgari, kakor Turki svoje glavne čete. Če se posreči Bolgarom premagati tudi to pot glavno turško ar-n.ado in prikorakati pred Carigrad, je najbrže balkanska vojna končana, Bolgari pa bi stali že Četrtič v svetovni zgodovini kot zmagovalci pred carigradskimi vrati. Prodiranje Srbov. Poročali smo že v kratkem, o ljutem boju pri Velesu med Srbi zma- vojašnicah ■ iz koruznih debel, menda po Štiri skupaj, in dobro se jim godi, ker sem videl povsod, da so pekli kostru-ne, njihova improvizirana bivališča so pa dobra dovolj, da jih čuvajo pred mrazom. Vsekakor se tem vojakom tisočkrat boljše godi kot onim, njihovim mlajšim tovarišem, ki se nahajajo v bojni črti. V Ralji smo srečali vlak, ki je vozil ranjence z bojišča v belgrad-ske bolnice; bil je to prvi transprot ranjencev, ki so ležali v vlaku na posteljah. Nekateri so imeli obvezane glave, drugi roke, tretji noge itd. — ali vsi lahko ranjeni, ker težko ranjenih ni mogoče prepeljavati v Belgrad, njih zdravijo v poljskih laza-retih. Na vseh postajah se je kar trlo ljudi. Najprej nisem vedel, kaj to pomeni, ali čudno se mi ie to zdelo, ker ljudje niso vstopali, niti izstopali iz vlaka. Ali ko sem si to reč na neki postaji (v Ćupriji, kjer je vlak stal kakih 40 minut) malo natančnejše ogledal, mi je postalo kmalu vse jasno: na kolodvorih se najložje zvedo ■Office, ki jih prinašajo potniki iz prestolnice in iz Niša, in zato se zbirajo ljudje na kolodvorih v tolikem številu. Radi enormnega prometa na srbskih železnicah v zadnjem času je zmanjkalo na postajah petroleja in ko se je okolu pol 6. zvečer spustila noč, smo se čudili, kako je to, da nam ne prižgejo luči, a je prišel sprevodnik in nas ie obvestil, da ni petroleja in da se bomo morali voziti v temi. Taka se je tudi zgodilo. Ob 6. se je že popolnoma stemnilo in dve uri, to je do 8. zvečer, smo SC vozili v polni temi, ki so jo samo na postajah razsvetile svetilke na peronih. Na niški, kakor na vseh važnejših postajah — in niška je menda najvažnejša — poveljujejo oficirji; vrhovni postajenačelnik je stotnik, na katerega sem se obrnil, da bi mi dal pojasnila, da bi dalje potoval, ker od Niša do Vranje ne vozijo osebni vlaki. Ta ini je rekel, da naj odidem v hotel »Evropa«, kjer so vsi žurnalisti, ker v Vranjo se odpotuje šele naslednji dan. To me je razveselilo, ker sem mislil, da so žurnalisti, ki so že v nedeljo odpotovali iz Belgrada, že v vranji, odpeljal sem se v hotel »Evropa«, kjer je žurnalistična armada večerjala in nas veselo spreiela. Vse evropske narodnosti so tukaj zastopane, ali med vsemi vlada najlepše sporazumljenje in sloga, ker akotudi nas razdružujejo jeziki, nas vendar veže stanovska solidarnost in dejstvo, da prebijemo več mesecev skupaj, eden na drugega navezani. Težko je bilo s stanovanjem. Po vseh hotelih so bile zasedene vse sobe, nikjer se ni moglo nič dobiti. Mene je povabil češki državni poslanec Klofač v svojo sobo, kjer je bila še ena postelja, ali za moja prijatelja ni bilo nikjer in nobenega prostora in smatral sem za svojo dolžnost, da preskrbim tudi za njiju primerna prenočišča, kar se mi je po daljšem trudu tudi posrečilo: našel sem za oba privatno stanovanje in prijateljstvo se ic še bolj utrdilo. Ko smo večerjali, sta prišla z bojišča dva ranjena »četaša«, ki sta prinesla sabo tudi par turških pušk, dosti municije, nekoliko ročnih bomb in drugih takih »prijaznih« reči. Razgledovali smo vse to in pri tej priliki mi je dal eden ranjenih četašev za spomin turško patrono. »Lep« spomin! Veselo je v Nišu! Na vse strani vojaki, godba, petje. Prihajajo ložje ranjeni vojaki z bojišča, ki bodo čakali, da se jim zacelijo rane, potem se pa zopet vrnejo na bojišče. Ti ranjenci pripovedujejo o bitkah in vse jih zvesto posluša. Včeraj opoldne smo odpotovali proti Vranji, kjer se nahaja vrhovno poveljstvo. Vojaškemu vlaku, namenjenemu v Preševo v nekdanji Turčiji, ki se pač že več dni nahaja v srbskih rokah, so pripeli dva velika vozova I. in II. razreda in so vozili v njih žurnalistično vojsko, kakih 50 mož, od katerih je sam* w4m. N#» mec, in sicer dopisnik »Neue Freie Presse«. Vožnja je bila zelo prijazna. Lepi kraji, ceste pa napolnjene z dolgimi vojaškimi in trenskimi kolonami, ki se vlečejo v nedogled; iz vseh vojakov, ki odhajajo na bojišče, se sliši vesela pesem, na vseh postajah vse polno ljudi, na postaji Džep, že blizu Vranje smo slišali zamolklo grmenje topov, ki so streljali južno od Ku-manova, ker Kumanovo je že v srbskih rokah, kakor tudi Novi Pazar, Priština in Vratovo in kmalu bodo stale srbske čete pred samim Skop-ljem, to nekdanjo prestolnico močnega srbskega carja Dušana. Noč se je bila že spustila, ko smo prišli v Vranjo. Na kolodvoru zelo živahno vrvenje, našel sem tudi slovitega srbskega pisatelja Branisla-va Nušića v uniformi navadnega vojaka. V mesto, ki je pr.:cej daleč od kolodvora, smo se peljali na vojaških avtomobilih ker srbska vojaška uprava je re izredno kulantna nasproti dopisni ,: i. V hotelu »Vranja« sem našel — slovenskega rojaka polkovnika Vu-kasoviča, ki je poveljnik glavnega stana. Veselo sva se pozdravila in sedaj ostaneva skupaj menda do konca vojne. Cez par dni bomo najbrže zapustili Vranjo in odšli — naprej. Zvezdan. StafBfslio. Iz Celje. Nekdanjo Hechtovo, kasneje Lipoldovo hišo na Graški cesti je kupila tvrdka Rakusch za 56.000 K. Škoda lepega prostora na najbolj obljudeni celjski ulici! C. kr. okrajno glavarstvo v CeKu, kot davčna oblast razpošilja davkoplačevalcem za napoved osebne dohodnine in hišnonajemninskega davka tako nerodne in nepraktične tiskovine, da komaj izobražen človek zamere izpolniti številne razpredelbe, nikakor pa ne priprost kmet. Ali naj uboga para zato, da mu iztisne davčna stiskalnica toliko denarja, povrhu še najame in plača kakega človeka, da mu izpolni tiste nerodne staroveške tiskovine? Ta nedostatek bi se dal pač lahko odpraviti, ako bi bilo le malo dobre volje. Iz Maribora. Pokrajinska zveza „Schulvereinovih" podružnic na Spod. Štajerskem je imela te dni tu svoj letošnji glavni zbor. Zveza šteje sedaj 52 članic, iz česar je* razvidno, s kako močno organizacijo razpolaga „Schul-verein" na slovenskem Štajerju. Saj ima komaj 24 podružnic manj kot C. M. D. na Spodnjem Štajerskem! Ker je odložil dosedanji načelnik te „Schulvereinove" zveze dr. Valentin svojo #čast, je izvoljen za načelnika nadučitelj Mayer v Studencih. V odboru so skoraj sami učitelji na schulvereinskih šolah. Zanimivo je bilo poročilo „Schulvereinovega" referenta za Štajersko, dr. Bauma iz Maribora. Po tem poročilu je porabil „Schul-verein" 1. 1911 za ponemčevanje Sp. Štajerske ogromno vsoto K 255.948 ; od te vsote je odpadlo na politični okraj mariborski K 128.670. Prva vsota K 255.948 se deli sledeče: za vzdrževanje lastnih šol in otroških vrtcev K 58.255, za stavbo novih šolskih poslopij K 93.920, podpore občinam za stavbo novih šol (pri čemer zahteva „Schulverein" seveda nemški podučni jezik) K 68.210, podpore drugim šolam in otroškim vrtcem, oziroma učiteljstvu na teh (v deželni upravi stoječih) zavodih K 35.563. Vseh schulvereinskih šol je bilo 1. 1911 na Sp. Štajerskem 9 z 21 razredi in sicer v Peklu, na Polzeli, v Hrastniku, Sevnici, Vuzenici, Šoštanju, pri Sv. Lenartu v Slov. gor., v Velenju in Ciršaku; dalje je bilo 5 otroških vrtcev in sicer v Ormožu, Vojniku, Hrastniku, Ljutomeru in SI. Bistrici. Pripomniti je treba, da je že prešla cela vrsta šol, ki jih je „Schul-verein" ustanovil in izpočetka vzdrževal, v deželno upravo. To je za vas Slovence jako malo razveseljiva bilanca. Nasprotniki delajo z navdušenjem in z velikimi uspehi, pri nas pa imamo mesto smotrenega, enotnega narodnoobrambnega dela osebnosti in razprtije. Savinjska podružnica S. P. D. je dobila od vojaške oblasti pohvalo. Iz Gornjega grada nam poročajo: Meseca avgusta t. 1. je prišlo okrog 60 vojakov-pijonirjev 3. in 26. pešpolka s štirimi častniki na Menino, da bi napravili streljišče za svoja polka, ki sta imela potem strelne vaje na Menini. Savinjska podružnica je dala svojo kočo na Menini vojaštvu na razpolago in načelnik g. Franc Kocbek, nadučitelj v Gornjem gradu je večkrat pohitel na Menino in dajal častnikom potrebne informacije. Sedaj je pa dobil g. Kocbek kot načelnik Savinjske podružnice od 3. kornega in deželno-brambnega poveljstva potom namest-ništva pismeno zahvalo za naklonjenost, sodelovanje in pospeševanje vojaške službe. Iz Ruja. Za „Rdeči križ balkanskih držav" poslali smo ravnokar odboru v Ljubljano znesek po 200 Ki * katerega je nabrala ga. dr. Fermevčeva med ptujskimi Slovenci. Prispevali so k tej svoti ptujski narodnjaki brez razlike stanu in prepričanje. Vsem bodi izrečena iskrena hvala. Nadaljne prispevke sprejemata kot blagajnika ga. dr. Fermevčeva in gosp. Lj. Sagadin. Prosimo vse one, ki do sedaj še niso položili svojega obola, da store to čim preje. Naša skromna požrtvovalnost bo bogato poplačana po uspehih, ki jih dosegajo in jih še bodo dosegli naši junaški bratje na balkanu. Iz Maribora. Klub Narodni p i p e c v Mariboru, ki je izključno za narodne namene nabral in daroval tekom treh let že okroglo tisoč kron, spi v zadnjem času prav žalostno spanje. Ne samo, da ne priredi več nobene svojih lastnih, poprej tako priljubljenih »velikanskih sveča-nostij«, katere so mu vrgle tuintam lepe čiste dobičke, on tudi ne pobira niti običajne članarine, ki je sicer malenkostna, a pri velikem številu članic in članov — nad 150 — nanese vsekakor znatne svote. Slišal sem pripovedovati skrbne dame, ki so radi neznosne draginje primorane gledati na vsak vinar, ki so pa svoje-časno z veseljem plačevale Članarino — če je le prišel kdo po njo —, zakaj da ne prihaja zdaj več nikdo z običajno pipčarsko polo po denar, ter da bo »Pipec« radi nedelavnosti svojega odbora kmalu »poginil«. — Ali bi ne bilo za »Pipca« častno, Če bi on s podvojeno marljivostjo svojo nedelavnost popravil ter daroval na primer Rdečemu križu balkanskih držav svoj običajni prispevek sto do dvesto kron? Slovensko gledališče v Mariboru. Dne 3. novembra 1912 ob pol 8. uri zvečer se bo vprizorila na našem odru izvirna igra »Mati«, drama v treh dejanjih, katero je spisal Franc Ks. Meško. Sveži duh domoljubja in goreče rodoljubje preveva to delo našega dom. pisatelja Fr. Ks. Meška. Mati vzgojuje svojega sina v narodnem duhu, a sin izgubi v tujini ljubezen do svoje domovine in rodne grude. Vsled tega ga ne mara ljubica, kar ima žalostne posledice za seboj, kajti sin pride v ječo in vrnivši se iz ječe, umre v naročju svoje matere, ki je vsled razburjenja in žalosti že sama obolela na smrt. — Ta igra vzpodbuja vsako Slovenko k devizi: Slovenka sem — Slovenka hočem ostati, in narodnega mladeniča spominja na znani stih: Črna zemlja naj pogrezne tega, kdor odpada! — Zatorej pridite vsi k tej predstavi in pri-peljite s seboj tudi svoje hčere in sinove, katerim bodi ta igra vzgled domo- in rodoljubja. Od Sv. Jošta na Kozjaku nam pišejo: Vsled službene premembe nas je koncem oktobra zapustil naš dosedanji učitelj gosp. Jože! K o t -n i k. Pridni učenci in dobri občani ga ohranijo v hvaležnem spominu, Pa tudi njegovo izvenšolsko delovanje je bijo zelo koristno. V začetku leta 190o. se je ustanovila pri Sv. Jo-štu na njegovo prizadevanje c. kr. poštna nabiralnica, katero je g. Kotnik ves čas marljivo vodil. Pri obi-čini je bil več let tajnik, kot marljiv čebelar je pospeševal v našem kraju čebelarstvo. Posebno ostanemo gospodu učitelju Kotniku hvaležni za ustanovitev naše izvrstno uspevajoče »Ljudske knjižnice«. Iz Ptuja. Dne 26. oktobra se je splazil opoldne hlapec Anton Bezjak v farno cerkev pri Sv. Marjeti in je ukradel v zakristiji več mašne obleke v vrednosti 35 K. A komaj je prišel s svojim plenom iz cerkve, ga je že pek Ž u g m a n prijel in spravil k župniku, kjer je moral Bezjak ukradene reči vrniti, potem pa iti v orož-niškem spremstvu v kajho. — V S p u h 1 j i se je vršila tedni ponoči velika bitka med kmečkimi fantalini. Bojevali so se z latami, krampi, kamenjem in celo revolverji. Več fan-tinov je lahko ranjenih, nekega Alojzija Čeha pa je tovariš Majcen težko ranil s strelom iz revolverja. Dičnemu Mihi iz Spuhlje bi bilo nujno svetovati, da bi začel širiti malo več treznosti in izobrazbe med svojo katoliško-narodno vaško mladino, ševe, kolikor je pač Miha za tako delo sposoben. Drobne novice. I z D u n a j a poročajo, da je tam zadela kap 84 let starega pl. P e j a č e v i č a, tasta štajerskega namestnika grofa CIarvja. — Iz Gradca. Deželni živino-zdravniški nadzornik dr. Viljem Liebscher je poklican v poljedelsko ministrstvo. — IzMaribo-r a. Naučno ministrstvo le povzdignilo učitelja Otmarja Herbsta in Janeza K r e n a, oba na vadnici pri c. kr. moškem učiteljišču, v 9. plačilni razred. — Iz Maribora. V ponedeljek zvečer je umrl pivovarnar Anton G 6 t z, 50 star. Prevzel je pred 20. leti znano pivovarno v Mariboru in jo spravil do velikega razvoja. Zapustil je ženo s 4 otroci. — IzVran-skega poročajo: V konkurz je prišel trgovec Ignac F i r m v Šent Jur-ju ob Taboru. Začasni upravitelj kon-kurzne mase je notar Mihael J e -zovsekna X».askegfc — Ifc flla- Stran 4. SLOVENSKI NAROD. 250 štev. ribora poročajo, da je neznano kam odšel oženjeni, v Kalobje pri Celju pristojni mlinar Jože B u k o š e k, 64 let star. Po nekem pismu, ki ga je pustil svoji ženi. je najbrže, izvršil samomor. — Iz Maribora. Pri usnjarju F r e u n d u sta pokradla delavca Pavlinič in Dvoršak za 70 K kož. Oba so zaprli. — Iz Loke pri Zidanem mostu poročajo: V Razboru je kmečki fant Anton V i d i c te dni svojega očeta, ko je ta še v postelji ležal, grozovito pretepel. Suroveža so ovadili sodniji. — Iz Šmarja pri Jelšah poročajo, da je naučno ministrstvo dovolilo 4000 K podpore za restauriranje Križevega pota, ki pelje iz trga k Sv. Roku. — Iz Lembaha pri Mariboru nam poročajo: Vprid Ciril-Metodovi družbi je zložila vesela družba v vinogradu gospe P a -hernik 7 K 60 v. Lepa hvala! — Razpisano je na petrazrednici v Marnbergu učiteljsko mesto. Prošnje do 20. novembra. — I z 2 a 1 c a poročajo: V krčmi pri g. S e n i c i je ukradel težak U r e k hlapcu 2 n i d e r -š i č u iz žepa 270 K. Denar so pri Ureku našli in tatica zaprli. Koroško. Dvojčki v jetnišrtic*. Iz Brez poročajo: 25. t. m. je v tukajšnjem zaporu porodila Meta Klemene, 381etna Kranjica, dvojčke, ki sta pa kmalu po porodu umrla. Družinska drama. Poročali smo že, da je v Štokboju zadavil tast svojega zeta. Danes se nam natančneje poroča o tem groznem Činu, Posestnik Janez Bonaher je bil velik pijanec in skoro že popolnoma zadolžil svoje posestvo. Njegovemu tastu 71 letnem u starcu, so se mnogoštevilna družina in njegova hči tako zelo smilili, da je v nedeljo napadel svojega pijanega zeta ter ga zadavil. Sivi morilec se je sam javil sodišču. Primorsko. Z Nabrežine. Dobra lekcija. V nedeljo so bili v gostilni pri Franju Grudnu gostje iz Sv. Križa, ker je bil ravno tisti dan semenj. Kar pridrvi v gostilno nabrežinski mesar Delorenci in hoče vzeti zasedeno stolico, ne da bi prašal za dovoljenje. Neki Križan ga je opozoril, da stolica ni prosta. Delorenci pa mu je odgovoril: kj non comande i schiavi< (tu ne ukazujejo ščiavi). Na te besede |e naš možakar vstal in mu je prisolil. kar je zaslužil, namreč dve zaušnici, eno z levo, drugo z desno roko tako. da se je prebmil. Nabrežinci! Kaj se ne morete otresti takih pijavk? Poneverjenje. Na ovadbo trgovca Franca Jeršeka v ulici Canvdori je bil predvčerajšnjim aretiran inkasant Rudolf Malpurga, ker se je pridržal 175 kron, ki jih je inkasiral. Napad v Ža*ljah. Iz Trsta poročajo : Včeraj so naili* blizu Zavel j nekega moža nezavestnega na tleh ležati. Konstatirali so, da ima počeno lobanjo in pretresene možgane. Ranjenca so spoznali kot Mihaela Miklavca iz Co-loncavezi. Prepeljali so ga v tržaško bolnišnico. Prepričani so, da je bil napaden. V hipni blaznosti. V ulici S. Se-bastiana v Trstu stanujoča Marija Bre-nica z Malega Lošinja je predvčerajšnjim zblaznela. Začela je divjati, ko so ji zabranili, da ni v mleko svojega dveletnega otroka dala strupa. Mater so odpeljali v opazovalnico, otroka pa v najdnišnico. Poskusen samomor. Iz Trsta poročajo: 201etna Amalija Sgubin se je poskusila predvčerajšnjim z ogljikom zastrupiti. Njen mož je pa prišel še ob pravem času domov ter odprl vsa okna v stanovanju. S tem jo je rešil. Vzrok poskušenemu samomoru je bil mal domači prepir. Drzen roparski napad. Iz Trsta poročajo: Predvčerajšnjim popoldne je doživel uradnik državne železnice Emanuel Schrev, ko je čakal na kolodvorskem trgu, neprijeten dogodek. Približali so se mu trije induvidui, katerim je brezdvomno ugajala njegova zlata verižica, ter so se začeli ž njim pogovarjati. Schrev je takoj zapazil namen preprijaznih gospodov ter je držal verižico, vendar pa ni mogel preprečiti, da bi mu en ne izmaknil iz žepa listnice, v kateri je imel bankovec za 10 K in poštnih znamk za 40 K. Enega napadalcev so v neki žganjariji prijeli. Piše se Anton San-giorgio in je doma iz Catanie. Tatvine na parniku MBrunetta" Iz Trsta poročajo: V nedeljo so neznani lopovi ukradli iz kabine kapitana Antona Glavana parnika „Brunetta" 400 kron in več dragocenosti. Policija je zasledila tatu v osebi kurjača Janeza Pakorja iz Trsta ter ga aretirala. Pakor je meseca maja dezertiral od vojne mornarice, prišel v Trst, kjer si je proti nagradi 20 kron izposodil od kurjača Janeza Cesarja mornariško matriko in od tega časa nastopal pod imenom Cesar. Vstopil je k trgovski mornarici kot kurjač ter od tega časa izvršil več tatvin na ladjah. Ko so ga preiskali, so našli pri njem še dve drugi mornariški matriki. Našli so pa tudi zastavne liste o dragocenostih, ki jih je ukradel kapitanu Glavanu. Izročili so ga sodišču. Sesenišhe novice. Se vedno grize »Slovenec« in brca radi jeseniške sole. V zadnji sobotni notici zopet poroča o »liberalni blamaži«, ker je dovolil dež. šolski svet ustanovitev šestrazredni-ce s potrebnimi paralelkami. Mislimo, da se je Skubicu in celemu njegovemu učenemu štabu pošteno zmešalo. Ali ni ravno »Naroda pisal, da bo Sava preje tekla proti Trbižu in jeseniški farovž preje na strehi stal. kakor pa bo Skubic dosegel osemrazrednico? Ali ni Skubic tisti, ki je kar rohnel in besnet za osemrazrednico, ali niso klerikalci tisti, ki so se pridušali, da gredo s pasjimi biči v Ljubljano na one, ki bi temu nasprotovali? Ali ni mogoče to resnica? Ali niso klerikalci sklicali shode, ali niso klerikalci pošiljali brzojavne zahteve za osemrazrednico na dež. šolski svet in ministrstvo? Naj le pogledajo v »Slovenčeve« jeseniške novice iz leta 1910 meseca Julija. Ali niso klerikalci tisti, ki so rekli, da raje nič nimajo, če ne dobijo osemrazrednice? Ali pa niso napred-njaki tisti, ki so vedno trdili, da se ne more z glavo skozi zid? Ali ni mogoče Skutvc tisti, ki je obljuboval ljudem, da se bo iz osemrazrednice izcimila meščanska šola? No, sedaj imate osemrazrednico in meščansko šolo! Skubicu in njegovi desni roki. Kcgeju se zahvalite vsi, ki imate na tem interes! Ali še sedaj ne izprevi-dite Skubičeve farbarije? Šestraz-redno bi delili brez vsakega hrupa, brez shodov, brez brzojavk, ki bi jo morali dobiti. Klerikalci so s svojo napihnjeno žabo — osemrazrednico sami zavlačevali vprašanje jeseniške šole. In sedaj se vam razkorači Skubic v »Slovencu« in pravi, da je »liberalna blamaža* zato, ker se je prerokovanje iz naprednih vrst izpolnilo in klerikalci niti z eno svojo zahtevo niso prodrli, ker so bile te zahteve še premlade, zato smešno — nemogoče. Ne čudimo se potem Skubicu, da laja in grize, rad bi prikril svojo blamažo. Prijemlje se ga že delirij. Svetujemo mu, naj popile par steklenic lurške vode, pa mu bo odleglo! Lepa reč je * ponos, če je na umestnem kraju. Pri Jeseničanih je vsakdo, kdor ni slučajno tu rojen, pritepenec. Le škoda, da to prite-penstvo pri klerikalcih neha, zato nijejo Jeseničani sami sebe po ustih. V občinski odbor so volili razven dveh. same »pritecence*. Najb§lj jih je potegnil najmlajši »pritepenec« fajmo>ter in so se mu vsedli na njegove kupe laži in farbarije. Fajmo-šter je nekak rihenški kmet, čebuij je v kamniški okolici hlače ftikal. Čeme je v Oorjah dreto vleke', Mo-rič je na Koroškem socialdemokratil. Krivec je v Bohinju malto mešal itd. In takim, od vseh vetrov privlečenim pajacom so Jeseničani zaunali občino! Kje ie tukaj oni stari ponos? Gledališka predstava na Jesotii-cah. V nedeljo 27. t. m. je vpriz' rilo Gledališko društvo* na Jesen* :ah iijro Kmet in grasčak*. Igralo c je nepričakovano dobro in tudi režija ie vrlo funkciionirala. Prijetno nas iznenadila ga. Oswaldova kot Vr-hanka. To ie bil njen prvi nastop, ki je jako dobro vspel. Obeta nam še mnofro! Njenega trmastega moža Vrhovca je igral g. Erzar. Podal nam je nravi kmečki tip. V teh vlogah je j?. rlrzar neprekosljiv mojster. Kalska je bila v rok^h gdč. Medičeve, ki jo poznamo že iz preišnih let kot iz-T-r*tno igralko. Predstavila nam je Kalsko tako ljubko in nežno, tako nrecizno. Ha ji moramo najtopleje častitati, kakor gospodu Spicarju fgosnod OrobskO, ki pa nam je podal n->rnvnost imenitno. Posebno simpatična sta bila gg. Strniša (Jurij). Hle-bajna 'Žlennik). Višter (Lisjak) in Ločan (Strakoš). Tudi ostale manjše vloge so bile precijno izvedene. Le tako krenko naprej, da kmalu vidimo* zopet kaj tako popolnega! Ženstvo-i kosovski tragediji. Včeraj se je vršilo v .Mestnem domu" predavanje prof. dr. Frana Ilešiča o ženstvu v kosovski tragediji, ki je privabilo mnogo občinstva, osobito dam. Velika udeležba je pokazala najbolj, kako zanimanje je pri občinstvu in kako živahno in z zanimanjem se udeleži vsakega predavanja, ki je le količkaj v zvezi z dogodki na Balkanu. Prof. dr. Fr. Ilešič pa je tudi spretno zbral vse, kar bi nudilo občinstvu sliko o velikem boju na Kosovem polju 15. junija 1389. 1. ter žel za to tudi obilo zaslužene za hvale. Naše misti in naše čustvovanje je na strani slovanskih balkanskih držav, s simpatijo zremo tjakaj, kjer se na bojiščih pri Skaderskem jezeru, na Kosovem polju in pri Odrinu pretaka slovanska kri za osvoboditev naših bratov. Dogodki, ki se vrše sedaj na Balkanu, so krasna epopeja. Pred 500 leti bili so tudi tamkaj boji, bilo je slično. Takrat v XIV. stoletju zmagovali so Turki, sedaj je ravno nasprotno. Takrat je bila edina slovanska Srbija, ki se je postavila Turkom na Balkanu v bran. Sedaj bi imenovali žensko delovanje, delovanje žensk v kosovski epopeji, ker je zmaga na strani slovanskih narodov, nasprotno pa se mora nastop žensk v XIV. stoletju imenovati nastop v kosovski, srbski tragediji. Se predno so prišli Turki, imenoval se je Dušan Silni carja Srbov, Bolgarov in Grkov. 20 let pozneje je zginila vsa slava, dokončala jo je tragedija na Kosovem polju. Pesem nam pripoveduje zlasti o carju Lazarju, ki je bival v KruŠevcu. 15. junija 1369. leta je bil kosovski dan. Milan Obilic je prodrl s svojo četo v turški tabor, umoril sultana in s tem podnetil krvoločnost Turkov. To je bilo za Srbe uničujoče; a narod želeČ ostati velik, si s svojimi lastnostmi koplje grob. V srbskih vrstah si je napravila ljudska fantazija izdajalca, s čigar imenom se danes obsoja slične čine: Vuka Brankovića. Kaj pa pripoveduje zgodovina in pesem o ženstvu? Dandanes se govori mnogo o soprogi generala Vukotiča, ki vodi lazaret v Cetinju, govori se o carici Eleonori, o Srbkinjah, ki strežejo bolnikom v bolnicah, o ženah Črnogorcev, ki donašajo svojim možem hrano na bojno polje, ne govori se pa o boli mater, sester, zaročenk, žen, ker bolest po izgubi dragih ostane skrita med štirimi stenami, — govori se pa le o blagru domovine! — O ženstvu v kosovski tragediji pa ne pripoveduje mnogo zgodovina, več nam pove narodna pesem. Pripoveduje nam o soprogi carja Lazarja, o carici Milici, njenih dveh hčerah Mari in Vukosavi, ter o tragičnem konfliktu med obema sestrama Posledica tega konflikta je razdor med soprogoma obeh. Narodna pesem nam potem živo slika odhod vojske pod poveljstvom carja Lazarja, ko prosi carica Milica zapored vseh devet bratov Jugovičev, naj kdo ostane pri njej, a ji vsi prošnjo odklonijo, končno jo spremi poluban na grad, a tudi on pohiti takoj za vojsko. Carica Milica sluti temno usodo vojakov-juna-kov na Kosovem polju in narodna pesem nam pripoveduje dvojno, da pohiti carica sama na bojno polje in najde truplo in glavo carja Lazarja, druga pa pravi, da izve to strašno novico na svojem gradu. Po pesmi je pokopano truplo carja Lazarja na Ravniku, v resnici pa leži pri Fruški gori v Slavoniji. — Druga svetla prikazen v narodni pesmi je kosovska devojka. Pesem pripoveduje, da išče kosovska devojka na bojnem polju troje junakov, ki so ji pri odhodu na bojno polje obl ubili, da ji bodo drugovali in da jo bo eden poročil. Pri svojem pohodu najde tudi težko ranjenega Orloviča Pavla, ki ji pove, da najde svoje junake tamkaj, kjer je največ mrtvecev, kjer je največ bojnega kopja. Tu se pokaže nežnost kosovske devojke, ki pravi: »Tolikim sem otela življenje, a žela sem smrt; če bi se dotaknila zelene vejice, bi ta usehlaa. — Tretja, a junaška žena je mati deveterih Jugovičev. Ko je našla na bojnem polju vseh devet ubitih in tudi moža, ni jokala, tudi ko so zajokale žene ubitih Jugovičev, je ostalo njeno srce trdo, ker je mislilo le na blagor domovine, šele, ko so prinesli gavrani roko sina Damijana, se je zavedla velike izgube in njeno materino srce je počilo. — Druga pesem pa pravi, da je mati Jugovičev rekla vdovam po sinovih: „Imamo naraščaj, ki ga vzgojimo v sokoiiče* in njeno srce je plamtelo le za blagor domovine. Ta mati Jugovičev je prava heroinja. — Tako imamo v pesmi ovekovečeno ženstvo izza časa krvavih bojev na Kosovem polju. A tudi pripovedka Skadra grada nam kaže moč mož in muko žen. Ta pravljica nam pripoveduje o zazidanju Gojkovc žene v temeljni kamen mesta Skadra. Tako je ovekovečeno ženstvo v kosovski tragediji, če bo pa nastala ob velikih dogodkih na Balkanu nova umetna pesem, spominjala se ne bo samo fevdalnih srednjeveških dam, temveč bo omenila tudi zasluge ubogih priprostih žen. _____________________ Dnevne vesti. t Iz kloake nemške kulture. Zdaj so balkanski narodi pokazali, kaj so in kaj znajo. Ves svet gleda z občudovanjem na Balkan. Take vojske Evropa še ni videla in tudi ne takega zmagovanja. Nepristranski opazovalci priznavajo, da so balkanske armade prekosile še Japonce. Ce pogledaš v francoske, v italijanske ali v angleške časopise — samo občudovanje brezprimernih vrlin balkanskih armad najdeš tam. Vse strmi nad genijalnostjo vojskivodii sad čeznaravno hrabrostjo, vztrajnostjo in požrtvovalnostjo" vojaštva. Samo Nemci delajo izjemo. Do tega meseca so živeli v veseli nadi, da bodo potlačili pod svoj podplat ves slovanski jug od Maribora do Soluna, da bodo tod zagospodovali, zasužnjili Slovane in jih molzli in drli... Te nade so zdaj uničene; balkanski Slovani so jih pohodili v nekaterih dneh. Zdaj udarja vse staro sovraštvo Nemcev do Slovanov za dan, udarja toliko bolj, ker so batine, ki so jih dobili Turki, zadeli tudi nadute Nemce. Pri Kumanovu in pri Lozengradu je bila poražena nemška militaristična veda. Nemški maršal von der Goltz - paša (naj se odslej raje imenuje von der Gobe - pasa), ki je reorganiziral turško armado, je danes najbolj blamirani človek na svetu. On in drugi nemški generali so uredili turško armado in ji vzgojili oficirje, zgradili trdnjave ter jim vtepli nauke nemške strategije in taktike. Abdullah - paša je gojenec nemške šole, Zekki - paša se je izobrazil v nemških vojnih Šolah, premaganec pri Lozengradu, princ Assim je bil izobražen v Berolinu in je služil pri pruski gardi. In ž njimi vred mnogo drugih. In vsi so bili poraženi, vsi od kraja in ž njimi vred nemška militaristična znanost. Ne čudimo se nič, da to Nemce hudo boli in ua zijajo začudenja in presenečenja. A da še zdaj zasramujejo te narode, njih armade in njih vladarje, to je tako ostudno, da bolj ne more biti. »Berltner Tagblatt-' je te dni priznal, da so imeli Nemci doslej napačne pojme^ o južnih Slovanih, pravi pa. da jim je te napačne pojme vcepil Dunaj. Ta Dunaj, ki živi in se masti od Slovanov, ki bi bil zanikrno gnezdo kakor Gradec, če bi ga ne redili Slovani, ta Dunaj je središče vsega slovanožrstva in je vedno vse storil, da sramoti in ponižuje južne Slovane. V knjigah in v časopisih, s podobami in gledališkimi igrami je I ta Dunaj razširjal o južnih Slovanih vsakovrstna obrekovanja. Tudi zdaj to nadaljuje. Na eni strani cvili kakor tepen pes, da ne more živeti, če Bal- | kan ne bo kupoval avstrijskih industrijskih izdelkov, na drugi strani pa nadaljuje zasramovanje balkanskih Slovanov in ž njimi vred Nemci iz razlia. Posebno se odlikujejo takozvani humoristični listi. Dunajska i »Muškete« monakovski »Simplicis-simus* in berolinski »Lustige Blat-ter«. Nemški humor je sploh samo sredstvo za hitro obračanje želodca. i Rečene tri kloake nemške kulture zasramujejo južne Slovane prav sedaj s pravo besnostjo. Balkanski Slovani so vsi ušivi; take uši imajo, da jih »Simplicissimus« ne more dosti velike naslikati. Balkanski Slovani so sami tatovi, tudi njih kralji so tatovi, kakor oznanja dunajska »Mušketa«. Sploh so sodrga in svojat, ki jo je z zaušnicami ugnati, kakor uči j glasilo barabskih nemških pesnikov i in umetnikov, monakovska »Ju-gend«. Resnica je pa, da je le na Du- i naju in v Berolinu tisočkrat več uši, ! kakor na celem Balkanu, da je nemški kmet skrajno nesnažen, da takih strganih, zapitih in smrdljivih ljudi, kakor iih je v Berolinu na stotisoče, ne dobiš na celem Balkanu. Pošteni so balkanski narodi — hudodelstva so tam redka stvar, med tem ko je med Nemci nekaj jako navadnega in zlasti je Berolin stolno mesto vseh hudodelcev Evrope, kakor kitajski oddelek v New - Yorku središče vseh ameriških hudodelcev. Zdaj je vojna na Balkanu. Ves svet priznava, kako neizprosno pazijo vojna poveljstva, da prebivalstvo ne trpi škode. Se če so vojaki lačni ne smejo ničesar spreleti v dar, kar jim osvobojeni bratje iz dobrega srca ponujajo, kaj še da bi sami kaj vzeli. Nasprotno pa je nebroj knjig, v katerih popisujejo Francozi, kako so pruski oficirji in pruski vojaki L 1870. po francoskih gradovih kradli in ropali. Zdaj so na Dunaju izdali »humorističen« zemljevid Balkana. Crnogorci so »Niksisda - Apachen«, Srbi so D* sclnvarze Peter Platten«, gorovje Rodope je Rostopschin Gebirge itd. Vse tako, kakor je všeč dunajskim trotelinom. Vprašamo naše- ljudi samo: Čemu trpite take nemške cunje v naših krajih. Naj Nemci sami vži-vajo duh iz kloak nemških kultur. Sicer pa južni Slovani lahko z zaničevanjem gledajo na to početje nemških kulturonoscev. Velikanske zmage na Balkanu so dogodki, ki jih ne zatemni nobeno psovanje in zasramovanje na svetu! -f O armadah balkanskih držav je bila ob izbruhu vojne splošno ta sodba, da je najboljša turška armada, za njo prihaja bolgarska, dočim se črnogorska, srbska in grška armada ne morejo resno vpoštevati, češ da je črnogorska vojska prema-loštevilna, srbska in grška vojska pa da ne stojita na višku svoje naloge. To sodbo je seveda ustvarilo »nezmotljivo« nemško časopisje, na katero prisegajo prav tisti naši ljudje, k? se smatrajo za najbolj modre in pametne. Seveda je bilo treba to sodbo po sijajnih zmagah, ki so jih izvojevali tako Bolgari, kakor Srbi, Crnogorci in Grki nad turško armado, temeljito revidirati, zato je mnenje tako nemškega časopisja, kakor tudi žal preveč pod vplivom Ie-tega stoječega slovenskega občinstva o vrednosti in operacijski zmožnosti armad združenih balkanskih držav postalo sedaj čisto drugačno. Tako piše sedaj vojaški strokovnjak v dunajski »Die Zeit« doslovno to-le: žalostno dejstvo je, da so naši vodilni krogi »am Ballplatz« in »am Hof« presojevali vojaške razmere balkanskih držav na temelju preje ustvarjenih nazorov in starih ukoreninjenih dogem in niso opazili velikanskih sprememb, ki so se izvršile v zadnjih štirih letih v brambni sili Turčije k slabšemu, v armadah predvsem Srbije in Grške pa k boljšemu. Na bojiščih pri Kumanovu in pri Velesu, zlasti pa z energičnim in brezobzirnim zasledovanjem je srbska armada podala dokaze visoke vojaške kakovosti.« Tako piše dunajski list »Die Zeit«, ki bi pač morda raje hvalil turško armado, ako bi bita vredna pohvale. — »Kmetska posojilnica ljubljanske okolice« je darovala za »Rdeči križ balkanskih držav« 500 K. Vrli posojilnici, ki ob vsaki priliki podpira dobrodelne in narodne namene, izrekamo toplo zahvalo in jo priporočamo v uvaževanje. — Za črnogorske ranjence je darovala gospica Roža K u t n y, konto-ristinja pri tvrdki Vidic & Ko. 12 parov nogavic. — Navdušeni Slovenki vsa čast in hvala! — Bolgari in Srbi. Sedaj, ko bi-iejo naši bratje Srbi in Bolgari na Balkanu boj za svobodo, je dobro, da kaj izvemo o naših bratih Srbih in Bolgarih. — Bolgarija in Srbija je knjiga, ki je izšla pred leti v »Družbi sv. Mohorja« in v tej knjigi nam vzorni pisatelj in zgodovinar gosp. profesor Vrbovec jako poljudno popisuje ozemlje, ljudstvo, običaje in gospodarske razmere bratskih nam narodov. Najtopleje torej priporočamo knjigo »Bolgarijo in Srbijo« vsem bralcem, ki se zanimajo za naše brate na jugu. Knjiga velja 80 vin., po pošti 1 K. — Na javni dražbi je bilo predvčerajšnjem prodano posestvo gosp. Fran Novaka, posestnika v Ljubljani ob Tržaški cesti št. 21. To posestvo je bilo sodno cenjeno na okroglo 74.000 K, zdražilo se je pa za 42.050 kron. Zdražil je to posestvo ljubljanski trgovec g. Viljem Steinherz. Iz Kranja se nam poroča, da je prodala g. Pavla Sajovic, soproga posestnika in gostilničarja v Tacnu nad Ljubljano, svojo hišo na Glavnem trgu v Kranju za kupnino 61.000 kron g. Ivanki Berjak, trgovčevi soprogi v Kranju, svojo hišo v ulici ravnotam pa za kupnino 10.000 K g. Ani Omersa. zasebnici v Kranju. Temu nasprotujoča poročila v raznih listih pa ne odgovarjajo dejstvom. Iz Št. Ruperta se nam piše: Umri je 26. t. m. obče priljubljeni L Cimerman. Služboval je pri nas celih 14 let v občno zadovoljnost. Uničil ga je naš Štrajhar. Uničil je že družino Lenassijevo, pregnal Abra-ma in končno je moral pred njim bežati tudi Cimerman iz Št. Ruperta. Cimerman je bil že prej bolehen, a to ga je tako potrlo, da je legel in ni več vstal. Zapustil je 11 otrok, izmed katerih sta le dva preskrbljena. Dočakal bi bil morda še dosti let, a kaplan Štrajhar ga je s svojim preganjanjem spravil v grob. Blamirana politična oblast. Zanimivo razsodbo in obenem obsodbo politične oblasti je dne 29, t. m. izreklo novomeško okrajno sodišče in sicer v nastopnem slučaju: Gasilska društva novomeške okolice so ustanovila okrajno zvezo. V to svrho so se načelniki teh društev sešli k razgovoru glede osnovanja pripravljalnega odbora, kateri naj ima sestaviti pravila, jih predložiti vladi v potrjenje, nato pa sklicati občni zbor, na katerem Šele se društvo kot tako ustanovi. Kolikor nam znano, so bili v pripravljalni odbor odločeni sledeči gg.: Alojzij Hude (Mirna peč), Jože Zupane (Toplice), Ivan Kulavic (Vavta vas), Ivan Rakoše (Straža), A. Bojane (Št. Peter). Pripravljalni odbor se je glede pravil posvetoval dne 9. januarja. Eden teh gospodov se je nato še informiral pri okrajnem glavarstvu, kjer se mu je reklo, da se društva prijavi potem, ko bodo pravila odobrena in se bo sklical ustnovni občni zbor. Pravila so bila dne 17. januarja predložena vladi, dobili pa so jih dne 22. februarja potrjena nazaj. Ker je bil občni zbor projektiran šele na dan 11. novembra, je pripravljalni odbor smatral svojo nalogo kot končano. Ali morda politična oblast v Novem mestu jo po sila dolgem premišljevanju iznašla kršenje § 12. dr. postave, češ, da društvo svojega poslovanja ni prijavilo v predpisanem roku. Proti možem, ki se žrtvujejo na tem polju človekoljubja, se je začelo preganjanje, ki se-je končalo šele v torek, 29. t m. pred i 251. štev. SLOVENSKI NAROD. Stran 5. Rajnim sodiščem. Po zaslišanju vseh ^tožencev (poleg zgoraj omenjenih 5ta bila obtožena še MalenŠek in Gla-van) je sodnik dr. Levičnik razglasil razsodbo, s katero se vsi obtoženci — Oproste. Razlogi te razsodbe med drugim omenjajo tudi, da pripravljalni odbor še nikakor ni smatrati pravilno ^voljenemu društvenemu odboru, ki se v tem slučaju šele ustanovi, ozir. izvoli ob priliki ustanovnega občnega zbora. Kdo je bil oni „modri", ki je omenjene može preganjal, ni znano. Odklonjen krst v novomeški kapiteljski cerkvi. Kakor se nam z ozirom na torkovo poročilo od zanesljive strani poroča, ima ta slučaj še druge zanimive strani. Ker so hiše okoli novomeške postaje tako odda ljene od Prečine kot fare in pripadajo drugače tudi pod novomeško občino in so cerkvena opravila rodila že toliko prepira, so prebivalci teh hiš — večinoma železniški uslužbenci — že pred 2 letoma zaprosili škofijski urad, naj odredi, da se farna meja pomakne tako da se bo zlagala z občinsko, da naj se torej hiše tostran proge izločijo od iare Prečina, ter se priklopijo k fari novomeški kapitelj. To akcijo je podpiral tudi prost sam. Prečinski župnik je grabežljiv človek, posebno sedaj, odkar je zaradi nove cerkve celi fari nakopal nepotrebnih dolgov. Z vsemi vabami izsiljuje takorekoČ od vsakega človeka, bodisi da je isti še tak brezverec, denar za cerkev. Pri vsakem duhovnem opravilu hoče imeti že naprej še posebej tudi „vbogajme* za cerkev. Ljudje, ki od te cerkve nimajo prav iičesar, so se tega že naveličali. Tudi župnik pri vsaki priliki povzroča prepire med mestno in prečinsko faro. Tovariš in prednik v tem slučaju omenjenega Železničarja je imel celo kopo sitr vredno je šele potom politične oblasti dosegel dovoljenje, da je svojo ženo smel pokopati na novomeškem pokopališču, čemur se je bil prečinski župnik na vse kriplje upiral. V glavnem e bil ravno to, da so se prebivalci gornjega dela Bršljina hoteli rešiti rečinikeea župnika, razlog da so se brnili naravnost na škofa. Toda škof, i ima čas pisati brošure, še do da-es ni imel časa, da bi bil to pravićeno prošnjo rešil in icer kljub temu, da so rešitve e večkrat urgirali. Pod takimi azmerami se je omenjenemu železni-arju porodil otrok, katerega je hotel :i krstiti v bližnji kapiteljski cerkvi, pa pa ne bo zopet kakega prepira, se le preje obrnil na prosta samega. — • - ^a prosta ni dobil takrat doma obrnil na kanonika Viranta. i mu je z veseljem priznal, naj ošlje otroka h krstu v kapiteljsko .v, to nima nič v sebi, da ste prečinsko faro, borno že mi stvar -:boj uredili. Šele na to zago--j je oče poslal otroka h krstu v capitelj? j cerkev. Ko pa so prišli z -:om k vikarju, da bi bil otroka e vikar surovo zavrnil, i pomagalo, da se je oče skii-na dovoljenje od strani kanoma r je vpil, da otroka :e krsti, pa ga ne krsti. Na to bu je oče povedal kar mu gre in z otrokom in botri. Kakor smo oročali, je oče sklenil, da zdaj a sploh ne pusti krstiti, toda ova botra ga je pregovorila, na-so se odpeljali v Preči no In tu se e zgodilo zopet nekaj, kar označuje nstvo prečinskega župnika. Na a nje, če bo on hotel otroka kr-je odgovoril: ja, ali boste kaj za našo cerkev? Kaj je drugega preostalo, vdal se je in i novo cerkev, da mu je župnik i krstil. Pozneje se je oglasil tudi ?n proštu, ki je obljubil, da bo vi-Earjev nastop preiskal. Ampak saj podamo prosta. On ima toliko drugih Ja mu je doslej še vsak vikar o zrasel. In tudi ko bi v tem lučaju res kaj okrenil, škof se ne bo i za to, saj je vikar znan kot cen hujskač in to zadostuje, da dela kar hoče. Kinematograf »Ideal«. Dan* s -nji dan D. Gar el Hama, senzacij-a drama. — Jutri v petek, dne 1. >vembra specialni večer. L Sara je-'Krasen naravni posnetek.) 2. Na-ična sumnja. (Komično.) 3. Denar je. (Drama.) 4. Za ljubi denar, nkanska veseloigra.) 5. Dol-L (Amerikanska drama.) — Sa-večer. 6. Avguštin ima dvoboj, komično.) — V soboto, dne 2. ibra: Ženitev po pameti. (Orig. jra v dveh delih. Nordiskfilm ►o.) Maks in niegov tekmec. (Vele--iio.) — V torek, dne 5. novem-Asta Nielson: Otroci generala. V soboto, dne 9. novembra: XI. "ved ali Ne moti svojega bližn jelenih tednov. (Veseloigra v ielih.) Zdravstveno stanje mestne obči-Mjanske. V času od 20. do 26. t. je rodilo 17 otrok, 1 je bil f-vorojen, umrlo je 15 oseb, med ~i 8 domačinov. Za jetiko so 4 osebe, med njimi 3 tujci in nezgode 1. V zavodih je umrlo b. Kolo ukradeno je bilo danes no--i kotniku g. Vincenciju Bonaču z dvonšča^št. 61 na Celovški cesti v Spodnji Šiški. Kolo je še novo, tvrd-ke »Adler« črno pleskano, ima navzdol zakrivljeno balanco, prednjo kolo ima rdečo, zadnje pa sivo pneu-matiko, strešico proti blatu, zvonec znamke »Goreč«, zadaj je naprava za prtljago, tovarniška številka je 147438 in je vredno 140 K. Pozor pred nakupom! Zajčeva smola. Včeraj dopoldne je po Zaloški cesti pritekel divji zajec in se na Hrvatskem trgu skril v neko grmičje. kar je opazil policijski stražnik in šel takoj k grmičju in dol-gouhca vjel. Zajec si je sicer pomagal z vsemi štirimi in z jokom, da bi se oprostil, a ni šlo. Stražnik ga je djal v vrečo in potem živega oddal zakupniku lova. Sumljive dragocenosti. Tržaška policija je konfiskovala zlato žepno uro, 1 par zlatih uhanov z dijamanti in srebrno tobačnico. Vse te reči je fotografovala in eno sliko poslala tudi ljubljanki policiji, kjer si jo lahko interesovani ogledajo v sobi št. 5. Bratom na pomoč so se zopet odpeljali v balkansko vojsko gg. dr. K u č e r a in medicinca Tanjšek in S I a j m e r. Odpeljali so se v Niš. Skozi dimnik sta pobegnila pri okrajnem sodišču v Senožečah zaradi postopanja aretovana 37!etni dninar Rudolf Gregoratsch in njegov 171etni sin Fran oba rodom iz Solno-grada. V občinsko blagajno je bilo danes ponoči vlomljeno v Hotiču pri Litiji. Tatovi so odnesli 2300 K denarja in dve hranilnični knjižici. Delavsko gibanje. Včera* se je povrnilo iz bosenskih šum ISO italijanskih ogljarjev, iz Heba pa 20 Hrvatov. Izgubljeno in najdeno. Stanislav SUadnik je izgubil srebrno uro z verižico. — Piskrovez Avgust Pia je izgabš denarnico, v kateri je imel 17 kr »n denarja. — Marija Podverško-va je izgubila denarnico, v kateri je imela čez 20 K denarja. — Antonija Bičeva je našla denarnico z večjo vsoto denarja. Narodna obromba. Zahvala. I. obrambna razstava I \io turnejo; bila je slovenski javnosti na ogled v vseh večjih sV h centri^: v Ljubljani. Trsru, Gorici. Celiu in Mariboru. V ralnem oziru je razstava v polni meri dosegla svoj namen: pokazala je bilanco naši*? narodnostnih bojev ;n zainteresirala je inteligenco in sir-le mase za narodno obrambno delo. V m je zad::a obrambno razstavo usoda skoro vseh podobnih institucij: na eni strani iskreno Priznanje na druei strani zagrizeno na-r rotstvo. Časopisi: Slovenski Narod-. Edinost -. »Dan*. »Branik«. Soča« in »Narodni list" ^o svojo narodno in časnikarsko dolžnost napram razstavi izvršili v polnem obsegu. Iskrena jim hvala. Razstava je v prvi vrsti delo tov. J. Mačkovška, tehnika v Pragi; on je sprožil misel za slov. obrambno razstavo in vodil vse priprave v manjšinskem odseku akad. društva »Adrija^ v Pragi ir v podružnici Prosvete- v Idriji; tov. Mačkovšku in imenovanim društvom najlepše priznani^. Ve: hvaležnost smo dolžni za brezplačno prepustitev prostorov: g. akad. Likarju Rifiardn Jakopiču, slavni S >-vanski Čitalnici v Trstu in Naro< n Prosveti v Gorici ter uglednim unu-vam Narodnega doma v Ce!ju in Mariboru. Slavnemu magistratu ljubljanskemu naivdanejša zahvala za cvetlične dekoracije Jakopičevega paviljona. Prisrčno se zahvaljujemo nadalje slav. akad. fer. društvom: »Balkanu v Trstu. »Adriji« v Gorici in podružnici »Prosveten v Mariboru: imenovana društva so nas pri razstavi podpirala z največjo prijaznostjo. Iskrena hvala tudi vsem kor-noracijam in gospodom, ki so bodisi darovali, bodisi posodili predmete za razstavo, bodisi drugače pripomogli k nje uspehu. — Akad. fer. društvo ;>Prosveta* v Ljubljani. Društveno naznanila. Žensko telovadno društvo v Ljubljani vljudno naznanja, da je društvena redna telovadba v ponedeljkih in petkih od 6. do 8. ure zvečer. Telovadke se sprejemajo v gori navedenih urah v telovadnici mestnega liceja na Bleiweisovi cesti. Vinsko trgatev priredi krajna skupina poštnih in brzojavnih uslužbencev v Ljubljani v nedeljo, dne 3. novembra v restavraciji pri »Perle-su« (ge. Matjan). Nastop župana z viničarkami in viničarji točno ob 6. zvečer. Kdor se želi torej v nedeljo dobro zabavati, naj pohiti na to prireditev. Vstopnina 20 vin. za osebo. Cisti dobiček je namenjen v društvene namene. Za »Sokolski dom« na Vrhniki darovali so mesto venca na krsto nepozabne Anice Jelovškove po 10 K gg. J os. Bricelj, V. Perne, dr. Tran Šabec, M. Nagode in Ante 2itko, skupaj 50 K. — Cisti donos v korist »Sokolskemu domu« na Vrhniki prirejene vinske trgatve 112 K 12 v. — G. Št. Paxinnady, daroval 10 K, g. ing. Milan Lenarčič 5 K. Po nabiralnikih se je pa nabralo v gostilni pri Jurci 21 K 10 v, pri Kočevarju 6 K 68 v, pri Korenčanu 11 K 50 v, skupaj 216 K 40 v. Vsem darovalcem najiskrenejša zahvala! Na zdar! Gledališki odsek »Sokola« v Krškem priredi v soboto, dne 2. in v nedeljo, dne 3. novembra gledališko predstavo »Mlinar in njegova hči«. Začetek v soboto ob polu 8. zvečer in v nedeljo ob 4. popoldne. Slovensko akademično društvo »Adriia« v Pragi priredi v soboto, dne 2. listopada prvoletniški večer z občnim zborom v restavraciji pri Grafu »Udivadlu« na Vinogradih. Gostje dobro došli! Razne stvari. * Dvesto delavcev odpuščenih. Iz Inomosta poročajo: V tvornici za papir Wattens so z ozirom na slabo kupčijo, povzročeno od vojne, obrat popolnoma ustavili in odpustili dvesto delavcev. * Zrakoplovstvo. Iz Monakovega poročajo: Na zrakoplovnem letališču v Oberv/iesenfeldu je padel včeraj zjutraj z višine 70 metrov bavarski oficirski pilot Moric Hamburger in obležal mrtev. * Policijski škandal v Novem Jorku. Iz Novega Jorka poročajo: Pojotno sodišče je na smrt obsodilo policijskega poročnika Beckerja. Usmrtili ga bodo s pomočjo elektrike. Železniška nesreča v Berolinu. Iz Berolina poročajo: Danes zjutraj je zapeljal na postaji Jannowitzbrucke vlak nordrinške železnice v predmestni vlak, ki vozi iz Grunewalda v Friedenshagen. 46 oseb je bilo ranjenih. Poškodbe so razen štirih lahke. Lokomotiva nordrinškega vlaka in več vagonov je bilo zelo poškodovanih. Promet je na omenjeni progi popolnoma ustavljen. * Velike sleparije r.a magistratu v Ciiarlottenburgu. Iz Berolina poročajo : Pri glavni blagajnici v Charlot-tenburgu so zasledili velike nerednosti. Glavni intendant Bartels, prvi mestni blagajnik Sanftieben in drugi blagajnik Zoger so bili odpuščeni. Sleparili so na ta način, da so manj vredne vrednostne papirje zamenjavali za papirje večje vrednosti, ki so bili deponiramo v giavni blagajnici. Z zamenjanimi papirji so špekulirali. * Zavod za javno govorniško umetnost. Z Dunaja poročajo: Naučno ministrstvo je dovolilo ustanovitev zavoda za javno govorniško umetnost na dunajskem vseučilišču. S predavanji so danes začeli. * Samomor prvega mestnega svetovalca. Iz Ustja poročajo: V Tir-inicu se je obesil prvi mestni svetovalec in posestnik Franc Mieko, ker so ga delali odgovornega za velike defravdacije mestnega tajnika liauptvoglja. * Nove poštne znamke na Grškem. Iz Aten poročajo: Grška vlada je sklenila, uvesti novo poštno znamko, ki jo bodo izdali kot vojno poštno znamko in ki bo simbolizirala pomen sedanjih dogodkov za nacijonalno zgodovino. * Smrt vsled napačne injekcije. Z Dunaja poročajo: Na medicinski kliniki sta v kratkem umrli dve osebi, ker sta dobili napačno zdravilo. Usmiljena sestra Valentina je z nepravim sredstvom injecirala bolnico Terezijo Handel. Bolnica ie umtla vsled zastrupljenja. * Delavsko gibanje. Iz Brna poročajo: Predvčerajšnjim ponoči je imelo osobje brnskega električnega tramvaja zborovanje, na katerem so sklenili zaradi mezdnih diferenc stavko. Od včeraj zjutraj tramvaj več ne vozi. 300 oseb stavka. — Iz Marseilla poročajo: Med stavkujoči-mi in delovoljnimi delavci, ki so zaposleni pri zgradbi nekega kanala do Rhona, je prišlo do hudih spopadov, pri katerih je policija II oseb aretirala. Žene aretirancev so vdrle v policijski komisarijat in so ga skušale zažgati. Ko je prišla pomoč, je prišlo do velikega pretepa. Neki stavkujoči delavec je ustrelil, nakar je tudi policija zagrabila za orožje. En delavec je bil ubit, več pa ranjenih. Za Rdeči križ balkanskih držav. Pozivamo slovensko občinstvo, predvsem naše denarne zavode, in-dustrijalna podjetja in velike trgovske tvrdite, naj se sominjajo ranjenih borilcev za svobodo slovanskih bratov na Balkanu in darujejo primerne prispevke za »Rdeči križ balkanskih narodovRdečemu križu balkanskih držav« 73 K 03 vin., kateri vsoti je gospa Čudnova priložila še 10 K. * * 30 gospe in gospodičen se je javilo pri gospe županji Franji dr. Tavčarjevi, da bodo pomagale šivati perilo za balkanske ranjence. Prijave se Še sprejemajo! Stasfei zfP3fniM! Odbor za nabiranje prispevkov za »Rdeči križ balkanskih držav« v Liubljani prosi slovenske zdravnike, izvežbane v kirurgiji, da bi se prijavili za samaritansko delo na bojišču. D. Pertot na Cetinju poroča, da bi tamkaj potrebovali vsaj še dva zdravnika. Slovenski zdravniki, rotimo vas, ne ostanite gluhi nasproti prošnjam trpečih bratov. Odbor za nabiranje prispevkov za »Rdeči križ balkanskih držav« v Ljubljani je pripravljen, vsakemu zdravniku, ki odide na pomoč bratom, dovoliti mesečno nagrado 300 do 400 kron! — Nadejamo se, da naš apel ne bo ostal brezuspešen! Odpotovali so na bojišče zdravnika dr. T a j n š e k in dr. K u č e r a ter medicinec Boris Š I a j m e r. Zdravnika ostaneta v Belgradu, Boris pa se pridruži slovenski sanitarni ekspediciji v Nišu, kateri je na čelu vladni svetnik dr. Edo Š 1 a j m e r. Telefonsko in brzojavna poročilo. VOJNA NA BALKANU. Pred bitko pri Bitoiju. Beigrad, 31. oktobra. V prodiranju srbske armade je prišlo do majhnega premora. Zdi se, da hoče Srbska zbrati svoje moči za zadnji odločilni boj s Turki pri Bitoiju. Tudi v dva dela razcepljene čete Mahmud Šefket paše se približujejo Bitoiju, da se spuste tam s Srbi v bitko. Železniška zveza med Kumanovom in Velesom je zopet popravljena. Velikanska zmaga Bolgarov. — Turška glavna armada na divjem begu. — Bitka pri Life Burgasu. Dunaj, 31. oktobra. Brzojavke, ki so prišle danes v zgodnjih jutranjih urah iz Sofije in ki se uradno potrjujejo, prinašajo poročila, da se ie vršila včeraj popoldne huda bitka, v kateri so Bolgari premagali turško glavno armado pri Lile Burgasu. Zmaga Bolgarov je bila tako popolna, da so se Turki umaknili v divjem begu in strahovitem neredu. Nadaljne brzojavke pravijo, daje centrum turške armade razbit in da ie vzhodno krilo turške fronte ■a divjem begu proti gorovju Istrandža, kakih 70 km severovzhodno od Carigrada. Slede oficijozna bolgarska poročila: Sofija, 31. oktobra. Po dvodnevnem hudem boju smo popolnoma premagali turško glavno vojsko, ki se ie v divjem begu pomaknila v Lile Burgas. Sofija, 31. oktobra. Od nedelje » sem se je vršila velika bitka v prostoru doline reke Marice do Ergene, reke južno vzhodno od Lile Burga-sa. Odločitev }e padla v prilog bolgarskemu orožju. Bolgarom se je posrečilo obiti turško armado in ji pasti v bok na polju med Eski Babo in Ha vasem ter turško armado popolnoma premagati. Sofija, 31. oktobra. Bolgari so zasedli Lile Burgas in pognali Turke proti morski obaii in proti jugu. Baje so Bolgari zasedli in razdejali pristanišče Muratli. To pristanišče je za Turke zlasti zato zelo velikega pomena, ker so tam izkrcavali Turki svoje maioazijsko moštvo, provijant in municijo. Sofija, 31. oktobra. Uradno se potrjuje vest, da so Bolgari zasedli po hudem dvadnevnem boju Lile-Burgas. Dunaj, 31. oktobra. Nasproti tem poročilom, ki so oficijalno bolgarska in se tudi potrjujejo od drugih strani, pa stoje poročila iz Carigrada. — Dunajski turški veleposlanik je dobil iz Carigrada poročilo, da bolgarska zmaga ni popolna. V Carigradu govore, da je Nazim - paša včeraj štirikrat brzojavil, da se Bolgari umikajo in da zmaguje turško vzhodne krilo. NI Carigrad, 31. oktobra. Turški vojaški in diplomatični krogi upajo, da bodo pognali Bolgare nazaj do Mustafe Paše. Carigrad, 31. oktobra. Sultan fe snoci brzojavno čestital vojnemu ministru Nazim - paši na velikih uspehih, ki so jih dosegli Turki. Njegova brzojavka se glasi: Izrekam častnikom in vojakom svoje čestitke, vam svoje srčne pozdrave. Prosim Alaha, da pošlje profeta na pomoč. Pričakujem nadaljnih velikih zmag. — Zmagujoča balkanska zveza in velesile. Pariz, 31. oktobra. »Echo de Pariš« pravi, da so neprestane zmage Srbov in Boisrarov prepričale evropske velesile, da je treba celo evropsko Turčijo razdeliti. Danes že se mora trditi, da bo sklenil prihodnji evropski kongres pregnati polurne-sec iz Evrope. Revolucionarno gibanje v Carigradu. Berolin, 31. oktobra. Iz Carigrada poročajoo, da se je pojavilo v Carigradu obenem z revolucionarnim gibanjem tudi nevarno gibanje proti tujcem. V Štambulu je to gibanje proti tujcem izbruhnilo ter so tam ubili in masakrirali dvajset kristjanov. Bolgarsko glavno taborišče. • London, 31. oktobra. »Morning-post<- poroča iz Sofije, da je bilo glavno taborišče bolgarske rodop-ske armade preloženo iz Stare Zagore v Hermanltii kakih 30 km od bolgarsko - turške meje. Bedasta trditev. Carigrad, 31. oktobra. Informirani krogi mislijo na podlagi zanesljivih informacij (?), da Lozengrad sedaj ni niti v bolgarskih, niti v turških rokah. Odrin. Sofija, 31. oktobra. Turške čete so včeraj večkrat poskusile izpad na razne strani, bile so pa povsod zavrnjene od Bolgarov. Turški begunci v Bosni. Sarajevo, 31. oktobra. Od 1300 turških vojakov, ki so zbežali po zavzetju Plevlja v Bosno, je bilo 600 odpeljanih v Petrovaradin, kamor, pošljejo tekom noči tudi ostale. Trideset beguncev je ranjenih in so jih oddali v bolnišnice. Vojaki so strahovito zanemarjeni in popolnoma izmučeni. Razpor v turški armadi. Beigrad, 31. oktobra. Kakor poročajo iz Vranje, je prišlo v bitki pri Kumanovu med poveljujočimi tur* škimi generali do velikih razporov. Djavid pašo, ki je nastopal za nadaljevanje vojne, je neki turški častnik ustrelil. Romunska za Rdeči križ. Bukarešta, 31. oktobra. Ministr« ski svet je dovolil kredit 210.000 frankov za dve ambulanci in za sanitetni materijal Ena ambulanca odide k Turkom, druga k Bolgarom. Zmagovita grška armada. Pariz, 31. oktobra. Francoski listi poročajo, da Je en del grške armade, močan štiri divizije, krenil proti Solunu. Drugi del grške je krenil proti Bitoiju. Grkom se Je posrečilo pretrgati železniško progo ved Solunom In Bitoljenk Stran 6. SLOVENSKI NAROD. 251. štev. Pariz, 31. oktobra. Francoski listi poročajo, da so mohamedanski albanski četaši zažgali grško mesto Mecovo. Velika zmaga pri Lite - Burgasu. Sofija, 31. oktobra. Zmaga bolgarske armade pri Lile - Burgasu je velikanska in je povzročila najbrže odločitev vse vojne. V Sofiji se govori, da bodo bolgarske čete neprestano prodirale proti Carigradu, dokler Turčija ne zaprosi za mir. Bolgarske predstraže niso oddaljene niti več 100 kilometrov od Carigrada. Sofija. 31. oktobra. V prostoru med Muratki - Corla in Stranco trajajo krvavi boji naprej. Turki se povsod umikajo. Sofija. M, oktobra. Zahodno turško krilo pri Lile - Burgasu je bilo popolnoma poraženo. Rezerve niso mogle niti stopiti v akcijo. Vzhodno krilo se je nekaj časa držalo, toda brezuspešno. Zaman so bila tudi vsa ojačenja, ki so jih Turki v zadnjem trenutku pritegnili. Vzhodno krilo se je umaknilo iz Vize v Sarai. Zahodno od Jenikoja so pritegnili Turki 9 divizij svoje rezerve prot! centru, ki je tudi ugrožen. Zdi se, da bodo vse te žrtve brezuspešne. Dunaj, 31. oktobra. V krogih balkanskih diplomatov prevladuje mnenje, da vzpričo tako velikanskim zmagam balkanske zveze, ne morejo sprejeti balkanske države nobene intervencije. Bolgarska ne bo sk!eni?a s Turčijo nobenega premirja, tir bo korakala naravnost proti Carigradu, dokler Turčija sama ne bo prosila miru. Mirovna pogajanja hoče začeti le direktno s Turčijo. Dunaj, 31. oktobra. V vojaških krogih označujejo bitko pri Lite-Bur-gasu kot katastrofo za turško armado in kot konec njene odporne sile. Nova srbska zmaga. — Srbi zavzeli Prizren. Belgrad. ;t. oktobra Tu sem nrihaiaio vesti, da so Srbi zavzel« Prizren. Mahmud - paša je baje pobegni!. V Prizrami so vzeli Srbi Turkom deset topov ter več t»soč patron ter mnogo živi!. Izgube so na obeh straneh ma»hne, ker so se Turki skoro brc i umaknili. Pooožpe želje Turčije. Carigrad, 31. oktobra. Z uradnega mesta se je izdal komunike, ki nravi: V vodilnih turških krogih, kakor tudi v vodilnih ki balkanskih držav se kaže mirovna tendenca. Splošno se sodi. da je prišel zdaj cas. ki je pr en. da se poskusi na kak način dobiti teren za mirovna posvetovanja in za konec vojne, kar bi ne bi-o samo v interesu vojskujočih se držav, mnreč tudi cele Evrope. Balkanska zveza in velesile. Sofija, 31. oktobra. Oficiozni "ir priobcuie članek o vprašanju statusa quo. List :>oudana, da kanska zveza, ki je žrtvovala toliko krvi in napora, ne more akcenti: evropskega statusa quo. Evropa bo morala najti drug način sanacije razmer na Balkanu, sicer bo doživela, da bodo balkanske države njene zahteve odklonile, London. 3L oktobra. Minister Curchilt se je na ministrskem zbo niti v Shefieldu jako simpatično izrazil o uspehih držav balkanske zveze. Rekel je: Vse države brez razlike streme pošteno za tem. najti novo formuio, ki bi omogočeva^a balkanskim državam uresničc njih želja po razvoju in napredku. S siio in spontano iozivnostjo so dokazale svojo zmožnost ter morajo velesile računati z dejstvom, ki se je na Balkanu že izvršilo. Kralj Peter v S k op I ju. Beigrad, 31. oktobra. Kralj Peter je z glavnim taboriščem prišel v Skoplje. Prebivalstvo ga je navdušeno pozdravljalo in tudi muzlimani so mu prirejali ovacije. Celo mesto je v navdušenem razpoloženju. Vojaštvo prepeva po ulicah narodne pesmi. Srbski oddelki so odšli v Hosti-var in Prilip. Trgovine so odprte in okrašene s cvetjem. Promet je jako živahen. Vedno prihajajo novi oddelki Albancev, ki oddajajo orožje. S nota. po katerem beže ostanki turške armade, poročajo, da zažigajo bežeči Turki hiše, plenijo in masa-krirajo prebivalst\o. Zaplenjen turški hospital. Atene, 31. oktobra. Iz glavnega taborišča v Kožani poročajo, da so Turki pustili v mestu hospital s 400 posteljami. Značilno za razmere v turški armadi je, da ni bil sprejet v ta hospital niti en ranjen turski vojak. Vsi turški ranjenci so morali ležati zunaj hospitala, deloma na hodnikih, deloma v provizoričnih barakah. Hospital je bil oči vidno pripravljen samo za častnike. Turški dezerterji v grški armadi. Atene, 31. oktobra. Na Grško je prispelo mnogo Grkov, bivših turških Dodanikov, ki SO jih pO.VSOd $]o- vesno sprejeli. Prideljeni so bih raznim grškim polotokom. Zdravnikov primanjkuje na Srbskem. Budimpešta, 31. oktobra. Iz Bel-grada brzojavljajo zdravniki zdravniški zbornici, da je nujno potrebno zdravniške pomoči. V Belgradu in drugod na Srbskem primanjkuje zdravnikov za ranjence. Mnogo tisoč ranjencev leži tam brez prave zdravniške pomoči. Primanjkuje tudi strežnikov. Zato je nujno potrebno, da odideje novi zdravniški oddelki na Srbsko. T)unaj, 31. oktobra. Zdaj je tudi avstrijski ->Rdeči križ« sklenil poslati sanitetno ekspedicijo v Srbijo. Ta ekspedicija se odpelje danes ali jutri. Cunard Line in balkanski Slovani. Trst, 31. oktobra. Odbor za nabiranje prispevkov za »Rdeči križ balkanskih držav < je poslal nekega gospoda k generalnemu reprezen-tantu te velike družbe, ki leto na leto prevaža na tisoče jugoslovanskih izseljencev v Ameriko, da ga naprosi za prispevek. Generalni reprezentant ■c nato odgovoril sledeče: Balkanskim Jugoslovanom Je svobodno, da se bojujejo, kolikor se hočejo. Cunard Line jim ne bo pomagal. V Trstu vlada zaradi teh barbarskih besed ne samo med Slovani, marveč tudi med poštenimi Italijani velikansko ogorčenje. Državni zbor. Dunaj, 31. oktobra. V parlamentu se danes nadaljuje debata o proračunskem provizoriju. Danes bo ta debata zaključena. Danes je govoril tudi poslanec Grafenauer o koroških razmerah. Nato se prično kratke potnice, ki bodo trajale do 11. novembra. »Človekoljubi« na Hrvaškem. Zagreb, 31. oktobra. Oblasti sku-) z vsemi sredstvi preprečiti nabiranje darov za ranjenec na Balkanu. Narodni Hrvati vsled tega pošiljajo prispevke v LJubljano. Tako je prav! Aretacije radi »Balkana«. Zagreb. 31. oktobra. Radi poio-i zavarovalnice »Balkan . je bil včeraj aretiran še trgovec Križanič. ze ga peskušenega sleparstva, Razpuščen občinski svet. Zagreb, 31. oktobra. Kraljevski komisar Čuvaj je razpustil mestni občinski svet v Koprivnici. Za vladnega komisarja je imenovan Edo imidt. To je že tretji mestni občinski svet, ki ga je Čuvaj razpustil. Ogrski državni zbor. Budimpešta, 31. oktobra. Ministrski predsednik dr. Lukacs je podal včeraj zvečer v klubu nacijonal-ne delavne stranke izjavo, da bo pri-šei pred zbornico z zakonskim načrtom o organizaciji parlamentske straže. Vlada bo, da ugodi zahtevam opozicije, revidirala tudi hišni red. To je edini objektivni del opozicijonalnih Žeija, o katerem je mogoče resno govoriti. Tudi ie vlada ponudihi opoziciji, da naj se udeleži teh posvetovanj. Tudi parlainentska stra/ i ni nič drugega, ter prepreči samo. da ie treba pozvati vsakokrat polici*' Tozadevni zakon bo obsegal ■ »tančno dolžnosti in pravice predsedr ka glede miru v zbornici. O podrobnostih nove parlamentske straže je podal sledeče detaile: Parlamentska straža bo stala po poveljništvom enega majorja in dveh častnikov, enega nad- očnika in enega poročnika. Mo-sfvo bo štelo 50 mož. Za normalne razmere to zadostuje in za abnormalne razmere bo imel predsednik zakonito pravico, rekvirirati brahial-no silo, torej orožništvo, policijo in vojaštvo. Stražniki bodo popolnoma vojaško organizirani in podrejeni celo vojaškemu sodišču. Nosili bodo tudi vojaške uniforme. Zbornični predsednik bo imenoval stražnike, vendar pa samo za gotov čas, morda za dve leti. Priseči bodo morali novo prisego. Organizacija bo stala okoli 150.000 K. Novi turški veleposlanik na Dunaju. Bukarešta. 31. oktobra. Novi turški veleposlanik na Dunaju Hu-sein Hilmi pasa se je na potu na Du- naj ustavil v Sinaji, ter je imel dolg pogovor s kraljem. Romunski parlament razpuščen. Bukarešta, 31. oktobra. Včeraj se je pričelo izredno zasedanje parlamenta, v katerem je prebral ministrski predsednik Majorescu v kraljevem imenu prestolni govor, s katerim se razpušča parlament, ter razpišejo nove volitve. Duma. Petrograd, 31. oktobra. Včeraj so se končale volitve druge stopnje za rusko dumo v vseh evropskih gu-bernijah. Izvoljenih je bilo 5012 volilnih mož, med njimi 2542 nacionalistov, 130 pristašev zmerne desnice, 247 ruskih nacijonalistov, 58 neodvisnih nacijonalistov, 508 oktobristov, 264 progresistov, 424 kadetov in 343 divjakov. Ruski carjevič. Spala, 31. oktobra. Zdravstveno stanje ruskega prestolonaslednika je neizpremenjeno. Rana se celi. Včeraj je bila temperatura 372°, puls 112. Iz Libije. Miian, 31. oktobra. Corriere della sera poroča iz Tripolisa, da se arabsko - turški poglavarji neprestano vdajajo. Znanstvena ekspedicija grofa Storže je še vedno v Jefre-nu, vrnila pa se bo v kratkem. Rusija in Mongolska. Petrograd, 31. oktobra. Oiicijo-zna pekinška L)aily News pripisujejo misiji ruskega poslanika Koro-stovca pomen priprave aneksije Mongolije po Rusiji, ter pravijo, da je to mednarodni rop. Kitajska vlada bo odgovorila s tem, da bo poslaia vojaško epspedicijo v Urzo. V Charbin je dospel ruski general Martinov, ki se je razgovarjal z mongolskimi odposlanci, ter jim je rekel, da naj se v vseh zadevah obračajo na roškega poslanika. Prečrtane napredne časopise zbira in razpošilja tajništvo Narod-no-napredne stranke. Časopisje je danes najmočnejša idejina moč. Izvrže valni odbor prosi vljudno svoje somišljenike v Ljubljani, da pošiljajo redno vsak četrtek prečitane napredne časopise preteklega tedna v tajniški nrad fWolfova nlica 10/1.) ali naj vsaj naznanijo tajništvu svoje naslove. Poleg- tega zbirajo kra-politična društva prečitane časopise v svojem okraju. Kmečka pisarna narodno-napredne stranke Vodstvo narodno - napredne stranke je ustanovilo v svojem tajništvu posebno kmečko pisarno, ki je na razpolago vsakemu naprednemu kmetovalcu za popolnoma brezplačni j>ouk v vseh političnih, npravnih, davčnih, pristojbinskih in vojaških zadevah. Izključene pa sr> zasebne pravdne zadeve. — Pisarna hc poslovala za sedaj le pismeno in vsak napreden kmetovalec, ki je potreben kakršnegakoli ponka v zgoraj navedenih strokah, naj se obrne zaupno s posebnim pismom, kateremu je priložiti 10 vinarsko znan'ko za odg-ovor ako se želi odgovor v priporočenem pismu pa 33 vinarsko znamko) na: Kmetsko pisari** narodno-napredne stranke v Ljubljani, Wolfova ulica 10. Ob sebi umevno je da je pisarna na razpolago tudi naprednim kmetskim županstvom. Darila. Upravništvu naših listov so poslali za Ciril-Metodovo družbo: Milan Senčar iz Senožeč 9 K, nabrala ga. L. Senčar na občnem zboru dne 20. okt. pri g. Mlakarju v Senožečah in ga. Josipa Arko 20 K, mesto venca na grob gospej Ani Zaje iz Šiške. Skupaj 29 K. Za „Rdeči križ balkanskih držav4*: Fran Medica, Mori na Tirolskem 15 K, Iv. Marhot v Boh. Bistrici 6 K, za črnogorske junake dr. Andrej Jenko v Ložu 10 K, Janko Grivec in Ludvik Zepič v Ormožu 140 K 60 v, nabrala med ormoškimi Slovenci in Slovenkami (nabiralno polo smo izročili tozadevnemu odboru), Florjan Pohar na Brezjah 4 K 20 v, nabral v gostilni „Murnik" dne 27. okt. na Brezjah, Ant. Lenar v Bistrici nad Pliberkom 2 K (in s. Lenar 1 K in Anton Birsa, kolar 1 K), V. H. v Zagrebu 13 K 1 v „sakupljen od hrvatskih izletnika v Podsusad", Marija VVerli v Cerknici 10 K, Lovro Rejec, Nemškirut pri Grahovem ob Bači 10 K 10 v, nabralo zavedno omizje domačinov v gostilni „Rejec", Leo Sajovic v Tacnu 71 K, nabrala Leo Sajovic in Franc Medved ml. v napredni vasi Tacen pod Šmarno goro, v tej vsoti je tudi darilo prost. gas. društva Tacen (12 K) z geslom: „Ker ni dobilo deželne podpore, se kljub temu spominja ranjenih jnnakov, kot dobro-nelno društvo4*, Fran Majzelj in Fran Zagore v Beli cerkvi na Dolenjskem 40 K, nabrala med naprednimi vašČani, Jos. Kreutzer, adjunkt v Postojni 10 K, I. Vidič na Verdu pri Vrhniki 13 K 35 v, nabrano v rodoljubni gostilni pri „Hrencovi Franci" na Verdu, vesela družba v gostilni Wiedenig v Metliki 90 K, nabrano med Žumberčani in Slovenci na predlog Dako Makarja, Julij Mazelle v Gradacu na Belokranjskem 25 K 20 v, Albert Kette na Bledu 50 K, Peter Sedlak, krošnjar v Lescah 10 K, kot navdušen Slovak-krošnjar, dr. Oto Churain, okrož. zdravnik v Lukovici 20 K, Viljem Tomic, Trebnje 20 K, Jos. Cenčič, šol, vod. pri Sv. Roku ob SotH 3 K (i. s. Cenčič 2 K in Marija Poljanec 1 K), F. Tomšič, vinogradnik v Vidmu ob Savi 4 K, dr. M. Pregl v Vuzenici 25 K 6 v, kot skromni prispevek Vuzeniških Slovencev, Julči Prijateljeva v Št. Janžu na Dolenjskem 40 K, iz Čateža 5 K (i. s. Fran Zevnik 2 K, Terezina Zev-nik 2 K in Martin Rodej 1 K), L. Fiirsager v Radovljici 10 K, omizje v gostilni pri „Franceljnu" na Tržaški cesti v Ljubljani 5 K 40 v (izkazano v dnevnih novicah našega lista dne 28. oktobra), g. Drol iz „Narodne tiskarne" v Ljubljani 121 K 20 v (in sicer g. Fran Gombač 100 K in devet drugih darovalcev ostanek 21 K 20 v. izkazano v dnevnih novicah našega lista dne 28. oktobra; A. Šetinec tu 10 K; Josip Hočevar trg. potnik v Ljubljani 5 K; Fr. B. m. ofic. tu 10 K; Ivan Vernik 1 K; Hinko Sevar v Ljubljani 5 K; Bogumila S. S. 10 K; „Pakel" — tarokpartija z oficijelnimi kibici v karni „Evropa" 8 K; Ivanka Dolšek kantinerka v Žabji vasi pri Novem mestu 15 K; nabrano v veseli družbi novomeških sokolskih telovadcev in dijakov in Anton Seliškar strojevodja v Ljubljani 1 K. — Skupaj 839 K 12 v. — Živeli nabiralci in darovalci! Današnji list obsega 10 stran*. Naprednjak!, prispevajte za Narodni sklad)! \fertex te trpežna f m hrani tok ^^ 1 Izdajatelj in odgovorni nrednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. Vabilo na naročbo. Stavno p. n. občinstvo vljudno vabimo na novo naročbo, stare p. n. naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha io da dobe vse številke. „SLOVENSKI NAROD" velja v Ljubljani na dom dostavljen: Vse leto ... K 24-— I Četrt leta... K 6-— Pol leta . . . „ 12-— I En mesec. . . „ 2,— V upravništvu prejemati na mesec S 1*90. Spošiljaojem po pošti v Avstriji velja: Vse leto ... K 25'— I Četrt leta . . K 6-50 Pol leta . . . n 13"— | En mesec . . „ 2-30 Za Nemčijo vse leto 30 S. Za Ameriko in druge dežele vse leto 35 K. &Vr Naroča se lahko z vsakim dnevom, a hratn se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. Pri reklamacijah naj se navede vedno dan zadnjega plačila naročnine. jMf~ list se ustavlja 10. dan po potekli paro čnini brez ozira vsakemu, kdor je ne vpošlje o pravem Časn. lipravništio „Slovenskega Naroda" Sirolin" Roche je tisočkrat preizkušen pri k pljučnem katara svežem ia zastaranem kaftlfc dnilJUem kaaiju, po vnetjih pljuč. Srn ■■■■!! Br»» mm«U. Posebno dobro U človeku po umitju glave s Pixavonom. To je voljn; katranovo milo za umivanje glave, ki m. je na poseben patentiran način odvzet neprijetni katranov duh. Skoro splošno je znano, da smatrajo katran za naravnost suvereno sredstvo za negovanje las in kože na glavi. Najznamenitejši dermatologi smatrajo negovanje las s katranovim milom za najbolj učinkovito Tudi v daleko znanem Lassarjevem načinu negovanja las igra raba katranovega mila za izmivanje glave bistveno vlogo. Pixavon ne čisti samo las, nego po katranu v njem naravnost poživlja lasišče. Redno negovanje las s Pixavonom je resnično najboljši način za jačenje kože na glavi in krepitev las. Pixavon se izdeluje svetel (brezbarven) in temen. Splošno dajo prednost »svetlemu* Pixavonu, pri katerem je na poseben način katranu tudi odvzeto temno barvilo. Specifični učinek katrana je pri obeh preparatih, svetlem kakor temnem, enak. Cena steklenici Pixavona (svetlega ali temnega) K 250. Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka v Ljubljani*. Urtdni kani dnaijske borze 31. oktobra 1912 ■•■•»eni papirji. Dtml BI*s°" 4e/„ majeva renta .... S5*— 8520 4*2«'„ srebrna renta .... 87*60 8780 4°ft avstr.kronska renta . . 85— 8520 4°/o ogr. „ „ . . 83 70 83 90 4*/6 kranjsko deželno posojilo 9350 94*50 4*/. k. o. češke dež. banke . 89*— 90- S redke. Srečke it !. 1860 ■/. • - 438 — 450- „ M „1864..... 613— 625- „ tlake...... 284— 296- „ aeracljske I. Izdaje . 272— 284- M „ n. „ . 244*50 256 53 „ ogrske hlpotečne . . 234— 246- „ dan. komunalne . 487— 499- M avstr. kreditne • . . 482— 494- „ ljubljanske .... 64— 70- M avstr. rdeč. križa . . 5125 57 25 m °£f- »» »• • • ^1*— 37'*-" „ bariiika . . v,;. . 26*50 3050 „ turike . . . V . . 21015 21115 Delalo*- Ljubljanske kreditne banke . 424— 42550 Avstr. kreditnega zavoda . . 601*25 602 25 Dunajske bančne družbe . . 498*50 49950 Južne železnice..... 10240 10340 Državne železnice .... 669*25 67025 Alplne-Montan..... 940*50 941*50 Češke sladkorne družbe . . 358*— 350 50 Zivnostenake banke. . . . 264*50 26550 Valate. CeHnl .....::• 1146 11*49 Marke • .- . . . •". ? 117*90 11W Franki ./ . J .'. V . '. • .1 95*85 96-05 Ure . . .' . f . ~\ ^•'.<■ • . 9495 9520 Rubl)!......... 254*— 25475 Žitno cene v Budimpešti* Dne 31.' oktobra 1912. T m r tti I it. Pšenica za april 1913 . . za 50 kg 11*85 Rž za april 1913 .... 2a 50 kg 10*49 Oves za april 1913 ... za 50 kg 11*34 Koruza za maj 1913 ... za 60 kg 8*07 Meteorološično poročilo. V»lrw Ud morjem 3M-2 Sretajl rračn! tlak 73« ** [trn I**11*1 ' - *SH3m' 15 Vetrovi Nebo ^ vanja ™eira g g o J v mm £ 3 I i i — 30. 2. pop. 736*3 16-olp.m.jzah. oblačno. n 9.zv. 734*5 13*7 si. zah. dež 31. .7. zj. 730-5 131 sL jug oblačno Srednja včerajšnja temperatura 1425 norm. 7*6V Padavina v 24 urah 1*8 mm 251 Štev. 4LOVEN5*i NAHOD. Oll'ČlII I m ktonovanle m event. 2 sobi) se iSče za Iilnir. ioaudbe upravništvu „Slov. Naroda*. pitna mA soba s posebnim vhodom |e odda s 15. novembrom t. 1. Kongresni trg št. 14. 3953 ledfca prilika! Redka prilika! Zelo dober, skoro nov 3940 pianino le ceno proda nm voglu Sv. Petra teste, vhod Radeckega c. 2, I. nad. ptenogrpb^=-h=- strojepisce Išče notarska pisarna. Ponudbe la upravništvo „Slovenskega Naroda". Idravnik strokovnjak za očesne, ušesne in vratne tr*!ezni I. Josip Pogačnik ;opet ordinira. Odda se ena eventualno dve mehlovain sobi ■• Folfaaskl ms« M. 3, prlflttl«. 3954 Proda se dobro ohranjen avtomat in železna pel Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«. 3937 Išče se ^ stanovanje za 2 ilaka s hrano ali br?z nje. Ponudbe na poštno ležeče Ljubljana, glavna pošta št. 16. 2ab A velike pasme, 9 sta-^^ ^ — rm m ^ mladih, rS |S K s i se s hlevi vred rili I takoj prodajo. ^^ ■ Kje, pove upravn. m) 3<539 k parnemu kotlu 600 HP. Znanje enega slovanskega jezika pogoj. — Ponudbe pod B. K. na upravništvo "Slov. Naroda*. 3947 V soboto zadnji dan! ni Vsa prodajaimška oprava se proda po nizki ceni skupno ali posamezne, kakor tndi še precejšnja množina modnega blaga v prisilni prodaji m7 0. Jezeršek, Ljubljana, Mestni trg 24. Liattiiiliaiiiilstoitt MinlivIiHh se odda takoj v najem. Eventualno se tudi proda. Potreben kapital 15—20.000 kron. Ostalo se vkniiži. Krasna umetniška reprodukcija v več barvah zviheute oroiiarjfak klike PRIMOŽATRUBARJA USTANOVITELJA SLOVENSKE KNJIŽEVNOSTI ▼iaofca te ga tn treh* M gj !• ««i-lepil okni vaafca ggannjjj hi—. T« repro4mkcl|a f gj*j aa|lo»ia In naf-dowrienejšm ker tih Inuuee IloveBCt Cena s pošto kron 3-20 UMOMA KNJIGHIM KK S Prtierim sliki meji ■ pmni ■ pstm mzetji Iv. Bonač v Ljubljani. CM« SUU S hTM. 372 Hiša na prodaj, 2 nadstropna, v Idrill, ▼ mestu, pri 2 cestah, na najbolj prometnem kraju, dobro obiskovana gostilna, obstoječa iz 9 sob, 2 kuhinji in velik obokan vinski hram. Hiša je najbolj sposobna za večjo trgovino in za peka-rijo, ker ni v tej polovici mesta nobenega peka. Hiša se proda brez gostilniške pravice tako kakor je bila pri sodišču cenjena za 22244 kron, potrebni kapital znaša 8000 K, in drugo ostane lahko vknjiženo. Proda se radi družinskih razmer. Natančneje se izve pri lastniku, Josipu Ipavic v Idriji hiš. št. 393. 3941 Ura a kukavice K 8-50. St. 4453. Lepo rez-ljan Ščit, nastavek s ptičem, koščene Številke in kazalec, kliče ure in polure. 32 cm vis. z dvema zlatobronsi ranima utežima v obliki jelovih štorjev, natančno regulirana, kolesje prve vrste, K 8 50 St 45m Najcenejša ura s kukavico, lepo rezljana, brez nastavka s ptičem K 750. Ž bogato rezljanim Ščitom, nastavek jelenja glava ali veverica K 10.— 11-50, 13— 15*50. Za vsako uro 3 leta pismene garancije. Brez rizika. Zamena dovoljena ali denar nazaj. Po povzetju ali proti vroSiljatvi denarja naprej razpošilja tvrdka Prva tvornica ar Jan Konrad, c in kr. dvorni doba vitel] v Mostu st. 2374. (Češko). Glavni katalog s 4t»00 slikami na zahtevo vsakemu zastonj in franko Jfaroona knjigarna v Ijnbljam Prešernova ulica štev. 7. pripcroSft kanceliski, konce-ttni, dokumentni, ministrski, pisemski, ovitni in barvani papir ilosete $ pisemski!*] papirjem. trgovske knjige v vseh velikostih, črtane z eno ali z dvema kolonama, vezane v papir, platno ali polusnje. Oaiemalne knjižice p%eana,nčnih Zaboga so!sto zrezkov in risank. Zavitke za vrate v vseh velikostih. -------Velika izber — vsak pisarniških potrebščin, svinčnikov, peres, poromIhui, rsdlrk, kamenčkov, tablic, ffobie, črnila itd. Jarve za šote in umetnike ------- Razglednice------- pokrajinske, humoristične, umetniške vseh vrst. od najpreprostejših do najfinejših. ^Iknmi za slike in dopisnice, vezane v pliš in v usnje. -------PoeziUke tarife. —- Podobice za otroke. leseni okvirOri za razglednice. Risalne leske, Mtotiitt, jakte, risalna ravnila, tiie, (opice. ■lotosi in linlnflo. Sprejme se takoj m9 j trnovski pofiik :: manufakturne stroke. :: Vprašanja na npr. Slov. Naroda. §ilt dobra moč za oddelek na debelo, se sprejme takoj ovenfualoo pozneje. Ponudbe sprejema do 8. nov, 1.1. Veletrgovina 9. Adamič, Krsni. Išče se popolnoma izurjen ki ima izpit za kurjača pri parnih kotlih in kot strojevodja. Zahteva se, da more samostojno popravljati vsakovrstne stroje in da je tudi elektrotehnično izurjen. Zmožen mora biti slovenščine in nemščine v govoru in pisavi. Ponudbe, katerim naj se priložijo izpričevala v prepisu, naj se pošljejo upravništvu „Slo. Naroda4* pod B. Ć. 5 Osmošolec išče Instrukcije Naslov pove upravništvo »SL Naroda«. 3906 Pnjtna npravitelilca dobra mož, 3919 išče «nliAŽ;fe»€>. Naslov pove upravništvo »SL Naroda«. Doberman pinč, psica, 3 mesece stara, za redarstvo in dobra čuvarica, čistokrvne nemške pasme, stari so v redar- 3950 stveni službi se dobi za 60 kron* Več pove upravn. „Slov. Naroda". | — - i, —. . , .„,« v Žitno J^aus najpopolnejši izdelek zadnjega časa, zajamčeno slovanski produkt, pošilja 5 kg v lepi platneni vrečici za K*4— po povzetju na vsako avstro-ogrsko pošto. K vsaki pošiljki se priloži prav lepa m dragocena premija, kot pozlačen kozarec, lonček, poslikana šatulja, jedilno orodje i. dr. porabni predmeti in prav lepi okraski za gospodinjstvo. Obrnite se zaupno na tvrdko Jos. Veselv, Praga VTI. 580. Češko. 3755 Priporočamo ^ JR. jj » I *» JMI A M :: solidno tvrdko :: mOCUll 5^'OH damskih in otroških klobukov v veliki izberi ter športnih čepic /rvanja MOtzi Zidovslsa tdica 8. cehmena pisarna, j Starin Valentin Accetto PUBJE. zapriseženi sodni InEvedesnee 3936 Ljubljana — Kolodvorska ulica štev. 8. Naprava vseh v stavbno stroko spadajočih načrtov. — Oblastveno konces. zasebna posredovalnica za nakup in prodajo posestev in zemljišč. — -— Sploh se sprejemajo vsa v to stroko spadajoča naročila. •■ '■■ 30niIM „PRI ZvCZDI" (nekdaj Lemež) poleg rotovža v Celju na Štajerskem A .'• priporoča /. A na novo urejene sobe za tujce, izvrstno kuhinjo in dobra vina. Priporoča se največja zaloga oblek 3a gospode in == dečfce EES Vedno najnovejša konfekcija jor dame indekse. Nizke cene. Scfođna postrežba. 3346 Stran 8. SLOVtNSAl MAKU U. 251 štev. Telefon itee. IS. L^fa «J7. MSteina«lj«na delniška drutba «7 Telefon štev. 16. KRANJSKA STAVBINSKA DRUŽBA V LJUBLJANI Stavbno podjetništvo § pisarna za arhitekturo in etavbnotehniska delaj tesarstvo in mizarstvo s strojnim obratom za stavbna in fina dela 1 opekarne s strojnim obratom v Kosezah in na Vioiif kamnolomi v Podpeci in v Opatiji. — Priporoča se za stavbna dela vsake vrste. MImuaU« zaatoaj in poštnine M^'J Prosto "^J bogato ILf UllC »lustovani gUrni ka-* talog S 4000 slikami o urah, zlatih in srebrnih, godbamih, jeklenih, usnjatih ia aamafakturnih predmetov, orolia itd C. in kr. dvorni dobavitelj JAN KONRAD razpoiilialnlca, Most nt. 2368 (Ćesko). Prave Sricarake r.iklaste remontotrske ure na sadro, sistem Roskopf K 5—, 3 komade K 1« —, registrirane > Adler-Roskopf« niklaste remontotrske ure K 7- —, prava srebrna remoatoarska ura K S-40. Brez rizika' Zamena ■ dovoljena ali denar nazaj Se mlad vdovec, bres otrok, trgovec, išče inteligentno gospodično, vseh Ženskih del* posebno kuhanja vešče, pridne, poštene, neomadeye-vane, jdrave, varčne, mirne, kr°tke narave bres strasti, takozvane „uirt-schafterico*. trgovsko oobrafeno ali vsaj s veseljem do trgovine. 28—36 let stare, lepe junanjosti in sicer v bolijo premočno hišo. /fastop takof ali po crilo^nosti. Plača po dogovoru. Ponudbe 3 natančnim opisom ^možnosti, pogojev itd. na upravnistvo „Slov. Aaroda". ___________3901 Najnovejše modne površnike za jesen in zimo ima v velikanski izbiri v zalogi tvrdka CJriear § Jtfejae Ljubljana, Prešernova nlisa št 9. Solidne cene. 3606 Točna postrežba. Lovske puške izvrstno zastreljene, najboljše kakovosti dobavlja po najnižjih tvorniSkih cenah e. in kr. dvorni dobavitelj J A ."V KOHJRAD v Mostu st. 2391 (Češko). I.aneastrske dvocevke z jeklenimi cevmi in vloženimi srebrnimi pašami K 48-—, 62-—, 67-60, 72-—, 7550 in naprej. Hammerlesove dvocevke samonapetnice brez petelinov, nov model, trikratni Greenerverjev zaklep, ognji z varstveno napravo K 115-—. Največjo izbiro lovskih pušk in samokresov dobite v mojem glavnem katalogu, ki se vsakomur pošlje zastonj in poštnine prosto. krepke velike postave, simpatične zj nanj osti, 386"| želi znanja s čedno damo Dopisi do 10. novembra pod v,333(l na upravnistvo >SIovenskega Naroda« == Tajnost častna zadeva. = Dobre harmonike 5 kron. Več ko 200000 komadov prodanih. Brez lizika! Zamena dovoljena! 3C0* 4 10 tipk, 2 registra, 28 glasov, velikost 24 v 12 cm K 5—. S:. 6543 4 8 tipk, 1 register, 24 glasov, velikost 28X 14 cm K .V40. St 3053 4 10 tiok, 2 registra, 30 glasov, velikost 26 14 cm 10. St. 6631 * 10 tipk, 2 registra, 50 glasov, velikost 31 X 15 cm K 8 —. Št. 685 2 10 tipk, 2 registra, 50 glasov, velikost 28 X 16 cm K 9*50. Šola za samouk pri vsaki harmoniki zastonj. Pošilja po ---------■------------------------- povzetju---------------------------------- L ifl ta. dvomi ioMMj Jan Konrad eksportna hiša glasbi! v Mostu, št 2378 (Češko). ■ en Giarvni kataiag a 400C* »Ukazal se podlija na zahteTO vsakomur zastonj In poštnine prosto. ■ a m Prima orodja za žaganje deščic. Izdelovanje del z izražavanjem deščic (Laubsage) je poučno in lepo opravilo za mlad ■ i a staro o prostem času. St 9307. Prima orodje za izžagava.oje na močnem kartonu z 8 orodji in predlogo kompletno 3 K. Št. 9308. Isto. pa z 11 prima orodji in predlogo K 4*40. Št. 9310. Prima garnitura za izžagavanje v smrekovi omarici s pokrovom in 9 prima orodji K 7*20. Največja izbira orodja za izžagavanje v mojem glavnem kataloga. Brez rizika. Zamena dovoljena ali denar nazaj. Po povzetjn ali če se pošlje denar naprej razpošilja c. *n kr. dvorni dobavitelj Jan Konrad, razposiiiahiica v Mostu s!. 238S (Češko). Glavni katalog s 4000 slikami vsakomnr gratis in franko. Kapajte la zahtevajte edino le je najboljši. 47 {Hama zaloga pri Prvi slov, zalogi čaja ii ruma ga debelo v Ljahljani, Rožna ulita štev. 41. Naznanilo! Slani. p. n. občinstvu si dovoljujem s tem najvljudneje naznanjati, da sem prevzel z današnjim dnem hote! "..Tivoli". Najboljša in naj sol i d ne jša postrežba snoj- Češka in dunajska kuhinja. Taooj Vsak čas sveža kava. Zmerne cene. Mesečne sobe po zmernih cenah! Slavnemu občinstvu se priporoča za mnogobrojni obisk Aleksander Heger ETS2R krile, kostume, plašdes pelerine, predpasnike, otroške oblekice plaščke, klobučke, havbice, čepice, HlgliBnitne polrenšCins za novorojencHe in vsako modno blago pošilja na izbire M. Krištofič-Bučar Ljubljana, Stori trg št. 9. 55 Ve9no krasne novosti, dobro blago5 in po že znano najnižjih cenah dobite v modni trgovini peter Šterl Lfablfana, Stari trg št. 18. Specijalna trgovina najmodernejših bluz, jutranjih oblek. Ia kako! vosti; moško, žensko in otroško perilo, velika izbira najmodernejši! moških klobukov in čepic, dalje čepic za dame, deklice itd ter velika izbira najmodernejše kožuhovine. Cilirictri ■ Cepiče ■ I\lr čuvate (RolzaYice Srajce ' JVogavice J Žepni robci J^aramnice 1 JDežraki JPrf. Jčtgrovo triJcot -perilo itd. 352° : //(odna in športna trgovina : JP. J\£agdić Ljubljana, naspr. glavne noši«. Sh HOIIH / J^ ljubijana, / aJ§5§» Prcšernova / ^L^y / / • ^^"**»o8a / t/ 4sv ^ / #^^^/ Izdelovanje / jfe^y / angleških / #5aa5Sl^ / kOStUHlOV, ^■^^oKoF / pafetotov, ^^^ / franc. toalet itd. 3JL Sefiej-SfrnaS 33-0 pzipotocci cenjenim dcMmatm &lo£unc le uajfoftejoe t&vzS£e. f&aćtii filoSuki vedno v zalogu Szcietnova ulica. — Salaca tneoUtc fizanilnicc* Na debelo ia drobno po nizkih cenah priporočam svojo bogato založeno 0 trgovino 1 galanterijskim in vseh vrst kramarskim blagom in pleteninami. 354 Devocionalije in vse vrste blago za bOŽja pota. Innia tiw bniffit glmikn. ^nton Škof Crtisst Jevftlkarjtt« naslednik bujni m, 1 IBl 9tStHK It. I. Prvajiorovska orožnotovarniška družba B^jje Peter Weniig Koroško ](a 1. mednarodni lovski razstavi odlik, z državno kolajno. Izdelate najnovejše in priznano prvovrstne paske vseh sestav, za drob In kroglo s najboljšim strelnim učinkom. Bogata zaloga brow- niig. nemilimi, avtomat i tnitipittoU- lokrnoT, nafte pe-ite. spiiii ne 1 stroki spalajele orožja. iPrevzena vsakovrstna 'poBraiila ii predela-»anja pod polDim jamstvom in po najnižji resi. — Ceniki nrez- nlafnii in nnit nrnito