'__anbot. ™ ffl piasafte»« , m eseepi Sstardafs, s* Hoikta^ PROSVETA r GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE_ £ ^TTE? CHICAGO. ILL.. PONDELJEK. T. APRILA (APRIL T). 1841 Aoeeptaaca for mailing at special rot* of portar* provided for te aeetion 1108, Act of Oct. 8, 1817, author!Md ob Juno 14, 1818. Uradniški te uprevnlákl prostori: 8067 South Lawndalo Am Off k« of Publication: 2067 South Lawndale Aro. Telaphone, Rockwall 480« Subscription 86.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 88 INVADIRANA! merika pošlje orožje in rüge potrebščine Jugoslaviji! Grčija ustavila pohod Hitlerjeve armade. Ljute bilke divjajo ob bolgarsko-grski meji. Nemški bombniki uprizorili tri napade na Belgrad. Bombe razbile železniško postajo ¡n zanetile požare. Zagreb tudi napaden iz zraka. Minister Kulovec ubit v Belgradu.— Angleške čete zasedle Addis Ababo in pole Italijane v hribe fD« JHINGTON, D. C« 7. ep*. js naznsnila, da bo fta zalagala Juyoslarijo a s in drugimi potrebšči-da as bo lahko upirala Maki nacijeld invaziji." Dr-tajnik Cordoll Hull Je ob-udarno naznanilo po konci a predsednikom Rooee-ln naglasil. da Je akcija fatju i ameriško politiko, ■rajo države, ki se branijo sapadalcl. dobiti vso mo-pemoč- H. Daviš, načelnik |i križa, je iatočasno na-, da bo JugoalaviJa takoj čez milijon dolarjev. On avioriziral nakup opreme let vojnih bolnišnic, odej nvil ter 2.000,000 obves. aeriako ljudstvo slmpatlsl-lirodom, ki Je poatal žrtev sociranega napada," pravi v troji Isjavl. "Ml bomo usladorali Junaiko borbo etanakega ljudatva, ki irojo neodvisnost ln svo- WL GRČIJA. 7. apr.— I brambovcl so ustavili pomnike oborožene sile v ar-bilkah, v katerih Je padlo > ¡levilo Nemcev, se glaal jitljeno poročilo. Na boji kopice ubitih nemških simo ae proti desetkrat ejaemu sovražniku, čigar skna oprema Je stokrat «1 naae." pravi uradni ko- * "Grčija ae bo borila na-m «tranl svojih savesnic, Britanije in Jugoslavije. r8ee ljutlh bitk Je cona ob "ki «ejl. zlasti pri Bell ln ki Struml." W ŠVICA, 7. apr,—Nem-to zanetile požare V » glaal sem dospelo 8o uradne nemške časopis-«weDKB. Nemci so Isvr-»1 napada ns glavno mesto in bombe, katere ao » porušile ielesnlško po-kalgradsko trdnjavo, več •joiaiklh objektov ln ras-» bojnih let.1 na tleh. * »• bil tudi bombardiran i*1- Utocaano so Italijan- »atals bombe na leta-» Hercegovini ^ dostavlja, da nemške ^•Prodirajo metodično na ao udrle v Jugoela ™ podiranju so naletele odpor. * ,r«ncoska časopiana Isobjav»« poročilo te P?- la bil Fran Ku-minister sa v Balgradu, ko ■•«•H bombe na to v Addis Ababo, glavno meato Abeeinije, in ga okupirale, ae glaal tu objavljeno uradno poročilo. Domnev« se. da niso naletele na odpor s strani italijanake armade. Italijanake oborožena sli« okrog 80,000 moš Je pobegnil« v hribe ln puščave. Kairo, Egipt, 5. apr. — Angleška armada se še vedno pomiče proti novim koncentracijskim točkam, da formira noyo bojno črto, s katere bo po mnenju poveljstva lahko odbijala naskoke nemških divizij, ki se nahajajo v libijskih puščavah. Umik je bil odrejen po zapustitvi Ben-gazija, trdnjavskega mesta, katerega so potem okupirale nemške in italijanske čete. Predstavnik poveljstva je dejal, "da bo to omogočilo prodiranje sovražniku, dokler ne doseže točke, kjer ae bo angleškA kom t vednostjo, da ga čaka po- __ _ M raz. Angleži sodijo, da sila osišča uključuje najmanj dve motorni in mehanizirani diviziji, ki sta zdaj tarča bomb angleških letalcev. Na bojiščih v vzhodni Afriki so Mussolinijeve čete tarča bom bardiranja s kopnega in morja. Sinoči je bilo naznanjeno, da so Angleži potopili pet italijanskih rušilcev na Rdečem morju v zadnjih treh dneh. Uradno poročilo pravi, da so Angleži ujeli 3000 italijanskih vojakov v operacijah, ki so re-zultirale v okupaciji Asmare, glavnega mesta Eritreje, najstarejše italijanske kolonije v Afriki. Angleži prodirajo naprej proti1 Massauaju, luki ob Idečem morju. Položaj civi istov v Abesiniji je kritičen. Bojszen je, da se bodo domačini maščevali nad Italijani in jih pričeli pobijati. Abesinci niso »zabili, da «o fašisti brezobzirno klali domačine pred in po okupaciji dežela > »lovenac in *la. ubit piK; \ «prila.—R«. ^ fcmbnlki mečejo le-pijano I« Zagreb po- in Hrvate, na T*« »rbiJe In STT Pod saščtto Slov.klJo. omci poročajo, da ao unléiU < C ln lo ln h"«*ka « tGlPT. 7. , ** *eraj •Pt—An ▼korakale Prijateljska pogodba z Rusijo -S, Jugoslavija sklenila pakt zadnjo uro Moskva, 6. apr.—Uradna sovjetska agentura Tass poroča, da sta Jugoslavija in Sovjetska unija podipiaali nenapadalno in prijateljsko pogodbo, katera ju veže pet let. Pogodba določa, da >osta USSR in Jugoslavija spoštovali meje, neodvisnost, suverenost in teritorialno integriteto druga druge. V slučaju napada na prvo ali drugo stranko od tretje stranke bo druga stranka zavzela "strogo" prijateljsko stališče napram napadeni stranki. Pogodba je veljavna takoj i^im je podpisana, t (Pogodba je bila podpisana sinoči v Moskvi po V. Molotovu, komisarju zunanjih zadev in Milanu Gavriloviču, zastopniku Jugoslavije nekaj ur pred navalom Hitlerjevih čet v Jugoslavijo.) Moekva, 6. apr.—Sovjetski listi danes zavračajo izjave iz Berlina, da je Jugoslavija pro- vocirala vojno. Pravda piše, da Jugoslavija ni hotela vojne in zato ne more biti odgovorna za konflikt. Dalje list pozdravlja pakt z Jugoslavijo, vendar se previdno ogiblje kakšnega večjega komentarja. * AMERIŠKA VLADA ZAVRNILA PROTEST OSIŠČA Hull citiral določbe mednarodnega prava M O 2 N O S t , PRELOMA ODNOSA JEV Aretacije Italijanov v Mehiki Kanadčani ujeli nemike mornarje Tampico, Mehika, 5. apr. — Kapitan, glavni inženir in člani posadke italijanskega tovornega parnika Atlas so bili aretirani po federalni policiji nS obtožbo, da so sami potopili ta parnik, da ne bi prišel v angleške roke. na in Prišli so na vrsto Poldrugo leto Je bila naša «tare domovina podvržena šivčnl vojni. Tako Je hotel nacUskl diktator v Berlinu. Včeraj Je pa bila naša stara domovina vržena v vojno krvi. Take Je odločil Hitler v svoji togo ti ko mu Je vojaška revolta 87. marca v Belgradu odločno sporočila. da Je konec "aplsarake" Igre v JugoelavlJi. Hitlerjeva togota ee rasodeva v njegovem odloku, ki ga Je dal včeraj s Jutra J svoji armadi katero Je pognal v JugoelavlJo ln proti Grkom. V tem odloku diktator Hitler pravi da ao ae "kriminalci v Belgradu prepustili Angležem" ln ««to morajo biti kainovanlr dalje ee Hitler po svoji stari taktiki podlo lašegiede "groaodajatev" nad Nemci v JugoelavlJi. Ve« demokratični «vet še peana te Hit* lerjeve podle pretvese. katerim niti sami Nemci ne verjamejo več • •. «,"■■. . '-v Naši rojaki v «Url domovini «o sdsj prišli n« vrsto. Kraji naše «tare domovine bodo sačaano okupirani po naeljsklh r ««bolnikih, petokolonclh ln gaetapovclh. Svobode, kolikor so Je nešl roJ«kl Imeli, bo sdaj sačaano docela konec—med tem p« bo v naših rojakih, Id pridejo pod nacUsko Mesno peto, ftlvolo mogočno upanje, da se. svoboda prej ali slej vrne pomlajena la povellčanai v njih ko fttvela plamteča aavest, da ao nepremagljivo sile demokracije na njihovi strani da Je Amerika na njihovi strani la da smo na njihovi strani «udi ml Ameriški Slovenci Imamo danes bridko saveet, da smo sds) edini Slovenci na svetu, ki fte Imenu» svobodno besedo ln to svobodno bomo odalej saatavlll tudi sa sasuinjene rojake v stari domovini _ Domače vesti Zasega tekočine za kod ran je las odrejena Washington, D. C., 5. apr. — Federalni department za živila in leke je odredil zasego tekočine za kodranje las po ugotovitvi, da vsebuje strup, ki je že zahteval eno žrtev. Ta je bila Agnes Scott Searcy iz Atlanta, Ga. Preiskave so bile odrejene v le-poticarnah po vsej Ameriki. Tekočino izdeluje Heatless Permanent Waves Co., San Francisco, Csl. Američana aretirana kot ipiona na Kubi Camaguey City. Kuba, 9. apr. — Otto Mayer Mosley In njegove nečakinja Ennice Lipowsc Tomic, ameriška državljana, doma iz Frankforta, 111., sts bils aretirana na obtožbo špionaže v prilog Nemčiji in Italiji. Oba sta zanikala obdolži tev. s sta bi la vseeno poslana v zapor, ko je policija našla v njunem stanovanju zemljevide krajev v Gu-antanamu, kjer ima Amerika pomorske Atlas so spravili po potopu površje po izpumpanju vode preiskava, ki jo je odredila mehiška vlada, je ugotovila sabotažo. Italijani so razbili cilindre in odprli luknje, da je voda udrla v parnik. * Uradni krogi so namignili, da bo Mehika pridržala dvanajst italijanskih ln nemških parnikov, katere Jfe zasegla v Tampi-* cu ih Vera Cruzu. Ti krogi so 'izjavili, ds bo Mehika preklicala nemike ln italijanske dolgove za predvojno pošiljanje olja v Nemčijo ln Italijo. Ti dolgovi znašajo okrog 812,000,000. Lima, Peru, 5. apr. — Sem dospela poročila se glase, da je kanadski parnik Prince Henry ujel 130 nemških mornarjev, članov posadk dveh nemških par-nlkov, ki sta bila uničena dvesto milj strsn od perujskega o-brežja. Ta parnika sta bila Hermonthia in Meunchen. Mor narji so ju zažgali In potem po-skakali v rešilne čolne. Parnika sta pobegnile iz perujske luke Callao zadnji pon-deljek. Perujska bojna ladja, ki je našla parnika v plamenih, se je v četrtek vrnila v omenjeno luko Kapitan ladje je izj vil, de ni dobil nobenega sledu za nemškimi mornarji. Criatobal. Panama, 5. apr.— Ameriški maršal John E Hush-Sjt aretiral tri častnike ita» Waahlngton, D. C„ 5. apr. — Ameriška vlada je ¡odločno zavrnila protest Nemčije in Italije proti zasegi 30 Nemških in italijanskih parnikfv v ameriških lukah. Ona jfi tudi odklonila zahtevo glede izpustitve 875 članov posadk, ki ao. bili aretirani na obtožbo sabotaže. Noti državnega departmenta ignorirata obdolžitvt, katere sta uključila dr. Hans Tho! pivnik poslov nemikega ništva, in knez Colonns, italijanski poslanik v Waahingtonu, v protest. Državni tajnik Cordell Hull je v odgovoru naglasil, da je zasega nemških in Italijan- P.nnavWanlle skih parnikov v skladju z določ- . te ™»a»yiv«nii« bami mednarodnega prava in Strabane, Pa. — Dne 28^ mar ameriškega zakona. Ta je bila c» J® tu umrl JoMPh Plivac' odrejena po odkritju sabotaže iUr 52 ln domft Novega na 26 parnikih. TojebilHullov »a Dolenjskem. V Ame- odgovor na prot«it osišča zara- riki je bil okrog 35 let in tu za di zasege parnikov. žen°. ^irl »inove in hčer. Možnost diplomatičnega pre- Z^^' lZJrnl loma med Zd^ienitol dižavaml «¿ajW 1Uiry Nagod,. «L, in itsilljo se je pokazala kot re- poročeni Smith, so dobili krep- zultat zahteve imeriške Vlade, ***** FSSSTTJ da mor. lUlija takoj odpokli- ^^naT^keT cati admirala Alberta Latea, bl1 novega, člana. Čestitke! mornaričnega atašeja iUlijan- Nov grob v starem kraju skega poslaništva v Washingto- Pittsburgh, Kans. — Karolins nu. Late je bil obdolžen, da je Ključevšek, članica drufttva on odredil aabotažo parnikov. SNPJ iz Yala, je prejela žalost» Državni tajnik Hali je po Roo- no vest,- da je 24. januarja t. 1. seveltovih navodilih naslovil no- v Zagorju ob Ssvi umrla njens to italijanskemu poslsniku, ki mati Cecilija Grošelj v lepi sta pravi, da je admirsl Lals neza- rostl 86 let. V Ameriki zapušča željena oseba, zato naj ga Itali- Mmo njo. ja takoj odpokliče. Poslanik cievelendake vesti Colonna ni hotel komentirati cleveUnd _ Dnt 2. t. m. je note, pričakuje pa se, ete bo umrU M cimperman-Smlth Mussolini jeva vlada pretrgate ^ 41 let in rojeni v Cleve-ali pa omejila diplomatlčne od- landu z Uš moltf dva ^ nošaje z Ameriko. Colonna je dye Merl 0ČcU| dva brtU povedal reporterjem, da čaka na in dye ^^ instrukcije Iz Rima. . 1 Prvič po prvi svetovni vojni »*> U PenwylvaniJe se je zgodilo, ds je ameriška Glassport, Pa.-Pred kratkim vlada zahtevala odpoklic dlplo- j« tu umrl Jakob Cveton, stsr mata. Zahteva glede odpoklica 8» ** ln doma Iz Celja pri Dlr-nemšklh diplomatov L 1916 je «ki Bistrici ns Primorskem. Tu rezultirala v prelomu diploma- *«P"Ača ženo, več odraalih otrok tlčnih odnošajev med Ameriko jn tri brate. Clan je bil društva in Nemčijo. /ABZ. žena admirala Laisa je Ame-| Cankarjev glasnik ričanka. Njeno dekliško ime je, Chicago. — Marčeva številka bilo Eleanor Sutton Evans in ro- Cankarjevega glasnika, meseč jena je bila v New Yorku. One niks za leposlovje ln pouk, Ims lahko ostane v Ameriki. Njens i tole vsebino: Kje je varnost? hči Edns, ki sovrsii fsšizem, je (uvodnik), Ivsn Jontez: MoJe nedavno vložila prošnjo za ame- bolezen (črtica), Anton Debe riško državljanstvo. Sin Lucio ijAk: Milan Vukssovič, Flu je kadet na mornarični akade- (razprava). Ivan Jontez: Slo- Mg miji v Leghornu. Naciji obsodili dva Francoza v smrt Berlin, 8. apr. — Francoza Robert Dutarte in Raymond Geindreeu sta bila spoznana za kriva, da sta napadla in oropala nekega nemškega delavca na zapuščeni cesti v bližini Berlina in sodišče ju je obsodilo v smrt. Oba sta prišla v Nemčijo za delom pred nekaj meseci. lijsnskega parniks Conte Blan-camano in pet uslužbencev italijanske parobrodne družbe. Med slednjimi je Oiovanni Bruni, ravnatelj tukajšnjega u-rada družbe, ki Je tudi italijanski konzul Vsi so bili odvedeni v ječo. Neznanjeno je bilo, da bodo vsi člani posadke Italijan ekega parnika Internirani: venske ustsnove v Clevelandu Indija, E. K.: Julkina zmota (nadaljevanje novele), Topla Alasks, Somalija, Narodni poziv k sodelovanju za Izdanje slov besednjska, Svilene nogavice — Cankarjev glasnik stane tri dolarje letno ali 90c številka Naslov: Cankarjev glasnik. 8411 St. Clsir Ave., Cleveland, O. Krvave bitke med policijo in domačini v Strtji Vichy, Francija, 8. apr. — Tu je bilo javljeno poročilo o krvavih Izgredih v Beirutu, Sirija. V pouličnih bitkah med policijo in domačini je bilo pet oeeb ubitih in veliko število ranjenih. Vojaške avtoritete so odredile zetvorltev veeh trgovin v Beirutu In nekaterih drugih sirljskih mestih. Steelman zahteva obnovo obrata Rudarji in magnati se m morejo zediniti Now York. 8. apr. - Vlada ja zahtevala obnovo obrata v premogovnikih na polju mehkefa premoga, ki počivajo od sadnje-go torka, prihodnji pondeljek. Zahtevo vsebuje naznanilq, ki ga je objavil dr. John R. Steel man, direktor federalnega posredovalnega odbore. "Obnova obrata je nujna," se glasi nasna-nllo. "Javnost se je že navell Čala spora med rudarsko unijo in operatorji, zaradi katerega mora počivati 400,000 rudarjev in 85% premogovnikov." Steelman Je izrekel to zahtevo, ko so bila pogajanjs mod rudar sko unijo United Mine Workers of Arnerics In operatorji ponov no pretrgsna. Veljsvnost stare pogodbe je potekla 1, aprila. Predsednik Roosevelt je že prej pozval predstavnike rudar jev in operatorjev, naj končsjo konflikt. V pozivu je naglasil, da je obratovanje premogovni kov važno in da to zahteva is vajanje programa narodne o-brambe. Tovarne Aliis-Chslmers Mfg Co. v Mllwaukeeju, Wis., so še vedno zaprte zaradi stavke unl je avtnih delavcev CIO. Ta kompanija ima za 845,000,000 naročil od federalne vlade. Voj nI tajnik Henry L. Stimaon je namignil, ds bo vlsds prevzele tovarne ln jih obratovala, če ne bo konflikt med unijo ln kom penijo kmalu izravnan. . Federalni posredovslnl odbor je pozvsl reprexentante unije In kompanlje na konferenco v Wa shingtonu. Unija je šle v boj ko je kompsnlja odbila zahtevo /a zvišanje plače in zaprto de lavnico, Stavka v tovarnah Genera Motor! Corp. v Oaklandu, Ca! v kateri je bilo zavojevanlh 2500 delavcev in Je trajala šestnajst dni, je bila končana Unija je okllcaia stsvko, ko je kompanija odslovila 28 delavcev, ker so protestlrsll proti uvsjanju prt-ganjaških metod. Bitka med izgnanci in policijo na Filipinih Menila, Filipini. 5. apr, — V pokrajini Mori je bilo 22 Izgnancev ubitih v bitki s policijo, dvs pa sta bila ranjena Poročilo je dospelo v Manilo iz Jote . VSE TOVARNE FORD MOTOR CO. ZAPRLE VRATA 1 ¡8,000 delavcev prizadetih zaradi stavke MAGNAT FORD SE SKRIVA Detroit. Mich., 8. apr. — Ford Motor Ca, kl se je sapletla v konflikt s avtno nuljo CIO, je nsznanjla zatvoritev vseh svo-ih tovarn v Detroitu in drugih mestih, Skupno število delavcev, prizadetih zaradi stavke, katero je okllcaia unija v tovarnah v River Rougu, je 118,000. Samo v tovarnah v River Rougu e bilo uposlenih 84,000 delavcev. I. A. Caplzzi, Fordov odvetnik, je sinoči odpotoval v Washington, D. C., da konferira s vojnim tajnikom Stimaonom o situaciji. On je pred odhodom obdolžil člane unija, da so po-vsročlll škodo $100,000 s uničenjem orodja v oddelku sa produkcijo letalskih prltlklln, proden so zapustili tovarno. Kom^ penija ima za $150,000,000 vladnih naročil. Federalni posredovalec damas F, Dewey ja sinoči skušal pregovoriti okrog 1500 delavcev, povečini zamorcev, naj Izpraznijo tovsrno, v kateri so oatall zadnji torek, ko je unija okllcaia stavko, a nI uspel. Ti ao aa oboroiili s pslicami, noži in celo sulicami ter sabljami. "Fedo-ralne ln državne svtorltete vas bodo ščitile, če se vrnete domov," je rekel Dewey, "Unij-ski ursdnlkl ln policija vas bodo tudi protektirsii in sunaj so avtobusi, ki vas bodo odpeljali domov," Deweyjevemu pozivu se je odzvalo samo 70 delavoev, vsi drugi ps so ostali v tovarni, Federalni sodnik Arthur J. Tuttle je prej Izdal lnjukcljo v prilog kompsniji, ki prepoveduje člsnom unije nadlegovanje kompanijakih uslužbencev. U-nlja je takoj obdolžila kompa-nljo kršenja dogovora, sklenjenega z governerjem, s katerim se je obvezsls, da ne bo obnovila obrata v času pogajanj. R. J Thomas, predsednik svtne unije,' je dejal, da tri priče, ki so pričale sa kompanijo, ko je vprašala sodišče sa izdanje injunkclje, so njen! podrep-niki. Priče so bile Carl Brooks, policijski načelnik v Dearbornu, Charles Slamer, policijski inšpektor, in Edwsrd J. Rellly, Thomas je dejsl, ds vsi preje-msjo plačo od kompanija. Federalni maršal John J. Bare Je zaman Iskal magnate Forda, njegovege sina Edseia, preda*« i »i k a kompanlje. in Har-ryja H Bennetta, načelnika Fordove privatne policije, da jim Izroči pozlvnlco s zahtevo, naj nastopijo kot priče pred federalnim okrožnim sodiščem v pondeljek. To Je odredilo sa-slišanje o peticiji avtne unije, v kateri ta zahteva razveljavljanje izdane injunkclje. Vsi trtje se skrlvsjo in msršal jim ni mogel izročiti pozivnice. Kompanija je trdila V peticiji za injunkrijo, da ao komunisti provocira|l stsvko v njenih tovarnah, kar pe je unija zanikala Ernest (ioodmait, odvetnik unije, Je dejal, da Je kompanija provorlrala stavko In zapreti!, da Jo bo obtožU premišljen«* sate »teže programa narodne obrambe. PROSVETA THE ENLIGHTENMENT CUIlLO IN LASTNINA AOTIHU NANODNB rODPOBNI JEDNOTS Oft** at tal M» m to«*. 9> M upolku |1 Ja M tortrt tota. «a to CM It M m «to late. H« aa pal Ma: a« U I..«** CHaapa» $7 fff JNM« UN * SiAnila" ~ r»Ua: I-» tka UaMai Ml CimN HM P*r r—r. ON«*» mm* toti>* aammuim f$M p~ yaw. , Caaa aftoaov po e«*ov®ru NefcepW tfapiaov In lllHlN «toUwr aa Na vratojo Strum. jpavaati. drama. paa»i US J M £Tajy£aju 4a to prltotll poAUUNP. •i—Ml af i, w, I« la. a» i PROBVETA MAT44 k. LavatfaW Ito*. CStoaaa, MKMBSB Or Til rNOCBATtO . jjjjimffffr...........i Delavci in Roosevelt Predsednik Koosevclt je pred nekaj dnevi izjavil pred časnikarji, da je on proti vsaki zakonodaji, katera bi prekršila pravico delavcev do stavke, toliko časa, dokler ne bo novi federalni posredovalni odbor docela preizkušen, če je kos avoji nalogi ali ni. Novi odbor je komaj začel poslovati ki takoj prve dni je imel pred seboj pet sporov. Obe glavni delavski organizaciji CIO in AFL imata v tem odboru po dva zastop- Koosevelt je s to izjsv# pokazal, da bo šej do «skrajnosti, da se ameriškim delavcem obvaruje pravica in svobods »tavke — veliko je pa odvisno od delavcev samih, če si bodo znali aaml varovati to pravico in svobodo In ako je ne bodo po neumnem zapravili; kajti vaaka stvar Ima svoje meje ln tako rnora tudi vsaka večja stavka imeti svoje meje v tem kritičnem času, ko je treba, da je proizvodnja obrambnih sredstev v največjem razmahu. V kongresu je vse polno skemarij, ki jih predlagajo nazadnjaški poslanci In senatorji, da bi z njimi udarili po delavskih unijah in svobodi stavke, vse te skeme pa padejo v koš, če bo novi zvezni delavski posredovalni odbor demonstriral svojo zmožnost — odbor pa ne bo mogel biti zmoien, če ne bodo hoteli posamezni delavski voditelji kooperiratl z njim. Na drugI strani mora novi odbor pokazati, da je enako odločen ln nepristranski napram trmastim in požrešnim kapitalistom. Kajti kapitalistični veleanarhisti, kakršni so McCormlckl, Ford, Oirdler ln drugI, so enako odgovorni za neovirano produkcijo. Vlada Ima moč, da tem kapitalističnim anarhistom — ki nočejo poznati nobenega zakona ln nobene oblasti nad seboj — stopi na prste. Caa bi bil, da Koosevclt tudi na tej strani pokaže več odločnosti. Zaradi tega ne bo noben diktator, kajti ameriško ljudstvo mu je dalo oblast in kongres mu je dal o-blast, da lahko zaaeže tovarne, če se pokaže, da lastniki tovaren Ignorirajo zakone ln zavlačujejo produkcijo. Caa je tu, ko mora vlada s krepko akcijo naučiti kapitalistične anarhiste, da delavci niso njihovi podaniki, temveč so enskopravnl ljudje. f Klobuk dol pred Jugoslavijo! Newyorški New U»ader, o katerem se lahko reče, da je danes najboljši delavski list ln bra-nltelj demokracijo v Združenih državah, je takole pozdravil preobrat v Jugoslaviji: "Klobuk dol pred Jugoalovanit Njihova domovina bo mogoče zasedena, morda jih bo na stotlsočc moralo umreti, ampak sramotno ne bodo umrli.' Njihova domovina bo pa živela, ponovno bo živela, kajti Jugoslavija je dežela, ki zasluži življenje. Ni bila le "revolta generalov", ki ae je pripetila v četrtek zjutraj, dne 27. marca 1041; za generali ao bili vojaki in vojaki so možje iz Ijud-stvs — svobodnega ljudstva, ki je bilo v borbi pet sto let napram veliki premoči za ohrano svoje kmetske demokracije. Jugoalovanl Imajo tradicijo, katera jim govori, da smrt ni nsjhujše zlo, ki more zadeti človeka — da Je proatovolj-na sužnust, katera se boji amrti in ni spoaobna za življenje, neizmerno večje zlo. Jugoslovanska revolucija bo drago stala Hitlerja na zapravljenem času. če drugegs ne bo doNogla; demokratična obramba bo pridobila na času in na svojem ojačanju. kar Je neprecenljive vrednosti. Če bo dosegla več, Je odvisno od Turčije, ako je pripravljena na boj, to I» obratno zavisi od Anglije koliko more pomagati takoj. Ena inožnoNt je, in ta je. da Grčija ln Jugrwla-vija z Albanijo vred meni seboj lahko tvorita bazo Za operacije, na kateri Anglija lahko razvije velik«» protiofensivo v prid svetovni demokraciji." * - 'jr Glasovi iz naselbin Langerholc Jo v pravom — Johnalown. Pa.—"Garden ima prav", je naslov dofpiaa Antona Zupana iz Nanticoka, Pa. V dopisu pa manjka pojasnila, v čem ima Garden prav. Dopisnik sicer omenja njegove protivojne članke, toda resnica je, da podpisa ni, katerega A. Z. omenja v svojem dopisu, ni kritiziral A. G. radi tega, ker je proti vojni. Sem sam nasprotnik vojne, vidim pa razliko med napadalno in obrambno vojno, kar je menda tudi sporna točka, radi katere se priČkamo. Kritiziral sem Gardna, k^r je v svojih člankih nasprotoval, da bi Anglija, ki je v obrambni vojni, dobivala vojne potrebščine iz Amerike. Pravilno tudi ni bilo, da je on v tistih člankih strašil čiiaiolje. da ae bo Amerika radi prodajanja orožja Angliji zapletla v vojno. Ako je bil Garden v pravem, ko je nasprotoval pošiljanju vojnega materiala Angliji iz Amerike, je bil v zmoti takrat, ko je grajal Ameriko, ker je prepovedala izvoz orožja v Španijo. Prvo ali drugo—oboje^ni mogoče. Vzrok za moje mnenje, da je večina čitateljev Prosvete na strani urednika, je ta, ker smatram, da so čitatelji Prosvete naprednega mišljenja in vedo, kaj je razlika med svobodo in sužnostjo. Če sem v zmoti, kot trdi A. Z., ni to v kredit Pro-svetinlh čitateljev. Sklicevati se na to, da Prosvetino pisanje ne ugaja kakemu cerkvenemu fanatiku ali pa kakemu Stalinovemu repku", je slaba taktika. Kdor primerja sedanjo vojno : ono pred 25 leti, kot to dela loplsnlk iz Nanticoka, s tem le dokazuje, da pleše po notah, ki jih Igrajo v Moskvi ali Berlinu, ali pa je politično spal zadnjih osem let. Kar se tiče pokojnega Debsa, sem trdno prepričan, ako bi on Živel danes, bi bil s tistimi, ki so za pomoč Anglljt Sramoval bi se Undbergh, Ford & Co., ki se postavljajo s Hitlerjevimi medaljami. Primerjati Debsa z Gard-nom je zelo ponesrečeno, Joi}a Langerholc, 82. Nekoliko odgovora Chlcago.— Upam, da ml bodo čitatelji oprostili, če nekoliko komentiram gornji dopis, ker se t u it v glavnem podplaanega ln je natrpan s polresnicami. Kot je znano, so polresnice navadno daleč od reanlce. Z br. Langer-hnlcem se strinjam le pri zadnjem stavku. Smešna pa je trditev, češ,, če bi Debs še živel, bi bil gotovo na moji strani. Na kateri strani bi bil, ne morem trditi ne jaz niti Langerholc. Mogoče bi podpiral Rooaeveltove smernice v zunanji politiki, mogoče bi jim na-aprotoval. Na podlagi njegovega rekorda in sploh vsega njegovega življenja je vsekakor več podlage za d o m n c v o, da bi na primer zavzemal pri lično onako stališče kot ga zavzema Norman Thomaa. Glede vojne ln vzrokov vojne ata si oba zelo •orodna. Ne bom razpravljal o vzrokih te vojne, toda ne bom zapisal nič novega, če rečem, da je ta vojna le nadaljevanje zadnje ali pa pr- jo isti ekonomski vzroki: slaba, krivična in protisocialna organizacija svetovnega goe|>odarstva, na katerem slone tudi enako slabe in protisoctelne politične forme držav. { ■ ' &> JS tem pa ni rečeno, da je delavstvu in posebno sodalistom lahko vseeno, kdo zmaga v tej vojni. Za svojo osebo lahko odkritosrčno rečem, da želim zmago angleškemu orožju, predvsem zmago angleškemu delavstvu— ne pa angleškemu in ameriškemu kapitalizmu, na kar je treba s tem v zvezi tudi računati, in sicer bolj računati kot pa računajo moji kritiki z Langerhol-cem vred. Dokler Anglija ne objavi svojih "vojiiih ciljev"—programa za povojno gospodarsko in politično reorganiziranje Evrope in rešitev vprašanja kolonij—toliko časa je sploh upravičena, zelo upravičena bojazen, da so cilji Anglije—torljske Anglije—nič drugega kot uničenje Nemčije s še slabšim mirom kot je bil versajski. S tem v zvezi je bilo od vsega začetka moje stališče, pa bilo pravilno ali zmotno, da bi morale progresivne sile Amerike propagirati zalaganje Anglije z vojnim materialom le pod pogojem, da slednja poda dovolj jasen obris svojih "vojnih ciljev", in sicer takih, na katerih bi bilo mogoče zgraditi novo Evropo in reorganizirati svetovno gospodarstvo na principih gosf>odar-ske kooperacije ln pravičnosti za vse narode. > - . In ker se Anglija tega brani, na drugi strani pa je znano, da so močni elementi med torij i, katerih edini vojni cilj je zdro-bitev in razkosanje Nemčije tako, "da ne bo nikdar več mogla nas ogražati" (to mnenje dobiva odmev tudi v Ameriki)—toliko časa je človek upravičen, če se skoraj toliko boji po torijih—in kapitalistični Ameriki—diktiranega miru kot zmage Hitlerja. Prvo kot dr,ugo bi bila nova tragedija za človeštvo. In če bo zmagala Anglija z ameriško pomočjo, kar pomeni tudi s pomočjo ameriškega vojaštva, tedaj so vsaj danes veliko večji izgledi, da se bo ponovila versaj-ska zgodovina v še bolj pogor-šanl obliki. Potem pa bo Evropa dobila novega Hitlerja, lahko še bolj drznega in krvoločnega od sedanjega, ln zopet novo evropsko odnoano svetovno vojno. Program za pravičen mir Ima le angleško delavstvo, ampak do danes še nI nobenih izgledov, da bodo'! torij i nanj pristali. Vsaj do sedaj še niao hoteli in tudi nI znamenja, da bodo. Razumeti je treba tudi to, da so ameriški ka-pitallatl obeh frakcij: Roosevel-tovega tabora ln njegovi nasprotniki na atrani angleških torijev ln ne na strani angleškega delavstva. Pravičen mir in nova Evropa, Evropa združenih držav in demokratičnega kolektivizma1 more priti le, če bo v tej vojni prišlo do «plošne socialne revolucijo. ki bo pometla z vsemi tirani in izkoriščevalci po vsem kontinentu in zajela tudi Ameriko. Kar ae tiče mojega "straše-nja" čitateljev, da se bo Amerika zapletla v vojno, če bo Angliji skušala garantirati zmago, ve svetovne vojne. Povzročili so danes lahko ve vsak otrok, ds to ni bilo nobeno — strašenje, marveč le izvajanje zaključkov na podlagi nekolikšnega znanja profitnega sistema. Pravilnoet tega "strašenja" — v resnici zaključkov — potrjujejo vsi vladni ukrepi, ki ne morejo voditi drugam kot v odprto vojno. Kdor tega ne vidi, je bodisi slep ali pa naiven. Prav tako je s tistimi, ki pravijo, da so proti vojni, obenem pa podpirajo ukrepe, ki vodijo v vojno. In mar bo Amerika vojevala "obrambno vojno", če zopet pošlje sv$e armade v Evropo ali pa Azijo, da brani angleški imperij, s katerim so povezani tudi interesi ameriškega kapitalizma? Anion Garden, 1. Misteriozna senca Pred nekaj dnevi je ameriška vlada izpuatl-la Stalinovega špiona Nikolaja Gortna. ki je bil v Californiji obsojen na še«t let zapora ln $10,-000 globe, ker je ukradel nekr tajne uradne listine lipuščen je k*tl pod pogojem, da takoj za-pueti Združene države, kar je tudi storil. Domneva ee, da je sovjetska vlada plačala globo Rooeevelt je odločno proti "aptzanju" diktatorjev v Berlinu. Rlmp ln Tokiju. še vedno pa vodi "apizarsko" politiko napram diktatorju v Moakvi To )e nekaj mtsterloznefa.*W*kaj nerazumljivega za preprosto pamet ... Novico Is Bridgoporta Iridgoport. O.—Dne 2». marca je tukaj umrl John Gričar, član društva 13 SNPJ. Njega je zadel mrtvoud že pred desetimi leti na poti v premogorov, ko ao zjutraj sedeli v vozičkih, da jih motor potegne v jamo. Mrtvoud ga je zadel na eni strani in je dolgo ležal nepremično in tudi govoril je težko, da sj ga komaj razumel. Po dolgem času je prejel vso bolni|ko podporo od jed-note. Pozneje, ko je že vstal s postelje, gs je mrtvoud ponovno zadel in nI se mogel več ganiti. Dne 15. marca ga je ponovno zadelo in spravilo v grob. Vaa ta dolga leta je veliko pretrpel in bil v nadlego sebi in drugim. Doma je bil iz novomeške okolice. V tej deželi je bil 40 let in zapušča ženo, pet sinov, tri hčere, enega brata in eno sestro v Clevelandu. Star je bil 65 let. Kot je razvidno iz njegove police, je bil do združenja član treh jednot—SNPJ, SDPZ in Sv. Barbare v Forest Cityju. Pogreb se je vršil v soboto, 20. marca ob veliki udeležbi sorodnikov, znancev in članstva našega društva. Žena je bila zelo zadovoljna, ker so ji šli vsi na roko v tem kritičnem času. Druš-* tvo 13 je tudi častno opravilo svojo bratako dolžnost v vseh ozirih, za kar gre priznanje članstvu. Dne 24. marca je bila v Cook County Hospitalu' v Chicagu sprejeta kot učenka za bolniško strežnico Margaret Snoy, članica društva Pioneer SNPJ. Pred-no je odšla, je bila par dni doma na obisku. Tako smo obiskali njeno bolno sestrico Fredo, ki se še sedaj nahaja in se bo še dolgo nahajala v otroški bolnišnici v Columbusu. Menda se bo res vse spravilo nad revico. V februarju je imela tudi škrla-tinko in je bila tri tedne v izolacijski bolnišnici v tistem mestu. K sreči je to bolezen dobila v bolnišnici in ker je bila takoj opažena, ni pustila posledic za seboj. Dne 31. marca je odšel nadaljnji Član društva 13 k vojakom, in sicer br. Frank Blatnik. Fant je zelo lepe postave, kot ulit in gotovo ga ne bodo poslali nazaj po zdravniški preiakavi, kot pošljejo mnoge. Njegov dve leti mlajši brat John pa gre 9. aprila Igrat žogo k newyorškim Yankeejem—igral bo v manjši ligi. Isto je delal tudi lani. V tukajšnji srednji šoli je bil zelo dober igralec in je bil v več at-letičnih igrah prvak. On je član društva 640 SNPJ. Klub Naprej JSZ se pridno pripravlja za majnlško proalavo, na kateri bomo praznovali tudi klubovo 15-letnico. Priredba .se vrši 26. aprila v Društveni dvorani na Boydavlllu. Na tej proslavi bo sodeloval tudi dekliški kvartet soc. Zarje Iz Clevelanda, za ples pa bo igrala godba Louisa Simončiča tudi iz metropole. V nedeljo, 30. marca je imela konvencijo na Bartonu izobraževalna politična liga okraja Belmont. Sprejetih je bilo več važnih zaključkov v prid Wagner-jo vega delavskega zakona, proti propagandi, ki škoduje delav-jstvu in več važnih resolucij, ki bodo poslane kongresni kom in senstorjem. Izrekla ae je za strogo samostojns politična dela. ker je organizirana, da služi poštenim namenom. Joseph Snoy. 13. umrli mama. Upam, da ste dobili tisto pismo in sliko mame, Mo ležijo na mrtvaškem odru. Sedaj Vam poročam, da Je v Šentjurski dolini skoraj v vsaki hiši bolezen, ker tukaj razaaja neka španska bolezen in jih hudo pobira. Šentjurski zvonovi kar naprej zvonijo in naznanjajo smrt tega in onega. V vasi Udje sta* umrla Piharjev oče in mati, oba v eni uri. Ko so očetu luč držali, je mati Vprašala, ali so mu prižgali luč. Ko so ji odgovorili, da, je začela še mati umirati. Priloženo pošiljam njuno sliko, ko sta ležala oba skupaj na mrtvaškem odru. Res žalostno. Stara sta bila približno po 80 let. Zapuščata več otrok, ki so pa že vsi poročeni. En sin je v Ameriki, toda še ni oženjen. /. (To je Frank Jeršin, ki je že več let uslužben v bolnišnici v New Castlu, Pa., kot bolniški strežnik. Ko sem šel L 1937 v domovino na obiak, mi je del $20, da sem jih nesel očetu in materi. Seveda sem jih obiskal in veseli so bili sinovih dolarjev. Meni so pa tudi postregli z domačo slivovko in klobasami. Oče je bil tkalec in je izdeloval platno. Mati mi je takrat podarila platneno rjuho in rekla: "Kadar boš bolan, zavij se v to konopno rjuho in boš ozdravil." In res imam to rjuho od njih za, spomin.) Dalje je umrl 2. jan. 1.1. Johan Hribar, po domače Možina iz Ponove vasi. Star je bil okrog 75 let. Zapustil je lepo domačijo in tudi precej dinarjev. (Tudi s tem možakom sva bila prijatelja. On je bil navdušen lovec in kupčeva 1 je z lesom kakor tudi z ježicami. Ko senl bil 1. 1937 pri njem, sem videl na njegovem podstrešju za štiri vagone ježic. Rekel je, da čaka, da bo boljša cena. Imel je v najemu tudi ribolov in je s veseljem ribaril. Po končanem ribolovu je v gostilni izročil ribe in rake, da so napravili pojedino, kakršne sem bil tudi jaz deležen. Enega sina ima v Ameriki, to je Frank Hribar v Clevelandu, kjer vodi gostilno.) Dalje je umrla v naši vaai Pecah Španova mati—Reboiova —stara okrog 80 let. (Ima tri sinove v Ameriki, eden, France, je umrl 20. nov. 1939 v Helperju, Utah.) Dalje je umrl v Ponpvi vasi Puhov Tone, Dremel, star 65 let in še samec. Tako se vrstijo smrtni slučaji, zdaj tu zdaj tam . . Anion Valenllnčlč. 262. Kitajski otroci larotejo Roooovollovi ftenl lotak a predmetov, ki bodo ramtavljonl na raaalavl v Now Yorku. tek od rs as ta v« bo poalaa kllajaktm is eiasega kraja West Mlddleeea. Pe.—Te dni sem prejel pismo is starega kra Ja in ga prlobčam v Ima rad ieneke dopise Sioolion, Pa.—Sem Hrvat, toda zelo rad čitam Pros veto, najbolj pa se mi dopadejo ženski dopisi. Ne vem zakaj to, toda mogoče vsled tega, ker ml je moja pokojna mama povedala, da so bile pri mojem rojstvu samo ženske, nobenega moškega. Najraje pa čitam dopiae Duša kove Terezije. V svojem dopisu v 59. štev. pravi, da bi bilo res škoda, če bi se Prosveta spremenila v sv. pismo, kot je omenil "clevelandskl fant" Frank Bar bič. Pravi tudi, da se ne razume na politiko, a siguren sem, da bi se še msnj razumela na sv. pismo, če bi ga čitala. Barbie pa tudi o politjki tako napiše, da ga lahko vsakdo razume Pa dovolj o tem. Našim "popovom" je bilo srce ns mestu, ko je Jugoslavija podpisala pogodbo s Hitlerjem. Oni so pravi petokoloncl in se jim ameriški zakon nič ne dopade, sploh se vsi "popovi in fratri" zatekajo v eno brdo. Do je razvidno iz hrvatskega lista Danice, ki ga urejuje v New Yorku Ivan Krešlč, z dne 13. in 15. marca, kakor tudi z dne 22. in 25. marca. Da vidite, kako ohi "popovi" napadajo predsednika Roosevelta in pokojnega Wilsons. V izdaji od 18. marca pa vabi župnik Albert Žagar v Mill-valu, Pa., svoje župljane na mi-sljon, da molijo blaženega Nikola Taveliča, ki je umrl 1 1391. Ne vem. kje je bil U Nikola celih 550 lot. Ampak zdaj so srečni Hrvatje v Millvalu, ko pride iz Chicaga rev. Reginald Raba-dana. ki Jim bo pridigal o blaženem Nikoli. Ignac Hroeiak. Dobi 8LOVKNSKA NARODNA PODPORNA JKDNOTA o_.. laiaja svoje pohllkarlj« la ša ■ r ros vet i. |ta( porote m koristi. Ur ker bodo novice gotovo zanima- aeltoalje svajlli 4ruiw* i* ____ ki le tudi druge Sentjurce Pisano aa »rotafaafe ■vajifc Maj. Nikakor je bilo 2 febr„ prejel pa aem m a» m pr^aeaaša dmgth pm4p*n*k ga 31. marca. Piše ml Anton *saka areaalsanje taa Pritekel iz Ponove vasi: •«4taU- "Dragistric! - Zadnjič sem ^T^TjT^tSl^ Vam poročal, da so 7. dec. 1M0 „ mwJ študiju je prišel do zanimivih rezutl? V mnogih zakonih obolita mož in iJj boleznijo ter umirata in umreta niZ Zakonca sta izpostavljena istim kužni» nun, kar je povsem razumljivo, saj ž^ZI kih okolnostih ter moreta okužiti drui ga, kar prihaja poeebno v poštev gripi itd. Zanimivo pa je, da to ne Veh. berkulozo, saj je znano, da tuberkukm konci živijo precej dolgo. Znani so prZ so dočakali celo svoje "zlate poroke" Pač pa je rak značilna "zakonska bok radi katerega premnogokrat umreta ob« l ca, četudi še neben zdravnik doslej še ni i dokazati, da bi bil rak nalezljiva bolezen raka umirajo navadno starejši zakonci kaj podobnega je a-iamimi srčnimi boki zlasti "srčnim revmatizmom'1. Odtod sodi je ta bolezen kužna, njen povzročitelj pa ki virua, ki prodira skozi vse filtre ter ga radi tega ni mogoče odkriti Mimo tega več drugih bolezni, zlasti želodčnih, bolei ter, žolča, sladkorna bolezen in druge, ki M ko skupne obema zakoncema. Večina t« leznl ae pojavi kot poeledica slabih življ« okolnosti, v katerih bolezen prehaja z za na zakonca. Mnogo ostarelih zakoncev umre skori starosti. 2ene navadno živijo nekoliko kot možje, ker so navadno mlajše; njih po< na življenjska doba je za tri leta in devt secev daljša od dobe moža. Vendar pa vdova po 60 letnem možu kaj malo izgledi bi dočakala 80 let, ki bi jih pa zelo verjel bi mož živel vsaj do svojega 75. leta. Ali to vzrok žalost? Znabiti nenadna izpresi življenja in okolnosti? Dr. Ciocco ni rom ter ne verjame v žalost in tugovanje. Pri čevanju mladih zakoncev je postavil hi| "Ljudje se navadno poročijo, ko se najde! približno enaki vitalnosti in življenjski o nosti". Ta življenjska podobnost in izend je kot magnet, ki privlačuje spole, mnogi nejši od lepote, mikavnost in najrazli6 okusov. ^ Kronične bolezni, ki se polagoma ran izpremembe temperamentov mnogih ljui se poročijo, je mogoče razložiti, tako mii Ciocco, najbolje na ta način, če predpoiti da skupno življenje slednjič precej izenai najbolj si nasprotne temperamente in tipe konci se podzavestno imitirajo in postajaj dalje bolje izenačeni. Tako prenaša dni drugega svojo vitalnost (življenjsko silo), odpornost, drug drugega bodrita ter si v> no podaljšujeta življenje in dočakata večji rost kot oni, ki ostanejo za vse življenje i Z ultrazvoki proti Išijasa ,1 Ultrazvočni valovi so zvočni valovi like frekvence, da jih človeško uho ne več zaznati. Valovi oz. tresljaji ultrazvoki ¿aj o okoli 284,000 tresljsjev v sekundi ! močjo teh zvokov je uspelo razbiti veliki lekule, ki igrajo pomembno vlogo v kemi raziskovanju beljakovin, kaučuka in um tkanin. Nemški učenjfto dr. Schmidt v Stuttgtf je šel še dalje ter je uporabil ultrazvoi magnetiziranje nikla. Na ta način je po magnetično jakost za. približnost osemkn ae je izkazala za trajno. Kovina je ostali netična tudi potem, ko je prenehal vplir i zvokov. -• ,„. - Jj Precej uspeha so pokazali tudi poskui bi se mogli uporabiti ultrazvoki celo v biol Berlinski znanstvenik dr. R. Pohlmann j segel naravnost neverjetne izsledke Dr mann si je rekel, da utegne ultrazvok i jakosti razbiti tudi staničevje, v manjši M pa delovati na staničevje kot nekak« Koj nato so šli še korak naprej, ko to skušati, kako globoko sploh prodre ul'" tkivo človeškega telesa. Pri tem ugotovili da ultrazvoki staničja sicer ne a jajo, ampak z ugodno masažo potiskajoi staničje zdravila, ki Jih je sicer tako n«^ težko spraviti ns pomoč ns potrebna m tkivu človeškega telesa. Merjenje, kako globoko prodrejo ums v tkivo, je imelo namen, da se dokoocno vi način in količina dosirsnjs zdravil ^ , no končanih poskusih so jeli v neki bolnišnici zdraviti neprijeten in zavr-w ^ ter neuralgijo s pomočjo ultrazvokov tega zdravljenja rezultati še niso» vendar pa pravijo poročila, da *> ^ znatni uspehi v največjih primerih * JH ki jih je že leta in leta trpinčil išij* ma ozdraveli. Pr#d dvajsetimi leti (Iz Prosvete, 7. aprila Domačo vooti. V Milwaukeejujjjjj letna Nežka Retelj Iz Sel pri Smerjo SNPJ. Delavsko voali. Železnica um* vila centralni svet v New YorkV-- Inooomafvo. Bivši coear K*rl co. — Grki teponi v Anatollji Sovjotaka Rusija. Angllj« K zvezo z Rusijo. po; INDENS r aprila Novice I z starega kraja Slofcnij« Lmu kriStofovega ntt A . „ Kaj EsS* obiskal uredni-nič ni bil pr^ ^korak, kakor še pred-ffkoje Krištofov Pepcek r^' mo ga imenovali vsi R leta. Zdaj * podmv^ LLcsh- Pri tem nikdom ^ bo dragemu Jožetu fuko nagla smrt. Ali ce L^nih let ohranil toliko mla-¡¿prožnosti na duhu m te-^e prav zagotovo želel rajši L smrt brez slovesa, kakor bi ob počasnem hiranju uži-brezplodno tolažbo prežive- jistoiov Pepček ni živel za n. Doma iz ugledne kamni-, rodovine, kjer se je od ne-,i dobro živelo, se je prav ta-Ukor v mladostnih veselih petljajih, ki nam jih je opi-ob svoji 60-letnici, znašel po-r v življenju in je ¿»¿Vladal ik položaj s svojo čudovito djetnostjo in vedrino. Ko so is Kamnika poslali v srednjo o, se je veselo kretal po Ljubil, nato pa po solnčni Gorici, ikotno je črpal gimnazijske tke, ki so ga učvrstili kot vne-a humanista, zlasti še kot dušenega latinca, do smrti ■tega občudovalca in preva-ca Horacijevih umetnin. Na maju, kjer je študiral in leta 17 dovršil pravno fakulteto, se podrobno seznanil z velikostnim življenjem, kar mu je 0 tem laže, ker je že v teku idij stopil v službo pri dunaj- 1 Trgovski zbornici. Na Duna je ostal do leta 1913. V eks-rtnem oddelku se je izkazal iti uporabnega zaradi znanja nnskih, romanskih in orien-Rkih jezikov. Kakor vsega ugega. se je bistri talent igra-priučil tudi tistih jezikov, ki v Evropi le malo v rabi, ki pa klepajo vrata v bajni Vzhod, »vladal je turščino in arabšči-l In tako se mu je kmalu od-U pot v konzularno službo, »deljen je bil kot ataše avstrij-«nu konzulatu v Aleksandri-in potem v Carigradu. Hrepe-nje po vzhodu ga je vleklo v nijo in Indijo. Na Ceylonu se .seznanil z nemškimi učenja-. ki so proučevali tamošnje ditvo, pa se je tudi on poglo-ne samo v vnanje življenje kodnih narodov, marveč tudi Mihovo verstvo, zlasti v budi-n. rod svetovno vojno se je too izkušen vrnil domov in ■topil alužbo pri Korespon-"cnem uradu v Trstu. Že prej «d sukal pero, v novi službi pisanje bolj in bolj prišlo, da je mnoge svoje do-in doživljaje zvrstil v F®^ tu in tam ostro zaso-** nikoli pa žaljive satirične Po vojni je stopil v generalnem ravnatelj-v Ljubljani. Vsa U le-I*prevratu je bil Josip Suchy k ¡¡¡¡¡¡¡l naJYidn Odboru z. pomoč * ^ L spreminjajo nenadno jarko »vet-j^j dr, ^ Witt Stet- znanil ž njimi. ^^^ : hobo v "egiptskof temo. ten, newyorški zdravnik, Ada- . • o. A___.il— i V zvezi ■ podnebnimi prilika- mič, Stojan Prlbičevič, Zlitko ÄÄo JrUraU^ ««i v Sahari je tudi stavek, ki ga Balokolč! Milica Banac, DuUn ^UA ^l.rnmi Uhkn Je izustil nekoč neki izkušeni Trip. Franjo Petrinovič, Ivan I-pne8JH ^rv^il .k0 raziskovalec te puščave: "Med v.novič, Anton Klkolovič in že- S.hariPtrpiš večno žejna Johna W. Fronthinghama. nJa razpolago vsi Vri pomoč-1 J«, ^ v v^nem str.hu. da bc^š Wheeler udaril po administraciji [ Rooaevelt naj* drži * dane obljube . Cincinnati. O.. 5. apr. — Senator Burton K. Wheeler, demokrat iz MonUne, je na shodu v tem mestu, katerga je aranžiral odbor America First, udrihal po skačih, ki potiskajo Ameriko v vojno. Na narod je apeliral, naj bombardira kongres s protesti in obsodi "vojne lorde", ki so napeli vse sile v naporih, da ta dežela direktno posože v krvavi konflikt. Narod naj tudi odločno pove predsedniku Roosevol-tu, da se mora držati danih obljub, da ne bo poslal ameriških fantov na tuja bojišča. "Mi smo zdaj v postnem času, ampak naj nihče ne misli, da so izdajstva stvar prošlosti," je rekel senatbr. "Svet je danes priča .sličnl tragediji, ker Je Še polno Judežev. TI so nekdaj izdali Krista, dočim imamo v Ameriki zdaj tudi Judeže, ki so pripravljeni izdati ljuditvo. Odločitev je Še vedno v vaših rokah in vi morate povedati jasno in odločno, da ite proti pošiljanju svojih sinov na evropska bojišča, Vojni lordi vas hočejo izročiti sovražnikom. Danes vas hočejo isdsti, Jutri pa vas bodo lshko pribili na križ." Wheeler Je dalje rekel, da Je kongres potroAlI^li pa dovolil potrošnjo $40,Njo,000,000 sa oboroževanje v zadnjih petnajstih mesecih. Svoje poslušalce je vprašal, ali so pripravljeni plačevati ogromne davke sa obram->o Soluna, Bingapora ln Hong-konga na podlagi zagotovil, da Amerike posUvi svobodo v Nemčiji, IUliji in Ruiiji. Ta so varljiva zsgotovila, ki se ne bodo nikdar izpolnila. Amerika ne bo uničila fašizms, temveč ga t>o dobils sams, če se zaplete v vojno. bili VrT hlTlTlh moili želetl Vse I —utonilI" Dejstvo je, da Je v £j d i billlo t bi h" Sahari nemara več ljudi utoni- teli napraviti enako dolgo poto- M® «**o od žeje poginilo. O tem vanje n. pr. vzdolž severnega "f «*veda ne da ^t.viti nobena povratnika skozi Saharo. Tega ftistika treba P«Ja ^mtsh^ £ sicer poskusil še noben člo- * J. ■ItoUh 100 m^pr^h, novinar ^ DtH,kf Pomanjkanje v Španiji u vek. A če bi po»ku.ll, bi §e mo-l'^ih ^'^Tlopl.uj. v vodilnem hltlerjevem »1 prepričati la bi n. tej poti "» v «vropl^to Uor^Ui- ^,^ ,.Vo|klllcher Beob«chter" ne Sel niti »kozi eno omembe ¡TJETtuHl^lt to vič let «'-mere v SpeniJI. ki Jih o«n.. vredno na«ibino In d. bi H« n. nlU k.n «uje » doetl tetke. Med dru«im metJv boljV še ni nič v primeri z drugimi c^ ^ mestoma pre- virami. Potovsnje ^rumrečns kUomtirov dolge. Izmu- ško preko samega č<.ne karaVane in poedinl popot- P^^0 brez zle slutnje v ml temveč tudi prekc, gtadke ^ zajame ne- skalne puščave, ki bi nam dovo-^^ gmrt prede-raturs v Madridu ln Kastiliji parkrst že dsleč pod ničlo. Ljud je v čakajočih procesijsh živsh no razpravljajo o dnevnih vprašanjih, cepeUjo z nogami In r>-pleUjo z rokami, da požive krvo-tok, Vsi so srečni, če po nekaj urah čakanje dobe svoj skromno odmerjeni del olja, mess, kruha sli mleka, ker se le fjrečesto zgodi, da jim zapre meaar ali pek pred nošom lokal in naznani, da je svojd zslogo zs dotični dsn že razprodal. Ns trgu je dovolj samo krom plrja, ker je bila letina letos prilično dobrs, Od časa do časa je mogoče kupiti tu*di fižol In lečo. Rib Je še dovolj ns rsz polego, manjka pa masti. Nsj težje občutijo ftpsncl pomanjka nje kruha Apanci so znani pri jatelji kruha in ga poje povpreč no vsak ftpanec v normalnih ča sih pol kg na dan. beda) Je dolo- [ Legenda o vinu Arabci poznajo več ato let staro legendo o vinu. Takole pripovedujejo: Ko je naš oče Noe zasadil prvo vinsko trto, je prišel iz pekla ludič in trtine korenine pomočil / puranovo kri„ Ko Je pa trta pognala prve Uide, Jih Je pomo-Sil hudič v opičjo kri. Ko so pa Že zsčeli zoriti grozdi, jih je polil s svinjsko krvjo. Potem Je vinska trta, napoje-ns i krvjo teh treh živali, rasla in dobils prsv posebne lastnosti. Človek, ki pije vino iz grozdje, ostane po nekaj požirkih rdeč akor puran; ko popije nekaj kotareev postane vesel In ska-če ki.kor upira; ko Je pa že popolnoma pijan, pade in se valja po blatu kakor svinja. • - | Najnovejša škotaka > „ Sin: "Oče, daj mi penny, rad bi se vozil na vrtiljaku!" Oče: "Nima «misla, sin, saj se zemlja Uko in Uko vrti." ZASTOPNIKI LISTA PROSVETE aa draAUeai tajniki ia tajnice le liaai. ki lik društva iavaHJa v to evrha. Naši aaatovljeai lekalal to »etovatol aaatopaiki sa detotoaa «kraja sei |**ls llarborUrk, M Mllwaekea. Wls. Ia ekolke. Anton JaskevUfc, sa Clevelaad, Okle Ia ohollrt, Andrej Plrti Is Wf, Mtoa^ sa drla* v« Mlaaeaata. Praab Klan Is CkialMUaa, Mlaa.. sa CHUkelai to akellca. fraak CvetoS Is TIra Hlll. Pa« «a vaa aradaje vikadaa Paaaa. Aalaa Ia*alk Is Vleradale, Pa, se w —pUm* l'*aasrlfaalj«. J«a Petorael Ia Mtoarr, Pa, aa aa- Jaka tmmU sa Itotrdt I« «kalUa. Pele« vsak tek p« lakke vsak IIa« aH «arolalk aaai MU* »vaja aaralal. aa dlreklaa Mate f'ROH V RTA SSS7 9«. U «rada le Ave, Chtos««, UL ....................... POLOM eifILE ZOLA MttMM*********** (Se nadaljuje.) Bil je brezumen beg, ki te je v blatnem toku valil proti jarkom sedanskih utrdb, podoben kupu gline in kamenja, ki ga nevihta, razsipajoča se na višinah, vleče a aeboj v dolino. Od vseh planot, ki so ležale naokoli, od vseh pobočij, vseb zarez ozemlja, čez Floinško cesto, čez Pierremont, čez pokopališče, čez Champ-de-Mars in čez Fond de Givonne je dr* vil vrvež v neprestano naraščajočem diru groze. In — ali je bilo mogoče kaj očitati tem u-boglm ljudem, potem, ko so vztrajali dvanajst ur nepremično pod uničujočim topniškim o-gnjem nevidnega aovražnika, proti kateremu niso premogli ničeaar? Zdaj so jih obstreljeva-. le baterije od spredaj, od strani in v hrbet; o-gnji so se obračali čimdalje bolj in bolj na lato točko, in aicer tako, kakor se je armada umikala proti mestu; bilo je drobljenje v velikem obsegu, človeški močnik, na dan te zločinske^a-me, kamor jih Je bilo pometlo. Nekaj polkov - 5. armadnega zbora ae je vzlasti pri Floingu u-mikalo v dokaj dobrem redu. A že v Fond de Givonne ni bilo več niti šarž niti poveljnikov; čete so brez glave tiščale druga drugo, zmešane iz drobcev najrazličnejših oddelkov, zuavov, turkov, lavcev in infanteristov; večina Jih Ja bila brez orožja, uniforme razcapane in onesns-žene, roke in obrezi črni, oči zsllte s krvjo in buleče iz jsm, usta kakor nabuhla in zatekla od kričanja aurovih besed. Od čass do čass je - pridirjal konj brez jezdeca ter v galopu podiraj vojake, deleč množico z dolgo brazdo groze. Nato ao ae peljali mimo njih topovi v brezumnem drevenju in popolni zmešnjavi; moštvo kakor bičano od pijanoati, in klicalo "Pozor!" marveč je povozilo vse. Topot čede se ni hotel končati; bilo je tesno defillrsnje, bok ob boku, beg v masi, kjer so se vrzeli takoj zopet polnile, v instinktivni naglici, da nsjde tam doli vaakateri avoje zatišja za zidom. - Jean je zopet dvignil glavo ter se okrenil proti zahajajočemu aolncu. Skozi gosti prsh so j žgsli žarki dnevne luči še vedno na znoj ne obraze. Bilo ja zelo lepo in nebo je stalo v čudoviti sinjini. "Človek bi poginil." je ponovil Jaan, "to svinjsko solne«, ki se ne mara izgubiti!" Takrat je Maurice nenadoma zapszil mlado ženo, ki se je tiščala k hiši, v nevarnosti, da jo U reka zmečks, in v svoje največje začudenja je spoznsl sastro Henrijeto. Skoraj že celo minuto jo j« videl; z odprtimi usti ja obstal pred njo. Ona ja izpregovorila prva, ne da bi ae zdeja presenečena: ^ "Ustrelili so ga v Bazclllesu ... Da, bila sem Um ... In ker bi rada, da mi izroča vsaj truplo, ml je prišlo na um ,, Imenovala ni niti Pruaov, niti Weiaaa. Vsakdo je morsl rszumefl njena besede. Msurice jo je zares rszumel. Pogledal jo je s pogledom ljubečegs obožsvsnjs in zaihtel: "Revica moja draga!" Okrog druge ure, ko se j« zopet zsvedla, se Henrijata znašla v Balanu v neki kuhinji pri ljudeh, ki jih nI poznala; glava se ji je bila spustila na mizo, in jokala ja. Tods te solze so ponehale. V tem tihem, šibkem bitju se je bi-ls že zopet vzdrsmila junakinja. Ničesar se ni bsls. imels ja ponosno, nepramsgljivo dušo. V svoji bolesti ja mislila la Ae na to, da zopet dobi truplo svojegs moža in ga pokoplje. Njen prvi načrt je bil U, ds bi sa enostsvno vrnils v Bazeillea. Vsakdo ji je odgovarjal od te mt-■11 ter ji dopovedoval popolno nemogočnost izvršitve. Zsto je nsvsezsdnje iskala nekoga, ki bi jo spremil sli storil za njo potrebne korake. Izbrsls si je nekegs bratranca, ki je bil prej podcavnatelj velike čiatilnice v Chene-u, tiste čase. ko je bil VVelss tsm nastkvljen. Zelo ROMAN IZ VOJNE L. 1870J1 Preložil VLADIMIR LEVSTIK rad je imel njenega aoproga in gotovo ji ne bi odrekel svoje pomoči. Za pred dvemi leti ae je bit valed neke dedičine svoje žene umaknil na lepo poaestvo Ermitage, čigar terase so se širile blizo Sedana, onstran Fond-de-Givonne. V Ermitage se je torej napotila, sredi zaprek, ovirana ob slehernem koraku, in v neprestani nevarnosti, da jo poteptajo ali ubijo, Maurice, ki mu je kratko razložila svojo namero, jo je odobril. "Bratranec Dubreuil nama je bil vedno dober... Koristil ti bo . •." Takrat je obšla njega samega druga misel. Poročnik Rochas je hotal oteti zastavo. Za so bili predlagsli, da naj jo razrežajo in skrijejo vsak po en kos pod svojo srajco, ali pa, da bi jo zakopali pod kakim drevesom in napravili znamenja, ki bi pomagalo, da jo kasneje izgrebo. Toda misel ns raztrgajo zastavo, na zastavo, pokopano kakor mrtvec, jim ja preveč stiskala srce. Radi bi bili našli drug izhod. In ko jim je Maurica pradlagal, da izroče zastavo zanesljivemu možu, ki jo skrije in v potrebi tudi brani do dneva, ko jo vrne neoskrunjeno, so mu vsi pritrdili. "Dobro *orej!" je nadaljeval mladi mož, o-bračaje se k sestri, "mi pojdemo s teboj, da vidimo, če je Dubreuil v Ermitage-u ... Saj te itak ne bi rad pustil same." i Rešiti se iz gneče, ni bila lahka reč. A naposled se jim je posrečilo, in krenili so v grapo, ki je vodila na levo kvišku. Tam so zašli v pravcat labirint steza in uličic, v cel kraj, ae-stoječ iz zelenjavnih njiv, vrtov in hladnic, in množico majhnih posestev. In ta pešpota, te u-ličice so se vlekla med zidovjam, zavijale se v naglih lokih ter se nehavale z ulico brez izhoda: čudovito utrjeno taborišče za boj iz zasede, kotički, ki jih ja moglo daset mož po cele ure braniti proti polku. In ras so tu že pokale puške, kajti pradmastje je obvladovalo Sedan, in z druga strsni dolinice je prihajala pruska garda. Ko sts se Maurice in Jienrijeta, ki sta sledila ostalim, obrnila na lavo in potem med dvema brezkončnima zidovoma na desno, sta nenadoma zagledala prad seboj širokoodprta vrata Ermitageg. Posestvo se je stopnjevaje dvigalo v trah širokih terasah in na eni teh teras je stalo glavno poslopje, velika štirivogelna hiša, do Jcatere je vodil stoleten brestov drevored. Nasproti, onostrsn ozka in globoke zarezane doline, so bila drugs posestva, razpoložena ob robu gozda. 1 i / Henrijeta ae ja vznemirila nad temi naailno odprtimi vrati. "Ni jih več tu, morali ao oditi!" Zaraa aa je bil Dubreuil prejšnji dan vdal v nujnost, da sprsvi ženo in otroke v Bouillon, spričo gotovosti nesreče, ki jo je slutil naprej. Vseeno pa hiša ni bila prazna; od daleč, skozi drevje, se je razodevalo gibanje. Ko ae je drznila mlada žena v drevored, ae je umaknila pred truplom pruskega vojaka. "Kaj vraga!" j« vzkliknil Rochas,. "torej so sa tu ža klestili?" Zdaj so vsi hotali vedeti, kaj da se Je zgodilo, in so šli nspraj do poslopjs; in pogled, ki se jim Ja odprl, Jih ja poučil; vrata in okna v pritličju ao morala biti vtrta a puškinimi kopiti; skozi sijoče odprtine so se videle oplenjane sobe, dočim je na produ terase pod stopniesmi ležslo pohištvo, vriano na proato. Tsm je bils popolna nebeanomodra aalonska oprava, zofa z dvanajstimi naslonjači, na slepo razpostsvljenl-ml okrog velike misa, kstere belomrsmorns plošča Je bils počana. In zuavl, lovci, vojaki linije in mornariška pehote ao tekali za poslopji in po drevoredu samintjs ter streljali na goz ■ diček, ki je ležfU nasproti nsd dolino. (Daljo prihodnjič) PEOSV1TX Voditelji Jeklarske unija CIO. Od lava na desno: David McDonald, Philip Murray In William Mitch. Študentovska zgodba BorU Ivlč Klubski aeatanek. Predavanje g<»spoda Robnika o sodobni Portugalski. Sedimo v dolgih vrstah. Na obrazih poalušalcev vidiš zanimanje, pa tudi zdolgoča-aenost Ko gospod Robnik obrne zadnji list napisanega predavanja— govoril je celo uro—In spravi svoj govor v aktovko, za-sijcjo obrazi od navdušenja In hvaležnoati; gromek aplavz ale-di. Težko je ločiti, koliko je bilo to ploskanje Izraz veselja nad konerm. Počaščeni gospod govornik si gnete roke in se nam vljudno zahvaljuje s priklanja njem Društveni predacdnik ae zahvaljuje gospodu predavatelju z visoko »poštljivimi besedami in mu odpira vrata. Ne dolgo potem je sestanek zaključen. In kam M-daj* Nekaterih y polairujejp kar meščanske želje cviček, hrenovke, cigarete . . Stojimo v skupinah po ulicah govorimo «i vsem mogočem, šala neti smeh Luči komaj prodirajo me«lo Mrzlo postaja, noge hladne, tolčemo trot«»-*rju ihnjimi, da si jih ogrejemo Oiii s toplimi »obamt si zaželijo domov Poalovi ae /daj ta. zdaj oni Ostaneva končno aama z Mila- nom; on je filozof, jaz jurist. Oba se priprsvljsva za izpit. Stanujeva skupsj v najeti podstrešni sobi. "Greva domov?" ga vprašam. * "Samo tega ne!" odvrne. "Soba je danea vražje mrzla; Študiral pa aem že več kakor Imam v programu. Končno je aobota in za spanje še zgodaj." Bil je alabe volje. Kakor da al želi nečcaa nemogočega. Pogledam na poštno uro, atala ava pred Daj-Damom. Nekaj čez devet je kazala. Bife naju je vabil. Uganil aem njegovo žetjo, ker je bila tudi moja, uganil tUdI vzrok njegove slabe volje, saj ni bilo posebno težko. To bi bilo vendar pravo čudo. da bi imel danea. ko je bilo. konec meaaca. še kaj v žepu. No, čudež ae Je pri meni ureaničll. Pretipal aem ai žepe za vsak slučaj In našel— o, srečni t r en o tek!—v telovniku kovača. Z veseljem Je aprejel moje povabilo. Stopiva v bife, pogledava v kmečko sobo. Ena misa Je še prazna Nasmehneva ae drug drugemu In Jo hitro aaaedeva. Najina oguljena površnika vbita na kljukah, midva pa čakava na naročeno vino. Zrak Je vlažno topel; cigaretni dim zavija goate v lahko meglo in Jim daje poseben videz. Oči ** svetijo, beseds teče gladko v f* »govoru Toplo Je pri mizi In prijetno Ns nsjlni mizi ae že blesti cviček v kozarcih, midvs pa ai nazdravljava in ekonomično prazniva čaše. Govoriva o ljubezni, takšni idealni, in še več. Rešujeva nerešljive politične probleme. Obujava apomine. Steklenica je akorsj prazna in kaj zdaj? Mrzlo je v podatreš-nlcl. • Zaželela sva popolnoma naravno, da še vaaj za nekaj ča-aa poaadiva ln podaljšava to vin-ako Uusijo. Pri naaprotni mizi je pet najinih tovarišev kot zaključena družba, reano razpravljalo o neznani temi. Zraven zalivajo hre-novka a cvičkom. Gotovo Je koga izmed njih obiakala teta.— Napete obraze imajo in govorijo kskor profesorji. Eden od njih pravkar razlaga a skrivnostnim glaaom in a silno važnostjo gotovo plehki dogodek. Prav nič ne spadajo njihovi obrasl v ta prostor. Govornik vaako besedo precizno izgovarja ln spremlja a kretnjo roke. Ko mu zmanjka vsebine, prevzame drugI njegovo vlogo, oatali ga poalušajo. Končno ae začnejo krohotati; slavnoatnl del sestanka Ja minil Kmalu pride na vrsto sadnja točka večernega sporeda—prosta zabava, ki se zavleče lahko do Jutra, če Je sredstev na razpolago. Sredi gostije jih zmoti nov prtšlec. ki ae sam povabi ln prisede. Napol izpraznjeni krožni-ki ae mu bleščijo pred nosom in njih vsebina ga bode v oči. Go-tovo ša m večerjal, nekako bled je v obraz—tudi zanj je zadnjega, to mu je zapisano na obrazu. Ni se znašel, da bi vstal in se poslovil, ampak je proti svoji volji obsedel, buljil v krožnike in po-žirsl sline. Končno si je prižgal polovičko in vzel v roke časopis, da bi odvrnil misli na bolj mogoče stvari, kakor je dobra večerja. Vendar mu je tu in tam šinil pogled po tovariših, ali bodo kmalu gotovi. Z Milanom sva vse predobro opazils in sva se zabavala na njegov račun. Hudomušno sva ga povsbila k svoji mizi: "Jsnez! pridi rajši k nama, imava vsaj prazno mizo!" No, on nama ni tega zameri in je junaško vztrajal. Imel je gotovo polno novic, pa je hotel počakati, da oni končajo. Ze prej ae nama je pridruži eleganten mlad gospod; najpre, je prosil za dovoljenje, da prisede k nsjini mizi, in si nato naročil večerjo. Opszil je najino živahnost, opazil Janezov polo-žaj in se na tihem zabaval.— Prepustila sva Janeza njegov: usodi. Najina steklenica je bila »razna. Sama sva bila v podobnem položaju. Natakar je že dvakrat šinil prazno ateklenico a pomembnim pogledom. In midva ti začneva brez namena govoriti o mecenih. Gospdd pri mizi si je naročil četrt sladkega vina in si privoščil dišefo cigareto x> večerji. Se vedno je bilo brati na njegovem obrazu hudomušno veselost. "Prijatelj, ali veruješ v mecene?" pomenljivo vprašam prijatelja. "Da ti p4de z neba ravno takrat, ko ti je najbolj potreben? Imaš želje in ae jih obenem sramuješ; on pa, modra glava, razume tvoj položaj in ae z epo gesto izkaže. Ti seveda nje-i [ove velikodušnosti ne moreš ža iti in darilo sprejmeš . . ." Milan je odvrnil, da se sicer redko dogajajo take stvari, da >a bi on aigurno igral mecena, če bi imel denar. Gospod pri mizi se jfe odprav jal; pozabila ava nanj. Sanjari-e ao bile bolj mikavne kakor atvari okrog naju. Oblekel ai je plašč, plačal avojo večerjo in ae obrnil k nama: to pot svečano resnega izraza v licih. Mehko naju je pogledal in položil na mizo deaetak: "Proaim, gospoda, izvolita povabiti svojegs kolega." Presenečene pokličeva Janeza in mu poveva, kako in kaj. "To vendar ne gre," ae Je bra nil. "Kako ne bi šlo, rad vam uatrežem, drago ml je. Lahko noč!" "Ce je tako, ae vam tudi ml zahvaljujemo in ae vam klanja mo," amo govoril drug čez dru gega. Janezu amo privoščili hrenovko za prvo ln zadnjo ailo, za vae tri pa je še enkrat prišel na mizo, cviček. Za naju z Milanom je vaeboval nekako več alkohola Poaedell amo la na toplem, kakor amo želeli. Držali smo govo-rance, s Milanom ava poetajala nekoliko aent imen talna: Janez ae nama je s to ali ono besedo med pogovorom revsnžiral v prijateljski šali sa prejšnje. V takem razpoloženju amo krenili po IjubljanaklH ulicah, najprej skupaj, nato pa vaak na svoj kraj. Detektiv v goatlln! "Natakar! Prinesite mi rezan-ce na Juhi, govejo pečenko in čokoladno torto!" Natakar ga začudeno pogleda: "Gospod, kako pa veste, kaj amo kuhali, ko fte mate videli jedilnega lista?" "Zato aem pa pazljivo pregledal madeže na namiznem prtu!" Otroci za v pisalnim strojem Napisal A. E. Wlggam Na uljcah nekega severnoameriškega mesta se je na lepem pretrgal ves promet zaradi gru če ljudi. Mestni šolaki odbor je bil namreč pripeljal skupino učencev prvega razreda osnovne šole v trgovske prostore na predavanje: skupina otrok je pisala svoje šolske naloge na pisalnih strojih. Ti otroci so bili samo nekateri izmed 14,000 učencev, s katerimi sta dva alovita ameriška psihologa delala dolge poakuse. Ti poskusi so pokazali, da ao metode pouka, ko ae mora otrok najprej učiti pisati z roko, napačne. Se več, da te metode otroka ovirajo pri učenju. Pomen te ugotovitve je zelo velik. Zakaj tako neradi pisma pišete in to delo odlagate, če le morete? Zakaj je otrok„ki se u-či pisati, tako zaskrbljen? Odgovori so preprosti: prenos misli na papir zahteva od nas popolno zbrano8t, ki jo otrok le z naporom lahko doseže in ki tudi nam odraslim zapušča podzavestno mržnjo do piaanja. Pred nekaj leti sta dr. Freeman in dr. Wood poskušala uporabiti pri učenju otrok piaalne stroje. Štirje glavni ameriški izdelovalci pisalnih atrojeV so pristali na to, da dajo denar in poaojilo 2,100 prenosnih pisalnih strojev. Te stroje so razdelili 30 različnim šolam v osmih razljč nih mestih. V vsakem izmed teh mest so ustanovili ogledne šole in v njih uporabljali pisalne stroje. Poskrbeli so pa tudi za vzporedne razrede, v katerih ni-so uporabljali piaalnih strojev. Poskuse so delalLdye/leti. Leto dni ao zapisovali njih rezultate. Preizkušali ao otroke od petega do dvanajstega leta. O-gledne in vzporedne skupine so bile kolikor mogoče enake, in sicer po letih, sposobnosti, ocenjevanju v razredu in po rodbinskih okoliščinah učencev. Otroci ao se sami učili piaati, in aicer z dvema pratona. ¡Zanimivo je, da je ta način pisanja dal dosti boljše rezultate kakor pa pisanje z vaemi deaetimi prsti. Učiteljem je bilo naročeno, naj ahranijo vae pismene naloge, na roko in a strojem pisane, razen matematičnih. Znanatve-niki ao namreč menili, da pisalni stroj otroku ne more koristiti pri računanju. A ravno v tem so se vsi zmotili. Kmalu ao namreč ugotovili, da otroci na avojo roko pišejo avoje matematične naloge na piaalnih atrojih. Tak rat ao začeli učitelji shranjevati tudi matematične naloge. Tako ao ugotovili, da je uapeh v matematiki v mnogih razredih večji kakor uapeh v drugih pred metih, ter da je v nekaterih primerih večji celo za 30 odatotkov. Na koncu prvega leta posku sov ao izpiti pokazali, da so o-troci. ki so se učili pisati na pisalnih strojih, bolj nspredovah kakor otroci brez strojev, in sicer v temle razmerju: v branju za 9%, v književnosti za 14%, v zemljepisju za 1»«*, v črkovanju in pravopiaju za 23%. v mate-rinakem Jeziku za 38% in v matematiki sa 31%. Starši ae boje. da se s to metodo kvari rokopia otrok in veča mržnja do piaanja t roko. Ta strah Ja pa popolnoma neuteme-jon. Otroci, ki ao se učili pisati ns strojih, so bolj čislali lepopis kakor pa otroci, ki so se uči-i brez njih, in so poleg tegs pokazali tudi dobre uspehe v pl-sanju. L . ^ Dr. Wood pravi o rezultatih teh poskusov tole: Rezultat naših poskusov kaže dve stvari, ki so važnejše od znanja šolskih predmetov: prvič, da otroci laže pišejo na stroj in da ae laže izražajo; drugič, da otroci izvršujejo na piaalnih atrojih svoje naloge dosti pazljiveje. V prvem razredu je prvo leto vaak učenec napiaal na stroj povprečno 3000 besed, medtem ko so učenci, ki so pisali z roko, napisali manj ko 500 besed. V drugem razredu so otroci, ki so pisali na stroj, napisali povprečno 5500 besed, otroci pa, ki so pisali z roko, samo 2500 besed. To kaže, da vaje v pisanju, ki jih nalagamo otrokom od desetega do dvanajstega leta, nimajo nobenega praktičnega uspeha. Morebiti je to posledica tega, da otroke s tem silimo, da dosti pišejo v dobi, ko njihovi živci in mišice niso dovolj odporni za takšne reči. Oba psihologa, ki sta delala te poskuse, se pa strinjata v enem: med poskusi so vsi otroci radi pisali na stroj. Pisali so originalne sestavke, pripovedke, pesmi in pisma, in sicer v dosti večji meri kakoc otročji, ki so pisali z roko. Ti primeri jasno dokasujejo, kako se otrok muči, ko se uči pisati s svinčnikom in peresom. Pomislite na primer, koliko pretrpi majhen otrok, ko mora napisati "flqber dan, imnjica!" Najprej začne prepisovali nalogo. 3 težavo napiše prvo črko. Krčevito stiska pero mad svojimi drobnimi prstki, nespretno sedi in napenja oči in mišice. A še preden napiše prvo črko, pozabi, kakšna je druga, in mora gledati na nalogo. Ko napiše "dober dan", pozabi na besedo "mamica." Ko pa piše besedo "dober" na pisalnem stroju, je njegovo delo dosti lažje. Z enim samim udarcem na črko 'd' na tastaturi napiše črko. Tu mu sploh ni treba pretrgovati misli, temveč je kar navdušen nad uspehom. O-troci so pri tem od veselja vzklikali: "Oh, to je tako lepo kakor v knjigi!" V tem veselju — to tudi psihologi dobro vedo — se skriva pogoj za izpopolnitev) ki PONDEUEK 7 „,„.. P* otrok, ki w J ¡r-—.—ct: s tem lahko vsaj delna _ «umo, zakaj mnogi jo zapuovanje «voiii, " svinčnikom L Z^* je nedvomno neljub &t*J neprijetnosti, ki smo J"* ljali v mladosti, ko smo ^ pisati. Ljudje govore dneve brez težav. Misl, i Iko tečejo z jezika. Ko*£ £eba napisati, začno J! Prav Uko svinčnik tudi ou3 vira pri svobodnem izražanj pa damo otroku pralni raža svoje misli skoraj Dr.v ko lahko kakor ustno. Otroci, ki so se učili pisati stroj, so se naučili velikih e ločil, delitve na odstavke L prej in bolje, kakor pa otroci so se učili pisati z roko ♦ * tega ti pedagoški rez tati dokazujejo, da so boječi zaostali otroci in taki, ki nMai smisla za sodelovanje, naili pisalnim strojem nove vire a či in s tem samozavest. Imeli večji uspeh in so se bolje on godili okolju. 1 Celotni rezultat poskusov I že, da utegne posuti pm stroj koristen pripomoček a tvoško vzgojo. Uvesti bi g, lo treba v vse razrede. En at zadostuje za štiri ali pet d* cev/ Več ko 90% učiteljev meni, pisalry stroj, ki ga uporablja i kaj .učencev tako, da vsak med njih čaka, kdaj pride na i sto, razvija med njimi obcul sodelovanja. Razen tega se ko otrok uči paziti na svoje 1 či: atroj, knjige, papir itd., in i ko se pri njem veča smisel a sebno odgovornost. Večina učiteljev tudi meni, ae s tem pospešuje j>ri otra samozavest in podjetnost, da otrok uči uporabljati instrum te, stroje in druge priprave, l mu korUti v poznejšem živi, nju. Pedagogi verujeju, da j tem dajemo otrokom priložnoi da pokažejo svoje prirojene a« sobnosti. "School and Society", Bost« -- All ate naročeni as daeul "Prosvato"? PodpirajU avojHa TISKARNA S.N.P.J SPREJEMA VIA v tiskarsko obrt spadijači dela TUka vabila sa veselice la shoda, viaitnlce. časnika, knjig koledarje, letaka Itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem. angleškem Jesiku In drugih. VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.P.J.. B TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa poJasnUa dajo vodstvo tiskarna. Cena smerna. uni)sko dalo pm ni Pišite po informacija na naslov: j SNPJ PRINTERY 2857 59 S. LAWNDALE AVENUE - CHICAGO. ILLINOI TEL. ROCKWELL 4004 NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO Po sklepu 1L redno konvsndjs as lahko naroči ns list Prosvrtola prištsjs sdsn. dva. tri. štiri all pat članov U sns drušins k asi as»* nlnL Lisi Prosvsta sisns m vas snsko. u člana ali nečUm SW* m •no latno naročnino. Kar pa člani «s plačajo pri ssssmssfu II» + tednik, se Jim to prlftfts)e k nsrečniaL TseeJ ssdsj si vsroks. r*a ds Js Ust prsdrsf m člsns SNPJ. Us« Pvasesto Js vsšs UstsUs ia gotovo Js v vsaki dntšinl nekdo, ki M rsd «tal Ust vsak das. Pejasaaltot—Vselej kakor hitro katari teh člsnov prenehs biti«* SNPJ, ali če sa preseli proč od družine ln bo zahteval sam «voj u* tednik, bode moral tisti član U dotlčns družine, ki Je tako »kupn® naročena na dnevnik Prosvato, to takoj naznaniti upravništvu n» , ln obenem doplačati dotično vsoto listu ProsveU Ako tejs JJ stori, tedaj mora upravnlštvo znižati datum m to vsoto na ročni** Cens listu Prssveia Jot Zs Zdruš. državo In Kanado 9M9 Xs Closre In Chkaco Ja m SJI t* lapolnlte spodnji kupon, pri lotil« Honor Order v plamu ln si nerettto Presveto. Ust ki Ja vsia tas» P ROB VETA, SNPJ. 1017 So. LswndsU Ave. Cklcsfs. DL PrileAsno pošlljsm naročnine m Us« Prosvato I) lam____________________________ČL Naslov I ŠL. Ustavita članov aseje 11------- ^ea Drl oiii to k moji pes spenmeew m* ^^^^9 S). 4). I)