Published by:
Slovenian Association, Melbourne P.O. Box 185 — Eltham, Vic., 3095 Address for Sydney: Slovenian Association, Sydney P.O. Box 93, Fairfield, NSW, 2165 Telephone: Melbourne: 459 8860 Editor: Marijan Peršič Set up and printed by: Polyprint Pty. Ltd. Price — cena: 30c
Annual subscription — letno:
$4.00
I.ETNIK XXII, ŠTEV. 12	Registered for posting as a periodical — Category "A"	DECEMBER 1977
"MESSENGER" GLASILO SLOVENSKIH DRUŠTEV V AVSTRALIJI
VISEL BOŽIČ
SREČNO NOVO LETO želi
"VESTNIK
ZA NOV LET NEVEM PERNESLO KAJ BO. GA MISLIM PREGLEDAT OB LETI POVEDAT: KAK DOBRO JE BILO.
V. Vodnik
MAJHNI PO ŠTEVILU -
VELIKI PO NAVDUŠENJU
Proslava Slovenskega Dneva v Sydney-u
Letošnje leto so Slovenci v Sydneyu proslavili obletnico proglasitve slovenske neodisnosti s koktajl večerom v Hilton hotelu, v petek 28.10.1977 zvečer.
Prihodu sta gostom pripenjala rdeče nageljne mlada Slovenca v narodni noši: gdč. Irena Kužnikova in g. Konda.
Formalni del proslave je odprl g. Fredi Brežnik s pozivom gostom naj napolnijo čaše. Nato je ga. Marija Ubrazunasova (hčerka g. Ludvika Klakočarja) zaigrala na klavirju "Advance Australia" in "Naprej Zastavo Slave". G. Brežnik je izrekel napitni-co Avstraliji in slovenskem narodu.
Potem je g. Brežnik pozdravil častne goste: gač The Hon. Edna Roper, namestnica vladnega vodja v zgornji zbornici, ki je zastopala NSW predsednika vlade, g. John Barra-clough, narodni poslanec in bivši minister, ki je zastopal vodjo opozicije v NSW, ga. Nadja Cuthbertson, načelnica NSW oddelka za narodnostne zadeve (njena mati je Slovenka), predstavniki grške, nemške, italijanske, srbske, češke, slovaške in poljske narodne skupine.
Posebej je še predstavil duhovnega vodjo sydneyskih Slovencev, g. patra Valerijana in g. Faleža iz Canberre. Prebral je tudi telegram od g. Miša
Lajovica, senatorja, v katerem je izrazil svoje čestitke in izrazil upanje, da bodo Slovenci ohranili svojo kulturno dediščino in izročilo. V telegramu je tudi izrazil, da mu je bilo žal, da je bil odsoten na službeni dolžnosti izven NSW.
G. Brežnik je nato govoril v angleščini in slovenščini, ter se gostom zahvalil, da so se odzvali proslavi najpomembnejšega dogodka v slovenski zgodovini. Zatem je dal besedo g. Vladimirju Menartu, ki je v kratem nagovoru podal značaj 29. oktobra in njegov pomen za Slovene v Avstraliji.
Govorila sta še ga. Roper, ki je povdarila da so se časi spremenili in da od narodnostnih skupin sedaj pričakuje da ohranijo svojo zavest, kulturo in izročilo. G. Barraclough je pohvalil Slovence za njihov prispevek Avstraliji. Oba sta izjavila da bi se ministrski predsednik in vodja opozicije rada udeležila proslave, če bi dobila povabilo v času.
Po končanem formalnem delu so se gostje lotili okrepčil. Čeprav je bilo najavljeno, da bo večer končan do 9h, se še ob 10h nikomur ni dalo iti. Mnogi so se pozneje napotili v bližnji restavrant, kjer so ob plesu in pijači proslavljali do malih ur. Navdušenje nad večerom je bilo nepopisno.
Iz otvoritvenega govora g. ministra za Emigracijo in Etnične zadeve Victorie na Razstavi Slovenske Likovne umetnosti, 22. oktobra v Elthamu, g. Walter Jona:
"Najprej naj izrazim svoje zadovoljstvo nad tem, da sem bil povabljen da danes popoldne uradno odprem to veličastno razstavo. Še posebno sem vzhičen nad tem ,da mi je bila dana prilika, ne samo, da otvorim razstavo, nego, da to storim v tej prelepi okolici na kateri je center Slovenskega društva Melbourne. Ta veličastna kulturnih, socialnih in razvedrilnih ugodnosti, katere je zgradila vaša skupnost, majhna po številu, a resnično velika v merilu navdušenja, požrtvovalnosti in idealizma. Mislim, da to najlepše izpričuje, kako veliko navdušenje je vlivalo vodstvo vaše skupnosti svojim članom in seveda tudi kako sorazmerno velik je bil odziv članstva. Kajti taka oblika centra ni nastala preko noči. Nabava 17 akrov tega lepega griča, odlične gradnje in olepšan je, skrb, ne samo za potrebe odraslih članov skupnosti, nego tudi povdarek na potrebah mladine, bodo-
če generacije, mislim, je ogromno priznanje vaši energiji, vnemi in prizadevanju zadnjih 20 let. V veliko zadovoljstvo mi je, da proglasim razstavo odprto in ji želim mnogo uspeha."
Iz govora senatorja Miše Lajovica ob isti priliki:
"Zelo sem zadovoljen, da sem tukaj in da vidim dela naših slovenskih umetnikov. Kot Slovenec sem skromen, kot smo vsi Slovenci, toda moram reči, da sem resnično ponosen, da sem Slovenec in da morem svojim avstralskim prijateljem pokazati kaj smo zmožni. Prepričan sem, da bodo vsi priznali, da se mi lahko res pohvalimo s slikami visokega nivoja. Mislim, da se dokaj razumem na umetnost in moram reči, da sem bil prijetno presenečen s kakovostjo današnje razstave. Čestitam društvu, na iniciativi za to razstavo in upam, da ni samo prva nego začetek bodočih. Čestitam vam vsem, društvu, odboru in vsem, ki ste doprinesli k uspehu z najlepšimi željami za bodočnost. Nadaljujte z odličnim delom, katerega opravljate."
IŠČETE KRAJ, KJER SE BI SPROSTILI IN RAZVEDRILI?
— VSAK VIKEND V ELTHAM !
PRIJETNA OKOLICA, PRISTNA DOMAČA POSTREŽBA.
— ODMEV AVSTRALSKE SLOVENIJE!
ŠE BRLI
Volilni golaž v obliki obljub je z nami. Luč, ki jo je Liberalna stranka prižgala pred dvemi leti še brli.
Volilci Avstralije so se v soboto 10. decembra morali odločiti med obljubami obeh velikih strank: Delavske in Liberalne. Vlada Frazerja, ki je prišla pred dvemi leti na oblast pod geslom "Prižgimo luč", je dobila z nepričakovano večino. Torej luč bo še brlela. Zasijala s svetlim sijem pa ne bo vse do takrat, dokler ne bomo vsi trdneje zagrabili z delo in dokler ne bo zavladal bolj odgovoren odnos do reda in miru ter spoštovanje do zakonov in odločb, pa naj bodo še tako nepopularne.
Avstralija je še vedno dežela z bogatimi možnostmi. Imamo ogromen prostor, hrane na pretek, bogati smo na rudninah. Naš življenski standard bi moral biti za vzgled drugim. Toda malomarnost pri delu, neuravnovešen odnos med produkcijo in zaslužkom, zunanji vplivi s strani političnih ideologij, kakor tudi sebičnost kapitala nam rušijo blagostanje.
Ministrski predsednik g. Frazer je v svoji izjavi po volilni zmagi nekako obljubil, da bo v naslednjih letih njegova vlada skušala premostiti vrzel, ki deli obe veliki stranki. Upajmo, da je iskren in, da mu bu to uspelo, kajti čas bi že bil, da politiki prenehajo iskati samo napake pri nasprotni stranki, nego, da uvidijo, da se tudi tam najdejo dodbronamerni ljudje ter izvedenci na različnih poljih. Čas bi že bil, da se zberejo najboljši razumi in strokovnjaki, ne glede na strankarsko pripadnost in podvrženost raznim ideologijam ter ne glede na politični oportunizem začrtajo pot, po kateri se bomo lahko izvlekli iz današnjih ekonomskih problemov. Le tako in le z odgovornim delom nas vseh bomo potem lahko ugasnili brljivko in prižgali svetlo luč.
TELEFON V SLOVENIJO CENEJŠI
Avstralska poštna uprava jc znatno zmanjšala svoje tarife na mednarodnih linijah. Razgovori z Jugoslavijo bodo za 30% cenejši. 1 minuta telefonskega razgovora bo stala $2.40 namesto dosedanjih $3.60.
VEČ NASELJENCEV
"Viktorija je za to, da se poveča program vseljevanja, v kolikor se bo ravnal po potrebah zaposlevanja". In še je nadaljeval minister Walter Jona: "Viktorija ima pomanjkanje kvalificiranih delavcev na medicinskem in paramedicinskem polju ter predlaga, da se v letu 1977/78 zviša število vseljencev od 70.00 na 110.000. Seveda bi morali dovoliti vstop samo osebam, ki so v njihovem strokovnem območju nujno potrebne." Minister Jona je na sestanku vseh emigracijskih ministrov Avstralije v Canberri tudi predlagal, da se razširijo olajšave za naselitev sorodnikov tudi na starše in že samostojne otroke novonaseljencev.
LONDON — Konstrukcija dela na uranskem projektu Jabiluka Northern Territory bodo naslednjega junija započela — nam zagotavlja direktor Pan Continental Mining Co. Britanci bodo pri nas tvegali navkljub temu, da je pri nas doma velika opozicija s strani levice proti črpanju in eksportu domačega urana.
"VESTNIK" JE NEODVISNO GLASILO SLOVENCEV V AVSTRALIJI. Lastnik je Slovensko Društvo Melbourne
Uredniško-upravni odbor: Jana Gajšek, Darko Hribernik, Karel Kodrič, Marijan Peršič, Danica Petrič, Werner Remšnik.
Rokopisov ne vračamo
Letno predplačilo $4.00 Cena številki 30c
RAZGOVOR S SRCEM
Pesniška zbirka zdomskega liričnega pesnika Dimitrija JERUCA je v obliki lične knjige na razpolago pri SDM.
Lepo zveneče pesmi izražajo neutešeno domotožje in grenko razočaranje nad krutostjo usode, ki je autorju porezala peroti življenjskega idealizma.
Dimitrij Jeruc, živi bolehen in osamljen v težavnih razmerah v Belgiji. Z nakupom te njegove, že tretje zbirke pesmi, si bomo pridobili lepo literarno vrednost pa seveda tudi olajšali njegovo ekonomsko stanje.
Cena knjižice je $5.00.
SLOVENCI IN ŠOLANJE
V novembru je bil zaključek prvega šolskega leta poučevanja slovenščine v Melbournu. Poučevalo se je na treh šolah, in to v Box Hill HS, University HS ter Maribyrnong HS. Med šolskim letom so prihajali študentje redno vsako soboto dopoldne na dvourni pouk.
Obiskovanje pouka v sobotah ni lahka stvar, ne za študente in ne za starše. Saj jih morajo po veliki večini pripeljati z avtom, ko največ študentov še nima osemnajst let.
Ob koncu leta je dokončalo manj študentov, kakor pa jih je bilo ob začetku vpisanih. — Tisti, ki so med letom opustili, so to napravili iz različnih razlogov. Nekateri niso videli smisla v učenju slovenščine in so se vpisali bolj staršem na ljubo. Drugim je bilo učenje jezika pretežko. Bilo jih je pa tudi nekaj, ki so težko zdelo-vali ostale šolske predmete in so opustili slovenščino, ki ni obvezni predmet. Velika večina jih je vztrajala do konca in se tudi res pridno učila.
To leto
proslavami
se je zaključilo s šolskimi v razredih. Veliko priredi-organizirali v Box Hill-u, slovenski študentje dobro - Vsem študentom lepe želje za uspešen nadaljni
tev pa so kjer so se odrezali. -čestitke in študij.
Vsi, ki nam je pri srcu šolstvo, smo lahko zadovoljni z delom v preteklem letu. Za naprej pa bo nastopiti na razširjeni osnovi. Za informacije se starši vedno lahko obračajo na nadzornika šole ali na učitelje. Poleg tega so bili med letom organizirani "šolski dnevi", kjer so se imeli starši priliko pomeniti.
Pri sedanjih spremembah in reorganizaciji šolstva, ki prehaja vedno bolj na komunalno osnovo, bo potrebna tudi večja soudeležba slovenskih staršev pri odločitvah, ki so osnovne važnosti za šolanje otrok. — Gre za
to, da 'starši, ki imajo voljo, pri delu sodelujejo in ne sprejemajo samo obvestil. Sodelovati je pri posvetovanjih, vlagati predloge pred večjimi odločitvami oblasti. Kadar je nekaj že enkrat odločeno, ni lahko izposlovati sprememb. To velja še posebno za šolstvo.
O tem se je razpravljalo na letošnjem občnem zboru Združenja slovenskih učiteljev, ki se je vršil novembra meseca na Monash univerzi. Tekom prihodnjega šolskega leta se bo povabilo starše otrok, ki obiskujejo pouk slovenščine na skupen sestanek, da obravnavajo vprašanja o šolski vzgoji otrok.
Slej ali prej se v vsaki družini, kadar se učenci bližajo zadnjem letniku srednje šole, sliši o HSC, ki naj bi približno odgovarjal višjemu tečajnemu izpitu ali maturi. Zato danes nekaj več o tem.
Večina učiteljev in edukatorjev se strinja, da HSC ni bil nikdar pravičen izpit. To velja še posebno za otroke emigrantov. Pismeni izpiti zahtevajo jasno in točno znanje angleščine, katere so le redki deležni.
Nekaj splošnih razlogov, ki govore za to, da se HSC odpravi: Način oce-njavanja je slab. V oceno šteje samo triurna izpitna naloga. Ne upošteva se delo, ki ga je učenec vršil med letom. Tudi če študent dobro dela v angleščini dvanajst let, se vse to ne šteje, ako pade na triurnem izpitu. — Izpit je lahko vprašanje sreče. Študent pade na izpitu, ker se ni pripravil na "pravo" vprašanje. — Po drugi strani mnogi študenti, ki dobro opravijo izpite, slabo začnejo na univerzi in odpadajejo po prvem letu. — Najslabše pa je, da določeni odstotek mora pasti. To se pravi, da študent lahko z istim znanjem in rezultatom eno leto naredi, drugo leto pa pade. Vse je prirejeno na univerzitetne kvo-
te. Te so danes skoraj povsod postavljene in posamezni oddelki sprejmejo samo določeno število in nič več.
Vse to govori, da poučevanje ni toliko usmerjeno na znanje, kot pa da se opravi izpit. — Izpitno delo naj bo napisano tudi v dobrem stilu, ki ima velik vpliv na ocenjevalca. A večina emigrantskih otrok ima probleme z jezikom.
Iz gornjega se lahko zaključi, da je način polaganja izpitov bolj važen kot pravo znanje. Prav zaradi tega mnogi študentje izgubljajo veselje do predmeta in ga opustijo, kljub temu da so morda nadarjeni. — Nekateri študentje pa postanejo pri misli na izpite tako živčni, da se njihova dejanska sposobnost zmanjša. Pogosto začnejo tudi pod pritiskom jemati praške in končajo včasih z mamili.
Najhujše je, da na mnoge vpliva neuspeh kot življenjski poraz. Tak študent se često obravnava kot zabit ali pa len in nima izgledov na zboljšanje, ker je ožigosan kot zguba.
Pred kratkim so bili sestavljeni ori-jentacijski statistični podatki za letošnji H.S.C. — 1977. — V Viktoriji je letos v 12. letniku okoli 25.000 študentov. Od teh se pričakuje, da bo uspešno opravilo maturo okoli 17.000. Na univerzah in visokih šolah pa bodo letos lahko sprejeli okoli 14.00 kandidatov.
Tudi letos je prijavljenih, kot že nekaj let nazaj, dvakrat preveč kandidatov za pravo, medicino in druge zdravstvene poklice, telovadbo itd. Zato naj študentje, ki so zaprosili za omejene stroke, še posebno dobro premislijo glede druge in tretje preference.
Spremembe, ki se bodo izvršile pozneje, bodo v tem, da študenti, ki ne bodo nadaljevali s študijem na univerzah in drugih visokih šolah, ne bodo
polagali izpitov, pač pa bodo ocenjevani" na šolah. — Vse to bo spadalo v delokrog novo ustanovljene organizacije VISE (Victorian Institute of Secondary Education), ki bo v letu 1979 prevzela poslovanje VUSEB (Victorian Universities and Examination Board).
Univerze so letos že objavile svoj predlog, da bodo še vedno zahtevale sprejemne izpite v isti obliki kot do-sedaj; dopuščajo pa možnost, da se študentom prizna 20% šolskega dela. Zahtevalo bodo, da študentje za sprejem na univerzo polagajo izpite iz najmanj štirih predmetov, ki bodo veljali 100%, peti predmet, ki ga moral praktično tudi vsak polagati, bo veljal 50% in šesti predmet 10%. Dopuščajo možnost, da bo peti in šesti predmet pod danimi pogoji in z odobrenjem univerz, lahko ocenjevan na šoli.
Študij postaja vse bolj zahteven in poleg tega ni jamstva za zaposlitev po dovršenem študiju. Zato imamo še veliko problemov pred seboj
A.L.C.
ŠTUDENTI SLOVENŠČINE
Vsi, ki žele obiskovati pouk slovenščine v letu 1978 v okviru Education Department — Victoria; Saturday School of Modern Languages, naj se vpišejo na najbližjem centru:
BOX HILL H.S.,
UNIVERSITY H.S,
MARIBYRNONG H.S. — v soboto 11. februarja 1978 od 9.00—11.00 ure dopoldne.
Redni pouk se bo pričel teden pozneje 18/2/1978.
■ OB Y ARRI :
fracwcifirost^^	,
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE
IN
SREČNO NOVO LETO 1978
želi vsem članom in prijateljem UPRAVNI ODBOR SLOVENSKEGA DRUŠTVA MELBOURNE
SLOVENSKE KNJIŽNICE V MELBOURNU
Vlada Viktorije je poklonila Slovenskemu verskemu središču v Kew $1000 za ureditev slovenske knjižnice, katero je uradno odprl senator Miša Lajovic pred par meseci. Ob isti priliki je bila pripravljena tudi zanimiva razstava izvendomovin-skega tiska. Atrakcija razstave je bil avtentičen ponatis prve biblije na slovenskem jeziku, katero je v okviru tedanje reformacije — to je protestantovskega gibanja — v letu 1584 pripravil Jurij Dalmatin.
Ta, sedaj povečana Slovenska knjižnica bo lahko igrala koristno vlogo v naši slo-
venski skupnosti, še posebno za to, ker je tako centralno situirana.
Že pred mnogimi leti je tudi S.D.M pričelo zbirati knjige za svojo knjižnico. Iimlo je zbranih že kakih 200 knjig. To šte ilo se je radi menjajočih se razmer kar se tiče presoje prednosti delovanja raznih odborov ter nestalnosti prostorov znatno zmanjšalo. Članica ženskega odseka SDM ga. Bergoč pa se je že pred meseci zavzela za to, da se ta knjižnica zopet obnovi in poveča. Prvi koraki v tej smeri so bili že storjeni in izgleda, da bo tudi knjižnica SDM v kratkem pričela z rednim poslovanjem.
Predstavljamo slovensko slikarsko in pleskarsko podjetje
SUNSHINE PAINTING SERVICE
PTY. LTD.
62-64 MONASH STREET, SUNSHINE, 3020 Tel. 311 1040, 311 8343
Lastnika : Jaka in Jim Korošec
Svoji k svojim !
ETHNIC RADIO
Končno je bil v okviru nove organizacije Special Broadcasting Service vzpostavljen tudi Svetovalni odbor za Ethnic radio v Viktoriji. Za dobo treh let je bila vanj imenovana ga. Aleksnadra Ceferin, predsednica Slovenske učiteljske zveze v Viktoriji.
Ethnic Communities' Council of Victoria je po tem imenovanju podal izjavo v kateri obsoja način sestave odbora, češ, da bi morale etnične skupine same izvoliti svoje zastopnike.
Ne moremo govoriti za druge, a za nas Slovence lahko rečemo, da je želja naše etnične skupine tokrat bila upoštevana, saj so go. Ceferinovo za to mesto pismeno priporočile vse slovenske organizacije v MJbournu. Čeprav ga. Ceferinova na tem položaju ne bo kot predstavnica Slovencev, ker sam odbor ni baziran na predstavništvu raznih etničnih skupin, smo prepričani, da bodo naši etnični interesi pri radio oddajah imeli dobrega in nepristranskega zagovornika.
ROJAKI ŽELITE PRISTNIH KRANJSKIH, ALI SLOVENSKIH PLANINSKIH KLOBAS IN DOMAČEGA PREKAJENEGA MESA . . .
OBRNITE SE NA SLOVENSKO PODJETJE
JOHN HOJNIK SMALLGOODS
PTY. LTD.
209-215 St. George's Road, North Fitzroy, 3068 Tel. 48 6656 — 48 8757
Postreženi boste v domačem jeziku
OBIŠČITE NAS NA ŠTEFANOVANJU
— ki ga prireja Mladinski odsek S.D.M. na gričku v Elthamu — Popoldne na Štefanovo, 26. dec. 1977. Piknik — Ples — Razne Privlačnosti
ŽENSKI ODSEK S.D.M.
vošči vsem obiskovalcem našega grička v Elthamu pa tudi onim, ki nas šele bodo obiskali VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE z željo, da vam bomo tudi V LETU 1978
LOVSKA IN RIBIŠKA DRUŽINA S.D.M.
želi
VESEL BOŽIČ IN SREČNO 1978.
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO 1978
želi
UPOKOJENSKI KROŽEK S.D.M.
MLADINSKI ODSEK
želi vse dobro in lepo za praznike vsej slov. mladini!
OB ZAKLJUČKU ŠOLSKEGA LETA
Za zaključek šolskega leta prvih uradno priznanih razredov za poučevanje Slovenščine v Viktoriji je odbor SDM predlagal učiteljski zvezi Viktorije, naj bi priredili veselo popoldne s čajanko za vso mladino, ki se je tako vestno udeleževala pouka Slovenščine. Namen te prireditve bi bil podati slovenski mladini z vseh različnih razredov Melbourna možnost, da se med seboj spozna, da izmenja misli in
izkušnje, da istočasno vidi, kako mi starejši cenimo njihove napore, pa tudi da si utrdi ponos na svoje slovensko poreklo. SDM je bilo pripravljeno izvesti organizacijo ter nositi stroške tega popoldne. Odboru Slovenske učiteljske zveze Viktorije se zamisel takega "get-together" ni zdela umestna in je zato predlog zaenkrat odklonil.
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1978
želimo vsem balinarjem in prijateljem. ODBOR SLOVENSKE BALINARSKE ZVEZE V VIKTORIJI
iRI:
seclaj pa le hitro organizirajte lov, klobuk že imam!
NA HRIBU
V prostorih S.D.M. je mladinski klub, na ponedeljek31. oktobra 1977 priredil filmski večer, s predvajanjem dveh filmov, in sicer slovenskega "Ke-kec" in ameriško komedijo "What's up doc?"
Predvajaloi so v priprave aparatur vložili precej časa, zato so tudi pričakovali večji obisk. Toda na žalost, nas je zelo malo, ki se interesiramo za nekaj tako nevsakdanjega. Želim poudariti da s tem jemljemo mladincem voljo, da bi še večkrat pripravili nekaj takega.
Sedaj pa poglejmo toplejšo stran filmskega večera. Dvorana vseeno ni bila tako prazna kot morda sklepate po mojem karanju. Slovenski film "Kekec" je bil prikazan v novi izvedbi. Ta večer smo med seboj imeli število mladih gledalcev, ki jim slovenski jezik ni kos, še posebno v filmih, kjer uporabljajo teže izraze, a je kljub temu vsem bilo razumljivo jedro filma. Pa: čeravno ne bi nič razumeli, vseeno se je izplačalo ogledat lep slovenski film, ki je tako živo prikazal lepote naše domovine.
"What's up doc?" je nekaterim že poznan film. če si ga še niste ogledali vam lahko priporočim da si ga, saj se za trenutek ne boste zresnili. Našim avstralsko rojenim otrokom je bil zelo všeč, priznajo pa, da jim je slovenski film "Kekec" vsaj malenkostno prikazal življenje njihovi staršev v stari domovini.
Na soboto 12. novembra se je že od 4h popoldan vršila "Lovska Veselica". Res je, da smo nekajkrat napisali kako se je ustanovila "LOVSKA IN RIBIŠKA DRUŽINA", ter da člani te družine odhajajo na love. Ker sem jih parkrat malo potegnila za rokav so nam zato hoteli na tej veselici prav vse pokazati, kar znajo.
Kdaj se je pečenje tistega volička pred dvorano pričelo, ne vem, toda ugibam lahko, da je moralo biti zelo zgodaj, saj se takšna velika reč ne speče kot kokoš. Bil je zelo okusen, še posebno z vsemi pridevi, ki so sledili na porciji.
V slučaju prometne nesreče:
Pri streljanju v papirnate nageljčke sem posebno opazovala naše lovce, kako so se izvežbali. Kar dobro, moram priznati, ampak drugače je, ko nameriš strel v letečega zajca . . . Čeprav so vsi streljali odlično, nihče ni bil tako dober, da bi si kot najboljši strelec pridobil puško, ki je bila kot nagrada tistemu, ki bi zaporedoma ustrelil v določeno število nageljnov. Dvorana sama je tokrat izgledala kot velika sobana, v kateri so bile razstavljene vse vrste nagače-nih živali, od fazanov, orlov, veveric pa do rac, zajcov, jelenov itd. Razstavljene nagačene živali so bile nekaj izvrstnega in dobra paša za oči, najsibo za tiste ki so temu domačini, še bolj pa tujcem.
Pri vstopu v dvorano je na mizi bil razstavljen velik nagačen bel pav, ki je bil kasneje licitiran. Oseba, ki ga je dobila, upam da ima zelo veliko hišo ali morda še celo eno samo sobo v katerem bo ta velik kralj ptic našel svoje pribivališče.
Kot vedno, smo tudi tokrat imeli za vsakega nekaj. Če ob licitaciji pava niste izdali ves denar ste se kasneje lahko pridružili še licitaciji puške. Jaz sem mislila da vsak lovec že ima puško, toda sem se motila, saj so jo vsi hoteli. Torej žene, kam gredo vaši možje, ko pravijo da gredo na lov? Že vem — lovit ribe! Lovci lahko se oddahnete, sem vas zopet spravila iz zadrege!
Lov je lep šport in ponosni smo, da ga gojimo tudi tukaj. Res pa je tudi, da so lovci veseli ljudje in s tem ožive nas vse.
Lovce smo na tej veselici spoznali že od daleč, saj so se jim klobučki kar sami vzdigovali, še posebno še so zanj imeli vtaknjeno pero in veliko značk. Tudi meni so ga podarili, za kar se vam iz srca zahvaljujem in ponosno povem, da je za mojim klobukom že nekaj značk in celo petelinovo pero.
To lovsko veselico zlepa ne bomo pozabili, in prav je, saj take stvari res ne sinejo oditi v pozabo. Lovci,
Pred nedavnim je mladinski klub nabavil nekaj blazin za telovadbo, ki jo bo ob nedeljah poučevala ga. Kor-dež. Vaje in telovadba še predvsem
za mlajšo generacijo, če pa se želite pridružiti tudi vi, ki morda pripadate starejši generaciji, obljubim da vam ga. Kordež ne bo odklonila.
Torej, pripeljite ob nedeljah svoje otroke v Eltham, kjer se bodo ob fiskulturnih vajah marsičesa naučili.
VSE NAJBOLJŠE!
Dvajsetprvi rojstni dan je kot vsi vemo nekaj posebnega. Je dan ko mladenič ali mladenka dobita vse pravice normalnega odraslega človeka. Čeprav se je v mnogih upravnih in pravnih zadevah ta starostna meja že zmanjšala, se 21. rojstni dan še vedno na veliko proslavlja kot vstop v samostojno življenje.
In slavili smo tak 21. rojstni dan ter izročili ogromen "ključ do hišnih vrat" mladenki, ki je s svojo zrelostjo, nesebičnim udejstvovanjem v tukajšnji slovenski javnosti ter z odgovornim odnosom do svojih dolžnosti v ožjem družinskem krogu dokazala, da je 21. rojstni dan le simboličnega pomena. Saj Jana Gajšek kaže vse najboljše kvalitete odrasle osebe že leta sem.
Kako visok ugled uživa Jana med članstvom SDM se pokazalo v soboto 26. no-
vembra ko je Mladinski odsek SDM pripravil "surprise party" v dvorani Slovenskega centra v Elthamu. Bil je to eden najprisrčnejših in spontanih dogodkov, kar smo jih videli na našem gričku.
Mladinski odsek, ki je dal iniciativo in organizacijo, Ženska sekcija, ki je pripravila tako bogato obložene mize, Božo Lončar, ki je cel dan pri 33C vzdržal pri ražnju, na katerem se je pekel pujsek, dva plesna ansambla, celotni upravni odbor SDM; vsi so prispevali, da je večer dosegel svoj namen: dokazati Jani kako cenimo njeno delo in njeno prikupno osebnost.
Želja nas vseh je, naj usoda nakloni Jani še mnogo srečnih in uspešnih let, da bo še dolgo med nami kot vzor in primer za ostalo našo mladino.
M.P.
SDM YOUTH CLUB
se posvetujte z
LAWSON mm BODY REPAIRS
za kvalitetno popravilo Vašega avtomobila DELAMO ZA RAZNE ZAVAROVALNICE
Vprašajte za: DARKO BUTINAR ali: MARIO DELTO SO
Popravljamo in barvamo vsa osebna vozila, tovornjake in avtobuse
15 LAWSON CRESCENT, THOMASTOWN, VIC. 3074
TEL. 460 4102
Ure: 8.30 — 6.00
Well! We finally got around to writing something about the youth section. You are probably all wondering what is going on up here with us. At the moment we have a Basket--ball court and Volleyball court under the construction in which we are daiting for upon delivery of equipment to install.
Now we have cleaned a section of what was once called "The Cliooks Shed" to enable the young ones to use it whilst the dances are occupying the hall.
We have purchased gym mats in which Mrs. Inga Kordeš and Mr. Kor-deš will take gym instructions for any youth that are willing to participate.
There are arrangements for a few activities to be held from now on, seeing that we have the shed and good weather. We have applied for some information about "The Almost Anything Goes" programme, so that
BALINARSKO TEKMOVANJE NA PSK JADRAN — DNE 30.10.77
MOŠKA EKIPA	Igr. Tek.		Izg.	Skup.
ČETVORKA				točke
1. SD Melbourne	6	5	1	60
2. PSK Jadran	6	5	1	60
3. SZ Geelong	6	2	4	46
4. SD Planica	6	1	5	40
MOŠKA EKIPA				
TROJKA				1 i j
1. SD Planica	6	S	1	59
2. SD Melbourne	6	3	3	58
3. PSK Jadran	6	3	3	49
4. SZ Geelong	6	I	5	40
ŽENSKA EKIPA				
ČETVORKA				
1. PSK Jadran	6	4	2	55
2. SD Melbourne	6	4	2	53
3. SD Planica	6	3	3	56
4. SZ Geelong	6	1	5	34
we might be able to hold similar games for youth at Eltham.
A few few months ago we had a soccer match against Planica youth, even though we are thrashed by them 6-0 we enjoyed ourselves, and appreciated their hospitality.
At the Boxing Day picnic we will be raffling out a few tickets to the popular television show "Count Down".
Things are running smoother now, for we have more back up by the elderly, some of not many know about. They are Karl Beve who is youth representative and his Australian friend Malcolm Boyle and both of their wives.
I would like to wish all readers of Vestnik, members of SDM and the main Committe a merry Christmas and a Happy New Year.
Eddy
6 PRAVIL PRI NAKUPOVANJU VEDNO
1.	bodi previden
2.	plačaj z gotovino, če moreš
3.	nakupuj pri javnih trgovinah
na jasnem
NIKOLI
1.	ne plačaj, dokler nisi glede vseh pogojev
2.	ne podpiši ničesar, dokler nisi stvari "prespal"
3.	ne kupi, dokler nisi primerjal cene drugih
CONSUMER AFFAIRS BUREAU in Victoria bo raziskal vsako vašo pritožbo in podvzel legalne korake v Vašo brambo ako ste upravičeni na odškodnino.
Naslov je:
35 Spring Street, Melbourne, Telefon: 651 3333, 651 3323.
NOVOLETNA LOTERIJA
Barvni T.V. sprejemnik ter še drugi bogati dobitki bodo izžrebani ob priliki silvestrovanja SDM na gričku v Elthamu. Čisti dobiček bo uporabljen za športne na-
prave Mladinskega odseka SDM. Srečke po $2.00 so na prodaj pri Slovenskem Centru v Elthamu in pri vseh odbornikih SDM.
■ NOVICE IZ SYDNEYA:
Svojim sorodnikom, znancem, prijateljem ter vsem rojakom v Sydneyu in širom Avstralije, žele blagoslovljen Božič in srečno Novo leto 1978, sledeči člani Slovenskega društva Sydney:
Družina SODJA Družina BOREC Družina BULOVEC Družina KOŠOROG Družina TOMAŽIN Družina LAJOVIC Družina MENART Družina KOBAL
Družina MARINIČ Družina OVIJAČ Karlo in Milenca OVIJAČ Gdč. Marta SMUK Družina KOCJANČIČ Družina MIKULETIČ G. Lucijan KOS Družina KOŽELJ
Vsem prijateljem in znancem želiva vesel Božič in srečno Novo leto, društvenim delavcem slovenskih organizacij pa obilo delavnih uspehov !
JOŽE IN IVANKA POHLEN
'EMONA SLOVENIJA FILM"
želi vsem igralcem, kamermanom, ter ostalim sodelavcem pri snemanju filma "Praprot in ti" veliko uspeha, ter osebnega zadovoljstva. Rojakom, prijateljem in znancem pa želimo blagoslovljen Božič in sreče v Novem letu.
DRUŽINA KUŽNIK
pošilja novoletni pozdrav z željo, da bi bili
zdravi, srečni, ter zadovoljni. Želimo vam tudi da lepo preživite božične praznike in veselo stopite v Novo leto. Voščilo je namenjeno vsem Kružnikovim družinskim prijateljem in znancem.

SERNEKOV ANSAMBEL "SREBRNE STRUNE"
želi srečno Novo leto, ter blagoslovljen Božič, vsem prijateljem in ljubiteljem njihove glasbe. Se posebej članom Slovenskega društva Sydney.
PAVLA GRUDEN
želi veselo, srečno in zdravo Novo leto 78, ter Blagoslovljen Božič vsem Slovencem širom Avstralije, še posebej prijateljem in znancem v Sydneyu.
MARICA IN LUDVIK KLAKOCER
želita blagoslovljen Božič, ter mnogo sreče v Novem letu: vsem dragim sorodnikom, prijateljem i znancem. Še posebej pozdravljata in kličeta SREČNO vsem pevkam in pevcem v cerkvenem pevskem zboru.
Dragi hčerki Mileni i njenemu mužu Karlu Ovijač želimo mnogo sreče v ljubezni in nadaljnjem skupnem življenju — Družina BULOVEC.
Odbor Slovenskega društva Sydney in člani žele blagoslovljen Božič in mnogo sreče, ter uspeha pri delu v Novem letu, duhovnikom in sestram v Merrylandsu
in društvu Sv. Ane.
11
ODBOR SLOVENSKEGA DRUŠTVA SYDNEY ŽELI VSEM SVOJIM ČLANOM LEPO DOŽIVETJE
BOŽIČA IN MNOGO SREČE V NOVEM LETU '78 ■
Obenem vas, dragi člani, rojaki in prijatelji našega Društva prisrčno vabimo, da se tudi v Novem letu udeležujete naših prireditev in proslav v čim večjem številu, ter tako podpirate naše Društvo, ter naše skupne cilje. SREČNO !
ODBOR SDS
Wmmmmmmmm
Odbor in člani S.D. Sydney žele blagoslovljen Božič in mnogo uspehov v Novem letu bratskemu SLOVENSKEM DRUŠTVU MELBOURNE, kakor tudi vsem slovenskim organizacijam širom Avstralije
SSSSSB KSiffiS:
SS SSS KSSSiBSSBBSSiSSSSS
Odbor Slovenskega društva Sydney in njegovi člani žele
SRENČO NOVO LETO 1978 SLOVENSKI ISELJENSKI MATICI V LJUBLJANI kateri se ob tej priliki iskreno zahvaljujemo za poslane knjige, kasete, plošče, slovenske filme, ter še nazadnje za
PREŠERNOVO POPRSJE
kiparja Zdenka Kalina, ki ga težko pričakujemo. Iskreno pozdravljeni vsi v uredništvu "Rodne grude". Želimo vam v Novem letu še veliko več bralcev, pa tudi sodelavcev. Srečno v Novo leto 78. vam kliče
SD — Sydney
VSEM PRIDNIM DELAVCEM,
ki so pomagali s prostovoljnim delom pri našem društvu se odbor SDS izkreno zahvaljuje za požrtvovalno pomoč ter jim še posebej iz srca kliče:
SREČNO NOVO LETO ter ostanite nam zvesti!

plesalcem folklorne skupine, ter gospej Košorok, ki jih vodi,
ter jim želi mnogo plesnih uspehov v Novem letu 78.
Slovensko Društvo Sydney kliče SREČNO
ČLANI IN PRIJATELJI SLOVENSKEGA DRUŠTVA
SYDNEY
žele blagoslovljen Božič, ter mnogo sreče in delovnih uspehov v Novem letu vsem
ODBORNIKOM SDS,
ki se nesebično žrtvujejo za našo slovensko skupnost. Hvaležni smo vam za ves trud !
ČLANI SDS


isl
SS;
SLOVENSKO DRUŠTVO SYDNEY JE RAZVILO SVOJ PRAPOR
V nedeljo, 20. novembra 1977, se je v društvenih prostorih v Horsley Parku zbrala rekordna množica obiskovalcev, da prisostvuje verjetno najbolj svečanemu trenutku v zgodovini Društva, k razvitju društvenega prapora.
Zamisel o praporu je že pred dvemi leti izrekel g. Tone Bulovec, podpredsednik društva in je tudi sam največ pripomogel, da sino prapor tudi dobili.
Naj vam prapor približno opišemo. Podstavek, v katerem je zataknjen drog prapora, je iz masivne, bleščeče medenine, v katero je z velikim črkami napisano: "Slovensko Društvo Sydney — 20. 11. 1977". Drog je iz orehovega lesa, in visok skoraj 3 metre. Na koncu pa se blešči lepa, bleščeča konica. Prapor sam je napravljen iz balonske svile. Barva prapora je v osnovi barva slovenske zastave: bela, plava in rdeča. Na sredini prapora pa se ponosno blešči društveni grb. Skratka, naš prapor je po materijalni in simbolični strani neprecenljive vrednosti za Slovensko društvo v Syd-neyu.
Ob tej priliki je Društvo izdalo serijo spominskih značk: zlatih, srebrnih in bronastih. Vsak kupec značke ima na njej vrezano svoje ime in vse značke so za vedno yritrjene na zgorncin delu praporovega droga. Cena zlatih značk je $200,00, srebrnih $100.00 in bronastih $50.00. Med drugimi je kupec zlate značke tudi Slovensko
Društvo Melbourne. Že ob sami otvoritvi prapora, je bilo na drogu 23 zlatih, 2 srebrni in 2 bronasti znački. Toda, zanimanje za značke je vedno večje in upamo, da bomo ob naslednji svečanosti, odkritju Prešernovega spomenika, imeli posut ves drog z njimi. Prapor bo ostal društvena svetinja in simbol, dokler bo naše društvo obstojalo. Razobesili ga bomo ob vsaki svečani priliki, njegova kopija pa bo vedno visela nad vhodom našega doma. Tudi značke, z imeni kupcev, bodo za veduo ostale na njegovem drogu.
Pred razvitjem prapora je Društvo pripravilo tudi kulturni program. Na njem so se vrstili govori predsednika in podpredsednika društva, ter govor častnih gostov: predstavnika Klub Triglav, ga. Viktorja Samsa, jugoslovanskega vice-konzula, ga. Božota Cerarja, ter patra Valerijana, ki je ob zaključku naš prapor tudi lepo blagoslovil. Nastopili so tudi otroci in odrasli z lepimi recitacijami. Celotni dan pa smo zaključili ob zabavi z glasbo in plesom. V glavnem se lahko pohvalimo, da je bil ta dan za Društvo in njegove člane ter obiskovalce, res enkratno doživetje.
Kot smo že pisali, bomo 12. februarja 1978, v prostorih društva odkrili spomeuik Dr. Franceta Prešerena in ne bo lepše prilike, kot da bomo na ta dan spet uporabili naš prapor ravno v svrlio odkrivanja spomenika.	Marjan Tomažin

ŠTEFANOVANJE
Kot vsako leto, bomo tudi letos priredili tradicioalno
ŠTEFANOVANJE
prostorih Slovenskega društva SYDNEY, v Horsley Parku, v ponedeljek, 26. decembra 1977.
Obljubljamo, da nam ne bo primanjkalo jedače, pijače ter dobre volje, zato Štefanovanja nikar ne zamudite. Za prijetno "štimo" in poskočne noge pa nam bodo priskrbeli ŠERNIKEOVI FANTJE.
VSI VLJUDNO VABLJENI.
ODBOR SDS



ODMEVI
Slab glas gre v deveto vas, dober pa običajno kar doma ostane. Kajti je že tako, do bolj vidimo napake drugih kakor svoje in uspehe drugim raje zavidamo, kakor se z njimi iskreno veselimo. Tokrat pa za spremembo, potlačimo svoj ponos, zavidljivost in še kaj in zares iskreno in iz srca zakličimo: "ČESTITAMO MEL-BOURNČANI!" Kajti dosegel nas je prav v Sydney vesel glas o uspehu vaše likovne rastave. Likovne rastave, ki so jo Slovenci organizirali v Avstraliji! In mi v Sydneyu že vemo, da ni lahko orati ledine, pa nekaj organizirati in sploh če je to na kulturni bazi. Uh, koliko polen dobi človek pod noge, koliko dobrohotnih nasvetov mora organizator slišati, češ zakaj pa to, pa saj to ne prinese nič dobička itd. Ogromno debat za in proti, veliko slabe volje, veliko garanje peščice ljudi in na koncu, razstava vseeno je. Na panojih, ki so lično oblečeni v belo ža-klovino visi preko 150 slik, razstavljajo slovenski samouki, ena slika je lepša od druge. Ljudje gledajo, kramljajo in kupujejo. Presenečeni so. Preko 500 obiskovalcev razstave strmi, stvar jim ugaja. Zakaj pa ne bi imali razstave vsako leto? Predlog je padel. Ja, pa res, zakaj bi je ne imeli? Ko je uspela tako, da niti v sanjah nismo upali pričakovati, da, zakaj bi je ne ponovili in morda razširili na vso Avstralijo.
Inciator razstave, urednik našega "Vestnika", pod okriljem SDM, g. M. Peršič, je na koncu razstave vesel. Še več, ponosen je. Pa le ni zastonj pomival "šip" v slovenskem domu (slučajno sein mu iz
Sydney a telefonirala domov v Melbourne, da ga povprašam zakaj ima "Vestnik" zamudo, pa je telefon zaman zvonil doma. Pa "probajmo" se v slovenski dom in res, tain se oglasi zasopihan glas: "Ja, ravno šipe pomivam za razstavo, ki bo drugo soboto . . ." Da, tako dobro vem, da ni le zbiral slik, pač pa tudi "šipe pral", pometal in pripravljal, seveda s pomočjo nekaterih, ki so njegovo težnjo po razstavi razumeli in idejo prav vrednotili, ter mu jo do konca pomagali realizirati.
Uspeli ste in mi pri SDS delimo z vami srečo uspeha, ter upamo, da bomo kdaj le "primaširali" za vami, saj ste nam dali "inekcijo" poguma, da se tudi nekaj, kar na prvi pogled izgleda težko, prav nemogoče, da izpeljati z veliko dobre volje. Ni nas sram priznati, da ste nam v vzgled in, da upamo, da ko bo naš dom dograjen, bomo našli več časa, pa tudi poguma in veselja, za kulturne prireditve, kot je npr. bila vaša razstava. Morali bomo zavihati rokave, kajti vse bolj čutimo, da samo ob steklenici piva in kranjski, pa morda še s kuglo za balinanje, ne krojimo kulturnega slovenstva naši mladini v novi domovini.
SDS čestita SDM, ter uredništvu Vestnika k uspeli razstavi, ter kliče "avbiks" — pa ne tak ki poziva k pretepu, pač pa; v novo akcijo! ... Z obžalovanjem da smo tako daleč in, da se razstava nismo mogli udeležiti kot gledalci, vas v imenu Syd-neyskih rojakov pozdravlja vaša,
Danica
VAŽNO OBVESTILO
Slovensko Društvo Sydney opozarja vse Slovence, da so že sedaj v teku priprave za odkritje doprsnega spomenika pesnika Franceta Prešerna.
Spomenik bo svečano odkrit na njegov rojstni dan in sicer natančneje
v nedeljo, 12. februarja 1978
in bo stal v vhodni veži (avli) našega doma v Horsley Parku.
Spomenik je darilo Slovenske Izseljeniške Matice iz Ljubljane in med drugimi visokimi častnimi gosti, bo odkritju prisostvoval tudi kipar in umetnik Zdenko Kalin, ki je spomenik za nas izdelal.
To bo za nas sydneyske (in ostale avstralske Slovence) zelo pomemben
kulturni dogodek. Spomenik	ne bo samo simbol in ponos SD Sydney,
ampak tudi simbol naše	kulture in nacionalne zavesti, kakor je
je Dr. France Prešeren	sam pomemben kot človek in pesnik.
Kjerkoli Slovenci hodimo in živimo po svetu, vedno nas spremljajo njegove nepozabne besede:
O, Vrba, srečna draga vas domača . . . kjer hiša mojega stoji očeta . . .
zato naj ne bo med nami rojaka, Slovenca, ki ne bi s svojo prisotnostjo pri odkrivanju spomenika, počastil velikega moža.
ODBOR SDS
LJUBITELJI NARAVE, DREVJA, CVETJA, RASTLINSTVA NA SPLOŠNO!
To bo nekaj za Vas:
Na "Sovenskem Hribčku" v Horsley Parku imamo namen ustanoviti "Odsek za Botaniko", ki bo v nekaj letih pokazal da se iz Avstralske pušče lahko ustvari košček zelene Slovenije.
Saj ni res da je vse suho — če kdo zalije ob pravem času !
SLOVENSKO DRUŠTVO SYDNEY	j
■
vabi vse svoje člane ter rojake na veliko gala	!
SILVESTROVANJE	i
■
ki bo v Town Hall-u v Auburnu,	i
dne 31. decembra 1977	■
«
(in ne v prostorih društva, kot je bilo prvotno objavljeno v zadnjem "News letter") ;
Zanimanje za to priložnost bo tudi letos zelo veliko in ker je število! prostorov v dvorani omejeno, opozarjamo vse Slovence, da se čim preje j pozanimajo za rezervacijo pri odbornikih društva.	;
Potrudili se bomo, da bo letošnje Silvestrovanje res nekaj imenitnega, I kot se za tako priliko spodobi. Med drugimi bomo priredili tudi srečolov; z bogatimi dobitki. V Novo leto pa bomo zaplesali ob zvokih našega! priljubljenega ansambla MAVRLICA.	j
Cena vstopnic za nečlane je $12.00, za člane pa $10.00.	!
V ceno vstopnic sta vračunani dve steklenici piva, ali pa steklenica dobrega vina. j Prisrčno vabljeni v si, ki želite pričakati Novo leto 1978 v res veselem razpoloženju. \
ODBOR SDS
ČASTNI OBISK IZ DOMOVINE
30. septembra 1977 je prišel na začasni obisk iz domovine slovenski frančiškan O. Polikarp BROLIH. Glavni namen obiska je bil podelitev svetega zakramenta — birme, ki ga je sprejelo preko 100 slovenskih otrok. Birma se je vršila v nedeljo, 2. oktobra, v slovenski cerkvi v Mer-rylands-u. Poleg tega je p. Polikarp Brolih obiskal številne cerkvene centre v Avstraliji, v katerih se zbirajo pobožni Slovenci.
V nedeljo 9. oktobra je častni gost počastil s svojim obiskom tudi naše društvene prostore v Horsley Parku. Prišel je v spremstvu patra Valerijana Jenka in sestre Mirijam. S ponosom smo mu razkazali naš dom in mu povedali o našem delu in načrtih. Prosili ' smo ga tudi, da je stopil pred mikro-
fon in nam povedal nekaj spodbudnih besed. Lepo je pohvalil našo prizadevnost, naše društvo in naše načrte za bodočnost. Zaželel nam je še veliko uspehov pri nadaljnem delu in ob enem je poudaril, da pri vsem našem delovanju in naporih, ki ji vlagamo v naše društvo, ne smemo pozabiti svoje domovine.
Lepo smo se mu zahvalili za njegove vspodbudne in prijazne besede. Sprejeli smo ga za častnega člana Slovenskega društva in v trajen spomin na srečanje z nami, smo mu podarili umetniško sliko z avstralsko pokrajino. Iz srca želimo, da bi ga njegova pot še kdaj zanesla v našo sredino.
T.M.
Pozdravni govor predsednika društva, ga. Vinka Ovijača
Boter Praporu je bil mladinec Martin Konda, ki je todi član Ansambla Mavrica. Botrovala pa mu je Irenca Kužnik.
Balinarska ekipa "Plank«"

Od leve proti desni ženske - ekipe društev — prva vrsta: Jadran in «Gcetang, druga vrsta: Planica Canberra, S.D.M.

Old president of the Youth Club Eddy Zorzut and new president Andrew Fistric — hard at work
Rig decision — which step should we take next?
Slovenski kvartet "DRAVA" želi vsem VESEL BOŽIČ IN MNOGO VESELJA V NOVEM LETU. Melbourne	Tel. 798 4824, 306 9503
VESELI PLANINCI — pozdravljajo vse ljubitelje muzike in jim želijo obilo zdravlja in veselja ob praznikih !
ANSAMBEL "SAVA"
želi vsem čitateljem "Vestnika" Vesel Božič in Srečno Novo Leto.
VELENJE — želi mnogo veselja in sreče za božične praznike in uspeha polno Novo leto 1978!
80 let sta dočakali letos ga. Lauko in ga. Minka Peršič — obe zvesti članici upokojenske	- s skupnimi močmi se vse hitro
družine SDM. — Fotografiji sta bili posneti pri vajah za nastup na letošnji upokojenski	— pri gradnji toaletnih prostorov na Planici v Springvalu
božičnici na "gričku" \ Elthann
Silvestrski poljub
ZANIMIVOSTI IZ
SLOVENIJE
KORAK NAZAJ ?
Kaže se, da se v starem kraju obravnava potreba po privatni podjetnosti. Takole čitamo v "Dolenjskem listu":
RESEN PREDLOG?
"Že dolgo se sliši o predlogu, da bi veljalo v primestnih naseljih dovoliti odpiranje privatnih trgovin za prodajo sadja in zelenjave. Predlog bi kot potrošniki lahko samo podprli. O njem govorijo v Beogradu, Zagrebu morda pa bi ga lahko sprejeli tudi v Sloveniji.
Jasno je, da povsod, kjer že imamo razširjeno trgovsko mrežo, takšnih trgovinic
ne bi odpirali. Žal pa je tako, da trgovska podjetja še ne segajo v vse manjše kraje. Posledica tega je razraščanje pre-kupčevalskih navad. Če pa bi se v teh krajih pojavile trgovine s sadjem in zelenjavo, ki bi bile v rokah posameznih krajanov, bi prekupčevalcem marsikje odklenkalo.
Računi tudi kažejo, da bi odpadli večji stroški na račun prevozov, a tudi ostali posredniški zaslužki, zato bi to blago potrošnik kupoval ceneje. To pa pomeni, da bi takšne male trgovine lahko poživljale tudi konkurenčnost na trgu s kmetijskimi pridelki, kar nam lahko ekonomsko samo koristi."
Barman Franc Bobič iz Novega mesta je dal recept za tri novoletne koktajle, ki so se zaradi kvalitete visoko uvrstili v najboljših ljubljanskih hotelih, vi pa jih
"Srečno 77" je poimenoval prvega, Sil-lahko pripravite doma. vestrski poljub drugega in Snežinko tretji koktajl, namenoma pa so sestavljeni iz več istih pijač, da jih lahko pripravite tudi doma.
Pred večerjo lahko serviramo Silvestrski poljub, ki ga pripravimo iz vermoutha, ghia, apricota in bittra. Za 5 oseb vzamemo vsake tekočine po ldcl, dodamo nekaj kock ledu in nekajkrat premešamo z ročnim mešalcem za smetano.
RAZSTAVA VIN 1977
Preko stotisoč ljudi je obiskalo razstavo vin na Gospodarskem razstavišču v Lljub-ljani ob priliki 23. mednarodnega vinogradniškega sejma.
Razstavljalo je 439 razstavi j alcev iz 26 držav z 1017 vzorci vina, 200 vzorci žganih pijač ter 72 vzorci sadnih sokov. Jugoslavija je dobila dva od šestorice podeljenih nazivov "champion" in štiri od petih nazivov "Grand prix" ter tako zasedla 10. mesto med državami.
PLANIKA ALI PLANINKA
Kaj je pravilno slovensko ime za rožo, ki krasi skalnate planine naših Alp v Sloveniji, nam je bilo pred kratkim postavljeno vprašanje.
V ljudski uporabi se navadno sliši "planinka" in dolga leta se tudi naši slovni-čarji niso mogli zedini za teorijo, da je "planika" pravilno. Toda Slovenski pravopis je sedaj popolnoma odločno predpisal, da je pravilno slovensko ime za "Edelweiss", ne "planinka" ampak "planika" ali pa tudi "očnica". Toda uporaba tega poslednjega imena je zelo lokalnega značaja, omejena v glavnem na alpske kraje in se v živem govoru vedno bolj izgublja. Torej: "planika"!
Snežnika je bolj ženska pijača, primerna med gledanjem programa ali med plesom. Pripravimo jo iz tretjine vinjaka, enakega dela apricota in tretjine tekoče sladke smetane. Spet z nekaj kockami pomešamo in nalijemo v kozarec. Poprej rob kozarca namažemo z limono in obrnjen kozarec pomočimo v sladkor. Snežinko lahko potrosimo z naribano čokolado.
"Srečno 77" pa je tako imenovani long drink. Za sestavino vzemamo pol apricota, pol gina, pomešamo z ledom in nalijemo v visoke kozarce, dolijcino pa šampanjec. Ko je kozarec nalit, dodamo še kocko ledu.
TITOVA AMNESTIJA
President Tito jc po poročilu agencije Reuther iz Beograda, proglasil amnestijo za 218 političnih zapornikov, med njimi bo tudi svetovno poznani pisatelj Mihajlo Mihajlov.
Vsega skupaj bo prizadetih 723 jetnikov od teh 218 takih, ki so bili obsojeni ali pa so pod preiskavo za politične prestopke. Ene bodo izpustili na svobodo, drugim pa bodo samo skrajšali kazen.
USPEH V ŠPORTU
V preteklem letu se je od slovenskih športnikov menda še najbolj uveljavila na svetovnem polju Mariborčanka Mima Jau-šovec. Eden njenih najboljših uspehov jc dosega prvega mesta med ženskami na francoskem teniškem prvenstvu z zmago 6-2, 6-7, 6-1 v finalu nad Romunko FIo-reto Mihai. Poleg naslova ji je ta zmaga prinesla tudi $6.300.
Mima je uvrščena na desetem mestu med najboljšimi teniškimi igrači na svetu.
TRAK NAMESTO VENCA
V Radečah so pričeli uresničevati zamisel upokojenega učitelja Zdenka Raj-nerja in namesto dragih vencev počastijo spomin na pokojnika s podarjenim žalnim trakom. Žalne trakove so v Radečah prvič uvedli na pogrebu dolgoletnega zdravnika Karla Matka in župnika Mirka Sevška.
Žalni trakovi so v treh barvah: rdeči, vijoličasti in modri, stanejo od 250 do 350 din arjev. Za žalne trakoce sta se že
odločili organizacija SZDL in krajevna skupnost, prav tako pa tudi nekatere delovne organizacije in posamezniki. Prispevki za žalne trakove se stekajo v poseben sklad, katerega upravlja veččlanska komisija in so namenjeni za pomoč ostarelim in bolnim občanom, socialno šibkim družinam ter ogroženim v morebitnih elementarnih nesrečah. Trakovi so obešeni v mrliški vežici, napis na njih pa opozarja, kdo jih je daroval. Na pogrebu jih zapro v krsto.
PRED PETDESETIMI LETI:
POT DO SAMOSIOINOSTI
(nadaljevanje)
23. marca je cesar Karel napisal dolgo pismo, ki je nato šlo na pot v Ameriko. Toda med tem se je v listih že pisalo o osebnem kontaktu cesarja in predsednika, kar so zavezniki zvedeli iz dešifriranih telegramov kralju Alfonsu ... Da bi utišal radovednost, je avstrijski poslanik oddal pismo kralju šele v drugi polovici aprila. Beneš piše o vsebini tega pisma. da se cesar strinja z Wdlsono-vimi točkami, kar pa se tiče slovanskih narodov v državi, jim bo šel na roke, odklanja pa pravico komurkoli proti volji teh provinc premikati jih iz ene suverenost v drugo ... Na Jadranu nima nobenih tendenc, ki bi nasprotovale Wilsonovim, pač pa: Bolgarijo bi bilo treba združiti s Srbijo in drugim dati možnost razvoja. "Kar pa se tiče italijanskih zahtev na ozemlje do Brenner ja in Ljubljane, so pa naravnost smešenje temeljnih Wilsonovih načel kajti prebivalstvo teh dežel so predvsem Nemci in Slovenci. Trst, bolj slovenski in nemški kakor italijanski se je z Avstrijo zraste l in bo sprejel prestop k Italiji za svojo največjo katastrofo, kajti gospodarstvo zavisi od Krasa. Ravnine ob Gorici, F url ani ji in Južni Tirolski niso nikdar pripadale Italiji in kolikor je italijanskega elementa na tem ozemlju, se je vselil sem iz gospodarskih razlogov." Tako je pisal cesar Karel — Wilsonu med vojno leta 1918.
Kakor je Beneš ugotovil, je to pismo bilo že pisano s privoljenjem Nemcem iz Rajha; vse pa kaže, da pismo ni bilo odposlano in da ga Wilson ni nikdar dobil v roke.
Uspeha ni bilo nobenega.
In ga tudi ni moglo biti, kajti — Nemci so se čutili v prvih mesecih leta 1918 na višku svojih uspehov in najmočnejšega prepričanja, da je zmaga na njihovi strani. Rešili so se borbe na dveh frontah, pogazili februarja tudi Romunijo, drugega nasprotnika, z enakim "mirom meča", vrgli Italijane daleč do Piave in potegnili vso vojsko na Zahod ... na eno samo fronto . . . Clemenceau je sicer vodil vojsko z namenom "popolnoma uničiti nemški militarizem", toda Nemci so imeli prav tak namen z Antanto.
Kakor pa je videti, sta tudi avstrijski grof Czernin in cesar Karel delila nemško misel na zmago in se nista hotela ne mogla ločiti od Nemčije. Glavni pogoj vseh antantnih pogajanj pa je bil: izolirati Nemčijo in dvigniti Avstrijo za jez proti germanstvu . . . kot evropsko ravnotežje ... te misli pa v oficialnih poskusih ni bilo. Nemški napuh je bil že in še vseprisoten spomladi 1918. Avstrija se mu — iz strahu ali nemoči ali soglasja — ni upala upreti, ter zato ni več pomenila "ravnotežja v Srednji Evropi, ampak je bila že — čeprav na pol prisiljena — zaveznik nemškega pru-
sizma. Ta je spomladi leta 1918 že vladal nad vsemi Osrednjimi silami tako, da se mu nihče 'zaveznikov' ni upal upreti.
Do tega nazora so prišli zavezniki šele meseca aprila 1918, ko so začeli spreminjati svoje razmerje do Avstrije ne malo po zaslugi in pod vplivom — emigrantskih odborov, predsem češkega in — Masaryka osebno.
Vse Antantine evropske velesile, pa tudi Amerika in Vatikan, so še vedno računale — v prvi polovici leta 1918 — na obstoj Avstrije, seveda ločene od pruskega militarizma, da, celo kot jez proti njemu. Tudi italijanska vlada, avtorica Londonskega pakta, ni računala na razpad monarhije, samo na preureditev, pri kateri bi si ona prilastila obmejno ozemlje. Računala je na trializem — na Hrvatsko, ter si je izbrala zase zaledje Trsta, ki bi tudi po avstrjskih računih ne pripadlo južnoslovanskemu tri-alizmu v monarhiji. (Kot vemo, je tudi srbska vlada vzela v račun Slovence šele na zahtevo Slovencev'_
Zupaniča, prej ni računala nanje. Bili smo tudi v Antantinih očeh — drobiž za plačevanje uslug velikim.) Tudi srbska vlada bi se zadovoljila z Bosno in Hercegovino, s katero bi povečala svojo Veliko Srbijo.
Prava načelna pristaša razbitja sta bili češka in jugoslovanska politična emigracija, ki sta jo vodila prof. Ma-saryk in dr. Trumbič. Češka in jugoslovanska politična emigracija sta od vsega začetka sodelovali tesno skupaj, kar sta ju vezali med seboj že tradicija iz Avstrije in skupni interesi tako, da je bil vsak uspeh češkega
narodnega sveta kakor Jugoslovanskega odbora zadeva obeh. Češki narodni svet je takoj mislil na vojaški nastop proti Avstriji ter je začel ustanavljati prostovoljne družine. Najprej v zavezniških sklopih (francoska'tujska legija, ruska Družina, kanadski prostovoljci). Leta 1916 je bilo že več kot 2000 čeških vojakov-prosto-voljcev v tujih vojskah. Predvsem je bilo med njimi mnogo ujetnikov v Rusiji, kamor so se vdajali sami. Ko so leta 1916 Rusi poslali v Francijo 16.000 mož pomoči, so prišli Čehi na misel, da bi mogli s temi ruskimi vojaki poslati v Francijo tudi češke ujetnike, da bi jih porabili kot vojake proti Nemcem na francoski fronti. Da organizirajo te legije, je šel v Rusijo gen. Štefanik, pozneje Masaryk. Francoske oblasti so dovolile organiziranje samostojne češkoslovaške vojske na njih ozemlju. Toda — vojaki so bili še v Rusiji po taboriščih. Bilo jih je tam kakih 50.000. Poleg tega v Franciji 4.000 ujetnikov, ki jih je odstopila srbska vlada in so prišli z njo čez Albanijo (od 25.000 ujetih na srbski fronti), in v Italiji okrog 10.000. Iz tega bi se dala napraviti lepa vojska, ki bi jo vpoštevali tudi zavezniki. Priprave za take legije so trajale vse leto 1916, uresničile pa se tekom leta 1917, po padcu carske vlade v Rusiji. Nova vlada Kerenske-ga je hotela nadaljevati vojno do zmage ter je takoj izjavila, da bo ustvarila iz pruske in avstrijske Poljske svobodno Poljsko, ki bo vezana z Rusijo le po vojaškem paktu. Tako sta padli v vodo "avstrijsko in nem-čko rešenje poljskega vprašanja".
(Dr. T. Debeljak)
ZA SREČNEJŠE ŽIVLJENJE V NOVEM LETU
NAŠIM OTROKOM
Ali se kdaj zamislite sami nad seboj in se zaskrbljeno vprašate:
1.	Kako po novih poteh lažje doseči cilj?
2.	Kako si hitreje in lažje pridobiti prijatelje?
3.	Kako postati priljubljen?
4.	Kako soljudem sugerirati svoje misli?
5.	Kako povečati svoj ugled in si okrepiti voljo?
6.	Kako povečati krog svojih strank (če ste morebiti trgovec!)
7.	Kako si zvišati prejemke?
8.	Kako postati dober prodajalec?
9.	Kakor se izogniti prepirom in shajati z vsakomur?
10. Kako postati dober govornik in dober družabnik?
Za našo vsakdanjo rabo bi vsekakor morali najti najzadovoljivejše odgovore predvsem na vprašanja: Kako si hitreje in lažje pridobiti dobre prijatelje, kako postati priljubljen in najvažnejše, KAKO SE IZGONITI PREPIROM IN SHAJATI Z VSAKOMUR? KAKO?
V krogu svojih prijateljev in znancev imamo ljudi, ki bi jih radi poboljšali in predrugačili, ker nam gredo pri nekaterih stvari obupno na živce.
Lepo. Takšna namera je vredna hvala. TODA ZAKAJ NE BI ZAČELI KAR PRI SEBI, naprimer kar takoj, zdaj na začetku Novega leta?! Z vidika sebičnosti bi bilo to bolj koristno, kakor če poskušate spreminjate druge — in tudi manj nevarno.
"Človek, ki z izboljševanjem začne pri sebi, pač nekaj velja", je rekel Browning. Preden bo do naši samoizboljševalni napori obrodili sad, bo seveda minilo nekaj časa. Če začnete takoj, boste morda že marca lahko opazili prve uspehe.
"Ne pritožuj se zaradi snega na sosedovi strehi, dokler ga nisi počistil pred lastnim pragom", je rekel Konfucij.
Ljudje delamo zmeraj isto napako, da soFtsdie štejemo za razumska bitja, v re-
Janez Slovenec je emigriral. Kar tako, čez noč. Naenkrat se je znašel s kovčkom v roki in s plahim srcem v Avstraliji. Kakšen emigrant je Janez. Kdo ve? Sam nima pojma in čas bo pokazal, kam se bo obrnil. K političnim ali ekonomskim emigrantom. Pa to ni važno. Važno je, da je tukaj in kam naprej.
Torej tukaj je. V neizmerni Avstraliji. V deželi, kjer se cedita mleko in med.
Kaj pa zdaj? Plašni so njegovi prvi koraki in plašen je njegov pogled. Misli zmedene beže na vse strani. Tuja dežela, tuji ljudje. Narava, jezik, vse je tuje in čudno. Kot na drugem planetu.
Janez začne razmišljati. Samozavest se mu počasi vrača. Kmalu se nauči pet besed novega jezika kot so yes, no, rubbish, O.K. Zna povedati svoje ime in zapomni si naslov svojega novega bivališča. Očiten napredek v kratkem času. Saj Janez je pameten in priden na sploh.
Kmalu se zaposli. Na delu spoznava nove ljudi. Italjane, Grke, Arabce, Avstralce. Sprva se mu zdi, da je drugačen od njih. Drugačen po postavi, polti, mišljenju, veri in drugačni se mu zdijo njegovi osebni problemi.
Toda čas in iskušnje ga prepričajo, da so vsi ljudje, samo ljudje.
V domovini se je naučil živeti samo z drugimi Janezi Slovenci, toda, sedaj se mu zazde naenkrat vsi Janezi. Le pišejo se drugače.
Čas teče hitro. Pred Janezom se kopičijo novi problemi. Največji od njih se imeuje domotožje. Da bi ga potežil, zahaja v družbo drugih Janezov Slovencev. Kmalu opazi med njimi razliko. Srečuje jih na cesti, v klubih, v cerkvi. Eni se mu zde ošabni, vsiljivi in preveč govore.
snici pa so čustvena bitja, podvržena čustvenim muham in predsodkom, ter polna ponosa in nečimrnosti.
In zato je kritika nevarna iskra — iskra, ki lahko zažge smodnik samoljublja in kdaj celo povzroči prezgodnjo smrt. General Leonard Wood, ki ni smel skupaj z vojsko oditi v Francijo, je to štel za tolikšno osebno žalitev, da je kmalu nato umrl. Ostra kritika je bila vzrok, da je genijalni in občutljivi angleški pisatelj Tomas Hardy pozneje sploh nehal pisati romane. Pesnik Thomas Chaterton pa si je zaradi nergaških kritikov celo sam vzel življenje.
Benjamin Franklin, ki v mladosti ni poznal takta, je v svojih zrelih letih tako spretno in diplomatsko ravnal z ljudmi, da je bil imenovan za ameriškega poslanika v Parizu. In kakšen je bil njegov recept?
"O nikomur ne bom govoril nič slabega", je rekel, "O vsakomur pa bom govoril vse, kar vem o njem dobrega!!!"
Vsak neumnež zna kritizirati, obsojati in se pritoževati in večina ljudi to tudi počenja. Razumevati in odpuščati znajo le značajni in preudareni ljudje. Carlyle je zapisal: "Veliki človek ispričuje svojo veličino s tem, kako ravna z malim človekom!"
Namesto, da ljudi obsojamo, jih rajši skušajmo razumeti. Skušajino doumeti vzrok njihovega ravnanja. S tem se pride veliko dalje kakor s ceneno kritiko: iz razumevanja raste sočutje, strpnost in dobrota!
"Vse vedeti, se pravi vse oprostiti". Ali kakor je zapisal Dr. Johnson: "Gospodje, niti sam Bog ne sodi človeka prej kakor ob njegovi smrti." Zakaj naj bi ga vi ali jaz?
(Po knjigi pisatelja Dale Carnegie z naslovom: "Kako si pridobiš prijatelje" priredila za vas	Danica Petrič
Drugi so bolj skromni in redkobesedni. Pa tudi manj so premožni, kot prvi in po srcu se mu bolj prikupijo. Potem se spomni, da so samo Slovenci in, da je prve in druge srečal že doma. To so samo njihove kopije v emigraciji.
Janez si zasluži prvi dolar in kupi prvi avto. Veselje in delo okoli njega začasno odrine v stran vse temne misli in probleme. Vozi se gospodsko naokoli, zraven kadi cigarete in posluša radio. Sam sebi se zazdi pravi domačin. Pije pivo, KB, DA. Hodi v klube in druge prireditve, da "se pokaže" in obenem potolaži podzavestno tudi sebe.
Začne se ozirati po dekletih in sploh po-iskuša normalno živeti. Za vsako ceno se trudi vživeti v novo življenje in si olajšati bolečino domotožja. Nova domovina se mu ne zdi več tako mačehovska, kot v začetku. Sprejela ga je, si misli. Obdržala ga je, mu dala delo in upanje na bodočnost.
Nova obzorja se odpirajo pred Janezom, stara se počasi zapirajo. Nehote še vedno živi v njem spomin na rodno grudo. Na prijatelje in znance, na dom, dvorišče za hišo, hrib nad vasjo, na mater, na očeta, na brate, sestre, strice in strine. Ne more se znebiti občutka, da ga strašno pogrešajo in občutek krivde ga muči, ker jih je zapustil. V resnici jih najbolj pogreša sam.
Življenje teče neizprosno naprej. Nove naloge, težave, načrti se odvijajo pred Janezom. Življenski valovi prenašajo Janeza od enega brega na drugi breg. Skuša se bolj trdno postaviti na noge, a ne zmore.
Želi si najti dekle, poročiti, ustvariti dom in družino. Poiskuša se dokopati do več denarja, a ne zmore. Rad bi našel Micko Slovenko, a nima sreče. Ni in ni je prave. Razočaran tava in zaide v slabo družbo.
PROSIM, HVALA
sta kratki dve besedi, ki ganeta srce, sta kakor sol pri jedi, slad lepe pesmice.
BOG VSE VIDI, BOG VSE VE, GREH SE DELATI NE SME!
Spet napočil dan je nov, Bog mi daj svoj blagoslov! Angelček pri meni stoj, da otrok ostanem tvoj!
SVETI MIKTAVŽ
Miklavžek, Miklavžek, ti sriček naš zlati, kdo polni ti vrečo, da moreš vsem dati? Tončku voziček, Lenki pero, Petru mošnjiček in Majdi kolo! Miklavžek, Miklavžek, prejel sem nožiček, še hvala za zvezke, ti ljubi naš striček!
MALA METKA PIŠE:
Čas hiti. Oktober in november sta prešla. December nam že teče. Božič se bliža. Kako se veselimo božičnih praznikov. Pri nas bomo imeli jaslice in božično drevesce.
PETER, TI PETER!
BLATNI ČEVLJI, STRGAN ROKAV! PETER, TI, PETER, TO PA NI PRAV!
Začne piti in tudi kriminal mu ni več tuj. Postane socialni problem. Menja službe in sploh ne dela. Saj v srcu ni slab, želi si pomagati, a si ne more in ne zna.
Večkrat ga srečamo pijanega, kot treznega. Pogled mu je otopel in razočaranje se mu bere iz obraza. Nikjer ne sreča dobrega človeka, ki bi mu podal roko. Nimajo časa. Vsak je preveč zaposlen z lovom za zelenim denarjem. Za probleme drugega nima občutka. Janeza enostavno prezirajo in zaničujejo. In to ga boli, da pije še bolj.
Velika je Janezova bolečina in v svetu je veliko takih bolečin. Bolezen civilizacije jih imenujemo. Zanje ni zdravila. Nihče tej bolečini ne zna pomagati in nobeden se ne počuti odgovoren zanjo.
V neizmernem svetu se Janez s svojo bolečino izgubi, kot kaplja v morju. Takih Janezov je domovina veliko poslala po svetu in veliko časa bi nam vzelo, če bi hoteli slediti njihovi življenski poti. Tudi iz drugih domovin prihajajo. Nahajajo se na vseh petih kontinentih naše Zemljice. Žal nam je zanje. Odšli so v svet, hlastajoč za denarjem, za srečo.
Oči so jim hlastale, a srce jim ni vzdržalo. Svet je krut in tujina je mačeha. To vemo vsi, ki smo jo okusili.
Če srečaš našega Janeza Slovenca, podaj mu roko in prijazno se mu nasmehni. Tudi čc mu ne boš v veliko pomoč, ti bo hvaležen za razumevanje. Se vam zdi, da vsa ta zgodba zveni preveč pesimistično in neverjetno. Ozrite se okoli sebe in malo razmislite. Mogoče boste videli še več, kot je napisano v tej zgodbi.
M. Tomažin
PESMICA O SNAGI
Jaz prav rad vrtim krtačo, milo v roki in brisačo, da bo čista moja koža, da bo žametna ko roža.
PRSTI
PALEC je miško ujel: KAZALEC bi rad jo imel. SREDINEC za rep jo drži. PRSTANEC bled zakriči. Smuk! Je že miška na tleh. MEZINEC pa prasne v smeh.
SVETI VEČER
Kako rad se spominja Dragee tega najlepšega praznika v letu. V kot je postavil jaslice: hlevček z Jezuščkom v jaslih, z Marijo in svetim Jožefom, z voli in kravicami, ter belimi ovcami. Pastriji so pasli svoje črede, angeli so peli slavo Bogu na višavah.
O polnoči je šel Drago z očkom in mamico v cerkev k polnočnici. V cerkvi so bile postavljene lepe jaslice. Pri maši so peli božične pesmi. Ko so prišli domov, je Drago prižgal električno luš v hlevčku.
Božič je praznik Jezusovega rojstva.
SVETA NOČ
Sveta noč, blažena noč! Vse že spi, je polnoč; le Devica z Jožefom tam v hlevcu varje Detece nam. Spavaj, Dete sladko! Vsem slovenskim otrokom širom Avstralije želi uredništvo "Vestnika"
BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1978,
ter da bi bili pridni v šoli in doma. Potem vas Miklavž zagotovo ne bo pozabil obdarovati. Srečno, vam kliče strišek urednik s svojimi sodelavci!
KAVARNE NA ODPRTEM ZA SYDNEY
Nov Predsednik vlade NSW se je vselej navduševal za "kavarne na odprtem" evropskega tipa. No, ko je postal predsednik vlade NSW, je svoje sanje uresničil: Odslej bodo meščani Sydneya prav po evropsko posedali, popivali in se kratkočasili na udobnih sediščih ob mizi ter mimogrede poškilili v kakšno mimoidočo damico. Vse to se bo dogajalo na prominentnih ulicah -—■ sicer "business" ne bo uspešen.
Tudi to je folklora. Je del nas, ki prihajamo iz Evrope.
Kdaj se bomo Viktorijci odločili za kaj takega?
BOGATI BERAČ
Iz Bangkoka prihaja vest:
Slepi berač, Srikarn Changhpen, je za pojem tamkajšnje dežele večkratni milijonar.
S. Changhpen, njegova slepa žena in desetletni nečak premorejo 3.210 tisoč bath. (V našem denarju 150 tisoč dolarjev). Poleg denarja na banki pa imajo še bogata zemljišča, kjer se jim pase govedo.
Ko so berača vprašali, kako, da premore za tamkajšnje razmere tako bajno bogastvo, jim je stvar razjasnil: nikoli nismo razkošno živeli, priberačen denar smo šte-dili in investirali. Če si berač, ne smeš navzven kazati razkošja — je pojasnil prekanjeni berač.
ZGODBA O JANEZU
ADDRESS BY VLADIMIR MENART AT THE COCKTAIL
PARTY IN THE HILTON HOTEL, SYDNEY — IN CELEBRATION OF THE SLOVENE INDEPENDENCE DAY — ON 28. OCTOBER, 1977
29th OCTOBER, 1918, is the most significant date in the Slovene history. On that day the Slovenes severed their ties with the Hapsburg Austro-Hungarian Empire and contributed to its downfall and disappearance.
On that day the Slovenes broke the association which in one or other form lasted for eleven centuries from the time when Charlemagne incorporated the Slovenian lands in his Carolingian Roman Empire.
In the prolonged and disastrous wars against Charlemagne, the Slovene people lost their nobility and were for a htousand years reduced to the status of serfs under the German speaking feudal lords. Against all odds and with a miraculous resiliency the Slovenes did, however, preserve their language and through the language their separate identity. When the dawn of the emancipation came the Slovenes were able within the span of a few generations to regein their posture os a nation, fully developed and second to none in any sphere of human activity.
Therefore, we Slovenes have never looked upon the language merely as a means of communication. For us it always has been a living force, a treasure to be cherished in order to survive and preserve the identity.
Throughout the 19th century and until the First World War the Slovenes waged an incessant battle for recognition of the Slovene language in schools and in administration. The intensification of ger-manistic pressure during the First World War was the last straw. The belated promises of the Hapsburg Emperor were of no avail. The Slovenes together with other oppressed nations of the Austro-Hungarian Empire decided on secession.
We must, however, ask aurselves what relevance has the declaration of Independence of 59 years ago to the life and activities of the Slovene comunity in Australia to-day. The answer is simple: The declaration of Independence in 1918 was the result of the determination of the Slovene people to preserve their identity and the same determination to preserve our identity as a Slovene community in Australia motivates our activities in this country to-day.
There are two million Slovenes in the world to-day. A quarter of them live outside their home country in communities scattered in many parts of the world as a result of successive waves of emigration since the second half of the last century.
There were very few Slovene migrants in Australia before the last war. Over twenty thousand settled here since the war.
SONET DOMOTOŽJA
Prišlo poletje je pod našo slivo, zorele hruške v sončni so pripeki. In kmetic s konji je oral marljivo, in vodni mlin vrtel se je ob reki.
V sinjini neba beli so oblaki metali senco čez zeleno polje, v vinogradu klopotci klopotali, v večeru se topilo je obzorje.
Vse to lepoto duša občuduje, slovensko zemljo, ki nas je rodila. A svojo presadili smo na tuje. Se z našo pametjo srce prereka, čez oceane misel nam potuje in domotožje dušo nam oklepa.
M. Tomazin
There are quite a few political refugees, but the bulk arrived here for reasons not directly connected with politics. The differences between the two are often exaggerated, and such as they are, will disappear before long. After all, we came here to settle and make Australia our home.
We are well adjusted and happy here and wish to contribute our share to make Australia strong and prosperous. But we do not make any bones about the fact that we wish to retain our identity and preserve our language.
People who think that various ethnic communities should lose their identities are greatly misguided. Nobody can be loyal to a amorphous mass of people, which would be the result of lost identities. We believe that by being loyal to our own community, we are loyal to Australia as a whole.
We Slovenes believe that we are good settlers and we pride ourselves in being good neighbours. We are not self seeking in our community efforts. We realise that we are too small to get anything by ourselves. We know that by helping others we are creating conditions which will ultimately benefit us too.
On this day when we celebrate the symbol of our determination to remain Slovenes here and everywhere in the world, we are also pleased to be able to count our blesings. We consider our biggest blessing that we have friends everywhere as shown by the representatives from other communities who came here tonight to join in our celebration.
Revija SCOPP, menda prva revija v Avstraliji ki se tiska v različnih jezikih, sprejema članke, povesticc in pesmi za natis v kateremkoli jeziku, po možnosti s prevedenim besedilom v angleščino.
Slovenci smo se že postavili s kratko pesmico "Nova Domovina" in "Adopted Country", ki jo je napisal in prevedel Ivan KobaL V prihodnji številki pa boste lahko čitali uvodno poglavje njegove knjige o Snowy Mountains, ki se bo imenovala MEN WITHOUT WOMEN.
Podrobnosti o tej novi reviji dobite pri uredništvu Vestnika.
STARA RANA
V mesecu novembru smo bili zopet priče odpiranja stare rane: Prime Minister Fräser in njegov namestnik D. Anthony sta v parlamentarni zakuski v počastitev upokojitve g. John Kerr-a, kraljičinega Guvernerja za Avstralijo, napadla delavsko opozicijo, ker da se ni odzvala te počastitve.
Delavska stranka (ALP) pa jima je za tem vrnila: "Vladni voditelji ter Sir J. Kerr so v bližnji preteklosti postavili vse politične institucije v pravcato sramoto."
Gre pravzaprav za to, da Delavska stranka, na čelu z Mr. Whitlamom, še danes ne odpusti Guvernerju Sir J. Kerr-u,
ker ga je leta 1975 razrešil dolžnosti prvega ministra, vključno z vsem njegovim vladnim kabinetom. Za tem so sledile nove volitve, na katerih je zmagal Mr. Fräser.
Delavska stranka je videla v takratni Guvernerjevi potezi verolomnost, premišljen akt, da se zruši vladavina Delavske stranke in instalira Liberale na oblast.
SLOVENSKO AKADEMSKO DRUŠTVO
Na 14. oktobra 1977 se je v prostorih Univerzitetnega kluba v Sydneyu sestalo več slovenskih rojakov z visokošolsko izobrazbo. Prisotni so bili g. Ivan Žigon, Vlado Menart, Tomaž Možina, Bert Pri-bac, Tone Gržina, Marko Kukec, Milan Frece, Stane Samsa in Jože Jež. Ustanovili so Slovensko Akademsko društvo — "Slovene Graduates Society". Društvo je nepolitično in njega glavni nameni: Pri-jteljsko združevanje, podpora kulturnim dejavnostim, pomoč ter nasvet slovenski visokošolski mladini, povezava s podobnimi ustanovami po svetu ter podpora slovenskim narodnim manjšinama. Za podrobnosti se lahko vsi zainteresirani obrnejo na začasnega predsednika g. Tomaža Možino, 76 Liverpool St., Dover Heights, N.S.W. 2030, Telefon 662-3527.
VAŠA ZDRAVSTVENA ZAŠČITA
BO PO NOVEM LETU DRAŽJA
Po Novem letu bomo morali globlje poseči v svoje žepe za zdravniške preglede. Ne vemo še natančno za koliko in bo različno za različne države.
Vednar eno je jasno že sedaj — zdravstvene ustanove so nam že za dobo vnaprej napovedale, da nam bodo povišale naš prispevek najmanj za en dolar na teden.
VPOŠTEVANJE EMIGRANTOV
Liberalna partija v Viktoriji je pred volitvami uvidela, da ji bo potrebno začeti bolj aktivno delovati med etničnimi skupinami. Zato je vzpostavila oddelek za zadeve emigrantov kot del svoje organizacijske strukture. S tem želijo vzpostaviti hitrejši pristop emigrantov do partijske eksekutive in tako povečati vpliv na odločitve. G. George Panagacos je bil postavljen za svetovalca v etničnih zadevah.
EKSPLOATACIJA TURKOV
Preko 90 turskih družin v okolici Shep-partona je začelo s farmami za paradižnike. Toda kaj kmalu so se znašli v finančnih težavah. V glavnem radi nepoznavanja poslovnih odnosov ter neznanja angleščine. Sedaj je na pobudo organizacije The Good Neighbour Council vlada Viktorije odobrila $1250 za začetek projekta, ki naj bi spravil te nove farmerje na pravi tir in jih rešil eksploatacije.
Za dežele kot je Astralija, tradicionalno in življensko zainteresirane za dobavo olja, goriva i nstrateško komunikacijske vezi skozi Bližnji Vzhod ter Indijski Ocean v Evropo je nova pobuda Egipta, njenega prezidenta Sa-data, lahko sprejeta z velikim olaj šanjem. Namreč egiptovski prezident je sredi meseca Novembra odšel na poganjanja v Izrael.
Predsednik izraelske vlade, Mr. Begin, pa ni zanemaril ponudbo, da bi egiptovskega prezidenta ne povabil prav ob zasedanju izraelskega Par-lamneta. Vojaški krogi Izralea se sicer s povabilom niso nič kaj preveč strinjali. Opozarjali so, da se za egip-čnasko mirovno potezo skriva ukana, kako bi v vzdušju miru ponovno napadli Izrael.
Naj bo kakorkoli: Led je morda prebit.
Uspoštevajmo, da je Izrael kot še nikoli vojaško močan, medtem ko sta glavna partnerja v arabski zvezi proti Izraelu, Egipt in Syrija, kot še nikoli poprej, šibkejša.
Tudi v Somaliji, arabski partnerici v vojnah proti Izraela, so se zadnje dni odigrale temeljne spremembe. Sovjetske strokovnjake so pognali iz dežele z vsem pompom demonstracij proti Sovjetom.
SLOVENŠČINA V N.S.W.
Minister za šolstvo za N.S.W. g. Eric Bedford je sprejel delegacijo Slovencev glede vpeljave pouka Slovenščine v šolah N.S.W. Sprejem je bil v parlamentu dne 12. novembra. Delegacijo je vodil kot predsednik šolskega odbora za N.S.W. g. Tomaž Možina, sestavljali so jo pa: g. Alfred Breznik, gdč. Majda Mavric, ga. Marija Verko, pater Valerijan Jenko, ga. Marija Ličan, g. Vladimir Menart, g. Jože Čuješ in g. Bert Pribac. Upajo, da so dobro opravili in da bodo s prihodnjim šolskim letom poučevali Slovenščino tudi v N.S.W.
NOVI DRŽAVLJANI
V šestih mesecih pred 30. septembrom 1977 je samo v Viktoriji prejelo avstralsko državljanstvo 11.500 oseb. V 18 mesecih od 1. marca 1976 pa do 30. sep. 1977 pa je bilo za sprejem v državljanstvo v Viktoriji vloženo 33.222 prošenj in od tega jih je bilo do 30. sep. 1977 odobrenih 33.104. Te številke je objavil minister za Emigracijo in Etnične zadeve v Viktoriji g. Walter Jona ter s tem pobil kritiko, da se odobritev državljanstva zavlačuje. Rekel je, da je ena prvih nalog njegovega ministrstva vzpodbujati novo-naseljence, da čim preje postanejo državljani.
EDWIN J. EASTWOOD OBSOJEN NA 24 LET ZAPORA
Pred nedavnim smo poročali o drugi ugrabitvi šolskih otrok. Namreč E. J. Eastwood je v zaporu prestajal svojo kazen zaradi ugrabitve šolskih otrok in učiteljice, zaradi takozvane "afere Faraday"; vendar zapahi niso bili dovolj trdni zanj. Kaj kmalu jo je zopet popihal na svo-vodo ter zagrešil skoraj do potankosti enak zločin.
E. J. Eastwood, dvokratni ugrabitelj otrok, je star 25 let in je duševno neuravnovešen. Svoj poslednji zločin je storil, ko je lanskega decembra popihal iz Gee-longskih zaporov ter že v februarju tega leta ugrabil nadučitelja Woreenske osnovne šole, vključno z devetimi učenci.
Sodnik Murray ob razsodbi (21 let zapora) ni upošteval neuravnovešenosti sto-ritelja, ker da ni kritična, poleg tega pa je še vzel v obzir dejstvo, da bi v primeru milostne razsodbe moral nekako skozi prste pogledati še drugemu zločincu, Eastwoodovemu pomagaču C. Bolandu.
Egipčanski tisk pa je prav v istem času ponovno pogrel dogodke iz leta 1973, ko sta Syrija in Egipt napadli Izrael. Egiptovski tisk v tem primeru daje poseben povdarek že znani tezi, da so bili Sovjeti opozorjeni o namerah Arabcev, da napadejo Izrael ter da Sovjeti nekako "izdajalsko" ravnali v njihovih prizadevanjih, kako bi zrušili Izrael.
Oreh je trd, kot bodo trda tudi vsa eventualna pogajanja med Arabci in Izraelci, vendar eno je jasno: Egipčani so se iz iskušenj nekaj naučili.
Boljši je mir in sodelovanje z Izraelom, kot pa nenehne vojne in z njimi vse večja vazalnost do Sovjetov — dvomljivih zaveznikov.
Tudi Izrael lahko ob tej ponudbi potegne črto pod svoje račune, ki so ji doslej plačevali za drage vojne. Vojne so bili na račun svoje ekonomije, na račun svojega napredka, na račun njihove globalne strategije.
Morda bo zares prevladal na obeh straneh zdrav razum.
Mi Avstralci tak zdrav razum lahko pozdravimo. Ena barikada je zrušena Bog daj, da bi bila zrušena še poslednja barikada — Indijski Ocean.
kkk
JE LED PREBIT ?
ZADOLŽITEV - DA ALI NE ?
Razpravlja se o tem (začuda nekoliko pritišano), naj bi Avstralija najela več kot biljonsko dolarsko posojilo, s katerim naj bi nekako zajezila denarne špekulante, ki naš denar odpošiljajo v inozemstvo — tja, kjer jim bo bolje obrestvoval.
Manjše vsote denarja smo zadnje čase že prejeli iz Z. Evrope.
Če s posojili dvignemo na umeten način naše svetovne monetarne rezerve, smemo pričakovati ponovno devalvacijo našega dolarja nasproti svetovnim stabilnim valutam. Denarne investicije iz tujine bi zopet pritekale v našo deželo, nemesto, da bi iztekale iz nje.
Tako namreč razpravljajo na najvišjih finančnih forumih. Pristaše "lahkega" življenja za Avstralijo opozarjajo previdnejši . . . Svare o eksplo-zivnosti politične narave: Fraserjeva opozicija je pred leti zrušila Whitla-movo vlado prav zaradi nameravanega najetja masovnega posojila. Res je, da bi Liberali najeli posojilo v Z. Evropi, nekako iz uglajenih, spoštljivih virov, medtem ko je takratna Whitlamova vlada baje na skrivaj paktirala s petrodolarskim agentom Khemlani-jem. Res je tudi, da bi danes ob že tako visoki inflaciji skoraj nihče ne mogel oporekati samo biljon-skega posojila.
Kredit, oz. finančno ime Avstralije je v očeh solidnih investitorjev kar dober. Naše mineralne in druge rezerve so zelo dober porok, da bo najeto posojilo tudi povrnjeno investitorjem.
Navkljub našemu slabemu mena-žerskemu poslovanju ter vročekrvnim sindikalnim voditeljem, smo še vedno dežela, ki je politično stabilna, in ki nudi več poroštva, da bo denar praviloma vrnjen, kakor pa katerakoli druga dežela v razvoju.
Končno: najeto posojilo v tujini, je za vlado še vedno cenejše, kot če si ga sposodi na domačem monetarnem tržišču, kjer so obresti znatno previsoke.
Nekdo bi celo lahko rekel: zakaj si ne sposodimo kar pet biljonov dolarjev, in z njimi povzdignemo svoje rezerve v tujini. S tem denarjem bi poživili svojo stagnirano ekonomijo, odpravili bi brezposelnost . . ., češ inflacija bo tako ali drugače šla svojo spiralno pot. Denar, ki si ga danes sposodimo, bomo zaradi svetovne inflacije, jutri kaj lahko vrnili. Vemo, da bi ne imeli hiš, če bi si zanje denarja ne sposodili, ter zaradi inflacije manj vreden denar vračali bankam!
S takimi vprašanji se ubadajo v forumu, kjer razpravljajo, če bi najeli, ali ne bi najeli posojilo. Vedo pa, da je zadolžitev naše dežele na svetovnem
denarnem tržišču minimalna, skoraj neznatna v primerjavi z drugimi deželami v razvoju.
Naj se torej zadolžimo do ušes! Če se zadolžimo, bo bodoča generacija plačala račun. Vendar, kaj je ta bodoča generacija storila za nas? Mar ne bomo vsega, kar smo s tem denarjem zgradili, zapustili prav njej!
Razprave za in proti lahko se nadaljujejo, vendar za vzgled lahko vzamemo ZDA iz pionirske preteklosti: da so Američani dvignili svojo industrijo in s tem vso svojo ekonomijo, gre zasluga najetju masovnih denarnih posojil v V. Britaniji. Za takratno dobo astronomska zadolžitev Američanov se je bogato obrestovala v dvigu svoje ekonomije, ki je že samo desetletje za tem ni bil nihče kos — niti investitorji iz V. Britanije.
Svetovna monetarna organizacija OECD ne podaja podatkov, v kolikor je katera dežela zadolžena, relativno na svojo površino, prebivalstvo, ekonomsko zmogljivost in na ustvarjanje grobega narodnega dohodka na posa-meznegna prebivalstva.
Če pogledamo v naš avstralski "Year Book" (statistično knjigo leta), vidimo, da znašajo naše letne obresti za najeta posojila manj kot 70 dolarjev letno na vsakega našega prebivalca.
No, če nanovo najamemo biljonsko posojilo, se bo ta številka spremenila za borih 6 dolarjev več na posameznega prebivalstva. Se pravi neznatno z ozirom na inflacijo. Pesimist bi moral biti, da bi ne verjel, da bi biljonska injekcija v našo stagnirano industrijo ne obrestvovala v naš prid. Ljudje bi delali, ustvarjali in dvigali narodni dohodek, medtem ko stagnirana ekonomija hrani brezposelne. Tudi brezposelni morajo živeti!
Svetovna inflacija trenutno beleži 7%. To je povprečje vseh dežel s konvertibilno valuto. Kazno je, da bo težnja te svetovne inflacije nadaljevala... Zatorej, nič ne tvegamo, če se zadolžimo. Zadolžimo se lahko vse tja do desetih biljonov, s pogojem, da ta denar pravilno uporabimo. Po dvajsetih letih, če bomo najet denar pravilno uporabili, ne bomo nič bolj na "rdečem", kakor smo danes.
Vse gornje predpostavke so zelo preproste, skoraj v vsakem primeru sprejemljive, vse dokler se ne bo nekdo našel, ki jih bo prav po Don Ki-hotsko razstrgal. Prepričan sem, da, če nek zdravnik odkrije uspešno zdravilo za zdravljenje raka, se bo nekdo oglasil ter zavpil, da pri vsem tem ne gre za nič drugega kot za zaroto kapitalista-farmacista, ki bi želel s svojimi zdravili izžemati siromaka-bolnika.	kk
TUDI NAŠI KRALJICI SO POVIŠALI PLACO
THE VOYAGER II. ZOPET NORMALNO DELUJE
Ameriška eksperimentalna raketa Voyager II., katera je imela dokaj slab vzlet, je bila kaj kmalu ob svojem poletu nasproti Saturnu in Jupitru zopet korigirana. Kompjuterji, kot vse druge aparature zopet delujejo normalno, potem ko so bile radijsko korigirane z Zemlje.
YASSER ARAFAT ŽELI STIKOV Z ZDA
Vodja palestinske osvobodilne organizacije, PLO, Y. Arafat, je v Aleksandriji podal izjavo, da bi se želel pogajati z ZDA o palestinskem vprašanju. Istočasno je tudi povedal, da še vedno pričakuje ameriški odgovor, na svojo izraženo prošnjo, da bi PLO odprla svoj informativni ter efektivni urad v ZDA.
GODFATHER, GALANTE, ZA ZAPAHI
C. Galante, star 67 let, vodja vseh voditeljev Mafie v ZDA, je za rešeti. Vsi njegovi trije preiskušeni advokatje so nad razsodbo sodnika Arnowitza zaprepaščeni: Galante je bil obsojen na 18 mesecev zapora navkljub temu, da se je poslužil takozvanoga "fifth amendment-sa" (kateri ameriškega državljana ne obvezuje, da bi spregovoril pred sodiščem).
Godfather Galante je bil od Floridskega sodišča obsojen, ker da je koordiniral delovanje Mafije na področju Brooklyna, zaradi neredov . . . Taisti mož je doslej presedel 27 let za rešetkami, zaradi tega ali onega kriminalnega dejanja.
Sodni izvedenci ZDA pa računajo, da bo tokrat Galanteju uspelo, da se bo s pritožbo na sodišče zopet povrnil na svobodo. "Fifth amendments"!
OBČINA MELBOURNE BO PONOVNO DVIGNILA RATE (davek na nepremičnine)
Davkoplačevalci na območju Občine Melbourne bodo, kot vsa zadnja leta nazaj, ponovno prejeli večji (predvideva se za 25%) večji račun za svoja premoženja, ali najete lokale na območju občine Melbourne.
Ponovno povišanje naj bi bilo dodatno h tistim 15%, za kar so bili v tem letu že opozorjeni. Tak namreč je sklep poslednje seje občinskih mož občine Melbourne.
Kraljica Elizabeta je dosegla povišanje svoje plače — 805.000 dolarjev letno. Povišanje svoje plače ni dosegla, ker da bi stavkala; saj je bila zadnje čase kot še nikoli aktivna i proslave v čast njene 25-letne vladavine.
Do povišanja plače Kraljici je prišlo, ker, da so stroški njenih funkcij in Nje same v letu 1977 narasli prav za vsoto, ki ji je bila nanovo dodeljena — pravi britanski finačni minister g. Denis Healey.
Poleg kraljice pa so bili deležni povišanja plače tudi drugi člani kraljevske družine: kraljica Mati bo odslej sprejela 24.138 dolarjev več, tako da bo njena nova plača dosegla 249 tisoč in pol dolarjev letno. Princesa Margareta bo po novem sprejemala 88.506 dolarjev. Prince Philip in princeza Alice pa nista prejela poviška.
Tako bodo njune plače ostale po starem: Princ Philip bo nadalje prejemal 137 tisoč letno, medtem ko bo princeza Alice ostala pri pičlih 40.230 dolarjev letno. Pravzaprav pa bo mož poslednje vlekel ša krajšo: Duke od Glouchester bo po novem prejemal še manj kot lani — od 45 tisoč letno so ga pahnili na borih 41.839 dolarjev.
Kaj pa princ Charles? On ni zajet v grupo, kateri so višali ali nižali plačo. On spada v skupino Duchy of Cornwall, od katere je lansko leto prejel 354.000 dolarjev.
Tudi mnogi drugi princi in princeze ne spadajo v isto grupo, katerim bi vlada dodeljevala plače. Imajo različne fonde.
Razume se, da so vsi dohodki kraljeve družine davka prosti.
HVALEVREDNA POBUDA
Likovni umetnik N. Savage je poklonil svoje življenjsko najlepšo mojstrovino dobrodelni ustanovi 'Jayce" z namenom, da jo na licitaciji prodajo in tako z izkupičkom otvorijo "fund" za pomoč ubežnikom iz Tibeta — izpod Rdeče Kitajske.
Dobrodelna organizacija "Jayce" iz Kei-lorja že dolgo sponsorira, vzdržuje siroto brez staršev iz Tibeta, sedaj bi pa le-ta organizacija želela, da bi mlademu dekletu Perni Dolina, omogočili da bi prišla v Avstralijo, kjer bi doštudirala in se živ-Ijensko pripravila.
Namen te organizacije je, da bi zaenkrat dvignili svoj "fond" vsaj za 2 tisoč dolarjev, kar bi bilo poleg državnih dodatkov dovolj, da bi se dekle tukaj šolalo.
Zelo lepa pobuda.
Tudi mi, ki izhajamo iz podobnih tegob in ki smo danes več ali manj kar dobro stoječi, bi se morali spomniti na tiste, ki so manj srečni.
Morda bi se le našel med vsemi našimi društvi kdo, ki ima dobro srce . . .
kk.
TEROR ZAČENJA DOMA
Specialni minister ZDA za borbo proti terorizmu je bil ondan napaden s streli ter ranjen.
Heyward Isham, star 51 let, dolgoleten diplomat ZDA, je imel posebna pooblastila, kako se boriti proti terorizmu kjerkoli v svetu.
Ko je ondan v Washingtonu izstopil iz svojega vozila, sta se mu približala dva neznanca ter ga povabila, naj jima sledi Namesto da bi poslušal njun ukaz, je ponovno vstopil v vozilo ter za seboj povlekel varnostno zaveso. Takoj za tem je v naglici enega izmed napadalcev presenetil, udaril ga je z železnim objektom po glavi. Napadalca sta za tem v paniki bežala. H. Isham pa ju je sledil, dokler se ni eden izmed napadalcev nenadoma obrnil ter izstrelil nekaj strelov. Heyward Isham je bil zadet v levo nogo.
EKONOMIJA nam pravijo v
10. decembra smo imeli Federalne volitve.
Obe vodilne partije sta pravili, da bo za izid volitev "key issue" (glavna tema) stanje naše ekonomije.
Zares, naša ekonomija in naše blagostanje v bodoče je najvažnejši predmet. Politične spletke in kdo je na oblasti, nam je presneto malo mar! Obe stranki so se kaj slabo pokazali v zadnjih petih, šestih letih. Odkar smo zrušili staro gardo,
NOČEMO AVTOSTRADE
Čudne stvari se dogajajo v Viktoriji!
Predvsem zaradi lokalnega egoizma.
Moderna cestišča so za nas vse življenjskega pomena. Toda, če naj gredo ta cestišča mimo, ali celo čez tvoje premoženje, potem ta skupen interes popolnoma povodeni, pa čeprav je država pripravljena, da oškodovane pravično odškoduje.
Cela področja so se zbrala v protest — protestirajo tudi župani in drugi funkcionarji občin. Poročila pravijo in slike v tisku nam kažejo barikade, zgrajene iz avtomobilov, pohištva . . .
Gre za cestišče F19. V tem protestu sta si Fitzroy in Collingwood enotna. Nočejo avtostrade, speljane skozi njuna področja.
JE KLJUČ —
olilni kampanji
gre vse nekaj narobe. Toda vrag vedi: časi se spreminjajo.
Ker vem, da VESTNIK ne bo izšel, predno bo izid volitev na dlani, si drznem ponoviti za vodilnima partijama: Glejmo, da bo naš specifični interes zaščiten! Za nas je zdrava ekonomija poglavitna stvar, sicer čemu smo tukaj — v tujem svetu. Naš interes je nepretrgano blagostanje; naš interes je, da lahko vsako toliko obiščemo svoje v stari domovini in naš interes je, da se v pokoju morebitno lahko povrnemo v stari kraj.
Sicer pa tudi nobena druga skupina in nobena druga družba ne sledi ničemer drugemu kot svojemu lastnemu interesu — upravičenemu, ali neupravičenemu, slabemu ali dobremu.
Ženska, brez katere se ne da živeti, je včasih tista, s katero ni mogoče živeti.
—C. BOYER
Lažje se je neki strasti povsem odreči, kakor biti v nji zmeren.
—F. NIETZSCHE