Učiteljski tovariš
Stanovsko politično glasilo J. I/. C/. — sekcije sta dravsko banovino v Ljubljani m Mesečna priloga »Prosveta« i
Uredništvo in uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisov ne vračamo. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak Četrtek. Naročnina letno 60 Din za inozemstvo 80 Din. Člani sekcije J. U. U. plačajo list s članarino. Oglasi po ceniku in dogovoru, davek posebe. Pošt. ček. rac. 11.153. Telefon 3112
Delo Jugoslovenskega učiteljskega udruženja sekcije za dravsko banovino v Ljubljani
Poročilo tainika sekcije za banovinsko skupščino 11. julija 1935 v Ljubljani
Predno prehajam k uvodu poročila o delu sekcije, se spominjam tragične smrti Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja v Marseillu, ki je zadala težak udarec vsemu našemu narodu brez razlike stanov in položajev in ki je globoko vplivala na vse naše državno življenje v preteklem letu. Žalne svečanosti in žalne seje, ki so se vršile prav pri vseh sreskih društvih in pri vodstvu sekcije, so pokazale, kako silno je pretresel tragični idogodek vso našo organizacijo. Uči-teljstvo je izgubilo v Velikem kralju svojega najboljšega prijatelja in vzornika. V trajen spomin Njegovemu delu in imenu je ustanovilo učiteljstvo narodnih šol Jugoslavije pod okriljem Jugoslovenskega učiteljskega udruženja v Beogradu svoj Socialni fond Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, čigar namen je podpirati dela nezmožne učitelje, njihove vdove in sirote. Ta socialna ustanova je najboljši spomenik, ki ga je moglo postaviti učiteljstvo svojemu kralju. Dne 10. decembra se je vršila oficijalna pokloni-tev učiteljstva dravske banovine na Oplencu. Vodil jo je predsednik tov. Dimnik. Udeležencev je bilo nad 500. Ob tej priliki je položilo učiteljstvo na grob blagopokojnega kralja zaprisego nad 180.000 otrok narodnih šol dravske banovine. V počastitev spomina ima tudi uprava Učiteljskega doma v Ljubljani namen, imenovati dom po blagopokoj-nem kralju.
Delo v upravnem letu 1934./35., za katero podaja danes, na lanski skupščini voljena uprava, svoj obračun, se je vršilo v zelo težkih okoliščinah in je temu tudi pripisovati, da uspehi niso v pravem sorazmerju z napori in prizadevanji organizacije. Zlasti so ostale nerešene še vedno naše največje in najvažnejše pravna in materialne zahteve, na katerih smo v enaki meri zainteresirani brez izjeme prav vsi učitelji narodnih šol.
Poročilo navaja le načelna, za ves stain važna vprašanja in opušča vse podrobnosti tako z ozirom na čas kakor na prostor.
Poleg načelnih vprašanj je sekcija obravnavala v preteklem letu nešteto zadev osebnega značaja, v katerih so se nanjo obračali člani za oporo in nasvet. V važnejših zadevah se je vršilo dopisovanje le potom sreskih društev, v manj važnih in nujnih pa tudi neposredno. Ta način dopisovanja, ki sicer sam po sebi ni dober, ker izgubljajo društva pregled o željah in potrebah članstva, se je jel uvajati lansko leto, ko smo izgubili ugodnost poštninske prostosti. Člani so iskali pri sekciji najrazličnejših informacij in prosili za intervencije v tako mnogoličnih zadevah, da bi jih bilo težko našteti.
Delo organizacije je od leta do leta težje. Članstvo išče pri njej vedno pogosteje nasvetov in opore. To je posledica današnjega stanja. Vsled množice zakonskih odredb in odločb, normativnih in drugih odlokov in navodil, ki se med seboj dopolnjujejo in iz-preminjajo in vsled čestih kompliciranih pravnih primerov, je postalo članstvo des-orientirano. Vodstvo je v polni meri izpolnjevalo svojo dolžnost, je na vsa vprašanja pravočasno in točno odgovarjalo, posredovalo posvod tam, kjer je bilo posredovanje potrebno in ni opustilo nobenega ukrepa, ki bi mogel koristiti stanu in šoli. Posebno pozornost je posvečalo vsem stanovskim pravnim vprašanjem in zaščitni akciji. Kjer se je čutilo za izvedbo kake akcije samo prešibko, je skrbelo, da je dobilo oporo v drugih stanovskih organizacijah.
Točen pregled dela je razviden iz arhiva in opravilnega zapisnika. Ta izkazuje 2850 številk, v katerem številu pa niso všteti dopisi, ki so se v istem predmetu pod isto številko pošiljali na razne naslove.
Upravni in nadzorni odbor.
Na zadnji skupščini izvoljeni upravni odbor se je konstituiral pismeno. Za predsednika je bil imenovan tov. Ivan Dimnik, podpredsedniško funkcijo sta prejela tovarišica Fran j a Završanova in tovariš Miloš Verk, za tajnika je bil izvoljen tov. Metod Kumelj. Upravni odbor je imel tri seje: 18. avgusta
1934	v Beogradu ter 8. januarja in 8. junija
1935	v Ljubljani. Vseh treh sej se je udeležil tudi celoten izvršni odbor. O sejah, njihovem programu in delu je bilo članstvo obveščeno potom stanovskega glasila in po društvenih predsednikih. Dne 19. avgusta 1934 je bil predsednik sekcije izvoljen na glavni skupščini za predsednika celotnega udruženja. Izvolitev, ki jo je toplo pozdravilo vse organizirano učiteljstvo, zlasti pa še
članstvo naše sekcije, ki najbolje pozna vse organizatorične sposobnosti in vrline tov. Dimnika, pa mu je nalagala nove dolžnosti, radi katerih je moral prehiti pretežni del časa v Beogradu. V njegovi odsotnosti ga je vestno, požrtvovalno in uspešno nadomesto-vala podpredsednica tovarišica Franja Završanova.
Nadzorni odbor se je konstituiral takoj po zaključku zadnje banovinske skupščine. Za predsednika je bil izvoljen tovariš Ljude-vit Ivanjšič, za podpredsednika tov. Metod Požar, za tajnico tov. Černovšek Marija. Na seje se je sestajal skupno z upravnim odborom.
Ožje vodstvo
sestoji iz v Ljubljani bivajočih članov upravnega odbora in je razmotrivalo na večih sestankih o splošnih in načelnih organizačnih zadevah in ukrepih, ki bi jih bilo podvzeti za zboljšanje učit. položaja. Zaradi važnosti in odgovornosti dela, ki ga vrši ožje vodstvo, bi bilo potrebno, da banovinska skupščina pri bodočih volitvah najde način, da bodo v Ljubljani in njeni neposredni bližini zopet štirje člani upravnega odbora, kakor so bili do lanskega ieta. K posebno važnim sestankom in posvetovanjem je pritegnilo vodstvo sekcije tudi ožje sodelavce sekcije in člane odsekov.
O vseh važnih zadevah je obveščalo vsa sreska društva in članstvo potom okrožnic. Teh je izdala sekcija letos skupno 82. S sres-kimi društvi in člani upravnega in nadzornega odbora je bilo vodstvo sekcije vedno v tesnem kontaktu.
Zborovanja društvenih predsednikov.
Predsedniški zbori so se v praksi pokazali za zelo koristne. V preteklem upravnem letu so se sestali predsedniki trikrat. Prvič 18. avgusta 1934 v Domu JUU v Beogradu. Zborovanje je tedaj obravnavalo znano »Spomenico« in konkretne primere. Drugi predsedniški zbor se je vršil 9. januarja, tretji pa 9. junija 1935. Obema zboroma sta prisostvovala tudi upravni in nadzorni odbor sekcije. Na obeh zadnjih predsedniških zborih je bilo podano podrobno poročilo o položaju v organizaciji in o njenem delu. 9. januarja 1935 je predsedniški zbor obravnaval tudi sekcijski proračun za leto 1934./35. in odobril izpreminjevalni predlog sekcije, ki so ga medtem proučili in se zanj izjavili tudi delegati banovin, skupščine in članstvo. Raz. pravljal je tudi o »Gospodarskem dnevu« in sprejel sklepe, da se je ta lahko izvedel pri sreskih društvih. V posebnem komunikeju je sprejel svoje stališče do opozicionalnega lista »Učiteljska misao« in z izjavo solidarnosti in zaupanja podprl delo izvršnega in glavnega odbora. Na zborovanju 9. junija je bila najvažnejša zadeva sprejetje proračunskega predloga za skupščino in določitev datuma in dnevnega reda skupščine. Podrobneje poročilo o tem je objavil »Učit. tovariš«.
Sreska društva.
V poslovnem letu 1934./35. je imela sekcija 34 sreska društva, v katerih je včlanjenih 3519 učiteljev in učiteljic. To število članstva je dosegla sekcija šele po 1. aprilu t. 1., ko je bila v dravski banovini nameščena 291 nova učna oseba. Med letom sta pristopila 282 člana, izstopili pa 23 člani. Število članstva je torej naraslo za 259 in to v veliki večini po 1. aprilu t. 1. Poleg gornjih rednih članov ima sekcija 1 podpornega člana, 1 usta-novnika, ter 5 častnih članov, ki pa so bili vsi izvoljeni še pred uveljavljenjem novih pravil. Tekom lanskega leta so se izvršile na zborovanjih sreskih društev nekatere izvolitve častnih članov, ki pa niso> bile predložene v potrditev glavni skupščini, kakor to predvidevajo pravila.
Iz razpredelnice II. je razvidno, da eno sresko učiteljsko društvo ni poslalo podatkov, zato je slika nepopolna. 33. sr. uč. društva so imela 159 zborovanj, na katerih je bilo 125 predavanj. Število predavanj je zato manjše, ker so se vršile pri zborovanjih ko-memoracije za blagopokojnim Viteškim kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem. Povprečni obisk je znašal 67 %. Najlepši obisk izkazujeta sreski društvi Šoštanj in Žužemberk z 90 %, najslabšega pa Ljubljana mesto s 50 %. Pri tem je treba upoštevati, da je del članstva ljubljanskega društva zaposlen po raznih pisarnah in člani ne morejo redno obiskovati predavanj.
I.
>01 a a N	Sresko učiteljsko društvo	Članov 1. 1934.	Članov 1. 1935.	+	—
1		101	112	11	
2		189	211	22	
3	Črnomelj - Metlika . .	71	102	31	
4	Dolnja Lendava . . .	75	99	24	
5		85	97	12	
6	Gornji grad ....	42	52	10	
7		129	137	8	
8		129	139	10	
9		59	68	9	
10		50	53	3	
11		96	101	5	
12		105	142	37	
13		138	139	1	
14		123	117		6
15	Ljubljana - mesto . . .	204	199		5
16	Ljubljana-okol. vzh. del	126	126		
17	Ljubljana - okol. zah. del	140	137		3
18		111	129	18	
19	Logatec......	107	111	4	
20	Maribor - mesto . . .	73	68		5
21	Maribor - desni breg	105	110	5	
22	Maribor-levi breg . .	84	93	9	
23	Murska Sobota . . .	135	146	11	
24	Novo mesto ....	98	96		2
25		58	63	5	
26		139	151	12	
27		122	123	1	
28	Slovenjgradec ....	45	47	2	
29	Slovenska Bistrica . .	64	62		2
30		41	50	9	
31	Skofja Loka ....	64	70	6	
32	Šmarje - Rogatec . . .	78	78		
33	Šoštanj......	48	57	9	
34		26	34	8	
Skupaj . . .		3.260	3.519 |282		23
II.
Zap. št.	Sresko učiteljsko društvo		Število članov	Zborovanj udelež. v %	Število zborovanj 1	Število predavanj 1
1			112	48	5	5
2			211	86	5	5
3	Črnomelj - Metlika		102	83	5	4
4	Dolnja Lendava .		99	61	5	4
5			97	61	5	2
6	Gornji grad . .		52	56	5	5
7			137	61	6	3
8			139	56	4	3
9			68	81	4	3
10			53	61	5	5
11			101		•	*
12			142	70	5	3
13			139	52	4	3
14			117	63	4	3
15	Ljubljana - mesto .		199	50	6	4
16	Ljubljana - okol. vzh	del	126	75	5	5
17	Ljubljana - okol. zah	del	137	73	4	2
18	Ljutomer . . .		129	61	5	4
19			111	51	4	4
20	Maribor - mesto		68	79	5	3
21	Maribor - desni breg		110	76	6	4
22	Maribor-levi breg		93	87	5	4
23	Murska Sobota .		146	51	5	4
24	Novo mesto . .		96	54	4	3
25			63	74	5	5
26	Ptuj.....		151	63	5	4
27			123	59	7	5
28	Slovenjgradec . .		47	7.4	5	5
29	Slovenska Bistrica		62	77	4	4
30			50	74	4	3
31	Skofja Loka . .		70	57	4	4
32	Šmarje - Rogatec .		78	63	5	4
33	Šoštanj ....		57	90	5	2
34			34	90	4	4
	Skupaj .		3.519	¡67	159	125
* Ni poslalo podatkov
Neorganizirano učiteljstvo.
Sekcija naproša vsako leto sreska društva, naj bi istočasno s članskimi seznami poslala tudi seznam neorganiziranega učiteljstva. Od 34 sreskih društev je sekcija prejela sezname le od 11 društev. Na podlagi teh poročil ni mogoče sestaviti in ugotoviti točnega števila neorganiziranih učiteljev in učiteljic. Če primerjamo število vsega učitelj-
stva v banovini 4127 in stanje članstva naše sekcije, vidimo, da je še 608 učnih moči izven vrst naše organizacije. Vendar pa ta rezultat ni točen, ker so se medtem prijavili sreskim društvom zopet novi člani, ki še niso prijavljeni sekciji.
Delo sekcije
je stremelo v preteklem upravnem letu za tem, da ostane organizacija na znotraj močna in da razvijejo čim večjo aktivnost tudi vse njene edinice. Da bi se vršilo vse delo pri sreskih društvih enotno in skladno z delom sekcije, je izdelala poseben delovni program, ki sta ga odobrila upravni odbor in predsedniški zbor. Program določa smer vsemu organizačnemu delu, tako na zunaj za izvojevanje naših najvažnejših načelnih zahtev, kakor na znotraj za vzgojo organizačne zavesti in za notranjo okrepitev organizacije. V zvezi z delovnim programom naj omenim tudi reorganizacijo zborovanj sreskih društev. Dosedanja zborovanja niso mogla povsod razviti polne aktivnosti vsega članstva. Zlasti se je to opažalo pri društvih z velikim številom članstva, ki so prevelik aparat za eno samo delovno edinico in ki na svojih zborovanjih zato niso ustvarila toliko, kolikor bi lahko z ozirom na kvantiteto in kvaliteto svojega članstva. Sekcija je zato predlagala, naj se tudi na društvenih zborovanjih ustvari princip delitve dela po interesih in sposobnostih včlanjenih učiteljev ter naj se predhodno obravnavajo zadeve v odgovarjajočih odsekih. Ti odseki niso stalni in se formirajo začetkom zborovanja po potrebi in z ozirom na snov, ki je na dnevnem redu zborovanja. Po detajlni obravnavi in razpravi prinesejo odseki pred zborovanje že svoje stališče in predloge, slično kakor se vrši to na banovinski skupščini. Zborovanje o predlogih ponovno razpravlja in dokončno sklepa. Večina društev si je predlog o reorganizaciji društvenih zborovanj osvojila. Uspehi so razveseljivi.
Kakor pri društvih, tako je izvedena delitev dela tudi pri vodstvu sekcije. Delovno področje stanovske organizacije je po njenem programu tako obsežno in raznoliko, da je nemogoče, da bi tajništvo opravljalo vse delo. Pri sekciji posluje zato več stalnih odsekov, ki so njeni pomožni in posvetovalni organi. Vsak odsek ima svoj poseben pravilnik, ki mu določa delokrog. Delovanje odsekov je razvidno iz poročila zadaj. Odseki sekciji ne nalagajo nikakih gmotnih žrtev, kakor se to sem ter tja napačno tolmači med članstvom. Ravno tako je zmotno naziranje, da se z odseki delo komplicira. Resnica je baš obratna. Odseki značijo za sekcijo delitev dela po interesnih sferah in sposobnostih in pomenijo razbremenitev in poenostavljenje.
Vso skrb in pažnjo je posvetila sekcija v preteklem letu rešitvi za ves stan perečih načelnih vprašanj, zadevajočih tako moralne kakor gmotne interese članstva. Ravno tako se^je intenzivno in dosledno sprejetim sklepom ter načelnim stališčem zavzemala za uro ditev šolskih in obče prosvetnih vprašanj. Vse to delo je podrobno prikazano zadaj v poročilu.
Pri delu centralnega! udruženja za realizacijo najvažnejših teženj vsega učiteljskega stanu je naša sekcija intenzivno sodelovala. Na nujnost uvedbe učiteljske stalnosti, izpre-membe razpisa in oddaje službenih mest in izipremembe disciplinskih predpisov pa je opoza/rjala po svojih zastopnikih tudi osebno vse odločujoče uradne in politične osebnosti. Zlasti pa je poudarjala nujnost ureditve teh zadev v vseh svojih predstavkah, ki jih je pošiljala pri izvajanju osebne zaščite svojega članstva. Prvo in najnujnejše, kar je treba dati učiteljstvu, so
novi disciplinski predpisi,
ki bodo urejevali disciplinski postopek za učiteljstvo PO' načelih modernega sodstva. V pogledu disciplinskih predpisov je učiteljstvo silno zapostavljeno za vsemi strokami drž. uradnikov, za katere ureja to vprašanje uradniški zakon. Zapostavljeno je celo za vero-učitelji narodnih šol. ki so bili z zakonom o verskem pouku izločeni od disc. postopka po zakonu o narodnih šolah in so pričele zanje veljati jasne in moderne določbe uradniškega zakona. Tega veroučiteljem, ki delujejo v istih razmerah kakor mi, niti najmanj ne zavidamo, želimo pa, da se reši to vprašanje na isti način tudi za nas. Izpremeimbo disciplinskih predpisov narekuje v prvi vrsti naša osebna varnost. Le tedaj se bomo čutili dovolj no zaščitene pred neosnovanimi obdol-žitvami, kadar bomo imeli osigurane vse pogoje za uspešno obrambo, t. j. vpogled v obtožbo in vse disciplinske spise, pravico do
preiskave, do razprave in do branilcev, kakor določa to uradniški zakon za ostale stroke drž. uradnikov. V nobenem primeru naj se ne izvrši ukrep ali izreče kazen, preden učitelj ni bil zaslišan. Disciplinska sredstva naj se uporabljajo postopoma in naj šele izčrpa-nim kaznim za nerednost slede druge težje disciplinske kazni. Razsodba in odločba o kazni naj se z razlogi vred priobči učitelju pismeno. Tudi učiteljstvu naj se prizna pravica do priziva proti razsodbi in do obnovitve postopka. Poleg disciplinskega sodišča pri ministrstvu naj se obnove tudi banovinska disciplinska sodišča. Sprejmejo naj se obtožbe samo s podpisi prvotnih iniciatorjev. Anonimne ovadbe naj oblastva odklanjajo. V vseh primerih, 'kjer se izkažejo obdolžitve za neosnovane in zlonamerne, naj pokrene oblast sama proti ovaditeljem potrebne mere, da sprejmejo zasluženo kazen. Učiteljstvo upravičeno pričakuje, da najde za svoje delo vsestransko zaslombo in zaščito ne le kot stan, marveč tudi kot poedinec. Zaslomba in zaščita morata iti do skrajnih konsekvenc in to v vsakem poedHnem primeru. To je posebno potrebno zato, ker izvršuje učiteljstvo svoje delo kot državni organ in smatra, da se s premalo osebno zaščito učiteljstva v vsakem primeru ruši tudi avtoriteta njegovega službenega položaja in s tem tudi avtoriteta državne uprave.
Na to načelno stališče je opozarjala sekcija ob vsaki priliki, zlasti pa v vsakem konkretnem zaščitnem primeru. Opozarjala je nanj v pismenih predstavkah in ustno, kadarkoli se je nudila prilika. Slednjič je naše dolgoletno delo za uveljavljenje novih disciplinskih predpisov za učiteljstvo končno le našlo razumevanje na odločujočih mestih. Po informacijah izvršnega odbora je ministrstvo prosvete hotelo rešiti to vprašanje že z novim finančnim zakonom meseca aprila. Ker pa do tega zakona iz poznanih razlogov ni prišlo, se je situacija izpremenila v toliko, da se namerava izvesti to z novelo k zakonu o narodnih šolah, ki ga ima namen ministrstvo izdati.
V zvezi z izpremembo disciplinskih"pred-pisov bodi omenjeno, da so nekatera društva pri delu sekcijo premalo podpirala. Ne smelo bi se vršiti nobeno društveno zborovanje, ne da bi obravnavalo to važno zahtevo vsega stanu, ki bi morala priti do izraza v vsaki resoluciji vsakega društva.
Moderen disciplinski postopek ustvarja občutek sigurnosti, ter znači za nas neke vrste
stalnost na službenem mestu,
ki je in ostane naš končni cilj. Danes so v tem pogledu žal vsi uradniški stanovi v težkem položaju in delijo z nami prav isto usodo. Zlasti pa je stalnost velikega pomena za učiteljstvo. Učiteljevo delo more roditi uspehe le tedaj, ako je zasnovano za daljši čas. Vrnitev stalnosti zato ni le v interesu učiteljskega stanu, marveč je v še večjem interesu razvoja naše narodne šole. Naša zahteva po stalnosti ne le v službi, ki smo jo izgubili v decembru 1932 s tem, da je narodna skupščina sprejela predlog o avtentičnem tolmačenju § 110. ur. zakona, kateri govori o prestaniku službe, marveč po stalnosti na mestu, ni utemeljena zgplj s stanovskega, marveč istočasno tudi s čisto šolskega in narodno prosvetnega stališča, ker je stalnost na mestu najelemen-tarnejši predpogoj za napredek šole in za uspešno delo učitelja med narodom.
Enkratni letni razpis prostih učiteljskih mest, kakor ga določa § 93. zakona o narodnih šolah je pokazal v praksi vse svoje senčne strani. Najtežje občuti učiteljstvo zlasti to, da se vsa boljša med letom izpraznjena mesta oddajajo takoj in se razpisujejo po pretežni večini le slabša mesta. Tako je poteklo ravno 11 let, odkar je bilo razpisano zadnje mesto v Ljubljani. Oddaja boljših mest se vrši brez vsake konkurence, kjer naj bi odločala v prvi vrsti kvalifikacija in socialne razmere pro-silca, marveč se oddajajo po čisto drugih in osebnih vidikih. Zato se dogaja, da učitelji z najboljšo kvalifikacijo in številnimi družinami ne morejo nikamor in vlagajo leto za letom brez vsakega uspeha prošnje za premestitev v kraj, kjer bi jim bilo mogoče izšolati svoje otroke. Umevno je, da vzbuja tak način oddaje mest pri učiteljstvu zagrenjen odpor in je upravičena njegova zahteva, naj se razpisujejo vsa mesta. Na težke posledice te prakse, radi katere trpe zlasti učitelji družinski očetje in matere in vsi starejši učitelji sploh, je sekcija opetovano ustno in pismeno opozarjala merodajne činitelje in ob vsaki priliki prikazovala nujnost, da se mesta med šolskim letom ne oddajajo, marveč čakajo na razpis.
Enkratni letni razpis pa ima še druge hibe. Po določbah zakona bi moral biti razpored gotov do 15. avgusta vsakega leta. premeščeni učitelji pa bi morali biti na svojih mestih do 25. avgusta. Izkušnja pa je pokazala, da tega ni mogoče izvesti in da učitelj v začetku leta ne ve, ali bo ostal na starem mestu, ali bo postavljen na mesto, za katero je zaprosil. Tako je na jesen na nekaterih šolah preveč učiteljstva, dočim ga na drugih primanjkuje.
Zato bi bilo v samem interesu uspeha na narodni šoli izvesti
razpis in oddajo službenih mest
tako, da se vsa izpraznjena mesta takoj razpisujejo.
Razpisi naj se objavljajo mesečno v »Službenih novinah« in »Službenem listu«. V razpisu naj bi bila upraviteljska mesta posebej označena. Za oddajo razpisanih mest naj se ustanove pri banskih upravah in pri ministrstvu prosvete posebne komisije, v katerih bo zastopano z dvema članoma tudi učiteljstvo. Vsa razpisana mesta naj se oddajajo takoj. Prosilcu, ki je mesto prejel, naj se po objavi premestitve v »Službenih novinah« takoj izstavi dekret, službo na novem mestu pa naj nastopi šele v teku glavnih počitnic.
Z uveljavljenjem tega postopka se ne bo dogajalo, da bi se selili učitelji na svoja nova službena mesta šele pozno jeseni, marveč bo vsakdo pred začetkom šole že na svojem mestu. Sedaj nastajajo po izvršeni razmestitvi na šolah nove vrzeli, ki se izpopolnjujejo z dodelitvami, često pa tudi s stalnimi premestitvami. Tako učitelj še dolgo po začetku šolskega leta ne pride do rednega dela in otroci ne do rednega pouka. Vse to bi z uzakonitvijo našega predloga izostalo.
Letos je sekcija pravočasno predložila kr. banski upravi in ministrstvu prosvete pismeno predstavko, naj se razpišejo prav vsa prosta mesta, boljša ravno tako kakor slabša. Opozorila je tudi na § 93. zakona o narodnih šolah, ki določa, da se postavljajo novinci, če le mogoče, za prvo, novinke pa za prvi dve leti na šole z najmanj dvema učiteljema, a se po preteku tega roka obvezno premeščajo na manjše podeželske šole. Ker so učitelji, postavljeni leta 1933. in začetkom leta 1934., gornjo dobo že dosegli oz. prekoračili in zasedajo nekateri taka mesta, na katera bi reflektirali tudi starejši učitelji in učiteljice, je potrebno, da se prične izvajati tudi ta določba. Sekcija je opozorila tudi na to, da je treba objaviti razpis tako pravočasno, da bodo imeli prosilci dovolj časa, odločiti se za primerno mesto. Po prejetem zagotovilu je bil stavljen ministrstvu predlog popolnoma v zmislu zahtev in želja učiteljstva in je obsegal vsa prosta mesta in tudi vsa taka, sicer zasedena, ki pa jih zadeva zg. označeni § 93. Ker razpis niti koncem maja ni bil objavljen, je sekcija pri izvršnem odboru urgi-rala intervencijo. Ta se je izvršila, do razpisa pa kljub temu ni prišlo, ker je bilo medtem na prosta mesta postavljeno večje število učit. abiturientk. Na posebno odločbo ministrstva prosvete banskim upravam je prosvetni oddelek v Ljubljani potom okrožnice na šole objavil učiteljstvu seznam prostih mest, za katera se lahko vlože prošnje.
Kakor vsa leta, odkar se sistematično izvaja
zaščita članstva.
je tudi letos sekcija posvetila temu vprašanju vso pozornost. Razmere so se v zadnjem letu izboljšale. To se je opazilo tudi jeseni ob objavi izvršenih premestitev, med katerimi je bilo razmeroma prav majhno število takih, ki so bile izvršene z motivacijo službene potrebe. Ako upoštevamo, da je prejemala sekcija prejšnja leta ravno v tem času največ zaščitnih pol v obravnavo, vidimo, da se je pričelo uveljavljati polagoma vendarle stališče, naj se izvajajo le premestitve po prošnji in one, ki jih zahteva resnična potreba službe. Brez dvoma je k temu mnogo pripomogla resolucija zadnje banovinske skupščine, ki je v jarki luči osvetila nepravilnosti, ki so se dogajale v prejšnjem letu in ki jih niso težko občutili le prizadeti sami, marveč ves učiteljski stan. Resolucija je našla globok odmev. Osporavale so se v njej one točke, ki zadevajo premestitve in v zvezi z njimi poudarjanje potrebe po uzakonitvi stalnosti na mestu, odklanjanje vpliva lajikov na prosvetna, personalna in šolska vprašanja, ovadbe, ki so ostale za prizadete anonimne, obravnavanje obtožb v sodnem disciplinskem postopku, zahtevo po uradnem zasledovanju iniciatorjev neosnovanih in zlonamernih obtožb, vsestransko zaščito pri delu izven šole, zahtevo, da se oddajajo vsa, tudi boljša mesta, le potom razpisa, poudarjanje kvarnosti za avtoriteto nadzorniškega položaja, ako se ukazni nadzorniki premeščajo za učitelje, razreševanje šol. upraviteljev brez predhodne disciplinske preiskave in dokazane krivde t. j. 8., 9., 10., 21., 22. in 27. točka resolucije. Sekcija je zato zbrala obširen material, ki je obsegal 70 konkretnih primerov in ga pretipkanega na 21. straneh skupno s posebno spomenico, sprejeto po upravnem in nadzornem odboru in po predsedniškem zboru v Beogradu dne 19. septembra 1934., izročila na pristojnih mestih. Šele nato je priobčil resolucijo tudi »Učiteljski tovariš«.
Zaščito članstva izvaja sekcija točno po poslovniku o zaščiti. Brez zaščitne pole in predhodne kontrole ter potrditev navedenih podatkov po sreskih društvih ne sprejme v obravnavo nobenega primera. Sreska društva se zavedajo velike važnosti zaščitne akcijo pa tudi odgovornosti in postopajo pri ocenjevanju podatkov strogo objektivno. Nekatera društva so v tem pogledu naravnost vzorna. Le eno društvo je poslalo v nekem primeru podatke, ki se pozneje niso izkazali za verodostojne, kar je imelo za posledico velike neprijetnosti. Vsak tak primer močno kvari naše delo in slabi moč naše intervencije.
Namerno potrjevanje neresničnih podatkov in prikrivanje stvari, ki bi same po sebi za zaščitenca ne bile ugodne, ne le da prizadetemu ne more koristiti, marveč je naravnost grobokop za uspešno zaščito sploh. Pri opisu stvarnega položaja in potrjevanju podatkov morajo praiv vsa sreska društva postopati tako nepristransko, da se moremo na njihove navedbe vsak čas popolnoma zanesti.
Pri vršenju osebne zaščite se sekcija vedno opira na zgoraj navedena načelna stališča. Naše utemeljitve so jasne in upravičene. Ne zahtevamo nič drugega kakor pravičnost in poštenost. Kdor je kriv, tega ne ščitimo in ne zagovarjamo, hočemo pa da se njegova krivda preišče in dokaže. Zavedamo se, da smo na pravem potu in da zato ne smemo popustiti.
Iz obravnavanih »konkretnih primerov je jasno razvidno, kako pomanjkljivi so naši disciplinski predpisi in kako nujno je potrebno, da se končno ugodi naši težnji ter se tudi za učiteljstvo uveljavijo določbe, ki veljajo za ostale stroke drž. nameščencev.
V zaščiti članstva je dosegla sekcija lep uspeh. Vseh zaščitnih primerov, skupno z onimi, ki so ostali navedeni iz upravnega leta 1933./34., je bilo 49. Od teh sta bila dva odklonjena, ker niso obstojali pogoji za uvedbo
zaščitnega postopka. Od ostalih 47 primerov je bilo: 20 premestitev, 9 grozečih premestitev, 2 razrešitvi upraviteljskega položaja, 7 upokojitev, 1 dodelitev in 8 drugih. Premestitve so bile popravljene v 13 primerih. 3 primeri so še v postopku in potekata dva zelo ugodno, v 4 primerih je bil uspeh zaščite negativen. Vseh 9 grozečih premestitev je uspelo zaustaviti. Akcija za dosego korekture razrešitve dveh šol. upraviteljev ni uspela. Upokojitve so razen ene že vse korigirane in reaktivacije izvršene. Tudi ta poslednja upokojitev je po drž. svetu že razveljavljena vendar akt o reaktivaciji še ni bil izdan, ker še ni dala nanj pristanka glavna kontrola. Dejansko smatramo tudi ta primer že danes lahko za pozitivno rešen. Pri reaktivacijah je bilo popolnoma ustreženo 3 članom, ki so bili vrnjeni na stara službena mesta, za 3 člane pa akcija za vrnitev še teče. V sedmem primeru reaktivacije obstoja uraden predlog, da se isto izvrši na starem službenem mestu. Primer dodelitve je rešen ugodno in je bila prizadeta učiteljica vrnjena na svoje mesto. Od primerov, označenih z nazivom »drugih«, so rešeni 4 ugodno, 1 negativno, 3 so še v po-stopku. Vseh primerov je rešenih ugodno 34, neuspešna je bila zaščita v 7 primerih, 6 primerov še teče. V procentih izračunano kaze zaščitna akcija sledečo sliko: uspeli smo v 72% navedenih je še 13%, brezuspesna je bila zaščitna akcija v 15%. Ti primeri, v kolikor obstoja po naknadno prejetih podatkih možnost za popravo, bodo prevedeni v novo upravno leto in se bo zanje delo za korekturo
nadaljevalo.
Zaščito je vodila sekcija deloma v svojem delokrogu, deloma se je v težjih primerih obračala tudi na izvršni odbor, ki je posvetil zaščitnemu delu vso pozornost in je temu tudi pripisovati tako ugoden rezultat zaščitne akcije.
V tesni zvezi z zaščito članstva je
podporni fond sekcije.
Po sklepu zadnje banovinske skupščine, se uporabljajo njegova sredstva:
1	Za kritje stroškov za pravnega konzu-lenta, čigar nasvet in strokovno mnenje bi bilo sekciji potrebno. Ta se hononra od primera do primera.
2	Za plačilo taks za izgubljenejozbe pn državnem svetu in upravnem sodiscu v pr^ merih, kjer je taka rešitev za stan načelne
važnosti.	. ..
3. Za kritje kolekovine na vloge sekcije načelne in zaščitne narave in za kritje vsen ostalih izdatkov, ki nastanejo z izvajanjem
^Vfondu Te bilo ob začetku leta 6810 Din Med letom so plačala prispevek po 5 Um od člana vsa sreska društva, tako da sekcija v tem oziru pri društvih nima terjatev Poro-čUo o porabi fonda bo podal blagajnik sekcije v Obračunu. Nadzor nad fondom vrsi
nadzorni odbor sekcije.	.
Z okrožnico št. 2349 od 14. maja t. L je sekcija sporočila sreskim d™stvom da fond zadostuje še za upravno leto 1935 /36., ako se uporablja na ta način, kakor doslej Napro sila pa je, naj se sreska društva izjavijo ^
1	Ali naj najema sekcija tudi v bodoče pravnega konzulenta od primera do primera in ga tako tudi honorira. oziroma ali naj si oskrbi stalnega pravnega svetovalca.
2	Ali se izjavijo sreska društva za to, da
se zasigurajo podpornemu fondu stalni vin
in naj začne služiti fond tudi resničnemu podpornemu namenu, ki ga okrožnica bližje opi-
SU'ePismeni odgovor je poslalo na to okrožnico le 9 sreskih društev, ki so se po večini izjavila proti stalnemu konzulentu in proti temu, da bi služil fond kakemu drugemu namenu kakor doslej. Zadevo je predložila zato sekcija predsedniškemu zboru meseca junija v Ljubljani, ki si je osvojil isto stališče rac pa je bil sprejet sklep, naj se oskrbe ze etos za fond novi viri na način. k} ne bo nalaga niti članstvu niti društvu novih izdafckov^n razpravi o proračunskem	I
upravno leto je zato predsedniški zbor skle nU naj se vsakoletna postavka v proračunu »praktični učiteljski tečaji« za letos opusU n naj se prispevek, ki ga plačuje članstvo za to postavko že z dosedanjo članarino, porabi za pravno zaščito članstva. Tako izpremenjeni proračun je sklenil zbor predsednikov kot svoj predlog predložiti skupscim. S tem bi bilo vprašanje obstoja fonda in pravnega konzulenta začasno rešeno.	_
Konkretni primeri so prav v zadnjem času pokazali, kako neobhoden bi nam bil podporni fond, ki bi imel poleg gornjega še resnični podporni namen. Leta 1933. je bilo za časa občinskih volitev več učiteljev dravske banovine upokojenih, eden celo odpuščen. Od dneva razrešitve službe pa do dneva reaktivacije, ki se je izvršila po dolgotrajnem prizadevanju stanovske organizacije, prizadeti niso prejemali niti penzije niti akontacije m so bili tako, ne da bi kaj zagrešili, z družinami in otroci v najmučnejši in najtežji situaciji. Sekcija jim pomagati ni mogla, ker ni imela s čim. Za take primere bi morala imeti organizacija kot je naša na razpolago fond, iz katerega bi dajala v opisani položaj došlim učiteljem za čas do ureditve položaja vsaj brezobrestna posojila.
Slej ko prej bomo morali resno razmišljati. da najdemo način in sredstva tudi za ustanovitev takega fonda.
Zadnje leto so skoraj popolnoma prenehale
dodelitve učiteljstva,
ki so se prej vršile v velikem obsegu. Dodelitve so bile naravna posledica pomanjkanja učiteljskega staleža v banovini. Z nastavljanjem novih učnih moči je prenehala potreba po popolnjevanju učiteljstva na šolah z dodelitvami, ki so jih prizadeti često težko občutili. Z izjemo enega samega primera se za
posredovanje za ukinitev dodelitve na sekcijo ni obrnil noben član.
Z ozirom na položaj, ki je nastal s tem, da ministrstvo letos ni izvršilo razpisa prostih mest in je tudi banovina prav v zadnjem času v poselbni okrožnici izvršila interno objavo teh mest, sekcija ni imela še prilike, da bi izvršila konkretno akcijo in podprla
učitelje družinske očete in matere, ki so
potrebni premestitve na boljša mesta radi šolanja otrok.
To bo storila v juliju, čim se bodo reflek-tanti javili potom sreskih društev in poslali poročilo, za katera mesta so prosili in priključili temu poročilu tudi opis svojega socialnega položaja.
Pač pa je sekcija ustno in pismeno povsod in ob vsaki priliki poudarjala potrebo, naj se upoštevajo pri nameščanjih v krajih s srednjo šolo in njihovi neposredni bližini prvenstveno učitelji družinski očetje in matere s številnimi družinami. Še posebej je poudarjala to načelo vselej takrat, ko je bilo kako tako mesto oddano brez razpisa in to celo osebam, ki jim niti iz zdravstvenih in ne iz socialnih razlogov premestitev v kraj s srednjo šolo ali njegovo bližino ni bila potrebna.
Četudi je načelo prvenstvenega upoštevanja družinskih očetov in mater za kraje s srednjo šolo zdravo in socialno, se le težko uveljavlja, ker posegajo v personalna učiteljska vprašanja danes odločujoče tudi politični činitelji, ki se ne zavzemajo za prosilce radi tehtnih socialnih in šolskih, marveč iz drugih razlogov. Ravno v tem se kaže največja kvarnost posegania laikov v šolska in prosvetna vprašanja, kar ne bo moglo ostati brez posledic. Ako naj se ne ubije popolnoma morala in naj učiteljstvo ne izgubi vere v zakon in pravico, |>otem je skrajni čas, da se prepusti izvajanje prosvetne personalne politike le oblastvom, ki so za to po zakonu upravičena.
Napredovanja učiteljstva
60 se vršila v preteklem letu v vse skupine zadovoljivo redno. Pač pa so se objavljala z velikimi zakasnitvami in so se zlasti do meseca februarja zelo pozno izročali tudi dekreti. Četudi nima z ozirom na čl. 263. ur. zakona in čl. 4. zakona o izrednih naknadnih kreditih iz leta 1934., po katerih je treba čakati na materialen efekt vsakega napredovanja leto dni, zakasnitev objave in izročitve dekreta nima prav nikakih posledic za napredovance, so bili ti, razumljivo, v skrbeh in so se obračali na sekcijo za intervencije. Ta je posredovala večkrat pismeno potom izvršnega odbora pri ministrstvu prosvete, da se je izdaja dekretov pospešila. Ravno tako ie intervenirala za pospešitev rešitve vseh onih za napredovanje vloženih prošenj, kjer je minil od dneva vložitve nad trimesečni rok, ne da bi bilo napredovanje izvršeno, oziroma ne da bi prejel prizadeti o tem kako poročilo. Rok treh mesecev za intervencije te narave, je določil glavni odbor JUU na seji meseca decembra. Seveda pa sekcija ni mogla ugoditi prošnjam onih. ki so prosili za intervencijo še isti dan ali pa v najkrajšem času potem, ko so odposlali uradno vlogo.
Zaradi pogojev, ki jih določa § 258. v svojem drugem odstavku, nastajajo za učiteljstvo za napredovanje v V. skupino velike težave. Najbolj so zaradi teh posebnih pogojev ki omejujejo dosego V. skupine, prizadeti baš oni učitelji, ki so redno študirali in so o pravem času dovršili svoje študije ter mladi vstopili v učiteljsko službo. Sekcija je tudi letos ponovno predlagala, naj se s finančnim zakonom odpravijo vsi posebni pogoji t. j. 30 let službe, 55 let starosti in triletna odlična ocena. Učiteljstvu naj bi se dala možnost, da doseže V. skupino po dovr-šitvi 3 efektivnih let v VI. skupini s povprečno prav dobro oceno v teh letih. Vsi drugi pogoji naj odpadejo. Do tega se čuti učiteljstvo upravičeno tudi z ozirom na svojo izobrazbo, ki presega izobrazbo srednje in ostalih srednjih strokovnih šol za eno leto.
Zanimiv pregled
kako se deli učiteljstvo dravske banovine po skupinah.
kažejo sledeče številke: V V. skupini je 88 v VI. 1222, v VII. 698, v VIII. 904, v IX. 614 učiteljev in učiteljic, pripravnikov IX. sk. je 553, v X. skupini 40, pripravnikov X. sk. je 8. V VI. t. j. praktično najvišji skupini je skoraj toliko učiteljev kakor v VII. in VIII. skupaj.
Te številke jasno kažejo, da še dolgo ne bo mogoče izvesti sistemizacije službenih mest po skupinah.
Odredbe o redukciji draginjskih doklad poročenim ženskim uslužbenkam
v državni in samoupravni službi in ostale odločbe, ki jih je izdal ministrski svet lani meseca aprila na osnovi pooblastil čl. 64. finančnega zakona, so globoko posegle v temelje uradniške družine. Sekcija je takoj po njihovi objavi pristopila k delu za ukinitev teh uredb in odločb. Zaradi sporazumne in uspešne akcije je stopila v stik z drugimi uradniškimi organizacijami in odposlala na vse merodajne in odločujoče osebe resolucijo, ki jo sreska društva poznajo.
V letošnjem letu je sekcija z delom vztrajno nadaljevala. Pritegnila je k sodelovanju prav vse organizacije drž. in samoupravnih nameščencev. Z njimi je imela več sestankov na katerih je bila sprejeta nova skupina spomenica, ki so jo nameravali predstavniki organizacij v posebni deputaciji, ki naj bi odpotovala v Beograd, predati vsem članom kr. vlade. Nepredvidene ovire so preprečile odhod deputaciie v Beograd, zato je bila spomenica poslana po pošti. Pač pa se je deputacija zglasila pri ministru socialne
politike in pozneje meseca aprila pri predsedniku ministrskega sveta. Organizacija je poleg tega zainteresirala vse ostale odločujoče kroge ter jim predočila nujnost ukinitve teh uredb in odločb. O tem smo članstvo obširneje obveščali v stanovskem glasilu. Doslej je dosežen delen uspeh prizadevanja uradniških skupin. Z junijem 1935. so bile uredbe in odločbe izpremenjene v toliko, da ne zadevajo več samskih uradnikov in uradnic, iki žive s starši v skupnem gospodinjstvu. Ti prejemajo zopet polne prejemke. Po prejetih informacijah se proučujejo tudi ostale določbe in uredbe in se išče način za njihovo omiljenje.
Stanovska organizacija bo skupno z ostalimi uradniškimi organizacijami nadaljevala z započetim delom do končne rešitve v zmislu zahtev resolucije.
Zaradi
naturalnih stanovanj, stanarine in kuriva,
do česar ima učiteljstvo pravico po zakonu, so se tudi letos čuli večkrat različni prigovori. Zakon o narodnih šolah je prinesel te določbe, hoteč zasigurati učitelju zdravo in vsaj deloma stanu primerno stanovanje. Ta ukrep je bil naravnost nujen, in ga je moral odobravati vsakdo, ki količkaj pozna kako težko je za učitelja na dieželi baš stanovanjsko vprašanje in kako usodne zdravstvene posledice so nastajale iz tega. Zadevne določbe zakona predstavljajo zato najvažnejši zdravstveno in socialno zaščitni ukrep, ki je bil izdan za učiteljstvo v zadnjih letih. Stanarino so dolžni plačevati kraj. šolski odbori kot nadoknado za stanovanje le dotlej, da pristopijo k izvajanju pravega namena teh zakonskih določb in zgradijo zdrava stanovanja za učiteljstvo. Kar se tiče izplačevanja stanarine, pa je vse učiteljstvo za to, da se najde način, da izplačujejo to obvezo banovine po obračunu s kraj. šol. odbori.
S § 30. fin. zakona so izgubile stanarino in kurivo vse z neučitelji poročene učiteljice, pa tudi one učiteljice, ki so poročene z učitelji, ako stanujeje z možem v istem kraju. S to določbo se je ustvarila nova in neutemeljena razlika med poročeno in neporočeno učiteljico.
Stanarine pa ne prejemajo tudi učitelji, dodeljeni na službo ministrstvu prosvete, ban-skim upravam, sreskim prosvetnim referatom, meščanskim šolam in oni, ki so na bolezenskem dopustu. Sekcija si je prizadevala urediti vprašanje stanarine po jasnih določbah § 84. zakona o narodnih šolah z novim finančnim zakonom in je bil med ostalimi predlogi za fin. zakon preciziran tudi predlog za ureditev stanarine in kuriva.
Med letom je izdelal stanovsko politični odsek sekcije v okvirju pravilnika k zakonu o narodnih šolah tudi poseben pravilnik za naturalna stanovanja in kurivo, ki bo predložen izvršnemu odboru s prošnjo, da ga še enkrat prouči in eventualno izpopolni, nato pa ga skuša pri ministrstvu uveljaviti. Pravilnik vsebuje določbe, ki bi odpravile vse dosedanje nejasnosti glede pravice do stanarine in določa v vseh različnih primerih tudi obveznega plačnika.
Stanarina in kurivo se izplačujeta uči-teljstvu na deželi zelo neredno in z velikimi zamudami. Doslej je plačevalo učiteljstvo uslužbenski davek ob vsakem izplačilu direktno plačniku. Od 1. aprila 1935. dalje pa je pričelo odtegovati ta davek računski oddelek banske uprave. Z ozirom na to, da ni mogoče 'redno odtegovati davka od zneskov, ki se neredno izplačujejo ter so ponekod kraj. šol. odbori v velikem zaostanku in pa z ozirom na pravni princip, po katerem more izvršiti odtegnitev davka le oni, ki vrši izplačevanje, je sekcija pismeno intervenirala, naj se zadevni odlok popravi. Izvajanje tega odloka je nemogoče tudi zato, ker vprašanje izplačevanja stanarine in kuriva še do danes ni docela pojasnjeno in še ni rešeno, kdo izplačuje stanarino nadštevilnim učiteljem in učiteljem na bolezenskem dopustu. Predstavka se doslej ni upoštevala.
Učitelji, dodeljeni na delo meščanskim šolam
doslej tudi niso bili na jasnem glede stanarin. Na odklonilno rešitev kraj. šol. odhora pa je v letošnjem letu stekel pritožni postopek, ki je končal pred drž. svetom. Ta je razsodil, da ti učitelji ne morejo zahtevati od kr. šol. odborov izplačilo stanarin. Ta rešitev je presenetila tem bolj, ker sta obe prvi dve pritožni instanci v tem nekoliko zapletenem primeru odločili ugodno za prizadetega učitelja.
Omenim naj s tem v zvezi tudi stanje izplačila
stanarine učiteljev pripravnikov
za čas od 1. aprila do 30. septembra 1931., v katerem razdobju jim je bila nepravilno od-tegovana od službenih prejemkov. Odtegnje-ni zneski bi se morali vrniti ter so bili pozvani leta 1932. vsi prizadeti, da pošljejo ministrstvu prosvete priznanice za odgovarjajoče vsote. Banska uprava je vse priznanice zbrala in s posebnim seznamom, ki obsega okrog 500 učiteljev, z izkazom detajlnih zneskov in končne vsote predložila ministrstvu. Obveznost države do teh učiteljev znaša 330.000 Din. Ta terjatev je zapadla med obveznosti iz prejšnjih let, ki se z ozirom na tesna sredstva le počasi izplačujejo. Izplačilo je skušala sekcija z večimi ustnimi in pismenimi intervencijami pospešiti. Ministrstvo prosvete je tudi s svoje strani pokrenilo, da bi se izvršila vrnitev zneskov vendar so do danes ostali vsi poizkusi brezuspešni. Ministrstvo financ za to ne more najti kredita, ki bi znašal za vrnitev stanarine učiteljem iz vse države nad en milijon dinarjev.
Banski in sreski šolski nadzorniki.
v preteklem letu vso pozornost. Stala je pri tem pred težavno nalogo z ozirom na zakon sam, ki daje učiteljem meščanskih in srednjih šol prvenstvo pTed učitelji narodnih šol. Od prvega dne, ko se je pričelo delo na ureditvi tega vprašanja, sta zastopala učiteljstvo in njegova organizacija stališče, da je za uspešen nadzor in za razvoj narodne šole poleg znanja pedagogike, didaktike in psihologije dobro poznanje notranje narave narodne šole ter njenih potreb prvi predpogoj ter morajo z uspehom vršiti nadzorniške posle zato le vsestransko kvalificirani učitelji narodnih šol, ki morejo edini pravilno ceniti in oceniti učiteljevo delo v in zunaj šole, upoštevajoč težkoče in zapreke, ki se pri tem d'elu pojavljajo. Načeloma je prodrla sekcija s tem stališčem že pred poldrugim letom in 6o mero-dajni činitelji uvideli, da zahteva, naj se postavljajo nadzorniki iz vrst učiteljstva narodnih šol, ni naša kaprica, marveč da je uve-Ijavljenje tega stališča v interesu narodne šole in njenega razvoja. Kljub temu se stvar ni premaknila z mrtve točke in smo pri delu naleteli neprestano na nove ovire. Šele meseca decembra se je posrečilo doseči, da so se vsa takrat prazna nadzorniška mesta izpopolnila z ukaznimi nadzorniki iz vrst učiteljev narodnih šol. Od tedaj do danes so postala prosta zopet tri mesta, v par šol. srezih pa bi se morale rešiti prošnje za upokojitev, ki^so jih dosedanji nadzorniki z nad 35 leti službe že vložili, da bi obstojali pogoji za ukazno postavitev sedanjih vršilcev dolžnosti. Zadeva se obravnava in je pričakovati, da bo skoraj ugodno potekla.
Še težje je bilo za nas vprašanje banskih šolskih nadzornikov. Za ta mesta so se z izdatno podporo nekaterih vplivnih oseb dolgo časa vztrajno potezali učitelji srednjih šol. Delo organizacije, ki je stremela za tem, zasigurati iz istih motivov kakor položaj sres. šol. nadzornikov tudi ta položaj učiteljem narodnih šol, je bilo tem težje, ker govori zakon o narodnih šolah le v svojih prehodnih določbah § 178., da se morejo postavljati za banske šolske nadzornike tudi učitelji narodnih šol. Glavna kontrola se je svoječasno postavila na stališče, da je ta člen prestal veljati z uradniškim zakonom in je pred letom dni vložila pritožbo proti postavitvi učitelja narodnih šol za banskega nadzornika. Državni svet je postavitveni dekret razveljavil. Prišli smo zato v položaj, da smo morali za to mesto razviti vsestransko delavnost, da smo obvladali situacijo in uspeli, da sta danes obe mesti banskih šol. nadzornikov v banovini izpopolnjeni in jih zasedata dva učitelja narodnih šol v položaju vršilcev dolžnosti banskih šol. nadzornikov. Da pa bi ostal ta položaj trajna in nesporna pravica učiteljstva narodnih šol, smo predlagali za novi finančni zakon poseben dostavek k § 120. zakona o narodnih šolah, ki govori o banskih šol. nadzornikih.
Meseca aprila je izšel pravilnik o polaganju nadzorniškega izpita, kateri izpit predvideva zakon. Vsak nadzorniški kandidat bo moral poslej polagati izpit. Dosedanje postavitve ukaznih nadzornikov so pravno veljavne in tem izpita ni treba polagati. Pravilnika samega učiteljska organizacija še ni obravnavala in z ozirom na njegove določbe tudi še ni zavzela nobenega stališča.
Kontraktualni učitelji.
Ob začetku upravnega leta 1934./35. je bilo v dravski banovini 41 kontraktualnih učiteljev, ki so čakali na sprejem v državno službo. Položaj kontraktualnih učiteljev je zelo težak. Čas kontraktualne službe je zanje izgubljen tudi pri direktnem prehodu v državno službo. Do 1. aprila 1932. se je računal ta čas vsaj za pokojnino, finančni zakon za leto
1932./33.	pa je ukinil tudi to določbo. Še posebno je neugoden in mučen položaj za poročene kontraktualce. Njihova nagrada ostane ves čas kontraktualne službe ista. Za ženo in otroke v primeru rednikove smrti ni poskrbljeno in je zato umljivo, da vzbuja vsaka resnejša bolezen kontraktualca poleg drugih tudi moreče skrbi za preskrbo družine. Leta
1933.	so bile po prvotnem kontraktu določene nagrade za 15% znižane, s čimer se je njihov položaj še poslabšal. Delo sekcije, omenjeno v poročilu za lansko skupščino, da se izpre-menjena pogodba ukine in se obnovi pogodba z mesečno nagrado v prvotni višini, ni uspelo. Pač pa je uspela sekcija v tem, da so se že meseca novembra 1934. prevedli v drž. službo vsi kontraktualni učitelji, ki so imeli za to izpolnjene pogoje. Prevedenih je bilo tedaj 25 učiteljev in je ostalo nerešenih le še 16 prošenj. Izdaji dekretov o sprejemu v državno službo pa se je protivila glavna kontrola, ki je osporavala nekatere formalnosti in zahtevala korekture. Ministrstvo je zahtevi ugodilo in vrnilo ves akt zopet glavni kontroli v soglasnost. Organizacija je večkrat tudi pismeno posredovala za pospešitev izdaje dekretov, ki pa je bila spričo gornjega nemogoča. Prav v zadnjem času pa so se pričeli dekreti izdajati.
Izpraznjena kontraktualna mesta se bodo po izstavi dekretov v drž. službo prevedenim kontraktualcem izpopolnila in bodo rešene prošnje onih, ki prosijo za kontraktualno službo.
V zvezi s tem naj navedem, da so prejeli nekateri leta 1932. v drž. službo sprejeti kon-traktualci o sprejemu dekrete, iz katerih ni razvidna za penzijo in napredovanje vštevna doba. Ti naj prosijo ministrstvo za popravo dekretov, da se s tem izognejo eventualnim poznejšim neprilikam.
Vštetje časa na privatnih nacionalnih šolah.
Organizacija je pokrenila, da bi se dodal § 270. urad. zakona nov odstavek, s katerim bi se vštel ob neposrednem vstopu v drž. službo za penzijo čas, prebit v administrativni ali v učiteljski službi v bivših verskih avto-
nomijah, občinskih narodnih šolah in bivših privatnih šolah DCM. To določbo naj bi uveljavil novi finančni zakon.
Učitelji dnevničarji,
abiturienti letnikov 1927. do 1932., ki jih je čakalo lansko leto še več na sprejem v državno službo, so bili v tekočem letu sprejeti vsi. S tem je prizadevanje organizacije za ureditev njihovega položaja ugodno končano.
Še vedno pa je ostalo nerešeno vprašanje tistih učiteljev dnevničarjev, ki prosijo za ponoven sprejem v učiteljsko službo.
Reaktivacije
so poglavje posebnega dela, ki ga je vršila organizacija v preteklem letu. Poleg nekaterih učiteljev dnevničarjev, prosi za reaktivacijo več bivših učiteljev, ki so danes izven učiteljske službe. Sekcija je v posesti točnega seznama in je zbrala o njih tudi druge podatke. Reaktivacije pa je mogoče izvesti le tedaj, ako učitelji, ki zanjo prosijo, še niso nad 10 let izven učiteljske službe in so ponovili praktični učiteljski izpit, ako presega prekinitev rok petih let. Kolikor je takih primerov, kjer so za reaktivacijo izpolnjeni vsi pogoji zakona, jih je sekcija v posebnih predstavkah predložila banski upravi s prošnjo za obnovo predloga s poudarkom nujnosti in pa potom izvršnega odbora ministrstru prosvete. Izvršni odbor je naprošen tudi za osebne intervencije. Z delom bo sekcija nadaljevala do izposlova-nja ugodne rešitve. To je zadrževalo doslej predvsem veliko število brezposelnih učit. abiturientov. Ker se je v preteklem letu v tem oziru stanje mnogo izboljšalo, je pričakovati, da bomo mogli doseči ugodno rešitev vseh prošenj za reaktivacijo, kjer obstojajo za to pogoji zakona.
Učitelji na odslužitvi kadrskega roka.
V	korist učiteljev, ki so po dosedaj veljavnih zakonskih določbah dolžni dati ob vpoklicu v stalni kader ostavko na državno službo, je skušala sekcija uveljaviti sklep zadnje banovinske skupščine. Prizadevala se je, da bi prišla v finančni zakon določba, da se tem učiteljem odobri za čas, ko služijo svoj kadrski irok, potreben dopust in se po dovr-šitvi te svoje vojne obveze vračajo na svoja prvotna mesta. Ta naj bi za čas njihove odsotnosti zasedali učitelji dnevničarji, ki bi prejemali svojo nagrado iz drž blagajne na račun učitelja v stalnem kadru. Ministrstvo je to stališče simpatično sprejelo in je, kakor smo informirani, obstojal načrt, da se predloži ta predlog že meseca aprila finančnemu odseku za finančni zakon.
Učiteljice ženskih ročnih del
so še danes v neurejenem položaju. Že zakon o narodnih šolah iz leta 1929. je izpustil njihovo zvanje. Predvidel pa je v prehodnih določbah. da se to popravi in je pooblastil v § 182. ministrai prosvete, da določi položaj vsem tistim učnim osebam, ki se v zakonu posebej ne omenjajo. Ker se to ni izvršilo jih je tudi uradniški zakon zatekel v neurejenem položaju. S tem začenja zanje najtežja doba. § 346., ki našteva zvanja, jih ne omenja, zato se zanje ni izvršila razporeditev po skupinah, je onemogočena vsaka prevedba iz pripravniške v uradniško skupino in vsako napredovanje, ne more pa biti izvršena seveda tudi nobena premestitev. Zlasti nevzdržen pa je položaj onih, že starejših učiteljic ženskih ročnih del. pri katerih se je kdaj poprej izvršilo kako napredovanje pomotoma prezgodaj, pa je Glavna kontrola šele v teku let zasledila napako. Z razveljavljenjem dekreta o napredovanju so bile postavljene nazaj na položaj, ki so ga zavzemale pred tem napredovanjem in se sedaj s tega položaja ne morejo premakniti. Tako sta dva primera, da je bila učiteljica iz IX. skupine postavljena nazaj za pripravničarko X. skupine. Dočim bi imela po efektivnih letih danes pravico že do VIII. skupine, ne more doseči z ozirom na opisani položaj niti prevedbe v X. skupino. Za ureditev obupnega položaja učiteljic ženskih ročnih del se poteza organizacija že ves čas po uveljavljenju uTadn. zakona. Stalno je na vseh mestih osebno kakor v pismenih predstavkah in sicer direktno kakor potom centralne organizacije predočevala »nujnost potrebe, da se zvanje učiteljic ženskih ročnih del naknadno uzakoni in se v zmislu § 347. urad. zakona razvrsti po skupinah z ozirom na kvalifikacijo. Že večkrat se je pričela zadeva pri ministrstvu obravnavati in pričakovali smo, da se bo uredila. Vselej pa je pred ureditvijo iz neznanih razlogov zopet zastala. Hoteč dobiti pri prizadevanju za ureditev položaja tem učiteljicam najširšo opoto in pomoč, se je jeseni 1934. obrnila sekcija do vseh narodnih poslancev, senatorjev in ministrov dravske banovine, ki jim je pismeno obrazložila ves historijat brezuspešnega dela in teži-no socialnega položaja prizadtetih, ki stojijo v pravnem pogledu popolnoma izven šol. zakona in zakona o uradnikih. Kot pogodbene osnove med državo kot delodajalcem 'in njimi kot delojemalci. Tekom jesenskih in zimskih mesecev je zadeva toliko dozorela, da je bil pripravljen predlog za finančni zakon, ki bi zvanje uzakonil. Ker do tega radi razpustitve parlamenta ni prišlo je rešitev zastala do predložitve finančnega zakona novi narodni skupščini.
V	sličnem položaju so se nahajali
veroučitelji narodnih šol.
Na boljšem so bili le v toliko, da je zakon o narodnih šolah v svojem 168. §-u njihovo zvanje predvidel in je bilo to le izpuščeno iz § 346. urad. zakona. Delo organizacije, ki se je potezala za ureditev položaja veroučiteljem narodnih šol prav tako kakor za ureditev položaja učiteljicam žen. ročnih del, je uspelo. V preteklem letu se je izvršila razporeditev veroučiteljev po skupinah in so
kakor učitelji narodnih šol razvrščeni od IX. do V. skupine. S tem je materialni položaj za veroučitelje urejen.
Pravilnik o izvrševanju verskih dolžnosti učencev narodnih šol.
Minister prosvete je podpisal meseca junija pravilnik o izvrševanju verskih dolžnosti učencev narod. šol. Avtentičnega teksta pravilnika ne poznamo in zato o njem ne moremo soditi. Po objavi v »Slovencu« z dne 12. junija pa vsebuje nekatere določbe, ki bi ne vplivale ugodno na razmerje med cekvijo in šolo. Ako je to obvestilo točno, bi nastale zopet razmere, ki smo jih jedva prebrodili in ki bi ogrožale lahko danes dobre odnošaje med učitelj stvom in duhovščino. Čim bo pra- , vilnik objavljen, ga bo sekcija proučila in, ako vsebuje res zg. omenjene določbe, predložila izvršnemu odboru svoje izpreminjevalne predloge.
Skrb za učiteljske abituriente.
Izkušnja je pokazala, kako koristna je bila ustanovitev odseka za brezposelne učiteljske abituriente in kolike vrednosti je socialna statistika, ki jo je zbral odsek. Le s pomočjo te statistike in točnih številk se je posrečilo odločujoče kroge dovoljno zainteresirati za reševanje vprašanja brezposelnosti med učiteljstvom. Od maja meseca 1934. do danes je bilo postavljenih skupno nad 500, samo v šolskem letu 1934./35. pa nad 400 novincev. Sekcija je vsekdar zastopala stališče, da se je treba pri postavitvah v prvi vrsti ozirati na socialni položaj prosilcev, upoštevajoč pri tem abituriente starejših letnikov pred mlajšimi. Radi pomanjkanja moških učnih oseb so imeli abiturienti prednost pred abiturientkami. Pri postavljanju učiteljic se je dogajalo, da so bile socialno dobro stoječe mlajše abiturientke protežirane na škodo starejših in socialno šibkejših. Na vse te primere. kolikor jih je bilo predloženih sekciji, je ta opozarjala na merodajnih mestih, poudarjajoč upravičeno nerazpoloženje. ki ga vzbujajo take postavitve med učiteljstvom, zlasti pa še med abiturientkami samimi in nujnost, da pri bodočih postavljenjih taki slučaji izostanejo.
Abiturientke iz leta 1931. in iz leta 1932.' so izgubile s čakanjem na službo že štiri, oziroma tri leta, kar se ne bo dalo nikdar nadoknaditi. Ker je ta izguba let važen socialen motiv, zato je opozorila sekcija ustno in pismeno na vseh merodajnih mestih, naj se upoštevajo in izvajajo pri postavljanju novincev sledeča načela:
V prvi vrsti naj se sprejmejo v državno službo vse abiturientke iz leta 1931. in 1932. in to meglede na gmotne razmeTe staršev in brez ozira na to, ali so diplomirale na privatnih ali državnih učiteljskih šolah. Ako ni mogoče hkrati zaposliti vseh abiturientk iz leta 1933., nij se postavljajo te izključno in dosledno samo po njihovih socialnih razmerah. Od abiturientk iz leta 1934. naj se postavijo le one, čijih starši so v takem položaju, da trpi družina resnično pomanjkanje. Na postavljenja učiteljev novincev ne smejo vplivati nobene druge kakor informacije o socialnem položaju. To slednje smo dostavili k našim načelnim stališčem, hoteč odstraniti na postavljenja vpliv političnih informacij, ki so se zbirale o abiturientih in te so grozile, da bi odločali partijsko politični vplivi.
Žal ta načela niso bila povsod v celoti osvojena in so po zadnjih postavitvah ostale še vedno nenameščene vse abiturientke privatnih učiteljskih šol, kolikor jih je dotlej čakalo na službo. Po najnovejši uradni statistiki je še nenameščenih: iz leta 1931. 3 abiturienti in 24 abiturientk (14 priv., 10 drž.), iz leta 1932. 1 abiturient in 37 abiturientk (25 priv., 12 drž.), iz leta 1933. 1 abiturient in 94 abityrientk (28 priv., 66 drž.), iz leta 1934. 5 abiturientov in 133 abiturientk (31 priv., 102 drž.). Skupaj čaka iz let 1931.—1934. na namestitev še 10 abiturientov in 288 abiturientk.
Statistika odseka za brezposelne abituri-ente pa izkazuje okrog 100 brezposelnih več. Diferenca nastane, ker vodi odsek v evidenci' vse abituriente in abiturientke od leta 1931. Nt&ateri od teh, sodeč po uradni statistiki, ali ne reflektirajo na drž. službo, ali pa spričo slabih izgledov za zaposlitev še niso vložili prošnje.
Iz sredstev bednostnega fonda je bilo nameščenih nad 100 učit. abiturientinj. Ker so se prvotne polne nagrade v znesku Din 800.— znižale na Din 600.—, večina iz sredstev tega fonda nameščenih pa uživa mesečno le 400 dinarjev, ni bilo mogoče z njimi razpolagati tako, da bi bile vse nameščene le tam, kjer bi bile neobhodno potrebne, ker je bilo treba računati s tem, da morejo izhajati s tako nizko nagrado le ob podpori doma. Večina teh abiturientk je bilo postavljenih zato v kraju stalnega bivališča staršev ali njegovi neposredni okolici. Nekatere so zaposlene tudi s pisarniškim delom.
Ta fond je tako v preteklem kakor v predpreteklem upravnem letu v veliki meri pomagal lajšati često resnično brezupni položaj našega brezposelnega naraščaja. Želeti bi bilo, da ta resnično socialna ustanova ostane in se najdejo sredstva za njegovo povišanje.
Podrobneje delo odseka za brezposelne učit. abituriente, za katerega je potrdil upravni odbor že poseben pravilnik, je razvidno zadaj med poročili odsekov.
Z namestitvami učiteljskih abiturientov, ki so se izvršile v zadnjem letu, se je
stalež učiteljstva v banovini
izpopolnil in zato v začetku novega šolskega leta na šolah ne bo več prostih mest. Prišli smo torej v tem pogledu v urejene razmere, kar bo predvsem v korist šoli in narodni pro-sveti, pa tudi učiteljstvo samo je s tem zaščiteno pred prekomernim izčrpavanjem, ki so ga doslej terjale razmere od njega. V teku
leta je prejela sekcija potom sreskih društev več vlog s prošnjo za intervencijo pri prosvetnem oddelku za nastavitev potrebnih učnih oseb. Vse te intervencije pa niso mogle roditi uspehdv, ker ni bilo sredstev za postavitev novih učiteljev.
Danes je v banovini 4127 učiteljev, v katerem številu pa še ni vštetih 82 novo postavljenih abiturientov in abiturientk.
Z izpopolnitvijo staleža je postala možnost zaposlitve preostalih brezposelnih abiturientov mnogo manjša in se bodo mogli postavljati le, v kolikor se bodo otvarjale nove šole in razredi in v kolikor bo izvršenih upokojitev. Bolj kot kdaj prej postaja aktualno vprašanje
upokojitve učifeljev z dopolnjenimi leti službe,
ki so tudi v materialnem pogledu dosegli v učiteljski službi, kolikor so .mogli. Ne samo stanovska zavest in spoštovanje organizačnih načel, ki so jih postavljali in poudarjali ti kolegi in kolegice tudi sami in ki v praksi ne smejo biti drugačna nego so bila v teoriji, tudi socialen čut zahteva, da sami zaprosijo za upokojitev in napravijo tako prostor mlajšim in potrebnejšim. Nikakor se ne sme dogajati, kot se je to dogodilo v Ljubljani, da se učitelj z daleko prekoračeno službeno dobo po 12 mesečnem bolezenskem dopustu zopet javi na službo, da bi s tem še povečai šievilo let svoje aktivne službe.
Po seznamu sekcije je v banovini okrog 80 učiteljev z dopolnjenimi leti službe. Na vse, ki so že v V. skupini, apelira, da vložijo prošnjo za upokojitev. Te prošnje bo podpirala in posredovala za pospešitev irešitve. V zmislu sprejetih načelnih stališč po banovinskih in drž. skupščinah, da bo ministrstvo uradno upokojilo vse one, ki bi sami ne hoteli prositi za penzijo.
Uradno upokojitev takih učiteljev pa je že sedaj skušala izvesti z uveljavljenjem zadevne določbe v finančnem zakonu.
Ker je eden od razlogov, da dosluženi tovariši ne zaprošajo za upokojitev, tudi mučen položaj čakanja na odmero in nakazilo ter izplačilo pokojnine, ka.r traja navadno po več mesecev od dneva upokojitve, je sek,cija poudarjala na vseh mestih potrebo rigoroz-nega izvajanja § 128. ur. zak. Istočasno si je prizadevala, tovarišem v dobi od dneva upokojitve do ptejema pokojnine olajšati položaj s tem, da bi se v fin. zakon vnesla določba, da se izplačujejo upokojenim državnim uradnikom do dejanskega nakazila odmerjene pokojnine aktivni prejemki, zmanjšani z ozi-rom na število službenih let od 5—50% s tem, da se obračuna eventualna razlika ob prvem izplačilu pokojnine. Uspeli nismo s prvo niti z drugo zahtevo, pač pa se sedaj izplačuje akontacija. Izvršenih je bilo le neznatno število upokojitev. Rešitev tega vprašanja pa zadržuje le finančni efekt.
Mnogo upov je stavila sekcija na novi finančni zakon, s katerim je upala doseči uveljavljenje stanovskih teženj čijih uzakonitfev je nujna tako s stališča učiteljstva kakor radi same narodne šole. Zlasti letos je bilo treba mnogo truda in energije, da je kljub težkim prilikam situacija za nas dozorevala in so se kazali že prvi obrisi uspehov, ko se je z razpustom narodne skupščine vse to delo na mah zrušilo in do obravnave že izdelanih predlogov resOrtnih ministrov zato niti ni prišlo. Za finančni zakon je predložila sekcija izvršnemu odboru poleg gornjih še predloge, ki so razvidni iz sledečih odstavkov.
Število učencev v razredu
je bjlo po starem tekstu § 51. zak. o narodnih šolah maksimirano v oddelku ž enim razredom na 50, z večimi razredi pa na 40. Ob povečanju tega števila se je oddelek lahko delil. Okoriščajoč se § 30. fin. zakona za 1. 1933./34. pa je ministrstvo prosvete določilo, da> morajo imeti oddelki z enim razredom najmanj 45, a oni z večimi razredi najmanj 40 učencev in se more deliti oddelek šele tedaj, če je v n jem nad 65 učencev. Sekcija je skušala doseči, da se ukinejo zadnje odločbe in se zopet uveljavi prvotni tekst § 51. zak. o narodnih šolah, ker je znižanje števila učencev v razredu pogoj za boljšo kvaliteto pouka.
Položaj šolskih upraviteljev.
Šolski upravitelji morajo poleg svojega razrednega dela opravljati tudi vse administrativne posle, ki zahtevajo spričo današnje kompliciranosti toliko časa in truda, da se upravitelji ne morejo v zadostni meri posvečati pedagoškim in šolskim vprašanjem. Poleg tega pa nalaga zakon tudi njim obveznost izvenšolskega udejstvovanja. Administrativno in izvenšolsko delo rasteta z velikostjo zavoda, ki ga vodi upravitelj, in kraja, kjer se šola nahaja. To upoštevajoč, je določal § 113. zak. o nar. šolah, da se upravitelji z nad 12 oddelki osVobode šol. dela. To število je bilo s fin. zakonom za leto 1933./34. povišano na 16 in domala vsi upravitelji, ki so dotlej uživali oprostitev, so morali v razrede. Sekcija se je trudila za dosego zopet-nega uveljavljen j a prvotne določbe cit. člena, istočasno pa se je potezala, da se prizna šolskim upraviteljem za administrativno delo tudi posebna opravilna doklada. Upraviteljem z nad 4 oddelki naj bi se učna obveznost znižala in sicer za vsak nadaljnji oddelek po dve tedenski uri. Poleg tega
bi bilo potrebno zvanje upravitelja narodne šole uzakoniti in vnesti v razpored zvanj § 346. ur. zak. Z uzakonitvijo zvanja bi se ne dvignila le avtoriteta tega položaja, marveč bi se istočasno poenostavil tudi postopek postavljanja šolskih upraviteljev.
O delu za
To vprašanje je skušala rešiti sekcija s predlogom za finančni zakon, ki naj bi istočasno rešil tudi vprašanje stanarin učiteljem narodnih šol na delu pri ministrstvu prosvete, pri banskih upravah, na meščanskih šolah in v sreskih prosvetnih pisarnah. Za te poslednje bi moral prinesti finančni zakon še posebno določbo, ki bi omogočala dodelitve v sreske pisarne, za katere sedaj po § 25. finančnega zakona za leto 1934./1935. ni pravne osnove. Vsem zadaj naštetim učiteljem naj bi izplačevalo iz svojega proračuna ono oblastvo, kateremu so dodeljeni, t. j. ministrstvo, banovina oz. šolska občina.
Prepis šolskih premičnin.
Pri izvajanju § 39. nastajajo težkoče, ker se v posameznih primerih branijo upravne občine kot lastnice šolskih premičnin izdati odstopno izjavo, na osnovi katere je edino mogoče izvesti pri sodišču žemljeknjižni prepis šolsikih premičnin od upravnih občin na Šolske občine. Upravnih občin tudi upravnim potom ni mogoče prisiliti, da bi izdale odstopno izjavo, zato v teh primerih zavračajo sodišča izvršitev zemljeknjižnega prepisa na Šolske občine. Da se uredi posestno stanje šolskih občin je nujno potrebno, da se popolni § 39.
Sekcija je zato predlagala, da se doda temu paragrafu s finančnim zakonom nt>v tekst, ki določa, da tvorijo šolsko imovino vse nepremičnine, ki služijo trajno šolskim namenom. Te postanejo last šolske občine ne glede na to, ali so bile šolskim namenom dovedene vslod ponovne obveze ali prostovoljno od javnih ikorporacij ali od privatnikov.
Poleg teh in že v tekstu poročila navedenih predlogov za finančni zakon je skušala sekcija potom izvršnega odbora uveljaviti tti-di druge sklepe nžlših banovinskih skupščin. Prizadevala si je, da bi za
vlaganje sodnih tožb
za uradnike v resortu ministrstva prosvete odpadlo predhodno dovoljenje za vlaganje sodnih tožb pri sodiščih. Take odločbe ni izdalo razen prosvetnega nobeno drugo ministrstvo. Uradniki prosvetnega resorta niso radi te določbe večkrat le v mučnem položaju, marveč so z njo močno okrnjene tudi ustavno zajamčene državljanske pravice. Naše dosedanje delo na razveljavljanju te odločbe pa kaže, da bo mogoče skoraj gotovo doseči ugodno rešitev tega prizadevanja le s pritožbo na drž. svet v primeru konkretne zavrnitve prošnje za dovoljenje. V teku upravnega leta sekcija ni zaznala za noben primer zavrnjene prošnje in zato tudi zgornjega postopka ni mogla nasvetovati.
Vozne ugodnosti
V	zmislu sklepa zadnje banovinske skupščine je sekcija nadaljevala z delom, da se prizna učiteljstvu v studijske svrhe o počitnicah pravica do enkratne brezplačne vožnje po vsej državi. Ta vozna ugodnost je potrebna, ker bi moral učitelj kot vzgojitelj naroda predvsem sam dobro poznati državo. Državna uprava ima samo neposreden interes na tem, da nudi učiteljstvu vse pogoje za čim uspešnejši pouk v nacionalni grupi predmetov, 'ki imajo najjačji vpliv na državljansko vzgojo mladine. Ta vozna ugodnost bi niti najmanj ne obremenjevala drž. blagajne in bi tudi prosvetni upravi ne povzro-čevala nobenih težkoč, ker bi se vršila potovanja o počitnicah. Zadeven predlog je predložila sekcija za glavno skupščino in izvršnemu odboru v administrativen postopek. Kakor vsi predlogi za vozne olajšave, tudi ta predlog še ni rešen.
V	»Učiteljskem tovarišu« smo o priliki skupne akcije z ostalimi nameščenskimi organizacijami, izvajanimi za ukinitev določb in odredb k redukciji drag. doklad in prejemkov pogodbenih uradnikov, uradniških pripravnikov itd., poročali tudi o ravno taki akciji za priznanje večjih voznih ugodnosti uradniškim družinam in upokojencem ter njihovim rodbinskim članom. Ti uživajo po dosedanjem pravilniku o voznih olajšavah, izvzemši člane železničarskih rodbin, le trikrat na leto ugodnost polovične vožnje. Vsa akcija je šla za tem, da se tako rodbinskim članom aktivnih nameščencev kakor drž. Upokojencem in njihovim rodbinam prizna pravica do neomejenega števila letnih voženj s 50 % popustom. Vse nameščenske organizacije so sprejele skupno spomenico in jo v skupni deputaciji osebno izročile meseca aprila ministrskemu predsedniku in prometnemu ministru. Ob predaji spomenice predsedniku ministrskega sveta se je za naše težnje simpatično zavzel tudi ban dravske banovine, 'ki je prisostvoval sprejemu depu-tacije. Spomenica je bila oddana v proučitev odseku za vozne olajšave ministra za promet.
Vozne olajšave šolskim ekskurzijam.
Po dosedanjih odločbah uživajo pri voznih tarifah državnih železnic učenci na šolskih ekskurzijah 75 %, spremljevalci pa le 50 % popust. Slednji, ki morajo po svojem službenem položaju spremljati ekskurzije, morajo poleg vseh stroškov, ki jih zahtevajo ekskurzije, nositi še večje stroške za vožnjo, kar jih občutno obremenjuje zlasti na daljših progah. Sekcija si je prizadevala doseči, da bi se priznala v noVem pravilniku o voznih olajšavah spremljevalcem brezplačna oziroma vsaj vožnja s 75 % popustom, kakor ga uživajo ekskurzisti. Poleg tega naj bi dovolila železniška uprava na vsakih 10 ekskur-zistov eno prosto vozovnico, kakor je to svo-ječasno južna železnica že dovoljevala. Pred-stavka sekcije je bila odposlana osebno članu tarifnega odbora generalne direkcije drž. žel. direktorju žel. direkcije v Ljubljani, dalje oficielno tej direkciji in potom izvršnega odbora ministru za promet. To akcijo je pokre-nila sekcija po sporazumnem dogovoru z
ostalima dvema učiteljskima organizacijama v banovini, z organizacijo profesorjev in učiteljev meščanskih šol. Ti dve sta predali enake predstavke na iste naslove. Poleg tega se je zglasila pri direktorju drž. železnic v Ljubljani še posebna deputacija. Ljubljanska direkcija je vročila predstavko ministru s svojim priporočilnim poročilom.
Kakor za šolske ekskurzije z učenci narodnih šol se je potezala sekcija tudi za
priznanje voznih ugodnosti kmetsko in gospodinjsko nadaljevalnim ter obrtno in trgovsko nadaljevalnim šolam.
Po § 7. zakona o narodnih šolah sodijo k narodnim šolam tudi ustanoVe, ki služijo splošni izobrazbi naroda. Zakon med drugimi izrecno našteva tudi gospodinjsko nadaljevalne šole in tečaje in gospodatško nadaljevalne šole in tečaje. V zmislu zakona je organizacija tega šolstva izvedena v dravski banovini v obliki kmetskih in gospodinjskih nadaljevalnih šol, ki jih je smatrati za nada-ljevalnice narodne šole in so po svojem bistvu njihov sestavni del. Učne prostore imajo vse na narodnih šolah. Kmetsko nadaljevalnih šol je v banovini 145, gospodinjsko nadaljevalnih 132. Namen teh šol je, vzgajati kmetske gospodarje in gospodinje, dvigati v njih ljubezen do zemlje in do kmetskega dela ter nuditi praktične osnove za gospodarski in kulturni podvig naše vdsi. Te Šole pa dobe pravi pomen šele tedaj, kadar se na teoretičen pouk v razredu in praktično delo doma naslanja tudi ogled vzorno urejenih kmetijskih ustanov. Ekskurzije z učenci so zato neprecenljivega vzgojnega in poučnega pomefta.
Ekskurzistom teh šol in spremljevalcem naj bi Se priznale prav iste ugodnosti, kakor ekskurzistom in spremljevalcem narodnih in drugih državnih šol.
Isto velja za ekskurzije obrtno in trgovsko nadaljevalnih šol.
Priznanje zapfošenih ugodnosti bi železniške uprave gmotno prav nič ne obremenjevalo, hasprotno bi z večjo frekvenco na drž. železnicah narasli tudi dohodki. Ta smoter imajo tudi uredbe o znižanju potniških tarif, ki so bile izdane letos spomladi.
Zadevne pismerie predstavke je predložila sekcija tia iste naslove, kakor je navedem» to zgoraj. Predstavko pa je poslala tudi kmetijskemu oddelku in oddelku za trgovino, obrt in industrijo pri kr. banski upravi s prošnjo, da tudi onadva, vsak potom svojega resortnega ministrstva zaprosita ministrstvo za promet za priznanje teh ugodnosti in s tem uradno podpreta našo privatno akcijo. To se je tudi zgodilo. Ravno tako je priporočala ugodno rešitev direkcija drž. železnic v Ljubljani.
Monopolizacija šolskih zvezkov in knjig.
Od uveljavljenja monopola na šolske zvezke deluje stanovska organizacija na to, da bi se monopol ukinil. V isti smeri delujejo tudi tiskarne, knjigarne in druge ustanove. Svoje delo pa opirajo te predvsem na gospodarske in socialne razloge, dočim se izjavlja učiteljstvo proti monopolu šol. zvezkov iž šolskih in praktičnih vzrokov. Monopol je tako iz trgovskega kakor iz šolskega ozira pogrešen in je velika ovira za napredek naše šole. Za nas govori proti monopolu zvezkov zlasti neprimerna liniatura, slab papir, visoke cene in težkoče pri nabavi. Naše delo za ukinitev monopola ni uspelo in je že lani kazalo, da bodo ostala tudi nadaljnja prizadevanja brezuspešna. V zmislu skupščinskega sklepa je delala zato sekcija na to, da se izboljša tem zvezkom vsaj kvaliteta; da se zniža cena in se olajšajo nabavni pogoji. V mesecu juliju 1934 je posebna anketa, obstoječa iz upraviteljev vseh ljubljanskih in okoliških šol zbrala ves material proti tem zvezkom. Na osnovi tega je sekcija izdelala vlogo na kr. bansko upravo s prošnjo, da skuša doseči izboljšanje monopolskih zvezkov.
Meseca januarja je bil objavljen razpis ministrstva prosvete za sestavo novih učnih knjig iz nacionalnih predmetov na srednjih, srednjih strokovnih, meščanskih in narodnih šolah. Razpis za učne knjige na narodnih šolah ne upošteva učnega principa na teh šolah in določa celo vrsto knjig, ki se doslej niso uporabljale in čijih uporaba je z ozirom na učne komplekse nemogoča. Izšel je poleg tega še predno imamo preizkušene učne načrte in ne da bi bili izdelani učni načrti za srednje šole, ki bi se morali ozirati na načrte narodne šole, ako naj se prehod organično poveže in premosti sedanjo vrzel, ki je povzročila že toliko javnih debat in še več skritega kritiziranja. Monopol tudi ne znači pocenitve marveč občutno podražitev študija. Poleg teh so bili tudi drugi šolski in pedagoški, dalje tehnični razlogi pri nabavljanju knjig in izkušnje, ki jih ima učiteljstvo pri monopolskih zvezkih, zaradi katerih se je priključila sekcija skupni akciji prosvetnih, gospodarskih in stanovskih organizacij v banovini in sodelovala pri sestavi spomenice za preklic razpisa in za korekturo zakona o šolskih knjigah.
Zastopnik sekcije je sodeloval tudi v deputaciji, ki je odpotovala iz banovine v Beograd in se zglasila pri članih kr. vlade.
Dočim so prišli v banovinski akciji tako po sestavi sodelujočih organizacij kakor po sestavi deputacije in po tekstu resolucije do izraza gospodarski, socialni in pedagoški razlogi proti monopolizaciji šol. knjig, je pokre-nil izvršni odbor JUU svojo lastno akcijo, v kateri se izjavlja proti razpisom zgolj s pedagoškega in šolskega stališča. Rezultat prizadevanja do danes še ni poznan. Obširneje je poročala sekcija o delu za odpravo izvajanja monopola šolskih knjig sreskim društvom v posebni okrožnici.
Da bi dobili za naše razmere čim boljše čitanke, ako bi ministrstvo ne hotelo ukiniti razpisa in bi se začel izvajati monopol, se je sekcija odločila za sestavo posebne ankete,
ki bi predelala dosedanje čitanke, upoštevajoč pri tem vsa sodobna pedagoška stremljenja. O sestavi ankete bo razpravljala letošnja skupščina.
Proračuni krajevnih šol. odborov.
Zaradi splošne gospodarske stiske so danes od vseh javnih institucij v najtežjem položaju baš krajevni šolski odbori, ki ne prejemajo od političnih občin niti onega dela v proračunu že itak često pod skrajni minimum zreduciranih šol. doklad, ki bi jih občine od prejetih davščin morale plačevati po ključu, določenem od kr. banske uprave. Občine porabljajo prejete davščine v prvi vrsti za svoje lastne potrebe in do. skrajnosti odlagajo z dajatvami kraj. šol. odborom. Ti zato ne morejo vršiti svojih obvez, radi česar trpita učiteljstvo in šola. Lanskoletna akcija, naj bi davčne uprave nakazovale od vplačanih doklad tangente za šolski proračun direktno krajevnim šolskim odborom, ni uspela, ker bi bilo to v nasprotju z določili zakona o občinah.
Krajevni šOlsldi odbori pa prihajajo v mučen položaj tudi zato, ker se njihovi že itak skromni proračuni pri bariovini še znižujejo., Z ozirom na opetovane sklepe in predloge sreskih društev je vložila sekcija na kr. bansko upravo pismeno vlogo, opozorila v njej fta težko stanje narodne šole in prikazala potrebo, naj banska uprava upošteva krajevne potrebe in utemeljitve v proračunih za narodne šole ter proračune v celoti odobrava. Obvestilo o tem so prfejela društva v okrožnici štev. 2017/34-35. Odgovor kr. banske uprave na našo vlogo smo dostavili društvom v posebni okrožnici štev. 2483/34-35.
Da bo mogla sekcija v bodoče take vloge tudi konkretno utemeljevati, naj ji pošiljajo društva tudi najmarkantnejše primere. Btez teh v bodoče ne bo pošiljala načelnih predstavk slične narave.
V	teku zadnjih let se vedno pogosteje ponavljajo v dobro raznih društev in ustanov od prosvetnih oblasti dovoljene in priporočene
denarne zbirke med šolsko mladino.
Ravno tako se vrši na šolah tudi
prodaja raznih knjig,
ki so se dostavile ali v odkup krajevnim šol, odborom, ali pa učiteljstvu v prodajo med šolsko mladino. Ze več banovinskih skupščin je obravnavalo to vprašanje, poudarjajoč odioznost, ki jo povzročajo te ponavljajoče se denarne zbirke med ljudstvom, ki v današnjih težkih časih niti za svoje najnujnejšp potrebe nima denarja. S posebno vlogo, v kateri je predočila tudi nevzdržnost za učitelje, je naprosila sekcija, naj kr. banska upravd prepove vse zbirko po šolah in ukine vsa priporočila za prodajo knjig ter tudi v bodoče odklanja vse prošnje za priporočila za prodajo knjig in pobiranje denarja med šolsko mladinci. Vlogo iste vsebine smo odposlali mihistrstvu potom I. O.
Obrtno in trgovsko nadaljevalne šole.
V
januarju je izšla uredba o organizaciji, učnem načrtu, strokovni izobrazbi učiteljev in uporabi učbenikov v strokovnih nadaljevalnih šolah. Začetkom meseca aprila je izdala banska uprava k tej uredbi izvršno odredbo. Obe je predložila sekcija v obravnavo odseku za obrtno in trgovsko nadaljevalne šole ter sprejete izpreminjevalne predloge predložila na vsa merodajna mesta. Banska uprava je na vlogo odgovorila, da se bodo obravnavali predlogi pozneje, ko se bodo v praksi pokazali v uredbi tudi eventualni drugi nedostatki.
Ker je neko dobo že kazalo,, da učitelji, ki so prosili ministrstvo prosvete za dovoljenje za poučevanje na teh šolah, db v izvršni odredbi določenega termina ne bodo mogli dobiti rešitev, je potom izvršnega odbora pa tudi osebno intervenirala, da so bili prosilci v posesti rešitev še ob pravem času.
Delo odseka za obrtno in trgovsko nadaljevalne Š6le kaže posebno poročilo zadaj.
**
Učni načrti.
Z delom na učnih načrtih za osnovne in višje narodne šole se je v preteklem letu nadaljevalo. Delo se je vršilo predvsem na projektu instrukcij k učnim načrtom, izdelale so se korektute učnega načrta za narodne šole in na projektu kompleksnega pouka po učnem načrtu za višje narodne šole. Ta načrt, čigar avtor je tov. Vrane, je izdal izvršni odbor tudi v posebni brošuri.
Obmejno šolstvo.
Odsek za obmejno šolstvo je sprejel na zadnji banovinski skupščini več sklepov, ki pa so vsi ostali nerealizirani, ker ni prišlo do skupne ankete kulturnih in gospodarskih ustanov, katera naj bi se v zmislu prejšnjih sklepov in započetega dela vršila v Mariboru. Do ustanovitve Narodnega sveta ni prišlo in vse kaže, da za to ni potrebnega razumevanja in tudi ni pričakovati, da bi se širša anketa vršila.
Pravilnik k zakonu o narodnih šolah.
Centralni odbor udruženja si je prizadeval ob vsaki priliki prepričati merodajne kroge o nujnosti uveljavljenja pravilnika k zakonu o narodnih šolah. Zakon potrebuje bližnjih določb in izvršnih odredb, ker je sam v mnogih pogledih nejasen. Posledica tega je, da
se izvajajo iste določbe v različnih krajih na različen način in to celo v isti banovini. Da bi bilo v primeru potrebe vse pripravljeno, je sekcija po svojem stanovsko političnem odseku nanovo predelala ^es stari osnutek pravilnika, ki ga bo kot svoj pred-
log predložila centralni organizaciji. Delo je bilo dolgotrajno in zelo naporno.
Ker streme naše težnje za tem, da se nekatera važna poglavja v zakonu o narodnih šolah docela izmenjajo ter da se vnesejo v zakon tudi nove določbe, obstoja namera, da se izda
novela k zakonu o narodnih šolah.
Reforma učiteljske izobrazbe.
O reformi učiteljske izobrazbe razpravljajo učiteljske organizacije vsega sveta. Ta tema je bila že večkrat na dnevnem <redu Internacionalne zveze učiteljskih organizacij, pri kateri je včlanjeno tudi naše udruženje. Internacionalna zveza si je osvojila zahtevo: Učitelj n^ora biti akademsko izobražen. Za časa svojih študij se mora poglobiti v znanstvene predmete jn sodelovati z znanstveniki. Njegova izobrazba mora biti tako globoka, da se lahko popolnoma vživi v notranje bistvo svojega poklica in prispeva k poglobitvi in izpopolnitvi psiholoških, pedagoških in šolskih vprašanj.
Več o tem je razvidno v »Učit. tovarišu« štev. 18 z dne 6. decembra 1934.
Otvoritev V. letnika na učiteljskih šolah ni zadovoljila
zahteve po reformi učiteljske izobrazbe.
To vprašanje postaja vedno nujnejše. Ne le v učiteljskih krogih, tudi na uradnih mestih resno razmišljajo o. tem, da bi se reformirala učiteljska izobrazba tako, da. bi nudila učitelju poleg čim višje splošne in strokovne izobrazbe tudi pogoje za uspešno vršitev težkih nalog, ki stopajo predenj pri opravljanju iz-venšolskega dela. Intematska ureditev učiteljskih šol, ki jih predvideva zakon, je za učiteljstvo najneprimernejša oblika izobraže-vališča, ker internat ne more postaviti v življenje celega človeka. Najti bo treba drug način in drugo pot. O tem bo govorilo vse učiteljstvo v državi na banovinskih skupščinah. Sinteza tega dela bo prišla v obravnavo na glavni skupščini, ki bo sprejela končno stališče učiteljstva vse države.
Naša sreska učiteljska drilštva so že lansko leto na zborovanjih obravnavala in tudi sprejela
poslovnik za stanovska razsodišča,
ki je zadobil s tem veljavnost za področje naše sekcije. Izvršni odbor je stavil ta poslovnik tudi na dnevni ired zadnje seje Glavnega odbora. Ta je, ne da bi razpravljal o poslovniku samem, odločil, naj se predloži banovinskim skupščinam ter naj dokončno o njem sklepa glavna skupščina.
Ravno tako je odstopil glavni odbor banovinskim skupščinam v razpravo
osnutek novih pravil JUU.
ki ga je izdelal izvršni odbor in pa
osnutek pravilnika za skupščine
ki še tudi ni bil v obravnavi niti na sekcij-skih niti na glavnih skupščinah.
Pravilnik za socialni fond Viteškega Kralja Aleksandra.
Sreska društva so prejela istočasno z obvestilom o ustanovitvi tega fonda poziv, naj predlože potom sekcije izvršnemu odboru svoje konkretne predloge za upravljanje fonda. O tem je razpravljal predsedniški zbor meseca januarja v Ljubljani in sprejel sklep, naj izvrši izvršni odbor osnutek in naj ga izroči sreskim društvom in sekcijam v obrav-} navo. Izvršni odbor je temu sklepu ugodil in pride pravilnik v obravnavo na skupščinah banovinskih sekcij in na glavni skupščini, o čemer smo društva s posebno okrožnico že obvestili.
Pravilnik za praktične učiteljske izpite,
ki je sedaj v veljavi, je pokazal tekorn let tudi v praksi vse svoje senčne strani. Pravilnik posveča vso pozornost teoretičnim predmetom in zapostavlja praktično stran izpita, ki bi ji moral v prvi vrsti služiti. Zaradi te hibe je tudi na odločujočih mestih prodrlo naziranje, da je potreba postaviti te izpite na drugačno osnovo in pravilnik izpremeniti. Sekcija je izdelala zato na vabilo izvršnega odbora nov osnutek, ki se kljub temu, da je tehnično obdržal obliko stairega pravilnika, bistveno loči od tega in je prenesel vse težišče na praktično stran izpita. Od teoretičnih so psihologija, pedagogika in metodika glavni predmeti, ostali so podrejenega pomena in se izprašujejo le v obsegu učnega načrta popolne narodne šole. Izvršni odbor je dal osnutek prevesti in natisniti kot tretji zvezek svoje Pedagoške biblioteke.
Izvenšolsko delo učiteljstva.
Učiteljstvo se je tudi v tekočem letu v nezmanjšanem obsegu in često v najtežjih okoliščinah udejstvovalo pri izvenšolskem delu. Nove statistike sicer nimamo, po dobljenem zagotovilu pa ni znatnih izprememb. Za osnovo jemljemo torej še vedno lahko lansko statistiko, po kateri odpadeta na vsakega učitelja v banovini povprečno nad dve funkciji pri gospodarskih, prosvetnih, socialnih itd. društvih in ustanovah. Ob zasedanju banskega sveta je bilo to delo laskavo ocenjeno in je bilo izrečeno učiteljstvu vse priznanje.
V interesu uspehov javnega dela, ki sloni zlasti po deželi pretežno na ramah učitelja, je, da uživa učiteljstvo vso oporo s strani javnosti in oblasti in vso zaslombo in zaščito, atko in kadar mu je potrebna. Sekcija je začela zbirati podatke o težkočah in ovirah
učiteljstva pri izvenšolskem delu, zato naj ji članstvo, ki radi teh ovir trpi, podrobno poroča potom društev.
Gospodarski dan JUU
Da bi se poživelo delo in zanimanje za učiteljske gospodarske ustanove, je sklenila banovinska skupščina leta 1933., da priredijo sreska društva letno pod geslom »Gospodarski dan« po eno zborovanje, ki bo posvečeno zgolj učiteljskim gospodarskim in socialnim ustanovam. Zaradi različnih ovir v upiravnem letu 1933./34. ni bilo mogoče sklepa realizirati in je bila organizacija »Gospodarskega dneva« preložena na letošnje upravno leto. Referat je pripravil tov. Hren. Sekcija je referat po sklepu predsedniškega zbora v januarju 1935 razmnožila in ga dostavila vsem društvom. Ta so imenovala referenta za »Gospodarski dan« ali i t svoje srede, ali pa jim ga je na prošnjo oskrbela sekcija. Z nadaljevanjem započete akcije, ki ima namen dvigniti našo stanovsko gospodarsko moč, upamo doseči lepe uspehe.
Predvsem je bil namen »Gospodarskega dne«, ki so ga imela skoraj vsa društva, dvigniti zanimanje učiteljstva za najjačjo stanovsko gospodarsko institucijo, za Učiteljsko tiskarno. Da bi se število zadružnikov pri tiskarni čim bolj dvignilo, in da bi podjetje ne bilo učiteljsko samo po imenu, je poslala sekcija med letom pet okrožnic na vsa društva s prošnjo, naj povabijo člane k pristopu. Zadnji okrožnici meseca junija je priložila vsakemu društvu za vsakega člana še posebno tiskano vabilo za pristop.
Uvedba obveznega bolniškega zavarovanja.
IV. banovinska skupščina je sklenila, naj pride predlog tov. Slokana o uvedbi obveznega bolniškega zavarovanja, ki ga je skupščina sicer pozdravila, v pretres na zborovanjih sreskih društev, ki naj se o njem izjavijo in naj pošljejo svoj sklep sekciji. Sekcija je predlog razmnožila in s celotnim skupščinskim sklepom irazposlala na društva. Doslej pa je odgovorilo le 12 društev, 10 se jih je izreklo proti uvedbi zavarovanja. Ker skoraj dve tretjini društev ni odgovorilo, je sodba članstva še neugotovljena. Sekcija bo zato ponovno predložila predlog banovinski skupščini, ki bo po izvršeni obravnavi pri sreskih društvih lahko zastopala mnenje članstva.
Stiki z narodnimi predstavniki.
Zaradi ureditve načelno važnih stanovskih in šolskih vprašanj je sekcija v pismenem kontaktu z vsemi ministri, senatorji in poslanci naše banovine. O poedinih vprašanjih in o svojem stališču glede njihove rešitve jih obvešča v vsakem primeru posebej. Vsem pošilja stanovske liste, iz katerih se overijo lahko o naših težnjah in željah.
Da bi preprečila zlasti nezdrave pojave v izvajanju prosvetne personalne politike, je vsem poslancem nove narodne skupščine predočila in utemeljila svoje stališče s prošnjo za upoštevanje in predlagala, naj bi se opredelil prosvetni refeTat na gotove poslance, s katerimi bi bila stanovska organizacija v stiku v svrho sporazumnega dela pri prosvetnih in šolskih vprašanjih.
Sodelovanje z drugimi organizacijami javnih nameščencev.
Sekcija je z vsemi organizacijami javnih nameščencev v najboljših odnošajih in v prijateljskih stikih. Vsa skupna uradniška vprašanja rešuje sporazumno in vzajemno z njimi. V preteklem letu je organizirala več skupnih akcij, o katerih smo poročali v stanovskem glasilu in v okrožnicah.
Druge zadeve.
• Na poročilo nekega sreskega društva, da se delajo absolventom višje narodne šole pri izberi poklicev velike težave, ker zahtevajo trgovci in obrtniški mojstri ponekod pri sprejemu vajenca kot pogoj najmanj dva razreda dovršene meščanske ali srednje šole ter odklanjajo celo učence z dovršenimi tremi razredi višje narodne šole, je odposlala sekcija posebno vlogo na kr. bansko upravo. Obvestila jo je o tem s prošnjo, naj predoči Zbornici za trgovino, obrt in industrijo, da je ravnanje trgovcev in obrtniških mojstrov zmotno in dla učenci višjih narodnih šol prav nič ne zaostajajo za učenci meščanskih šol. Zbornica naj bi apelirala na trgovce in obrtnike, naj učencem narodnih šol ne delajo ovir pri izberi poklica in jih sprejemajo brez predsodkov.
Ker se je dogodilo, da so dobivale nekatere šole važne okrožnice banske uprave šele potem, ko je že pretekel rok za odgovor, je sekcija v pismeni vlogi na to opozorila, da bi se ovire odstranile in bi vsa šolska upravitelj-stva odloke pravočasno prejemala.
Učiteljstvo kakor tudi vse ostalo državno uradništvo upravičeno želi in pričakuje, da se mu bo vrnila ugodnost brezplačnega zdravljenja v II. razredu javnih bolnic. Dosedanje delo, ki ga je vršila naša sekcija, izvršni odbor, kakor tudi ostale uradniške organizacije vsaka v svojem delokrogu, ni uspelo.
Nagrade iz bednostnega fonda je smatrati po odločbi ljubljanske direkcije državnih železnic za reden mesečni dohodek in zato otroci železničarjev, ki to nagrado prejemajo, izgubijo pravico do voznih ugodnosti, ki veljajo sicer za člane'žel. rodbin. To tolmačenje je izdala direkcija na vlogo 'kr. banske uprave, odd. I-. ki je na našo prošnjo uradno prosil za odločbo. Sekcija je stremela dobiti v tem pogledu jasnost radi konkretnih primerov, ki so ji bili predloženi in so se
nanašali na učiteljice, honorirane iz sredstev bednostnega fonda.
Za nostrifikacijo diplom privatnih učiteljskih šol je zahtevalo ministrstvo nrosvete takso v višini 250 Din. Ker zakon o taksah nikjer ne omenja posebne takse za to nostrifikacijo, ni bila upravičenost zahteve sigurna. Sekcija je zato potom finančne direkcije naslovila na ministrstvo financ vlogo s prošnjo za načelno tolmačenje. Rešitev ministrstva določa obveznost plačila te takse, sklicujoč se na tarifno postavko 311. taksnega zakona.
Našo predstavko, naj se krajevni šol. odbori oprostijo obveznega plačevanja naročnine za »Prosvetni glasnik«, je ministrstvo prosvete odklonilo z motivacijo, da vsebuje glasnik poleg objav in odločb začasne važnosti tudi objave trajne vrednosti in je zato potrebno, da gai ima vsaka šola.
Poleg teh je obravnavala še druge zadeve, zadevajoče večjo ali manjšo skupino članstva, ki jih pa tu radi prostora ni mogoče naštevati.
Naš sttaovski tisk.
»Učiteljski tovariš.«
»Učiteljski tovariš« je stanovsko politično glasilo JUU sekcije za dravsko banovino. S tem je smer lista že odrejena, ker ima nalogo podpirati delo in stremljenja ljubljanske sekcije kot sestavnega dela Jugoslo-venskega učiteljskega udruženja.
Delo sekcije, kakor tudi sreskih drtlštev, je bilo v listu razvidno iz poročil, a stremljenja organizacije iz načelnih člankov. Borba za gmotna vprašanja našega stanu, predvsem želja po ukinitvi uredb o draginjskih dokla-dah, je bila ena najvažnejših zadev, o katerih je list razpravljal. Posvečal je posebno paž-njo našim zahtevam po moralnih pravicah tičiteljskeriiu stanu, stalftosti in uvedbi pravičnega disciplinskega postopka tudi za učiteljstvo. Načela so se tudi vprašanja večjega Upoštevanja učiteljskega stanu in ločitve šolstva od politične uprave. Mnogo se je pisalo o stahovskem gospodarstvu kot temelju naše organizacije, o stanovski zavesti ter o vseh aktualnih prosvetnih vprašanjih.
Letos je prišlo do spremembe uredništva. Tov. Andrej Skulj, ki je urejeval »Učiteljskega tovariša« od meseca julija 1931. dalje, je bil letos imenovan za banskega šolskega nadzornika in ikot tak je odložil uredništvo. Na njegovo mesto je upravni odbor sekcije imenoval tov. Vekoslava Mlekuža, ki je prevzel uredništvo z 20. številko 13. decembra 1934.
Med učiteljstvom je mnogo takih, ki dopisujejo v razne liste. Sklepati bi se dalo, da ima ravno »Učiteljski tovariš« zelo mnogo dopisnikov. Temu pa žal ni tako. Ce bi bilo med članstvom zadostno zanimanje za dvig stanovskega tiska, tedaj bi moralo biti število sotrudnikov veliko večje od sedanjega. In pri velikem številu sotrudnikov je selekcija vedno lažja nego pri malem. V interesu učiteljskega stanu je, da je njegov stanovski tisk na višku, a za to moramo skrbeti sami s svojim sodelovanjem.
Prosveta.
Zaradi skrčenega proračuna je izšlo letos le pet številk «Prosvete«. Začela je izhajati Šele meseca januarja 1935.
V smislu skupščinskega sklepa je služila »Prosveta« dvojnemu namenu: 1. Propagandi izvenšolskega učiteljskega dela po smernicah »Kluba prijateljev vaške kulture« in 2. Propagandi kmetsko in gospodinjsko nadaljevalnega šolstva. Snov je bila porazdeljena tako, da je vsaka teh dveh zainteresiranih strani imela v »Prosveti« na razpolago polovico prostora za objavo svojih načelnih člankov. Prosveto je urejeval poseben uredniški odbor.
»Popotnik«.
Vprašanje »Popotnika« je stopilo v preteklem šolskem letu v kritičen stadij. Na lanski banovinski skupščini je bilo sklenjeno, da naj izhaja list v šolskem letu 1934./35. v običajnem obsegu, t. j. vsaka številka na dveh tiskovnih polah. Med šolskim letom pa je nastala nevarnost, da bo treba obseg lista radi uravnovešenja proračuna zmanjšati za pet tiskovnih pol. Sekcija je kot lastnica in izdaja-teljica »Popotnika« še pravočasno preprečila to nevarnost. Našla je način, da se celotni obseg tek. letnika našega pedagoškega glasila zmanjša samo za dve tiskovni poli. Tako je bilo možno, da je prvih šest številk izšlo redno vsak mesec na dveh tiskovnih polah, medtem ko so ostale štiri številke morale iziti vsak drugi mesec kot dvojne številke in sicer vsaka samo na treh tiskovnih polah. Vkljub tej okrnitvi je skušal »Popotnik« učvrstiti svojo pozicijo s tem, da si je prizadeval, vsaj kvalitativno ostati na dosedanji višini. V koliko se mu je to posrečilo, o tem naj sodijo njegovi čitateljL
Živimo v dobi obnove našega narodnega šolstva. Priznati moramo, da je naravnost usodno, da je v tako pomembni dobi obilica gradiva, ki jo povzroča sedanji pedagoški reformni pokret, žal v obratnem razmerju do obsega našega lista, ki naj bi v prihodnje izhajal »v desetih številkah po eni in pol tiskovni poli, tako da izideta vedno po dve številki skupaj«. (»Učiteljski tovariš«, št. 44., od 13. jun. t. 1.) Tako bomo seveda še bolj zaostali za »Napredkom« in »Učiteljem«, tki izhajata v srbohrvaščini redno na treh, ozir. na petih tiskovnih polah, da ne govorimo o zajetnih slovanskih pedagoških revijah, ki jih prejemamo v zameno za »Popotnika« iz inozemstva. Kaj neki bomo odslej mogli v tem skromnem obsegu nuditi in kako se bomo zlasti nasproti inozemstvu reprezentirali mi?
Da se naš pedagoški časopis čim bolj dvigne na sodobno višino in da se zagotovi njegova eksistenca vsaj v dosedanjem obsegu, je potrebno, da se v učiteljstvu vzbudi za-
nimanje za pedagoško literaturo in specialno za naš list, za katerega bi moralo učiteljstvo imeti še posebne simpatije. SimpatiziTati za kak list pa znači, popularizirati ga ter mu dati možnost, da še dalje razvija svoje dobre strani in da se izpopolni do skrajnih mogočih mej.
Razumljivo je, da je mnogim tovarišem bliže časopis, ki zastopa njih stanovske koristi in se zavzema za njih materialni položaj, vendar smo prepričani, da se pretežna večina našega učiteljstva prav tako živo zanima za pereča vprašanja iz sodobne pedagogike, ki se obravnavajo v našem strokovnem listu.
Klic po obnovi domačega šolstva in naše narodne vzgoje postaja vedno glasnejši. Zato je našemu učiteljstvu prav sedaj najbolj treba duhovnega voditelja ali vsaj prijateljskega svetovalca, kar bo »Popotnik« mogel biti le tedaj, ako ostane po obsegu neokrnjen, tako da se lahko še poglobi in izpopolni njegova vsebina.
Letošnja skupščina in vsa učiteljska društva naj bi tudi s teh vidikov presojala vprašanje »Popotnika« ter ga resno vzela v pretres.
Stanovsko politični odsek,
obstoječ iz 13 članov iz Ljubljane in bližnje okolice, se je na prvi seji konstituiral tako: predsednik tov. Lampret Fortunat, podpredsednik tov. Hreščak Alojzij, tajnik tov. Gre-gorič Vinko. Odsek je imel v poslovnem letu 27 sej.
Odsek je kakor doslej sodeloval pri reševanju stanovsko pravnih in šolsko upravnih Vprašanj. Došle vloge pravnega značaja posameznih članov odnosno društev je reševal sproti, dajal navodila in pojasnila ter skrbel za priobčitev važnih odločb in razsodb v stanovskem glasilu ter priobčeval v njem odgovore na vprašanja občega značaja. Razpravljal je o zbiranju gradiva za izpremembo zakona o narodnih šolah in razpravljal o čuvanju pravic učiteljev in šolskih upraviteljev.
Najvažnejše delo odseka je bila obravnava osnutka pravilnika k zakonu o narodnih šolah. V 25 sejah je odsek temeljito predelal načrt pravilnika, stavil vanj nova določila. Sestavil je k splošnemu pravilniku še posebne pravilnike o zidanju šol, o šol. vrtovih ter o stanarini in kurivo učiteljstva.
Mladinska matica.
Bilanca letošnjega leta je za Mladinsko matico aktivna, tako v materialnem kot v moralnem pogledu. Lahko bi bil materialni dobiček še večji, če bi hranili pri ilustracijah in klišejih. Odbor pa je stal na stališču, naj se nudi mladini čim Več. Tako so izšle prvič letos vse knjige najmanj z naslovnimi risbami, vse knjige so izredno bogato ilustrirane, prav tako »Naš rod«. Izdala pa je M. M. v tekočem poslovnem letu »Naš rod«, Bambič-Ribičičevo slikanico v 4barvnem tisku »Kralj Honolulu«, Bevkovo povest »Pa-stirci«, »Kresnice VIII.« in dr. Andrejkovega vodiča »Po lepi Sloveniji«.
Prve številke letošnjega letnika »Našega roda« so izhajale v nakladi 21.850 izv., proti koncu leta je število naročnikov kot vsako leto sicer padlo, nikdar pa ine pod 20.000.
Tudi knjige so izšle v prav lepi nakladi, in sicer slikanica v 21.500 izv., ostale publikacije pa v 21.100 izv. Ce primerjamo število letošnjih naročnikov s prejšnjimi leti, vidimo, da se je prvič po dobi krize zopet dvignilo, in sicer za skoro tisoč, kar kaže izredno vitalnost te naše mladinske založbe.
Vsebinsko se je »Naš rod« pb željah lanske skupščine v toliko izpremenil, da je prinašal več poučnega gradiva. V kolikor je bila s tem kvantitativno prizadeta beletrija v listu, nam je urednik pa kvalitativno toliko več nudil. Tako najdemo med letošnjimi so-trudniki Župančiča, Gradnika, Preglja, Go-larja in druge mojstre slovenske besede.
Da bi poživela mladinsko produkcijo, je razpisala M. M. tudi za letos več književnih napad. Razpisa se je udeležilo 14 konkurentov, izven tekmovanja pa je prejelo tajništvo še 4 rokopise. Prejeti rokopisi so jasna priča, da se naša mladinska produkcija stalno boljša.
Kritike letošnjih publikacij še niso izšle. V kolikor nam je znano, so bile sprejete knjige povsod z velikim veseljem. Iz ocen, ki so izšle v letošnjem letu o lanskih publikacijah, se jasno vidi, da vzbujajo naše izdaje iz leta v leto večjo pozornost. Pred leti so jih listi komaj omenili, zdaj pišejo o njih že dolge kolone. Poleg naših dnevnih časopisov so prinesli daljše ugodne ocene tudi »Ljubljanski zvon«, »Književnost«, »Novosti«, »Politika«, »Srpski književni glasnik«, ameriška »Prosveta« in češki »Narodni listi«.
Refren teh ocen je, da so knjige M. M. dokazale, da smo Slovenci zmožni dobre mladinske literature. Istočasno z ocenami so začeli izhajati v listih, revijah in knjigah tudi ponatiski in prevodi iz »Našega roda« in rednih publikacij. Posamezni prevodi so izšli v »Jugoslovenčetu«, v »Novostih«, v »Istri«, v »Politiki«, v »Prosveti«, v knjigi »Brača sa Drave« in drugje.
Po ugodnih ocenah v raznih revijah in po razstavi knjig, ki se jih je udeležila M. M. tako v Pragi kot v Ženevi, so se začeli zanimati za naše publikacije tudi nekateri inozemski pedagogi, mladinski pisatelji in kritiki. Celo iz Leningrada se je oglasil ruski književnik, ki je naročil »Naš rod« in nekatere naše publikacije.
Z dosedanjimi uspehi pa se ne bomo smeli zadovoljiti. Kakor hitro kriza nekoliko popusti, bo treba misliti na ponovno izdajanje izrednih publikacij. Zaloga nerazproda-nih knjig rednih in izrednih izdaj sicer pred-
stavlja z odštetim 50 % popustom še vedno 54.000 Din vrednosti, je pa nad 15 knjig popolnoma razprodanih in tudi ostale gredo naglo v denar. Do zdaj je imela M. M. od vseh izrednih publikacij samo dobiček.
Literarni odsek je imel mnogo truda z ocenjevanjem rokopisov, ves odbor pa z iskanjem načina, kako vzdržati in celó povečati število naročnikov.
M. M. je razdala za par tisoč dinarjev nagrad rešilcem ugank, podprla nekatere revne šolske knjižnice ob meji z darovi v knjigah in poskrbela podporo pri banski upravi za nadarjenega mladega slikarja Tomaža Kvasa iz Ihana, ki so ga odkrile lanske »Kresnice« in ga je tudi sama podprla s 1200 dinarji.
V	splošnem lahko rečemo, da je uspeh po osmem letu zadovoljiv, saj je izdala M. M. v tem kratkem času 6 letnikov »Našega roda«, 31 knjigo rednih in 4 (z enim ponatis-kom) izrednih publikacij v skupni nakladi 800.000 izvodov. Kakšen vpliv ima M. M. na vzgojo .naše mladine in razvoj slovenske mladinske književnosti, iz tega ni težko sklepati.
To ogromno delo pa je bilo mogoče izvršiti le s požrtvovalnostjo vsega našega učitelj stva.
Učiteljski pevski zbor.
Upravni odbor s tov. Ivanom Dimnikom na čelu je prejel mandat za vodstvo pevskega zbora nai lanski banovinski skupščini. Radi preobremenitve z delom je mesto tov. Dimnika vodil predsedniške posle tov. Drago Su-pančič.
Vse delo upravnega odbora je bilo koncentrirano na turnejo po Bolgariji, ki so jo omogočili člani zbora, da so zbrali tu rnej ski fond, v katerega so vplačali po 500 Din. Turneja je uspela v artističnem oziru odlično, za kar gre zasluga discipliniranosti članstva ter dirigentu tov. Milanu Pertotu. Ravno tako je uspela turneja v materialnem oziru. Organiza-torno vodstvo turneje je bilo v veščih rokah tov. Draga Supančiča in prof. E. Adamiča.
Brezdvomno pa je turneja mnogo doprinesla k poglobitvi stikov med obema državama in učiteljstvom obeh držav.
Med tečaji je pevski zbor nastopil v Radio dvakrat.
Tik pred odhodom na turnejo je preminula odlična članica UPZ Vilma Nepužlanova, učiteljica v Srednji vasi pri Bohinju.
UPZ obhaja v prihodnji jeseni desetletnico obstoja. Kako se bo proslavilo jubilejno leto, bosta odločala upravni in artistični odbor.
Pevski zbor je priredil v minulih počitnicah za učiteljstvo štiridneven tečaj za pevo-vodje.
Artistični odbor je sestavil na podlagi osnutka tov. Tavžljai pesmarico za osnovne šole, ki je pripravljena za tisk.
Pevski zbor je imel v tekočem letu šest tečajev. Za te tečaje se je uporabilo 18 dni, med temi štiri šolske dneve. Tečaji so bili dobro obiskani.
V	pevskem zboru je vpisanih: 45 pevk in 40 pevcev. Upravni odbor je reševal tekoče posle v 12 sejah, artistični pa v dveh sejah.
Zborova skupščina je izvolila za prihodnje leto upravni odbor, ki se je na prvi Sej', konstituiral tako-le: predsednik pTof. Emil Adamič; I. podpredsednica tov. Štefi šuberto-va, II. podpredsednik tov. Drago Supancič, tajnik in arhivar Cerut Silvester, gospodarica tov. Josipina Miheličeva; v odboru so še sledeči tov. (-ice): Kobenter Anton, Taučar Lju-devit, Korenčam Lovro, Petrovčič Mara, Grum Andreja, Vidmar Miro in Primožič Ivan; namestnika: Andolšek Ludovik in Toni Justa; nadzorni odbor: Velnar Amalija, Gruden France in Klemene Franjo. Artistični odbor sestoji iz sledečih članov: Primožič Janez, Kobenter Anton, Schubert Štefi. Adamič Ar-nošt, Cerut Silvester in Rupnik Vinko.
UPZ se zahvaljuje vsemu članstvu nase sekcije za podporo, ki mu jo je dajalo z rednim vplačevanjem mesečnega prispevka. Brez te podpore bi bilo delovanje pevskega zbora onemogočeno. Prosimo, da učiteljstvo polaga tudi v nadalje pažnjo zboru ter ga podpira v njegovem delu moralno in materialno kot doslej.
Klub prijateljev vaške kulture.
Letošnje leto je poteklo za klub malo plo-donosno. Na splošno je bilo leto polno težkih dogodkov, ki so v marsičem ovirali redno in mirno delo zbiranja, načelnega izpolnjevanja, ter onemogočili skoraj sleherno akcijo. Nase udruženje je komaj zmagovalo tekoče posle, zastaviti je moralo za dnevna pereča vprašanja vse svoje sile; učiteljstvo samo pa je poleg bojev za pravice in gmotne zahteve v okviru svoje organizacije moralo izrabljati svoje sile na vseh mogočih področjih ljudske pro-svete. Žal, da pri tem delu nista bila odločujoča njegova uvidevnost in presojanje, marveč povečini volja in želja zunanjih činiteljev.
Razumljivo, da to ni ugodno vplivalo na programatično zbiranje in delo v smislu načel Kluba prijateljev vaške kulture. Ker je v preteklem poslovnem letu izostala klubu vsakršna oblastvena podpora, se je vse njegovo delo skrčilo na publicistično propagando in načelno tolmačenje v »Prosveti«, ki pa je mogla, prepuščena izključno proračunskim možnostim naše organizacije, iziti samo v petih številkah po 16 strani. Ker pa služi »Prosveta« po sklepu lanske skupščine tudi propagandnim svrham kmetijskega in gospodinjskega nadaljevalnega šolstva, je ostala Klubu prijateljev vaške kulture na razpolago le polovica tega obsega. Teh 40 strani je izrabil klubov odbor po svoji najboljši uvidevnosti, da je podal nekaj načelnih 'razprav o perečih vprašanjih vaške kulture.
Klub šteje danes sto članov iz vseh okrajev dravske banovine; pomembnost kluba leži pa izven števila, v njegovem strnjenem programu, idejni enotnosti in zlasti v realistič-
nem gledanju na sodobna vprašanja našegaNa seji so podali informativna poročila tudi
podeželja. Zato bo igral v življenju učiteljske organizacije ter v razvojnih možnostih učiteljskega izvenšolskega dela sploh še važno vlogo.
Odsek za šolski radio.
Z Vidovdansko proslavo je zaključil šolski radio, ki je ustanova sekcije JUIJ, četrto leto svojega obstoja. Da se to našo mlado, a važno ustanovo postavi na trdno podlago, se je pred pričetkom šolskega leta vršila pri prosvetnem oddelku kr. banske uprave konferenca, kjer so bili sprejeti važni sklepi, ki tvorijo bazo pravilnika šolskega radia. Po določilih tega pravilnika so bile v tem šolskem letu zastopane v šolskem radiu poleg našega udruženja naslednje ustanove: prosvetni oddelek kr. banske uprave, srednje šole, meščanske šole, higienski zavod, kmetijski oddelek kr. banske uprave, radijska oddajna postaja in tehnični radijski strokovnjak. Za predsednika je bil izvoljen tov. Mlekuž Ve-koslav, za tajnico tovarišica Engelmanova, za člane pa: tovarišica Završanova in tovariša Skulj Andrej in Kumelj Metod. Ostale ustanove so imele po enega zastopnika.
Tekom šolskega leta so bile v šolskem radiu 64 oddaje. Šolske ure so bile dvakrat tedensko in sicer v torek in petek ob 11. uri. Ob naših državnih in narodnih praznikih so bile slavnostne oddaje, ki so jih izvršile osnovne, meščanske in srednje šole. Spominu blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja so bile posvečene štiri oddaje. Ker je mladina v šolskem letu 1933./34. želela več petja in glasbe, je odbor takoj pri prvih sejah sprejel v svoj program več takih oddaj, ki pa so morale izostati radi globoke žalosti od 9. oktobra do 9. aprila. Vendar pa so bile kljub temu oddaje tekom leta kaj pestre, ker smo imeli 8 šolskih nastopov, 3 lutkovne igre, 1 pravljično zvočno igro, 1 zvočno sliko, 1 slušno igro, 1 recitacijo v dialogu, 1 dialog, 1 koncert s ploščami, 6 predavanj o naši jugoslovanski glasbi, ki so jih pojasnjevale pevske točke s ploščami in 3 pravljične ure. Ostale oddaje pa so bila predavanja jezikoslovnega, zgodovinskega, zemljepisnega in prirodopisnega značaja.
Največ pažnje se je posvečalo tudi v tekočem letu programu oddaj, zakaj glavno vprašanje je bilo vedno: Kaj bo mladina poslušala? Zato je odbor razposlal v februarju šolam, ki imajo radio aparate dopisnice z vprašanji:
1.	Koliko otrok posluša šolske oddaje.
2.	Želje glede oddaj.
3.	Lastnik radio aparata.
Po vsaki šolski radio uri je bila napoved novic, ki so bile nacionalnega, vzgojnega, gospodarskega, higienskega in poučnega značaja.
Šolski radio je imel v »Učiteljskem tovarišu« in »Našem Valu« stalno rubriko, kjer je bil objavljen program oddaj za bodoči teden z navedbo točk ali kratke vsebine k predavanjem.
Vzdrževal se je ta naš odsek s podporo radio postaje Ljubljana in s podporo kraljevske banske uprave.
Odsek za brezposelne učiteljske abituriente.
Bilanca drugega leta odsekovega obstoja je pokazala velik uspeh. Namen odseka je bil predvsem ta, da zastavi vse svoje sile, da se izvede čim več postavljeni. Intervencije, izne-šene rta njegovo pobudo, informacije, ki so se pošiljale na merodajna mesta in stiki z vsemi onim, ki bi lahko pripomogli k rešitvi tega perečega stanovskega kulturnega stanja, niso ostali brez uspeha. Iz kartoteke, ki jo vodi odsek že od svojega obstoja O' vseh absolventih od 1931. leta:, je irazvidno, da je bilo od marca lanskega leta izvedenih nad 500 postav-Ijenj. Ta številka že sama po sebi najmar-kantneje dokazuje, da je stanovska organizacija. s podporo odseka izvršila svojo nalogo kar najbolje.
Z zadnjimi postavljenji pa so bila zasedena skoro vsa prosta mesta na naših osnovnih šolah. Nastane veliko vprašanje, kaj bo z onimi, ikii še vedno čakajo. Njihovo številčno stanje kaže tale rezultat: Iz kartoteke je razvidno, da od absolventov iz prejšnjih let še ni dobilo nameščenja 379. Če prištejemo k temu številu še okroglo 200 letošnjih absolventov drž. in priv. učiteljišč v Ljubljani in Mariboru, dobimo zaokroženo število 600. Tu stoji odsek pred težavnim problemom. Preko pomanjkanja praznih učiteljskih mest se ne da. Ostane ena rešitev in upanje, da se upokoje vsi oni, ki so že dovršili svojo službeno dobo in da se otvorijo novi oddelki, dai pouk in uspeh ne bo trpel radi preobremenjenosti razredov in učiteljstva.
S podatki o socialnem položaju brezposelnih učiteljev je ustvaril odsek možnost, da so bili dovoljno informirani o dejanskem položaju tudi merodajni faktorji pri banovini. Nad 100 abiturientov je bilo letos stalno zaposlenih s podporo iz bednostnega sklada.
Pripomniti je treba, da je bilo vodstvo odseka, ki sestoji iz brezposelnih abiturientov, po lanskih nastavitvah močno skrčeno. Zato so morali preostali njegovi člani doprinesti tem več žrtev, da so opravljali delo. Želeti bi bilo, da v bodoče pomagajo odseku vsi tovariši in sicer s 'tem, da povsod in na vseh mestih kjerkoli se razpravlja o dejanskih razvojnih potrebah učiteljskega stanu in zboljšanja) njegovega položaja, poudarjajo nujno potrebo po takojšnji izvedbi upokojitev onih, ki so že dopolnili službena leta in po ustanavljanju novih šol in otvarjanju oddelkov. Le tako bo mogoče dobiti čim prej kruha za teh 600 mladih dela željnih tovarišev.
Gospodarski svet sekcije.
Letos se je sestal na sejo le enkrat. Raz-motrival je o nakupu stavbe za Učiteljski dom v Ljubljani in o organizaciji stanovskega gospodarskega dneva po sreskih društvih.
zastopniki ustanov.
vseh stanovskih gospodarskih
Odsek za obrtne in trgovske nadaljevalne šole.
Odsek je imel sedem sej v katerih je razpravljal:
1.	O realizaciji predlogov ban. skupščine.
2.	O tolmačenju § 74. uradniškega zakona.
3.	O stališču in predlogih k uredbi o organizaciji, učnem načrtu, strokovni izobrazbi učiteljev in uporabi učbenikov v strokovnih nadaljevalnih šolah.
Izdelal j© potrebne vloge in spomenice za gornje zadeve ter tolmačil nujnost, da ostanejo strokovno nadaljevalne šole tudi nadalje v rokah osnovnošolskega učiteljstva. Obširneje je o tem obvestila sekcija sreska društva s posebno okrožnico. Odsek vodi statistiko o obrtno in trg. nadaljevalnih šolah v dravski banovini.
Ekskurzijski odsek,
ki ima namen organizirati razne pedagoške in izletniške ekskurzije, je v letošnjem poslovnem letu organiziral veliko poklonitev manom blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Poklonitve se je udeležilo nad 400 učiteljev in učiteljic iz dravske banovine. Na grob blagopokojnega kralja je učiteljstvo poklonilo podpise 180.000 učencev na.-rodnih šol dravske banovine na pergamentnih polah, vezanih v pet knjig in vloženih v miniaturno kranjsko skrinjo. Nadalje je odsek razpravljal o sistematičnih pedagoških ekskurzijah po Jugoslaviji in po inozemstvu. S tem delom bo nadaljeval v prihodnjem poslovnem letu. Predlagal je izvršnemu odboru, da izposluje, ob priliki glavne skupščine v Sarajevu, 75% popust na železnici tudi na progi Sarajevo, Most ar, Dubrovnik, Split. Če bo prošnja ugodno rešena, bi organiziral skupno potovanj;© udeležencev glavne skupščine iz dravske banovine na zgoraj označeni progi.
Naša centralna organizacija.
Razmere v naši centralni organizaciji so končno po dolgotrajnih borbah krenile v zdravo smer konstruktivnega dela. Rezultat zadnje glavne skupščine je zadovoljil vse. Nasprotstva so prenehala. Izvršni odbor ima v sekcijah potrebno oporo. To sta dokazali obe seji glavnega odbora po glavni skupščini. Neznatna opozicija pod vodstvom bivšega predsednika Damjana Rašica dosežene sloge ne more zlomiti. Glasilo te opozicije »Jugo-slovenska učiteljska misao« je po treh številkah prenehala izhajati, ker ni imela pogojev za obstoj. Ravno tako ne bo uspela ona javno nikjer registrirana skupina beograjskih učiteljev, ki z uspehom spontane in suverene volje zadnje glavne skupščine ni zadovoljna. Ta bi hotela zrušiti današnjo centralno upravo, ker se ista ne sestoji samo iz beograjskih kolegov. Zlasti se bori zato proti predsedstvu.
Na zadnji seji pa je glavni odbor glasno in jasno poudaril, da si lastijo člani zunanjih
sekcij isto pravico do vseh mest v organizaciji, kakor si lastijo to pravico beograjski tovariši.
Tretja opozicija je idejna in načelna. Bori se za izpremembo pravil, ki naj bi uveljavila zinane zahteve po tajnem glasovanju in proporcu. Tudi ta ni številna in ker se bori za načela, bo mogoče s preudarnim postopanjem najti način za uzadovoljitev in pritegnitev k delu.
Mir in sloga v organizaciji kažeta že danes svoje uspehe. V centrali se je delo organiziralo in se vrši dosledno po izdelanem programu. Delo je razvidno iz poročil o sejah glavnega odbora, ki jih je objavilo tudi naše stanovsko glasilo.
Premestitev podpredsednika tov. Todo-ra Dimitrijeviča in tov. Jefte Krljeviča, člana izvršnega odbora, je naletela na globok odmev pri učiteljstvu vse države. Vsa organizacija je postavljena s tema dvema premestitvama v težek položaj. Učiteljstvo in njegova organizacija sta še vedno trdno uver-jena, da se bo našla pot, da se tudi ta zadeva uredi in bo prišla centralna uprava zopet v one razmere, ki so potrebne za plodno, delo, ki ni le v korist stanu, marveč istočasno tudi narodni prosveti in s tem neposredno državi.
Obema vodilnima funkcionarjema udruženja. podpredsedniku tov. Dimitrijeviču in čl. I. O. tov. Krljevieu, je poslal predsedniški zbor s svojega zborovanja v Ljubljani, dne 9. junija 1935., brzojavno izrabe zaupanja za nesebično in iskreno delo v blagor udruženja in učiteljstva, ter ju pozval, da še nadalje vztrajata na svojih mestih. Isto je storil Glavni odbor na seji dne 16. junija in je sprejel tudi poseben komunike, v katerem izraža svoje zaupanje vsemu izvršnemu odboru, odobrava njegovo delo in izjavlja svojo solidarnost in popolno soodgovornost. Komunike je bil priobčen tudi v 45. štev. »Učit. tovariša« z dne 20. junija 1935.
Zaključek.
Že uvodoma sem omenil, da so bile razmere, v katerih se je vršilo delo v preteklem letu, izredno težke. Tragična kraljeva smrt je vplivala na vse državno življenje in samo-obsebi umevno tudi na delo organizacije. Sreska društva so mogla imeti občne zbore po večini šele v decembru. Do tega meseca se tudi pri sekciji in pri centralni organizaciji ni moglo nadaljevati z reševanjem načelnih stanovskih vprašanj. Pozneje so ovirali delo notranji politični dogodki v državi. Že zapo-čete akcije so se porušile in treba je bilo začeti znova in to ne enkrat. Obstojali niso torej niti pogoji za kontinuiteto dela. Zato se ne smemo čuditi, da uspehi niso taki, kot bi si jih želeli in da so izostali zlasti v najvažnejših vprašanjih. Vsekakor pa je sekcija tudi v preteklem letu pokazala polno aktivnost in v tem pogledu ni v ničemer zaostajala za prejšnjimi leti. Poročilo sicer ne more predočiti vsega podrobnega dela in truda,, vendar prikazuje v dovoljni meri napore in trdno voljo do uspeha. In s tega vidika je treba presojati in soditi delo sekcije.
Proračun za leto 1935./36.
1. »Učiteljski tovariš«
Stroški Kritja
a)	45 štev. po 4 str. v
3700 izv. .... 128.200—
b)	uredništvo .... 8.400—
c) sotrudništvo . . .	7.000—	
č) poštnina in eksped.	8.400—	
d) davek .....	3.000,—	
3100 članov a Din 50.-		155.000.
125 naročnikov		
a Din 60.— . . .		7.500,—
	155.000.—	162.500,—
2. Prosveta (priloga	»Učit. tovariša«)	
Tisk 5 štev. a 1 tisk.		•
pola v 3700 izv.		15.000—
3. Popotnik		
a) tisk 10 štev. a 1%		
tisk. pole v 4200 izv.		
(v 5 izdajah) . . .	61.620—	
b) uredništvo ....	6.500—	
c) sotrudništvo . . .	10.000,—	
č) klišeji.....	2.000,—	
d) poštnina in eksped.	1.500—	
3100 članov a Din 30—		93.000—
820 članov a Din 50—		41.000—
	81.620—	134.000 —
4. Vodstvo organizacije.		
Reprezentanca in		
predsedstvo . . .	8.400 —	
tajništvo (2) . . . .	16.800—	
knjigovodstvo in		
blagajništvo . . .	8.400—	
	33.600 —	
5. Uprava.		
a) Pisarniško osobje .	25.200—	
b) pisarniške potreb. .	9.000,—	
c) kurjava in razsvetli.	3.000 —	
č) boln. blag. in pokoj.		
zavod .....	3.500.—	
d) davki .....	3.000 —	
e) manip., provizija in		
telefon.....	1.500 —	
f) znamke, dopisnice,		
koleki.....	8.500—	
g) splošna poštnina	2.000—	
h) najemnina in postr.	4.000—	
i) razni stroški . .	8.800,—i	
	68.500 —	
6. Potnine.
4 seje uprav, in nadz.
odbora.....
1 banov, skupščina 1 glavna skupščina potnine sekcije . . .
3500 članov á Din 20.-
Stroški Kritja
10.000.— 7.000— 10.000,— 2.000—
29.000—
7.	Učiteljski naraščaj:
3500 članov a Din 5,— 17.500 —
8.	Pravna zaščita članstva:
3500 članov a Din 5— 17.500—
9.	Pevski zbor:
3500 članov a Din 10.— 35.000—
10.	Članarina Beograd:
3500članov a Din 10 — 35.000—
70.000.-
17.500-
17.500,-35.000,-
35.000,-
Ako primerjamo stroške in	kritja pod točko 1 do 6 vidimo:
ad 1..............155.000,—	162.500.—
ad 2..............15.000—
ad 3..............81.620,—	134.000 —
ad 4..............33.600—
ad 5..............68.500—
ad 6..............29.000.—	70.000—
nastane razlika, ki je nepokrita ....
382.720,-
366.500— 16.220,—
382.720,— 382.720—
PRORAČUN MLADINSKE MATICE ZA L.
Prejemki:
Naročnina 15.000 nar. a Din 22.50 .... 337.500.—
inventar ......
pisarna......
uprava ......
honorarji.....
potnine......
ekspedicija ....
klišeji ......
nagrade književnikom
nagrade ugankarjem .
davki in pristojbine .
tisk »Našega roda«
tisk knjig Mlad. matice_
1935./36.
Izdatki:
1.000,-10.000.-22.800.-45.000,-500,-13.500.-13.600,-8.000,-1.000,-3.000,-112.000.-107.100.-
Novi minister prosvete
V vladi gospoda dr. Stojadinoviča ie prevzel portfeli ministrstva prosvete g. Do-brivoje Stošovic.
Novi minister prosvete g. Dobrivoje Stošovic.
G. Dobrivoje Stošovic je rojen v Brusu v kopaoničkem srezu 1894. leta. Po dovršeni osnovni šoli v Blacu, je absolviral gimnazijo v Beogradu in odtod odšel študirat v London in Cambridge, kjer je na ekonomsko finančnem oddelku diplomiral 1922. leta. Po povratku s študij je bil imenovan za tajnika ministrstva financ, a pozneje.za šefa odseka kjer je ostal do osnovanja Privilegirane agrarne banke. V tej je bil 1. 1929. imenovan za glavnega taj-
nika. 1931. leta je postal direktor, a februarja meseca letošnjega leta je dosegel v istem zavodu že položaj generalnega direktorja in je ostal na tem mestu do dneva, ko je bil imenovan za ministra prosvete. V času službovanja v ministrstvu financ so bile g. Štošoviču poverjene razne misije v inozemstvu. Sodeloval je kot tajnik naše delegacije za reguliranje vojnih dolgov v Ameriki 1926. leta, na Angleškem 1927. i t. d.
G. Stošovic se je bavil tudi z novinarstvom in je posvečal posebno pažnjo gospo-darsko-finančnim vprašanjem. Bil je urednik »Beograjske ekonomske revije«, ki je izhajala v francoščini in angleščini. Uredil je tudi'»Go-dišnjak kraljevine Srba. Hrvata i Slovenaca«, v katerem je izčrpno opisal celokupno naše finančno ekonomsko življenje. »Godišnjak« je bil publiciran v Londonu v angleščini. G. Stošovic je odlikovan z redom Sv. Save in redom Jugoslovanske krone.
Bil je tudi v svetovni vojni.
Pri volitvah 5. maja je bil izvoljen za narodnega poslanca v prokupaokem srezu.
Novega g. ministra prosvete čakajo mnogi in težki problemi, ki spadajo v območje naše prosvete. Ampak, kot nobenemu drugemu poslu, potrebno je posvetiti vso svojo psihično in fizično sposobnost predvsem onemu poslu, katerega smoter je dvigniti naš narod do one kulturne višine, radi katere se mu bodo prijatelji čudili in ga zlobneži zavidali. Za to delo naj ne bo nobeden trud prevelik, nobeno prizadevanje pretežko. V tem plemenitem delu bo našel novi g. minister prosvete iskrene sodelavce tudi v predstavnikih jugosloven-skega učiteljstva.
Vprašanje učiteljske stanarine
V	učiteljskih, kakor tudi v izvenučitelj-skih vrstah je povzročalo vprašanje naše stanarine mnogo razburjenja. Prav v zadnjem času se to vprašanje večkrat načenja in je potrebno, da spregovorimo o njem nekaj besed.
Zakon o narodnih šolah iz 1. 1931. vsebuje točna določila glede učiteljskih naturalnih stanovanj, določa pa tudi višino stanarine, ki jo morajo plačati šolske občine kot odškodnino, ako ne morejo nuditi učitelj stvu natu-ralnega stanovanja. Bistvo teh določil je iskati edino le v tem, ali je hotel zakonodajalec za-sigurati učiteljstvu stanovanje, ali mu je hotel zvišati dohodke na ta način, da prispeva tudi občina svoj del k plači, ki jo prejema učiteljstvo od države! Vsekakor je možno le prvo, namreč, da se je hotelo zagotoviti učiteljstvu stanovanje.
Šole so se in se še otvarjajo dandanes že v najbolj zakotni vasi. Učitelj pride na šolo, a ne najde stanovanja! In niso bili redki primeri, ko je morala biti šola zaprta prav zaradi tega, ker učitelj, nameščen na šolo, ni dobil stanovanja in je moTal prositi za drugo mesto. Takim primerom se je hotel zakonodajalec izogniti z določbami § 23. zakona o narodnih šolah, kjer pravi:
Dolžnosti šolskih občin so:
1. sezidati in v dobrem stanju držati šolska poslopja ...; stanovanja za učitelje in slugo.
Prav tako je razvidna namera zakonodajalca zagotoviti učiteljstvu stanovanja in stanarino iz § 29. zakona o narodnih šolah, ki se glasi:
Poleg upraviteljevega stanovanja mora imeti vsaka šola v bližini toliko obveznih stanovanj za učitelje, kolikor ima šola oddelkov, kakor tudi stanovanje za enega slugo. Brez predpisanega števila teh stanovani s potrebnimi piritiklinami se ne more ustanoviti šola nitj nov oddelek.
V	mestih in trgih se daje lahko namesto stanovanja stanarina ...
Najbolje so ukrenile one občine, ki so preskrbele toliko stanovanj, kolikor ima razredov šola. S tem je ustreženo učiteljstvu, ki
od občin učiteljstvu pripadajočo stanarino. S tem bi pač občine ne mogle prihraniti ničesar, pridobilo pa bi učiteljstvo, ki bi prejemalo stanarino rednejše.
Učiteljstvu so naturalna stanovanja nujno potrebna. Kdor priznava potrebo narodne šole in uvidi njeno neizmerno korist za kulturni dvig naroda, mora priznati, da je imel zakonodajalec pri vnašanju določil o natu-ralnem stanovanju, odnosno stanarini uči-
teljstva pravi namen nuditi učiteljstvu ono najnujnejšo socialno zaščito, ki mu je v težkih razmerah, v raznih službenih krajih nujno potrebna.
Učiteljstvo vedno poudarja, da naturalno stanovanje, odnosno ekvivalentna po zakonu določena stanarina ne pripada k učiteljski plači, marveč je to le nujna posledica, ki izhaja iz potrebe pravilnega razvoja našega narodnega šolstva.
Splošne vesti
mu ni potreba iskati stanovanja, ko pride v službeni kraj, a istočasno je ustreženo tudi občini, ki sicer investira nek gotov kapital v stavbo za učiteljska stanovanja, vendar ji za vselej odpade plačevanje stanarine. Vsakdo, ki objektivno sodi in pozna tudi določbe zakona o narodnih šolah, uvidi, da je najbolje, če občine zidajo stanovanja.
§ 84. omenjenega zakona pravi povsem določno:
Vsi državni učitelji narodnih šol imajo pravico na stanovanje, oziroma stanarino po § 23. in § 29. tega zakona.
Zakon ima torej v tem pogledu povsem točna določila, in če hočemo nekoliko podkrepiti ta določila, se nam je treba ozreti le nekoliko naokrog. Orožniki in financarji imajo povsod v svojih uradnih prostorih tudi stanovanja. Tudi železničarji so zadosti dobro oskrbljeni s službenimi stanovanji. Kjerkoli je cerkev, povsod je tudi župnišče, ponekod tudi kaplani j a. — Vsi oni poklici, katere vodi služba v oddaljene vasi, so preskrbljeni s stanovanji, a učiteljstvu je bilo to priznano šele z zakonom o narodnih šolah iz 1. 1931. Nekatere, zelo redke občine so to potrebo uvidele že prej, a za one, kjer ni stanovanj za učiteljstvo, določa § 173. Zakona o narodnih šolah:
»Kjer na deželi ni stanovanj za učitelje, je šolska občina dolžna sezidati jih najkasneje v roku šestih let, ko stopi ta zakon v veljavo.«
Za čas, dokler stanovanja niso zidana, je določena stanarina. Mi radi priznamo, da plačujejo nekatere občine stanarino težje nego druge, toda učiteljstvo more poudariti le eno: Določbe Zakona o narodnih šolah v pogledu stanarin so edina socialna zaščita učiteljstva. Te določbe predstavljajo namreč najvažnejše vprašanje učiteljskega socialnega zavarovanja.
Onemu učiteljstvu, ki nima naturalnega stanovanja in prejema, v smislu določil zakona, stanarino, bi bilo celo ljubše, da bi prejemalo stanarino direktno od banovine, ali države, a ker nočemo ostati samo pri polovici predloga, smo šli tudi dalje in predlagali, naj banovina, odnosno država izterja
PREDSEDSTVO JUU.
Dnevno časopisje je priobčilo netočno vest, da sta predsednik JUU tov. Ivan Dimnik in podpredsednik tov. Dcurde Mirkov premeščena iz Beograda in sicer prvi v Ljubljano, a drugi v Novi Sad. Vest je imela tendenco ustvariti mišljenje, da oba funkcionarja udruženja ne bosta več mogla vršiti dolžnosti pri centralnem odboru Učiteljskega udruženja.
Resnica je, da sta tov. Dimnik in Mirkov ostala v Beogradu in vršita tam še nadalje svoje funkcije.
—	Uradne ure na sekciji bodo tekom počitnic le dopoldne od 8 do 12.
—	Izhajanje »Učiteljskega tovariša« med počitnicami. Kot že več let tako bo tudi letos izhajal med glavnimi počitnicami »Učiteljski tovariš« le vsakih 14 dni. S prvim septembrom začne izhajati ponovno, redno tedensko.
—	Prenočišča za udeležence banovinske skupščine. Prosimo, da se vsi, ki nameravajo prenočevati v Akademskem kolegiju, prijavijo z dopisnico sekciji vsaj do 10. t. m.
REDKI JUBILEJI
1. julija t. 1. so Obhajali nekateri meteorološki opazovalci v dravski banovini redek jubilej, namreč 40 letnico zvestega meteorološkega opazovanja na enem in istem mestu.
So to gospodje:
Verbič Mihajlo, šol. upravitelj v p. v So-dražici, Skvarča Ivan, sodni oficial v pok. na Vrhniki in Košutnik Josip, šol. uprav, v pok. v Vojniku.
V teh treh krajih so imenovani gospodje 1. julija 1895. prevzeli naporno opazovanje vremena in podnebja. Opazovanje je naporno radi tega, ker je opazovalec navezan na beleženje vremenskih elementov, predvsem temperature zraka, trikrat na dan, in sicer ob 7. uri zjutraj, ob 2. uri popoldan in ob 9. uri zvečer. Opazovanje zahteva točnosti, tako glede časa, kakor glede čitanja instrumentov. Gori omenjeni gospodje vršijo to tiho delo nepretrgoma že 40 let. Je to višek vztrajnosti in potrpežljivosti.
Uprava državnega Zavoda za Meteorologijo in Geodinamiko na ljubljanski univerzi je tudi ugotovila, da so vsa opazovanja točna in zanesljiva, za kar jim izreka javno zahvalo. Zeli samo, da bi, posebno med p. n. učiteljstvom, našla še marsikaterega tako idealnega posnemovalca, kakor so ti gospodje. Pri malenkostni nagradi (370 Din in manj letno) za vse to ogromno kulturno delo. je izključeno, da bi gospode zadrževali pri tem materialistični oziri. Samo čisto veselje do kulturnega dela in gola ljubezen do prirode jih je toliko časa priklenila k meteorološki hišici. Gospodje še dalje vztrajajo pri opazovanju kljub visoki starosti. Hvala jim!
—	Mariborski maturanti iz 1. 1910. Naš dobri tovariš Vauda Mirko nas vabi k proslavi 25 letnice v Mariboru. Ker je to izreden jubilej, zato upam, da se nas bo zbralo vseh 16 živečih tovarišev tega letnika. Tudi onih 7 tovarišev, ki niso utegnili priti na proslavo 20 letnice, ne sme ostati doma. Na veselo svidenje v avgustu v Mariboru. G. V. Celje.
—	Maturantom ljubljanskega učiteljišča iz leta 1907! Kakor dogovorjeno na lanskem sestanku, se snidemo letos dne 8. julija na Ovsišah pri tov. Blažiču. Odhod iz Ljubljane
ob 15.42 uri. Radi prenočišča se javite pravočasno pri imenovanem tovarišu.
— Maturante ljub. moškega učiteljišča iz leta 1925. obveščam, da se proslava desetletnice ne bo vršila 7. julija t. 1., ker so se javili samo trije tovariši, drugi so najbrže prezrli moje vabilo v »Učit. tovarišu« z dne 6. junija 1935. Prosim pa vse one tovariše, ki prebivajo za časa počitnic v Ljubljani, da se udeleže gotovo dne 1. avgusta 1935. kratkega sestanka ob 10. uri dopoldne v gostilni Štefana Mencingerja na Šmartinski cesti v Ljubljani glede določitve časa in kraja naše proslave. Do tedaj pa_ želim vsem vesele počitnice. — Rupnik Vinko, strok, učitelj, Ljubljana, gluhonemnica.
—i Napredovali so učitelji(ce) v V. skupino: Gradnik Rajko, sres. š. nadzornik iz Radovljice, Poplatnik Franc od Sv. Tomaža, Logar Fran j a iz Laporja; v VIII. skupino: Be-zeljak Marija iz Unca, Schauer Lea iz Brezja, Mlekuž Fran iz Svetine, Vaupot Mihaela iz Cankove, Juretič Branka iz Laz.
—i Prevedeni v IX. skupino so: Mikulič Oton iz Leskovca, Traven Lovro iz Trboj, Košutnik Roman iz Majšperka, Fable Božidar iz Sv. Roka ob Sotli.
—i Napredovali so v V. skupino: Vizjak Ciril, sreski šolski nadzornik v Novem mestu; Praprotnik Miroslav, učitelj iz Homca; v VI. skupino: Lavrič Vinko in Pivek Ivan, veroučitelja iz Ljubljane; Žmavc Josip, vero-učitelj iz Trbovelj; v VIII. skupino: Grčman-Trtnik Vekoslava iz Rajhenburga; Šifrar Marija iz Boštanja.
Učiteljski pravnik
—§ Vprašanje: J. A. iz Slovg.
1.	Dne 9. VII. 1935. imam pravico prositi za napredovanje v VII. skupino. Ko sem napredoval v VIII. skupino, sem moral čakati na plačo 13 mesecev. Ako bom sedaj (drugič!) napredoval v VII. skupino, ali bom moral tudi čakati 13 mesecev?
2.	Ob prevedbi 1931. leta sem bil preveden v IX. skupino. Ako bi sedaj prosil za prevedbo mesto za napredovanje in bi se me
Pred nakupom si oglejte nova chromirana
PUCH kolesa
z novo zavoro na prednjo os.
Na ugodna mesečna odplačila!
IGN.VOK, LJUBLJANA
Tavčarjeva ulica štev. 7 Podružnice: Kranj, Celje, Novo mesto
Drobiž
Štanga - Marn - »Učiteljski tovariš«, Jezičnik in dr. A. B. Jeglič.
Pot se spenja v breg. Piski hlapona, ki drvi skozi zasavsko sotesko izginjajo v dalji. Ko stojiš na vrhu previsa se ti odpre pogled širom na zelene griče Zasavja. Še vržeš zadnji pogled na modrikasto zeleno vodno kačo: Savo, potem pa jo ubereš proti samevajoči vasici Štangi pri Litiji, ki je znana po svojih treh zanimivostih. V štangairski cerkvi do-muje sv. Anton zaščitnik zakona željnih devic, štangarske češnje so tudi Ljubljančanom najbolj znana in cenena sadna poslastica, štangarska soseska pa je dala našemu narodu dva pomembna moža Franceta in Josipa Mar-na. Prvi je obilo deloval na zbližanju med Slovenci in Čehi pa med Slovenci in Hrvati. Drugi, profesor, je vzgajal mnoge naše lite-rate, sodeloval kot vnet jezikoslovec in slovstveni zgodovinar polnih 30 let pri našem »Učiteljskem tovarišu«, bil pa je tudi predsednik »Slovenske matice«.
Le kaki dve uri hoda je z litijske postaje k cerkvici, kjer so krstili Jožeta Marna. Pot je tako zložna, da jo zmore vsak. Med travniki te vodi. Pa se potem skrije v gozdove in preden zaviješ v vas, te sprejmejo orkesi-i čričkov... Ob prehodu pomladi v poletje je tu najlepše. Kdor si bo tekom počitnic utegnil odtrgati dan za obisk naše skrite vasice, mu menda ne bo žal nikoli.
Hribovski kraji so tu. Z majhnimi naselji, ki jim še do danes ni ustreženo v želji po stalni osnovni šoli. Zdaj imajo v Štangi le zasilno enorazrednico, koder poučuje že
dolgo vrsto let domači župnik, ki stopa prav te dni v pokoj.
Josip Marn se je rodil 13. marca 1832. Pred tremi leti so praznovali tu gori lepo spominsko svečanost: 100 letnico njegovega rojstva. Pobudo za proslavo je dala »Slovenska Matica«, litijsko sres. društvo JUU pa je poklonilo venec, edinega, ki se je položil na spominsko ploščo odličnega štangarskega rojaka. Zanimivo je njegovo življenje. Marn je odšel po končanih srednjih šolah v bogoslovje. Kaplanoval je v Horjulu, a je še vedno čutil veselje do profesorskega poklica in slovenščine in se je medtem pripravljal za profesorja. Izpite je šel polagat na Dunaj.
Mladi profesor Marn se je spoznal v Ljubljani z učiteljem Andrejem Pr.aprotni-kom, buditeljem slovenskega učiteljstva. V »Novicah« 1. 1860. je napovedal Praprotnik nov šolski list. Ta je izšel 1. prosinca 1861. z naslovom našega današnjega stanovskega lista, a so ga po pravilih tistega časa imenovali: »Učiteljski Tovarš«.
Med sotrudnike Praprotnikovega stanovskega lista, ki je imel pa tudi odprte predale za jezikovne in narodne probleme, je vstopil tudi profesor Marn. Mladi literarni zgodovinar je pričel zbirati življenjepise vseh znanih slovenskih velmož in jih je priobčeval potem v posameznih številkah »Učiteljskega Tovar-ša«. Vsako leto pa mu je urednik Andrej Praprotnik dovolil, da je svoje članke, zgodovinske paberke —, zbral konec leta v posebno knjižico, lci ji je nadel ime »Jezičnik«.
Neumorni sotrudnik našega lista že od njegovih prvih početkov, je zaključil svoje prispevke 1. 1892. Ob tisti priliki, ko se je
umikal že v zasluženi pokoj — leto kasneje pa je že preminul — je izšel njegov 30. letnik »Jezičnika«.
Poslednje svoje vrste po 30 - letnem sodelovanju pri »Učiteljskem Tovaršu« je posvetil listu s temile besedami: »Da bi podpiral dobrega Praprotnika pri vredovanju Učiteljskega Tovarša, jel sem v njem spiso-vati 1863. »Pomenke o slovenskem pisanji«, ter si izprosil naposled za nagrado nekoliko prostih odtiskov, katerim sem dal naslov »Jezičnik«. Jezikala sta namreč v pomenkih »poredni Učenec in neporedni Tovarš« o jeziku slovenskem, o raznih oblikah v pisanju, ki so takrat se jako hitro spreminjale i. t. d. za pouk in kratek čas.«
Ob zakjučku tega svojega posvetila pa obžaluje marljivi mož, da mora to svoje delo skleniti: »Kar je prejšnji vrednik Tovaršev rekel: Brez Jezičnika bi že ne bilo Tovarša, to rečem nasproti tudi jaz: Brez Tovarša bi ne bilo Jezičnika. Čast torej Učiteljskemu Tovaršu.«
Pa bo kdo vprašal, ali ima teh 30 letnikov »Jezičnika« dandanes še kako vrednost?! Le stopite v našo licejsko knjižnico in poprosite naj Vam posodijo katerikoli letnik »Jezičnika« na dom. Prošnjo bodo odbili. Saj povprašujejo po »Jezičnikih« vsak dan profesorji in dijaki in drugi, ki so jim Marnovi spisi bogat vir za njih študije.
V zaključnem letniku »Jezičnika« je razpravljal Marn o 20 slovenskih velmožeh. Predzadnje poglavje je posvetil visokemu jubilantu dr. Antonu Bonaventuri Jegliču, prav ob polovici sedanjih njegovih 85 let.
izredno marljiv učenec vseh osem let na gimnaziji. Primerja Jegliča in Kržiča, kasnejšega urednika mladinskega lista »Angelčka«. Pravi: »>Kržič je podoben tihemu potoku, ki rosi in napaja velike travnike pa mlade livade. Jeglič pa se mu zdi podoben deroči reki, ki podere, pobere in potegne s seboj vse, kar ji pride nasproti.«
Marn beleži z veseljem lepe uspehe svojega učenca Jegliča, ki je že kot mlad bogo-slovec sodeloval v »Letopisih« Matice Slovenske kot avtor razprav z značko A. J.
Jeglič je bil že kot dijak marljiv pisatelj; a se je tem bol j lotil pisateljevanja potem, ko je stopil med ljudstvo kot dušni pastir.
Zanimivo je, da štejemo Jegliča tudi med pedagoške pisatelje. Kot mlad vrhbosanski škof je uvidel pomanjkanje vzgojeslovne literature med učitelji in učiteljiščniki v Bosni in Hercegovini v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Zato je napisal sam eno prvih pedagoških knjig za Bosance z naslovom »Uzgoje-slovje za učitelje i učiteljske pripravnike«. Izdal jo je v samozaložbi pri Spindlerju in Loschnerju v Sarajevu z naslednjim predgovorom :
»Nadam se, da ova moja knjiga neče biti suvišna, buduči, da naši učitelji i naši učiteljski pripravniki imadu samo jednu naški pi-sanu knjigu o uzgojnoj znanosti.
Gledao sam, da knjigu tako udesim, kako bi im njihovo znanje o uzgoju mogla nado-puniti, usavršiti a možda u gdekojim tačkama i ispraviti, te ih oduševiti za njihovu pre-zvišenu zvanje.«
prevedlo v zaprošeno VIL skupino, ali bi tudi moral čakati na plačo 13 mesecev?
Odgovor: Ad 1.: Da je treba čakati 13 mesecev ob vsakem povišku prejemkov razen prevedbe iz priprav, v urad. skupino, sem obrazložil v 40. številki »Učit. tovariša« z dne 16. maja t. 1. na 3. strani in ie to dejstvo ugotovljeno na str. 67. in 79. »Roč. kataloga«.
Ad1 2.: Dne 1. aprila 1931. smo bili prevedeni iz prejšnjih skupin na nove t. j. namesto II./4. je po novem zakonu IX. skupina. Ne razumem Vas, na kaki zakonski podlagi bi zaprosili za prevedbo iz VIII. v VII. skupino.
G. V.
Naša gospodarska organizacija
—g Starostni podporni sklad Učit. samopomoči v Ljubljani. V letu 1933. je občni zbor US sprejel nove predpise za sprejemne pristojbine, in sicer 1. z doplačilom letnih 150 Din za 100% posmrtnino ali 2. brez doplačila za 1.2% do 24% manjšo posmrtnino. Člani plačajo v obeh primerih za vsak smrtni primer 5 Din. Presežki, ki nastanejo med vplačilom članskega prispevka in izplačilom po-smrtnine (od 1.2 do 24%), gredo v starostni podporni sklad (§ 13. odst. 3.). Iz obresti tega sklada oprošča zadružno načelstvo določeno število najstarejših članov US (računano po članski pripadnosti) nadaljnjega plačevanja vseh članskih prispevkov, ne da bi pri tem izgubili kake članske dobrine.
Starostni podporni sklad je pričel poslovati s 1. julijem 1935. Vseh članskih dajatev je oproščenih sledečih devet članov: Dimnik Josipina, vdova šol. ravnatelja v Ljubljani, Levstik Miloš, učitelj v pok. v Celju, Petriček Anton, upok. šol. upravitelj v Žalcu. Rošker Franc, upok. učitelj v Mariboru, Gregorin Ivanka, vdova šol. upravitelja v Ljubljani, Lesnika Mihael, nadučitelj v pok. v Studencih pri Mariboru, Vodenik Šimen, šol. upravitelj v pok. v Kranju, Bezjak Jožefa, naduči-teljeva vdova Sv. Urban (Ptuj) in Koderman Janko, upok. šol. upravitelj v Mariboru.
V naslednjem Vam podam statističen pregled še živih članov, ki so vstopili v US v letih 1898. do 1908. V 1. 1898 — 6, v 1. 1899
—	50, v 1. 1900 — 6, v 1. 1901. — 0, v 1. 1902.
—	4, v 1. 1903. — 1, v 1. 1904. — 10, v 1. 1905.
—	2, v 1. 1906. — 8, v 1. 1907. — 8, v 1. 1908.
—	5. Skupaj 100 članov. Če bo podana prilika, bomo kdaj pozneje priobčili v »Učit. tov.« popolen imenik vseh članov.
—g Zdravljenje članov Učit. samopomoči v OUZD. V 46. številki »Učit. tovariša« od 27. junija 1935. smo priobčili odlok Okrožnega urada za zavarovanje delavcev (OUZD) v Ljubljani, s kaiterim dovoljuje vsem članom Učit. samopomoči v Ljubljani za zdravljenje v fizikalnih zdraviliščih v Ljubljani in Mariboru 20% popust na normalne cene. Če bodo razmere dopuščale, bomo pozneje priobčili v »Učit. tovarišu« obširen pravilnik, navedli zdravilna sredstva in celotni cenik za ta fizikalna zdravilišča. Za zdaj pa prosimo, da se za te informacije obračate na fizikalni zdravilišči v Ljubljani in Mariboru, na zadružno upravo Učit. samopomoči v Ljubljani pa za potrdilo o članstvu US (z znamko a 2 Din).
Učiteljska
tiskarna
—t Šolarske knjižnice so radi nizkih prispevkov na mnogib šolah v slabem stanju, treba jih je takoj obnoviti in izpopolniti. Da se to lažje izvrši, bo oddajala Učiteljska tiskarna mladinske knjige lastne založbe na kredit brez obresti do enega leta.
—t Pri otrocih in starših priljubljeni Zvonček bo izhajal tudi v bodoče v polnem obsegu. Priporočajte in širite ga!
—t Za novo šolsko leto so že pripravljene tiskovine in učne knjige. Izvolite naročiti, preden greste na počitnice.
—t Naročila na termin. Začetkom septembra pogosto ni mogoče vsem naročnikom postreči z obratno pošto, zato je najboljše, da šole naroče svoje potrebščine že sedaj s terminom, kdaj se naj blago odpošlje in datira račun.
—t Naročnikom tiskovin za šolske hranilnice v vednost: Ker se je dosedaj zglasilo le malenkostno število ¡šol, ni bilo možno založiti tiskovin. Naročila ostanejo v evidenci.
Stanovska organizacija JUlJ
Iz sekcije
VSEM SRESKIM DRUŠTVOM.
Izvršni odbor JUU je poslal v razprodajo sekciji naslednje:
»Učiteljski koledar« a 12'— Din.
»Pedagoška biblioteka« 1. zv. a 3'50 Din.
(Učni načrt za narodne šole.)
»Pedagoška biblioteka« 2. zv. a 2'50 Din.
(Učiteljska izobrazba v drugih državah.)
»Pedagoška biblioteka« 3. zv. a 2'50 Din.
(Reforma praktičnega učit. izpita v Jugoslaviji.)
Zgornje bo na razpolago vsem interesentom na letošnji banovinski skupščini. Prosimo članstvo, da pridno sega po tem, ker je to gradivo vsakomur zelo potrebno.
Iz druStev:
UČITELJSKI SVET V KRANJSKEM SREZU.
Šolski preglednik Josip Lapajne je sklical na 21. junija 1935. sejo sreskega učiteljskega sveta v Kranju, da bi se tem potom uredile nekatere neenotnosti, ki obremenjujejo prav za prav vso banovino.
Osemletna šolska obveznost je vnesla v šolo nakak nered, ker ni za zadnji dve šolski leti primernih šol, ne učnih oseb. Šolska leta so vsled tega razporejena na istih šolah na različne načine, kar bi se moralo vsekakor urediti, sicer pade naše šolstvo pod svoj dosedanji niveau.
Učna snov je raznovrstno razporejena. Po soglasnem sklepu naj odslej vse šole v drugem šolskem letu podajo osnovne zemljepisne pojme v obliki domoznanstvenega pouka, tretje šolsko leto naj dovrši opis domače banovine, četrto šolsko leto pa ostale banovine. Peto šolsko leto naj snov združi in spo-polni, na kar naj se pečajo nadaljnji letniki z drugimi državami, to pa v tesni zvezi z odnosi do naše države.
Neenotni urniki razpredeljujejo šolo v novo in staro šolo. S prihodnjim letom naj se v bistvu pouk uravna po novih učnih načrtih. Snovi naj se vnese le toliko, kolikor se jo more obravnavati.
Šolske olajšave naj se v principu dovoljujejo le onim, ki so faktično dosegli stopnjo sedem ali osem šolskih let. Za peto in šesto šolsko leto olajšave niso primerne, ker bi s tem šolstvo nazadovalo za dve leti.
Iz splošnega poročila smo posneli, kako skrbi učiteljstvo, da so šolska poslopja že z zunanjo obliko v nekak okras vasem. V nadaljnjih svojih izvajanjih se je tov. Lapajne dotaknil vseh perečih učiteljskih vprašanj v srezu.
Častna je ugotovitev: dokler ima država ob svojih mejah tako narodno-zavedno šolo in učiteljstvo, ne bo ogrožena po nikakih sosednjih aspiracijah.
Gdč. Zaman Slavica iz Cerkelj je nato podala krasen referat »Kako izvajamo oporoko Nj. Vel. Vit. kralja Aleksandra Uedini-telja „Čuvajmo Jugoslavijo" pri svojem stanovskem delu«. V debati so tov. Rupret, Mi-helič in Žužek poročilo dopolnili glede socialnega udejstvovanja med šolsko mladino, kar je predvsem dolžnost PRK, ki pa že tudi sedaj v tem oziru spolnjuje tozadevne namene. Predsednik dostavi k debati, da se naša šola zaveda, da je vsak poedinec Jugoslavija, ne samo ona zemlja, ki nas PTeživlja, želeti bi le bilo, da neprimerne izvenšolske razmere ne bi ogrožale plemenitega stremljenja učitelj-stva.
Gospa Hotzl Marija iz Cerkelj je govorila o »Vzgojnem pomenu šolskih prireditev«.
Zelo skrbno sestavljeno poročilo, ki je iz njega seval idealizem našega učiteljstva, je bilo sprejeto z velikim odobravanjem.
»O knjižnicah kranjskega sreza« je podal svoje mnenje tov. Ločniškar iz Mavčič. Zelo lepo, poetično zasnovano predavanje je učiteljstvo spremljalo z velikim odobravanjem.
N I
llovo«
Slike z Jadrana
velikost 42X52 cm. Slike so v bakrotisku (po fotografijah), katerim je priložen kratek popis
1.	Baška na otoku Krku
2.	Mesto Rab
3.	Slapovi Krke pri Skra-
<Jinu
4.	Sibenik
5.	P ogleden« Trogir z otoka Čiova
6.	Pogled na Split
7.	Dubrovnik
8.	Pogled na Kotorski zaliv z Lovčena
Cena serije 8 slik nalepljena na lepenki s platnenim robom Din 80"— nenalepljena Din 30"—. Posamezne slike se ne prodajajo! Za cenj. naročila se priporočata
Knjigarni „Učiteljske tiskarne"
v Ljubljani in podružnica v Mariboru
Sklepi: ugotovi naj se, kdo je lastnik sreske knjižnice, sestavi naj se knjižnični odbor, nastavi naj se honorarni knjižničar, knjižnica naj uvede poslovalne dneve in ure, krajevni šolski odbori naj knjižnico vzdržujejo, sestaviti je seznam knjig, izdajajo naj se letna poročila.
Učiteljske knjižnice naj imajo le strokovne knjige. Vse 'beletristične knjige naj se iz-roče javnim šolskim knjižnicam.
Mladinski knjižnice naj se utrede po svoji vrednoti. Banska uprava naj izda seznam knjig, ki bi se lahko uvrščale v mladinske knjižnice. Ali pa naj se za to poveri Mladinska matica.
Dr. Neubauer z Golnika je v poljudnem tonu razpravljal o nalogah šole v protituber-kulozni borbi. Zanimivo je, da je na osnovi preiskav označil vse sresko učiteljstvo kot zelo zdravo. Prav tako. V zdravem telesu zdrava duša, v zdravem učitelju zdravi uspehi njegovega dela.
Popoldne se je vršilo zborovanje sreskega učiteljskega društva, ki ga je vodila tov. podpredsednica Malenškova. Situacijsko poročilo sta podala predsednik in tajnik.
Za socialni fond se je votiral znesek 500 dinarjev.
Kot delegat za banovinsko skupščino je bil izvoljen poleg predsednika tov. Mihelič, namestnik Rant Fran. Na glavni skupščini v Sarajevu bo društvo zastopal predsednik.
Dan dela, stvarjanja, je bil zaključen ob dobri volji domala vsega učiteljstva.
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO V LITIJI prosi vse zaostankarje na članarini, da uredijo društvene zadeve vsaj prve dneve julija po prejemu plače. Kdor nima položnice naj jo zahteva od tov. blagajnika Koprive, učitelja v Zagorju, ali pa nakaže denar potom poštne položnice, ki jo dobi pri vsaki pošti, na naš naslov in št. 13.262. Nekateri še niso poravnali zneska za venec po 1 Din in po 2 Din za legitimacije.
Tisti, ki ne poravnajo svojih obveznosti prve dni julija, povzročijo sitnosti društvenim funkcionarjem. Nekaj težjih zaostankarjev pa bomo izročili advokatu, ki naj jih izterja, če ne pomaga pri njih tovariška prošnja.
Poroflla i
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO LJUB-LJANA-OKOLICA VZH. DEL je zborovalo 8. junija 1935. v dvorani OUZD v Ljubljani.
Tov. predsednik Kosin je v globoko zasnovanem govoru pozdravil prisotno članstvo in v tem pozdravu iznesel vse težnje, želje in zahteve vsega učiteljskega stanu, za kar so se mu vsi toplo zahvalili in se tako solidarizirali z njegovimi izvajanji.
Nato je prešel na dnevni red in poudaril važnost predstoječih skupščin. Izvoljen je bil poleg tov. predsednika še tov. podpredsednik Lulik za delegata na diržavni in banovinski skupščini in to soglasno.
V živahni debati so bili sprejeti soglasno naslednji predlogi za obe skupščini:
1.	Učitelj naj ima pravico do tožbe.
2.	Zahteva po disciplinarnem postopku.
3.	Izvenšolsko delo naj se forsira po sposobnosti in času posameznih učiteljev.
4.	Organizačna članarina naj se ne zviša.
5.	Vsak učitelj naj ima enkratno brezplačno vožnjo po vsej državi.
6.	Izenačenje prejemkov draginjskih do-klad za poročene učiteljice.
7.	Pri šolskih ekskurzijah naj bo za učiteljstvo prosta vožnja.
8.	Učiteljstvu naj se olajša noset inozemstva v poučne svrhe.
9.	Za »Naš rod« in »Mladinsko matico« naj se dosežejo iste pravice, kot jih imata
»Slovenski učitelj« in »Popotnik« t. i. naj bo vsaka šola obvezno naročena.
Pri obravnavi stanovskih zadev je bilo sklenjeno, naj se odseki pri mesečnih zborovanjih razdele jeseni, med tem časom pa naj se posamezniki odločijo za delo pri poedinih odsekih.
Po obširni debati o tipičnih primerih našega stanu, našega gledanja na razvoj situacije in našega stremljenja za izboljšanje razmer v stanu samem je pozdravil tov. predsodlnik g. dr. Prodana, ki je razvil svoj referat o nalogah učiteljstva v boju proti tuberkulozi na svojstven način. Po kratkem informativnem uvodu se je razvil refeTat o posameznih vprašanjih in je bil potek tako živahen, da nas je le ura prisilila k zaključku.
Tov. predsednik se je g. referentu zahvalil z željo, da bi še prišel med nas in v zaključku izrazil željo, da bi obe stanovski skupščini reprezentirali naš stan.
M. Kosin, preds.	J. Tomšič, tajnik
+ JUU — SRESKI DRUŠTVI KOZJE IN BREŽICE sta zborovali skupno dne 15. junija 1935. ob H10. uri v Kozjem.
Predsednik Čok je pozdravil došle člane zlasti iz brežiškega društva z željo, da bi še večkrat prišli k nam. Tov. Kobal je 'podrobno tolmačil referat tov. Hrena o gospodarskih ustanovah in zadrugah, njih namen in korist. K besedi se je oglasil tov. Ravbar glede deležev v Učit. tiskarni, in bolniškega zavarovanja. Predlog, da bi podpisalo deleže društvo, je bil sprejet.
Kot predstavnik Rdečega križa nam je tov. Kobal iz Ljubljane podal poročilo in navodila o delovanju RK. Pomladek RK je zakonska ustanova, ki ustreza po svojih idejah postopku modernega pouka). — Predsednik Čok se mu toplo zahvali za njegova izvajanja.
Sledi predavanje g. dr. V. Krasserja, ban. zdravnika v Kozjem: 0 tuberkulozi. Predsednik se mu za zanimivo in poučno predavanje lepo zahvali. Nato se prečita jo došli dopisi.
Tov. Ravbar iz brežiškega društva je podal izčrpno poročilo o seji društvenih predsednikov in orisal položaj v centralnem odboru v Beogradu. Navzoče učiteljstvo je soglasno izreklo zaupnico predsedniku Dimniku.
Za delegata na banovinski in glavni skupščini je določen preds. A. Čok, za namestnika pa Kos Makso.
(Predlogov za banovinsko skupščino ni novih, pač pa naj se zato stari realizirajo. Stavljen je predlog: kako je z otroki iz savske banovine, ki so tam dovršili šol. obveznost in pridejo v .dravsko ban., kjer je 8 letna šol. obveznost.
Blagajničarka opominja dolžnike na članarini. ki naj povrnejo vsai zaostali dolg iz prejšnjih let.
Predsednik, zaključi zborovanje, želeč vsem prijetne počitnice. A. Čok, preds.	A. Klečeva. taj.
Mali oglasi
Mili 0{lasl, ki slniije r posredovalne in socialne naaeat ♦kilnstra, mki beseda 50 par Najmanjši znesek Din 5'-
ZAMENJA SE UČITELJSKO MESTO
v neposredni okolici mesta, kjer je več srednjih šol (kraj bo priključen mestni občini) z upraviteljskim mestom najraje v južnejših srezih bivše Štajerske. — Ponudbe na upravo.
UČITELJICA dvorazredne šole na Kranjskem želi zamenjati z mestom na Štajerskem, ki je tudi ob železnici. Naslov v upira vi.
FR. P. ZAJEC
lipniia optik IJuMJ***, Start trg t
priporoča: naočnike, ščipalni-ke, barometre, toplomere, risalno orodje, mikroskope, foto-aparate itd. Velika zaloga raznih ur, zlatnine in srebrni-ne. Ceniki brezplačno.
KDOR OGLAŠUJE TA NAPREDUJE!
ZNIZANE CENE
dvokoles, otroških, igračnih, invalidskih vozičkov, prevoznih tricikljev, motorjev, šivalnih strojev. Ceniki franko. „TRIBUNA" F.BATJEL, tovarna dvokoles in otroških vozičkov, LJUBLJANA, Karlovška 4
i"
, ■
Avgust Agnola
LJUBLJANA
TTRŠEVA CESTA ŠT. 10 ■ Telefon 2478.
Zaloga stekla, porcelana, kamenine, zrcal ia šip. Kompletne opreme za restavracije, hotele, gostilne, kavarne in bare tez ia «plošno gospodinjstvo. Lnbansni predmeti.
Pelikan tinta ne najeda peresa ter teče lahko in enakomerno. Pisava ostane trajno vidna