NOVI TEDNIK
Odgovorni urednik NT Branko Stamejčič
Urednico NT Milena Brečko Poklic
ŠT. 14 - LETO 54 - CELJE, 8. 4.1999 - CENA 280 SIT
Dnevnik tragedij, strahu in obupa
I Naš poročevalec Janez Vedenik je doživljal kosovsko tragedijo v Makedoniji. Dnevnik objavljamo na 16. strani.
TANKA NIT MED
^ ŽIVLJENJEM
IN SMRTJO
celjskega novinarja Vilija Einspielerja bridka izkušnja s
srbsko paravojaško skupino na Kosovem. stran 5.
[osovsica morija
v očeii rojaicov
Albanci, ki živijo v Celju, v strahu in jezi trepetajo
za usodo svojcev. Reportaža na strani 17.
TIRALICA ZA
ZLOČINCEM?
Mitaja-Tomo Šmigovc ni prišel v zapore na Dobu. Stran 31.
Meje z ZRJ ščitijo enote NATO in makedonske vojske, vseeno pa menijo,
da le v Makedonijo po ilegalnih poteh pribežalo še vsaj ao tisoč beguncev.
Ko bom velik, bom župan
Kako so tekali v kratkih hlačah celjski, šentjurski in žalski župan. Kronika s Celjskega na strani 48.
POGLEJMO-POJEJMO
 Novi tednik se vključuj^ v leto kulinarike v turizmu s hišnimi izleti, ki povezujejo ogled slovenskih znamenitosti s pokušino
krajevnih specialitet. Prvi izlet bo 24. aprila v Idrijo. Stran 15.
2
DOGODKI
Praznične barve Celja
11. april, praznik Mestne občine Celje - Prireditve v znamenju mladih, kulture in športa - Najvišja občinska
priznanja nagrajencem na nedeljski slovesnosti
v spomin na 11. april leta
1451, ko je Friderik II. Celj-
ski Celju podelil mestne
pravice, praznuje zadnja
leta Mestna občina Celje
svoj občinski praznik. Le-
tos se bodo praznične pri-
reditve vrstile vse do 18.
aprila, osrednjo slove-
snost s podelitvijo najviš-
jih občinskih priznanj,
promenadnim koncertom
Pihalnega orkestra Celje
in tradicionalnim dvigom
celjske zastave pa bo na
praznični dan, v nedeljo,
ob 19. uri, v Narodnem do-
mu.
Že konec minulega tedna
so jumbo plakatna mesta na
glavnih mestnih ulicah in
vpadnicah v Celje popestrili
z izdelki celjskih osnovno-
šolcev in srednješolcev, ki so
tako kot zadnjih nekaj let
tudi za letošnji občinski
praznik likovno ustvarjali.
Lions klub Keleia Celje je
meščanom ob prazniku sino-
či poklonil koncert Pihalne-
ga orkestra Velenje, nocoj ob
19. uri v Galeriji sodobne
umetnosti Celje odpirajo
pregledno razstavo umetniš-
kih fotografij Vinka Skaleta,
petek in sobota pa bosta li-
kovno obarvana. Na likovni
koloniji Mesto Celje - izziv
likovnim ustvarjalcem bodo
namreč likovniki ustvarjali v
središču mesta in na obrežjih
Savinje, njihova dela pa bo-
do na ogled v Galeriji Volk. V
petek ob 13. uri bo živahno v
središču mesta, kjer priprav-
ljajo koncert Mladi - mla-
dim, zvečer ob 18. uri pa bo
na Špici start teka ob Savinji.
V soboto dopoldne bo v
mestnem središču prome-
nadni koncert celjskih pihal-
nih orkestrov, v nedeljo zju-
traj bodo Celjani krenili na
tradicionalni pohod na Celj-
sko kočo, zvečer, pred osred-
njo slovesnostjo s podelitvi-
jo najvišjih občinskih priz-
nanj ob prazniku, pa bo ob
19. uri promenadni koncert
Pihalnega orkestra Celje in
tradicionalen dvig celjske
zastave.
V ponedeljek ob 20. uri
bodo v Marijini cerkvi odpr-
li razstavo Grofje Celjski, ki
so jo pripravili v Pokrajin-
skem muzeju, v torek ob 17.
uri pa v Hermanovem brlo-
gu Muzeja novejše zgodovi-
ne Celje razstavo Mamut v
Hermanovem brlogu, v is-
tem muzeju pa dan kasneje
še razstavo Ko bo cvetel lan.
V sredo zvečer bo v Levsti-
kovi sobi Osrednje knjižni-
ce Celje predstavitev zbor-
nika Od Maribora do Trsta,
v Likovnem salonu Celje pa
si bodo Celjani lahko ogle-
dali krstno postavitev raz-
stave Umetnost iz nahrbtni-
ka/Art from the Rucksack.
Prihodnjo nedeljo, 18. apri-
la, bodo praznične priredi-
tve v Celju zaključili z jutra-
njim tekmovanjem v lovu
rib s plovcem za Pokal me-
sta Celja v Ribiškem kotu na
polotoku Brezova ter na-
miznoteniškim turnirjem
veteranov Slovenije v telo-
vadnici Športnega društva
Gaberje.
wmmmmmmm i. stamejčič
Kulturni program osred-
nje praznične slovesnosti
bodo zvečine oblikovali do-
bitniki najvišjih občinskih
priznanj, slavnostni govor-
nik pa bo župan Bojan Šrot.
V nedeljo zvečer bo za čast-
nega meščana Celja slove-
sno proglašen dr. Janko Le-
šničar, dr. med.. Zlata celj-
ska grba bosta prejela I.
Gimnazija v Celju in Komor-
ni moški zbor Celje, Srebrne
celjske grbe Edvard Goršič,
Ana Junger in Muzej novej-
še zgodovine Celje, Bronaste
celjske grbe pa Nataša Ger-
keš Lednik, Miroslav Ter-
bovc, Matjaž Brežnik in
mas. Maja Krajnc.
Določeni celjski športni objekti
Skladno z veljavno zakonodajo so mestni svetniki dolo-
čili javne športne objekte občinskega pomena na območju
Mestne občine Celje, za katere je občina v okviru svojih
možnosti dolžna tudi primerno skrbeti.
Javni športni objekti občinskega pomena morajo biti sklad-
no z Zakonom o športu večnamenski in pomembni za razvoj
športa v mestu in državi, v njih morajo izvajati vrhunske
športne prireditve, ligaška tekmovanja, obvezne programe
športne vzgoje in dogovorjene športne programe, atraktivni in
značilni morajo biti za mesto, na ravni lokalne skupnosti pa
mora biti izkazano še to, da je občina v njihovo izgradnjo,
obnovo in vzdrževanje vložila proračunski denar.
Na območju Mestne občine Celje so za javne športne
objekte občinskega pomena razglašeni: atletski stadion Kladi-
var, nogometni stadion Skalna klet, športno letališče, turistič-
no rekreacijski center Celjska koča, strelišče Griček, športno
rekreacijski center Griček, nogometno igrišče Olimp, športno
rekreacijski center Mestni park, letno kopališče, športno
rekreacijski center Golovec, konjeniški center v Škofji vasi in
kinološki center v Lokrovcu; z vsemi pripadajočimi objekti,
seveda.	IS
V Celju si želijo
fakulteto
čeprav je Celje pomembno
srednješolsko središče in je
glede na svojo geografsko
lego tudi stičišče četrtine slo-
venskega prebivalstva od
Zgornje Savinjske doline do
Obsotelja in Južnih obron-
kov Pohorja do hrvaške me-
je na jugu, je ob Murski
Soboti edino večje slovensko
mesto, ki še nima samostoj-
ne visoke šole.
Višje in visokošolski pro-
grami, ki jih izvajajo v Celju,
so dislocirani oddelki Univer-
ze v Mariboru, prejšnji teden
pa so mestni svetniki s podpo-
ro pismu o nameri za ustano-
vitev Fakultete za logistiko si-
stemov prižgali zeleno luč za
prvi samostojen visokošolski
zavod v mestu ob Savinji. V
Celju so kot pobudniki pri-
pravljeni zagotoviti potrebna
zagonska sredstva za začetek
delovanja, fakulteta naj bi za-
živela v zgradbi na Mariborski
2, razvoj samostojnega viso-
košolskega zavoda pa podpi-
rajo tudi v Območni gospodar-
ski zbornici Celje in v gospo-
darstvu.
Fakulteta za logistiko siste-
mov, ki naj bi po najbolj opti-
mistični varianti zaživela v
študijskem letu 2000/2001, bi
študentom v Celju dajala zna-
nja dodiplomskega programa
za pridobitev; univerzitetne
izobrazbe. Študij logističnih
sistemov pa bi temeljil na izo-
braževanju in usposabljanju
razvojnih in vodstvenih ka-
drov v gospodarstvu, negospo-
darstvu in državni upravi. Gre
zlasti za usposabljanje ka-
drov, ki morajo obvladovati in
razreševati razvojna in stro-
kovna vprašanja svojega po-
dročja, hkrati pa bo študijski
program naravnan interdisci-
plinarno.	IS
Pogovor
bratov Juri
v dvorani Mestne občine Ve-
lenje bosta danes, 8. aprila ob
19. uri, v okviru poslanskega
večera Bojana Kontiča gosto-
vala Aurelio Juri, poslanec
ZLSD, in Franco Juri, državni
sekretar v ministrstvu za zuna-
nje zadeve. Pričakujejo zani-
miv pogovor med bratoma,
članoma razhčnih političnih
strank.	K.L.
Bodo Mariborsko odprli ali zaprli?
»Preusmeritev prometa z obstoječe
trase na novozgrajena vozna pasova
Mariborske ceste napovedujemo za pe-
tek, 9 aprila, ob polnoči,« zagotavlja
svetovalec za promet in pomočnik na-
čelnika oddelka za okolje in prostor ter
promet Mestne občine Celje Iztok Ura-
njek.
Do petka naj bi zaključili z ureditveni-
mi deli na začasni dovozni cesti za po-
slovne prostore in stanovanja od križišča
z Dečkovo cesto proti Hudinji, saj so po
ogledih te ceste ugotovili, da sta zdajšnja
širina in potek glede na količino prometa
neustrezna. Lastniki in najemniki po-
slovnih prostorov in stanovanj pa si pri-
zadevajo, da bi začasna dovozna cesta
(p)ostala stalna, saj zlasti podjetniki ugo-
tavljajo, da bo prometni režim po novoz-
grajeni Mariborski cesti število strank v
njihovih lokalih močno zmanjšal.
V njihovem imenu govori Ivan Herci-
graija (Gostišče Amerika): »Z rekon-
strukcijo Mariborske ceste in prometnim
režimom, ki bo veljal na njej, bodo
pridobili lokali ob desni strani ceste v
smeri proti Hudinji, torej Center Inters-
par in ostali. Mi, obrtniki in podjetniki na
levi strani, pa bomo samo izgubljali.
Strank iz središča mesta sploh ne bo več,
kdo pa se bo vozil na Hudinjo in tam
obračal, da bo potem lahko desno zavil
do naših lokalov?« se sprašuje Hercigonja
in pomisleke utemeljuje še s številom
delovnih mest, ki v dejavnostih v nepo-
sredni soseščini presegajo številko 50.
»Odvisni smo od prometa in zato se
zavzemamo, da bi našim strankam zago-
tovili trajen, čim lažji dostop do loka-
lov,« še dodaja in zatrjuje, da bi se zadeva
z malo dobre volje in pomočjo občine
lahko hitro razrešila v prid vseh.
Na levi strani Mariborske se pritožuje-
jo zlasti zato, ker med odgovornimi v
Mestni občini Celje ne najdejo pravega
sogovornika. »Z nami se pogovarja Ura-
njek, a kaj, ko nam na naše zahteve ne
more odgovarjati. Pričakovali bi, da bi se
z nami sestal vsaj podžupan, če si že
župan Bojan Šrot ne vzame časa,« pravi
Hercigonja in dodaja, da bodo v skraj-
nem primeru - če odgovorov na svoje
zahteve ne bodo dobili v teh dneh - po
preusmeritvi prometa na Mariborski, v
soboto zjutraj torej, pač prisiljeni posta-
viti zaporo na tej prometni žih Celja.
I. STAMEJČIČ
Z OBČINSKIH SVETOV
Za pokopališča koncesija
ROGATEC - V občini, kjer imajo tri pokopališča, so se odj
za dolgoročnejšo rešitev skrbi zanje. Doslej so imeli pogo^jj
podjetjem Gekott, po novem odloku, ki so ga sprejeli prej.
teden, pa bo mogoča podelitev koncesije. Podeliti jo namgfj
jo v prihodnjih mesecih.	jj
Kaj je občinskega pomena?
ROGATEC - Za športne objekte občinskega pomena so razgjj
li šolsko telovadnico v Logatcu ter bližnji stadion, rogaj
nogometno igrišče in športno igrišče v središču kraja
rokometno igrišče v Dobovcu.	(j
Nazarcani s proračunom in statutom
NAZARJE - Svetniki so na zadnji seji sprejeli proračun, tej
265 milijonov tolarjev. Največ proračunskega denarja,
milijonov tolarjev, bodo namenili gradnji popolne osni^
šole; 20 milijonov tolarjev pa bodo namenih za investiciji
ceste in izgradnjo toplovoda ter kanalizacije v občini. Vel
pozornosti so namenili statutu, ki je v drugi obravnavi doži
spremembo. V občini Nazarje imajo tri krajevne skupnosti,!
prihodnje ne bodo imele več statusa samostojnih pravnih os
namesto volitev na zborih krajanov pa bodo svete krajec
skupnosti volili na tajnih volitvah.	(o
Odbor za obrtno cono na Prihovi
NAZARJE - Svetniki so imenovali odbor, ki bo začel
aktivnostmi za izgradnjo obrtne cone na Prihovi. V občini bc
počakali še približno mesec dni, da se konča denacionaliza
ski postopek za zemljišče vaške skupnosti, potem pa bc
začeli z odkupom potrebnih zemljišč. Hkrati bodo na nj
evidentirali vse, ki se zanimajo za gradnjo objektov v prihov
obrtni coni.	(D
Nove cene pokopaliških storitev
POLZELA - Svetniki so na zadnji seji obravnavali in potrdilii
cenik pokopahške dejavnosti. Klasični pogreb s štirimi pogt
ci in dvema dnevoma mrliške vežice, govorom in zastavom
stane zdaj 47.855, žarni pogreb s tremi pogrebci pa 37.[
tolarjev. Za pokopališče Andraž pa znaša klasični pogreb b
pogrebcev in dvema dnevoma mrliške vežice 16.000 tolarj
Najemnina za dvojni grob bo letos znašala 3.280, za enojm
žarni grob pa 1.700 tolarjev.	(T.'
Prvi proračun občine
POLZELA - Svetniki so precej časa namenili drugi obravn
predloga odloka o proračunu Občine Polzela. Kot je de
župan Ljubo Žnidar, do izteka javne obravnave ni prišla]
ena pisna pripomba glede predloga proračuna. Kljub temu,
so morali v drugo obravnavo vključiti spremembo izračJ
primarne porabe, ki so jo prejeli od vlade, povečanje priho
kov in odhodkov občine iz naslova samoprispevka KS Andri
ki se vključuje v lastne prihodke občine in povečanje prihi
kov in odhodkov občine iz naslova pokopališke dejavnosti
tem se je proračun od prve do druge obravnave povečali
okrog 16 milijonov in sedaj znaša 346 milijonov tolarjev, fc
so svetniki soglasno sprejeli. Na seji so sprejeli tudi Stal
občine in poslovnik.	(T.T^
Štirje redno zaposleni
POLZELA - V Občini Polzela imajo kadrovske probleme
rešene. Kot je povedal župan Ljubo Žnidar, bodo v polzeli
občinski upravi poleg župana še štirje redno zaposleni. Tajni
občine je pravnica Eva Lenko, za finance bo odgovorna Ts
Mavrič, za administracijo Lidija Flis in za socialo ter družW
dejavnosti Danica Antloga.
MODRI TELEFON
Se vam kdaj zgodi, da vas
kakšna stvar razjezi, spravi
v slabo voljo? Ali pa vas kaj
posebnega iz vašega okolja
razveseli, preseneti, vas
skratka spodbudi, da bi to
povedali še komu?
Ker tega ne storite takoj,
običajno na vse skupaj poza-
bite, čeprav bi bila zadeva
vredna širše predstavitve. Za-
to uvajamo Modri telefon, ob
katerem bo vsak teden dežural
eden od novinarjev Novega
tednika. Sporočate mu lahko,
kaj se zanimivega dogaja v
vašem kraju in kakšne proble-
me imate v svojih okoljih, pa
jih ne znate razrešiti. V na-
slednji številki Novega tedni-
ka bomo nato obdelali eno od
predlaganih tem, kasneje pa
še vse ostale, če bomo preso-
dili, da so tega vredne (v ta
okvir seveda ne sodijo
sosedski ali družinski sp"
Skratka, na modri tel^"^
II
nam sporočajte, kaj in o
bi radi brali v Novem
In z Novim tednikom
videli še več.
Vsak dan med 10. in
bo do srede, 14. aprili' J
klice na številki moD'
0609-620-133 sprejemala
jana Cvirn. Pokličite! j
DOGODKI
3
Več denarja za manj otrok
dodatki bodo višji,
zanje pa bo
'f j je bistvo nedavno
Jgjete spremembe zakona
družinskih prejemkih.
jI majem bi po starem
i;0nu sicer pričel veljati uni-
otroški dodatek, ki
[,i po ocenah strokovnja-
prinesel negativne posle-
pri socialno najbolj šib-
jjružinah, pa tudi težave v
^računu. Sprejeta novost
določa, da bo dodatek
,l(onca aprila leta 2001 še
vedno selektiven glede na
povprečni mesečni osebni
dohodek družine na družin-
skega člana.
Namesto dosedanjega cen-
zusa 110 odstotkov povprečne
plače v državi naj bi otroški
dodatek prejemale družine, ki
ne presegajo 99 odstotkov
povprečne plače na družin-
skega člana (za leto 1998 zna-
ša ta 158.069 tolarjev). Uvede-
nih je več razredov in še do-
datni, ki upošteva socialno
najbolj ogrožene družine, ka-
terih dohodek na družinskega
člana ne presega 15 odstotkov
povprečne slovenske plače.
Otroški dodatek je doslej pre-
jemalo več kot 400 tisoč upra-
vičencev, po novem pa naj bi
jih bilo okrog 380 tisoč. V pov-
prečju bodo otroški dodatki
višji za 38 odstotkov. Iz prora-
čuna bo za to potrebnih 5,5
milijarde tolarjev.
Najnižji otroški dodatek je
doslej znašal okrog 2.700 to-
larjev za vsakega otroka, naj-
višji pa okrog 8.500 tolarjev.
Po novem bo različen glede
na vrstni red rojstva otroka.
Najnižji se bo tako gibal med
2.600 do 15.000 tolarjev za
prvega otroka, za drugega
med 3.600 do 16.500 in za
tretjega ter naslednje od 4.600
do 18.000 tolarjev.
Vloge za otroški dodatek je
treba oddati na centrih za so-
cialno delo do 30. junija, no-
vosti pa začnejo veljati s 1.
majem.
Novost v zakonu je tudi ta,
da bodo dodatek za nego pre-
jemali tudi otroci, ki se šolajo
po 18. letu do dopolnjenega 26.
leta in so hudo bolni ali telesno
ali duševpo prizadeti.
' TC
Kje najti
denar?
.jiozirski svetniki bodo
j prihodnji seji dokonč-
0 odločali o prostorih za
oročno dvorano in zgo-
ovinsko sobo.
Gre za prostore v prenov-
enem župnišču, ki bi bili za
ie načrtovani sobi zelo
fimerni, saj so v središču
[aja. V Mozirju nimajo po-
^ne dvorane, v zgodovin-
asobi pa bi uredili zbirko
ikumentov o kraju Mozir-
,ki so last publicista Alek-
ndra Videčnika in so sedaj
celjskem zgodovinskem
tiivu. Občina Mozirje bi
arala za obe sobi priskr-
ti opremo in plačevati na-
nnino, verjetno pa bo na-
nnino za poročno dvora-
prihodnje leto plačevala
jzirska upravna enota,
ndar so svetniki na zadnji
ii zahtevali podrobnejšo
alizo stroškov, ki še niso
redeljeni v proračunu,
ekakor pa bi morali denar
jti znotraj sredstev za kul-
ro.	US
Tokrat podprli Vitpro
Po obširni razpravi o
prednostih in slabostih pod-
jetja Vit-pro, se je večina vi-
tanjskih svetnikov vendarle
strinjala, da javne gospodar-
ske službe prepustijo v
upravljanje temu zasebne-
mu podjetju, katerega četr-
tinski lastnik je tudi občina.
Poročali smo že o pripeti-
jah v zvezi s podjetjem Vitpro
d.o.o., ki so ga v začetku leta
ustanovili v Vitanju. Njegovo
ustanovitev so podprli svetni-
ki prejšnjega mandata, zato
mnogim novoizvoljenim ni
bilo jasno, čemu sploh potre-
bujejo tako podjetje, katerega
četrtinski solastnik je tudi ob-
čina. Predvsem pa jih je moti-
lo, da so preostali delež v lasti
občinskih funkcionarjev ozi-
roma njihovih sorodnikov.
Na petkovi seji pa so še en-
krat predstavili vzroke za to
podjetje, pripravili pa so tudi
pogodbo o uporabi in uprav-
ljanju komunalne infrastruk-
ture, s katero natanko dolo-
čajo pravice in obveznosti
podjetja ter ostala medseboj-
na razmerja in tako skušali
odstraniti vse nejasnosti v
zvezi s podjetjem.
Prednost solastništva obči-
ne v podjetju je v tem, da si s
tem občina zagotovi vpogled
v poslovanje podjetja in obe-
nem tudi možnost soodloča-
nja. Zato so na zadnji seji
vitanjski svetniki že določili
tudi svojega predstavnika, ki
bo zastopal občino. To je Pa-
vel Trnovšek, njegova na-
mestnika pa sta Rudolf Pes-
jak in Alojz Gornjak. Vsi trije
lahko sodelujejo na sejah
skupščine in imajo glasoval-
no pravico v višini, kakršen je
delež občine v podjetju.
Da je ustanovitev tega pod-
jetja v Vitanju dvignila dosti
prahu, dokazuje tudi poda-
tek, da je nekdo od občanov
vladno službo za reformo lo-
kalne samouprave zaprosil
za mnenje o tem, ali so lahko
soustanovitelji podjetja tudi
župan in občinski delavci.
Služba je že posredovala od-
govor, v katerem pojasnjuje-
jo, da zadeva ni sporna. Ob-
činski funkcionar ima lahko v
firmi do 25-odstotni delež.
Možen pa je tudi višji delež,
če posebna občinska komisi-
ja, ki ugotavlja združljivost
javne funkcije s pridobitveno
dejavnostjo ugotovi, da zade-
va ni sporna.
S pogodbo o uporabi in
upravljanju komunalne infra-
strukture bodo na podjetje
Vitpro prenesli naslednje gos-
podarske službe: oskrbo z
vodo, odvajanje in čiščenje
odpadnih in padavinskih vo-
da ter urejanje pokopališča,
pogrebno službo in urejanje
javnih površin.
B.P.
Prvič o zavodu
OŠ Rečica
Pretekli teden so se sestali
'ni mozirskega sveta, ki so
•t^ončno sprejeli statut in po-
"^Tiik, v prvi obravnavi pa
^"k o ustanovitvi vzgojno
"braževalnega Zavoda Os-
'^a šola Rečica ob Savinji.
^odloku je za rečiško šolo
"ločen šolski okoliš krajev-
\skupnosti Rečica, odprta
'Je tudi možnost, da šolo
^kujejo otroci iz drugih
'^l^ih okolišev. Mozirski ob-
Jski svet naj bi v treh mese-
I po dokončnem sprejetju
'''ka imenoval vršilca dolž-
nosti ravnatelja, popolna os-
novna šola pa naj bi na Rečici
začela delovati v šolskem letu
2000/2001. Kakor je znano, je
novogradnja na Rečici pod
streho, sedaj so se dela zaradi
finančnih težav izvajalca zau-
stavila, v občini pa iščejo naj-
boljšo možno rešitev.
Poleg tega so svetniki sprejeli
še zaključni račun za lani. nekaj
več kot 3 milijone tolarjev pri-
manjkljaja bodo pokrili z re-
zervnimi sredstvi v letošnjem
proračunu, ki so ga na zadnji
seji prvič obravnavali. US
Prizidek za popolno šolo
^ letu dni so v Nazarjah poleg osnovne šole zgradili
^,'^idek, v katerem bodo našli prostore učenci višje stop-
il in Glasbena šola Nazarje.
•Minuli teden so uspešno opravili tehnični prevzem, odpra-
'Morajo le nekaj manjših pomanjkljivosti. V začetku tedna
na zaenkrat še podružnični šoli v Nazarjah prešli na
I '''zrnenski pouk, s popolno osnovno šolo pa bodo pričeli
L^^Plembra. Takrat bodo iz Mozirja prišli nazarski učenci iz
^.^fedne stopnje. Nazarski svetniki so na zadnji seji občin-
sveta do konca junija podaljšali mandat Rajku Pintar-
j(jl ^'"Šilcu dolžnosti ravnatelja. Junija naj bi poleg osnovne
^ Načeli graditi še telovadnico.	US
Stanovanfa po
desetih letih
Proračun občine Vitanje
bo letos znašal približno
200 milijonov tolarjev. Da
bo toliko sredstev zares priš-
lo v občinsko blagajno, pa se
bo morala občinska uprava
še močno potruditi.
Država namreč zagotavlja
le 75 odstotkov načrtovanih
sredstev. Za vsako investicijo
bodo morali Vitanjčani denar
priskrbeti še iz različnih mini-
strstev, od koder nameravajo
pridobiti vsaj dobrih štiride-
set milijonov. S tem denarjem
bodo poravnali dolg za lani
posodobljeno cesto od Vita-
nja do Hudinje, nekaj denarja
so že porabili za odkup graš-
čine, v kateri je sedež občine.
Prenovili bodo prostore v
zdravstvenem domu ter z
ureditvijo okolice šole zaklju-
čili investicijo v šolstvu. Nada-
ljevala se bo tudi odmera
cest. Ko bodo izdelali štiriletni
načrt za posodobitev cest na
Vitanjskem in se dogovorili
za prednostni vrstni red, pa
nameravajo letos posodobiti
še približno dvo-kilometrski
odsek. Nekaj denarja priča-
kujejo za sanacijo plazov, ne-
kaj pa bodo potrebovali tudi
za izdelavo raznih projektov
in dokumentacije. Letos na-
meravajo še dokončati parki-
rišče za avtobuse in tovornja-
ke na Fužinah in nadaljevati z
urejanjem komunalnih vodov
v soseski pod Kompošem. V
načrtu je sanacija posledic
lanskega neurja. Pridobiti
morajo lokacijo za osrednjo
avtobusno postajo v kraju in
nenazadnje potrebujejo de-
nar tudi za rekonstrukcijo
križišča in prestavitev kapeli-
ce.
Svetniki so na zadnji seji
tudi sklenili, da bodo najeli
kredit v višini 16,4 milijona
tolarjev za odkup nekdanje
šole. Pred dvema letoma je
občina Vitanje prodala (dala v
račun) spodnjo šolo podjetju
Pluton, s tem pa so pridobili
sredstva za gradnjo novega
šolskega prizidka. Zdaj bi radi
objekt za isto ceno odkupili
nazaj, da bi lahko v njem ure-
dili stanovanja. Objekt bi pre-
dali v upravljanje stanovanj-
ski zadrugi Atrij, ki bi v nek-
danji šoli uredila osem do de-
vet stanovanj, na parceli pa je
kasneje predvidena dozidava
še nekaj stanovanj. Stanova-
nja bodo neprofitna. Z njimi
bi občina končno pridobila
nekaj prepotrebnih stano-
vanjskih enot. V Vitanju na-
mreč od leta 1989, ko so po-
stavili zadnji blok, teh ni bilo
več na voljo.
B.P.
PO SVETU
NATO ne bo
popustil ZRJ
Zveza NATO se je kot kaže
tokrat odločila, da Miloševi-
ču ne bo popustila in da bo -
sodeč po izbiri ciljev napa-
dov - tokrat Šla do konca.
Jugoslovansko vodstvo je
verjetno šokiral sobotni nočni
napad na središče Beograda,
ko je osem manevrirnih raket
zadelo oba zastavljena cilja:
poslopji zveznega in srbskega
notranjega ministrstva. Na se-
dežu Na ta v Bruslju so prepri-
čani, da so s tem razdejali glav-
ni stan specialne policije, ki je
neposredno odgovorna za na-
črtovanje in izvrševanje opera-
cij proti kosovskim Albancem.
Noč kasneje so bili zadeti še
nekateri vojaški in varnostni
cilji v Beogradu, vključno s po-
veljstvom 1. armade jugoslo-
vanske vojske. Zadeta je bila
tudi beograjska toplarna, pa
poUcijska akademija na Banjici,
rafinerija v Pančevu, skladišče
goriva v Bogutovcu pri Kralje-
vu, tovarna Sloboda v Čačku in
skladišče nafte v Smederevu.
ZRJ je ostala tudi brez nekate-
rih pomembnih povezav v dr-
žavi; tako sta bila porušena kar
dva mostova čez Donavo v No-
vem Sadu in en v Bački Palanki,
ki ZRJ povezuje s Hrvaško. Po
poročanju srbske televizije in
agencije Tanjug naj bi bilo v
vseh napadih ubitih kar nekaj
civilistov.
Srbi zajeli tri
Američane
Srbska vojska ali pa pri-
padniki paravojaških sku-
pin so nekje na jugoslovan-
sko-makedonski meji zajeli
tri ameriške vojake. Zadnje,
kar so ugrabljeni vojaki po-
vedali po radijski zvezi je
bilo, da so obkoljeni in da se
ne morejo umakniti.
Jugoslovanska vlada trdi, da
so Američane zajeli med vohu-
njenjem na njenem ozemlju,
medtem ko so v Pentagonu
prepričani, da so jih nezakoni-
to ugrabili v Makedoniji. Neka-
teri analitiki menijo, da je bila
ugrabitev skrbno načrtovana
in da naj bi z njo vplivali na
ameriško javno mnenje, da bi
se obrnilo proti vojaški akciji
zveze Nato. V Beogradu so po-
vedali, da bodo spoštovali Že-
nevsko konvencijo in da bodo
vojakom pošteno sodili. Nekaj
dni kasneje pa so sporočili, da
sojenja sploh ne bo in da bodo
vojake izpustili, vendar šele po
koncu napadov na ZRJ.
Srečanje
Milosevič-Rugova
Srbska televizija je 1. apri-
la objavila posnetke nepri-
čakovanega srečanja med
Miloševičem in zmernim
kosovskim vodjem Rugovo.
Sogovornika naj bi se, tako
srbski viri, zavzela za reševa-
nje problemov s političnimi
sredstvi. Pisno pa naj bi se tudi
obvezala, da si bosta prizade-
vala za dosego miru. Na sede-
žu Nata so bili presenečeni
nad srečanjem in so podvomi-
li, da Rugova deluje po lastni
volji. Štiri dni kasneje pa so na
tiskovni konferenci postregli s
podatkom, da srečanja najver-
jetneje sploh ni bilo in da je
srbska televizija pokazala več
kot dve leti stare posnetke sre-
čanja. Priredila naj bi tudi tran-
skripcijo Rugovine izjave, ki jo
je dal dan pred »spornim sre-
čanjem«: v njej je sicer res
zahteval ustavitev - vendar ne
napadov, temveč nasilja na
Kosovu. Sicer pa naj bi Rugova
zdaj živel v nekakšnem hi-
šnem priporu.
Kmalu tudi
kopenskelsile v
ZRJ?
Prvič po začetku napadov
so na Natu omenili možnost,
da bi mednarodne kopenske
sile namestili na Kosovo
pred podpisom mirovnega
sporazuma iz Rambouilleta.
Doslej so namreč članice
Severnoatlantske zveze to
možnost zavračale in so bile
ta korak pripravljene storiti le
v primeru premirja in sklenje-
nega mirovnega sporazuma.
Poudarili so, da bodo z napa-
di nadaljevali vse dokler jugo-
slovanske sile ne bodo prene-
hale napadati civilno prebi-
valstvo. Američani so zato v
Evropo poslali dodatnih 13
lovcev F-117 in je na napad
zdaj pripravljenih že 24 za
radarje nevidnih letal. ZDA so
v Jadransko morje poslale tu-
di letalonosilko Theodore
Roosevelt s 50-70 bojnimi le-
tali na krovu. Precej pa je
presenetila odločitev Rusije,
da v Jadransko morje pošlje
sedem ladij; šlo naj bi za ne-
kakšno opazovalno misijo, v
kateri bocip med drugim vo-
hunske ladje in ladje za boj
proti podmornicam.
Beguncev vsak
dan več
Ne glede na Natove napade
pa srbske enote še naprej na-
daljujejo z etničnim čišče-
njem Kosova. Po podatkih
ameriškega zunanjega mini-
strstva je iz pokrajine od
marca lani zbežalo že več kot
630 tisoč ljudi, vsega skupaj
pa naj bi se po gozdovih in
planinah skrivalo že več kot
milijon kosovskih Albancev.
Dnevno se v Albanijo, Ma-
kedonijo in črno goro zateče
več deset tisoč ljudi, tako da
razmere v improviziranih be-
gunskih taboriščih že mejijo
na katastrofalne. Predsedujo-
ča Evropski uniji Nemčija je
zato obljubila, da bo petnaj-
sterica sprejela 100 tisoč be-
guncev. Tudi Albanija jih je
pripravljena sprejeti tako šte-
vilo, vendar le v primeru med-
narodne pomoči. Nemčija jih
bo sprejela 40 tisoč, Turčija 20
tisoč. Norveška do šest tisoč,
Kanada, Grčija in Avstrija do
pet tisoč, ZDA in Velika Brita-
nija pa tudi nekaj deset tisoč.
Piše: DAMJAN KOSEC,
POPtv
□
DOGODKI
KOMENTIRAMO
Bela lisa zemljevida
sedanjosti
Promocija Celja je bila rde-
ča nit dela občinske uprave že
v preteklem mandatu. Knežje
mesto, negovanje tradicije, ki
je ne manjka, lepšanje zuna-
njega videza in vračanje mla-
dih z uvajanjem visokošolskih
študijskih programov, so bili
morda glavni, a žal neizpol-
njeni cilji.
Potem je županski kandidat
Bojan Šrot v svojem predvolil-
nem programu lani jeseni
stvari zastavil še smelejše.
»Vrnimo Celje na zemljevid
sedanjosti!« je obljubljal in
zdaj, po dobrih stotih dneh
njegovega županovanja, bi bi-
lo lepo, če bi kakšen skromen,
a viden in ^ naš vsakdan
otipljiv rezultat že imeli. Pa
ga ni! Če so gospodarstvo in
nova delovna mesta, prostor-
sko urejanje ter novi visoko-
šolski programi področja, ki
terjajo več časa, je za meščane
vendarle zelo pomembnih še
kup malenkosti, ki pa ne bi
smele ostati prezrte.
Te dni se Celje pripravlja na
praznovanje občinskega praz-
nika, program prireditev je v
znamenju mladih, kulture in
športa, odbor za pripravo pri-
reditev Poletja v Celju, knež-
jem mestu pa sestavlja pro-
gram poletnega dogajanja v
mestu. Pred cvetno nedeljo so,
zlasti šolarji, v dobri stari slo-
venski šegi počistili mestno
središče, okolico svojih šol in
tudi mestni park. Pa je bil
rezultat njihovega truda kaj
kratkega veka. Med veliko-
nočnimi prazniki je bil na-
mreč prav park tista črna toč-
ka mesta ob Savinji, ki je ne
bi smel videti prav nihče. Ne
meščan, kaj šele kakšen tu-
rist!
Polomljeno drevje, vejevje
oziroma dračje, ki se zajeda v
rastočo travo, oluščena barva
na klopcah, prenapolnjeni
smetnjaki ter plastenke, ko-
zarci in polivinil, ki jih je
veter razpihal po zelenicah...
Ob tem pa park poln ljudi!
Mlade družine, razposajeni
šolarji, Celjani z lajajočimi
štirinožci, starejši, tudi iz
bližnjega doma upokojencev -
so lovili prve zares tople sonč-
ne žarke in pri tem sramežlji-
vo upirali pogled v tla ali pa
nekoliko glasneje negodovali.
Dela, ki jih je prepotreben
mestni park, namreč niso ta-
ko draga, niti tako zahtevna,
da jih v nekaj dneh ne bi bilo
mogoče opraviti.
Pustimo ob strani tistih 200
milijonov tolarjev, za kolikor
naj bi menda letos skrčili pro-
grame komunalnega gospo-
darstva v občini, in dogotraj-
no usklajevanje del, ki se bo-
do ali ne bodo opravila. Če je
sanacija travne ruše lahko
vprašljiva, potem o tem, da bi
mesto denar za preprosto
grabljenje travišča in odvoz
navlake moralo zagotoviti, ne
bi smelo biti govora. In, če v
mestnem svetu pade pobuda,
da bi si morali svetniki v
spremstvu vodnikov ogledati
mestne znamenitosti in mu-
zejske zbirke ter obiskati Stari
grad, potem bi jo morda velja-
lo dopolniti še s kratkim spre-
hodom, z županom na čelu,
po nabrežju Savinje v mest-
nem parku.
Če bi potem celjski park do-
bil vsaj približno takšno po-
dobo, kot jo imajo urejene ze-
lene površine v Slovenskih Ko-
njicah, Velenju ali Mozirju, bi
del bele lise na zemljevidu
sedanjosti, ki prekriva Celje,
že lahko izbrisali. Vredno bi
bilo!
IVANA STAMEJČIČ
Bitka za otroke
Šolarje želijo preseliti iz Dobja v šentjurski Hruševec - Kaj vse se skriva v ozadju?
Občinski svet šentjurske
občine bo 19. aprila spreje-
mal odločitev o prešolanju
otrok s Kalobja v šolo v
šentjurskem Hruševcu. Ka-
lobški otroci, ki spadajo v
šolski okoliš nove občine
Dobje, naj bi v bodoče obi-
skovali šolo v »domačem«
Hruševcu. Gre za posledico
nastanka nove občine Dob-
je.
mmmmmmmmmmmmmmm
če ne bo posebnih zaple-
tov, bodo šentjurski svetniki
na predlog župana Jurija
Malovrha sprejemali odloči-
tev po skrajšanem postopku.
V preteklih tednih se je v
ozadju marsikaj dogajalo. Na
februarski seji sveta KS Ka-
lobje, ki je na ozemlju šent-
jurske občine, so bili naklo-
njeni odločitvi o postopnem
prešolanju njihovih otrok iz
osnovne šole v občini Dobje
v šentjurski Hruševec. Edi
Peperko iz šentjurske občin-
ske uprave je v torek pove-
dal, da smatrajo pobudo kra-
janov Kalobja za legitimno
ter da bodo njihovo voljo
spoštovali. Pravi, da se v
Šentjurju zavedajo, da je bilo
v času enotne občine druga-
če.
Ravnatelj osnovne šole
Dobje, s podružnično šolo na
Kalobju, je Franc Krampi. V
KS Kalobje so ravnatelju jav-
no povedali, da nimajo nič
proti dobovski šoli, želijo le,
da se njihovi otroci šolajo v
lastni občini. Ravnatelj trdi,
da gre za odločanje proti vo-
lji staršev kalobških otrok, ki
se šolajo v Dobju ter za vme-
šavanje politike. Starši 23 ka-
lobških otrok so namreč iz-
polnili njegov vprašalnik, pri
čemer so vsi izrazili željo, da
se otroci šolajo v Dobju ter
ne v Hruševcu. Pozneje je
ravnatelj Krampi pripravil še
roditeljski sestanek s starši
otrok, ki obiskujejo 4. razred
podružnične šole Kalobje.
Ugotovil je. da si od petih
šolarjev trije želijo nadalje-
vati šolanje v Dobju. Krampi
je konec marca z namerava-
nimi spremembami šolskega
okolišča pisno seznanil dr-
žavno sekretarko ministrstva
za šolstvo in šport mag. Tejo
Vaienčič. Delegacija kalobš-
kih svetnikov pa si je že ogle-
dala možnosti nove šentjur-
ske šole v Hruševcu, ki jo
obiskuje dobrih tristo učen-
cev. Za njimi so odšli v Hru-
ševec še starši šolarjev.
Sicer pa v šentjurski občin-
ski upravi pripominjajo, da
so po zakonu odgovorni za
organizacijo in stanje šolstva
v občini. V Dobju menijo, da
jim daje prav vladna uredba,
ki govori o tem, da se šolski
okoliši z delitvijo občin ne
spreminjajo, v Šentjurju pa
razlagajo, da sprememba
šolskega okoliša ni v pristoj-
nosti ministrstva.
V ozadju zapletov v zvezi z
odmaknjenim Kalobjem so
očitno različni strahovi in in-
teresi. Kalobčani se bojijo,
da bodo ostali brez podruž-
nične šole, saj bodo prihod-
nje šolsko leto v 1. razredu
brez učencev, tako da bo v
kalobški podružnični šoli os-
talo vsega 9 otrok. Svoj inte-
res imajo prav tako v Dobju,
kjer so leta 1991 začeli s pou-
kom v veliki novi šoli, zato je
zanje pomemben vsak uče-
nec.
Na koncu koncev bo goto-
vo obveljala želja posamez-
nih staršev. Ti bodo svojega
šolarja poslali pač v tisto šo-
lo, kamor bodo želeli, po-
trebna bo le privolitev ravna-
telja iz domačega šolskega
okoliša ter tistega, kamor jih
želijo poslati. Zaradi dejstva,
da je s Kalobja v Dobje šest
kilometrov, v Hruševec pa
dvakrat toliko, bo njihova
odločitev gotovo lažja.
iBRANE JERANKO

Sosvet o kmetijstvu
CEUE - Pri načelniku uprave enote Damjanu Vrečku so se v
torek prvič sestali člani novoimenovanega sosveta načelnika.
Mestni in občinski svetniki so v sosvet imenovali celjskega
župana in podžupana Bojana Šrota in Marka Zidanška,
vojniškega župana Bena Podergajsa, štorskega občinskega
svetnika Albina Valanda in župana Občine Dobrna Martina
Breda. Na prvem srečanju so določili poslovnik o delu, vsebin-
sko pa so se lotili poročil o izvajanju zakona o dedovanju
kmetijskih gospodarstev ter zakona o vinu in drugih proizvodih
iz grozdja in vina. (IS)
Ekološki inštitut pod
novo streho
Delavci Inštituta za eko-
loške raziskave ERICo Vele-
nje so se v minulih dneh
preselili v nove prostore na
Koroški cesti, ki jih je na
Starem jašku obnovil ve-
lenjski premogovnik, in jih
bodo jutri, 9. aprila, odprli.
Naložba je vredna približno
140 milijonov tolarjev. 1050
kvadratnih metrov prosto-
rov je dvakrat večjih od
prejšnjih.
»Pridobitev ustreznih pro-
storov omogoča tudi nove
zaposlitve. Število zaposle-
nih v inštitutu, kjer je trenut-
no 46 delavcev, se je v dveh
letih podvojilo,« je povedal
direktor ERICa mag. Franc
Avberšek. Izobrazbena
struktura zaposlenih je zelo
visoka, saj imajo 3 doktorje
znanosti, 9 magistrov, 20 vi-
sokošolsko izobraženih de-
lavcev, 2 z višjo šolo, ostali
pa so tehniki. Med zaposle-
nimi je največ biologov in
kemikov, sicer pa je za inšti-
tut, ki se ukvarja z izdelavo
najrazličnejših ekoloških ra-
ziskav, tehnološkimi stori-
tvami in izobraževanjem,
značilna interdisciplinarna
poklicna zasedenost.
Začetki ERICa segajo v leto
1987, ko je na področju eko-
logije na šaleškem območju
delalo šest mladih razisko-
valcev, uradno pa so inštitut
ustanovili pred 8 leti Premo-
govnik Velenje, Termoelek-
trarna Šoštanj in Inštitut Jo-
žef Štefan ter ESO Oprema.
ERICo, sprva je bil zavod, je
s širitvijo dejavnosti pridobil
status inštituta. »Sprva smo
opravljali predvsem raziska-
ve za premogovnik in ter-
moelektrarno, v zadnjih
dveh letih pa delamo razi-
skave za naročnike iz vse
Slovenije,« je še povedal
mag. Avberšek in poudaril,
da želijo pridobiti tudi part-
nerje iz tujine ter postati
mednarodni ekološki inšti-
tut.	K. LEKIČ
Ali juha ne bo prevroča?
Optimizem kljub novostim, ki so prizadele manjše občine
Po predlogu letošnjega
proračuna občine Rogatec,
ki so ga svetniki sprejeli v
osnutku, znašajo tako pri-
hodki kot odhodki 236 mili-
jonov tolarjev. Po zaključ-
nem računu so imeli lani 309
milijonov tolarjev prihod-
kov, od tega 6 milijonov pre-
sežka.
Občina Rogatec je v prete-
klih letih veliko investirala,
vendar je med tistimi manjši-
mi, ki so jo prizadele novosti
zakona o financiranju občin.
Pri tem v vodstvu občine pri-
pominjajo, da so bile lanske
proračunske številke v začet-
ku leta približno iste, z uspe-
šnim kandidiranjem za sreds-
tva na različnih natečajih mi-
nistrstev pa so imeli z rebalan-
som precej več sredstev. Tako
tudi letos računajo na dodatni
denar s podobnih natečajev.
Prihodki primerne porabe
znašajo v Rogatcu 195 milijo-
nov tolarjev, med odhodki pa
je za različne investicije na-
menjenih približno 90 milijo-
nov tolarjev. Med najpomem-
bnejšimi sta začetek celovite
prenove šole v Donački Gori
ter gradnja prizidka šolske te-
lovadnice v Rogatcu, kjer želi-
jo povečati dvorano ter urediti
pomožne prostore. Za kultur-
na spomenika Muzej na pro-
stem in graščino Strmol so
pred kratkim pridobili v Ljub-
ljani 18 milijonov tolarjev za
širitev oziroma nadaljnjo pre-
novo.
V občini prav tako računajo
na nova stanovanja, saj je
kljub novemu bloku vehko
prosilcev. Tako želijo odkupiti
stanovanjsko hišo na Ptujski
cesti, kjer bi letos uredili tri od
pričakovanih sedmih stano-
vanj. Vse je seveda odvisno od
ugodnega kredita, ki ga želijo
pridobiti iz prestolnice.
B.J.
Vklopili bomo kamere za nove sodelavce
TV Celje d.o.o., Mariborska 8B. 3000 Celje
Če ti slovenski jezik ni tuj,
če te ni strah dinamičnega dela,
če želiš spoznati veliko novega...
pridi na avdiiijo
v soboto, 10. aprila ob 10. uri v Studio TVC,
Mariborska 86, Celje.
Z veseljem te pričakujemo!
PO DRŽAM
Nizka inflacijo
UUBUANA, 31. marc^
(Delo) - Marca so se cen^
življenjskih potrebščin zvj.
šale za 0,3 odstotka v p^j.
merjavi s februarjem, leto§.
nja inflacija pa je 1,7 od.
stotna. V primerjavi z lan,
skim marcem so se cene
življenjskih stroškov povj.,
šale za 5,7 odstotka.
Prva ^
obravnava ^
UUBUANA, 1. aprila
(Delo) - Poslanci državne-'
ga zbora so v prvi obravna^
vi z večino glasov podprli'
vladni predlog novega za"
kona o pokojninskem in in-
validskem zavarovanju, v]
razpravi so se izoblikovali,
številni predlogi, ki jih mo^
ra vlada preučiti do druge
obravnave, med drugim tu-
di primernost znižanja pol-
ne upokojitvene starosti za
moške na 63 let in za žen-i
ske na 61 let.
Pomoč
beguncem
UUBUANA, l.aprila'
(Delo) - Na predlog zuna-
njega ministrstva in Rdeče-^
ga križa Slovenije je vlada
odobrila človekoljubno po--
moč Albaniji, Črni gori in
Makedoniji za begunce s*
Kosova v vrednosti 46,6 mi^
lijona tolarjev.
Nemški sistem -
UUBUANA, 1. aprila
(Večer) - Izvršilni odborj
LDS je podprl uvedbo koim
biniranega, nemškega vo-
lilnega sistema, ki bi bil v'
skladu z odločbo ustavnega^
sodišča. 88 poslancev naj bi
volili po večinskem, preo-'
stalih 30 ali več pa po pro-j
porcionalnem sistemu/
Vsak volivec bi imel dva^
glasova - enega za poslanca^
in drugega za stranko. j
Kadrovanja
UUBUANA, 2. aprila
(Delo) - Predsednik vlade^
naj bi kmalu predlagal nov
vega ministra za gospodar-^
ske dejavnosti. Najresnejša
kandidatka je dr. Tea Pe-,
trin, redna profesorica na_
ljubljanski ekonomski fa*^
kulteti.	;
Rode o Kosovu !
UUBUANA, 4. aprila
(Delo) - Ljubljanski škofi«
slovenski metropolit
Franc Rode je v pridigi pf
vstajenski maši v ljubljen;
ski stolnici namenil neka)
misli tudi razmeram
Balkanu in pozval ljudi, fl^lj
po svojih močeh pomaga)"
beguncem.	=
Veliko
zavezancev ^
UUBUANA, 6, apri^
(STA) - Po podatkih davcj
nih uradov je obrazce
registracijo oddalo 60.911
bodočih zavezancev za ^^^
vek na dodano vredno5'=
kar je za 10 tisoč več kot 5?'
ocenjevali v ministrstvu
finance. Celjski dav^J
urad je dobil 5.473 prija^f
AKTUALNO
5
Tanka nit med
zi¥l|en|em in smrtjo
Zgodba o tem, kako se je Delov novinar Vili Einspieler no Kosovu spogledoval s smrtjo in spoznal del resnice, ki jo je iskal
fnoči s petka na soboto je
Ii Einspieler, dopisnik Dela
j-flja, skupaj s kolego foto-
^fterjem Tomijem Lom-
^fjn, prestopil hrvaško slo-
^ko mejo in šele takrat
da je zares rešen. Da bo
jnekaj ur spet med svojimi
l^ažjimi, ki so prav tako
jtajali težke trenutke ne-
pvosti in strahu, ko so iz-
jeli, da je Vili sredi vojnih
j20t na Kosovu postal žrtev
jliajšnjih »oblasti«.
Iženi in hčerkama se je v
lOto okrog dveh vrnil ves
jen in z modricami po te-
a.a neizmerno srečen nad
icem nekajdnevne agoni-
idbi se bila lahko končala
i^isto drugače.
Inogi so se spraševali, zakaj
Vili in Tomi izbrala tako
arno pot, ko pa sta imeli
i drugačne, manj tvegane
bosti za poročanje o sta-
na tem delu Balkana, ki je v
i Takšno vprašanje smo
postavili tudi mi. »Najin
len je bil, da se iz Makedo-
iprebijeva na Kosovo in od
I poročava, kaj se v resnici
Že med potjo sva izve-
Ua so srbske oblasti izg-
fvse tuje poročevalce, zato
spremenila načrt in se od-
Rla v Črno goro. Iz Podgori-
iva poročala o učinkih Nato-
b bombardiranja na raz-
pje sil v tamkajšnji razcep-
ili politiki ter se nato odpra-
tvRožaj, ki je eno največjih
Korskih begunskih tabo-
Majina naloga je bila na-
N tudi ta, da poročava o
Nskih beguncih v Črni go-
•'^ožaj, ki je kraj s približno
'tisoč prebivalci, je do danes
že več kot 30 tisoč be-
•"cev. Ker pa se nisem mogel
le z eno platjo zgod-
'sva se s Tomijem odločila,
'prestopiva mejo in vidiva,
V samem Kosovu ravnajo
^unci. Na poti se nama je
Jružil prijatelj Črnogorec
^^ Kalezič in tako smo vsi
Ijl^renili proti mejnemu pre-
Srbska policija je bila pri
""^oli na meji do nas korekt-
'■^o nas pa opozorili, da je
jinja pot precej tvegana,
, možna. S Tomijem sva
.^mreč želela prebiti malo
'i® na kosovsko ozemlje.
^ smo naleteli na še'eno
jjjisko kontrolo, na kontrol-
^ kjer je bila jugoslovan-
. Vojska pa nas sploh niso
i^'''- Takrat sem za trenu-
P°rnislil, da bi se bilo dobro
in vrniti, a bi bila ta
preveč sumljiva in ne-
^ • Vsi trije smo, vsak pri
^ ''izmišljali o pogojih zn
pot in se, kljub meša-
K Pbčutkom.
nemo spora-
■ da gremo naprej. Po
Vožnji s službenim avto-
pa se je zgodilo. Na-
leteli smo na srbsko paravojaš-
ko enoto, bilo je približno de-
set ljudi v uniformah brez pre-
poznavnih oznak, njihov vodja
pa je imel čez glavo črno ma-
skirno kapo. Začutili smo, da
se nam nič dobrega ne obeta,
da je položaj skrajno resen in
nevaren.« Zle slutnje so se za-
čele nemudoma uresničevati.
Umazano delo
prepustili tolpi
Ker je bilo srečanje s policijo
in vojsko dokaj mirno, je zelo
mogoče, da je bilo kasnejše
srečanje s paravojaško enoto
vnaprej predvideno. Vse tako
kaže, da srbska vojska na Ko-
sovu sodeluje s paravojaškimi
enotami in jim prepušča uma-
zano delo ter se na tak način
opere. »Po registrski tablici
službenega avtomobila so ugo-
tovili, da smo iz Slovenije, ko
pa smo jim morali izročiti vse
dokumente, so vedeli, da smo
novinarji. Tomija so takoj po-
tegnili iz avta in ga vprašali, če
je že bil v vojski. Ko je odgovo-
ril, da ne, je moral pred njimi
korakati. Potem so nas vpraša-
li, ali imamo pri sebi dovoljenje
za delo, izdano od uradnih ju-
goslovanskih oblasti v Beogra-
du. Odgovoril sem, da takšne-
ga dovoljenja nimamo, da pa
imamo dovoljenje, ki ga je iz-
dalo črnogorsko ministrstvo za
informiranje. Potem so začele
padati po nas klofute, brce, pri-
silili so nas, da smo legli na tla,
v nas pa so bile uperjene avto-
matske puške. Ko smo tako
ležali v blatu, se je pripeljal nek
visok časnik jugoslovanske
vojske in medtem ko smo vsta-
jali, so nas brcali, častnik pa
nam je postavil enako vpraša-
nje, ali imamo uradno dovolje-
nje za poročevalsko delo. Ves
čas smo morali gledati v tla,
malo sem poškilil navzgor in
zagledal častnikov cinični na-
smeh, ko je dejal: »Če dovolje-
nja nimate, boste pač zdaj do-
bili nekaj drugega.«
Vili in Tomi sta že v času, ko
sta se iz Podgorice podala na
pot proti Kosovu, izvedela, da
so srbske oblasti preklicale
nalog za izgon tujih novinar-
jev, zdaj pa se je zavedal, da
jim tudi sto takšnih uradnih
dovoljenj ne bi pomagalo. Vili
je nadaljeval: »Morali smo v
njihov avtomobil. Najprej so
odpeljali Mišo, naju s Tomijem
pa so >politično izobraževali< in
takrat sva spoznala, da se na-
ma lahko zgodi vse, kar je v
takšnih razmerah mogoče.«
Očitki, žaljivke,
udarci z
gumijevkami
»Nato sva v avto sedla še
midva, peljali smo se nekaj kilo-
metrov v notranjost, na mestu
izstopa pa sva zagledala Mišo in
še dva Albanca. Ležali so nepre-
mično na tleh, z obrazi v blatii.
Najprej sem pomislil na najhuj-
še, a si kmalu oddahnil. Enako
sva morala leči tudi midva, roke
pa so nama na hrbtu vklenili v
lisice. To se je dogajalo v torek
zgodaj popoldne,« je pripove-
doval Vili in v nadaljevanju opi-
sal maltretiranje, fizično in psi-
hično, ki so ga bili deležni vse
do večera. Med drugim so Viliju
očitali, da je med slovensko
osamosvojitveno vojno pisal o
tem, kako jugoslovanska voj-
ska strelja na nedolžne civile in
da so Slovenci med to vojno
streljali na srbske otroke, kar je
seveda zanikal. Uspelo mu je
ujeti trenutek, ko so četniki [ka-
ko jih je mogoče drugače ime-
novati) sneli ljubljansko registr-
sko tablico in se režali, rekoč, da
bo ta avtomobil odslej njihov
štab, ki ga bodo poimenovali
»Janša«. Med tem, ko so po njih
deževale brce, so morali poslu-
šati njihove žaljivke in vpraša-
nja, tudi tako nizkotna, ali je
Drnovšek res peder. Ker niso
dobili odgovora, so morali vsi
trije »recitirati«, da je Drnovšek
res peder in podobno.Ves čas je
bil zraven vodja te paravojaške
skupine, ki so ga klicali Črni.
»Črni nama je rekel, da bi naju,
če bi imela dovoljenje za delo,
rad povabil na kosilo, ker pa
tega dovoljenja nimava, naju
pač mora tepsti, kot to od njega
zahtevajo uradne dolžnosti.
Teh pet ur maltretiranja je bilo
najhujših, tepli so nas z rokami,
z gumijevkami, brcali s škornji,
pritiskali puškine cevi na vrat in
čelo, tepel nas je tudi Črni. Udar-
cev ni bilo mogoče prešteti.«
Res bi bilo lepše
pisati o lepih
ženskah
Se je vmes zgodil en sam
svetel trenutek, smo vprašali
Vilija Einspielerja. Kislo se je
nasmehnil, potem pa odgovo-
ril: »Eden izmed četnikov je
Tomiju in meni svetoval, da bi
bilo bolje, ko bi se kot poroče-
valca ukvarjala z lepimi žen-
skami in pisala o modnih revi-
jah. Seveda sva mu morala
dati prav. Res bi bilo lepše
pisati o tem, kot pa da se
ukvarjava s temi vojnimi gro-
zodejstvi.« Proti večeru so jih
spet naložili v avtomobil, med
vožnjo proti enemu od tabo-
rišč je imel sovoznik ves čas
vanje uperjeno avtomatsko
puško, z voznikom pa sta se
pogovarjala o njih in se spra-
ševala, zakaj ju niso kar takoj
pobili. Sovoznik je med vož-
njo obžaloval, ker zdaj nima
pri sebi noža. Ta vožnja se je
končala na nekem parkirišču,
kjer so Vili, Tomi in Mišo mo-
rali stati mirno in gledati v tla,
potem pa so jih usmerili v hrib
proti taborišču. Pretepene, lač-
ne, predvsem pa žejne in brez
moči, so jih gnali po premoče-
nem travnatem pobočju. Vili
se je med potjo zgrudil, takoj
so ga pobrali iz blata, dokler
niso prispeli do vojaškega ob-
jekta, tam pa so jih spet po-
strojiU ob steno, je povedal Vih
in nadaljeval: »Ko sem se
zgrudil v počep, me je eden od
mučiteljev dvignil in mi pri-
maknil cev, iz katere je tekla
voda, vode sta bila deležna
tudi Mišo in Tomi. Ko so nam
dovolili opraviti potrebo, so
nam razklenili lisice, pa nas
spet vklenili. V stanju, v kakr-
šnem sem bil, sem večkrat
pomishl, da se mi iztekajo
zadnje minute življenja. Od zi-
du so nas peljali na sredino
travnika v bližino umetnega
jezera, kjer je bila na tleh letev,
na katero so nas posadili in
nam ukazali, da se ne smemo
pogovarjati in da se ne smemo
premikati. Vso mrzlo noč smo
tako presedeli, pod stražo, v
nas pa so bile uperjene cevi.
Na srečo je bilo oblačno in je
padal dež, če bi bila noč jasna,
bi verjetno zmrznili. Zjutraj se
je spet pojavil Črni, nas spet
postrojil, spet klofutal, s Tomi-
jem pa sva morala recitirati, da
se nama je vse to zgodilo zato,
ker sva brez dovoljenja, ker
sva vohuna, ker je Drnovšek
peder. Mišo je moral »prizna-
ti«, da je na srbsko ozemlje
pripeljal dva vohuna in da je s
tem izdal srbski narod. Vrnili
smo se na parkirišče, kjer smo
izstopili iz vozila in spet smo
morali leči na trebuhe.« Začela
se je zadnja epizoda trpljenja
in strahu in prevoz do naselja,
ki je bilo še na kosovski strani,
kjer so čakali na prevoz z av-
tobusom. Po osemnajstih
urah vožnje so bili spet na
črnogorskem ozemlju, kjer jih
je v Podgorici pričakala Mišo-
va družina in kjer so se lahko
po dolgem času spet umili, se
preoblekli, najedli, napili in si
oddahnili od strahu in strahot.
In potem na pot proti Sloveniji
in spet doma, pri svoji ženi
Violeti.in hčerkah. Ta trenutek
se je zgodil v soboto okrog
dveh zjutraj. »Vse dokler s To-
mijem nisva prestopila hrvaš-
ko-slovenske meje, nisva bila
prepričana, da se nama ne
more več kaj hudega zgoditi,«
je Vili pristavil ob koncu te
srhljive pripovedi.
Bolečine, no vratih
pa novinarji
Vili Einspieler je od pasu
navzdol ves v modricah, po-
vsod so otekline, bolečine pa
takšne, da jim je mogoče klju-
bovati edinole z uživanjem
analgetikov. Ko ga je na poti
domov pregledala zdravnica
v Podgorici, se je zgrozila ob
pogledu na poškodbe. Po pri-
hodu v Celje je opravil najnuj-
nejši zdravstveni pregled, saj
je moral napisati prispevek za
Nedelo, v soboto dopoldne
pa je pri Einspielerjevih že
začelo zvoniti: najavljali smo
se novinarji iz mnogih radij-
skih, televizijskih in časopi-
snih hiš in vse po vrsti je rade
volje sprejel in za vsakogar si
je vzel čas. Tudi za nas, saj je
bil Vili na začetku svoje novi-
narske poti član naše časopi-
sne in radijske hiše.
Se bo še kdaj kot dopisnik
odpravil na prizorišče te ali
kakšne druge vojne? »Bom,
če bom začutil nove izzive in
če se bo s tem strinjal moj
urednik. Seveda pa bom, ta-
ko kot pred leti v Bosni,
skrajno previden. Tokrat
sem se morda prenaglil v od-
ločitvah in preveč tvegal v
želji, da se dokopljem do
pravih resnic, do tistih na tej
in onih na drugi strani. To od
mene terja poklic, ki sem se
mu predal.«
MARJELA AGREŽ
Spet doma. Tadi bolečine bodo sčasoma pojenjale, težkih spominov pa ne bo mogoče nikoli
izriniti.
Kaj v prostem času?
Za vse celjske sedmo in osmošolce ter srednješolce bo naslednji mesec aktualno
vprašanje, kaj početi v prostem času. Za začetek, svetujemo, si velja prosti čas zapolniti
tako, da napišejo ustvarjalen In domiseln spis na to temo, potem pa malce počakajo in
morda kot nagrajenci potujejo v Gardaland.
Mladinski center Celje, Klub študentov celjske regije in Projektna pisarna Celje-zdravo mesto
namreč v sodelovanju z Medobčinsko zvezo prijateljev mladine, Informacijsko raziskovalnim
centrom Phare in Skladom RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti razpisujejo nagradni natečaj za
najboljše spise na temo preživljanja prostega časa. Skozi spise želijo izvedeti, kaj si želijo mladi
početi v prostem času, in kaj bi bili tudi sami pripravljeni prispevati, da bi bilo druženje s
sovrstniki bolj zabavno, prijetno in hkrati koristno.
Natečaj je namenjen sedmo in osmošolcem ter dijakom prvih, drugih in tretjih letnikov srednjih
šoL osnovne šole lahko kandidirajo s po tremi najboljšimi spisi za sedmi in po tremi za osmi
razred, srednje šole pa s po dvema spisoma za vsak letnik. Rok za oddajo spisov, ki jih je treba
.poslati na naslov Študentski servis Celje, Miklošičeva 1, 3000 Celje, s pripisom »za Mladinski
center Celje«, je 3. maj, strokovna komisija bo vse spise prebrala, ocenila in najbolj izvirna dela
nagradila. V skladu za nagrade sta za nagrajene osnovno in srednješolce že enodnevna izleta v
Gardaland, najboljše spise pa bodo razglasili v prostorih Mladinskega centra Celje.
□
GOSPODARSTVO
Za Mačka je Celje pretesno
Podjetje za računalniški inženiring je tretjo obletnico delovanja proslavilo v novih prostorih - Kmalu poslovna enota v Ljubljani
Minuli teden, na prvi dan
aprila, je podjetje Maček, ra-
čunalniški inženiring d.o.o.
odprlo svoje nove poslovne
prostore v deveti etaži bivše
poslovne stavbe Zlatarne Ce-
lje na Kersnikovi ulici. Tega
dne so poleg uradne slove-
snosti pripravili še dan odpr-
tih vrat, ki so ga obogatili s
pestrim strokovnim progra-
mom, na katerem so skozi
predavanja pokazali, kaj
znajo in kaj zmorejo na po-
dročju računalniške komu-
nikacije.
i-	*	j	I	»
Podjeije Maček je pričelo de-
lati 1. aprila leta 1996 v najetih
prostorih v nekdanji poslovni
stavbi EMO na Mariborski cesti,
zametki pa so nastali že pred
tem v Latkovi vasi, od koder je
lastnik in direktor podjetja Bra-
ne Maček. Sprva so delali le na
45 kvadratnih metrih s štirimi
zaposlenimi, danes pa so njiho-
vi poslovni prostori desetkrat
večji, število redno zaposlenih
se je povečalo na sedemnajst,
povečala pa sta se obseg prodaje
in opravljenega dela. Podjetje
Maček zagotovo sodi med celj-
ske gazele. V prvem letu delova-
nja je imelo okrog 39 milijonov
tolarjev prometa, leta 1997 140
milijonov, lani pa je obseg pro-
meta znašal že 305 milijonov
tolarjev.
Področje delovanja podjetja
je izredno široko. Poleg projek-
tiranja, izgradnje ter vzdrževa-
nja lokalnih in prostranih
omrežij, priključujejo omrežja
in posamezne uporabnike na
internet, nudijo podporo apli-
kacijam za poslovanje preko
Interneta, izdelali so elektron-
sko bančništvo, gradijo Intranet
informacijske sisteme in skrbi-
jo za njihovo povezovanje s
telefonijo, ukvarjajo pa se tudi s
prodajo in nameščanjem viso-
ko kakovostnih mrežnih in da-
totečnih strežnikov.
V Mačku namenjajo zelo veli-
ko pozornost izobraževanju in
svetovanju s področja računal-
niških sistemov in podatkovnih
komunikacij. »Na žalost je veli-
ko podjetij, ki še niso doumela,
kakšne možnosti nudijo nove
tehnologije in kako bi si z njiho-
vo uporabo lahko olajšali po-
slovanje,« ugotavlja Brane Ma-
ček. »Naša naloga je, da jih
osvestimo. Pri tem imamo sicer
težave, vendar jih je vse manj,
saj podjetja vedno bolj spozna-
vajo prednosti sodobnega po-
slovanja. Svetovanje s področja
računalniških komunikacij je
sestavni del pogodb, ki jih ima-
mo z našimi partnerji. Ker se
tudi sami nenehno izobražuje-
mo in smo na tekočem z vsem
novimi tehnologijami v svetu.
naše svetovanje opiramo na raz-
voj u, ki naj bi se zgodil v nasled-
njih dveh letih.«
Mački za
računalniško
komuniciranje
Poslovni partnerji podjetja
Maček so banke in večje celj-
ske družbe. Brane Maček pra-
vi, da so zelo ponosni, ker so
zgradili in še naprej sodelujejo
pri razvoju lokalnih in prostra-
nih omrežij Aera, Cinkarne,
Cetisa, TIM Laško, Kovintra-
dea, Kovinotehne, Libele Ma-
xima, Alpeksa, Hranilnice
LON, Hipotekarne banke Bre-
žice, Mestne občine Celje,
Cestnega podjetja Celje ter
Podjetja za urejanje hudourni-
kov Ljubljana. V celjski po-
družnici Nove LB so zgradili
lokalno omrežje in telefonski
razvod, v Pivovarni Laško vzdr-
žujejo in skrbijo za razvoj pro-
stranih in lokalnih omrežij,
skupaj s podjetjem Hmezad
računalniški center pa so izde-
lali prvo elektronsko bančniš-
tvo v Sloveniji, ki ga trenutno
uporabljajo v dveh bankah.
Ena od njiju je Banka Celje, ki
je tudi sicer najpomembnejši
poslovni partner podjetja. Za
banko vodijo tudi projekt pri-
lagoditve letu 2000. Maček je
večino podjetij, v katerih je
zgradil omrežja, priključili tu-
di na internet, v podjetju pa so
ponosni, da so v Sloveniji zgra-
dili eno prvih omrežij z najso-
dobnejšo tehnologijo ATM.
Sodelujejo tudi z mnogimi di-
zajnerji, s celjskim slikarjem
Juretom Cekuto pa so razvili
posebne računalniške progra-
me za grafične instalacije.
Brane Maček dela v računal-
ništvu že deset let in je pravi
maček na tem področju. Enako
velja tudi za večino zaposlenih,
ki so si kot posamezniki ali pa
kot skupina doslej pridobili cer-
tifikate večine najpomembnej-
ših svetovnih podjetij s področ-
ja računalniške tehnologije. V
podjetju so še zlasti ponosni na
to, da so partnerji podjetij Cisco
Systems, Microsoft in Check-
point. Sodelujejo tudi s številni-
mi podjetji v Sloveniji in so
Telekomov partner za podporo
uporabnikom omrežja Siol.
»Edini porok za razvoj podjetja
je nenehno pridobivanje novih
znanj,« je prepričan Brane Ma-
ček. »Ker so temelji, na katerih
gradimo, trdni in preizkušeni,
smo se z novimi tehnologijami
v vsakem trenutku pripravljeni
spoprijeti tudi v praksi.«
Brez posebnega pretiravanja
lahko zapišemo, da podjetje Ma-
ček v celjski regiji na svojem
področju nima prave konkuren-
ce, slišati pa je, da njihov prihod
s tesnobo pričakujejo tudi v
Ljubljani. Na vprašanje, zakaj
svojo dejavnost širijo v glavno
mesto, kjer bodo kmalu odprli
poslovno enoto, pa Brane Ma-
ček odgovarja, da je celjski trg
zanje postal že premajhen, po-
leg tega pa si celjsko gospodars-
tvo še vedno ni opomoglo do te
mere, da bi lahko več vlagalo v
sodobno poslovanje.
' - JANJA INTIHAR
Lastnik in direktor podjetja Maček Brane Maček.
Depotni center v
Banki Celje
Banka Celje je 1. aprila
pričela opravljati posle depo-
zitarja gotovine. To pomeni,
da se druge banke in hranil-
nice lahko oskrbijo z gotovi-
no tudi v tej banki in ne več
samo v ekspoziturah agen-
cije za plačilni promet.
Poleg celjske imajo trenut-
no bančni depotni center tudi
v Gorenjski banki, po 1. juliju
pa-bodo, kot je znano, posle
depozitarja gotovine opravlja-
le še Nova KBM, Nova Ljub-
ljanska banka. Banka Koper,
Pomurska banka in Dolenjska
banka. Banka Celje hrani go-
tovino v svojem trezorju in v
trezorju, ki ga je najela od
celjske ekspoziture APP, za
kakšne količine oziroma
vrednost gre, pa v banki ne
želijo govoriti. V prvih dneh
sta oba depotna centra oskrbe-
la z gotovino le svoje bančne
enote, večjega števila strank
pa v času, ko bo posle depozi-
tarja gotovine centralne banke
opravlja še agencija za plačil-
ni promet, ne pričakujeta. Ce-
na polaganja ali dvigovanja
gotovine je namreč precej vi-
soka, saj znaša dva promila od
zneska, poleg tega pa mora
glede na določila Banke Slo-
venije biti minimalna cena
100 tisoč tolarjev. To pomeni,
da mora vrednost transakcije
znašati vsaj 50 milijonov to-
larjev, kar pa je za manjše
hranilnice in bančne enote
prevelik zalogaj.	JI
Kljub manjši prodaji
I I	I
vecji dobiček
Leto 1998 je bilo za največ-
jo slovensko naftno družbo
Petrol prelomno. Zaradi viš-
jih davkov je padla prodaja
bencina ob mejah, domači
kupci so postali bolj varčni,
svoje pa je naredila še proda-
ja derivatov na črno. Tržišče
Petrola se je zmanjšalo za
desetino, prodaja derivatov
pa je bila v primerjavi z le-
tom poprej nižja za 7 odstot-
kov.
Kljub nižjim prihodkom od
prodaje, ki so bili v primerja-
vi s predlanskimi manjši za
19 odstotkov, je Petrol lani
ustvaril 3,4 milijarde čistega
dobička, kar je za 4 odstotke
več kot leta 1997. Predsednik
uprave Janez Lotrič je pove-
dal, da je takšen rezultat
predvsem posledica znižanja
stroškov in racionalizacija
poslovanja. Ker tudi letos pri-
čakujejo padec prodaje, so v
Petrolu izvedli reorganizaci-
jo in na novo uvedli področje
gostinstva, tujih trgov in pli-
nifikacije, lotili pa se tudi
finančnega prestrukturiranja
in portfelj očistili vseh slabih
naložb. Vodstvo družbe ne-
koliko skrbijo trošarine, ki bi
lahko cene derivatov zvišale
za 30 odstotkov. To bi seveda
povzročilo dodatni padec
prodaje, ki so jo že sicer začr-
tali v manjšem obsegu kot
lani. Petrol bo letos namenil
za naložbe 12 milijard tolar-
jev, ki jih bo usmeril v plinifi-
kacijo, računalniški sistem,
posodobitev bencinskih ser-
visov, v gostinstvo in na tuje
trge.
Lastniki delnic Petrola bodo
tudi letos dobili dividende,
kolikšne bodo, pa bo znano
po skupščini delničarjev, ki
bo konec junija ali v začetku
julija.	JI
Od 1. aprila je v vodstvu
Petrola kot šesti član uprave
Borut Meh, ki je bil vrsto let
finančnik v Gorenju, nazad-
nje pa je delal v Novi LB in v
Slovenskih železarnah. Meh
bo v Petrolu odgovoren za
organizacijske zadeve, za tu-
je trge in za nova poslovna
Dodročia.
Certifikat 9001 Schiedel - Gradnji d. d.
Med dobitnike certifikata ISO 9001 se je minuli četrtek vpisalo tudi podjetje Schiedel -
Gradnja iz Latkove vasi.
Slovesnosti ob podelitvi, ki je bila v spominski Savinovi sobi v Žalcu, so se udeležili številni
partnerji podjetja, župan občine Prebold Vinko Debelak in direktor Slovenskega inštituta za
kakovost Igor Likar, ki je certifikat kakovosti ISO 9001 predal Jelki Srebre, direktorici za
gospodarsko in komercialno področje, in Dejanu Bošnaku, ki skrbi za tehnično področje (na
sliki). V podjetju Schiedel-Gradnja je zaposlenih 143 ljudi. Lani so prodali za 1,35 milijarde
tolarjev izdelkov, od tega 40 odstotkov na tuja tržišča.	T. TAVČAR
BAROMEIl
Novo vodstvo SK(
Nadzorni svet SKB bahi,
je za predsednico uprj
imenoval Cvetko Selšek
člana uprave z odložnim?
gojem pa Pranja Bizjaka J
Siječka Korberja. Nova
na uprave bosta funkcj
pričela opravljati šele j
tem, ko bosta pridobila ^
voljenje Banke Sloveniji
Nadzorni svet je obravnaJ
tudi tekoče poslovanje ba|
ke in ga ocenil kot pozit^
no.	j
TeksHIci '
opozarjajo j
Sindikat tekstilne in yj
njarsko predelovalne indu
strije Slovenije je opozorj
da je položaj delavcev v u
dejavnosti vse slabši. Vse vej
podjetij je pred stečajem^
prisilno poravnavo, plaj)
delavcev so na spodnji mejj
stroški dela pa so previsolj
Sindikat je ponovno pozvj
vlado, naj čim prej sprejo
ukrepe za ureditev stanjas
pripravi strategijo razvojaj
dejavnosti, sicer bo prisilj
svoje aktivnosti skrajno 2
striti.	«
Nižje cene ;
Družba Mobitel je z a3
lom pocenila pogovore |
naročnike sistema GSM ii
uporabnike sistema Moli
Znižala je tudi cene Mobipa
ketov, in sicer za 10.000 to
larjev. Poleti bodo uvedli §
nekaj novosti, med katerim
velja omeniti možnost, d
bodo naročniki na nekaj i!
branih telefonskih števil
lahko klicali po poseba
ugodnih cenah, na izbrani
telefonsko številko v Mobf
telovih omrežjih pa po siinj
bolični ceni. Mobitel imai
omrežjih NMT in GSM ž
175 tisoč naročnikov, v siste
mu Mobi pa je 50 tisoč upo
rabnikov.
Največja naložba
v Zdravilišču Laško bodi
danes uradno odprli prenov
Ijen notranji bazenski ko®
pleks, ki predstavlja njiho«
doslej največjo naložbo. J
prenovo bazena so končalj
zadnji ciklus vlaganj v hotel
sko ponudbo, ki so jih stali
okrog 850 milijonov tolat
jev. Poleg celotnega bazen
skega kompleksa so temelj'
to obnovili še gostinske pr''
store in recepcijo. V sobot«
10. aprila, bodo v zdravili?
ču pripravili tradicionalii
daii odprtih vrat.
Skupna ponudbo
z Neumom
Mlekarna Celeia, ki jt^'
zadnjih letih navezala P"^
membne poslovne veZ''
podjetji iz Bosne in Herceg^
vine, bo sodelovanje s tof^
publiko razširila še s
stično ponudbo iz Neu'^j
Skupne načrte bo vodst
mlekarne razkrilo danes':
novinarski konferenci, ^^ 7
je bodo udeležili tudi pf^j
stavniki hotela Zenit,
ster za trgovino in turi2^-
Hercegovsko-neretvanf,|
županije Mihailo Butig^^^j
predsednik občinskega s^' ■
Neum Duro Obradovič-
GOSPODARSTVO
□
perutnina gospodari
na hmeljiščih
dobili, kar so zahtevali - Delavci Kmetijstva Žalec začasno zaposleni v ptujski
Perutnini
lerutnina Ptuj je minuli
tudi uradno prevzela
^ 23 letošnjo pridelavo
,elja v Spodnji Savinjski
|jjj, Šele v četrtek pozno
j^gr so se končala zaple-
pogajanja z vlado o
p kako ohraniti proi-
jjnjo in kakšne finančne
jgznosti bo pri tem prev-
^ država.
3 teden naj bi torej savinj-
llmeljišča dokončno zaži-
ifeprav je treba zapisati,
niso bila niti en dan po
lju Hmezad Kmetijstva
Žalec opuščena. Stečajni upra-
vitelj Zlatko Hohnjec je na-
mreč le nekaj dni po stečaju z
delavci, ki so prej delali na
hmeljiščih, sklenil pčgodbe o
delovnem razmerju za dolo-
čen čas in s tem zagotovil, da
so priprave na sezono vendar-
le stekle. Okrog 140 delavcev
je v torek podpisalo pogodbe
o začasni zaposlitvi s Perutni-
no Ptuj, ki je pri podjetju v
stečaju tudi najela vso potreb-
no opremo. Koliko sezonskih
delavcev in delavcev iz javnih
del bo v naslednjih mesecih
delalo na hmeljiščih, pa v za-
četku tedna še ni bilo popol-
noma jasno.
Kot so sporočili iz Perutnine
Ptuj, so bila pogajanja z vlado,
ki so se začela skoraj dva ted-
na pred uvedbo stečaja v Kme-
tijstvu Žalec, dokaj zapletena.
Perutnina je namreč zahtevala
trdna zagotovila, da bo stroš-
ke letošnje pridelave hmelja
dobila povrnjene že v jeseni in
ne šele prihodnje leto, kot je
sprva sklenila vlada. Predsed-
nik uprave in generalni direk-
tor Perutnine Ptuj dr. Roman
Glaser je poudaril, da se v
hmeljarsko proizvodnjo niso
vključili zaradi poslovnega in-
teresa, ampak predvsem zara-
di ohranjanja pridelave. »Zato
nismo smeli dovoliti,« pravi
dr. Glaser, »da bi zahtevna
vlaganja v letošnjo hmeljarsko
letino obremenjevala izjemno
zahtevne razvojne faze našega
podjetja. Dobiti smo morali
nedvoumno zagotovilo, da bo-
do stroški, ki jih bomo imeli s
pridelavo letošnjega hmelja.
Perutnini tudi povrnjeni.« Kot
so še povedali v ptujskem
podjetju, se je vlada obvezala,
da bo poleg subvencioniranja
letošnje hmeljarske letine za-
gotovila denar za pokritje raz-
like med pridelovalno ceno
hmelja in njegovo ceno na sve-
tovnem trgu. Perutnini pa je
dala tudi jamstvo za več kot
milijardo tolarjev, kolikor bo
do znašali stroški pridelave.
Država je torej v zadnjen-
hipu rešila približno tisoč hek
tarov hmeljišč in vsaj za letos
omogočila, da bo slovensk
hmelj branil svoj precejšnj
ugled na svetovnih trgih. Kake
bo prihodnje leto, sedaj ne
želi še nihče govoriti, vseka^
kor pa bo moral biti odgovoi
znan najkasneje do jeseni.
MMMMMi JANJA INTIHAF
Nekdanjim delavcem žalskega Kmetijstva v stečaju naj bi se na hmeljiščih v teh dneh
pridružili še sezonski delavci.
O Hrvaški v Evropi
Klub podjetnikov Zlato-
rog iz Celja pripravlja no-
coj, 8. aprila, v hotelu Evro-
pa strokovno srečanje na
temo Slovenija in Hrvaška -
sosedi.
Gostje srečanje, na katerem
glede na obsežno gospodar-
sko sodelovanja širše celjske
regije s Hrvaško pričakujejo
veliko udeležbo, bodo velepo-
slanik Hrvaške v Sloveniji dr,
Ivica Maštruko, državni pod-
sekretar v slovenskem mini-
strstvu za zunanje zadeve dr.
Peter Toš in svetovalec v Gos-
podarski zbornici Slovenije
Miha Bedina. Govorili bodo
predvsem o problemih v trgo-
vinski menjavi (slovenska
podjetja so lani izvozila na
Hrvaško za 722 milijonov do-
larjev blaga, uvozila pa za 432
milijonov tolarjev), o turistič-
ni menjavi, o premoženjsko-
pravnih problemih med drža-
vama, o sporazumu o maloob-
mejnem prometu, o razmerah
v hrvaškem gospodarstvu in o
možnostih za skupne gospo-
darske in politične nastope
Slovenije in Hrvaške. JI
Mani premoga, slabše poslovanje
I	Proizvodnja v velenjskem premogovniku bo letos za 200 tisoč ton nižja od lanske
f Premogovniku Velenje
lani prejeli certifikat ka-
»sti ISO 9001, dokončali
biinsko preoblikovanje v
biško družbo in poslovno
'sklenili z dobičkom, ki
znašal 167 milijonov tolar-
Podjetje je po osmih le-
prvič poslovalo z dobič-
•i.brez izgube je bilo tudi
'h šest hčerinskih podje-
Zadolženost se je močno
"^la, kapital podjetja se
'povečal za 8 odstotkov in
•^ša 55 milijard tolarjev.
1999 bo za premogov-
* Zaradi nižje načrtovane
•»'zvodnje vse prej kot
Nno.
'j^oi so pridobili več kot'4
%ne ton premoga z do-
Povprečno kurilno vred-
% in ga domala vsega
šoštanjski termoelek-
medtem ko letos načr-
kar za 200 tisoč ton
^■'jSo proizvodnjo od tiste,
•"Mogoča uspešno poslo-
vanje. Od junija do oktobra
namreč zaradi gradnje čistil-
ne naprave ne bo obratoval
peti blok šoštanjske termoe-
lektrarne in bodo tudi potre-
be po premogu manjše. Ob
proizvodnji, ki bo tako zna-
šala le 3,8 milijona ton pre-
moga, je vprašljiv tudi po-
slovni rezultat. Po besedah
direktorja premogovnika dr.
Franca Žerdina je proizvod-
nja premoga leta 1991 znaša-
la 3,7 milijona ton premoga
in takrat so visoko izgubo
omilili s pomočjo subvencij
države, na katere pa letos ne
morejo računati: »Poslovanje
bo olajšala nekoliko višja ce-
na premoga, a kljub temu
bomo morali v podjetju izva-
jati številne varčevalne ukre-
pe,« je dejal dr. Žerdin in
dodal, da bodo predvidoma v
maju ali juniju nadzornemu
svetu podjetja predlagali re-
balans letnega delovnega na-
črta: »Popravek delovnega
načrta bo treba izdelati pred-
vsem zaradi uvedbe davka
na dodano vrednost, ki bo
precej poslabšal pogoje po-
slovanja.«
V	premogovniku so se iz-
boljšale tudi delovne razme-
re in področje varstva pri de-
lu. Leta 1997 je bilo 312 ne-
sreč pri delu, lani 211. Jam-
ski reševalni četi ni bilo tre-
ba posredovati niti enkrat.
V	gradbene objekte in opre-
mo so lani investirali 3,4 mili-
jarde tolarjev, letos bodo za
naložbe namenili kar 4 milijar-
de tolarjev, od tega zdaleč naj-
več za opremo za odkopava-
nje. Ekološki sanaciji Šaleške
doline bodo namenili 600 mili-
jonov tolarjev, medtem ko so
lani za to področje ter aktivno-
sti pri odpravljanju rudarskih
škod porabili 530 milijonov to-
larjev. V premogovniku, ki za-
posluje 3720 ljudi, bodo tudi
letos zmanjšali število zaposle-
nih, hkrati pa zagotovili nekaj
novih delovnih mest. Konec le-
ta naj bi bilo pribhžno 100
delavcev manj, v novih progra-
mih, predvsem na področju
elektrostrojne in gostinsko tu-
ristične dejavnosti pa naj bi jih
zaposlili približno 30.
HHMMMMi KSENIJA LEKIČ
Bodo mlinarji ustavili mline?
Zaradi nelojalne konkurence madžarske moke imajo mlinska podjetja vse večje izgube
če se vlada do 15. aprila ne
bo odzvala na številne težave
slovenske mlevsko-predelo-
valne industrije, bodo mli-
narji drastično zmanjšali
lastno mletje in pričeli uva-
žati cenejšo madžarsko mo-
ko. Mlevsko-predelovalna
podjetja zato pričakujejo, da
bo vlada sprejela njihove
predloge za ureditev razmer,
saj bodo drugače posledice
zelo hude.
Direktor celjskega podjetja
Klasje Edvard Stepišnik po-
jasnjuje, da so za težave krivi
predvsem velika konkurenca
doma in nenadzorovan uvoz
tujih izdelkov, prosto trgova-
nje z državami Cefte z žitom
in mlevskimi izdelki ter pri-
tisk domačih trgovcev za čim
bolj ugodne prodajne pogoje.
Največji problem je nelojalna
konkurenca madžarske moke,
ki je občutno cenejša od slo-
venske. Naši mlinarji morajo
pšenico kupovati iz blagovnih
rezerv in zanjo plačevati od 25
do 30 tolarjev. Če k temu pri-
štejejo še stroške, pomeni, da
je doma kupljena pšenica v
povprečju najmanj za deset
tolarjev dražja od tiste, ki jo
ponuja svetovni trg. Slovenski
mlinarji morajo zato zniževati
cene, zaradi česar imajo že
nekaj mesecev stalne izgube.
V Klasju, kjer letno prede-
lajo 25 tisoč ton pšenice, so
zato že začeli razmišljati o
tem, da bi ukinili mletje in
pričeli uvažati cenejšo ma-
džarsko moko. Brez dela bi
ostalo petnajst mlinarjev. Ed-
vard Stepišnik sicer upa, da
bo vlada vendarle pričela re-
ševati probleme, o katerih jo
žitna skupnost opozarja že
pol leta, vendar glede na do-
sedanje medle odzive priča-
kovanja niso prav velika. Ste-
pišnik tudi opozarja, da še
vedno ni znan tržni red za
odkup pšenice letnika 1999,
ki bi moral biti objavljen lani
jeseni. V podjetjih zato ne
vedo, kdo bo odkupoval novi
letnik, kakšni bodo nabavni
pogoji in kako bodo zagotovi-
li denar za odkup.
Zaradi vseh težav in neja-
snosti v mlevsko-predeloval-
nih podjetjih zahtevajo, da
vlada skupaj z njimi pripravi
jasno strategijo oskrbe Slove-
nije z žitaricami in izdelki iz
žita, hočejo pa tudi vedeti,
kakšni bodo ekonomski po-
goji za njihovo delovanja v
naslednjih nekaj letih. »Nevz-
držno je,« meni Stepišnik,
»da se moramo v podjetjih
ukvarjati z domačimi proble-
mi, namesto da bi se priprav-
ljali na vstop na trge Evrop-
ske unije.«
JANJA INTIHAR
Slovenci ostali doma
. ^radi negotovih razmer na Balkanu se slovenska pod-
J^ niso udeležila mednarodnega sejma Promo v Ttizli,
Poteka od 6. do 10. aprila.
N^o Gaberšek, samostojni svetovalec v celjski območni
odarski zbornici, ki je pripravljala nastop na sejmu, je
L da jim je odhod v Bosno in Hercegovino odsvetova-
1^^'^vensko veleposlaništvo v tej državi. Nekaj podjetij pa je
If J^rnih odpovedalo udeležbo. Letos bi se na sejmu Promo
^^^stavilo šestnajst slovenskih podjetij, med njimi tudi
kL^^rna Laško, Cinkarna, Koplast Slovenske Konjice, Ste-
[Ipl^Ka šola Rogaška Slatina, Celjske mesnine in Mlekarna
□
KULTURA
Grofje Celjski
Razstavo bodo odprli v Marijini cerkvi, postavljena pa je v pritličju stare grofije
Pokrajinski muzej Celje bo
v okviru praznika Mestne
občine v ponedelfek, 12.
aprila ob 20.30 uri odpri raz-
stavo o mogočni dinastični
rodovini Celjskih. Slovesno
odprtje bo v Marijini cerkvi v
Prešernovi ulici, v kateri je
tudi grobnica Celjskih, za-
tem pa bodo obiskovalci kre-
nili v Pokrajinski muzej,
kjer je v pritličju stare grofi-
je na 500 kvadratnih metrih
razstavne površine na ogled
doslej največja razstava o
Celjskih.
Marijina cerkev je bila del
minoritskega samostana, ki so
ga v Celju v 13. stoletju kot
donatorji postavili že vovbrš-
ki. Pod njenim oltarjem je
grobnica Celjskih, v kateri sta
pokopana med drugimi Fride-
rik II. in Ulrik II., zadnji Ce-
ljan. In ravno z nagrobnim
govorom, ki ga je napisal hu-
manist Johannes Roth, bodo
pričeli otvoritveno ceremoni-
jo.
Sledil bo koncert sestava
simfonikov RTV Slovenija.
Glasbo zanj je prav za to
priložnost napisal skladatelj
Urban Koder. Upošteval je
take inštrumente (trobila,
tolkala, orgle) in glasbene
motive, ki ponazarjajo bis-
tvene postaje iz življenja
Celjskih v dveh stavkih: Sve-
čana glasba Celjskih in Da-
nes grofje Celjski in nikdar
več.
Za posebno doživetje bo po-
skrbela mlada pevka Nuška
Drašček, maturantka I. gim-
nazije Celje, ki bo pela po
besedilu Janeza Menarta o
minevanju časa. Po končanem
sporedu v Marijini cerkvi se
bo dogajanje preselilo v Po-
krajinski muzej na Muzej-
skem trgu, kjer bo razstava z
naslovom Grofje Celjski na og-
led do 30. novembra.
Z odprtjem razstave Grofje
Celjski, avtorica celotnega
projekta je višja kustosinja Po-
krajinskega muzeja Rolanda
Fugger Germadnik, se nada-
ljuje obsežen cikel prireditev
v zvezi z oživljanjem bolj ali
manj znanih sporočil dedišči-
ne Grofov Celjskih. Začel se je
že leta 1997 s prireditvami ob
okroglih obletnicah, vezanih
na zgodovino Celjskih, v njih
so sodelovale vse generacije
Celjanov in se nadaljeval z
lanskim mednarodnim simpo-
zijem, ki je bil maja v Celj-
skem domu. Opravljena je bila
študija lobanj iz grobnice Celj-
skih, ki jih hrani Pokrajinski
muzej, opravila pa jo je dr.
Zvonka Z. Slavec z ljubljan-
skega inštituta za zgodovino
medicine in bo tudi ustrezno
publicirana.
Razstava Grofje Celjski bo
pot iz Celja nadaljevala v ne-
katera evropska mesta, ki so
bila pomembna v delovanju
Celjskih. Svoj domicil pa bo
našla na eni od zgodovinskih
lokacij v Celju, torej v Knež-
jem dvorcu ali na Starem gra-
du, kar pa tačas še ni dokonč-
no določeno.
DRAGO MEDVED
Razstava Viktorja Šesta
V celjski galeriji Hest je v
teh dneh postavljena razsta-
va slikarja Viktorja Šesta.
Akademski slikar Viktor
Šest je na likovnem prizorišču
prisoten od srede osemdesetih
let, ko je začel pripravljati raz-
stave svojih del. Od takrat je
priredil vrsto razstav, za posa-
mezna svoja dela pa je bil že
tudi večkrat nagrajen.
Kolikor lahko spremljamo
slikarstvo Viktorja Šesta, je
opazno, da se v njem osredo-
toča predvsem na figuraliko.
V ožjem pomenu gre pravza-
prav za portretno slikarstvo,
saj je mnogokrat ravno portret
najpomembnejše izražen v
kompozicijah. Vendar pa ga
omenjeni motiv ne omejuje v
tem pomenu, da bi svoje shke
gradil izključno na izhodiščih
realizma. Ta slog je do določe-
ne mere zastopan in to takrat,
ko hoče posamezni figuri dati
razpoznavne individualne po-
teze. Poleg tega, da gre za
poudarjanje osebnostnih last-
nosti portretiranega, poskuša
avtor portretu dodati tudi zna-
čilnosti, ki ga opredeljujejo za
določeno stvar, s katero se uk-
varja. Če za primer vzamemo
portret glasbenika, ga naslika
na način, s katerim poskuša
izraziti tudi njegovo intelek-
tualno umetniško naravo. V
tem primeru gradi določeno
zvrst žanrskega slikarstva, kot
ga poznamo tudi od drugih
avtorjev - nekateri so na pri-
mer razvijali zvrst reprezenta-
tivnega meščanskega portre-
ta, drugi socialne revščine in
podobno.
Sicer pa je poleg realističnih
izhodišč Šestu blizu tudi ab-
straktna improvizacija, ki pri-
haja do svoje izraznosti pri
postavljanju figure v prostor,
kjer mnogokrat ni evidentne
razmejitve med' enim in dru-
gim, ampak gre za spoj, v ka-
terem se barvne poteze stap-
Ijajo v enovito celoto.
Likovna dela, ki so razstav-
ljena v galeriji Hest, so novej-
šega datuma in so s svojimi
posebnostmi značilen del za-
nimivega avtorjevega delova-
nja, kot ga poznamo iz prete-
klih let. BORIS GORUPIČ
ZAPISOVANJA
Car demonstracij
Prejšnji torek je bilo sloven-
sko glavno mesto v neke vrste
predinfarktnem stanju; prija-
telj B., ki ga večina ljudi poz-
na, ko se je oglašal še s celj-
skega radia, je v svoji jekleni
škatli ostal zaprt malo manj
kot tri ure, mimo njega pa so
ponosno in pijano »špancira-
li« srbski protestniki. Čeprav
sam pravi, da ga ni bilo prav
nič strah, verjamem, da - če
že drugega ne - se je bal vsaj
za svoj avto. No ja, nekoč je
tudi sam protestiral, z gladov-
no stavko, ki pa jo je prekinil,
ko je na mizo dobil večerjo -
burek z jogurtom. Njegove de-
monstracije so se razblinile
kot milni mehurček. Srbi pa
ne. Srbi protestirajo naprej.
Sami. Glasno. In najbrž tudi
zelo primitivno.
Toda med B.-jevimi demon-
stracijami in demonstracija-
mi Srbov, ki svojih »vekovnih
ognjišta« menda za nobeno
ceno niso pripravljeni proda-
ti, niti za burek z jogurtom
ne, kljub vsemu ostaja pove-
zava. Obe vrsti demonstracij
sta osamljeni. In brez pravega
cilja. Obe vrsti demonstracij
sta enosmerni. Obe vrsti de-
monstracij sta narejeni za
dvorano, v kateri ni gledal-
cev. Slabo režirani predstavi,
skratka. Brez pravega drama-
turškega razmisleka. V gleda-
lišču obstaja četrta stena, ki
so se jo avantgardisti dvajse-
tih let trudili porušiti. Prepro-
sto, to je tista nevidna stena,
ki stoji med gledalcem v par-
terju in igralcem na odru.
Avantgardisti so skušali v
predstavo vpeljati tudi gledal-
ce, jih animirati, jih nasilno
pripraviti do tega, da bodo
sodelovali. Da ne bodo /e
mi opazovalci dogajanjan
vendar: tudi kot nemi op^
valci dogajanja so vend^
opazovalci. Čeprav nemi.
Pri demonstracijah, ka
šne so uprizorili Srbi prejj,
torek pred Pravoslavno cei
vijo v Ljubljani in pri B.-j^
demonstracijah, ki so sel
vrno končale, za njih pa la
in tako nihče ni vedel, k&
ta B. bil tako prekleto prej
gan, da se je odločil, da si
demonstracije ne bo razki
obešal na veliki zvon, da'
tisti, proti katerim demon,
ra, sami opazijo njegovo i
vračanje hrane, do česar i
pak nikoli ni prišlo, pa sobi
zaprte vse štiri stene. Povi
ne informacije ni pričah
niti B. niti jih niso pričakovt
Srbi. Demonstracije, ki,
pravzaprav same sebi nami
Ki so namenjene zgolj (en;
da se kriči in razbija ter za
ga. Demonstracije, ki v odsi
nosti naslovnika že a prit
ne morejo biti simpatične.l
nesimpatične pa so nesmis
ne.
Grinpisovske demonstmc
so bile simpatične in duhof
vse dotlej, dokler se njihoi
radikalno krilo ni predalo Ji
silju. Ko s svojimi demonsti
cijami niso več iskali somi^l
nikov, skušali prepričati Ij
di, da imajo vendarle pn>
Ko so s svojimi demonstracij
mi ogrožali varnost drui
ljudi. Kot Srbi. Hja, in K
se demonstracija B.- ja od s
skih demonstracij razlik^
Ne sicer v tem, da je B. s'
motno podlegel bureku, m'
več v tem, da B. s svojo ml
zumljivo trmo ni moril Ip
okrog sebe. Kar že des&t W
več počno Srbi. In, da sC'
razliko od srbskih de0
strantov ni smilil samemu-
bi. In svojih sovražnikov^
iskal v mednarodni zaf<^-
Marveč v sebi.
Ampak povedati hočem'j
kaj drugega. Predvsem to^ ^
bodo tako kot je klonil ,
nekega dne klonili tudi ^
Ko jim bo namesto bureU^ |
mizo pridišala pleska^ ^
In, če se danes že ig''^^
demonstracije, potem sel,
igrajmo tako, kot se jih
tisti Zupan tam pred i''''
nim poslopjem. Že res,
nam bodo vsi smejali,
spoštovanjem bodo
opazili, da mislimo ^^^ ^^
Ergo; Srbi se naj, namest"^'
zažigajo ameriške zast^^^ \
namesto, da pojejo
pesmi, ki jim tako in ta^"^
niso prinesle nobene
zmage, zaprejo v karto^'^*^
škatle na pločnikih Evrop^^
v njih ždijo vse dotlej, ^^ u
njihovi cilji ne bodo do^,^
ni. Pa še motili ne bodo^^
g ar	I
Piše: TADEJ ČATER
Druženje v vesoljstvu plesa
V okviru prireditev ob 190-letnici I.
Gimnazije v Celju so celjski gimnazijci
v petek zvečer v Narodnem domu pri-
pravili večer sodobnega plesa, ki je sle-
dil Proustovi misli, da je užitek, ki nam
ga nudi umetnik, v tem, da nam pokaže
še eno vesoljstvo.
Med dijaki I. Gimnazije v Celju je vrsta
plesalcev, ki že od otroštva posvečajo svoj
prosti čas klasičnemu ali sodobnemu ple-
su, nekateri celo obema zvrstema. Ob tem
so začeli sčasoma tudi sami ustvarjati, v
petek zvečer pa so svojo plesno ustvarjal-
nost skupaj s sošolci, ki jim je blizu
beseda, glasba in podoba prostora, pred-
stavili tudi širšemu občinstvu. Na odru
velike dvorane Narodnega doma so se
predstavili plesalci Boštjan Antončič, Po-
lona Dolžan, Tina Majcen, Polona Peunik,
Anja Rebek, Sanja Slapar in kot gostja
Tjaša Cepuš, glasbenika Gašper Piano in
Aleš Dvoršak ter recitatorka Hana Vodeb.
Odrska scena je bila delo Marka Požlepa,
pri oblikovanju plakatov, vabil in gledališ-
kega lista pa je sodeloval Urban Golež.
Mladim gimnazijcem, sicer članom ple-
sne in glasbene sekcije, je ob strani stalo
Kulturno društvo Anton Aškerc 1. Gimna-
zije v Celju, pri organizaciji prireditve in
iskanju sponzorjev pa zlasti mentorica
prof. Juana Robida ter dijakinji Tanja Četi-
na in Nuška Drašček. IS, Foto: SHERPA
Še Podobe Celja
V Galeriji sodobne umetnosti Ce-
lje bodo nocoj, v četrtek, ob 19. uri,
odprli razstavo fotografij Vinka Ska-
leta, ki so nastale v zadnjem deset-
letju fotografovega ustvarjanja. Raz-
stava bo na ogled do 10. maja.
Po besedah Alenke Domjan je av-
tor svoja ciklusa Korenine in Potova-
nja prav za celjsko občinstvo dopolnil
še s Podobami Celja; posnetki skritih
kotičkov, detajlov arhitekture, ki sa-
mevajo in kljubujejo zobu časa, z
motivi torej, ki jih Skale najrajši beleži
s svojim objektivom. »Fotografska es-
tetika Vinka Skaleta v ciklusih Koreni-
ne in Potovanja usodno odkriva izvir-
na okolja ostarelih in misterij življenja
ubogih na margini naše družbe, od-
kriva in hkrati ohranja sledove izgi-
njajoče preteklosti, pred katero si
mnogi v svoji emocionalni izčrpanosti
zakrivajo oči. Liki ostarelih ljudi, na-
vezanih na tradicijo in zemljo, tvorijo
pomensko središče slike. Njegove fo-
tografije nam odkrivajo prvinski od-
nos do življenja, do revščine in pe-
klenskega žrela bolečine, ki se brez
vsakršne patetike kot silna narasla
reka izliva v njihovo povsem vsakda-
njo usodo,« orisuje Domjanova Skale-
tove podobe preteklosti, ki je enaka
sedanjosti in bo enaka tudi prihodno-
sti, ki je pozabljena in hkrati živa.
IS, Foto: VINKO SKALE
KULTURA
□
t Vse o
F kovačih
y slovensko-bavarski
... y podsredi bodo da-
'"j v četrtek 8. aprila ob
"f uri. odprli razstavo
liovaškega meha, sku-
5 predstavitvijo umet-
Tji mojstra Mihaela Kri-
iifffa-
ob tej priložnosti bodo v
bg^janskem parku pred-
Ljli tudi monografijo
ohranili kovačije?«,
jiojster Krištof pa bo pred-
kovaško delo. V pro-
ifarnu bodo nastopili dija-
ki mariborske srednje
jjadbene šole, ki se z ome-
jjgnim raziskovalnim pro-
jj(tom ukvarjajo od leta
1996.
I temu jih je pritegnilo
jjjstvo, da slovensko kovaš-
ko izginja. Mladi razisko-
^Ici so s pomočjo mentor-
pugotovili, da ima prihod-
nost v gradbeništvu. BJ
Vitan Mal v
pleriji Riemer
ijlestna galerija Riemer v
lovenskih Konjicah pri-
pvlja danes, v četrtek, 8.
brila, ob 18. uri srečanje s
[iljubljenim mladinskim
feateljem Vitanom Malom.
Iigovor med pisateljem in
kiskovalci bo povezovala
ička Klajne.
Tema pogovora bo nastaja-
jo celovečernega filma Sreča
i vrvici. Pisatelj bo predsta:
Jknjigo Teci, teci kuža moj,
! kateri je nastal scenarij za
Im. Po snemanju filma je pi-
itelj napisal še knjigo Mali
[liki junak, v kateri predstav-
1, kako je nastal film Sreča
Jvrvici - od scenarija, izbora
iralcev, iskanja prizorov, sne-
^nja v ateljeju, do zvočne
preme in potegavščin, brez
sterih pri snemanju filmov
fgre.	AB
V vlogi dmžitelja se je izvrstno odrezal ravnatelj Kulturnega centra Laško Jure Jan.
Kar nimajo v Celju,
imajo v Laškem
Prva dražba starih pred-
metov v avli Kulturnega cen-
tra v Laškem je bila uspešna.
Ne le zaradi števila predme-
tov, ki so zamenjali lastnika,
ampak tudi zaradi precejš-
njega obiska in prijetnega
razpoloženja, za katerega je
poskrbel pianist Emil Glav-
nik.
»Presenečen sem in navdu-
šen,« je takoj po dražbi strnil
svoje vtise ravnatelj kulturne-
ga centra Jure Jan, ki je tudi
sam že 35 let strastni zbiratelj
starin. Zato niti ne čudi, da se
je zamisel o dražbi, ki bo po-
slej vsako zadnjo sredo v me-
secu, porodila prav v Laškem.
Doslej so poznavalci in zbiral-
ci antikvaričnih predmetov s
Celjskega tovrstne dražbe obi-
skovali v Mariboru, ali pa so si
ob sobotnih dopoldnevih og-
ledovali in tudi kupovali stari-
ne na Glavnem trgu v Celju.
Ker je na našem območju in še
zlasti v Celju veliko zbiralcev,
so mnogi pričakovali, da bodo
z dražbami pričeli Celjani,
vendar je, kot kaže, organiza-
cija takšne prireditve zanje
prevelik zalogaj.
Na dražbi v Laškem je bilo
preko osemdeset starin. Naj-
več je bilo manjših plastik,
svečnikov in keramične poso-
de, katerih izklicna cena ni
bila pretirana. Zato je bilo tudi
zanimanje med kupci, ki so
večinoma prišli iz Celja, nekaj
pa jih je bilo tudi iz Laškega,
Radeč in Trbovelj, kar precejš-
nje.
JI
Ženski pevski zbor vrtca Zarja
Tretji redni letni koncert Ženskega pev-
skega zbora vrtca Zarja Celje, ki ga vodi
Mateja Lajh, je v Narodni dom pritegnil lepo
število ljubiteljev zborovske glasbe.
, Predstavile so se z enajstimi pesmimi, kot
gostje pa so sodelovali tudi pevci, člani moške-
ga kvinteta Kristal KUD Dobrna, ki deluje pod
umetniškim vodstvom Darinke Stagoj. Poslu-
šalce je navdušila znana pevka in šansonjerka
Alenka Pinterič, na klavirju pa je sodelovala
prof. Brina Zupančič. Zbor se je predstavil
predvsem z domačo zborovsko literaturo in
narodnimi pesmimi, kar je občinstvo lepo spre-
jelo. Pevke so koncert dostojno izvedle, svoje-
mu začetniškemu nivoju primerno, z veliko
mero odgovornosti in tenkočutnosti za podaja-
nje. Prvič bodo pevke nastopile tudi na medob-
činski reviji odraslih pevskih zborov, ki bo 16.
aprila v Celju.
ŽIVKO BEŠKOVNIK
Ko bo cvete! lan
v Muzeju novejše zgodo-
'tte v Celju bodo v sredo,
' aprila, ob 12. uri odprli
'»jezično etnološko raz-
'^vo iz Narodopisne zbirke
'®venske prosvetne zveze
'Celovca z naslovom »Ko
"cvetel lan«. Za Slovensko
'"svetno zvezo, eno od
osrednjih kulturnih
'Sanizacij slovenske et-
skupnosti na avstrij-
Koroškem, jo je pri-
'^vila etnologinja Irena
^stovnik iz Ljubljane,
•^^zstava »Ko bo cvetel
f« predstavlja le delček
"fanjene dediščine koroš-
kmečkega prebivalstva,
pomočjo muzejskih pred-
^^ov, fotografij, besedil, re-
""strukcij in video filmov
l'Poveduje o nekdanjem
l[''i^nju koroškega kmeta in
poudarja najpomem-
Jj^e značilnosti kmečkega
gospodarjenja.
^Zstava pripoveduje dve
ij .^^i. in sicer o gojenju la-
j vzreji ovac, ki ju pove-
lj ^no samo pripoved - o
J ^bivanju preje. Vendar
lan in ovca kmečkega
človeka tudi nahranila, ga
pozdravila, razsvetljevala te-
mo, pognojila zemljo in
kmetov delovni dan spremi-
njala v praznik.
Razstava nas pouči, da so
kmečki ljudje še tja do kon-
ca prve polovice stoletja
znali iz maloštevilnih suro-
vin svojega okolja pridobiti
najnujnejše za svoje preži-
vetje, da so vse surovine
izrabili brez preostanka in
da so pri tem uporabljali
enostavne delovne pripo-
močke in postopke.
I.D.
Medvedova pregledna
razstava
Na velenjskem gradu bodo jutri, 9. aprila ob 18. uri, odprli
pregledno razstavo več kot štirideset likovnih del Marcela
Medveda, dolgoletnega člana Društva šaleških likovnikov.
»Njegov osrednji likovni motiv je človeška figura, predvsem
portret, pa tudi avtoportret,« je zapisal Robert Klančnik. Po
njegovem mnenju je kot slikar ljubitelj v svojih likovnih delih
dosegel zavidljivo raven.	K.L.
Razstava Gasparijevih razglednic
v Mestni galeriji Riemer v
Slovenskih Konjicah so raz-
stavljene razglednice, ki so
bile natisnjene po likovnih
predlogah Maksima Gaspa-
rija.
Slikar Maksim Gaspari se
uvršča med tiste naše likovne
avtorje, ki so posebno pozor-
nost namenili motivom, ki
izrazito poudarjajo slovenske
narodne posebnosti. Bil je
član skupine Vesna, ki je v
svojem programu iskala na-
rodno izročilo in ga vnašala v
likovna dela. Gaspari je likov-
ne izkušnje pridobil na Duna-
ju in v Miinchenu, in sicer v
času, ko so Slovenci prebivali
v ?\vstro-Ogrski in niso vedno
imeli vseh pogojev za izraža-
nje svoje nacionalne identite-
te. Zato je bilo v tistem obdob-
ju še toliko bolj pomembno,
da so se posamezniki ukvarja-
li z ohranjanjem kulturnih
značilnosti, ki so se uveljavile
v slovenskem prostoru. Njego-
va dela niso zanimiva le kot
del likovne dejavnosti pri nas
v prvi polovici tega stoletja,
ampak gre tudi za slikarstvo z
izrazito etnološko vsebino.
Maksim Gaspari je bil na svoj
način zapisovalec kulture, ki
se je ohranjala stoletja dolgo,
sodoben čas pa jo je vse bolj
izrival. Motive za svoje dala je
našel predvsem v podežel-
skem okolju.
Na razstavi v galeriji Rie-
mer so razglednice, ki so
bile narejene po izvirnih de-
lih, katere je Maksim Gaspa-
ri naredil v različnih časov-
nih obdobjih. So iz zbirke
Marjana Marinška, ki je
omenjene razglednice zbiral
vrsto let, zbral pa jih je več
sto. Čeprav na razstavi niso
originalna likovna dela Mak-
sima Gasparija, pa razgled-
nice vsebujejo osnovne po-
sebnosti, značilne za njego-
va likovna dela, zato gre za
zanimivo razstavo repro-
dukcij avtorja, ki je dal po-
memben prispevek k likovni
umetnosti pri nas.
BORIS GORUPIČ
PRIREDITVE
NOVAČANOVI
GLEDAIIŠKI DNEVI
Kulturni dom Trnovlje -
Petek, 9.4. ob 19.30 - Razbi-
ti Vrč, komedija v izvedbi gle-
dališča Tone Čufar, Jesenice.
Sobota, 10.4. ob 19.30 - far-
sa Kadar se ženski jezik ne
suče, v izvedbi odra Treh he-
rojev Pirniče. Vabljeni.
GLEDALIŠČE
Dom kulture Velenje 10.
ob 10. uri Klobukovci, Lutkov-
nega gledališča Maribor. 13.
ob 19. uri Dan norosti, za mla-
dinski abonma in izven.
[ KONCERTI I
Narodni dom 13. ob 19.30
koncert orkestra Hrvaškega
glasbenega zavoda Zagreb, v
sodelovanju s Celjskim godal-
nim orkestrom.
Kulturni center Laško 9.
ob 19.30 koncert ansambla
slovenski sekstet klarinetov,
14. ob 17. uri občinska revija
otroških in mladinskih pev-
skih zborov.
Cerkev Sv. Filipa in Jakoba
v Jakobu pri Šentjurju 9. ob
20. uri letni koncert MePZ Sv.
Jakob, z gosti: organistko An-
drejo Galuf in vokalno skupi-
no Kompolčani.
Dvorana Zdraviliškega do-
ma Dobrna 9. ob 20. uri redna
letna revija malih vokalnih
skupin občin Celje, Dobrna,
Štore in Vojnik.
Glavni trg 9. ob 13. uri
koncert za mlade mladinskih
ročk in pop ansamblov CSŠ,
10. ob 10. uri promenadni
konncert celjskih pihalnih or-
kestrov.
Glasbena šola Celje 14. ob
17. uri koncert učencev sred-
nje stopnje Glasbene šole.
Glasbena šola Velenje 10.
ob 9.30 in 11. uri 4. revija
Orffovih skupin Slovenije, ob
17.30 in 19.30 območna revija
otroških in mladinskih pev-
skih zborov »Pozdrav pomladi
99«. M. ob 19.30 koncert iz-
branih zborov revije Podrav
pomladi.
Večnamenska dvorana
Zreče 11. ob 15. uri dobrodel-
ni koncert narodno-zabavnih
ansamblov.
Atomske toplice Podčetr-
tek 10. ob 20.15 koncert vo-
kalne skupine Cvet.
RAZSTAVE
Marijina cerkev Celje
Grofje Celjski, od 13. 4. do
30. 11. (otvoritev 12. 4. ob
20.30).
Muzej novejše zgodovine -
Hermanov brlog Mamut v
Hermanovem brlogu, od 14. 4.
do 13. 5.
Kozjanski park, Podsreda
dih kovaškega meha in umet-
nin mojstra Mihaela Krištofa,
do 30. 4.
Gimnazija Celje Center fo-
tografije Francija Horvata »Vo-
de Slovenije«, od 14. 4. do 15.
5.
Likovni salon »Umetnost
iz nahrbtnika«, od 14. 4. do 8.
5.
Galerija sodobne umetno-
sti Vinko Skale, do 8. 5.
Kulturni center Laško
Leon Koporc, do 30. 4.
Občinska matična knjižni-
ca Žalec Janez Repnik, do 15.
4.
■ Mestna galerija Riemer
Slovenske Konjice Gasparije-
ve razglednice, do 15. 4.
Avla hotela Dobrna Rajko
Livio, do 23. 4.
Terme Zreče Gorazd Jor-
dan, do 15. 4.
Avla Bolnišnice Celje Ak-
tivna starost, do 15. 4.
Galerija Volk stalna razsta-
va Anton in Janez Repnik,
Etol Maša Krajnc, Merx Rajko
Mlinarič in Pošta Celje Niko
Ignjatič.
OSTALO
Pokrajinski muzej Celje -
muzejske delavnice od 15.30
do 17.30: 8., 9., 13. in 14. 4.
»Svoboden kot ptica« (slikanje
fresk malo drugače, na steklo
in domišljijske ptice na risal-
nem listu).
Antika 8. ob 19. uri predsta-
vitev knjige »Na oni strani do-
tika«, Mihe Jensterla, 14. ob
19. uri predstavitev pesniške
zbirke »Ocean v kaplji«. Mar-
ka Novaka.
Gostilna Berger 8. ob 19.
uri predavanje »Šrilanka, Mal-
divi«. Vere Šmigoc.
Osrednja knjižnica Celje
13. ob 18. uri »O osteroporo-
zi«. Sama Fokterja, 14. ob 19.
predstavitev zbornika »Slo-
venska mesta od srede 19. sto-
letja«.
Pravljična soba pri Mišku
Knjižku 14. ob 13. uri kviz
»France Prešeren in Gorenj-
ska«, ob 16. uri mala knjižna
stojnica, pravljica in ustvarjal-
na delavnica z Nado Mlinare-
vič.
Dom kulture Velenje 9. ob
19. uri Moja Afrika, predava-
nje Francija Horvata.
Atomske toplice Podčetr-
tek 9. ob 20.15 Slomškov ve-
čer s predstavitvijo novih
knjig Ivana Minattija in Lojzke
Špacapan.
Dom krajanov Andraž 10.
ob 20. uri plesni venček.
OMK Žalec 13. ob 19. uri
pogovor z dr. Metko Klevišar
na temo »Naj misel na smrt
ne prežene veselja do življe-
nja«.
10
NAŠI KRAJI IN UUPJE
Lašcani bodo čistili
Občinska uprava in
upravna enota v Laškem sta
že pred velikonočnimi praz-
niki pozvali prebivalce, pod-
jetja in vodstva vseh javnih
institucij v občini, naj čim
prej pričnejo s spomladan-
skim čiščenjem in ureja-
njem okolja. V soboto, 17.
aprila, pa naj bi se v vseh
krajevnih skupnostih vklju-
čili še v vseslovensko akcijo
čiščenja.
V občini Laško, kjer si tudi
letos želijo pridobiti prizna-
nje Turistične zveze Slovenije
za lepo in urejeno okolje, je
akcija čiščenja še kako po-
trebna, saj so ob Savinji in
drugod še vedno vidne posle-
dice lanske katastrofalne po-
plave, svoje pa je naredilo tudi
obilno sneženje februarja le-
tos. V Laškem so sestavili or-
ganizacijski odbor, v katerem
so predstavniki občine, uprav-
ne enote. Turističnega društva
Laško, izpostave za obrambo,
komunalnega podjetja in ob-
činske gasilske zveze. Odbor
bo ob pomoči predsednikov
krajevnih skupnosti, ravnate-
ljev javnih zavodov in direk-
torjev podjetij ter vseh društev
in skupnosti stanovalcev us-
merjal akcijo, ki bo 17. aprila
namenjena predvsem čiščenju
poplavljenih površin. Tako
bodo 10 in 5-članske skupine
čistile brežine in zemljišča ob
Savinji, javne površine in oko-
lice poplavljenih objektov,
okolice stanovanjskih zgradb
in javnih objektov, brežine
potokov, gozdove, divja odla-
gališča in planinske poti. Kjer
bo potrebno, bodo za horti-
kulturno urejanje poskrbeli
za to usposobljeni izvajalci.
V Laškem se bodo udeležen-
ci akcije zbrali ob 7.uri na
parkirišču kulturnega centra, v
ostalih krajih pa na sedežih
krajevnih skupnosti. Organiza-
cijski odbor bo zagotovil zaš-
čitna in tehnična sredstva ter
malico, udeleženci pa morajo
poskrbeti za primerno oblačila
in obutev. Akcija bo predvido-
ma trajala šest ur.	JI
Z geslom »Bodimo dejavni v tretjem življenjskem obdobju« so k bolj aktivnemu preživi]^
starosti pozvali tudi na strokovnem srečanju, ki ga je v Narodnem domu pripravil celj
zavod za zdravstveno varstvo.
Staranje ni bolezen
v mednarodnem letu starejših je Svetovna zdravstvena organizacija tudi Dan zdravja,
je bil 7. aprila, posvetila tretjemu življenjskemu obdobju.
Kot je v posebni poslanici opozoril minister za zdravstvo Marjan Jereb, je staranje svetova
prebivalstva eden največjih izzivov za prihodnje stoletje. Slovenija pri tem ni nikakršna izjea
saj je pri nas že 15 odstotkov ljudi starejših od 65 let. To pomeni, da smo z demografskega stali]
Slovenci star narod in bomo morali uravnotežiti nesmisel sodobne družbe, ki medtem, koi
njeno prebivalstvo stara, poveličuje mladost, moč in svežino. Staranje ni bolezen, zato morJ
o starosti govoriti tudi kot o obdobju zdravja in dejavne dobe življenja. JI, Foto: SHERj
Da bo okolje cisto
v Mestni skupnosti Žalec so doslej v spomladanskem času na določena mesta razporedili
velike zabojnike, kamor so lahko meščani odložili kosovne odpadke.
Ugotovili pa so, da to ne zadošča, saj so nastajala črna odlagališča. Zato so se odločili, da bosta
dva zabojnika stala v Žalcu, eden pa na Ložnici (na posnetku) skozi vse leto. Tako lahko
uporabniki v vsakem času odpadke spravijo tja, kamor sodijo. Takšna odločitev žalske mestne
skupnosti je vsekakor vredna posnemanja.	T. TAVČAR
Črno odlagališče sanirajo
Medtem, ko se del Polzelanov z vodstvom občine trudi, da
bi črna odlagališča sanirali in tako poskrbeli za lepo in čisto
okolje, pa drugi del ta nečedni okras krajev redno »vzdržuje«.
Nobene opozorilne table ne pomagajo, tisto, česar nočejo imeti
na svojem, pač odložijo tja, kjer je njihovim očem skrito. Tokrat so
se oni prvi, lotili črnega odlagališča ob Savinji na Bregu pri Polzeli,
ki so ga doslej že večkrat očistili in poskušali preprečiti ponovno
nastajanje. Pri sanaciji sodelujejo tudi mladi iz aktiva podeželske
mladine na Polzeli (na sliki), ki bodo odstranili rastje in s tem
omogočili dovoz zemlje.	T. TAVČAR
Pridelali naiboljša
vina do sedaj
Predvidevanja o dobri letini in dobrem vinu letnika 98 na
Konjiškem so presegla vsa pričakovanja. Vinogradniki so
»pridelali« kar 48 zlatih medalj in eno veliko zlato meda-
ljo, kar je največ v dosedanjih osmih ocenjevanjih, ki jih je
organiziralo Vinogradniško-vinarsko društvo Slovenske
Konjice.
Sedemčlanska strokovna komisija je sprejela na ocenitev
126 vzorcev različnih sort in zvrsti. Najboljše primere letnika
98 so pridelali: vinogradništvo Lovrenčič, ki je za vino
sauvignon, redna trgatev, dobilo oceno 18,58 točke, vinograd-
ništvo Cvahte-Polenek, ki je za vinC traminec, pozna trgatev,
doseglo 18,44 točke, vinogradništvo Založnik, je za chardon-
nay, izbor, dobilo oceno 18,80 točke in podjetje Zlati grič, ki
je za vino renski rizling, jagodni izbor, dobilo oceno 19,26
točke. Vino renski rizling - jagodni izbor pa je bilo tudi
najvišje ocenjen vzorec letnika 98 in je postal prvak leta 98.
Priznanja in diplome bodo podelili na občnem zboru
društva 16. aprila.	B.P.
Jubilej velenjskih planincev
Osrednja proslava ob 50-letnici Planinskega društva Vele-
nje bo danes, 8. aprila, v velenjskem kulturnem domu.
Društvo beleži letos tudi 45-letnico planinskega doma na
Paškem Kozjaku in 25-letnico šaleške planinske poti.
Planinsko društvo Velenje, ki šteje več kot 1300 članov, med
njimi je najmanj polovica mladih, vsako leto organizira vrsto
-izletov in pohodov, planinsko šolo in tabore za planince vseh
starosti. Zaradi boljše povezave delujejo posamezne planinske
sekcije v treh velenjskih krajevnih skupnostih, nekaterih šaleš-
kih podjetjih, velenjskem vrtcu, osnovnih šolah in v Šolskem
centru Velenje. Letos načrtujejo v društvu 81 akcij in izletov,
mladinski odsek pa še dodatnih 49.	K'.'L.
Praznik pomladi za
male bolnike
Sredi minulega tedna so
otroci, ki pomladne dneve
preživljajo na oddelku otroš-
ke kirurgije v celjski bolni-
šnici, skupaj z učiteljicami iz
bolnišnične šole pripravili
prireditev, ki so jo poimeno-
vali Praznik pomladi.
Kot je povedala učiteljica
Tjaša Senica, ki ob pomoči
vzgojiteljice Majde Guzej vodi
bolnišnično šolo, so se za praz-
novanje Praznika pomladi od-
ločili zato, ker bo tradicional-
na bolnišnična olimpijada od-
slej le vsaki dve leti. »Vmes
bomo vsakokrat pripravili pri-
reditev, na.kateri se lahko ot
ci predstavijo z vsem, kar so
naučili v šoli in kar znajo že
prej,« je Tjaša Senica poved;
o prireditvi, na kateri so se
malih bolnikih s pevskimi
dramskimi točkami predsW
li tudi otroci iz vrtca Zarja'
učenci 1. in 3. razreda I ''
novne šole iz Celja, v skl"!
katere je bolnišnična šolao^
nizirana. Ob prireditvi so!
oddelku otroške kirurgije?
pravili tudi likovno razstJ
izdelkov, ki so izpod rok n^^
bolnikov nastajali od lansl^^
poletja.	N.-M'
Zbrali petnajst ton oblačil
Prejšnji teden je bila v občinah Slovenske Konjice, Zrec^'
Vitanje akcija zbiranja oblačil in tekstilnih odpad^
Zbrali so približno 15 tisoč kilogramov oblačil, od tega':
je za reciklažo namenjenih pet tisoč, deset tisoč kilo^';
mov oblačil pa je namenjenih ljudem v stiski,	^
Vsa oblačila so občani zložili v bele (uporabna oblačil
črne vreče ter jih odložili na najbližji ekološki otok, od
so jih odpeljali na začasno skladiščenje na podjetje Eko- ^ j
vreče postopoma prevzema Rdeči križ, ki uporabna obl^*^'
pripravlja za ljudi v stiski, vsebina črnih vreč pa je nameHr
za reciklažo.	. ^
Akcija zbiranja oblačil je bila v teh občinah drugo
zapored in glede na velik odziv bo postala stalna, vedn
iednn pred veliko nočjo.
NASI KRAJI IN UUDJE
11
Za majhne in velike otroke
[ Maketa železnice v Pirnatovem gostišču v Letušu - Soba za železnico po Zgornji Savinjski dolini
izmed prvoaprilskih
■ggavščin, ki smo si jo »pri-
l^jli« v prejšnji številki NT,
t)ila napoved gradnje želez-
Lpo Zgornji Savinjski doli-
j2amisel iz intervjuja, v
uterega je ljubeznivo privolil
janec Jakob Presečnik, je
j^eda neuresničljiva, vendar
^ v gostišču Pirnat v Letušu
^(jjjo maketo železniških ti-
j^ in vlakov, ki bodo, seveda
innogo pomanjšani obliki,
0li tudi po Zgornji Savinj-
i dolini.
i^laketo železnice v gostišču
ijjnat postavljata Karel Boni-
jona in Milan Frankolj iz
jubljane. »Za železnico smo
[fdelali kletne prostore. Tako
jsedaj že postavljeni tiri, stav-
ec vlaki in razni detajli v treh
(bah na 60 kvadratnih metrih -
eni spoznavamo industrijsko
(krajino, v drugi sobi je pred-
jvljena pokrajina ponoči, v
etji pa sta izdelovalca postavi-
maketo Letuša z železniško
jsiajo. Do sredine aprila bo-
D uredili še četrto sobo, in
:er bomo na 40 kvadratnih
etrih predstavili panoramo
;ornje Savinjske doline in ob
rinji speljali železniške tire,«
pripovedoval Janko Pirnat.
Zaenkrat je pri Pirnatovih po-
ivljena maketa, kot sta jo lani
cembra podjetna Ljubljanča-
nki sta tudi v Letušu prežive-
dolge ure, postavila v Ljublja-
pred magistratom. »Maketo
I želela predstaviti kar največ
otrokom iz cele Slovenije, zato
smo se dogovorili, da bosta ma-
keto postavila v našem gostišču
za pet let. Ker pa smo Pirnatovi
kar precej navezani na goste, ki
obiskujejo Zgornjo Savinjsko
dolino, smo dodali še pokrajino
doline ob Savinji, predstavili pa
bomo tudi največje znamenito-
sti,« je pripovedoval podjetni
gostilničar iz Letuša, ki se še
kako zaveda, da je treba gostom
poleg čistega zraka, lepega oko-
lja in dobre hrane ponuditi še
kaj več. »Iz ankete, ki smo jo
naredili v Splavarju, to je infor-
mativnem časopisu, ki je name-
njen vsem organizatorjem izle-
tov v Savinjsko dolino, je raz-
vidno, da ljudje iz cele Slovenije
izjemno radi zahajajo v kraje ob
Savinji, vendar pa so Mozirski
gaj. Logarsko dolino, mašne
plašče v Radmirju ali gornje-
grajsko katedralo že večkrat vi-
deli... Želijo si, vsaj tako je zapi-
sano v odgovorih, da bi jih pre-
senetili s čim novim, česar še
niso videli. Kot izziv oziroma
odgovor na te želje smo se odlo-
Čili za postavitev železniških ti-
rov.«
Po tirih v Pirnatovi kleti vozi-
jo 4 vlaki, takšni kot so včasih
ali pa še danes vozijo po sloven-
skih progah. Izdelovalca make-
te sta vagone in lokomotive ku-
pila, vse ostalo pa ročno izdela-
la, in sicer v merilu 1: 2500.
Tako se nad piskajočimi vlaki v
eni sobi vozi gondola, v drugi
sta postavljena žaga in mlin, v
tretji pa je predstavljeno spravi-
lo rude iz gorskih predelov.
Rudnike straži cerkev, v nočni
pokrajini obiskovalce pozdravi
grad, v Letušu pa veličastno
železniško poslopje. Med vse-
mi stavbami pa je veliko tekoče
vode, tudi slap in jezero, nad
njimi se razprostirajo planine,
ljudje obdelujejo polja; vlaki pa
piskajo v predorih, čez nadvoze
in preko hribov... »Od sredine
aprila dalje vabimo vse obisko-
valce, da si poleg izleta v kraje
ob Savinji privoščijo tudi malce
otroškega veselja. Prepričani
smo, da je maketa železnice in
krajine dobra igrača tako za
velike kot za majhne otroke -
najmlajši lahko poženejo si-
stem, malo večji >otroci<, sploh
ljubitelji vlakov, pa lahko obču-
dujejo izjemno natančno in do-
vršeno izdelano maketo,« je
repričan Janko Pirnat.
URŠKA SELIŠNIK
- ^ Foto: SHERPA
Najmlajši Pirnatov, Edi, ob maketi železnice v Letušu.
Za ljubitelje cvetja
Hortikulturno društvo Celje vabi na dvoje predavanj.
V četrtek, 8. aprila, bo o cvetju na balkonih in oknih
spregovorila Irena Vizjak iz Celja, v sredo, 14. aprila, pa bo
pvoje vtise z Bornea predstavila mag. Anka Bernard iz
Kranja. Obe predavanji bosta v stranski dvorani Narodnega
doma v Celju s pričetkom ob 17. uri.	AB
Starejši veseli srečanja
jj prostorih podružnične osnovne šole Trnava je bilo v soboto drugo srečanje krajanov,
^Jejših od 70 let. Pokrovitelja srečanja sta bila KO RK in KS Trnava.
Ii^^^tiieti 70 let in se veseliti življenja je dota, ki ste si jo podarili sami s pridnim delom, skromnostjo
. ^ero,« je nagovorila zbrane povezovalka kulturnega programa, Irena Štusej. Nastopajoči so bili
iz krajevne skupnosti, ki so ob spremljavi glasbenika Vilija Kotnika zapeli nekaj pesmi ali pa
(j^^® predstavili s samostojnim nastopom. Program je uspel izvabiti veselo razpoloženje, ki je
^^i^e ob klepetu, hrani in pijači družilo vse do poznih večernih ur.	T. TAVČAR
REKLI SO
Karli Satler, novi predsed-
nik Planinskega društva Pre-
bold:
»Naše društvo si je za letos
zastavilo obširen načrt dela.
Predvsem bomo poskušali po-
večati š'tevilo članov, radi pa
bi pridobili tudi več mladin-
skih in planinskih vodnikov.
Poleg tega bi radi v našem
domu pod Reško planino ure-
dili dve sobi in kopalnici. Se-
veda želimo realizirati vse
predvidene pohode in sreča-
nja. Sodelovali bomo z MDO,
kar je pomembno za uspešno
delovanje našega društva, vse-
kakor pa želimo oživiti pla-
ninske tabore v času počit-
nic.«	T. TAVČAR
Plakatiranje
zapovedano!
Ne vem, kaj žali vaše oči,
ampak meni se zdijo napisi
»Plakatiranje prepovedano
po odloku o javni snagi v
mestni občini Celje« narav-
nost odurni. S svojo social-
realistično (ne) oblikova-
nostjo, s svojim birokrat-
skim jezikom in s svojo vuh-
mepišovsko nalimanostjo
na zaprašenih steklih opu-
stelih izložb nekoč eminent-
nih lokalov v centru mesta
žalijo mojo meščansko du-
šo, pljuvajo po mojem sicer
dokaj povprečnem čutu za
estetiko in uničujejo moje
upe, da bo to mesto kdaj
znalo poskrbeti za svoj zna-
čaj. Ko vidim tak plakate k,
bi najraje vzela v roke grafi-
tarski sprej in pripisala kaj
sočnega. Ja, naravnost na
zaprašeno steklo!
Ker sem gospa srednjih let
in ker s tem ne bi nič rešila,
svojo jezo seveda spodobno
potlačim, ampak po možga-
nih se mi pa kar kadi. In ko se
razkadi, pomislim, za koliko
celjskih reči sem pa sploh iz-
vedela iz plakatov, a? Ta ne-
koč prestižni medij za obveš-
čanje meščanov o ogleda
vrednih dogodkih je postal
dober samo še za prepovedo-
vanje tovrstnih obvestil! Res
je, da imamo po mestu kar
nekaj plakatnih stebrov in
»obešalnikov« na uličnih lu-
čeh in velikih oglaševalskih
panojev, ki jih je npr. Ljublja-
na že začela preganjati iz svo-
jega osrčja. Ampak to, kar je
nekoč bil pravi mali plakat, je
danes le še ceneno sredstvo
za razglašanje popustov in
razprodaj, pa tu in tam za kak
domač print, ki razglaša tret-
jerazredne prireditve v tem
ali onem lokalu.
Mar ne bi občinska birokra-
cija, ki se sklicuje na »odlok o
javni snagi v mestni občini
Celje« več storila za dobrobit
Celja in Celjanov, če bi praz-
ne izložbe lokalov v najbrž
občinskih stavbah ponudila v
brezplačno plakatersko upo-
rabo mestnim kulturnim in-
stitucijam? Dvomim, da bi bi-
le ustrezne panojske podlage,
primerne za postavitev v to-
vrstne izložbe, kaj prida draž-
je od tiska tistih grdih papir-
jev »Plakatiranje prepoveda-
no...«, meščanom pa bi na
primer omogočile boljši in
rednejši pregled koledarja
mestnih dogodkov, kot ga
omogoča sicer spodobna zlo-
ženka, ki jo lahko človek dobi
na različnih mestih, a jo slej
ko prej tudi kam založi.
Če ga ni junaka, ki bi poskr-
bel za kaj takega, bi lahko
občinska pamet razmislila
vsaj o panojih izložbene veli-
kosti, ki bi z natisnjenimi po-
dobami našega Celja skozi
zgodovino (zbirka starih celj-
skih razglednic je odličen vir)
zagotovo več prispevali k celj-
ski samozavesti kot postaran
prah v notranjosti neoddanih
lokalov. Če bi bila zadeva do-
bro izvedena, ne bi bilo treba
nikomur pisati, da je tam pla-
katiranje prepovedano. Toli-
ko človeške kulture pa že pre-
moremo, da ne bi obešali list-
kov o prodaji garaž prav na
fotografijo mojstra Pelikana!
In če tega občinski birokrati
ne verjamejo, potem ne žalijo
več le mojega čuta za estetiko
ampak celotno celjsko občes-
tvo.
P.S.: Če ste še vedno pre-
pričani, da je plakatiranje
bolje prepovedovati kot za-
povedovati, vas vabim pred
izložbena okna nekdanje
mesnice na Stanetovi ulici
ali nekdanje prodajalne us-
njenih oblačil na Gosposki
ulici ali... Brez skrbi: na
vseh najlepših koščkih me-
sta se vam režijo v obraz
plakati, ki prepovedujejo
plakate! No, pa še prah si
oglejte, ko boste že ravno
tam...
Piše: PIKA KUKERL
Večerja, ki ji ni para
V Rogaški Slatini bo v sre-
do, 14. aprila. Rogaško omiz-
je, ki ga oreganizirata mari-
borska višja strokovna šola
za gostinstvo ter domače
zdravilišče. Z njim bodo opo-
zorili na leto kulinarike in
vina.
Ob tej priložnosti priprav-
ljajo posebno večerjo, ki jo
bodo pripravili študenti in
slatinski mojstri. Med nekaj
ur trajajočo večerjo bodo šti-
ridesetim gostom ponudili
osem različnih vrst hrane ter
prav toliko različnih vin naj-
boljših slovenskih vinarjev,
saj želijo poudariti harmonijo
jedi in vinske kapljice. Med
dolgotrajno večerjo, za katero
je treba odšteti 6 tisoč tolar-
jev, bo pogovor o hrani, pri
čemer bodo posebej predsta-
vili vse, kar se bo pojavilo na
mizah.
Gre za srečanje v okviru
mednarodnega gibanja slow
food, ki korenini v Italiji ter je
razširjeno po vsem svetu. Leta
1995 se je pojavilo na Primor-
skem, njegov slovenski guver-
ner pa je tamkajšnji vinograd-
nik Aleš Kristančič, ki bo
med Rogaškim omizjem svoja
vina predstavil osebno. Zani-
miva prireditev bo v restavra-
ciji Bellevue.
BJ
12
NASI KRAJI IN UUDJE
Rdeči gumb za varnost
Za starostnike s telefoni Lifeline poskrbljeno tudi doma - 24-urna dežurna služba v Centru za pomoč na domu Doma
upokojencev Celje
Kaj storiti, ko starejši človek
ostane sam, ko svojci zaradi
prezaposlenosti ne morejo po-
skrbeti zanj, tako kot bi želeli,
starostnik pa je kljub bolezni
ali morda celo invalidnosti še
toliko vitalen, da lahko skrbi
zase? Je res edina rešitev mi-
sel na domsko oskrbo? Sploh v
primerih, ko je starostnik va-
jen svojega domačega okolja
in ga ne želi zapustiti, in ob
dejstvu, da so domovi upoko-
jencev širom Slovenije preza-
sedeni?
V Centru za pomoč na domu
Doma upokojencev Celje že
poldrugo leto starostnikom po-
nujajo rešitve, ki so znane v
državah razvitega sveta že tri
desetletja, pri nas pa smo jih
začeli pospešeno uvajati na za-
četku devetdesetih. Gre za raz-
lične oblike pomoči na domu.
ki jih zagotavljajo zdravstvene
in socialne službe, humanitar-
ne organizacije, prostovoljci in
seveda svojci; ob tem pa se
zadnja leta vse bolj uveljavlja
tudi posebna telefonska linija
Lifeline. Gre za poseben tele-
fonski aparat, dopolnjen z rde-
čim gumbom, saj že pritisk na
ta gumb zadošča, da se vzposta-
vi posebna linija z dežurno
službo »Halo pomoč«, ki deluje
24 ur dnevno, vse dni v letu.
Dežurni operater, ki se odzove
klicu v sili, tudi v primeru, da se
mu klicatelj ne more predstaviti
in povedati, čemu kliče, preko
sprejemne naprave razbere,
kdo je klical, v podatkovni bazi
pa ima tudi kartoteko vsakega
od starostnikov, vključenih v
Lifeline.
Če klicatelj operaterju sam
pove, čemu potrebuje pomoč,
lahko prve nasvete dobi takoj,
sicer pa na osnovi podatkov iz
kartoteke operater sproži akci-
jo, ki zajema tako poziv zdrav-
nika, obvestilo svojcev ali prija-
teljev, pri katerih je običajno
shranjen dodatni ključ starost-
nikovega stanovanja, in podob-
na opravila. Prednost rdečega
gumba za varnost je še v tem,
da ni nameščen na samem tele-
fonskem aparatu, ampak je
vgrajen v prenosno napravo.
Starostnik ga lahko ima vselej
pri sebi, klic v sili pa lahko
sproži v oddaljenosti 25 metrov
od telefona, torej tudi na vrtu, v
kleti ali v kopalnici. Rdeči gumb
olajša tudi vsakodnevno telefo-
niranje, saj se lahko starostnik v
prnneru, ko telefon zvoni, pa je
sam kar precej oddaljen od apa-
rata, s klicateljem pogovarja tu-
di tako, da pritisne na rdeč
gumb in s pomočjo v telefon
vgrajenega mikrofona in zvoč-
nika normalno govori in poslu-
ša. Jakost zvočnika se lahko
naravnava, tako da je telefon
primeren tudi za tiste, ki slabše
slišijo. V nekaterih primerih, če
je telefon še dodatno opremljen
s protivlomno ali protipožarno
napravo, pa zna klicati tudi
sam.
Telefon Lifeline si lahko sta-
rostniki širšega celjskega ob-
močja priskrbijo na različne na-
čine, za mesečno najemnino
4.265 tolarjev ga lahko najame-
jo pri Centru za pomoč na do-
mu Doma upokojencev Celje,
lahko ga kupijo pri podjetju
MKS iz Ljubljane (cena je okoli
100 tisočakov), pridobijo pa ga
lahko tudi v okviru prostovolj-
nega zdravstvenega zavarova-
nja pri Zavodu za zdravstveno
zavarovanje Slovenije (telefon
Lifeline je uvrščen v paket nad-
standardnih storitev) in pri Za-
varovalnici Adriatic. V Ljubljani
že deluje 180 teh aparatov, v
Celju pa jih imajo 25 od jeseni
1997. Po besedah vodje centra
Marjane Čater jih je v uporabi
okoli 10, saj se število spremi-
nja glede na potrebe, v primeru
povečanega zanimanja za tele-
fone Lifeline pa bi dokupili še
nove aparate.
SOffiaBi IVANA STAMEJČIČ
Vojna
plakatov
Večina občin je že zdav-
naj poskrbela, da je plakati-
ranje spodobno urejeno, a
za Mestno občino Velenje
to ne velja. Na tem območ-
ju namreč vladata prava-
plakatna vojna in nered,
kar v veliki meri kvari videz
mesta. Še vedno ni občin-
ske službe, ki bi zagotavlja-
la red pri plakatiranju, saj
lahko lepi plakate vsakdo,
ki pride od blizu ali daleč.
Če Velenje letos tekmuje za
najbolj urejeno in čisto me-
sto v Evropi, bodo morali
naposled ustvariti tudi red
pri plakatiranju.
LOJZE OJSTERŠEK
V Centru za pomoč na do-
mu Doma upokojencev Celje
zagotavljajo telefone Lifeline
vsem starostnikom v 32 obči-
nah celjskega območja, druge
oblike pomoči na domu (laič-
na nega, pomoč pri urejanju
bivalnih prostorov starostni-
kov in podobno) pa zlasti za
občane, ki živijo na območju
občin Celje, Vojnik, Dobrna in
Štore. Samo občanom Mestne
občine Celje pa ponujajo tudi
dostavo kosil (navadnih in
dietnih) na dom.
Dve desetletji društva
paraplegikov
Društvo paraplegikov jugozahodne Štajerske te dni slavi
20-letnico delovanja. Združuje 94 članov iz 25 občin, ki jim
predseduje Jože Berlinger.
Društva je po nastanku leta 1979 sprva delovalo v Laškem, od
leta 1983 pa v Celju. O prehojeni poti in načrtih bodo ob 20-
letnici spregovorili v petek, 9. aprila, ob 11.30 v dvorani
Konjičanka v Slovenskih Konjicah.
Zbrane bosta pozdravila predsednik društva Jože Berlinger in
predsednik Zveze paraplegikov Slovenije Ivan Peršak. Obletni-
co bodo obeležili tudi s kulturnim programom.	AB
Nekaj mesecev pred svojim 100. rojstnim dnem je telefon
Lifeline lani marca dobila tudi Celjanka Marija Pogačnik
Za maskerje in
kostumografe
Območna izpostava Sklada
Republike Slovenije za ljubi-
teljske kulturne dejavnosti v
Celju je konec prejšnjega
tedna pripravila dva strokov-
na seminarja za področje
gledališke dejavnosti.
V	petek je bil seminar za
gledališko masko, ki ga je vo-.
dil gledališki masker in lasu-
Ijar Vinko Tajnšek iz Celja.
Udeležilo se ga je 22 seminari-
stov, ki so pridobili tako teore-
tične kot praktične osnove gle-
dališke maske ter lasničarstva.
V	soboto pa je bil kostumo-
grafski seminar pod strokov-
nim vodstvom akademske sli-
karke - kostumografinje Vide
Zupan-Bekčičeve, prav tal
Celjanke, ki je delovala tako;
koč v vseh slovenskih gleda!
čih, sicer pa je bila predaval
Ijica na srednji šoli za obliicoi
nje v Ljubljani. 14 semina
stov je obravnavalo razliii
obdobja oblačenja od starq
Egipta in Rima, gotike, reo
sanse, baroka in rokokoja,|
do začetka dvajsetega stoletji
Slušatelji, člani število
gledaliških skupin iz vse Si
venije, so bili zadovoljni
obema seminarjema, saj ji
bo pridobljeno znanje v p
moč pri nadaljnjem gledal,
kem ustvarjanju.
ŽIVKO BEŠKOVM
Lov na crnograditelje
Mesto Velenje, ki letos praznuje 40-letnico in si je ob jubileju zadalo veliko nalog, se vključuje
v tekmovanje za najbolj urejeno mesto v Evropi. Rokave bodo morali zavihati tudi v občinskih
inšpekcijskih službah. Meščana, ki je na svojem dvorišču na črno zgradil leseno malo poslopje, je
že obiskala inšpektorica in odločila, da mora črnogradnjo nemudoma podreti. Obenem vemo, da
pri velenjski železniški postaji stojijo že več let na črno zgrajene garaže, in to na zemljišču, ki je
v lasti Slovenskih železnic. Črnograditelji niso niti lastniki zemljišča, a njihove garaže nikogar ne
motijo.	LOJZE OJSTERŠEK
Ohranjanje ljudskih pesmi
Deset žena se je na Ponikvi pri Žalcu zbralo zato, ker rade prepevajo in ker imajo ^^^
stare ljudske pesmi.	;
Pobrskale so po predalih, povprašale najstarejše krajane in potegnile na dan kar precej P^^.
od katerih bi gotovo marsikatera šla v pozabo. Seveda je bilo treba kar nekaj vaj, preden
odločile za samostojen nastop. Prvič so nastopile ob slovenskem kulturnem prazniku,
skupaj s kulturnim društvom pripravile proslavo pod naslovom Ob pesmi in besedi. Požel
veliko odobravanja in pohval ter vzpodbud za nadaljnje delo. Te dni pa so nastopile v D" .
upokojencev na Polzeli. Tako so ob materinskem dnevu oskrbovancem pripravile lepo kul^^^i
doživetje.	T. TAV
REPORTAŽA
13
Alenkini icoraici
O drobnih in velikih korakih, ki jih {e prehodila Alenka Lesiak iz Miklavža pri Taboru
. se potem ustaviš, globoko zadihaš, neopazno
g0eš v gozd, objameš drevo in ma tiho zaupaš,
^^ si svoboden, da je bilo tudi tebi hudo, a se je
splačalo.
. da si se ogromno naučil in predvsem še bolj
^iljubil življenje, saj vsak korak - še tako težak,
fdno bolj vodi k cilju, nazaj v življenje...
Spet objameš drevo in m u čisto potiho prišepneš,
ne bi hotel ničesar spremeniti, niti bolečine, saj
^ bolečino pride olajšanje - prijatelji, ki ti jih je
ginesla pot, po kateri si stopal«
s temi besedami je Alenka
iesjak pospremila na pot svo-
jo prvo zgoščenko z naslovom
Korak v življenje, na CD pa je
iiglasbila tekste pesnice Mete
liainer. Podrobno prebran
.jvodni tekst pove marsikaj o
členki, 28-letni Šmiklavčanki
ij bližine Tabora, ki se je v
iivlje|(ju spopadla s hudimi
preizkušnjami in jih, korak za
korakom, premagala. In se vr-
nila v življenje, ki mu v teh
jneh daje poseben čar izjem-
no uspela predstavitev zgoš-
čenke v žalskem kulturnem
hramu.
Alenka sicer vodi glasbeno
šolo La-La v Taboru, kjer
ufence poučuje igranja na ki-
aro in sintetizator ter v glas-
benem vrtcu. »To je popolno-
ma drugo delo. Vedno moram
narediti velik preklop, tudi če
'ot skoraj vsak dan z otroki,
•iaj je med glasbo in pedagoš-
Ikim delom velika razlika. Uk-
Tarjanje z glasbo je svojevr-
^en način življenja, pri kate-
iiem je pomembno, da ostaneš
'aa realnih tleh. Treba je precej
'iiscipline, da te ne »odpelje<,«
ie prepričana Alenka, ki je
likrati tudi članica ansambla
'Hapy band, kjer namerava še
5stati. Ti dve področji ukvarja-
5ja z glasbo ji vzameta precej
razpoložljivega časa. »Živi kot
nidar - gre s temo in pride s
temo,« je Alenkino življenje
opisala prijateljica in scena--
ristka Polona Kuder.
Alenka, simpatično dekle,
l^i ga večina pozna s kitaro v
rokah, se je odločila za tvegan
brak. CD Korak v življenje, ki
Sa je intenzivno pripravljala
^eč mesecev, je postal neke
^rste »dojenček«. Zibala ga je
^poznih večernih urah, ko so
nastajale ideje, katero besedi-
'o izbrati in kako ga uglasbi-
Z njim se je ukvarjala po-
ko ji je prvi in najstrožji
'^fitik, brat Blaž povedal, kaj je
•^obro in kaj naj popravi. Ne-
govala ga je, ko je sama orga-
•^'zirala glasbenike, zbirala
sponzorje... »Slednje je bilo
^'^oraj najtežje in v to sem
^'ožila ogromno energije. Pre-
P^ičati je treba ljudi, da ti zau-
No - končno je projekt stal
kot 2 milijona tolarjev.
;eliko sem prispevala iz svo-
žepa, na srečo p^ so mi
Pomagali tudi sponzorji, če
JJ^' bi potonila. Sem pa razo-
^^fana nad založbami, nobe-
namreč ni pokazala poslu-
čeprav pogosto izdajajo
Pfecej neokusne stvari,« je pri-
povedovala Alenka, ki je bila
^ Vedno pod močnim vtisom
^Predstavitve v Žalcu.
*>Koncert je bil tudi zame
Presenečenje. Tako po številu
"iskovalcev, menda je bil
Dom II. slovenskega tabora pr-
vič premajhen za vse; zaradi
odziva, ki so ga meni in mojim
gostom naklonili poslušalci;
in zaradi pozornosti, ki sem je
bila deležna na vsakem kora-
ku,« je naštevala Alenka in se
za uspel koncert še posebej
zahvalila gostom in scenarist-
ki Poloni Kuder. »Sicer sem
promocijo nameravala pripra-
viti par dni prej, da bi si jo
skupaj z zgoščenko podarila
za rojstni dan, vendar v domu
ni bilo prostora.«
Ena sama ljubezen
Na zgoščenki Korak v življe-
nje je Alenka uglasbila tekste
Mete Rainer iz zbirke Skozi
prste. »Zato, ker je Savinjčan-
ka, ker sem tudi sama malce
lokalpatriota, ker me je že
pred sedmimi leti zamikala
njena poezija, tako raznovrst-
na, da se nasmejiš, zresniš ah
zamisliš. Želela sem, da bi nje-
na poezija dobila še drugačno
umetniško vrednost. Veliko
ljudi zanima, kaj sem naredila
iz njenih besed, jih mogoče
>oskrunila< - prepričana pa
sem, da so z mojo glasbo pri-
dobila tudi Metina besedila.
Rainerjeva nima pravega me-
sta pri nas, kljub temu, da
uporabljamo njene zbirke -
kar je naredila, je premalo ce-
njeno. Ko berem njeno poezi-
jo, si želim, da bi tudi sama
tako pisala, da bi znala na
tako različne načine obdelati
toliko, življenjskih stvari,« je
razlagala Alenka.
Na zgoščenki sta tudi dve
instrumentalni skladbi ter ena
pesem Vzemi si čas, ki je po-
polnoma Alenkino delo. Glas-
benica iz Miklavža zatrjuje, da
na ploščku ne bi ničesar spre-
menila, saj je od začetka do
konca čisto njen in čisto nekaj
posebnega. Že to, da so vso
glasbo v živo, brez računalni-
ka, kar je neprimerno težje,
posneli profesionalni glasbe-
niki v studiu Melopoja v Slo-
venj Gradcu... Ali ovitek brez
plastike, na katerem poslušal-
ce pozdravlja drevo, ki Alenki
pomeni simbol življenja, na-
zadnje pa je list - v opozorilo,
da se vsak list enkrat utrga. Ali
slike iz čudovitega Alenkinega
otroštva, ki se kot rdeča nit
prepletajo z besedili. Ali bese-
de o Meti Rainer, po Alenki-
nem mnenju premalo cenjeni
pesnici, izpod peresa Anke
Krčmar.
»Ljudje potrebujejo razve-
drilo, in Meta je znala pisati
vedre pesmi. Zdi se mi, da
sem tudi sama izbrala prave
pesmi - ni čisto tipične ljube-
zenske pesmi, pa vendar se mi
cel CD zdi ena sama ljube-
zen,« je menila Alenka, ki si
želi, da bi lahko svojo zgoš-
čenko predstavljala v šolah ali
mogoče tudi knjižnicah.
»Koncerta, kot je bil v Žalcu,
ne morem ponoviti, ker se je
zgodila skoraj popolna celota -
kot bi hotel še enkrat ponoviti
uspelo zabavo za rojstni dan.«
Glasbo na prvencu je Alen-
ka sama označila kot pop šan-
son. Pop zato, ker ji je tovrst-
na glasba blizu, šanson pa za-
radi Metinih besedil. »Zame je
to to, če pa kdo meni drugače,
pa tudi prav,« je pribila Alen-
ka.
Življenjski krogi
Alenka Lesjak izhaja iz dru-
žine, kjer je glasba imela svoje
mesto. »Malce talenta sem pri-
dobila tudi s pomočjo nasto-
pov v šoli. Zdi se mi, da sem
na odru kar naprej prepevala,
in hkrati zavidala tistim, ki so
lahko samo recitirali. Potem,
ko sem v 7. razredu začela
resno igrati kitaro, se je precej
spremenilo,« je opisala Alen-
ka prve začetke po času, ko je
nehala obiskovati glasbeno
šolo in pouk klavirja. »Po svo-
je mi je žal, ker nisem šla do
konca. Takrat pač ni bilo tak-
šnih pogojev za obiskovanje
glasbenih šol. To je tudi eden
izmed razlogov, zakaj sem v
Taboru. Vendar je vprašanje,
kako bi se potem zaključila
moja pot...« se je spraševala
Alenka in potem spregovorila
tudi o usodi, ki jo je prignala
nazaj v življenje. Alenka je
namreč zbolela za multiplo
sklerozo, ki jo je s pomočjo
silne volje premagala in oz-
dravela. »Zame je to korak v
življenje, ki ga ne bi mogla
storiti brez staršev in prijate-
ljev. Starša sta mi vedno stala
ob strani, ne toliko z denarjem
kot z nenehnimi vzpodbuda-
mi. MisHm, da sem zaradi tega
lažje uspela. Zato se mi zdi
pomembno, da sem uspela
narediti nekaj, in zato zaklju-
čujem ploščo s skladbo Vzemi
si čas, ki govori o hitenju ljudi
drug mimo drugega in o tem,
da se ne znamo pogovarjati,«
je Alenka na kratko opisala
čas, ki ji je spremenil življe-
nje.
Sicer je glasbenica že v sred-
nji šoli uglasbila Fricove pe-
smi - potem, ko je začutila, da
so pesmi napisane tako, kot bi
jih sama. Tako je tudi vsa glas-
ba na zgoščenki Alenkino de-
lo, na katerega je bil posebej
pozoren brat Blaž. Tudi sam
namreč igra kontrabas, bari-
ton in bobne pri skupini Me-
sečniki, njegovo življenje pa je
prav tako zaznamovala huda
nesreča, zaradi katere je po-
stal invalid. »Tako sva se oba
našla v glasbi in dokazala, da
kljub temu, da imaš hibo ali si
bolan, s pomočjo glasbe osta-
neš veder. Pomembno je, da
stvari, ki so se ti zgodile v
življenju, ne objokuješ, tem-
več storiš nekaj zase,« je pri-
povedovala Alenka in se po-
tem za hip pomudila pri spo-
minih na prelepe otroške dni,
povezane z očetom, zbiralcem
starih motorjev, in materjo, ki
ni nikoli omejevala svojih
otrok.
Sicer si je Alenka želela, da
bi za prvenec sama pripravila
tudi aranžmaje, toda... »Po-
tem ne bi spoznala Boža A.
Koleriča, čudovitega prijate-
lja, ki je zame in za koncert
napisal tudi skladbo, ki sva jo
potem zapela v duetu. Zdi se,
da v življenju obstajajo krogi
in da ima vsaka stvar svoj na-
men...« je razmišljala Alenka.
Odprta vrata
Alenkini načrti? »Verjetno
bom nadaljevala v tej smeri,
res bi rada še kdaj uglasbila
kakšno besedilo. Bo pa po-
tem verjetno lažje pri prido-
bivanju pomoči in verjetno
težje, saj se bom morala po-
novno dokazati in preseči,«
načrtuje Alenka in mimogre-
de omenja željo, da bi bil
njen projekt n^ako ovredno-
ten in rangiran, konec koncev
tudi finančno. Čeprav je
zaenkrat pomembneje, da je
bila Alenka za trud in delo
poplačana - ne z denarjem,
temveč z odzivom ljudi.
Zgoščenko Korak v življe-
nje je mogoče dobiti na Alen-
kinem domačem naslovu
(Miklavž pri Taboru 12) ali
naročiti po telefonu 727-304.
»Če imaš talent in voljo, ni-
ma smisla počivati na lovori-
kah. Še veliko je odprtih vrat,
skozi katera lahko pokukam
in se preizkusim. Zaradi bo-
lezni se mi zdi, da sem bila
bolj omejena, toda hkrati bolj
razgledana. Prej sem se ukvar-
jala s športom, največ s košar-
ko, smučala... Potem nisem
mogla več. In ko sem se po
šestih letih ponovno postavila
na smuči in ko sem se spustila
po strmini, je bilo zame nepo-
zabno doživetje, ki me še da-
nes bogati... Ali ko se lahko
usedem na motor in odpeljem
vetru nasproti... Sicer vsako
jutro pojem pest tablet, kasne-
je še enkrat, toda to je zame
način življenja,« pravi Alenka.
»Danes, ko je okrog mene pre-
cej dobrih prijateljev, se zdi
lahko dosežen cilj. Toda ni
bilo vedno tako. Vendar sem
sedaj hvaležna tudi tistim, ki
so mi metali polena pod noge.
S tem so mi naredili veliko
uslugo, in tudi s pomočjo tak-
šnih sem dobila več, kot izgu-
bila,« je zaključila Alenka pri-
poved o svojih korakih. Majh-
nih, drobnih, velikih, pomem-
bnih... In verjamem, da bo
Alenka, vedra, nasmejana,
prepričana vase in pripravlje-
na nositi svoj križ, naredila še
veliko Korakov.
URŠKA SELIŠNIK
Alenka Lesjak
14
NASI KRAJI iN UUDJE
Z zlatom posuta
poročna sobota
Pred petdesetimi leti sta se poročila Primorka in Gorenjec^ ki sta postala Štajerca
Vzela sta se devetnajstega
marca, na svetega Jožefa dan
v letu 1949. Poročni obred je
bil v Kopru, petdeset let poz-
neje, točneje sedemindvajse-
tega marca 1999, pa je bila
pred celjskim občinskim ma-
tičarjem zlata poroka zakon-
cev Viktorije in Avgusta Fre-
lih iz Celja.
Pred petdesetimi leti sta se
vzela Primorka in Gorenjec.
Viktorija se je rodila in odrašča-
la v vasici Malija nad Izolo, v
družini, kjer se je rodilo deve-
tero otrok, od katerih so trije
zelo zgodaj umrli. Avgust pa se
je rodil v vasi Sorica nad Želez-
niki, v družini s sedmimi otro-
ki. Njegova mati je iz zgodovi-
ne NOB znana kot prva parti-
zanka-kurirka na Gorenjskem,
dva njegova brata pa sta se na
samem začetku vojne vključila
v Osvobodilno fronto.
Oba Frelihova sta torej v
otroštvu in mladostniških letih
okusila pomanjkanje, zlasti Av-
gust, ki je moral s šestnajstimi
leti od doma, najprej za hlapca
na kmetijo blizu Golnika, kjer
pa je zdržal le leto dni, saj je
gospodar z njim zelo grobo
ravnal. Nato je eno leto hlapče-
val na kmetiji v.Goričah, nakar
se je njegova mama odločila,
da ga da v uk za kovača. Po
treh letih dela v kovaški delav-
nici v Železnikih je januarja leta
1943 prejel poziv za nemško
vojsko, takrat pa se je, skupaj s
štiriintridesetimi fanti iz Želez-
nikov, odločil za odhod v parti-
zane, kjer si je pridobil oficirski
naziv, po osvoboditvi pa se za-
poslil v takratni jugoslovanski
ljudski armadi, kjer so mu do-
ločili mesto na območju Izole.
Takrat je srečal mlado Izolan-
ko, od katere se ni več ločil.
Ta mlada Izolanka se je po
osemletki zaposlila v tedanji
tovarni Argo v Izoli (današ-
njem Delamarisu) in naneslo
je, da sta se srečala na ulici.
Avgustova enota je bila v Maliji,
pa ni vedel, kje ta vas je, zato jo
je vprašal za pot. Še istega dne
je Viktorija ugotovila, da ta nez-
nanec stanuje v hiši pri sose-
dih, prav blizu njene domačije,
in da je oficir. Ta oficir - poroč-
nik je potem vse pogosteje obi-
skoval Viktorijino mamo in se
z njo pomenkoval, istočasno
pa se spogledoval z njeno hčer-
ko. Vzklila je ljubezen, vse
močnejša je postajala naveza-
nost. Zaradi administrativnih
zapletov s strani vojske sta mo-
rala na poroko čakati kar dve
leti, v tem času se jima je rodil
prvi otrok, sin Boris, mož in
oče Avgust pa je doživel dve
službeni premestitvi, v Porto-
rož in Ilirsko Bistrico. Po skle-
nitvi zakonske zveze na matič-
nem uradu v Kopru je sledila
zadnja premestitev, takrat v
celjski armijski garnizon in
mlada družina se je leta 1949
nastanila v Celju.
Po osmih letih v
pravo stanovanje
Po preselitvi v Celje se je
družina znašla v hudi stano-
vanjski stiski. Ker stanovanj ni
bilo, sta sprva živela z otro-
kom v tesnih prostorih, skupaj
s še eno oficirsko družino, po-
tem v eni sobi v hiši pri zaseb-
niku, kjer se jima je rodil drugi
sin Zlatko. Na tesnem je bila
družina vse do jeseni leta
1957, ko je v sedanji Kocbeko-
vi ulici v Celju zrasel nov sta-
novanjski blok, kamor se je
vselilo na desetine srečnih ofi-
cirskih družin. To je bilo v letu,
ko se je Frelihovima rodil še
tretji sin Avgust in štiričlanska
družina je bila med prvimi
stanovalci tega bloka. Viktori-
ja je hodila ha delo v tovarno
Toper, Avgust v vojašnico, si-
novi pa so odraščali in se izšo-
lali za lepe poklice, si sčasoma
ustvarili svoje družine ter,
drug za drugim, zapuščali
dom svojih staršev. »Od leta
1957 nam res ni bilo hudega,
nikoli nismo bili lačni, a kak-
šnega razkošja si le nismo mo-
gli nikoli privoščiti,« je povedal
Avgust Frelih in poudaril, da je
bila največja sreča v tem, da jih
zdravje ni nikoli zapustilo in
da s sinovi nista imela nikoli
težav. Avgust se je po prihodu
v Celje izobraževal za napre-
dovanje v poklicu, postal ka-
petan prvega razreda in nato
še podpolkovnik. Po vojaški
upokojitvi leta 1970 je Avgust
delal v občinskem štabu teri-
torialne obrambe, v velenj-
skem rudarskem šolskem
centru poučeval obrambo in
zaščito ter se ukvarjal z
obrambnimi načrti. Že več kot
dvajset let je predsednik celj-
ske občinske borčevske orga-
nizacije.
Danes živita mij-no življenje,
vsakdanjik jima popestrijo obi-
ski sinov in njihovih družin.
Dve vnukinji imata, starejša
končuje študij medicine v Ljub-
ljani, mlajša je srednješolka, ki
ji babica z veseljem kuha kosi-
la, ko se po pouku ustavi pri
starih starših. Pozimi sta pre-
težno doma, od spomladi do
jeseni pa uživata v naravi in
delu na vikendu na Svetini, ki
sta si ga zgradila pred približno
dvajsetimi leti. Tudi na morje jo
mahneta, pa v hribe. Ker sta
oba zlatoporočenca pri zdrav-
ju in močeh, se je čez deset let
nadejati biserne poroke, z zlate
pa je pričujoča fotografija.
MARTELA AGREŽ
Knapovski ambieiil pri stari tržnici
Ob Kidričevi cesti v Velenju so pred dnevi v tretji nočni izmeni odprli Pub Rudnik, v
katerem se gostje počutijo kot v rudarskem jamskem delovišču, kar je posebej privlačno za
vse, ki še nikdar niso bili v premogovniku.
Gostinski lokal meri okoli 200 kvadratnih metrov, ima 95 sedežev in 165 stojišč v dveh etažah,
dva točilna pulta in »knapovske pude«, kakor imenujemo prostor, kjer rudarji malicajo. Na
ogled [e tudi jama z zlatim odkopom. Naložbo je prevzela velenjska firma Arh-center
Košič&Šorn, projekt pa je izdelal mladi arhitekt Matej Košič, ki je diplomiral Oktobra lani in je
eden najobetavnejših domačih projektantov.	LOJZE OJSTERŠEK
Posvet o
turizmu
Na povabilo žalskega žu-
pana Lojzeta Posedela se je
v Žalcu na posvetu o turiz-
mu zbralo okoli 30 turi-
stičnih delavcev Spodnje
Savinjske doline.
Posvet je vodil Gregor Vovk
Petrovski, ki je najprej pred-
stavil vlogo občine v spodbu-
janju turistične dejavnosti. Ob-
čina si bo prizadevala za obli-
kovanje celovite turistične po-
nudbe, spodbujala bo razvoj
turistične infrastrukture, skr-
bela za promocijo turistične
ponudbe in informiranje obi-
skovalcev Skupno akcijo, -ki
so jo začeli lani, bodo nadalje-
vali. Že letos naj bi ob kolesar-
skih poteh postavili promocij-
ske table, ki bi lahko ob sode-
lovanju vseh šestih novousta-
novljenih občin na tem ob-
močju, stale tudi ob avtocesti
in tako v Spodnjo Savinjsko
dolino pripeljale še več tranzit-
nih turistov. Ker je TZ Sloveni-
je to leto razglasila za leto
kulinarike. bo temu namenjen
poseben poudarek ob osred-
njih turističnih prireditvah v
teh krajih. T. TAVČAR
DESKANJt
PO SPIETU
Pozor, Melissa
mulira!
Prah, ki ga je dvignil najhi-
treje razširjajoči se virus v
zgodovini računalništva, Me-
lissa, se še ni dodobra polegel,
ko so se že pojavili njegovi
kloni. Ali pa recimo raje njeni,
kajti ime Melissa je čez noč
postalo sinonim za zahrbtno
računalniško čarovnico.
In kaj pravzaprav ta čarov-
nica počne? Melissa je modifi-
ciran makro virus, ki se skri-
va v Wordovih in Excelovih
dokumentih. Razširja se pre-
ko elektronske pošte, sporo-
čilu pa je pripet dokument
enega izmed omenjenih pro-
gramov. Če ta dokument od-
prete, se virus spusti v dro-
bovje računalnika in poskuša
poslati identično okuženo
sporočilo na prvih 50 elek-
tronskih naslovov v poštnem
programu Outlook. Sporočila
se v izredno kratkem času
tako namnožijo, da pod njimi
omaga še tako sposoben
poštni strežnik.
Drži, Melissa je razočarana
ljubica Billa Gatesa, ki se mu
hoče maščevati. Kot ste opa-
zili sami, deluje namreč samo
v povezavi vsaj dveh Micro-
softovih programov. Kljub te-
mu, da ne deluje v povezavi s
programom Outlook Express,
temveč samo z njegovim več-
jim in zmogljivejšim bratom,
ki sliši na ime. Outlook, je v
treh dneh preplavila svet in
dobesedno sesula poštne
strežnike korporacijam tipa
Microsoft in Intel. Nič čudne-
ga, Melissa je namreč straho-
vito potentna. Preprost izra-
čun pokaže, da lahko že v
drugem kolenu izrodi 2500
sporočil, v petem pa kar 312
milijonov in pol. Nič čudnega
torej, da se za njenim avtor-
jem divje podi FBI.
Kljub temu pa je Melissa
kar pohlevna živalca v pri-
merjavi z mutanti, ki ji sledijo
in ki znajo zajahati tudi druge
poštne programe, ne samo
Outlook, ki pošiljajo na več
naslovov in ki si med biva-
njem v računalniku omislijo
še kakšno hudo neprijetno
stvar. Posnemovalec z ime-
nom Papa deluje v navezavi z
Excelovim dokumentom, ko-
pije samega sebe pa pošilja
na 60 naslovov. Ali pa
Happy99, ki je sicer drugačne
sorte tič, a se kljub temu avto-
matsko prenaša preko gu
tronske pošte. Obstajajo
milejši virusi, ki pošiljajo s^
je klone samo na 20 naslovo,
skratka, zdi se, da bi v^
virus rad užil svojih pet minj
slave.
Najboljša zaščita pred vsj
mi temi nadlogami je prepj^
sta: ne odpirajte dokuinen
tov, ki so pripeti k elektronsj
pošti. Če gre za Wordov aj
Excelov dokument, se pr«
prepričajte, da ste onemogj
čili izvedbo makrov s tem 4
obkljukate opcijo »Orodja^
Možnosti/Splošno/Zbšeiil
pred virusi v makrih«. Prej
odpiranjem pa datoteko ok
vezno preglejte s protivim
snim programom, ki ste gi
seveda pravočnasno nakrmil
z zadnjo izdajo podatkov 1
novih virusih. Aha, pa snu
tam. Kam po protivirusi
software?
Za začetek si poglejte No
ton Antivirus na Symantec
ovih spletnih stranen
(www. symantec.com/us.ii^
dex.html). Tam boste našliW
di obilo podatkov o Melissi
Papi in ostalih elektronskih
barabah. Lahko obiščete tui
spletno stran podjetja Soph"'
(www.sophos.com). Sevedajf
protivirusnih orodij kolike
hočete, zato se že rahlo boji®
da bom iz tega prispevka
redil reklamni zapis. Kakorkt^
li že, treba je priznati, da so^
tega virusa gotovo razveselil'
v vseh podjetjih, ki se ukvarj^'
jo s proizvodnjo ali prodaja
protivirusne programsk'
opreme. Če želite izvedeti
kaj več, vpišite »anti virus«^
vaš priljubljeni iskalnik in
ljunil vam bo vrsto naslov^'
povezanih s to tematiko.
Sicer pa je skrb za prepf^
čevanje virusnih infekcij
jega računalnika prav l^h''^
primerjati z osnovno telesih,
higijeno. Imeti računal"'^
brez protivirusnega prog^^,
ina je nekako tako, kot
po obisku toaletnih prostor"
nd bi umili rok. No prav^J^
prav, kot da se sploh ne
umivali, če smo povseiT^ ^^
kreni. Seveda pa je eno,
imamo protivirusni progr^"^^
povsem drugo pa, če ta P'^^
gram zares uporabljamo- ,
Vasja 0cv=^
vasja@euroconi-
AKCIJA NOVEGA TEDNIKA
15
Temina rovov in belina čipk
^ §e spomnite lanskih po-
jt, izletov, ki jih je organi-
naša hiša NT&RC? Ne-
Vim so bili tako všeč, da so
Igli biti zraven na vseh. Ti-
■ ki jim to ni uspelo, lahko
nadoknadijo zamujeno,
niesec bomo namreč
■plavili izlet v zanimive
^ele Slovenije in prvi bo
,vrsti že v soboto, 24. aprila.
p:
Če smo si lani ogledovali
^imivosti in lepote celjske-
, območja, bomo letos šli
j^lo dlje. Po Sloveniji nas bo
jljala pot in sicer v različne
jfdele naše majhne, a raz-
(lilce in zanimive dežele, za
jiero smo prepričani, da jo
si skupaj premalo poznamo,
ffldar si ne bomo le ogledo-
kulturnih in naravnih
jamenitosti. Ker so turistični
[lavci letos razglasili leto ku-
jarike v turizmu, bomo tudi
ij ogled kraja povezali s po-
iiiino zanj značilnih jedi. Za-
bro. Iskalci rude so nato hi-
tro poselili okoliški svet. Val-
vasor poroča, da je moral
plezalec plezati v rudnik po
Danes je za obiskovalce od-
prt Antonijev rov, eden naj-
starejših ohranjenih vhodov v
rudnik v Evropi (iz leta 1500).
Ogled rova z multivizijsko
diaprojekcijo, prikazom ru-
darjenja skozi stoletja in obi-
skom podzemne kapeUce Sv.
trojice so posebno doživetje
za obiskovalce.
Na izletu nas bo vodil izku-
šen vodič, poskrbeli pa bomo
tudi za dobro voljo na avto-
busu. Zanimiv sobotni dan,
ki ga boste preživeli z nami,
vas bo s kosilom vred veljal
3.500 tolarjev. Prijave bomo
sprejemali do zasedbe mest
na avtobusu. Zato čimprej iz-
polnite kupon in ga pošljite
na naš naslov: Novi tednik,
Prešernova 19, 3000 Celje.
Medtem ko so možje kopali
rudo v temini podzemnih ro-
vov, pa so ženske spletale tanke
niti v snežnobele čipke. Čipkar-
sko zbirko si bomo ogledali na
gradu Gewerkenegg, nekdanji
utrdbi nad mestom iz 16. stolet-
ja, v kateri je bila okrog 400 let
uprava rudnika in skladišče ži-
vega srebra, danes pa je v njem
Mestni muzej. Pred dvema leto-
ma so ga razglasili za najboljši
evropski muzej tehniške in in-
dustrijske dediščine.
Po ogledu omenjenih zani-
mivosti se bomo odpeljali
proti Cerknemu do kmečke-,
ga turizma ŽeHnc. Pripravili
nam bodo vrsto dobrot, med
njimi tudi znamenite idrijske
žlikrofe (v testo zavit zabe-
Ijen krompir z začimbami).
Vračali se bomo skozi Po-
ljansko dolino mimo Škofje
Loke in naredili vmes še kak-
šen zanimiv postanek.
TC
Na izlet bomo brezplačno
popeljali tudi vse tiste, ki ste
se vključili v akcijo »Naroč-
niki iščejo nove naročnike«.
POGLEJMO-POJEJMO
! smo akcijo poimenovali
oglejmo-pojejmo.« Prepri-
iismo, da vas bo zamikalo,
bi se nam pridružili.
Idrijsko in
Cerkljansko
(Jajprej bomo spoznavali
oino rovov in belino čipk ter
ušali slastne žlikrofe. Že
itite, kam bomo šli? Na Idrij-
0 se bomo podali, spoznali
jstarejše slovensko rudar-
0 mesto, se spustili v pod-
mni svet nekdanjih kopal-
V živega srebra in občudo-
fi lepoto idrijskih čipk.
[Tekočo kovino je po pripo-
fdovanju leta 1490 odkril
to kmet, ki je pod domači
lidenec podstavil škaf in
N se je nateklo živo sre-
lestvah 200 metrov globoko.
Nekdaj je od rudarjenja žive-
la večina Idrijčanov in okoli-
čanov, vendar v začetnih ob-
dobjih niso poznali zaščitnih
ukrepov zaradi vdihavanja
živosrebrnih hlapov in veči-
na rudarjev je kaj hitro zbo-
lela. Največji vzpon je rudnik
doživel v drugi polovici 18.
stoletja, ko so imeli tudi naj-
bolje organizirano zdravs-
tveno službo na Slovenskem.
V Idriji so takrat delovali šte-
vilni znani zdravniki in nara-
voslovci (G.A. ScopoH, B.
Hacquet).
Po vojni je bil rudnik še
dolgo časa vodilni svetovni
proizvajalec živega srebra in
cinobra, po letu 1970 pa je
proizvodnja začela upadati in
tudi cene so bile vse nižje.
Kako smo vas
naaprilili
v prejšnji številki Novega tednika, ki je izšla natanko 1.
aprila, smo objavili 13 neresničnih oziroma prvoaprilskih
zapisov. Med tistimi bralci, ki so se odzvali na nagradno
igro, jih je le 16 pravilno naštelo vseh 13 iskanih naslovov.
Vsi prvoaprilski teksti so bili podpisani s kraticama L.K.
(Lažnivi Kljukec). Naslovi šaljivih zapisov pa so bili:
Živel kadilski zakon
Podžupani že imenovani	,
Štern drugi podžupan
Šentjurski zgled za vsakogar
Celjski trojček k Merkatorju
Zgornjesavinjska železnica postaja realnost
Nafta na Rogli
Rimsko zlato za zdravljenje z balonom
Jeleni ob Savinji?
Gobcu »Orden 1. reda«
Prašnikar, Koren in Bevc pri Publikumu
Prekinila nočni program
Marihuano so skrili v pakete krme
Med bralci, ki so pravilno našteli vseh 13 prvoaprilskih
potegavščin, smo izžrebali pet nagrajencev. Udeležba na
hišnem izletu aprila ali maja za dve osebi je pripadla Bojani
Lapornik, Sp. Rečica 89, Laško, trenirko prejme Aleksander
Repas, C. 14. divizije 1, Štore, vetrovko dobi Olga Zalokar,
Podpeč 11, Planina pri Sevnici, komplet knjig Ohcet po stari
šegi in Mož treh stoletij pa prejmeta Barbara Zorko iz Zg.
Rečice 117, Laško, in Dušan Vogrin, Trubarjeva 14, Celje.
Nagrade bomo poslali po pošti.	Uredništvo
V Dobrini tudi Vitezi
polk in valčkov
Danes objavljamo drugi
kupon za sodelovanje na pr-
vem srečanju vseh tistih
kmečkih žensk, ki so v 27
letih sodelovale na izletu
100 kmečkih žensk na mor-
je v organizaciji NT&RC.
Prvo srečanje pripravljajo
člani Turističnega društva Do-
brina Loka pri Zusmu v nede-
ljo, 16. maja 1999. Na srečanje
so vabljene udeleženke od pr-
vega do letošnjega izleta v
spremstvu družinskih članov,
sorodnikov, prijateljev in
znancev. Organizator priprav-
lja vrsto presenečenj na sre-
čanju, ki se bo začelo ob 15.
uri na igrišču pri gasilskem
domu v Dobrini. Povabljeni
bodo tudi vsi tisti, ki so v teh
letih skrbeh za dobro voljo,
od harmonikarjev do an-
samblov in čarodeja.
Sodelovanje so že obljubili
Vitezi polk in valčkov, katerih
člani so s svojimi ansambli
sodelovali na izletih: Viki
Ašič, Vih Ograjenšek (Veseli
hmeljarji) in Mirko Polutnik
(CIK).
Vse kmečke žene, ki bodo
na prizorišču oddale dopisni-
co s štirimi kuponi, ki jih ob-
javljamo v Novem tedniku,
bodo sodelovale v žrebanju
za lepe nagrade Turistične
agencije Dober dan iz Šempe-
tra v Savinjski dolini, na sre-
čanju pa bodo imele tudi dru-
ge ugodnosti.
Sodelovali bodo tudi an-
sambel Cvet iz Radeč, harmo-
nikarja Janko Mogu in Jože
Križnik, vokalna skupina Trs
iz Nove Cerkve in trio Vikija
Ašiča, mnogi domačini in tudi
drugi. V središču pozornosti
pa bo domača zdravilna voda
Dobrina. Prijavnina je 1.300
tolarjev po osebi, vse infor-
macije pa dobite pri Turistič-
nem društvu Dobrina (pred-
sednica Danica Recko), po te-
lefonu na številki 797-103.
T. VRABL
16
AKTUAINO
Kosovska morija
v očeii rojakov
Albanci, ki živijo v Celju, že tedne ne vedo, kaj je z njihovimi najbližjimi na Kosovu - Združeni v neformalne
skupine zbirajo denarno pomoč
Na Kosovu se dogaja kata-
strofa. To živo občutijo tudi
kosovski Albanci, ki so iz te
pokrajine odšli za delom.
Moški, ki so pred dvema ali
tremi desetletji našli delo v
Sloveniji, so svoje družine,
tudi žene in otroke, večino-
ma pustili doma, jih redno
obiskovali in jim pošiljali de-
nar. Danes ne vedo, kaj se je z
njimi zgodilo, saj so vse zve-
ze s Kosovom zadnjih nekaj
tednov popolnoma pretrga-
ne. Da so jim požgali domo-
ve, so prepričani. Upajo le, da
so uspeli ohraniti vsaj življe-
nja. V to, da so ostali brez
vsega drugega, pa nihče od
približno 6000 Albancev, ko-
likor jih po oceni Rama Rah-
manaja, ki že trideset let živi
v Celju, danes živi v Sloveni-
ji, žal ne dvomi nihče več.
Ljudem, ki so s Kosova s
trebuhom za kruhom prišli v
Slovenijo, tu našli delo in si
ustvarili takšen ali drugačen
položaj, denar sploh ni več
pomemben. Vse, vse kar so v
nekaj desetletjih življenja pri-
garali, so pripravljeni v tre-
nutku podariti, če bi lahko s
tem kakor koli pomagali svo-
jim otrokom, ženam, star-
šem, bratom, sestram in dru-
gim rojakom, ki so ostali na
Kosovu. Vendar jim ne morejo
veliko pomagati.
»Ko kličem v Prištino, kjer
sta študirala dva od mojih šti-
rih sinov, se mi oglasijo Srbi,
ki so se zdaj očitno naselili v
njunem stanovanju,« pravi Ra-
mo Rahmanaj, oče štirih si-
nov, za katere ne ve, kaj se je z
njimi zgodilo. Prav tako ne ve
nič o ženi in petih bratih, ki so
živeli v Mališevu; tam, kjer je
sedaj najhuje.
Gradil sem, da so
lahko požgali!
Ramo Rahmanaj ima slo-
vensko državljanstvo, svoje na
Kosovu pa je ves čas redno
obiskoval. »Nazadnje sem bil
pri njih 25. januarja letos in
takrat je bilo v Mališevem,
kjer so živeli, še mirno in tam
je bila samo albanska vojska.
Danes v mestu, kjer med
46.000 prebivalci ni bilo niti
enega Srba, živijo pretežno
Srbi. Domačine, ki jim ni us-
pelo pravočasno pobegniti, so
izgnali, pretepli ali pobili in
zasedli so naše hiše; tiste, ki
jih niso razstrelili ali požgali,«
pripoveduje Ramo Rahmajan,
skupaj z rojaki s Kosova moč-
no prizadet ob vsem, kar se v
njihovi domovini dogaja v
zadnjih tednih, ko se je za
njihovimi domačimi izgubila
vsaka sled. »Prej smo se slišali
vsaj vsakih nekaj dni, zdaj
nimamo nobenega stika z ni-
komer iz naše domovine,«
pravi Ramo, uglajen in dosto-
janstven mož, ki je v prvih
letih bivanja v Sloveniji za-
ključil srednjo šolo, zdaj pa je
že štiriindvajset let lastnik
gradbenega podjetja. Na poti
do uspeha je bilo ves čas nje-
govo glavno vodilo, da so lah-
ko domači z denarjem, ki ga je
zaslužil v Sloveniji, dostojno
živeli doma, na Kosovu.
»Zgradil sem veliko hišo in ko
sem svojim prijateljem iz Slo-
venije kazal njene fotografije,
so se mi smejali in ves čas
govorili, da v zvezi z nami,
Albanci, ne razumejo dveh
stvari. Prva je, zakaj gradimo
tako velike hiše, v katerih živi
vsa, ponavadi velika družina,
in druga, zakaj imamo okoli
hiš veliko ograjo in železna
vrata,« pravi Ramo Ramajan.
In dodaja, da je to, kar jim je
skušal v preteklih desetletjih
razložiti, zdaj, v zadnjih ted-
nih, končno jasno tudi njego-
vim slovenskim znancem in
prijateljem. »Ravno danes,«
pripoveduje v nedeljo popold-
ne, ko se, skupaj s še dvema
Albancema, ki živita v Celju,
srečamo v celjski kavarni,
»me je na kosilo povabil prija-
telj, direktor enega uspešnih
podjetij. Jesti nisem mogel,
ker sem psihično na dnu, zato
smo popili kavico in med po-
govorom mi je prijatelj, tako
kot veliko drugih Slovencev v
zadnjih dnevih, rekel: >Ramo,
veš, rad bi se ti opravičil. Ko
smo se v preteklosti pogovar-
jali o velikih hišah in zidovih,
te nisem nikoli razumel, niko-
li nisem verjel tvoji razlagi.
Zdaj vem, da je bil razlog,
zaradi katerega ste gradili tak-
šne hiše, popolnoma upravi-
čen,< mi je rekel. Razlog pa je
bil samo eden. To smo počeh
zato, ker smo se že takrat bali
Srbov in če smo okoli hiše
zgradili visoko ograjo z vrati.
če nas je v eni hiši živelo več,
smo se počutili vsaj nekoliko
bolj varne,« pravi Ramo in
dodaja, da so ljudje na Kosovu
že pred nekaj desetletji vedeli,
da se pritisk, ki so ga na njihov
narod Srbi izvajali že vse od
konca prve svetovne vojne, ne
more dobro končati. »Zato
smo se poskušali zaščititi vsaj
v lastnih domovih; čeprav te-
ga, »kar se je zgodilo sedaj,
nismo mogli pričakovati niti v
najhujših sanjah,« pripovedu-
je Ramo.
Vse za pomoč
»Sedaj je šlo vse skupaj pre-
daleč. Umirajo naši najbližji,
pritisk na naš narod, etično
čiščenje na Kosovu, pa je do-
bilo tako grozljive razsežno-
sti, da nam je vseeno za vse.
Tudi lastna življenja smo pri-
pravljeni žrtvovati, če le lahko
s tem kakor koli pripomore-
mo k temu, da se okupacija
Kosova konča in da vsaj pri-
hodnji rodovi Albancev na
Kosovu zaživijo svobodno,«
pove Marko Culaj, zaposlen v
celjski Cinkarni in eden tistih
redkih srečnežev, katerega na-
jožja družina - žena in dva
otroka, skupaj z njim živijo v
Celju. Na Kosovu ima brate in
sestre, za katere mu je uspelo
izvedeti, da so prejšnji teden
zapustih dom in so na begu.
»Ne vem še, kam bodo pobeg-
nili, ampak če jim bo uspelo
in če bodo preživeli, se bodo
prav gotovo oglasili takoj, ko
bo to mogoče,« pravi Marko,
vesel, ker podatek, da so nje-
govi na begu, pomeni, da so
verjetno še živi. In hkrati žalo-
sten, ker nemočno opazuje ge-
nocid, ki ga izvajajo nad nje-
govimi rojaki. »Edini način,
na katerega se lahko ta kata-
strofa konča je, da rešijo žen-
ske in otroke in da nam, za
vojno sposobnim Albancem,
dajo v roke orožje. Če bi bili
oboroženi, ne bi čakali tukaj
in gledali, kaj se dogaja z našo
domovino,« je odločen Mar-
ko. Kot lani, ko so v nekaj
tednih zbrali 2 milijona mark.
»Srečujemo se na neformalnih
sestankih in ker nas politika
niti najmanj ne zanima, se
pogovarjamo samo o tem, ka-
ko bi lahko ljudem na Kosovu
čim bolj pomagali, hvaležni
pa smo tudi organizacijam kot
so Rdeči križ in Karitas, ki
zbirajo in pošiljajo pomoč v
hrani, oblekah in zdravilih.
Sami tudi letos na posebnem
žiro računu zbiramo denarno
pomoč, ki jo bomo po 20.
aprilu preko banke poslali na
žiro račun na Kosovu,« pravi
Ramo in dodaja, da se bodo,
če bo albanska vlada rekla
drugače, odločili za drugačno
obliko pomoči.
Prebeg je edina
rešitev
»Prebeg v Albanijo ali Ma-
kedonijo, kamor je v zadnjem
času prebegnilo že okoli mili-
jon prebivalcev s Kosova, je
zanje v tem položaju edina
rešitev,« je prepričan Halil
Curri, delavec, ki ima na Ko-
sovu 22 družinskih članov.
Edini človek s Kosova, s kate-
rim so se Albanci, ki živijo v
Sloveniji, slišali v zadnjih ted-
nih, je človek, ki je bil nekaj
dni v Sloveniji, zdaj pa se
skriva v planinah nad svojo
vasjo. »Edini je, ki mu mobil-
ni telefon vsaj še malo deluje,
vendar ga ne more nikjer na-
polniti,« pravi Ramo. »V goz-
du, ob planini, kjer se skriva,
ima skrit tudi avto, ki pa ga ne
more spraviti v tek, da ga Srbi
ne bi slišali. Občasno se vsee-
no slišimo in pred nekaj dnevi
je povedal, da je šel pogledat v
svojo rojstno vas - večino nje-
govih sosedov so obesili ali
zažgali na njihovih lastnih
dvoriščih, številne velike
kmetije, na katerih je bilo po
petnajst, dvajset krav, so zaž-
gali skupaj z živino, Srbi pa
sedaj živijo v hišah, ki so osta-
le in iz katerih so pregnali ali
pobili cele družine,« pravi Ra-
mo Rahmanaj, trdno prepri-
čan, da bo ena od posledic te
vojne, kadar koli in kakor koli
se bo že končala, ta, da Srbi in
Albanci na Kosovu ne bodo
mogli nikoli več živeti skupaj.
»Kako lahko živiš zraven hiše
nekoga, ki si mu ubil vse so-
rodnike?« sprašuje Ramo in
ves čas poudarja, da je okupa-
cija Kosova hujša kot je bila
vojna v Bosni. »Čeprav so
Američani in Nato ves čas tr-
dih, da ne bodo dovohh, da bi
šlo na Kosovu tako daleč kot je
šlo v Bosni, je v naši domovini
danes še huje. Predolgo so
čakali, kar je po svoje razum-
ljivo, saj na Kosovu ne živijo
Američani,« je prepričan Ra-
mo, ki tako kot njegova rojaka
Hahl Curri in Marko Culaj,
vidi samo eno možno rešitev.
»Ta vojna bo očitno še zelo
dolgo trajala. Edino, kar bi jo
lahko končalo je, da Američa-
ni ukinejo embargo in dajo
orožje v roke nam, Albancem,
ki smo sposobni za vojno. Ne-
smiselno je, da umirajo starej-
ši, invalidi in otroci; ljudje, ki
si ne morejo pomagati, mi pa
zaradi napačne politike samo
nemočno opazujemo in, ra-
zen da zbiramo humanitarno
pomoč, ne moremo storiti nič
drugega,« je razočaran Marko
Curli, ki v Sloveniji živi
dvaindvajset let.
Prihodnost?
»Prepričan sem, da bo alban-
skim ljudem na Kosovu potem,
ko se ta tragedija konča, popol-
noma vseeno, ah imajo oble-
ko, hišo in hrano. Človek je
namreč lahko srečen tudi, če je
gol in če namesto v domači hiši
leži na travi - samo, da je
svoboden,« pravijo sogovorni-
ki skoraj enoglasno. In pouda-
rijo, da je svoboda edino, zad-
nje in največ, kar si Albanci na
Kosovu želijo doseči - ne glede
na to, kakšno ceno bodo mora-
li plačati za to. »Ne zanimata
nas politika ali denar. Vs^
si želimo sedaj, je izvedet'^
je z našimi ljudmi na Ko^A
pomagati, da bi se ta nesn/'
na tragedija čimprej ko^S
Vendar bomo morali verp
čakati še zelo dolgo,«
Marko. In Ramo: »V teh dn?
kar naprej sprašujem, J
svoje družine nisem priJ
sem takrat, ko bi bilo tol
mogoče, vendar po drugi stJ
vem, da tudi v tem prinieri,
bi bil srečen. Če greš na kor
sveta, namreč še vedno sJ
svoj rojstni kraj in svojo do!
vino. Sam že trideset letži
v	Celju, govorim slovensko^
dobro se počutim tukaj, ^
pak... vedno sem si želel,dji
se po upokojitvi vrnil nas,
dom. Danes se sprašujem^^
kaj sem vseh teh trideseti
toliko delal, zakaj sem grjj
hišo doma, na Kosovu.
da so mi jo sedaj požgali Si
In družina... Starejši sin
poročen; ko sem ga nazadi
obiskal, sem videl vnuka, kj
januarja dopolnil osem mej
cev. Tako zelo veseli smobj
ko se je rodil, zdaj pa nev«|
več niti, če je še živ. Vse, j
imamo, smo pripravljeni d^
samo da bi jim lahko pomaj
li. Niti enega Albanca ni, ki]
si danes želel kar koli zadr^
zase. Izgubih smo domot
veliko nas bo ostalo brezdi
žin... in potem ni več velii
kar bi človek še lahko izgut
Nič drugega nam ne bo pn
stalo, kot da se borimo i
konca. Do zadnjega življen
do zadnje hiše, do zadnjf
Albanca. Tisti, ki so lahko,
pobegnili, vendar ne ven
kdo je pobegnil in kam. Tii
ki so šli, so lahko srečni, saj
si rešili vsaj gola življen
čeprav danes v tem položi
eno življenje ne pomeni si
raj nič več. Tisti, ki boi
preživeli, se bomo nekoč vn
li domov in zgradili novo K
sovo, novo domovino. Ljud
ki bodo živeli v njej, bo
končno svobodni in... ved
bodo, za kaj so umirali njill
vi	predniki.«
ms^^sm NINA M. SEDU
Ramo Rahmanaj in Marko Curli.
AKTUALNO
17
Dnevnik tragedij,
straiiu in obupa
Naš poročevalec Janez Vedenik je doživljal kosovsko tragedijo v Makedoniji
l nesrečnega Balkana sem
jitčno vrnil, čeprav tudi
^ odhodom v Makedonijo o
J, nisem dvomil. Prijatelji,
jmci in drugi so me pred
piodom sicer opozarjali, da
jia smisla riniti na območje,
jr se položaj nenehno spre-
jjja. Naša veleposlanica v
^edoniji, Jožica Puhar, je
ja pravzaprav tista, zaradi
jtere sem se odločil in ven-
de poletel na območje, s ka-
lega o krvavih in tragičnih
godkih poroča ves svet.
Pred poletom v Makedonijo
j je namreč zatrdila, da ni
zlogov za strah. Razmere- v
JI delu Evrope se sicer spremi-
jjo iz ure v uro in podatkom o
igajanjih je nemogoče sproti
^ti. Ko boste brali te vrstice,
)še več novih, ki pa v bistvu ne
udo spremenili podobe vsak-
njega življenja in poti svetov-
' politike. Glede na dogodke,
se hitro vrstijo, sem se odločil
nekakšen dnevniški zapis
Djega bivanja med prizadetimi
dmi, ki bi vendarle po svoje
ispeval k razumevanju trage-
jna Balkanu.
Petek, 2. april
Včeraj popoldne sem končno
ibil potrjeno rezervacijo za let
letalom na progi Ljubljana-
ted. Prijazna uslužbenka slo-
nskega veleposlaništva, gospa
iida, mi je obljubila, da bo
»rila vse za mojo namestitev v
bpju. Hoteli so namreč popol-
Na zasedeni, kajti v make-
fcnsko glavno mesto prihajajo
•fvinarji z vsega sveta. Letalo bi
"oralo odleteti ob 12. uri in iz
52umljivih razlogov nastane
^ polurna zamuda. Adriino
9ilo Čaka tudi potnike Lufthan-
^iz Nemčije, v glavnem make-
'"nske državljane, ki se zaradi
"flikonočnih praznikov, pred-
am pa drugih razlogov, za ne-
dni vračajo domov. Kapitan
letala (gospod Prebil) nam pove,
da bo let trajal nekaj manj kot tri
ure (običajno slabo uro in pol).
Letimo preko Avstrije, Slovaške,
Madžarske, Romunije, Bolgarije
in Grčije do letališča na Ohridu,
od koder je do Skopja še 164
kilometrov vožnje z avtomobi-
lom mimo Kičeva, Struge in Te-
tova. V tem zahodnem delu Ma-
kedonije žive predvsem Alban-
ci.
V hotelu Continental me ob
prihodu že čaka naša veleposla-
nica. Po nočni vožnji po Skopju
greva na večerjo v eno izmed
najbolj popularnih skopskih pi-
cerij v samem središču. Ura je že
deset zvečer, ljudi pa za naše
pojme na ulicah in v lokalih
neverjetno veliko. Kasneje iz-
vem, da je za skopske pojme
mesto na pol prazno. Nočno
življenje je bilo do napada na
ZRJ popolnoma drugačno in je
vedno trajalo do zgodnjih jutra-
njih ur. Jožica Puhar je v Make-
doniji zelo popularna oseba.
Kjer koli sva se tisto noč ustavlja-
la, vsepovsod so jo pozdravljali
in klepetali z njo. Okrog polnoči
sem znova v svojem hotelu. No-
vinarji oziroma novinarske eki-
pe drug drugim pripovedujejo,
kaj so doživeli tega dne, izme-
njujejo informacije, predvsem
pa hočejo od konkurence dobiti
kakšen svež podatek.
Sobota, 3. april
Bujenje v hotelski sobi sem
imel naročeno za pol osmo uro
zjutraj. Kakšnih deset minut
prej me zbudi telefon. Najkasne-
je čez eno uro moram biti na
Ministrstvu za informiranje, kjer
me čaka akreditacija, brez kate-
re niti slučajno ne bi mogel na
mejne prehode, kjer na vstop v
Makedonijo čaka desettisoče be-
guncev s Kosova. Do ministrstva
me zapelje taksist, po rodu Alba-
nec. Med taksisti poteka tih boj,
ki ga večina tujcev niti ne opazi.
Gre za konkurenco med taksisti
albanskega in makedonskega
rodu. Sledi pogajanje, koliko sta-
ne vožnja do mejnega prehoda
Blace, kjer je zbranih najmanj 80
tisoč beguncev s Kosova. Priča-
koval bi, da bodo cenejši alban-
ski taksisti, bilo pa je prav naro-
be. Albanci so zahtevali za vož-
njo, dolgo kakšnih 20 km, od 60
do 80 mark. Makedonski taksist
mi je za vožnjo do tja in nazaj
računal le 30 mark. Povrhu vse-
ga je bil še odličen prevajalec in
mi je v vseh pogledih pomagal
tudi pri komunikacijah z ljudmi.
Opozori me, naj z begunci ne
govorim srbsko. Najbolje an-
gleško ali nemško.
Potem vidim tragedijo, ki se je
ne da opisati. Na ozemlju med
ZRJ in Makedonijo je po splo-
šnih ocenah kakšnih 80 tisoč
beguncev, sestradanih, žejnih,
onemoglih... Nekaj žensk na ni-
kogaršnji zemlji med obema dr-
žavama rojeva, nekaj jih umira,
širi se diareja, pojavlja se salmo-
nela... Širijo se govorice o tifusu.
Strah se vse bolj loteva tudi ljudi
na makedonsld strani. Vojska
Nata in makedonska vojska stra-
žita meje, da ne bi bilo ilegalnih
prebegov. Po svojih močeh sku-
šajo pomagati pripadniki Rdeče-
ga križa in drugih humanitarnih
organizacij, a jih je tako malo, da
kaj bistvenega ne morejo storiti.
Na ono, torej nikogaršnjo stran,
mečejo čez nekakšen graben
štruce kruha. Begunci jih lovi-
jo... Makedonske oblasti med
tem na prehodu evidentirajo be-
gunce, jih v natrpanih avtobusih
vozijo v na hitro urejene spre-
jemne centre, a ob tej množici se
to sploh ne pozna. Z one strani
spet prihaja tisoče novih begun-
cev, za njimi se slišijo streli jugo-
slovanske vojske. Spet se med
novinarji širijo govorice, da ma-
kedonska država zanalašč zavla-
čuje sprejem beguncev. Kako
naj Makedonija ob tako majhni
podpori mednarodne skupnosti
preživi toliko ljudi, se sprašuje
kolega z RAl, ki ni edini. Smrad
postaja vse hujši in neznosnejši.
Predstavljam si, kaj pomeni toli-
ko ljudi na tako majhnem pro-
storu. Naenkrat se mi v mislih in
doživljanju nekaj utrga. To, kar
vidim, pomeni konec človeške-
ga dostojanstva. To se ne dogaja
niti v živalskih čredah. Taksist
Ljupčo me prinie za rokav in mi
pove,' da je našel zelo dobro
točko za fotografiranje. V avto-
buse spet trpajo ženske s komaj
rojenimi otroci in sprašujem se,
če se izčrpane matere sploh za-
vedajo ali so novorojenčki živi
ali mrtvi. V tistem hipu sem
preklel vso svetovno politiko in,
bog naj mi odpusti, tudi vse
tiste, ki spočenjajo po deset in
več otrok, za katere ni nikakršne
bodočnosti. Naj mi bo odpušče-
no, toda ta hip bi primazal klofu-
to tudi nesrečni, z vero in ideolo-
gijo naščuvani materi, ki ji je
edini cilj rojevanje čim več
otrok.
Ljupče me odpelje nazaj v
Skopje in mi med potjo razlaga
svoje poglede na dogajanja v
tem delu Balkana. Ni edini, ki se
boji Albancev. Sploh imajo Ma-
kedonci nekakšen strah pred Al-
banci. Že več kot tretjino popula-
cije v Makedoniji sestavlja ta
narod. V tem hipu se jim pridru-
žuje še okrog 150 tisoč begun-
cev, za katere je vprašanje, kdaj,
če sploh kdaj, se bodo vrnili na
svoje domove. Pri njihovi veliki
rodnosti se lahko demografska
slika države še bolj spremeni.
Na škodo makedonskega naro-
da seveda. To je oziroma bo
največji problem Makedonije,
mi razlaga šofer. Kako naj v tem
hipu ob minimalni pomoči med-
narodne skupnosti preživi siro-
mašna država, kakršna je Make-
donija? Zaradi vojne v ZRJ je
država v transportnem smislu
odrezana od sveta. Gospodars-
tvo je pred razsulom, saj sta
izvoz in uvoz praktično ustavlje-
na.
Spet sem v hotelu. Nenadoma
se razširi vest, da so Rugovo ujeli
Srbi in ga tako drogirali, da v
svojih izjavah škoduje Alban-
cem. Je bojda pod popolnim
srbskim nadzorom. Ne mine če-
trt ure, ko neki francoski novinar
razlaga, da je iz čisto preverjenih
virov izvedel, da je na mejnem
prehodu Blace prišlo do hudega
streljanja... Kamermani in novi-
narji že hitijo tja... Na koncu se
vendarle izkaže, da marsikaj ne
drži. Je pa res, da je premalo
informacij tudi s strani make-
donskega resornega ministrstva.
Vse je bolj ali manj prepuščeno
lastni iznajdljivosti.
Nedelja, 4. april
Ob pol osmih me pokliče de-
žurna novinarka na radiu Celje,
Mateja Podjed. Ob osmih poro-
čam za prva jutranja poročila.
Upam, da sem s svojim javlja-
njem popestril agencijske novi-
ce.
Glede na dogodke, ki prehite-
vajo drug drugega, se spet od-
pravim v Blace in kasneje mi je
žal, kajti spet sem videl in doživ-
ljal, kar sem že dan prej. Morda
sem le malce manj pretresen kot
prvič. Po vrnitvi v hotel Conti-
nental me taksisti, glede na to,
da vedo, da imam kar precej
informacij, sprašujejo, če bo tudi
v Makedoniji vojna. S tem je
večina državljanov res obreme-
njena in razumemo jih lahko.
Razlagam jim, da za širši spopad
na Balkanu nihče ni zainteresi-
ran. Vojska ZRJ bi sicer lahko
napadla enote Nata ob make-
donski meji ali posegla v sever-
no Albanijo, vendar ta hip tega
ni sposobna. Razpršena je, pri-
manjkuje ji goriva, nima dovolj
prevoznih sredstev... Veliko
orožja ima skritega in če bi prišlo
na plan, bi bila še lažji cilj enot
Nata. Tudi Rusi niso sposobni
vojaško posegati na Balkanu. Za
to imajo premalo denarja in med
drugim so v vojaškem smislu
tudi preslabo opremljeni.
Popoldne preživim s pred-
stavnikom Schiedel Gradnje v
Skopju, Zoranom Todorov-
skim. Vojna že negativno vpliva
tudi na slovensko gospodarstvo,
ki ima v Makedoniji 42 firm in še
več predstavništev. Proti večeru
sem na tiskovni konferenci, ki jo
organizira Nato. Izzveni seveda
v bolj reklamnem smislu za to
vojaško zvezo, a vendarie je ne-
kaj podatkov kar uporabnih.
Ponedeljek, 5. april
Zoran me zjutraj odpelje na
naše veleposlaništvo, ker bi rad
dobil nekaj podatkov o gospo-
darskem sodelovanju Slovenije
in Makedonije. Tam med dru-
gim izvem, da je že vse priprav-
ljeno za polete letal z begunci v
Turčijo in na Norveško. Vsaj is-
krica upanja več za zavržene
ljudi. Med vožnjo do Ohrida
sem prisiljen poslušati voznika,
ki obuja spomine na bivšo drža-
vo, v kateri so se Makedonci
počutili varne ter spodobno ži-
veli. Zdaj jih moti Nato s svojimi
enotami in, kot je dejal, globoko
obžalujejo napade na Zvezno
republiko Jugoslavijo. Po doslej
opravljenih javnomnenjskih ra-
ziskavah tako meni velik del
Makedoncev. In spet smo pri
zgodbi o prastrahu pred Alban-
ci.
Tudi tokrat do zadnjega sede-
ža polno letalo Adrie poleti proti
Sloveniji. Doviduvanje Makedo-
nia in lepšo bodočnost ti želim!
Mejni prehod Blace. Desettisoče nesrečnih duš čaka na odrešitev.
pomoč končno prihaja in tudi Natovi vojaki pomagajo. Malce propagandno obarvano
fotografijo nam je odstopil Press center Natovih enot v Makedoniji.
Na tej kosovski domačiji je pred kratkim še bilo življenje...
18
ZANIMIVOSTI - INFORMACIJE
Blagoslov velikonočnega ognja in netenje lesnih gob pri
župnijski cerkvi na Polzeli.
Blagoslov ognja
Med zunanje simbole velike noči sodi tudi velikonočni
ogenj, ki ga prižgejo v bližini cerkve na veliko soboto,
duhovnik pa ga blagoslovi.
V tem ognju verniki, ki pridejo od blizu in daleč prižgejo
lesne gobe, ki pri tlenju oddajajo prijeten vonj. Že od nekdaj je
navada, da gobe prineso mladi fantje, dandanes pa se med njimi
najde precej starejših ljudi in deklet.	T. TAVČAR
Brezplačno
mulrime-
dijsko
učenje
V prostorih Ljudske uni-
verze Velenje bodo jutri, 9.
aprila, odprli središče za sa-
mostojno učenje, podprto s
sodobno učno tehnologijo.
Takšnih središč, ki nastaja-
jo v okviru projekta Andra-
goškega centra Slovenije, so
pri nas doslej ustanovili
približno 30.
»Uporaba učne tehnologije
in gradiva je brezplačna,« je
povedala direktorica Ljudske
univerze Velenje Mirjana Ši-
banc. »Središče posamezni-
ku ponuja prilagajanje učnih
vsebin na podlagi njegovih
interesov in zmožnosti. Izbe-
re si lahko način, ritem in
cilje učenja. Središče za sa-
mostojno učenje, ki je lahko
v pomoč tako otrokom kot
odraslim, je posebej primer-
no za učenje tujih jezikov.«
Učna mesta so opremljena z
avdio in video učnimi pripo-
močki, multimedijskimi ra-
čunalniki in posebnimi pro-
grami, primernimi za samo-
stojno učenje. Središče, ki bo
odprto od ponedeljka do pet-
ka, vsak dan od 12. do 20.
ure, ne ponuja samo prostora
in opreme, ampak nudi posa-
mezniku možnost mentor-
skega svetovanja in tehnične
pomoči pri uporabi učne teh-
nologije.	K. LEKIČ
Dan odprtih vrat Zdravilišča Laško
soboto brezplačno kopanje in ogled pod strokovnim vodstvom
Zdravilišče Laško zaključuje celovito pre-
novo prostorov in hkrati obnovo po lanski
novembrski poplavi.
Prenovili so glavno vhodno avlo z novo
recepcijo, gostinske prostore z banketnim sa-
lonom za 40 oseb, veliki Bidermajerjev salon
za 90 oseb, restavracijo Hotela Vrelec z 250
sedeži, odprli znamenito kavarno z restavrira-
no kopeljo, namenjeno cesarju Francu Jožefu
I., ter obnovili avlo pred vstopom v kopališče.
Kup novosfi za nove prijcrielie
Stare in nove prijatelje in obiskovalce Zdravilišča
Laško pa čaka še več presenečenj in novosti. Pred
vstopom v kopališče je nova recepcija, od koder na
desno vodi pot v veliki termalni bazen, naravnost
pot v Center zdravja in lepote, na levo pa v savne.
Veliki terapevtski bazen je v celoti obnov-
ljen in dopolnjen z masažnimi šobami, dodana
sta rekreacijski bazen z masažnimi ležišči in
otroški bazen z vodnim ježkom. V ta kompleks
sodi še Kneippov bazen, namenjen hoji po
rečnem prodovcu za masažo stopal ter s kom-
binacijo hladne in tople vode. Skupaj z zuna-
njim bazenom sodi sem še galerija za sončenje,
v nadstropju nad bazenom pa so povsem novi
sodobno opremljeni prostori za fizioterapijo z
dvema velikima telovadnicama. Nov je tudi
fitnes center, namenjen rehabilitaciji, rekrea-
ciji ali treningu športnikov.
VsezoodEčnopooitjegoslov
Prvo nadstropje Zdraviliškega doma je
tudi povsem obnovljeno in prilagojeno
vsem tistim, ki imajo določene omejitve
pri gibanju. Sobe so nove, bolniški odde-
lek pa nudi storitve in nego neprekinjeno
24 ur s prisotnostjo medicinskega osebja.
Terapijo so hoteli približati najtežje giblji-
vim pacientom s terapijo in kopeljo v
Hubbardovi kadi, z masažo, termoterapijo
in delovno terapijo.
Vsobolo vsi vZdravilišče Loško
Ne samo, da se bo v soboto, 9. aprila, med 9.
in 13. uro mogoče zastonj kopati v notranjem
ali zunanjem
bazenu, am-
pak si bo mo-
goče vse nove
pridobitve
Zdravilišča
Laško ogle-
dati tudi pod strokovnim vodstvom. Spre.i^
vas bodo z dobrodošlico, kot je že dolgo nis
doživeli.
Najprej vas bo pozdravila laška god'
na pihala, za nadaljevanje prijetnega P
čutja pa bodo skrbeli tudi godbeniki
Zidanega Mosta in kar dve folklorni sk'
pini - Lipa in Anton Tanc, pa ansam''
Dori in še kdo.	^
Idravilišče Laško vabi svoje zveste in nove goste, da se seznanijo z njihovo bogato
kopališko in zdraviliško ponudbo. Prepričali se boste: res je, vse diši po novem!
Direktor Zdravilišča
Laško, medicine in turiz-
ma d.d., mag. Roman
Matek: »Zdravilišče Laš-
ko ima izdelano strategi-
jo svojega razvoja na po-
dročju zdravstvenega tu-
rizma. To pomeni, da
ljudem, ki imajo težave z
gibanjem, ali bi se tem
težavam želeli izogniti
oziroma jih zmanjšati,
nudimo kakovostne me-
dicinske storitve, ob tem
pa s primerno nastani-
tvijo, prehrano in turi-
stično animacijo nudimo
tudi vse tisto, zaradi če-
sar turisti in pacienti
prihajajo v naše zdravi-
lišče in kar od nas priča-
kujejo in želijo. i(
REPORTAŽA
19
Zazrt proti Marsu
Jobna znanost se bo poglobila v raziskave o možganih in inteligenci, pravi fizik in podjetnik dr. Stanko Blatnik
gpost je poezija,« je trdil znani
riški fizik Richard Feynman, ki je
risal, igral bobne, predaval v
jjliji in se družil z barskimi plesal-
^ Bal se je atomske vojne. »Vrhun-
^iianstveniki so veliki nasprotniki
^ in humanisti. Ne prav vsi. Ma-
jjl^o-ameriški znanstvenik Ed-
j Teller, oče vodikove bombe, je
l^ničevalne ideje. Zavzemal se je,
manjšo atomsko bombo vrgli na
j^jo razstrelili in izvedeli, iz česa je
jvljena,« je dejal Stanko Blatnik,
0	fizike, ki se je znanosti zapisal
,zgodaj. Dobro se spominja zgodo-
l^ega datuma, 4. oktobra 1957, star
jljtirinajst let, ko je v vesolje poletel
Sputnik.
^ takrat ga je najbolj vznemirjala
poletih v vesolje, ampak astro-
;pri nas ni mogel postati. Ostala mu
^ka. Blatnikovi so živeli nekaj let v
(nju, nato so se veliko selili po re-
iikah nekdanje Jugoslavije. Franc
oik, Stankov oče; je še pred vojno
Iral v Pragi ekonomijo na tehnični
jteti. Ustvarjalno razmišljanje je
:3Šal na sina, mu pokazal prve labo-
dje in ga učil matematičnih znanj.
1	mati Olga, po rodu Dalmatinka, je
odprtega duha. »Odraščal sem v
1, ko je bila znanost za razliko od
jinjih dni zelo popularna in spošto-
k« pravi dr. Blatnik. »Po vojni so
Dpili veliki znanstveni premiki na
očju jedrske energije, elektronike
ičunalništva. Naša generacija je raz-
iljala o letalih, raketah in atomski
tgiji.« Med velikimi znanstvenimi
je našel štiri junake. Prvi je bil
ert Einstein. Nasprotoval je vojni in
ski energiji, čeravno je predsednika
svelta v pismu opozoril, da Nemci
šajo izdelati nevarno orožje, nakar
se Američani lotili projekta, imeno-
fga Manhattan. Drugi lik je bil Ber-
^dRussel, filozof in matematik, ki si
prizadeval za svetovni mir. Tretji je
znanstvenik Albert Schweitzer, mi-
3arin teolog, ki je dokončal tri fakul-
Ugral orgle in nudil pomoč revnim
icanom. Ženska, ki je navdušila
ika Blatnika kot osnovnošolca, je
'madame Marie Curie.
Koščici vsega sveta
ko poletje, takrat so bili v Velenju, je
^imanjem prebral strokovni članek o
fem delcu, ki s.o ga odkrili v Ameri-
rnu dali čudno ime: anti minus
hiperon. Njegov novi izziv je po-
Mizika elementarnih delcev.
™iral je v Beogradu in se po diplomi
'asistent zaposlil na tehnološki fakul-
Tuzli. Magisterij je opravil v Saraje-
na to nalogo, v kateri je raziskal
protona in nevtrona, je najbolj
^sen, saj ga v strokovnih člankih po
^.'^ot 20 letih še zmeraj citirajo. »Od-
M fizike elementarnih delcev, pri eks-
P^entalnem delu je zanjo značilno
j^^iije zelo majhnih daljav in časov, so
na različnih področjih, tudi v
saj se posebni pospeševalniki
za zdravljenje rakavih obo-
P* pravi dr. Blatnik. »Fizika je temelj
Znanosti. Celo internet, ki ga danes
r^lja ves svet, so v Cernu, v največ-
^"^žtitutu za fiziko elementarnih del-
f^zvili ravno fiziki, da bi med seboj
^^ l^omunicirali.«
dni je preživel na specializaciji v
v inštitutu za teorijo fizike,
pal je Tatjano Korkač in se z njo
L^l- Doktoriral je v Zagrebu in se
specializiral za uporabo raču-
^ kemični industriji. Akadem-
^•"iero je začel na dnu, kot asistent.
z leti je postal docent, profesor, prode-
kan, dekan in na koncu prorektor uni-
verze" v Tuzli, ki je imela kakšnih 6.000
študentov. V tistem času je bila univerza
del gospodarstva, profesorji so bih del
poslovodnih odborov. Poučevanje in de-
lo s študenti je imel zelo rad, a se mu je
odpovedal, ker je sredi osemdesetih
predvidel zaostrovanje političnega polo-
žaja: »Redno sem prebiral slovenske ča-
sopise in ugotavljal, s kako razHčnimi
problemi se ukvarjata Slovenija in Bo-
sna. Vojne tako grozljivih razsežnosti pa
pred selitvijo v Slovenijo nisem niti
slutil.« Po prihodu v Velenje se je dr.
Stanko Blatnik iskal sedem let.
Prorektor univerze se je zaposlil v
industriji in v Gorenju prevzel področje
razvoja v procesni opremi. To obdobje
ocenjuje kot neuspešno, čeravno drago-
ceno glede na nove izkušnje. Akadem-
ske svobode je bilo konec, služba v
tovarni se je začela ob šestih. Raje razla-
ga kot posluša, ne prenese kravate, raz-
tresen je in najraje odvisen od sebe.
Hierarhija ga utesnjuje. Že šest let dela v
velenjskem podjetju Inova, kjer se nji-
hova raziskovalna enota ob podpori mi-
nistrstva za znanost ukvarja z raziskava-
mi uporabe umetne inteligence v indu-
striji in z razvijanjem mehke logike.
Slednja gospodinjskim aparatom omo-
goča pridobitev enostavne inteligence in
pripomore, na primer, k nianjši porabi
energije.
Čisto nova fizilca
če bi imel veliko denarja, bi ga name-
nil raziskavam inteligence: »V fiziki je
doseženo že skoraj vse, morda lahko
naredijo še kakšen močan pospeševalnik.
Pravijo, da je fizika dosegla svoj prag,
morda tudi znanost kot celota. Urednik
revije Scientific American je napisal knji-
go z zgovornim naslovom Konec znano-
sti. Verjetno pa bi lahko še veliko odkrili
o človekovih možganih. Eni trdijo, da
bomo lahko naredili možgane, če bomo
imeli dovolj močan računalnik, drugi so
prepričani, da jih nikoli ne bomo mogli
posnemati, saj jih je naredil bog. Bi bilo
sploh pametno vedeti vse o možganih?
Kakorkoli že, odpira se področje čisto
nove fizike.«
Tudi prvega poleta v vesolje človeš-
tvo ni pričakovalo tako zgodaj. Izjema
so bili vizionarji. »Ruski učitelj fizike
Ciolkovski, bil je napol gluh, je leta
1936 na paradi v Moskvi napovedal, da
bodo mnogi prvi polet v vesolje še
doživeli. Pripadal je religiozni skupini
filozofov, ki je izvirala iz 19. stoletja in
verjela, da na sodni dan, ko bodo vsi
Društvo za razvijanje človekovih
spodobnosti, ki so ga ustanovili lani v
Velenju, je namenjeno odkrivanju in
poglabljanju spretnosti ustvarjanja,
pomnjenja, iskanja idej... Člani druš-
tva so s podjetjem Inovo pripravili na
velenjskem gradu razstavo o velikih
fizikalnih odkritjih, ki so se zgodila
konec 20. stoletja in pomembno vpliva-
la na razvoj znanosti, tehnologije in
družbe. Razstava o dosežkih fizike bo
na ogled do konca marca.
oživeli, na Zemlji ne bo dovolj prostora
za vse. Bi se dalo še kam drugam?
Iskanje je bilo največji motiv za razi-
skave vesolja. Izsledki astronavtike pa
so bolj kot spoznavanju vesolja prispe-
vali k razvoju na Zemlji. Dobili smo
dobre komunikacije, ustvarili možno-
sti za natančne vremenske napovedi,
pozicioniranje in določanje nahajališč
podzemnih bogastev. Elektronika je iz-
jemno napredovala. Danes so poleti v
vesolje s posadko pravzaprav odveč, saj
lahko vse opravi avtomat, ki mu ni
treba dihati, jesti in piti. Ampak, kot je
dejal ruski astronavt dr. Oleg Makarov:
Najlepše doživetje v življenju je pogled
na Zemljo... Do Marsa bomo prišli, do
prve zvezde najbrž nikoli. Vse bi bilo
drugače, če bi odkrili možnosti za večje
hitrosti. Želimo si potovati še hitreje
od svetlobe.«
Največje zadovoljstvo mu daje pouče-
vanje. Zdaj bo svojo 85-letno mamo Olgo
naučil uporabljati internet, da bo lahko
komunicirala s sinom, ki se je preselil v
Kanado. Vselej išče novice o znanosti,
tudi o umetnosti. Želi si učinkovitost J. S.
Bacha, skladatelja, ki je lahko v tednu dni
napisal kantato. Glasbo, ki ponuja žlaht-
no matematično logiko.
. .	KSENIJA LEKIČ
»Ne moremo biti samo ekonomisti in pravniki, v mladih moramo zbuditi interes
za znanost in tehniko,« meni dr. Stanko Blatnik, soustanovitelj Društva za
razvijanje človekovih sposobnosti.
20
ŠPORT
Frenkov in
Božičev
memoriai
športno društvo Gaberje
bo v sodelovanju z NT&RC
prihodnjo soboto (17.4.)
pripravilo tradicionalni
Frenkov in Božičev namiz-
noteniški memoriai, kjer
bodo tekmovalci tudi letos
nastopali v štirih starost-
nih kategorijah.
Veteranke (do 1954), člani
(1940-49), starejši člani
(1930-39) in veterani (do
1929) se lahko najkasneje do
četrtka (15.4.) prijavijo na
naslov društva (ŠD Gaberje,
Mariborska 42, Celje), kjer
tudi dobijo vse potrebne in-
formacije (tel. 485-015). Žreb
in postavitev nosilcev na os-
novi lanskih rezuhatov bo
dan pred tekmovanjem - to
bo sicer potekalo po pravilih
slavenske namiznoteniške
zveze. Lani so v konkurenci
43 igralcev v svojih kategori-
jah zmagali Silva Mole, Mar-
ko Rupnik (oba Celje), Jože
Pogačar (Kranj) in Andrej Dr-
novšek (Ljubljana), ki je s 83
leti bil tudi najstarejši udele-
ženec. Memoriai že vrsto let
prirejajo v spomin na nekda-
nje igralce in organizatorje
dr. Franca Rebeuška-Frenka
ter bratov Pavleta in Milana
Božiča.
PRIMOŽ ŠKERL
Celjsko presenečenje
za Velenje?
v soboto se bosta v Velenju
drugič v tej sezoni v lokalnem
derbiju pomerila oba nogo-
metna prvoligaša s Celjskega
- velenjski Rudar in celjski
Publikum. Pred derbijem
imajo več razlogov za optimi-
zem v velenjskem taboru, kaj-
ti »knapi« so fantastično štar-
tali v drugi del prvenstva, na
drugi strani pa so rumeno-
modri v 21. krogu I. SNL doži-
veli prvi spomladanski poraz.
Nogometna mrzHca ob jeze-
ru se stopnjuje. Rudar letos še
ni občutil neprijetnosti ob po-
razu, igra pa je navdušila tako
rekoč celotno nogometno Slo-
venijo, čeprav so Velenjčani
prav proti BS Tehniku minulo
soboto odigrali eno slabših te-
kem v nadaljevanju prvenstva,
toda pogoji za igro so bili zavo-
ljo katastrofalnega terena zelo
slabi. A za rudarje je v tem
trenutku najpomembnejša
zmaga, ki jih ohranja v viso-
kem ritmu. Tudi za sobotni
veliki obračun s Celjani Ob je-
zeru ne razmišljajo o čem dru-
gem, kot popolni ofenzivi.
»Mar mislite, da bomo pred
svojim občinstvom igrali pre-
vidno in čuvali svoja vrata? Še
enkrat ponavljam: nogomet se
igra izključno za gledalce, zato
se bom tega držal,« pravi tre-
ner Rudarja Brane Oblak, ki pa
ni prepričan o zmagi svojih va-
rovancev. »Zavedamo se, da v
lokalnih derbijih ni favoritov,
da presenečenja niso izključe-
na, kar pomeni, da enostavno
ne morem napovedati naše
zmage. Možni so vsi trije znaki,
čeprav smo izraziti favoriti in
upam, da bomo to vlogo upra-
vičili.«
V	soboto bodo v Velenju iz-
polnjeni vsi pogoji za vrhunsko
predstavo: silno motivirana
tekmeca - prvi želi vnovič nav-
dušiti, drugi si le stežka še lah-
ko privošči poraz, številčno ob-
činstvo, umetna razsvetljava in
odlično igrišče. Edino oviro za
»lepotico« je mogoče prepoz-
nati v taktiki Publikuma. »Ne
bojimo se nasprotnikovega
bunkerja, čeprav je proti tako
zastavljenem konceptu težko
igrati. Nogometni trendi v raz-
vitem nogometnem svetu so
usmerjeni v napad, zato verja-
mem, da jim bomo sledili tud
pri nas. Publikum ima zelo so-
lidno moštvo, vprašanje pa je,
kako je vodeno, saj trener naj-
brž ne pozna specifičnih last-
nosti slovenskega nogometa.
Toda v našem taboru se s tem
ne obremenjujemo, gremo na
novo zmago,« napoveduje Ob-
lak, ki si je v Šaleški dolini
pridobil popolno zaupanje
vodstva kluba in navijačev.
V	Celju je stanje malce dru-
gačno predvsem zaradi zad-
njega spodrsljaja s Potrošni-
kom, ki je s Skalne kleti odne-
sel vse tri točke in Publikumu
prizadejal prvi letošnji poraz
po zmagi in treh remijih. Prav
na zadnji tekmi so rumeno-
modri spet dokazali, da znajo
igrati napadalno. Žal se to do-
gaja, le takrat, ko lovijo rezul-
tat. »Če igra Publikum napadal-
no, ima nasprotnik ogromno
priložnosti,« bi lahko bila us-
trezna pripomba, toda ali ni
lepše izgubiti s 3:4, kot z 0:1?
Ampak pustimo taktiko ob
strani, Publikum je spet v ne-
varnejših vodah in bo nadalje-
val z igrami izključno na rezul-
tat, torej skrajno previdno. Ka-
ko pa se lahko zoperstavi Ru-
darju? Kako napovedati razplet
srečanja moštev, ki gojita po-
vsem različen slog igre? »Upo-
števajoč vaše vprašanje, najbrž
vi sami najbolje veste,« se je
glasil odgovor celjskega strate-
ga Nikole Ilievskega, ki minu-
lo soboto ni mogel računati na
porumenela Kačičnika in Ro-
miha ter poškodovana Stanija
Blatnika in Zorana Boškovske-
ga. Kar tiče novih tujcev, zaen-
krat ne gre izgubljati besed,
morda si bosta Makedonca
»rešila kožo« prav v Velenju,
kjer se je trener Publikuma le-
tos mudil že dvakrat in videl
vrhunski predstavi: »Rudar je
ekipa, ki igra trenutno morda
celo najboljši nogomet v drža-
vi. Ofenzivna taktika izhaja iz
kakovostnega igralskega ka-
dra, od katerega je največ odvi-
sno.« Nikola Ilievski se je torej
izognil napovedim in pričako-
vanjem pred' lokalnim derbi-
jem. Mar to pomeni, da bo
poskrbel za senzacijo? Izjem-
no prijetno presenečenje bi bi-
lo, če bi Celjani pojutrišnjem
šokirali nasprotnika z napadal-
no igro, to bi pomenilo resnič-
no nepozaben nogometni ve-
čer Ob jezeru.
TOMAŽ LUKAČ
Dokončno slovo Steklarjti \
Kot je bilo pričakovati, je NK Steklar razpadel, kajJ
iz ligaških tekmovanj - člani v MNZ, mladinci in
2.SNL - v soboto niso igrale v prvenstvu.	1
S tem so drugič izgubili za zeleno mizo, kar n J
izključitev. Četudi so nekateri pretirano pričakovali !
bodo zadeve do petka le uredile, pa se to ni zgO(ji[i
petkovem treningu se je zbralo kar veliko število igr^j"
pa treninga nisa opravili. Klubski prostori so bili zak'
vstop pa onemogočen. Težko je napovedovati nai
usodo slatinskega nogometa in njegovih igralcev, ki sq
zadnjih dveh sezonah nekakšen poligon za okoliške ||
Morda bo kdo (po stopinjah košarkarjev) ustanovil nov
z novimi ljudmi. Negotova je tudi usoda novega štadj,,
katerega je romalo 120 milijonov tolarjev samoprispevj,
sedaj je najbližje odločitev, da skrbništvo prevzame Sp,
zveza Rogaška Slatina.	JANEZ TEHj
Teki v počastitev občinskega
praznika
športna zveza Celja prireja v počastitev občinskega praz-
nika dve tekaški prireditvi.
Že danes se bodo osnovnošolci v ekipni in posamični
konkurenci pomerih v krosu (v primeru slabega vremena
bodo tekmovanje izpeljali v petek). Vsaka šola lahko postavi
največ 5 tekačev, v ekipno razvrstitev štejeta najvišje uvrščena.
Štart .teka ob Savinji bo jutri na Špici (sotočje Ložnice in
Savinje pri letnem bazenu). Ženske bodo tekle v enotni
kategoriji, moški pa so razdeljeni v starostni kategoriji do 39 in
nad 40 let.	PRIMOŽ ŠKERL
Roševa brez rekordov
Hong Konga se celjska
plavalka Urška Roš sicer ne
bo spominjala po blišču in
slavi, je pa postal pomembna
prelomnica v njeni karieri.
Prvenec na Svetovnem pr-
venstvu v malih bazenih je
mladi Celjanki očitno služil le
kot smerokaz za druga po-
membnejša letošnja tekmo-
vanja. Nekoliko preveč je bilo
strahospoštovanja, Urško pa
je najbrž - podobno kot veči-
no drugih plavalcev - zajel
tudi val utrujenosti. Roševa o
uvrstitvah pred prvenstvom
ni hotela preveč polemizirati.
Menila je, da bi z osebnimi
oziroma državnimi rekordi
lahko pristala med 10. in 15.
mestom, kar se je navsezad-
nje izkazalo za pravilno na-
poved. Največ je pričakovala
v najdaljši preizkušnji, kjer bi
se ji, če bi ponovila svoj naj-
boljši dosežek, utegnila po-
srečiti zelo visoka uvrstitev,
tako pa je za najboljšo znam-
ko zaostala skoraj 10 sekund.
Zato pa je mesto višje posegla
že prvi dan na delfinovi 200
metrski progi, kjer je rekord-
no znamko zamudila za 1,3
sec.
Po Hong Kongu se bo priče-
la pripravljati na Evropsko pr-
mora uloviti še normo. Nato
bo nastopila na mitingu Akro-
polis (maj). Če ji uspe uvrsti-
tev v Carigradu, bo tam sku-
šala izpolniti še normo za
Olimpijske igre v Perthu.
PRIMOŽ ŠKERL
Rezultati in uvrstitve Urš-
ke Roš na SP: 200 delfin
2:17,35 (19. mesto), 800 pro-
sto 8:58,46 (20.), 400 prosto
4:21,18 (21), 200 prosto
2:04,97 (26.).
Odbojkarski strokovnjak Aleš Andlovič (MB) se v primežu
Igorja Šarlaha in Deana Šustra ni več znašel.
Čakajoč na revanšo
Celjski in mariborski športni novinarji so se v dvorani
Univerzitetnega šolskega centra v Mariboru pomerili v
prijateljskem malonogometnem srečanju.
To je z izidom 11:8 (4:4) pripadlo domačim, ki so v prvem
delu morali loviti zaostanek treh zadetkov. Druženje novinar-
skih skupin, ki tudi sicer dobro sodelujeta, se bo nadaljevalo v
drugi polovici prihodnjega meseca, ko bo v Celju še revanša,
kasneje pa naj bi podobne tekme dobile predznak »tradicio-
nalne«. Zadetke za Celjane so dosegli Hudej in Šuster 3, Mlakar
in Pantelič 1 za Mariborčane pa Dragar 5, Tihec in Andlovič 2,
Latin in Potisk 1.	PŠ, Foto: MIRAN SLUNJSKI
NA KRATKO
Koflach: Mlajši selekciji ro-
kometašev Celja Pivovarne
Laško sta se pomerili s starej-
šimi vrstniki Remusa. Uspe-
šnejši so bili st. dečki trenerja
Matjaža Gučka, ki so odpravi-
li Remusove kadete s 25:23
(11:11), medtem ko so ml.
dečki pod vodstvom Miloša
Rovšnika izgubili s st. dečki
istega avstrijskega kluba s
15:28 (10:14). Najboljša strel-
ca pri GPL: Gregorc 8 (ml.
dečki),Gajič7 (st. dečki).
Dunaj: Velenjčanka Helena
Javornik je slavila na 7 km
dolgem spomladanskem te-
ku, ki ga je pripravil domači
klub LCC. Progo je zmogla v
času 22:47 in postala prva ab-
solutna ženska zmagovalka v
zgodovini teh pripreditev.
Rogla: Na nočni velesla-
lomski tekmi za pokal Zlato-
rog je s progo najhitreje opra-
vil Tomaž Verhovc (26,70). V
svojih kategorijah so slavili še
Anica Krajric, Alojz Krajnc,
Vidko Kolšek, Špela Hus, Filip
Mlinšek, Jana Damiš, Matej
Senica, Zanja Kosi, Miha Sa-
dar, Jožica Krajnc-Romih, Jo-
že Senica, Helena Senica in
Tina Krašovec, ki je bi^
trejša med ženskami ((31
Celje: Kegljači CP CeljJ
predzadnjem krogu Dp
pravili mariborskega
struktorja s 5:3 (5484:54]
se učvrstili v sredini rj
delnice (Salobir 976, Ceni
Peperko 926). Ženska 1
Miroteksa, ki je že os
naslov prvaka, pa je}
(2719:2486) premagala'
čevje (Kardinar 475, j
468, Petak465, Razlag^
derbiju vodilnih ekip II,
Miroteks II. s 5:3 v M^
ugnal MTT (Koštomaj
Ratajc436).	1
Toulouse: Mladinski
metni reprezentanci poi
tirko trenerja Toneta Tis
ni uspelo uvrstiti na SPi
tar. Usoden je bil tesen p
proti domačinom, kasni
zmagovalcem kvalifikaq
ga turnirja. Rezultati: Sloi
ja-Romunija 24:20 (15
Francija-Slovenija j
(11:8), Litva-Slovenija i
(18:16).
Celje: Na drsališču vi
nem parku sta se v prij
skem srečanju pomerili
njeni hokejski reprezeoi
Slovenije in Italije. Naspi
ka sta se razšla brez m
valca s 3:3 (1:1, 0:0, 2:2),
za domače pa so dosegli
trec, T. Vnuk in Gorent
skupine B se na Danskem
čenja danes.
Praga: Na VelikonoJ
rokometnem turnirju ml
selekcij je v konkurenfl
klubov zmagala kade
ekipa žalskega Juteksa.'
nalu so po podaljšku z z'
golom premagali češki S
Porubo, medtem ko seje
ma v rednem delu ko»
11:11. Mlajše Juteksovei
ce so s 4 zmagami ter s
porazom in neodločeni®
dom končale v osmini fi"
Šempeter: Na Velikj
nem šahovskem turnih
med 20 udeleženci slavi'
ne Skok pred Štefanom^'
kom in Jožetom Peterns
(vsi 17 točk).
Celje: V prvih polfi"'
tekmah ŠKL so konji^l^'
novnošolci doma ostali P
nih rok, celjski srednj^^
pa so si na treh tekmah
grali prednost. Izidi - ^^^^
goro Slov. Konjice-'^
55:57. Dijakinje: I. Gi^J;
Ije-II.Gimn. Maribor 40:3'
jaki: I. Gimn. Celje-Gini".
žigrad 54:49, SKSMŠ M-^'
ŠC Celje 55:62.
ŠPORT
21
Košarkarji
se brez
pokrovitelja
.gšarkarji KK Rogaške
j^j so se po ustanovitvi
kluba že v prvi se-
' j prebili v 2.SKL, so na
Ij letni skupščini z za-
^.jjljstvom pogledali na
'hojeno pot.
klub je z novimi ljudmi
-^nulem obdobju postoril
jjj^o^ načrti pa so še vedno
postavljeni. Predsed-
[ kluba ostaja dr. Damir
inič, ki postregel s podat-
da bi klub za prihodnje
jjiovalno obdobje potrebo-
j okoli 12 milijonov tolar-
f Icar ne bo preprosto zago-
Razpoloženje je skazil
^vor Kolinske Ljubljana,
je za pokroviteljstvo ponu-
^pol milijona tolarjev, kar
I zavrnili kot podcenjujoče,
eviadalo je nanru-eč prepri-
aje, da bi največje sloven-
oprehrambeno podjetje no-
Idub lahko sponzoriralo v
Ježu, kakršen je bil v nekda-
emA-ligašu. Pri iskanju no-
; naslovov jim bo zdaj po-
gala občina Rogaška Slati-
•ob okrepitvah, povezanih
denarjem - pa KK Rogaška
načrtuje vrnitev v l.B SKL,
t bi za ta kraj bil nekakšen
timum.
JANEZ TERBOVC
Tiidi lanski zasedbi Pivovarne Laško in nekdanje Kovinotehne Savinjske Polzele (akcijo
Marka Šamaniča spremljata Mileta Lisica in Matjaž Tovonik) sta imeli neporavnane
račune. Kako se bodo ti izšli im nevtralnem tivolskem igrišču v polfinalu pokala?
Pokalne reprize
v soboto in nedeljo bodo
Union Olimpija, Pivovarna
Laško, Savinjski Hopsi in ZM
Lumar v Tivoliju odločali o
letošnjem zmagovalcu doma-
čega košarkarskega pokala.
Pričakovanja se nagibajo k
ponovitvi lanskega finala, ko
so Ljubljančani po dveh po-
daljških odpravili Laščane.
Tokratno finale ima več zor-
nih kotov. Polfinalni duel pi-
vo varjev in Polzelanov bo slej
kc prej odgovoril na vpraša-
nje, ali se Pipanovi fantje Hop-
sov bojijo le na Polzeli, ali pa
so jim razen v domači dvorani
kos tudi na nevtralnem igriš-
ču. Hopsi so edini doslej pre-
sekali pokalno dominacijo
ljubljanskih prvakov, Laščani
pa so slednjim letos že dvakrat
zagrenili počutje. Ekipa iz
Treh Lilij si je pred sezono
primarno zastavila uvrstitvi v
pokalno in državno finala,
Evropa pa jim je medtem že
»pokrila« domače dosežke.
Polzelska vrsta selektorja Bo-
risa Zrinskega ne meri tako
visoko, pričakovati pa je ogor-
čen boj, saj bi s finalom rešili
ne preveč uspešno tekmoval-
no obdobje in potrdili nasto-
panje v pokalu Saporta. Drugo
polfinale bo zrcalna repriza
petkovih dogodkov iz štajer-
ske prestolnice. Olimpija že
vrsto let ni klonila proti kateri
od mariborskih ekip, tokrat
pa so »zavarovalniški postav-
Ijalci montažnih hiš« s trener-
jem Darkom Mirtom v izrazi-
to podrejenem položaju. Bo-
mo v finalu torej priča še re-
prizi zadnjega prevenstvenega
kroga? Laščani namreč potre-
bujejo še Sagadinove skalpe v
ljubljanskem šotoru.
PRIMOŽ ŠKERL
Prvič v
Gimnaziji
Celje Center
'petek (19.) bo v novi dvorani
nnazije Celje Center prva ko-
karska tekma. V goste prihaja
Neuvrščena ekipa lige Kohn-
1 novomeška Krka, ki se bo v
Ini zasedbi zoperstavila
lepljenemu moštvu Celja
inj bodo nastopili tudi Čeko,
jramovič in Petrovič). Celjski
^karski delavci bodo okoli
'omajskih praznikov pripra-
li^e dan celjske košarke.
Rogla Atras za 1 .A ligo
Zrečanom je v treh sezo-
nah uspel preskok do polo-
žaja, ko v sedmem letu ob-
stoja kluba naskakujejo
najvišji rang. Razpored v
»kvalifikacijski ligi« je bil
znan že krog pred koncem.
Izbranci trenerja Gorazda
Bokšana so tudi v Zrečah od-
pravili sosede iz Slovenskih
Konjic, katerim kljub silovite-
mu finišu ni uspelo zasesti 2.
mesta, ki vodi v izločilne boje
s predzadnjim iz Lige Kolin-
ska (odločitev o kvalifikantu -
ta bo proti Rogli Atrasu moral
igrati brez tujcev - je padla
včeraj po zaklj. redakcije).
Banex bi konkurente iz nepo-
sredne bhžine lahko dohitel le
ob zmagi z več kot 8 točkami,
ki bi se morala ponoviti še v
zadnjem sobotnem krogu.
medtem ko bi Zrečani morali
še enkrat kloniti. Šentjurski
Kemoplast še zdaleč ni bil kos
favoritu iz Zagorja, ki se je
neposredno uvrstil v Ligo Ko-
linska, za kar so zasavski ko-
šarkarji svojega trenerja Mar-
tina Goreneca nekajkrat vrgli
pod strop dvorane v Hruševcu.
Izločilni duel za napredova-
nje oz. obstanek se igra na dve
zmagi (17., 21. in 24.4.), pred-
nost domačega parketa ima
predzadnji iz Lige Kolinska.
Enako velja tudi v paru za
obstanek v l.B SKL. Šoštanj-
ska Elektra se bo morala otre-
sti ljubljanskih »mesarjev«
Vurija Plave Lagune, mesto za
njimi pa so letošje tekmova-
nje sklenili košarkarji KK Ce-
lje.
PRIMOŽ ŠKERL
Prijava programov do
sredine aprila
Delegati celjskih športnih
klubov in društev so na red-
ni seji skupščine ŠZS, na
kateri se je zbralo 27 od 47
delegatov, ocenili delo ter po-
trdili poročila in zaključni
račun.
Aktivnosti klubov, društev
in športne zveze je celjsko
občinsko skupnost veljala
skoraj 165 milijonov tolarjev,
v to leto pa so prenesli slabih
354 tisočakov. Ob sestavljanju
letošnjega načrta so bili dela-
gati opozorjeni, da morajo
športne organizacije do 15.
aprila prijaviti svoje progra-
me na oddelek za družbene
dejavnosti Mestne občine Ce-
lje, ki je v začetku tega meseca
objavil razpis za zbiranje
predlogov za sofinanciranje
programov športa. Na javni
razpis se lahko prijavijo šport-
na društva in klubi, ŠZ Celje,
zavodi, zasebniki in druge or-
ganizacije, registrirane za
opravljanje dejavnosti v špor-
tu ter vrtci in šole z območja
celjske občine. Predmet jav-
nega razpisa je zbiranje pred-
logov za sofinanciranje športa
otrok in mladine, -kvalitetnega
in vrhunskega športa, športne
rekreacije, skupnih nalog
(vzdrževanje objektov), delo-
vanja ŠZ in mednarodnih iger
šolskih otrok v romunskem
Mediasu in Velenju. Sodelujo-
či so z zadovoljstvom sprejeli
sklep celjskega mestnega sve-
ta, ki je 11 pomembnih šport-
nih objektov določil za objek-
te občinskega pomena.
JOŽE KUZMA
Osvojili Baiaton cup
^Iladinci in starejši dečki RK Celja Pivovarna Laško so
"^govalci letošnjega Baiaton Cupa, kadetom pa je pri-
'"^lo 2. mesto.
' ^ finalu so morali priznati premoč kadetski reprezentanci
Mžarske (10:12), ki pa so jo v predtekmovanju odpravih s
^iii zadetki. Mladinci CPL so zadnjem nastopu ugnali
Jtiiški Huttenberg (13:9), starejši dečki pa Magdeburg
^pi). Mlajše celjske selekcije, ki so nenehno v evropskem
J.^vodijo strategi Stanko Anderluh, Vito Selčan in Matjaž
[•^ezuhati - st. dečki: CPL-Eisenbach (Nem) 16:6, CPL-
peld (Nem) 30:6, CPL-Varpaloto (Mad) 19:19, CPL-Ober-
Sm (Nem) 21:7. Polfinale: CPL-Enz Murr (Avt) 17:10.
Jiale; CPL-Shaffhausen (Švi) 22:17. Kadeti: CPL-Madžarska
CPL-Hessen (Nem) 14:10. Polfinale: CPL-Magdeburg
M 12:5, CPL-Shaffhausen (Švi) 12:6. Finale: CPL-
f^ažarska 10:12. Mladinci: CPL-Niederzachen (Nem)
[JO. CPL-Varpaloto (Mad) 12:6, CPL-Langenselbold (Nem)
r- Polfinale: CPL-Magdeburg (Nem) 12:11, CPL-Fotex
r^prem (Mad) 9:9.	PŠ
10. aprila ob 17. uri
v Mestnem parku v Celju
i. ŽENSKA HOKUSKATEKMA
Jesenice : Maribor
Predstavile se bodo tudi članice novoustanovljerie ženske hokejske ekipe Celje.
Ljubitelji hokeja vabljeni!
PANORAMA
NOGOMET
1JNL
2L krog: Publikum-Potro-
šnik 0:1 (0:1). BS Tehnik-Ru-
dar (V) 0:1 (0:0) Vidojevič 72.
Vrstni red: Maribor in HIT
Gorica 42, Mura 38, Rudar
(V) 35, Korotan 32, SCT
Olimpija 28, Primorje 26, Po-
trošnik 24, Publikum in BS
Tehnik 21, Koper 20, Živila
Triglav 18.
USNL
19. krog: Feroterm Pohor-
je-Šentjur 1:1 (0:1) Križanič
2. Tabor Sežana-Esotech
Šmartno 2:0 (2:0). Vrstni
red: Dravograd 42, Feroterm
Pohorje 40, Tabor Sežana 38,
Aluminij 32, Drava in Eso-
tech Šmartno 30, Zagorje 29,
Goriške opekarne 27, Želez-
ničar in Šentjur 26, Elan 23,
Nafta 21, Factor in Slovan
Slavija 16, Jadran Šepič 13,
Rudar (T) 5.
3.SNLsever
16. krog: Mons Claudius-
Unior 1:2. Hajdina-Usnjar
3:1. TIM Laško-KUngota 2:1.
Dravinja-Gerečja vas 0:1.
Vrstni red: Montavar Rogoza
38, Paloma Šega 33, Starše 27,
Usnjar 25, Hajdina 23, Unior,
Dravinja in TIM Laško 22,
Pobrežje 20, MM Brunšvik 17,
Kovinar (MB) in Gerečja vas
16, Mons Claudius 15, Kungo-
ta 10.
MNZ
10. krog: Vransko-Odred
2:0. Kovinar (Š)-Šmarje pri
Jelšah 1:1. Vrstni red: Krško
18, Kovinar (Š) 17, Vransko
14, Steklar 8, Brežice 7,
Odred 6, Šmarje pri Jelšah 4.
Prijateljsicaflelcnia
Rudar (V)-Croatia (ZG) 3:1
(0:0) Pavlovič 50, 67, 89.
KOŠARKA
LigaKolinslcaod1.do6.
mesta
n. del, 9. krog: Pivovarna
Laško-Krka 55:46 (27:24)
Dragšič in Lisica 13, Kune 10,
Hafnar 7, Bečirovič 6, Dončič
5, Goljovič 1. Savinjski Hopsi-
Loka kava 82:69 (37:36) Ja-
godnik 28, Trifunovič 16,
Čmer 12, Nikitovič 8, kobale
7, Cizej 6, Udrih 5. Vrstni
red: Union Olimpija 59, Pivo-
varna Laško 58, Krka 53, Sa-
vinjski Hopsi 51, ZM Lumar
MB 44, Loka kava 41.
I.BSKL	od 1.do4. mesta
II.	del, 5. krog: Kemoplast-
Zagorje 71:85 (25:45) Josipo-
vič 16, Lapornik 15, Rovšnik
10, Škornik in Košak 9, Urba-
nija 8, Kočar 4. Rogla Atras-
Banex 85:76 (42:35) Herman
20, Pučnik 15, Temnik in Zi-
nrajh 14, Benič 13, Ravnihar
5, Sedminek 4 za Roglo Atras,
Ritonja 19, Sivka 18, Novak
17, Ravnikar 9, Lušenc 6, Keb-
lič 4, Jesenek 3 za Banex. 6.
krog: Zagorje-Rogla Atras
83:79 (38:44) Zinrajh 22,
Sedminek 17, Herman 15, Be-
nič 12, Temnik 8, Šrot 3, Pu<^-
nik in Petrovič 1. Banex-Ke-
moplast 88:80 (34:45) Sivka
21, Novak 18, Keblič 15, Rito-
nja 10, Lušenc 9, Marinšek 8,
Ravnihar 4, Makovec 3 za Ba-
nex, Sušin 19, Kočar 15, Rov-
šnik 14, Urbanija 12, Jovano-
vič 10, Lapornik 8, Škornik 2.
Končni vrstni red: Zagorje
50, Rogla Atras 47, Banex 45,
Kemoplast 40.
2.SKLod1.do4.niesta
6. krog: Celje-Koper mladi
89:77. Končni vrstni red: Be-
žigrad 11, Yurij Plava Laguna
9, Celje in Koper mladi 8.
ROKOMET
IJIDRL
15. krog (zaostala tekma):
AFP Dobova-Celje Pivovarna
Laško 16:32 (8:18) Pungart-
nik 11, Manaskov, Škrbič in
Vugrinec 4, Šerbec, Pajovič
in Šafarič 2, Praznik, Stefa-
novič in Marčen 1. Vrstni
red: Celje Pivovarna Laško
38, Prevent 31, Trebnje in
Gorenje 28, Prule 67 25, AFP
Dobova 24, Termo 18, Rade-
če 17, Slovan 11, Izola 9,
Andor 8, Krško 3.
ŠPORTNI
KOLEDAR
CFIRTEK,8.4.
Tek
Leveč: Občinsko prvenstvo
OŠ v krosu (12).
»»is^.«-™ ............................> " ■	'
PETEK, 10.4.
Tek
Celje: Tek ob bregu Savinje
(18).
MHk	■■TO««
_ SOBOTM0.4.
Nogomet
l.SNL, 22. krog - Velenje:
Rudar (V)-Pubhkum (18).
3.SNL sever, 17. krog - Slo-
venske Konjice: Dravinja-
Mons Claudius, Gerečja vas:
Gerečja vas-TlM Laško, Šo-
štanj: Usnjar-Unior (vse ob
16)
MNZ, 11. krog-Krško: Krš-
ko-Kovinar (Š) (15), Šmarje
pri Jelšah: Šmarje-Vransko,
Kozje: Odred-Brežice (obe ob
16).
Košarka
Pokal Slovenije, polfinale -
Ljubljana: Savinjski Hopsi-
Pivovarna Laško (18, finale v
nedeljo ob 18, za 3. mesto ob
15,45).
Rokomet
l.A DRL, 21. krog - Velenje:
Gorenje-Celje Pivovarna Laš-
ko (20), Radeče: Radeče-AFP
Dobova (17).
l.DRL (Ž), 17. krog - Mari-
bor: Branik-Juteks, Velenje:
Vegrad- Robit Olimpija.
Hokej (Ž)
Celje, promocijska tekma:
Jesenice-Maribor (17).
NEDBUA^H.i
MMim« .	- ^ - - .^.»^uaJiMOSiSI 1111—llll
Nogomet
2.SNL, 20. krog - Šentjur:
Šentjur-Tabor Sežana, Šmart-
no ob Paki: Esotech Šmartno-
Nafta (obe ob 16).
22
ZA RAZVEDRILO
ZA RAZVEDRILO
23
24
INFORMACIJE - ROMAN
ROJSTVA
V celjski porodnišnici so
rodile:
26.3.: Romana RAJH s Pla-
nine pri Sevnici - deklico, Po-
lona BLAZINŠEK iz Celja -
dečka, Jožica RIBIČ iz Pristave
-	deklico in Nuša Janja KO-
ČEVAR iz Šempetra - deklico;
27.	3.: Metka ZORIN iz Pod-
plata - dečka, Klavdija ME-
LANŠEK iz Laškega - deklico,
Bojana JERIČ iz Celja - dekli-
co in dečka, Marija SUHA-
DOVČAN iz Loke pri Zida-
nem Mostu - dečka;
28.	3.: Tanja VERŠNIK iz
Gornjega Grada - dečka, Sabi-
na ŽNIDAR iz Šoštanja - deč-
ka, Božena DJAKOVIC iz Celja
-	dečka in Irena VIDINIČ iz
Vitanja - deklico;
29.	3.: Katarina MIJOČ iz
Velenja - dečka, Renata TURK
iz Celja - dečka, Jožica ŠPE-
GEL iz Dobrne - deklico, Da-
rinka BEVC iz Celja - dečka,
Doroteja KREFT iz Šmartnega
ob Dreti - dečka in Danijela
BRGLEZ iz Šmarja - deklico;
30.	3.: Ana KREBS iz Luč -
dečka, Nevenka MAJCEN iz
Loke pri Zidanem Mostu - deč-
ka, Irena ZAJC iz Velenja -
dečka, Mateja DREŠČEK iz Bra-
slovč - deklico in Stanka ŠLA-
VS s Frankolovega - deklico;
31.	3.: Manuela ŠINKOVEC iz
Petrovč - deklico, Ivanka KRES-
NIK iz Šmarja - dečka. Vida
MOLIČNIK iz Luč - dečka, Ladi-
slava ZEMUAK iz Laškega - deč-
ka, Milena KLEMENČIC s Pol-
zele - dečka in Bernarda TER-
ŽAN iz Grobelnega - deklico;
1. 4.: Leonida HROVAT iz
Dobrne - deklico.
J>OROKE
Celje
Poročila sta se dva para.
SMRTI
Celje
Umrli so: Stanislav SINKO-
VIČ iz Košnice pri Celju, 75
let, Mirko BREŽNI iz Celja,
53 let, Jože KOŽAR iz Radeč,
68 let, Julijana PODGORŠEK
iz Rečice ob Paki, 78 let. Lju-
bica SVETLIČIČ iz Celja, 82
let. Barbara SENEGAČNIK iz
Šempetra v Savinjski dolini,
94 let, Justina PLATOVŠEK iz
Zadobrove, 93 let, Feliks KO-
VAČ iz Nove Cerkve, 71 let,
Frančiška STRMČNIK iz Hre-
nove, 92 let, Franc PUNGER-
ŠEK iz Ledine, 65 let, Gregor
Johannes BLAZINŠEK iz Ce-
lja, 71 let, Danijela LAKOVIČ
iz Celja, 73 let, Vladimir
GANC iz Sevnice, 45 let iz
Sevnice, Jože PUŠNIK iz Zg.
Laž, 79 let, Marija KROFLIČ
iz Celja, Jožef GOSEK iz Šem-
petra v Sav. dolini, 68 let,
Jožef PRESKER z Ljubnega ob
Savinji, 86 let, Alojzija GRA-
BLER iz Bodreža, 61 let, Mar-
tin REZAR ŠORN iz Grajske
vasi, 75 let, Elizabeta LUKEŽ
iz Liboj, 68 let, Aranka PAN-
KER iz Murske Sobote, 77 let,
Jože GERČER iz Brezna, 87
let, Hilda KOLENC iz Trnove-
ga Hriba, 69 let, Anton OB-
RUL iz Slovenskih Konjic, 90
let, in Franc VASLE iz Goto-
velj, 67 let.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Josip HUSTIČ iz
Dobovca pri Rogatcu, 72 let.
Angela RATEJ KRUŠLIN iz
Bodreža, 75 let, Marija ŠPO-
UAR iz Žibernika, 73 let, Ma-
tilda VERK iz Babnega Brda,
77 let, Marija VREŠNAK iz
Cerovca pod Bočem, 85 let,
Anton KAMPUŠ iz Šmarja pri
Jelšah, 88 let, Lucija PREVOL-
ŠEK iz Rogaške Slatine, 87
let, in Terezija TRUPEJ iz
Šentjurja, 66 let.
Žalec
Umrli so: Anton KOBAL iz
Marija Reke, 54 let, Anton
REBERNIK iz Andraža nad
Polzelo, 46 let, in Tomaž GRI-
LANC iz Žalca, 29 let.
TRŽNICA
»Kako to veste? Menda ga ja niste prebrali?« se je čudila Anka.
»To ne, le kaj si vendar misliš o meni?!« se je naredil poštar
hudega. »Ampak danes sem nesel pismo tudi Dolinarjevim.
Čeprav sem se branil, kot je moja navada,« se je znovajjošalil
hudomušni mož, »sta me Marko in Francka zvabila na kozarček
žganja. Medtem ko sva s starim Markom rekla nekaj modrih ob
kozarčku, je mati že prebrala pismo. Ob vsaki prebrani besedi
je postajala bolj čudna in zdelo se mi je, da še sama ne verjame
napisanim besedam, ko je prav vsako še enkrat prebrala, preden
je razburjeno spregovorila: »Peter, naš Peter prihaja na dopust
iz vojske!«
Nič več ni slišala Anka, kaj še kliče za njo poštar, tako je
hitela s pismom v roki proti domu. Na košaro z grozdjem, ki jo
je med pogovorom s poštarjem postavila na tla, je čisto
pozabila, tako zelo se ji je mudilo prebirat pismo z veselo
novico!
»Ko ti bereš to pismo, mene vlak že vozi proti domačim
krajem in ob vsakem udarcu železnih koles ob tračnice čutim,
da sem vse bliže tebi in še nekomu, ki bo ob veselem bitju
tvojega srca začutil radost, ki naju prežema pred najinim
skorajšnjim snidenjem!«
»Prihaja, prihaja domov!« je s pismom v roki stekla v sobo,
kjer so domači ravno takrat posedli okoli mize in čakali, da
prinese mati na mizo kosilo.
»Kdo prihaja, da tako vpiješ, kot bi prihajali Turki?« se je
začudeno zazrl vanjo oče Ivo.
»Moj Peter prihaja na dopust od vojakov, ali ne vidite?« je
mahala s pismom očetu pred nosom.
»Jaz že bolj slabo vidim brez očal, zato nam kar sama preberi,
kaj piše in kdaj se vidimo,« je pričelo zanimati očeta.
»Piše, da se danes že pelje domov, naprej pa je takole zapisal,«
je iskala Anka z očmi mesto, kjer je prej nehala brati.
»Domov sem tudi pisal, da prihajam in prosil očeta, naj
pride z vozom in konji pome na Grobelno, da mi ne bo treba
pešačiti po tisti dolgi poti tam mimo Žusemskega gradu. Vesel
bom, če prisedeš k očetu na voz in mi prideš do vlaka naproti,
da bi te mogle moje roke čimprej objeti in pritisniti na svoje
srce!«
I vek in Jožek sta se nagajivo muzala ob Ankinem branju
Petrovega pisma, dekletom pa je ob poslušanju zaljubljenih
besed vse bolj silila rdečica v lica.
Očeta niso veliko ganile lepe besede, za katere je v svojem
dolgem in truda polnem življenju spoznal, kako hitro zgube
svoj lesk in lepoto. Bolj ga je zanimalo, kako bo pripravljen
Peter poskrbeti za varno življenje njegove hčerke in otroka, ki
je vsak dan očitneje kazal, da prihaja.
Zato je s priprtimi očmi zrl proti hčerki in z zanimanjem
poslušal, kaj še ima povedati Petrovo pismo.
»Beri naprej, kaj si obstala, kot bi imeli ves dan časa za
prebiranje tega pisma,« je nejevoljno, da bi prikril svojo
radovednost zagodel, ko je opazil, da je Anka v svojem branju
zastala in ne ve, če bi napisano prebrala pred vsemi, ali pa raje
ohranila nadaljnjo vsebino pišma zase.
»Najbolje bo, da kar zdajle zvedo!« je pri sebi odločila in
odločno brala dalje.
»Veš, Anka, v teh kratkih dneh, ko bom doma, naju čakajo
velike in za vse najino nadaljnje življenje pomembne spre-
membe. -Do konca mojega služenja domovini in kralju, kot
nas tukaj vsak dan znova učijo, mora preteči še več kot leto
dni, dolgo leto, v katerem bova midva še morala živeti
ločeno, daleč vsak sebi. V tem času se nama bo rodil otrok in
ker jaz ne bi rad videl, da bi se Dolinarjev otrok rodil kot
nezakonski pastorek, te, draga moja Anka v tem pismu
prosim za tvojo roko in želim, da se v času mojega dopusta z
mano poročiš!«
Juha, ki jo je postavila na mizo Osojnikova mati, se je že
ohlajala, vendar se ni danes nikomur mudilo zajemati iz velike
lončene sklede; tako so se zamotili ob poslušanju Ankinega
branja Petrovega pisma.
»Kar poročila se bosta?« se je glasno začudila Lenka in še bolj
prikupno zardela v lica.
»In kakšen otrok se vama bo rodil?« je vse spravil v zadrego s
svojim vprašanjem mali Jožek.
»Kaj ti veš, ko si še majhen in neumen!« se je važno postavil le
dve leti starejši Ivek, da so se večja dekleta zahihitala in je še
mati Mara težko prikrila svoj nasmešek, ki ji je silil na obraz ob
otroški naivnosti.
»Tiho bodite, da bom lahko sUšal, kaj Anka bere!« je z
narejeno strogostjo pomeril otroke oče Ivo in v tihi napetosti so
znova prisluhnili Ankinim besedam. *
»Morda bi se ne mudilo toliko s to poroko, a na žalost se vse
bolj na glas govori o vojni, ki bi nas mogla kaj kmalu zaplesti v
svoj krvavi ples! Tedaj nam vsem Bog pomagaj in prav nihče
pove, kdo se vrne iz tistega pekla in kdo za vselej omahne!
Ti veš, da sem jaz že stal tako blizu smrti, da še predobro vf
kako rahlo so priprta vrata onostranstva. Upam sicer, da se
takega ne bo zgodilo, vseeno pa hočem, da ima moje d
priznanega očeta in moj priimek, ki se mu ga ne bo treba nii
sramovati.«
Mati se je ob teh besedah tiho umaknila v kuhinjo in s
predpasnikom obrisala solzne oči.
»Tudi Peter sluti v sebi nesrečo, fle samo jaz!« je gret
pomislila in znova jo je neusmiljena bolečina stisnila pri srcu
sebi pa tihega materinega odhoda še opazili niso, toliko sol
zaverovani v besede, ki jih je dalje brala Anka.
»Vesel sem, da ste se z mojo mamo tako lepo pomenili
zadnjih pismih, ki smo si jih izmenjah z našimi domačimi,s'
si glede naju že vse povedah in vedi, da te v naši hiši žeii
postlana postelja, ki ti jo je ljubeznivo postlala moja mati!«
»Lepo je napisal in če v resnici tako pošteno misli v svoji
srcu, potem bo vse lepo in prav!« se je oglasil oče z glasom
katerem se je čutilo olajšanje ob spoznanju, da se obeta Ai
morda prav lepo življenje ob dobrem možu na trdni in imenil
kmetiji.
Pesem klopotca, ki je sredi virštanjskih vinogradov pl|
nenasitne jate škorcev, se je pomešala med pesem konjs
kopit in okovanih koles voza, ko sta se v sončnem dopoldne^
rahlem drncu peljala Dolinarjev Marko in Osojnikova Ank^'
železniško postajo na Grobelno, čakat Petra.
Koruzna polja so že orumenela in povsod ob cesti sta vide^
pridne kmete, kako so s polnimi vozmi tovorih pod str«'
letošnji obilni pridelek.	i
Dolgo je peljala cesta prav blizu mejne reke Sotle, ki se
spokojna vije po dolini, ne da bi se zavedala, kako s svP
lenobnim tokom ločuje dva rodova, ki sta bogvedi
poselila te slikovite bregače, ki jo obdajajo.
»Le kako bi teklo moje življenje, če bi ostala tam, onstra"
reke?« se je zamišljeno spraševala Anka, zroč preko vode^
hiš se ji je zazdelo, da sliši sem preko Sotle zategli zagorski
kot bi jo rodna gruda vabila in klicala nazaj v svoje naročji;
Očetu Marku ni ostal skrit hrepeneč Ankin pogled
tja, kjer se je že za prvim »bregcem« mogla uzreti njena roj-
vas^	tis"
»Še čutiš, da te korenina, katere je vaš rod pognal v ^^
zemljo tam preko, vlečejo nazaj?« je presenetil Anko z nep^
kovanim vprašanjem.	,
»Le kako ste mogli uganiti moje misli in občutja?«
zdrznila Anka, kot bi jo presenetil pri prepovedanem opr^^
»Nikar ti naj ne bo nerodno,« je opazil njeno zadrego.
sledil sem pogledu tvojih oči in lahko sem uganil, kaj se S
tvoji duši!«
PISMA BRALCEV
25
■ODMEVI
jtivali niso
igrače
fjovem tedniku sem z za-
' lojeni prebral članek, ki
'J napisala dijakinja Sred-
'jdravstvene šole iz Celja
IjPrelog. Ko je prišla na
^^iško postajo, je zagle-
^^a železniških tirih rdeče
^asto kepico, z žalostnim
izom v očeh.
jprav se je na železniški
'0 ljudi kar trlo, se nihče
pomnil, da bi jo rešil pred
jjjjajočim vlakom. To je
Saša, za kar ji velja
jjbna zahvala. Naliti najst-
jso si seveda delali norca
jjsmejali. Ne vem, na kate-
>Qli so se naučili osnove
jale. Med nekulturnimi
izovalci tega tragičnega
2ora je bilo tudi nekaj gos-
ja so bile nadvse prijazne.
I čast tudi tem za huma-
j Ena od njih je celo oblju-
1, da bo psa spravila na
neje. Če je to storila, naj to
foči celjskemu društvu za
iito živali, ki ima sedež v
|)Oski ulici.
;obo Saša nastopila službo
lolnišnici, sem prepričan,
bo imela tako human od-
1 do bolnikov. Še vedno
a pravilo, da kdor nima
živali, tudi ljudi nima.
lam reči, da je tudi ta sesta-
napisala v lepem jeziku in
|d občuteno. Če bi bil še
|wen, bi ji za tako odličen
javljaj ski spis napisal odlič-
loceno v redovalnico. Pre-
m sem, da je ta opis do-
Ika na železniški postaji
[brala tudi njena profesori-
slovenščine in ga ocenila z
U odlično. Predlagam, da
'Vodstvo šole javno pohvali.
Ob tem tragičnem dogodku
Jodal, kako potreben bi bil
Mju azil za zavržene živali,
fni azil, ki uspešno deluje,
'Mariboru, kar je za Slove-
lo. ki si želi v EU, kaj slaba
ftna osnova. Tudi v Ljublja-
ne resno pripravljajo na iz-
"(Injo azila. Pri tem ima ve-
zaslug tamkajšnja župa-
»Vika Potočnik, ki je Ijubi-
feživah. Če je Celje tretje
^to v Sloveniji, bi lahko
'^eli razmišljati o azilu v
ki bi bil lahko koristen
'•^flo celjsko regijo. Upam,
">0 celjski župan Bojan Šrot
Več posluha za azil, kot
'if imel bivši župan Jože
''^ek, ki ga sploh ni imel.
MILAN GOMBAČ,
Celje
PREJEU
SMO
^delu društva
Sivo upokojencev v Šen-
. Pertu je eno izmed društev,
Plujejo v okviru Krajevne
>osti Breze nad Laškim.
^ ^fiovljeno je bilo leta 1989
1 ^os praznuje desetletnico
IjjJ^i^- Trenutno šteje 112
((j.*?^- ki v glavnem živijo na
kmečkih domovih, raz-
^Jiih po šentruperskih hri-
vasicah.
Na letošnjem občnem zbo-
ru, ki je bil proti koncu marca,
so člani društva opravili »in-
venturo« za leto 1998 in hkrati
sprejeli plan dela za tekoče
leto. Njihova aktivnost se odra-
ža v celotni realizaciji zastav-
ljenih nalog, ki so bile uresni-
čene tudi z materialno podpo-
ro ZDU občine Laško in matič-
ne krajevne skupnosti. Upoko-
jenci, ki v tako imenovanem
svojem tretjem življenjskem
obdobju, v Šentrupertu nimajo
kakšnega posebnega razvedrila
ali drugih družabnosti, so se z
veseljem udeležili izleta v
Prekmurje in drugih srečanj
upokojencev, sodelovali pa so
tudi na tekmovanju strelcev v
Rečici pri Laškem. Kljub šte-
vilnim pomanjkljivostim in
neugodnostim, ki jih lahko
ima življenje na podeželju, pa
je ena od prednosti pred tistim
v urbanih naseljih v tem, da se
v Šentrupertu upokojenci v
glavnem vsi poznajo med seboj
in živijo v sožitju, prijateljstvu
in medsebojni pomoči. Med
sabo se obiskujejo in pogovar-
jajo in ni treba posebej poudar-
jati, kako v starosti, stiski, bo-
lezni ali osamljenosti lepa in
prijazna bodrilna beseda do-
bro dene.
Še posebej pa so bih upoko-
jenci na občnem zboru veseli
obiska gostov, to je vidnih
predstavnikov domače krajev-
ne skupnosti in predsednika
ZDUS g. Vinka Gobca ter pred-
sednika ZDU občine Laško Ma-
tevža Kolarja, ki sta jih sezna-
nila z aktualnimi družbeno po-
litičnimi razmerami in v zvezi
s tem s položajem ter življe-
njem upokojencev v ožji in
širši družbeni skupnosti.
Kot so člani DU Šentrupert
opredelili v programu dela,
nameravajo ostati aktivni tudi
v bodoče, seveda kolikor jim
bo to dopuščalo zdravje in
moči. Kot doslej nameravajo
sodelovati z drugimi društvi
in organizacijami, udeleževa-
li se bodo izletov in srečanj ter
drugih prireditev. Tudi dru-
žabni stiki in skrb za sočlove-
ka, zlasti za ostarele in bolne
stanovske tovariše, je med nji-
hovimi osnovnimi nalogami.
Posebne aktivnosti bodo na-
menjene tudi razvitju prapo-
ra, ki ga društvo še nima. Vse
to pa bodo realizirali pod
vodstvom dolgoletnega pred-
sednika Jožeta Marota, ki se je
ob zaključku občnega zbora
vsem članom in ostalim zah-
valil za sodelovanje z beseda-
mi, da je takšno članstvo in
njegovo delo društvu v ponos
in vzpodbudo, kar ustvarja ug-
led in odličnost organizacije.
MARIJA SALOBIR,
Šentrupert
Unicef o
kriznih
razmerah na
Balkanu
Unicef kot ena večjih sve-
tovnih humanitarnih organi-
zacij in edina v okviru OZN,
ki je posvečena izključno
otrokom, je na kriznem ob-
močju Balkana prisotna že ves
čas. Zadnji dogodki pa nare-
kujejo oblikovanje sistema-
tičnega kriznega programa
pomoči.
Unicef je zato skupaj z Viso-
kim komisariatom za begunce
(UNCHR) in Svetovnim pro-
gramom za prehrano (WPF)
oblikoval krizni program, ki
predvideva 2,5 milijarde tolar-
jev pomoči. Sestanek in podpis
dokumenta o sodelovanju je
bil v torek v Ženevi. Zagotovil
bo pomoč otrokom na celot-
nem ogroženem predelu Bal-
kana, vključno z vsemi predeli
ZRJ. Program pomoči je osre-
dotočen na področja zdravs-
tvene oskrbe, oskrbe s čisto
pitno vodo, preprečevanja
podhranjenosti in psiho-so-
cialno pomoč otrokom.
Unicefova pomoč na ogrože-
na področja nenehno prihaja.
Prejšnji teden je v Tirano iz
Kopenhagna poletelo letalo s po-
močjo v vrednosti 150 tisoč do-
larjev. Večina nacionalnih odbo-
rov Unicefa se je že odzvala na
prošnjo, da z dodatnimi akcija-
mi zbiranja sredstev podpre iz-
vajanje kriznega programa. Slo-
vensld odbor je z akcijo začel
konec marca. Preko Slovenske-
ga odbora za Unicef bo ministrs-
tvo za kmetijstvo v ogrožene
predele poslalo 6 ton mleka v
prahu. Z neposredno pošto je
odbor za pomoč zaprosil 1000
slovenskih podjetij, naslovil pa
jo bo tudi vsem svojim rednim
donatorjem. Ostale posamezne
donatorje pa poskuša spodbudi-
ti s pozivi preko javnih medijev.
V pičlih treh dneh se je odzva-
lo že 14 podjetij, njihova po-
moč pa znaša 284 tisoč tolarjev.
Pomoč ponujajo tudi posamez-
niki, ki se po telefonu odzivajo
na apel, objavljen na nekaterih
radijskih postajah. Na sedežu
Slovenskega odbora za Unicef
je delovala dežurna služba tudi
v času velikonočnih praznikov
in je sprejemala telefonske kli-
ce na številko 159 31 43. Dona-
torji lahko pomoč nakažejo tu-
di neposredno na žiro račun
50102-678-99015 s pripisom
NUJNA POMOČ.
Slovenski odbor za Unicef se
je kot podpisnik pridružil ape-
lu desetih nevladnih organiza-
cij, s katerim pozivamo vlado,
da v čim krajšem času prevza-
me svoj del odgovornosti in
zagotovi ustrezno oskrbo be-
guncev iz Kosova v Sloveniji.
Slovenski državljani so že
tolikokrat do zdaj pokazali,
da jim ni vseeno za stiske
otrok po svetu. Zato so v Slo-
venskem odboru za Unicef
prepričani, da bo tudi tokratni
poziv za pomoč uspešen, kar
nakazuje že dosedanji odziv.
BLAŽ HABJAN,
Slovenski odbor za Unicef
'zAtr^
Dan na
Sladki Gori
Bil je zelo lep sončen dan.
Od zunaj nas je ogrelo toplo
pomladansko sonce, naša srca
pa so ogreli naši mali sončki -
naši otroci. Na Sladki Gori
imamo oddelek male šole ter
oddelke od prvega do četrtega
razreda. Ob letošnjem 25. mar-
cu, prazniku mater, so učenci
pripravili zelo lep in duhovit
kulturni program. Nasmejali
smo se našim najmlajšim, pa
tudi ob igrici Butalci. Ob mi-
slih, ki so jih otroci skupaj z
učiteljicama pripravili in po-
vedali, pa je pritekla tudi kak-
šna solza sreče.
Zato bi se ob tej priliki rada
zahvalila učiteljicama Renati
in Urški, ki sta tako lepo pri-
pravili učence, prav tako gre
zahvala vzgojiteljici Alenki,
ki se trudi z našimi malimi
šolarji. Vso pohvalo in zahva-
lo tudi gospodični Lidiji, ki je
skupaj z otroci pripravila zelo
lepe ritmične točke. Ne sme-
mo pozabiti na kuharico Joži-
co, ki je med prireditvijo pri-
pravila prigrizek za vse mame
in babice.
Na koncu se seveda zahva-
lim tudi sponzorjem, mesnici
Guter Rogaška Slatina za do-
brote na mizi, cvetličarni Ro-
višnjak iz Rogaške Slatine za
darilne šopke ter Krajevni
skupnosti Sladka Gora, še po-
sebej g. Močniku za govor. Še
enkrat vsem skupaj hvala!
MAJDA JURŠE,
Polžanska Gorca
Materinski
dan
že prvi sončni žarki tega
dne so razodevali praznova-
nje. Zemlja si v teh dneh poča-
si nadene svoja najlepša obla-
čila. Sije v svežem zelenilu
travnika in polj, žari v tisoče-
rih barvah. Marec je mesec,
ko ne doživljamo le tople
preobrazbe narave, ampak
smo v teh dneh še posebej
čaščene ženske, matere. In to
nam v sivem vsakdanu dobro
dene.
V OŠ Ljube Mikuš v Žalcu
delajo in ustvarjajo z otroki,
ki so navzlic svoji drugačnosti
(ali pa prav zaradi nje) še
posebej občutljivi in hrepeni-
jo po bližini človeka, ki jih
sprejema, vzljubi in se jim v
celoti posveča. To delo zahte-
va posebno tankočutne in pri-
jazne ljudi, saj jih otrok v
nasprotnem primeru kmalu
spregleda in zavrne.
Starši, ki spremljamo delo
na tej šoh, lahko v srečanjih z
zaposlenimi in otroki zazna-
mo pozitiven utrip življenja v
tej sredini. Ena od priložnosti,
ki je potrdila že predhodne
izkušnje, je bil ravno materin-
ski dan.
Tega popoldneva smo se
množično zbrali v avli šole,
kjer je najprej pritegnila našo
pozornost svojevrstna scena.
Karikature, duhovite in hkrati
globoko občutene, so bile de-
lo priznanega karikaturista
Milana Alaševiča, ki je bil tudi
eden izmed gostov praznične-
ga popoldneva in avtor risar-
skih daril.
Drugo presenečenje je bila
pevka Majda Petan, ki je s
svojim blagozvočnim glasom
in ganljivimi besedili privabi-
la solze v naše oči. Posebej, ko
je zapela ravnateljici šole,
gospe Danici Puncer, ki je tega
dne (kako simbolično) praz-
novala rojstni dan.
Za glasbeno spremljavo
Majde Petan in recitala Marja-
ne Confidenti je poskrbel
predstavnik Glasbene šole Ža-
lec Jože Škorjanec. Plesna
skupina Šlauf, katere vodja je
Sava Melanšek, v Savinjski
dolini slovi že nekaj let. Tudi
tokrat so bila dekleta v svojem
nastopu dovršena. S svojim
bogatim programom se je
predstavil tudi šolski pevski
zbor pod vodstvom gospe
Mojce Florjančič. »Tohko pe-
smi, toliko besedil! Mar je
mogoče, da so si vse to zapom-
nili naši otroci?« je bilo slišati
po prireditvi. Žar nastopajo-
čih otrok pa je razodeval, da
jim je petje v veliko veselje,
posebej če lahko z njim ogre-
jejo srca svojim bližnjim.
Vse niti prireditve sta imeli
v rokah Mojca Sanda in Marja-
na Confidenti, ki je program
tudi povezovala z lepimi mi-
slimi, recitacijami in celo z
eno od svojih pesmi. Poudari-
la je, da so prireditev in pogo-
stitev omogočili mnogi po-
krovitelji, ki nikoli ne odreče-
jo pomoči, kadar jih zanjo
zaprosijo.
Ko so nas otroci obdarih z
nageljni, so bih v svoji simpa-
tični nerodnosti tako prisrčni,
da so s svojo neposrednostjo
prinesli v že tako svetel pro-
stor prijetno svetlobo. Ko bi
bilo potrebno izreči besede
zahvale, so bila naša srca pre-
več ganjena, oči so žarele in
povsod je bilo čutiti več son-
ca, saj se nas je dogodek glo-
boko dotaknil.
MARIJA KRONOVŠEK,
Parižlje
PRITOŽNA
KNJIGA
Slovenska
polka in
valček
z velikim veseljem sem si
ogledala letošnjo prijetno pri-
reditev »Slovenska polka in val-
ček«. Z družino smo se z zani-
manjem zbrali ob TV in uživali
ob poslušanju novih narodno-
zabavnih melodij. Ansambli so
nas navduševali, pa tudi sama
organizacija je bila odlična.
Razočarana pa sem postala
takrat, ko se je začelo glasova-
nje. Glasovati sem seveda želela
za ansambel, ki mi je bil najbolj
všeč in me je najbolj prepričal.
To so bili Šaleški fantje s svojo
polko »Metlin ples«. Ob odlično
odigrani in odpeti skladbi smo
za posladek videli še pravo
predstavo folklorne skupine, ki
je metlin ples tudi zaplesala. Da
je bil omenjeni ansambel res
vrhunsko pripravljen, lahko
potrdijo in so potrdili tudi taki,
ki se z glasbo profesionalno
ukvarjajo. Zato sem zanje žele-
la oddati svoj glas. A celih pet
minut, kolikor jih je bilo na
voljo, nisem mogla priklicati
želene številke, saj je'bila ne-
prestano zasedena.
Mislila sem, da je kaj narobe
z mojim telefonom, vendar
sem ugotovila, da to ni res.
Najmanj 50 znancev in prijate-
ljev je imelo iste težave, zatrje-
vali so mi, da niti enkrat niso
dobili zveze s to številko in
zaradi tega niso mogli glasova-
ti. Prišla sem do zaključka, da
je moral nekdo številko zablo-
kirati! Zato pozivam Telekom
Slovenije, da pojasni, zakaj je
bila linija blokirana! Prav tako
želim, da RTV Slovenija poja-
sni potek glasovanja.
Šaleški fantje si v nobenem
primeru niso zaslužili tako ve-
likega razočaranja in moralne
škode. A kljub temu, da je
veliko število gledalcev ostalo
brez možnosti glasovanja, je
zanje bila in bo skladba Met-
lin ples med vsemi predstav-
ljenimi najboljša.
Torej, Telekom in RTV, pro-
sim za vaše pojasnilo, hkrati
pa RTV opozarjam, naj bodo
bolj pošteni do vseh.
MARIJA JEŽOVNIK,
Velenje
26
MALI OGLASI - INFORMACIJE
MALI OGLASI - INFORMACIJE
27
28
MALI OGUSI - INFORMACIJE
INFORMACIJE
29
30
KRONIKA
mm
Pokalo |e in bolelo
Da je streljanje s karbidom
lahko sila nevarno početje,
so nekateri občutili na lastni
koži, ko so s pokanjem ozna-
njali praznične dni. Trije
primeri, ki jih objavljamo, so
dovolj zgovorni in nemara
celo poučni.
V soboto, 3. aprila popold-
ne se je v Mozirju pri strelja-
nju s karbidom hudo telesno
poškodoval 30-letni domačin
Robert B. Do poškodbe je
prišlo, ko sta s prijateljem,
30-letnim Markom M. v poso-
do naložila karbid in jo pre-
krila s starim bojlerjem. Pri
tem se je sproščala večja koli-
čina plina, zato je prišlo do
predčasne eksplozije. Bojler
je vrglo v zrak in priletel je
Robertu v glavo.
V nedeljo popoldne se je
lažje telesno poškodoval 28-
letni Milan B. iz Ješpvca. Poli-
cisti so ugotovili, da je Milan
po koncu streljanja s karbi-
dom postavil pokonci posodo
za mleko in opazil, da je v
notranjosti ostalo še nekaj te-
ga »streliva«. Še enkrat je priž-
gal z vžigalnikom, ogenj pa je
povzročil izbruh plamena, ki
je Milana oplazil in opekel po
prstih leve roke.
V nedeljo dopoldne se je pri
streljanju s karbidom hudo te-
lesno poškodoval tudi 37-letni
Franc M. iz Gavc pri Šmart-
nem ob Paki. Ugotovili so, da
je na karbid položil večji sod s
senom, takrat pa je prišlo do
samovžiga, sod pa je vrglo v
zrak. Zadel ga je v spodnji del
čeljusti.	M.A.
MINI KRIMICI
Izginjajo šolenčki
Policisti PP Celje so bili ob-
veščeni, da iz garderobnih
prostorov v srednji vrtnarski
šoli v Medlogu izginjajo čevlji.
29. marca je brez svojih čev-
ljev ostala Tina S., teden dni
pred tem pa Andreja K. Nez-
nani zmikavt se je očitno osre-
dotočil na znamko Dr Mar-
tens.
Ukradeni clio
v noči na 31. marec je s
parkirišča na Pohorski ulici v
Celju izginilo osebno vozilo
Renault clio, last Ivana M.
Ukradeni avtomobil je kovin-
ske rdeče barve, z registrsko
oznako CE 50-03P.
Kleti se praznijo
v .času od 27. do 31. marca
je nekdo vlomil v kletne pro-
store v stanovanjskem bloku
Na zelenici v Preboldu. Iz kleti
Elizabete Š, je ukradel zaboj z
orodjem, strojček za rezanje
keramičnih ploščic in zaboj z
vodovodnim materialom v
skupni vrednosti okoli 30 ti-
soč tolarjev.
V	četrtek, 2. aprila zgodaj
zjutraj, je nekdo vlomil v iste
kletne prostore. Iz kleti Rafka
N. je odnesel Iskrin vrtalni
stroj, razno orodje, zračno
puško in primež za stroj za
rezanje keramike. Lastnik je
oškodovan za okoli 45 tisoč
tolarjev. Poostren varnostni
nadzor v tem bloku ne bo
odveč.
Akumulator z
gradbišča
v noči na 31. marec je nez-
nani storilec kradel na grad-
bišču regionalne ceste v Gorici
pri Slivnici. Iz omarice za ure-
janje tamkajšnjega prometa je
odmontiral akumulator za se-
mafor. Podjetje za vzdrževa-
nje" in obnovo cest iz Celja je
oškodovano za okoli 30 tisoč
tolarjev.
Denar, zlatnina...
v sredo, 31. marca med 8. in
16. uro, je nekdo vlomil v sta-
novanjsko hišo Zorice P. na
Cesti na Ostrožno v Celju. Po-
tem ko je dodobra preiskal
notranjost hiše, je odnesel
večjo vsoto denarja ter 3 veri-
žice, 7 prstanov in dve zapest-
nici, vse iz rumenega zlata.
Lastnica je oškodovana za več
kot poldrugi milijon tolarjev.
V	petek pa je bilo vlomljeno
v stanovanjsko hišo v Šentjur-
ju pri Celju, last Zdenke V.
Neznani storilec se je osredo-
točil na tri potne liste, zlatnino
in denar v domači in tuji valu-
ti. Lastnico je oškodoval za
približno 50 tisoč tolarjev.
Drzna tatvina
Prejšnji petek popoldne se
je 47-letni Karel J. iz Male
Breze sprehajal ob reki Savinji
v Celju, ko se mu je približal
neznanec in ga prosil za sto
tolarjev. Karel mu te pomoči
ni mogel odreči, zato je segel v
žep po denarnico, takrat pa
mu jo je neznanec iztrgal iz
rok ter zbežal v neznano. Ka-
rel, ki je bil oškodovan za
okoli 15 tisoč tolarjev, ima o
dobroti po tem pripetljaju naj-
brž drugačno mnenje.
15 krat 10 škatlic
V noči na 1. april je neznani
storilec vlomil v skladišče tr-
govine RR na Ulici heroja Sta-
neta v Žalcu. Ukradel je pet-
najst zavitkov cigaret, s tem
pa lastnika Romana R. oško-
doval za okoli 30 tisoč tolar-
jev.
Tat na poligonu
v noči na 1. april je bil nez-
nani storilec aktiven na avto-
poligonu v Ločici ob Savinji.
Vlomil je v delovni stroj, nato
pa še v leseno barako ob tenis
igriščih. Iz notranjosti delov-
nega stroja je odnesel avtora-
dio kasetofon Sony, magna
kartico, sončna očala Ray Ban
in anorak Nike. Iz barake je
ukradel štiri sobne reflektor-
ske svetilke ter razna oblačila.
Lastnika Renato K. in Marija
S. sta oškodovana za približno
100 tisoč tolarjev.
Manj bo pokalo
Šmarski policisti so 1. aprila
opravili hišno preiskavo pri
Antonu K. iz okohce Podčetrt-
ka. Našli so in mu zasegli 15
kilogramov smodnika in 150
cm vžigalne vrvice, ki ima to
lastnost, da gori zelo počasi.
Lastnik bo za prekršek plačal
kazen, policisti pa so z zase-
gom tudi preprečili nekaj ne-
potrebnih in motečih detona-
cij.
Strelivo na meji
Na mednarodnem mejnem
prehodu v Dobovcu so polici-
sti pri temeljiti kontroli izpra-
šali tudi Josipa H., državljana
Hrvaške, ki se je v avtomobilu
pripeljal na našo stran. V vozi-
lu so našli 15 nabojev kalibra
9^ mm, zaradi česar je moral
Hrvat plačati denarno kazen,
seveda pa je ostal tudi brez
streliva.
Policisti PMP Rogaška Slati-
na pa so 2. aprila zvečer na
istem mejnem prehodu preve-
rili tudi hrvaškega državljana
Branka C., ki je vstopil na slo-
vensko ozemlje. V njegovem
avtomobilu so našli 110 dag
smodnika, ki so mu ga zasegli,
zagovarjati pa se bo moral pri
sodniku za prekrške.
Porisani mondeo
v noči na soboto, 3. aprila,
se je neznani objestnež znesel
nad osebnim avtomobilom
Ford mondeo, parkiranim na
Starem trgu v Slovenskih Ko-
njicah. Z ostrim predmetom
ga je vsega porisal, lastniku
Marku J. pa povzročil za prib-
ližno 180 tisoč tolarjev gmot-
ne škode.
Vlom v kiosk
v petek, 2. aprila zgodaj zju-
traj, je neznani storilec vlomil
v prodajni kiosk Dela na Mari-
borski cesti v Celju. Ukradel je
za okoli 100 tisoč tolarjev raz-
ličnih vrst in znamk cigaret.
Obiskal Štrucko
v noči na 2. april je neznani
storilec vlomil v trgovino
Štručka na Vegovi ulici v
Šmarju pri Jelšah. Iz notranjo-
sti je odnesel večjo količino
različnih sladkarij in brezal-
koholnih pijač, s tem pa last-
nico Melito K. oškodoval za
okoli 50 tisoč tolarjev.
Vlomil v bife
v noči na 2. april je nekdo
vlomil v bife Hudičev graben v
Parožu, ki je last Marije D. iz
Lokovine. Storilec je odnesel
osebni računalnik pentium,
glasbeni stolp Sharp z zvočni-
ki, večjo količino alkoholnih
in brezalkoholnih pijač ter več
zavitkov cigaret Boss. Lastni-
co je oškodoval za približno
pol milijona tolarjev.
V omarico po
denarnico
Minuli petek popoldne je
neznani storilec izkoristil pra-
vi čas in vlomil v garderobno
omarico na Geodetski upravi v
Celju. Pobral je žensko denar-
nico z denarjem, s tem pa je
lastnico Senedp Z. iz Celja oš-
kodoval za 60 tisoč tolarjev.
Napadel policista
v nedeljo, 3. aprila malo
pred polnočjo, je patrulja PP
Celje na Dobrni ustavljala voz-
nika osebnega avtomobila, ki
pa se je na znak policista pož-
vižgal in peljal dalje. Patrulja
mu je potem sledila in ga usta-
vila v Pristovi pri Lembergu
ter ugotovila, da gre za 33-
letnega Ivana K. iz Vitanja.
Zaradi suma, da je vozil pod
vplivom alkohola, mu je bil
odrejen preizkus z alkote-
stom, v skladu s predpisom pa
je bilo treba počakati 15 mi-
nut. Med tem ko je policist v
vozilu pisal zapisnik, je Ivan
urno sedel v svoje vozilo in
zapeljal proti drugemu polici-
stu. Kljub pozivu, naj počaka,
je policista z vozilom odrinil
ter odpeljal in izginil v noči.
Za to svoje početje se bo moral
zagovarjati na sodišču, čaka
pa ga tudi srečanje s sodni-
kom za prekrške.
Potrebna je bila
sila
v nedeljo, 4. aprila malo
pred 2. uro,-je patrulja PP
Slovenske Konjice v kraju Be-
zina ustavljala voznika oseb-
nega avtomobila, 26-letnega
Petra V. iz Oplotnice, ki pa se
ni hotel ustaviti, ampak je
nadaljeval vožnjo v smeri Ga-
brovnika. Patrulja ga je po-
skušala ustaviti tudi med to
vožnjo, a spet ni bilo odziva.
Peter prav tako ni upošteval
odredbe policistov PP Sloven-
ska Bistrica, ki so ga poskuša-
li ustaviti v Čadramu. Naen-
krat pa se je odločil, da zape-
lje na kolovozno pot, tam je
vozilo ustavil, izstopil in ste-
kel v gozd. Ko ga je eden od
policistov dohitel, se mu je
Peter uprl in se upiral, zato je
bila nujna uporaba fizične si-
le in vklenitev. Tudi Peter se
bo moral, zaradi preprečitve
uradnega dejanja uradni ose-
bi, zagovarjati na sodišču.
Ukradel žago in
škropilnice
Koncem minulega tedna je
nekdo vlomil v prostore KZ
Šentjur v Dramljah. Storilec je
ukradel motorno žago Hus-
quarna in štiri nahrbtne škro-
pilnice. Zadrugo je oškodoval
za okoli 115 tisoč tolarjev.
Izkoristil gnečo
v nedeljo, 4. aprila okrog
dveh zjutraj, je neznani stori-
lec, ki se je nahajal v diskoteki
Casablanca v Celju, izkoristil
gnečo in nepazljivost lastnice
ter s sedeža v separeju ukradel
črno žensko usnjeno jakno.
Tamara Z. je oškodovana za
okoli 70 tisoč tolarjev.
Pet krat GSM
Ob koncu prejšnjega tedna je
neznani storilec vlomil v trgovi-
no Mešič v Levcu. Tam si je
izbral 5 prenosnih GSM telefon-
skih aparatov različnih znamk,
lastnika Antona M. pa oškodo-
val za okoli 400 tisoč tolarjev.
PROMETNE NEZGODE
Voznik je
pobegnil
Na Ljubljanski cesti v Ce-
lju se je v ponedeljek, 5. apri-
la popoldne, pripetila nezgo-
da, v kateri je ena oseba utr-
pela hude telesne poškodbe,
drugi udeleženec pa je s kra-
ja nezgode pobegnil.
Mirko M. (92) je na prehodu
za pešce prečkal Ljubljansko
cesto in nameraval nadaljevati
pot proti Gledališki ulici. V
tem času je po Ljubljanski ce-
sti, iz smeri Gregorčičeve uli-
ce, pripeljal neznani voznik
motornega kolesa, ki je kljub
zaviranju trčil v pešca in ga
zbil po vozišču. Za tem je
neznani voznik s kraja nezgo-
de pobegnil. Policija voznika
črnega »čoperja« poziva, da se
zglasi na policijski postaji v
Celju, očividce pa naproša, da
vse, kar vedo o nesreči, sporo-
čijo na tel. št. 113.
Na nasprotni
vozni pas
Na lokalni cesti Marija
Gradec-Lahomšek, v vasi La-
homno, se je v petek, 2. apri-
la popoldne, pripetila nezgo-
da, v kateri je hude telesne
poškodbe utrpel voznik ko-
lesa z motorjem. Gmotna
škoda znaša okoli 200 tisoč
tolarjev.
Sebastjan B. (16) iz La-
homška je vozil kolo z motor-
jem iz smeri Marija Gradca
proti Lahomšku. V levem ne-
preglednem ovinku je zape-
ljal na nasprotno vozišče, ta-
krat pa se je iz nasprotne
smeri pripeljal voznik oseb-
nega avtomobila, 27-letni Mi-
ran J. iz Trnovega. V trčenju
med voziloma je vo^J
bastjan B. utrpel hudeti
poškodbe.	a
Smrtno
trčenje
Na glavni cesti L redJ
naj naselja Zidani Mo^
v ponedeljek, 5. apJ
3.15 uri, pripetila s^j^
prometna nesreča. ]
Dejan K. (20) iz Ra^j
vozil osebni avtomobil j^:
ri Radeč proti Zidanem
V bližini odcepa ceste ^
ma podvoza pod žele^J
progo je v levem ovinkuj
bil oblast nad vozilom i|
peljal na bankino, nato]
sprednjim delom vozila j
trčil v kamnito škarpo/
nje je bilo tako silovito,
bil voznik Dejan K. naii
mrtev.	' 1
TATVINE
IZVOZIL
v noči na 29. marec je nek-
do vlomil v osebni avtomobil
Zastava yugo, last Aleša K.,
parkiran na Slomškovem trgu
v Celju. Storilec je iz vozila
ukradel avtoradio kasetofon
Kenvvood in moško jakno v
skupni vrednosti okoli 60 ti-
soč tolarjev.
V	noči na 30. marec je bilo
vlomljeno v osebni avtomobil
VW golf, parkiran Na zelenici
v Celju. Storilec je ukradel
avtoradio kasetofon Pioneer,
lastnika Nenada L. pa oško-
doval za okoli 35 tisoč tolar-
jev.
V	sredo, 31. marca popold-
ne ali zvečer, je nekdo vlomil
v osebni avtomobil Zastava
yugo, parkiran na Graščinski
cesti v Preboldu. Ukradel je
avtoradio in zvočnika, 10 au-
dio kaset in 15 litrov bencina.
Lastnica Jožefa C. je oškodo-
vana za okoli 40 tisoč tolarjev.
Matjaž P. je 1. aprila prijavil,
da je nekdo vlomil v njegov
osebni avtomobil Zastava 126,
ki je bil nekaj dni parkiran na
Cesti v Šmartno v Vojniku. Sto-
rilec je iz vozila ukradel avtora-
dio kasetofon Pioneer z zvočni-
koma, verige za kolesa, vzvrat-
ni ogledali, brisalce, zadnje luči
in torbo z orodjem. Oškodovan
je za okoli 55 tisoč tolarjev.
V	noči na 5. april je nekdo
vlomil v osebni avtomobil Za-
stava 128, ki je bil parkiran v
bližini osnovne šole v Pesju. V
vozilu je odmontiral avtoradio
Blaupunkt, ukradel pa je tudi
starejši Iskrin gramofon ter 7
audio kaset. Boris P. je oško-
dovan za okoli 30 tisoč tolar-
jev. M.A.
Podjetje NT&RC d.o.o.1
direktor: Jože Cerovšekj
nadzorni svet: Milena Bre
Poklič - predsednica, Matj
Jamnikar in Tone VrabL
poslovni sekretar: Suzana R
Podjetje opravlja časopisu
založniško, radijsko in agend
tržno dejavnost. Naslov: Pre§
va 19, 3000 Celje, telefon (C
422-50, fax: 441-032,.;
Novi tednik izhaja vsak četi
Cena izvoda je 280 tolarj?
Naročnine: Majda Klanš«
Mesečna naročnina je 930 tol
Za tujino je letna naročnina 11
tolarjev. Številka žiro račun
50700-601-106900. Nenaroft
rokopisov in fotografij ne vra£
Tisk: Delo, Tisk časopisov in i
d.d., Ljubljana, Dunajska5,
direktor: Alojz Zibelmk.
Na podlagi mnenja Ministrstv
informiranje z dne 23.6.1992
časopis Novi tednik med proiz
informativnega značaja, za kal
plačuje 5% davek od prom(
proizvodov.
mihm
Odgovorni urednik; i
Branko Stamejčič. ^
Urednica Novega tednika:
Milena B. Pbklič.
Urednica: Tatjana Cvira
Uredništvo: Marjela Agrež, M
Intihar, Brane Jeranko, Ksenija
Gregor Kadč, Urška Selišnik,
Stamejčič, Željko Zlile.
Tajnica uredništva: Mojca W
Tehnični urednik Franjo
Računalniški prelom: Rot)C|
Kojterer, Igor Šarlah.
Oblikovanje: Minja Bajagii
E-mail: tednik@NT-RC.si:

Odgovorna urednica: i
Nataša Gerkeš-Lednik.
Uredništvo: Simona Brglez. ^
Lejič. Sergeja Mitič, Mateja P®
Tone Vrabl. '
Glasbeni luiednik: Stane Šp^
Vodja tehnike: Bojan Piš^^
Telefon studia (za oddaje v ži^;
4900-880,4900-881
E-mail: Radio@NT-RC-Si.
Opravlja trženje oglasnega pi^-
Novem tedniku in Radiu Cf^^
ter nudi ostale agencijske siof^
Vodja Agencije: Franček
Propaganda: Valter I^eben.
Grabar, Zlatko Bobinac, C^^
Koprivica, Vesna Matja5>^
Koordinator trženja: Nlitja
Telefon: 063/422-50 '
fax: 441-032, 443-511 ,
E-mail: Agendja@NT-RC'
KRONIKA
31
^^OCNE
rVETKE
,petek, 2. aprila dopoldne
^Ja policijski posrtaji ogla-
U š. iz Celja in povedal,
^ je prejšnji dan nabutal
'J, Darko N. ter mu pri
> hlače.
,petek zvečer je Celjanka
Aa prijavila, da se je
.zakadila Fatima Š. in jo
'pla. Potem ko so policisti
obvestila o tem dogod-
se odločili, da Fatimo
jjjo k sodniku za prekrš-
petek, 3. aprila je v dru-
gnezdecu v Medlogu
^(j M. pretepal svojo žen-
p si s tem prislužil sodnika
iiekrške.
Vrtni ulici sta se v sobo-
(poldne grdo gledala in se
iIj soseda Marjan K. in Jo-
f Oba bo sprejel sodnik za
trške.
^ sobotnem večernem ča-
;t)ilo napeto pred stanova-
dv Novi Cerkvi, kjer sta se
J Branko O. in Bojan T.
'/ponedeljek, 5. aprila po-
lne je na policijsko postajo
el Dalibor M. in dežurne-
povedal, da ga je prejšnji
na Lopati fizično obdelal
jR. Po zbranih podatkih
olicisti ugotovili, da je Mi-
oden za spoved pri sodni-
a prekrške.
ponedeljek zvečer sta se
inovanjski hiši v Gabrovcu
irijela Roman L. in Franc
iier sta bila v pretepu oba
b aktivna, se bosta oba
ivarjala pri sodniku za
Tške.
Prizadetim, ki so se prejš-
leden našli v nočnih cvet-
,smo dolžni na tem mestu
isati dvoje pojasnil: V lo-
1 v Višnji vasi Aleksander
inapadel tamkajšnje točaj-
ampak se je dogodek odvi-
pred lokalom, kjer je bila
Jv agresivnega napada
kandrova nekdanja prija-
ica.
Pretepena Tatjana, ki je za-
•sila za pohcijsko posredo-
5epo tem, ko jo je v Štorah
«del Silvester, pa sama ni
i^o sodelovala v pretepu,
smo zapisali.
M.A.
Tiralica za ziocincem?
Če bo sklep o prisilni privedbi v zapore na Dobu brez rezultata, bo za Mitjo-Toma Šmigovca razpisana mednarodna tiralica
Mitja Tomo Šmigovc (32)
iz Slovenskih Konjic je bil
zaradi kaznivega dejanja
napeljevanja k umoru obso-
jen na štirinajst let zapora.
Na začetku letošnjega mar-
ca bi bil moral na prestaja-
nje kazni v zaporih na Do-
bu, vendar ga tam ni še do
danes.
Veliki senat Okrožnega so-
dišča v Celju je v letu 1996
sodil dvema Konjičanoma,
Mitji-Tomu Šmigovcu in Mate-
ju Rističu, obtoženima za
umor konjiške veterinarke Ire-
ne Šmigovc, ki je bila obenem
Šmigovčeva babica. Umor se
je zgodil 13. septembra leta
1994 v počitniški hiši na ob-
močju Savudrije na Hrvaš-
kem. Koncem novembra je bil
Mitja-Tomo Šmigovc, zaradi
kaznivega dejanja napeljeva-
nja k umoru, obsojen na
enajst let zapora, Matej Ristič
pa, zaradi umora, na devetlet-
no zaporno kazen.
Umor je bil storjen na gro-
zovit način, motiv zanj pa je
bilo koristoljubje, saj je bila
umorjena Irena Šmigovc pre-
cej f)remožna ženska. Zločin
je bil približno leto dni nerazi-
skan, vse do dne, ko so pohci-
sti in kriminalisti oba osum-
ljenca prijeli in ju ovadili to-
žilstvu, pred tem pa so, v dalj-
ši in obsežni preiskovalni ak-
ciji, v bližnji in daljni okolici
počitniške hiše v Savudriji,
našli zakopane ostanke razko-
sanega trupla konjiške veteri-
narke.
Oba obdolženca sta na soje-
nju zatrjevala, da sta nedolž-
na, četudi je Ristič na zasliša-
nju v novembru 1995 navedel,
da je oškodovanko zadavil z
vrvjo, in to na nagovarjanje in
po načrtu Šmigovca. Po izved-
bi številnih dokazov in zasli-
šanju prič je prvostopenjski
senat oba obtožena spoznal za
kriva in ju obsodil: Mitjo-To-
ma Šmigovca na 11 let zapora,
Mateja Rističa pa na 9 let za-
pora. Po pritožbi obdolžencev
in okrožnega državnega tožil-
ca je zadevo obravnavalo Višje
sodišče v Celju, ki je Šmigovcu
zvišalo kazen na 14 let zapora,
Rističu pa na 11 let.
Po pravnomočnosti sodbe
višjega sodišča bi se bila mo-
rala oba (koncem junija
1997) javiti v zaporih na Do-
bu, a Šmigovc ni mogel na
odsluženje kazni, ker je že
17. aprila doživel hudo pro-
metno nesrečo kot voznik
osebnega avtomobila in je bil
takrat še na zdravljenju v bol-
nišnici.
^ V letu 1997 je Mitja-Tomo
Šmigovc (po svojem odvetni-
ku) nekajkrat zaprosil za od-
ložitev prestajanja kazni, v
uradu predsednika okrožnega
sodišča pa so mu vsakič ta
datum preložil za tri mesece.
Šmigovc je namreč ob vsakem
zaprosilu predložil zdravstve-
no dokumentacijo in ocene
medicinskih strokovnjakov,
da za prestajanje zaporne kaz-
ni še ni zmožen. Najrazličnej-
še zdravstvene izvide (tudi
psihiatrične) je zbiral tudi v
letu 1998 in nadaljeval s pisa-
njem prošenj za odložitev pre-
stajanja kazni. To je počel vse
do lanskega decembra, ko so
se, po ponovni prošnji za od-
log, v uradu predsednika
okrožnega sodišča odločili, da
presojo o zdravstvenem sta-
nju obsojenega prepustijo
sodnemu izvedencu. Ta je
Šmigovca pregledal januarja
letos, pregledal vso do takrat
zbrano zdravstveno doku-
mentacijo in v svojem mnenju
napisal, da je Mitja Tomo Šmi-
govc sposoben za prestajanje
kazni v zaporu.
Na osnovi tega mnenja je
predsednik celjskega okrožne-
ga sodišča izdal odločbo, s kate-
ro je zadnjo Šmigovčevo proš-
njo zavrnil kot neutemeljeno.
Šmigovc se je po svojem odvet-
niku pritožil na višje sodišče, a
je tudi to v sklepu zapisalo, da
je prošnja neutemeljena. Obve-
stilo o sklepu višjega sodišča in
obenem poziv, da se mora v
treh dneh po prejemu zglasiti v
zaporih v Dobu, je Šmigovc pre-
jel prve dni marca, na Dobu pa
ga ni še do danes. V času, ko je
obiskoval zdravnike in pisal
prošnje, je ves čas živel v hiši
umorjene babice v Slovenskih
Konjicah in bil pod nadzorom
tamkajšnjih policistov.
Predsednik Okrožnega so-
dišča v Celju je 16. marca izdal
sklep o prisilni privedbi Šmi-
govca. Če bo iskanje tega zlo-
činca brez rezultata, bo sledil
razpis mednarodne tirahce.
MARJELA AGREŽ
Radarji bodo
•	v petek, 9. aprila bo ves dan regijski poostreni nadzor
prometa;
•	v soboto, 10. aprila bodo radarske kontrole v popoldan-
skem času na območju Celja in Rogaške Slatine, v nočnem času
pa na območju Žalca;
•	v nedeljo, 11. aprila popoldne na območju Velenja in
Mozirja;
•	v ponedeljek, 12. aprila dopoldne na območju Slovenskih
Konjic in Laškega, popoldne pa na območju Žalca in Šmarja pri
Jelšah;
•	v torek, 13. aprila dopoldne na območju Mozirja, v popol-
danskem času pa na območju Velenja in Rogaške Slatine;
•	v sredo, 14. aprila dopoldne na območju Celja in Laškega,
popoldne pa na območju Žalca in Slovenskih Konjic in
•	v četrtek, 15. aprila dopoldne na območju Rogaške Slatine
in Šmarja pri Jelšah, popoldne pa na območju Velenja in
Šentjurja pri Celju.
Laserski merilnik hitrosti bo do 16. aprila pogosteje nameš-
čen na območju Celja in Šentjurja pri Celju.
MESEC TALNIH OBLOG V ASTRI
k
V mesecu aprilu - POSEBNI PRODAJNI
POGOJI PRI NAKUPU TALNIH OBLOG.
10 % gotovinski popust
(pri nakupu nad 5000 SIT), prodaja na obroke brez
obresti, brezplačen prevoz!
Prodajalna CELJE, Miklošičpeva ul. 4,
telefon 442-717.
Naša ponudba zajema tudi:
-voščena platna za namizne prte
-vse vrste PVC in gumijastih cevi
-tehnično gumo v ploščah in trakovih
-klinaste jermene
-pleksi stekla
-delovna oblačila
-JUVIDUR, Koterm, Novilan, teflon
-plastična galanterija za gospodinstvo
Veselimo se vašega obiska v prodajalni ASTRA
TT d.d., Celje, Miklošičeva 4,
telefon 063/442-717.
%
Milo med
> vožnjo
''olicisti so 29. marca
'ooči prejeli obvestilo iz
••nišnice, da sta tja, za-
strelnih ran, prišla po
•^oč 32-letni Iztok C. iz
J^tjurja in 23-letni Dani-
"M. iz Laškega.
sta Laščan in Šent-
pozneje povedala
pcistom in kriminali-
sta se okoli 21.30 ure
P^la z osebnim avtomo-
p iz Vojnika proti
y^3rtnem v Rožni dolini.
Vožnjo je Iztok sprožil
L^olo in si prestrelil levo
krogla pa je nato pre-
^ dlan na Danijelovi
J "^ici in obtičala v njegovi
^ stegnenici. Oba sta
l^jj^la hude telesne poš-
sicer pa dokaj neo-
J^j^n primer kriminahsti
^^ziskujejo.	M.A.
Manf krvi na asfaltu
V Obsotelju 45-letnica ZŠAM - Vsak peti voznik preveč »žejen«
V Združenju šoferjev in av-
tomehanikov Rogaška Slati-
na, ki deluje tudi na območ-
ju Rogatca, so lani uresničili
večino nalog. Pred dnevi, ko
so se zbrali na volilnem obč-
nem zboru združenja (ki po-
vezuje 220 članov), so opo-
zorili tudi na nove, izredne
akcije.
Med zborom je predstav-
nik policijske postaje Rogaš-
ka Slatina poročal o pomem-
bnem napredku na področju
varnosti v cestnem prometu,
saj je bilo stanje v lanskem
letu bistveno boljše, celo
najboljše na območju upra-
ve za notranje zadeve Celje.
To je bil rezultat sodelova-
nja med občino, člani
ZŠAM, SPV ter policijo, in
novega zakona o varnosti v
cestnem prometu.
Tako so zabeležili kar 65
odstotkov manj težkih poš-
kodb, lani po dolgih letih ni
bilo nobene s smrtnim izi-
dom, bilo je veliko manj poš-
kodovanih otrok (lani 25 ter
leto prej kar 36) ter manj man-
datno kaznovanih (2101 voz-
nik). Žal je še vedno preveč
»žejnih« voznikov. Tako so
ugotovili, da je bil pod vph-
vom alkohola kar vsak peti
kontrolirani voznik.
Člani ZŠAM Rogaška Slatina
so poročali o uspešnem gos-
podarjenju z osnovnimi sreds-
tvi, posodobitvi prostorov in
opreme v Ulici XIV. divizije.
sodelovanju v vseh akcijah
Zveze ZŠAM Slovenije, o regij-
skih prireditvah na tem po-
dročju ter krajevnih preven-
tivnih akcijah.
Ob zaključku so dolgolet-
nim članom podelili prizna-
nja, med drugimi tudi ustano-
viteljem združenja pred 45 le-
ti, Karlu Ferjaniču, Slavku
Strašku, Dominiku Lesjaku,
Ediju Šipecu, Slavku Lipušu
ter Antonu Krumpaku. Ob
minulem materinskem dnevu
so se članic spomnili s šopki
rož. Tudi veselici se za zaklju-
ček uspešnega leta niso odre-
kh.
JOŽE MIKLAVC
Ob volilni skupščini je imel glavno besedo delovni predsed-
nik Walgunie Frumencij (na sredini).
Huda delovna nezgoda
V četrtek, L aprila okrog poldneva, je prišlo v mizarski
delavnici na Kovaški cesti v Zrečah do hude delovne
nezgode.
Franc M. (54) je tega dopoldneva s krožno žago razrezoval
les, pri tem pa mu je nekaj pred 12. uro potegnilo levo roko v
območje žage. Utrpel je posebno hude telesne poškodbe,
zato je na zdravljenju v celjski bolnišnici.	M.A.
32
ZANIMIVOSTI
Je televizijska vojna
zdaj icončana?
Najprej se je oglasil Mar-
jan Jurenec, direktor Pro
Plusa, družbe, katere ve-
činska lastnica je Central
European Media Enterpri-
ses, in pohitel z lepotno iz-
javo, da je združitve izred-
no vesel, kajti na boljšem
bodo samo slovenski gle-
dalci.
»Za nas bo to pomenilo
izjemne možnosti za naku-
pe najboljših televizijskih
programov,« je dejal med
drugim. Šlo je namreč za
združitev dveh velikih tele-
vizijskih družb, že imenova-
ne CME in pa SBS Broadca-
sting, ki ima lastniški delež v
Kanalu A. Večinski, kar 66-
odstotni delež Kanala A pa
ima Vladimir Polič, nekda-
nji radioamaterski genij, ki
je med drugim znan po tem,
da je pred mnogimi leti, še
kot dijak koprske gimnazije.
sodeloval pri aferi »matura«.
Izdelal je namreč mikro od-
dajnik, prek katerega je po-
tem takratni dijak in sedanji
profesor doktor Andrej Be-
keš, ki že dolga leta živi na
Japonskem in je brat sloven-
skega veleposlanika v Rimu
Petra Bekeša, pomagal reše-
vati matematične naloge.
No, zadeva se je miroljubno
razpletla in nagajivi dijaki so
danes ugledni profesorji,
pravniki in podjetniki. Je pa
gospod Vladimir Polič, ki
ima hišo v Portorožu in se
od tam že leta dolgo vozi na
delo v Ljubljano in nazaj,
znan tudi po tem, da je na
Rogli, takrat je bil tam direk-
tor še danes nepozabni Mar-
jan Osole, prvi vzpostavil
avtomatski pregled vozov-
nic. Vladimir Polič je ponudil
svoje delnice, po primerni
ceni, obema družbama. No,
zdaj se bo lahko o tem po-
govarjal samo z eno, ki se
imenuje SBS Broadcasting
SA in je zdaj največja televi-
zijska družba v Evropi.
In kakšno lepotno napako
ima Jurenčeva izjava? Na Ka-
nalu A so uradno sicer tiho,
toda izvedeli smo, da je bil
ravno on tisti, ki je delal vse,
da bi uničil konkurenco, to je
Kanal A. Preplačevali so na-
daljevanke, še več, s tem, ko
so jih preplačali oni, so prisilili
tudi Kanal A, da jih je kupoval
po višji ceni. In tam, kjer se
prepirata dva, je imel dobiček
samo tujec, to je tisti, ki jih je
prodajal. O številnih drugih
nagajanjih, predvsem o rekla-
mah, ki jim edine prinašajo
dohodek, pa so raje tiho. Pri
vsem tem pa je podjetje Pro
Plus beležilo izgubo. Da je
bila tako imenovana televizij-
ska vojna slovenskih komer-
cialnih postaj znana tudi še-
fom nove velike televizijske
družbe SBS Broadcasting SA,
priča neuradno imenovanje
direktorja Kanala A Douglasa
Fultona za nekakšnega koor-
dinatorja v Sloveniji, točneje,
Fulton mora malce pokukati
tudi v delo in poslovanje fir-
me Pro Plus.
NINA J. KAVRAN
KAJ VOZIJO ZNANI CELJANI
Ni kaj dodati
Prvi mož Banke Celje Niko Kač je na delovnem mestu takorekoč ves dan. Zatorej so
temu primerno dodelili vozilo, na katerega se lahko vseskozi zanese.
Kovinsko srebrni BMW se tako dobro obnese, da bančni direktor pravzaprav ni imel veliko pova
o njem. »Ponavadi govorimo o stvareh, ki ne tečejo, kot se spodobi. Tega pa za mojega jekla
konjička ne bi mogel reči,« še poudari. Pomembno je, da ga avto ne pusti na cedilu, da je varen i
»dobro znajde« tudi v mestni gneči. Na nek način je Bavarec druga
Kačeva (potujoča) pisarna, ki ga prevaža z enega sestanka na
drugega. Klimatska naprava pa poskrbi, da glava v razbeljeni
poletni pločevini ni preveč razgreta, kar je pri poslovnih odločitvah
vsekakor pomembno.	■	PŠ
Orjak Miško
Martin Lilija iz Celja je že pred leti vzredil dobro tono težkega bika. Ta, ki ga vzredil v
zadnjih treh letih, pa ga je še prekosil. Bikec Miško še ni bil star tri leta, pa je že tehtal skoraj
1400 kilogramov.
Gospodar Lilija pravi, da je to posledica uspešnega križanja simentalke z beloplavo belgijsko
pasmo. O tem je bral v Kmečkem glasu in se odločil, da poskusi. Bikec je v treh letih zrasel v pravega
orjaka. Vsako leto je pridobil več kot 400 kilogramov ob povsem običajni hrani. Kot dolgoletni
kooperant, zadovoljen s sodelovanjem, ga je lastnik oddal celjski kmetijski zadrugi.	ML
NASMEH
PROSIM!
Nagrajenka tega tediu
Debora Makuc iz Nušii
ulice v Celju, objavljamo
še šalo Lili Šolinič iz Celj
V gostilni
»Poglej, kako je to vino
no! Takega vendar ne ma
piti!«
»O, le brez skrbi! Vimi
redu, le kozarec je umazon
Mu|o in Haso
»Slišal sem, da ti je u
oče,« reče Majo. »Moje si
Ije.«
Haso: »Pa j a, to je na^f
samo zato, da mu ni
okopavati krompirja.«
Papir
Na oddaljeno kmetijo^-
ko v hribih je prišel prod($
in domačinom prodal ši^
za čiščenje stranišča. Reki
»Le podrgnete in vse gre d''
Po enem tednu se je vrn';
vprašal, kako so zadovo\
Gospodinja mu je odgovof
»Seveda smo zadovoljni, i
pir je le papir «
VITEZI BELEGA MESTA
REPORTAŽA
33
V deželi medvedov
Kanadska gora Robson - mogocnik med mogočniki
ijed nami je bila neoskru-
pa divjina. V deževnem
pienu je bilo opozorilo
prospektu, ki smo ga do-
|ob vhodu v park Mont
json, še bolj grozljivo:
fV deželi medvedov!«
^ ta del Skalnega gorovja
Id se odločili, ker se ljubitelji
[ave še vedno prepirajo, ali
to najlepši gorski park v Ka-
Ji, Pismeno dovoljenje za
op vanj smo dobili v slikovi-
1 mestecu Jasper. Poleg nje-
je vsakdo dobil tudi plastič-
wečko z jasnim navodilom,
ne sme v parku ostati za
ni nobena sled, ne jabolčni
izek in ne cigaretni ogorek,
'ot nas je vodila ob reki Rob-
I navzgor po široki ledeniški
ini skozi bujen gozd, poln
, ceder, smrek in trepetlik,
dobri uri hoje smo prišli do
era Kinnley, ki je lep prime-
: napajajočega ledeniškega
era. Njegove vode so, zaradi
like količine skalnih usedlin,
jih prinese reka s pobočji
la, mlečno modre. Ime je
tiilo po enem prvih napadal-
»na skale Robsona v začet-
I dvajsetega stoletja.
•Ja južnem robu jezera pot
li)ila več lahka. Začeli smo se
pnjati. Prijateljica me je pre-
Eečala. Kljub popolni gorniš-
i opremi ni zaostala niti za
i Kot je kasneje priznala, je
® skrivnost njenega elana v
^dem strahu pred medvedi,
''o šestih kilometrih hoje
""prišli na področje, opusto-
v ogromnem plazu leta
Zlomljene cedre držijo
"tvo stražo nad zahodnim
"•'očjem Robsona. Čez turob-
^ grobišče drevja, ki svari
^ nenadno razdiralno moč-
'■iJrave, smo se dokopali do
od koder smo imeli po-
^ nazaj na celotno ledeniško
%o z jezerom Kinnley ter
^osi proda in peska ob reki.
'■^se je prevesil v drugo polo-
^ in dež je prenehal rositi.
^vili smo se in nekaj zaužili,
hrana je bila strogo ome-
kot tudi ostala oprema,
na hrbtu vsak kilogram
^krat težji, smo dodobra
pnali, ko smo se prebijali
L Ozkem grlu reke Robson.
^ino v dolini slapov in trije
med njimi; Beli slapovi. Slapovi
bazenov in Cesarski slapovi so,
zaradi višine in koUčine vode,
še posebej izstopah.
Jutranji razgled
Po štirih kilometrih strmega
vzpenjanja smo prišli do manj-
še ravnine. Gozd se je umaknil
travi. Pred nami je pozno po-
poldansko sonce boječe ljub-
kovalo zasneženo severno ste-
no Robsona. Prišli smo do jeze-
ra Berg. V bližini čudovitega
prostora za taborjenje me je
čakalo presenečenje. Stranišče
»na štrbunk« bi lahko služilo za
vzor javnim straniščem v Ljub-
ljani. Ob ječanju in stokanju
ledenikov Berg in Mist, ki okle-
pata goro, smo v prihajajočem
hladu povečerjali.
Robson Pass, dnevni cilj na
nadmorski višini dva tisoč me-
trov, smo dosegli v večernem
mraku. Šotor smo postavili
pod losovo lobanjo, ki je visela
na žilavem macesnu. Po
obrednem obešanju hrane, ki
jo je zaradi medvedov potreb-
no dvigniti na drog približno
štiri metre visoko, smo utonili
v zaslužen spanec.
Prebudil me je jutranji hlad. V
rdečkasti svetlobi, ki je prodira-
la skozi ohlapno platneno stre-
ho, sem opazil ivje. Bilo je krep-
ko pod ničlo. Splazil sem se na
prosto. Bleščeča svetloba me je
zaslepila, hip zatem pa mi je
pogled vzel sapo. Povsod nao-
krog so stali mogočni vrhovi, tik
pred menoj pa je dominiral veli-
kan med velikani, mogočnik
med mogočniki, neizmeren,
najvišji, rožnati vrh Mount Rob-
sona (3854 m), obdan z nežno
ogrlico belih meglic. Vsi, ki smo
bili tisti hip pokonci, smo imeli
neizmerno'srečo, kajti vrh Rob-
sona je večino leta zavit v temne
deževne oblake.
Bližnje srečanje
medvedje vrste
Tabor je oživel. Bili smo nied
zadnjimi, kajti plezalci so ga ob
pridušenem zvončkljanju ple-
zalne opreme zapustili že v
zgodnjih jutranjih urah. Po ne-
vsiljivem jutranjem pozdravu
smo se lotili zajtrka. Sredi pri-
jetnega opravila me je zmotila
moreča tišina. Ozrl sem se.
Grižljaj mi je ostal v grlu. Iz
gozda se je počasi gugala črna
pošast. Kosmatinec se je skoraj
obregnil ob šotor na robu šoto-
rišča in jo, ob spremljavi strme-
čih in prestrašenih pogledov,
mahnil proti vrvi, na kateri se je
zračila moja spalna vreča.
Medved jo je s prednjo šapo
zaničljivo zagugal in nato pre-
stopil bližnji potoček. Mrtvila je
bilo konec. Pograbil sem fotoa-
parat in stekel za njim. Prvi hip
sva hodila vzporedno na vsaki
strani potoka, nato sva začela
teči, naslednji hip pa se je črnuh
ob drevesu postavil na zadnje
noge. Pritisnil sem na sproži-
lec, nato pa sva jo v smrtnem
strahu ubrala vsak na svojo
stran. Namesto pričakovane
pohvale sem bil v taboru dele-
žen hude graje. Po premisleku
sem pozabil na užaljen ponos.
Moja nepremišljenost bi se, če
bi bil medved slabe volje, lahko
tudi drugače končala.
Živalstvo je bilo v raju na
zemlji številno in raznoliko.
Srečali smo jelene, karibuje,
gorske koze, svizce in vedno
nagajive zemeljske veverice, ki
so znale izmakniti hrano že ob
najmanjši nepazljivosti. Živali
so se na srečanje s človekom
odzivale počasi in niso dajale
vtisa, da ga imajo za nasprotni-
ka, pred katerim je treba beža-
ti. Nacionalni park Jasper je
svetišče, posvečeno naravi, v
katerega lahko vstopi le človek
z veliko srčne kulture.
Smeti odneseš s
seboj
Ostanek dneva smo porabili
za vzpon ob robu ledenika na
približno 2900 metrov visoko
Titikano. Imeli smo prečudovit
razgled na okoliške gore, ob
katere so butali valovi oblakov.
Za kaj več kot za spoštljive pri-
stope k vrhovom nismo imeli
opreme. Deviški vrhovi so na-
menjeni samo najsrečnejšim in
najpogumnejšim izbrancem.
Nastčpil je zadnji dan našega
bivanja na posvečenem prosto-
ru. Sestopal sem pijan od lepot,
ki sem jih pil iz čudovite čaše,
obdane z gorskimi venci. Ob
misli na domovino sem postal
otožen. Naše gore so oskrunje-
ne s klini, zvezane z jeklenimi
vrvmi in so javno smetišče šte-
vilnih ljudi, Id vanje ne sodijo.
Peš poti je bilo konec. Prišli
smo do najetega avtomobila
na parkirišču. Smeti, ki smo
jih prinesh v dolino, smo od-
vrgli v enega številnih dobro
zaprtih kontejnerjev. To je
najbolj enostavna stvar, ki jo
naredi vsak obiskovalec par-
ka, o čemer najbolj zgovorno
priča neoskrunjena narava.
Misel in želja na nekaj podob-
nega doma sta na moj obraz
privabili le kisel nasmešek.
. rž« JANEZ JAKLIČ
Gora Robson
Srečanju z medvedom se v kanadskih parkih skoraj ne da
izogniti.
34
NASVETI
Kako negujemo talne obloge?
življenjska doba talne ob-
loge je odvisna od kvalitete,
od obrabe, pa tudi od tega,
kako tla negujemo in čisti-
mo. Za nego talnih oblog so
na voljo različna kemična
sredstva. Kadar gre za večjo
površino, običajno naročimo
čiščenje na domu. Takšno
čiščenje se izplača le, če so
zamazana tla v celoti. Kadar
pa želimo odstraniti samo
madež na delu talne obloge,
se lahko dela lotimo sami.
Redno čiščenje: sintetično
talno oblogo smemo čistiti že
od prvega dne dalje. Čistimo
jo s sesalcem, vendar ne rav-
no vsak dan. Za vsakodnevno
čiščenje zadostuje tudi aspi-
rator, ki pobere vse večje
smeti s tal in to z večjo lahko-
to kot sesalec. Prah in drobno
umazanijo pa odstranjujemo
enkrat do dvakrat tedensko s
sesanjem. Če je talna obloga
gladka, sesamo brez krtače,
iglane talne obloge pa čistimo
z nastavkom, ki ima krtačo.
Vmesno čiščenje: svetle
talne obloge, s katerimi so
obložena tla v vežah, predso-
bah ali sobah, ki imajo velika
vrata na balkon, kmalu poka-
žejo temne sledi na mestih,
kjer pogosteje hodimo. Te
temne stezice umazanije oči-
stimo s peno za čiščenje tal-
nih oblog in blazinjenega po-
hištva. Peno nanesemo ali na-
brizgamo na onesnažena me-
sta, z gobo ali krpo, ki ne
pušča muck, jo rahlo utremo
v tla, pustimo, da se posuši,
nato pa temeljito posesamo.
Temeljito letno čiščenje:
vsako leto je treba talne oblo-
ge temeljito očistiti. Sredstva
za čiščenje kupimo v trgovini s
čistili in barvami. Če jih nana-
šamo ročno, nam bo vzelo to
veliko časa, pa še vprašljivo je,
ali bomo delo opravili enako-
merno. Če imamo občutljivo,
svetlo ali veliko talno oblogo,
jo zaupamo v čiščenje stro-
kovnjakom, ki hodijo s čistilni-
mi napravami na dom.
Odstranjevanje madežev:
najprej moramo vedeti, od
česa je madež, potem ga laže
odstranimo. Tudi to je po-
membno, da se lotimo čišče-
nja, dokler je madež še svež.
Madeže čistimo vedno od ro-
ba proti sredini. Nikoli pre-
močno ne drgnemo, bolje je,
da samo rahlo nanašamo či-
stilo. Preproge ne smemo ni-
koli premočiti.Vedno posku-
simo najprej čistiti kje za
omaro, šele nato se lotimo
madeža sredi sobe. Če se
nam zdi opravilo preveč tve-
gano, raje pokličemo stro-
kovnjaka, čistilca.
Kri: odstranimo jo z mrzlo
vodo, nato očistimo s čistilno
peno, včasih lahko tudi s 3-
odstotnim vodikovim preki-
som, ki ga zmešamo z malo
salmijakovca. Nanesemo na
madež, pustimo nekaj časa
učinkovati, nato skrbno izmi-
jemo.
Rumenjak: najprej izmije-
mo z mrzlo vodo, nato s čistil-
no peno. Če je madež že suh,
rumenjak najprej omehčamo
z glicerinom.
Trava: najprej čistimo s pe-
no, nato z alkoholom.
Olje, margarina: najprej z or-
ganskim čistilnim topilom (kot
za čiščenje mastnih madežev
na obleki), nato s čistilno peno.
Kava, kakao: s čistilno pe-
no, nato z mlačno vodo, ali pa
s 3-odstotnim vodikovim pre-
kisom in salmijakom, nato
skrbno izmijemo.
Žvečilni gumi: ohladimo z
ledom, nato odluščimo ali
zdrobimo in izpraskamo.
Kemični svinčnik: navlaži-
mo z malo acetona, nato iz-
mijemo s peno.
Šminka: obrišemo s krpo,
navlaženo z alkoholom.
Sadje: z mrzlo vodo, nato
pa s čistilno peno. .Lahko tudi
z limonin sokom ali s 3-od-
stotnim vodikovim prekisom
in salmijakovcem, nato dobro
izmijemo.
Rja: z običajnim sredstvom
za odstranjevanje rje.
Rdeče vino: z mrzlo vodo,
lahko tudi z razredčenim li-
moninim sokom ali 6-odstot-
nim vodikovim prekisom in
salmijakovcem, nato dobro
izmijemo.
Čokolada: s čistilno peno, z
mlačno vodo, ko se posuši,
lahko še z organskim čistilom
[kot za obleke).
Črnilo: z vodo, limoninim
sokom ah špiritom. Lahko tu-
di z odstranjevalcem črnila.
Urin: s čistilno peno, mlač-
no vodo, nato z okisano vodo.
Vosek: polikamo preko
pivnika, nato s čistilno peno.
Kokakola, mleko, omake,
likerji, marmelada: Z mlačno
vodo in čistilno peno.
MK
ZDRAVILNE RASTLIl^
Pušpan
Pušpan (Buxux sempervi-
rens L.) spada v družino puš-
panovk. To je majhna druži-
na, sestavljena iz približno
petdesetih vrst, ki jih lahko
razdelimo na šest rodov. Nje-
ni predstavniki so zimzelena
zelišča ali grmički in majhna
drevesa, ki imajo pogosto
nasprotno nameščene usnja-
te lističe s celim listnim ro-
bom. Tudi rod pušpanov se-
stavlja približno trideset vrst.
Navadni pušpan je grm ali
nizko drevo. Njegove zelo
kratke veje nosijo enoletne
poganjke, ki so dlakavi in go-
sto olistani. Kratkopecljati li-
sti so usnjati, podolgasti, zgo-
raj temno zeleni in svetleči,
spodaj svetlejši. Na vejah so
nasprotno nameščeni. Značil-
ni so moški in ženski cvetovi,
združeni v skupnem socvetju
na isti rastlini. Vendar se ze-
lenkasti cvetovi med seboj ne
oprašijo na isti rastlini, ker so
ženski cvetovi dozoreli pred
moškimi. Semena so črna,
bleščeča z majhno bradavico.
Pušpanov les je zelo gost in
težek, tako da ne plava na
vodi in potone. Drevo raste
zelo počasi in ima zelo maj-
hen vsakoletni prirastek. Ta-
ko je lahko drevo, ki ima pet
centimetrov debelo deblo, ze-
lo staro, skoraj sto let. Zato je
njegov les odličen material za
piščali in človek to izkorišča
že od začetka civilizacije.
Pušpan cveti marca in apri-
la. Raste večinoma v vzhodni
Aziji in na Kitajskem, pri nas
pa je njegova domovina v juž-
ni in srednji Evropi, kjer raste
po parkih in vrtovih, po po-
kopališčih, po gozdovih itd.
Nabiramo liste, lubje in les
preden začne cveteti in nabrano
posušimo v senci na prepihu.
Pušpan vsebuje v vseh delih
rastline, zlasti pa v listih in kore-
nini, različne alkaloide, med ka-
terimi je najpomembnejši buk-
sin. V Ustih, lubju in plodovih pa
so še eterično olje in čreslovine.
Pušpan uporablja ljudsko zdra-
vilstvo že od nekdaj kot zdravi-
lo, ki spodbuja potenje, za zbija-
nje vročine, za zniževanje krv-
nega tlaka, pa tudi za spodbuja-
nje delovanja imunega sistema.
Iz posušenih listov prip^^
Ijamo čaj tako, da eno ka^
žličko listov poparimo s sj
delico vrele vode, pustimo ^
ti toliko časa, da se čaj po^
noma ohladi. Nato precedin
in čaj pijemo po majhnih j
žirkih čez celi dan. S temzdi
vi ljudsko zdravilstvo bole;
žolčnega mehurja in jeter, u
larijo in tudi nekatera vrofi
ska stanja. Pospešuje potej
in zbija vročino. Čisti kri j
omogoča, da bolnik lažje p
maga svojo bolezen. Spodh
ja delovanje črevesja in v vej
količini deluje kot čistilo.
Ljudsko zdravilstvo pripa
ča tudi čajno mešanico iz ei
kih utežnih delov oljčnega lis(
bele omele, kilavca, kamilic, t
njiča, timijana, baldrijanovihl
renin, gloga in polovico utea
ga dela pušpanovih listov. I
kavno žličko mešanice prel
mo s četrt litra vrele vode,[
krijemo in pustimo stati toli
časa, da" se čaj popolnoma oh
di. Nato precedimo in čaj pi
mo po požirkih čez celi dan.(
učinkuje zoper vročino, posj
šuje potenje in spodbuja tek
večji odpornosti.
Iz listov pripravljamo tink
ro, tako da en utežni del list
namočimo v devetih utežE
delih 60-odstotnega alkohol
Nato precedimo in dvakrat i
dan, pred k
šilom in ved
jo, vzaraea
po 5 kapj
tinkture na i
zarec vod
Razredčei
tinkturo 4
rahljamo tu!
za obklal
pri bolečinatj
sklepih, Ij«
sko zdravil
tvo pa za m
sažo lasiS
pri izpadali
las.
Poleg te|
uporabljan
pušpanove
ste za prip^
vo kopeli,
dobro
pri poviša"
temperaturi
Prevelf'
količine P"*
panovih
pravkov
povzročajo krče, slabost,''''
hanje in hudo drisko, alkal"'
buksin pa deluje tudi na
tralni živčni sistem. Zato
nepravilna uporaba škodl)^
in prevelika količina zaužiti
pripravka povzroča najP
vzburjenje, nato pa ohroiti',
dihalnih mišic in tudi
tev. Čeprav pušpan upora",
ljudsko zdravilstvo že ^
dolgo, lahko njegove list^
menjajo z brusničnimi in
nikovimi listi. Zato je bolj^' ^
pušpan le ogledujemo
veselimo v njegovi počasH'
sti.
Piše: BORIS JAGODIC
BIO
;KOLEDAR
Sejte, presajajte, sadite, zoiivojte,
negujte rastline; rahljajte in
prezrocujte tla, pobirajte In predelujte
pridelke v času, ki je najugodnejši za
posomezne tipe rastlin in ki je
razviden iz koledarja.
NASVETI
35
KOZMETIČARKA SVETUJE
Vsak je lahko negovan
(gtošnji svetovni dan zdravja je posvečen
fostnikom z geslom: Bodimo aktivni v
'^(iem življenjskem obdobju. Staranja si-
moremo preprečiti, vsak pa je lahko
Lovan tudi v tem življenjskem obdobju,
kot vsi organi se sčasoma stara tudi
Proces staranja je do danes še dokaj
^raziskan in nepojasnjen. Koža je zaradi
Jjijg izredne povezanosti z notranjimi organi
idi presnovni in imunski sistem. Tako nam
jjli vse notranje spremembe v procesu sta-
jja, ki potekajo predvsem v ožilju. Lahko bi
da je koža kazalec staranja vseh drugih
^^anov.
Kako se kažejo znaki
staranja?
povrhnjica postane zelo suha, luskinasta in
jnjšana. S tem je omogočeno lažje prehaja-
j Številnih kemičnih procesov in drugih
odljivih snovi iz okolice v notranjost. Celični
icimi izgubljajo svojo aktivnost, kar je vidno
,t slabša regeneracija (celjenje) ob poškod-
iji, Tudi nohti upočasnijo svojo rast, so trši in
mljivejši. Ker pa so še slabše prekrvavljeni,
glivice zelo rade pojavljajo na njih. Seveda
di lasje bolj izpadajo in se redčijo ter sivijo.
edvsem moškim rade rastejo ščetinaste
irvi; poveča pa se tudi dlakavost v zunanjih
iihovodih. Pri ženskah se lahko v postmeno-
ivzi pojavi povečana poraščenost kot posle-
ta hormonskih sprememb - zmanjšanega
ločanja estrogenov. Tudi žleze lojnice in
lojnice zmanjšajo svoje delovanje. Koža iz-
bija prožnost, pojav gub je vedno bolj izra-
,posebej na delih, ki so izpostavljeni sončni
etlobi (tam najhitreje prihaja do propadanja
ilagenih vlaken).
Kako pridobiti negovan
videz?
Skrb za higieno in urejenost je potreba
jhernega posameznika ne glede na spol!
:ivajmo se vsak dan, zjutraj in zvečer, tega
ne da nadomestiti z ničemer. Uporabljajmo
blaga čistilna sredstva, katera nato z obilico
vode speremo s kože. Zelo koristna je hladna
jutranja prha, saj si z njo poživimo krvni
obtok. Moški naj bi se vsako jutro obrili, temu
se smejo izogniti le tisti, ki nosijo brke in
brado (vendar pa morajo oboje redno striči).
Pomagajo si s peno pred britjem, vodico po
britju (ne alkoholna!), emulzijami - balzami
oz. kremami po britju.
Dezodorans vedno nanesete na predhodno
umito kožo. Če se vam močno pote noge, so
danes že na voljo izdelki, ki preprečujejo
potenje. Posvetujte se s pedikerko ali farma-
cevtko v lekarni.
Sicer pa ženskam svetujem redno temeljito
čiščenje kože z mlekom in tonikom (brez
alkohola) zjutraj in zvečer in nato obvezno
uporabo dnevne oz. zvečer nočne mastnejše
kreme. Če je potrebno in čutite kako vam
kožo vleče, si v kožo vmasirajte kremo, ki
ustreza vašemu tipu kože tudi čez dan.
Kozmetičarka VESNA
Projektna pisarna Celje-zdravo mesto
Sladka koruza
Vrtičkarji že vneto brska-
mo med vrečkami s semeni,
ki čakajo, da jih posejemo
ali posadimo. Morda se bo-
ste letos odločili tudi za na-
kup semen sladke koruze.
Primeren čas za sejanje je
od aprila do junija. V pognoje-
no zemljo naredimo majhno
jamico in vanjo položimo tri
zrna, ki vzklijejo približno po
dveh tednih. Ko rastline zra-
stejo do višine približno pol
metra, manjša poganjka od-
lomimo, večjega pa ogrebe-
mo. Zalivamo jo vsaj vsak
drugi dan. Plodove pobiramo
od avgusta do oktobra, odvi-
sno od tega, kdaj smo sadili.
Storže koruze lahko speče-
mo ali skuhamo. Okus jim
izboljšamo z maslom, soljo in
česnom. Zrna kuhane ali pe-
čene sladke koruze so sočna,
imajo mehko lupino in so
izredno okusna.
Domovina koruze je ame-
riški kontinent. Kot kulturno
rastlino so jo gojili že okoli
4.500 let p.n.št., kar so ugoto-
vih po dobro ohranjenih stor-
žih v mehiških jamah. Žal pa
znanost do danes še ni uspela
odkriti pravega izvora koruze.
Koruza je za pšenico najbolj
razširjena žitarica. Danes se v
glavnem uporablja kot živin-
ska hrana. V kulinariki sta jo
zamenjala riž in pšenica.
Prvotne vrste koruze so bi-
le precej nižje od današnjih,
poznali pa so rdečo, modro,
belo in rumeno koruzo. Da-
nes poznamo pet osnovnih
vrst koruze. Sladka se še da-
nes uporablja največ. Moka-
sta je najpopularnejša v latin-
sko-ameriški kulinariki in
vsebuje ogromno škroba. Tr-
da koruza ima dolge storže in
prav tako visoko vsebnost
škroba.
Znana je tudi koruza za po-
kovko, ki veljajo za tradicional-
no ameriško poslastico. Vreč-
ke z zrni koruze za izdelavo
priljubljenih pokovke najdemo
skoraj v vsaki trgovini z živili.
Zrna damo v pekač z vročim
oljem in ga pokrijemo. Pokov-
ka je pripravljena v nekaj mi-
nutah. Na voljo pa so tudi že
aparati za izdelavo pokovke.
Za pripravo moke pa se
največ uporablja tako imeno-
vana nazobljena koruza. Ko-
ruzna zrna vsebujejo vitamin
E, ogljikove hidrate, škrob,
beljakovine. Z razgradnjo ko-
ruznega škroba proizvajajo
grozdni sladkor.
Živilska industrija izdeluje
iz koruze gotova ali polgoto-
va živila, na primer instant
moko, kosmiče, zrnja v plo-
čevinki. Koruzni kosmiči ali
corn flakes veljajo kot zdravo
in praktično živilo. Koruzna
moka je sladka in za razliko
od pšenične zadržuje več vo-
de. Uporabna je za pripravo
nekipnjenega kruha, na pri-
mer za lepinje ali tortilje. Iz
koruzne moke lahko speče-
mo kolačke, kekse ali kruh.
Koruzni kolački z
borovnicami
Potrebujemo: skodelico čr-
ne pšenične moke, pol čajne
žličke morske soli, dve skode-
lici sadnega soka, skodehco
prepražene koruzne moke,
skodelico svežih borovnic in
četrt skodelice škrobne moke.
Priprava: moko, sol, sadni
sok in borovnice premešamo.
Maso pokrijemo z vlažno kr-
po in jo na toplem pustimo
stati nekaj ur. Zatem jo malo
premešamo in damo v nao-
ljen pekač. Pečemo pol ure
pri temperaturi 180 stopinj C.
V maso lahko vmešamo tudi
kakšno drugo sadje ali rozine
ali semena sezama, sončnic
in podobno.
SUZANA SUHOLEŽNIK
NASVET PRED NAKUPOM
Zaradi sodobnega načina
vljenja se služba nemalokrat
ivleče v pozno popoldne. Za-
trendi načrtovanja in obli-
'vanja gospodinjskih apara-
Narekujejo za upravljanje
■^ke tehnologije čimbolj
'^proste rešitve. Dom naj bo
^ udobja, brezskrbnosti in
*'čitka. Gospodinjska opravi-
'"aj predstavljajo sprostitev
'Veselje, brez nepotrebnega
'^nišljanja o posameznih
^kcijah aparatov in njiho-
Zapletenih kombinacijah.
Povprečen pralni stroj po-
šestnajst pralnih progra-
kar nekaj nastavitev
^■^Peratur pranja in hitrosti
%ifuge, dve ali tri nastavi-
'^l^oličine vode za pranje in
Število kombinacij, ki
^'9hko izberete, je veliko, to
^ Zahteva določeno znanje
^^s za premislek. Od vseh
"^binacij pa samo ena za-
^vlja, da bo perilo ob naj-
porabi vode, energije
.Pralnih sredstev res dobro
'Prano.
tisočletje napoveduje
Jvljanje aparatov s funkci-
Pj^'' ki združujejo v sebi niz
t)j ^"^etrov in njihovih kom-
Ijjl^^ij- Komplicirane uprav-
|)j plošče s številnimi gum-
Hj| Oznakami so se spreme-
^ jasne in pregledne ploš-
če s sistemskimi gumbi za
vključitev posameznih proce-
dur. Pralni stroji nove genera-
cije so odsev novega koncep-
ta upravljanja. Elektronsko
krmiljenje aparatov se izvaja
samo s tremi ali štirimi pro-
gramskimi gumbi.
Prijaznost do uporabnika
se kaže v celotni zasnovi apa-
ratov. Varnostni sistem pre-
prečuje, da bi bili otroci pri
igri izpostavljeni kakršnikoli
nevarnosti, sistem AQUA
STOP preprečuje izliv vode,
servisna diagnostika pa z na-
pisom na displeju sporoči vr-
sto napake. Upravljalna ploš-
ča je zaradi otipljivih označb
na gumbih pregledna tudi za
slabovidne in slepe. Visoko
število obratov pri vrhunskih
modelih zagotavlja najsodob-
nejši način pranja.
SANDl URANC
36
GLASBA
Kavboj Pidži
Milan Pecovnik s klobukom in kitaro
»Cowboj Pidži! Hej, cowboj, radi kličejo
me vsi, klobuk imam, kitaro igram in rad
prepevam med ljudmi,« pravi Milan Pečov-
nik Pidži v naslovni skladbi svojega novega
albuma Cowboy Pidži in dodaja: »S to pe-
smijo ljudem povem, kaj počnem. Ko vza-
mem kitaro, potem je vedno žur do jutra!«
Koliko časa že nosiš klobuk?
S country muziko se ukvarjam že od leta
1981. Moja prva skupina je bila The Drava
country dečki, potem Pohorje ekspres, letos
pa bo že deseta obletnica moje samostojne
kariere in skozi vsa ta leta sta klobuk in kitara
moj imidž.
Koliko klobukov imaš doma?
Imam jih okrog devet. Nekaj sem si jih kupil
sam, nekaj mi jih prinesejo športniki, ki gredo
čez lužo in prijatelji, če jih imajo možnost kje
dobiti.
Je kakšen klobuk, ki ga imaš še posebej
rad in ga nosiš na najpomembnejših nasto-
pih?
Najraje imam dva nova, ki sem si ju sam
prinesel iz Los Angelesa.
Koliko let je kitara že tvoja spremljevalka?
Ko se je končala moja smučarska kariera,
nekje pri dvajsetih letih, sem začel igrati kita-
ro. Na kitari sem samouk. V to me je pravza-
prav prisilil splet okoliščin. Fantje smo peli po
gostilnah in nihče ni znal igrati kitare, pa sem
se jaz naučil na očetovo tri dure. Mislil sem, da
jo znam dobro igrati in od
takrat naprej jo vedno vlačim
s sabo.
Igraš še kakšen drug in-
štrument?
Igram še mandolino in ust-
ne harmonike.
Si že od vsega začetka za-
ljubljen v country glasbo?
Country sem spoznal, ko
sem šel v Mariboru gledat
film Nashville in tam sem pr-
vič videl, kako izgleda pravi
country band. Imel sem prija-
telja, ki se je tudi včasih smu-
čal in je zaradi filma Delive-
rance začel igrati bendžo. Ta-
ko smo potem naredili coun-
try skupino The Drava coun-
try dečki in od takrat se ne
ločim od country glasbe.
Kdaj si se začel ukvarjati s
smučanjem?
S smučanjem sem se začel
ukvarjati pri štirih letih. Tek-
moval sem v smučarskem
klubu Črna na Koroškem, ko
pa sem šel v srednjo šolo,
sem začel smučati pri smu-
čarskem klubu Branik. Bil
sem tudi v vrhunskem razre-
du in tam sem smučal do 20.
leta.
Vsako leto se udeležiš tudi
Stopovega veleslaloma na
mariborskem Pohorju, kjer
si že pet let zmagovalec.
Res je, da sem tam že nekaj
let zaporedoma zmagal, ven-
dar ni tako lahko.
Rad igraš tudi nogomet.
Glasbeniki imamo tudi no-
gometno reprezentanco, v
kateri nas je približno 20 slo-
venskih pevcev. Ob nedeljah
pridemo igrat in vsi mislijo,
da nimamo pojma o nogome-
tu, ampak osem v ekipi nas je
z izkušnjami, tako da so po-
tem vsi presenečeni in tudi na
zelenem polju smo kar uspe-
šni.
Igram tudi tenis, sicer pa je
šport del mojega življenja. Že
20 let sem tudi učitelj športne
vzgoje na osnovni šoli v Ma-
lečniku pri Mariboru.
Za celostno podobo šeste
kasete in četrtega CD-ja
Cowboy Pidži, ki je nastajal
leto in pol, si poskrbel kar
sam.
Country ima svoje značil-
nosti, tako so tudi npr. črke
na ovitku country in nasploh
sem se poskušal čim bolj
približati pravemu country
stilu. Na kaseti in CD-ju je
nekaj avtorskih pesmi, nekaj
priredb znanih country uspe-
šnic. Snemal sem v Zagrebu z
znano country skupino Plava
trava zaborava. To je že moj
tretji projekt, Ici ga delam z
njimi. Producent je bil njihov
violinist Rista Ibrič.
Video spoti?
Iz novega projekta Cowboy
Pidži sem že posnel spot za
pesem Rad se vračam na Ko-
roško, imamo pa v načrtu tu-
di snemanje video spota za
skladbo Cowboy Pidži. Mi-
slim, da bo to kavbojski film.
Želje?
Rad bi pripravil velik kon-
cert ob desetletnici. To bo
nekje v Mariboru. Na ta kon-
cert nameravam povabiti
pevce, ki so pri nas uspeli s
country glasbo. Na primer
Rafko Irgohč, Šifrer, Aleksan-
der Mežek, Neca Falk, tudi
Plava trava zaborava.
Pri Založbi kaset in plošč
si izdal še en album, ki pa se
ne bo prodajal v prodajal-
nah.
Naslov je Za prijatelje roko-
metnega kluba Celje Pivovar-
na Laško. Naredil sem himno
za navijače Florjane. Ene sa-
me pesmi ne moreš nikamor
dati, zato sem se odločil, da
dodam še deset svojih avtor-
skih pesmi, ki sem jih naredil
v desetih letih.
SIMONA BRGLEZ
Pozdrav iz Senovega
v Senovem že šest let deluje narodno zabavni ansambel
Labirint, ki je doslej izdal kaseto Pozdrav iz Senovega. Štirje
fantje: Jože Novak (vodja), Roman Drstvenšek, Edi Kovačič
in Jože Pire, ob narodno zabavni glasbi igrajo tudi vse druge
zvrsti glasbe, veselo in dobro prepevajo ter poskrbijo za
humor. Precej nastopajo tudi na Celjskem. Fantje obljubljajo,
da bodo do konca leta posneli in izdah še drugo kaseto, kajti
skladbe so pripravljene. In zakaj ime Labirint? Jože Novak
pravi: »To je tako kot v glasbi. Ko si v njej, ne moreš iz nje. Vse
skupaj je kot prijeten labirint!«	TV
Lev, ki navdušuje
Miran Rudan je navdušil s priredbo Laure ni več
Miran Rudan je lev po horo-
skopu in lev v glasbi - borec, ki
v njej sprošča tisto odvečno
energijo. Z njo se je začel uk-
varjati približno pri sedmih,
osmih letih, ko je za rojstni
dan dobil prvo kitaro. In tako
si je že od zgodnjega otroštva
želel, da bi postal glasbenik.
To mu je vsekakor uspelo.
Celje je eno njegovih naj-
ljubših mest, sicer pa je glede
na prodajo njegovih kaset na
tretjem mestu.
»Težki so časi. Vdor tujih
sovražnikov, domačih in tu-
jih, šahm se... Marsikomu de-
la preglavice vdor Hrvatov, Sr-
bov... Zdravilo je delo in mi-
slim, da rezultat potem tudi
ne more izostati.«
Štiri leta te ni bilo na glas-
beni sceni. Zakaj si se umak-
nil?
Enkrat prideš do točke, ko
si rečeš, da se bo potrebno
malo odpočiti, nabrati novih
moči. V teh štirih letih sem to
naredil, čeprav se nisem čisto
poslovil. Moja ponovna naja-
va je bil MMS leta 97 s sklad-
bo »Poletja ne bo«. Takrat
sem zbral moči, -ekipo glasbe-
nikov, s katero smo počasi
kovali, tako da je nastala
plošča »V srce«.
Je vrnitev na glasbeno sce-
no velik napor?
V bistvu je težko. Po tistem,
ko sem naredil pavzo, sem
mislil, da mi bo veliko lažje
priti nazaj in dobiti odmev-
nejši uspeh. Porazi iztrgajo
košček iz mene, me pa mogo-
če naredijo močnejšega. V na-
ši državi ni zvezd, premalo
nas je, mislim, da moramo
spoštovati svoje občinstvo.
Jaz to delam deset let in mo-
goče je prav v tem čar prodaje
tega albuma in obiskov na
koncertih. Poskušam biti fer
do svoje publike. Igrati pred
ogromno diskoteko ali polno
dvorano ima svoj čar. Pri tem
denar ne igra nobene vloge.
Publika je tista, ki ti lahko da
zalet.
Zakaj se letos nisi odločil
sodelovati na izboru za pe-
sem Evro vizije?
Če bi šli, bi se morali pri-
pravljati več kot en mesec, pa
bi potem malo zanemarili
ploščo. Rekh smo, da bomo
sodelovali šele naslednje leto.
Popularna skladba »Laure
ni več« je priredba.
Ta komad mi je bil od nek-
daj všeč. Mogoče smo prav
zaradi nje prodali toliko CD-
jev. Mislim, da je to rdeča nit,
ki je tudi na koncertih opaz-
na. Vse so super, ko je pa ta,
je pa noro.
Kaj načrtuješ?
Imam pripravljen nov sin-
gel, ki bo izšel poleti. Vse je
pripravljeno tudi za naslednjo
ploščo, ki naj bi izšla leta
2000, vemo tudi že naslov:
2000. To bo prelomno leto,
vsi ga čakamo, tako da smo
se nekako osredotočih, da
bomo ploščo izdali takrat. Do
takrat lahko pričakujete dva
nova singla.
' ~ - SIMONA BRGLEZ
Brodniki
Brodniki so si ime izbrali
po »brodih« ali splavih, ki
so včasih pluli po Savi. 0|)
tem se je spletlo veliko
jetnih zgodb, katerih veči
na je povezanih s šalo n
pesmijo. Taki so tudi Brod
niki, ki so skupaj že pei
najst let, v tem času so veli
ko nastopali, bili pa so tul
na festivalih na Ptuju, Št?
verjanu in Vurberku.
Tu so bili najbolj uspešni
saj so osvojili več nagrad,
med drugim tudi nagradi
novinarjev slovenskih radij
skih postaj za najbolj prijet
no melodijo Ciganska sreči
(Vurberk 97). Brodniki s(
doslej izdali tri kasete, o čl
trti pa ne razmišljajo kaj do
sti, ker se vsaj zaenkrat uk
varjajo z drugimi problemi
Kakšnimi, niso povedali
Brodniki nimajo visokih cf
Ijev, pač pa so veseli, da so
skupaj in da lahko razvese
ljujejo tiste, ki jim radi pri;
$luhnejo. To so: Janez Ko;
zole, Drago Kukoviči^
Drago Gošek, Tone Gorenc
in Vinko Kozole.	T?
GLASBA
37
GLASBENI EX-PRESS
V soboto, 10. aprila, pa bo najboljša slovenska alter ročk
^sedba PSYCHO-PATH v celjskem Kljubu v živo predstavila
Aladbe s svojega pravkar objavljenega albuma »Autoerotic«.
fja prvo mesto britanske
jstvice single plošč se je na
presenečenje mnogih s tehno
poskočnico »Fiat Beat« zavih-
[fl do sedaj skoraj neznani
francoz Quentin Dupieux
jlias DJ Mr. OIZO. Delček
jinenjene pesmi lahko slišite
(aktualnem reklamnem TV
ipotu za oblačila LEVrS.
Pred dobrim mesecem smo
la teh straneh objavili vabljiv
apis o največjem letošnjem
glasbenem dogodku v Evropi -
btivalu Euro Woodstock. Za-
kadi »težav z logistiko« so or-
mizatorji z Michaelom Lan-
gom na čelu pred kratkim ta
tridnevni festival, na katerem
naj bi nastopila tudi slovenska
zasedba Buldožer, preložili v
bližnjo prihodnost (leta 2000
ali 2001). Ameriška verzija
tretje ponovitve druženja lju-
biteljev glasbe, miru, nedovo-
ljenih naravnih in kemičnih
substanc se bo zgodila med
23. in 25. julijem, seznam
nastopajočih pa bo znan ko-
nec tega meseca.
Po nepričakovanem uspe-
hu, ki so ga lani HOT
CHOCOLATE ponovno zabe-
ležili s svojo skoraj četrt sto-
letja staro uspešnico
»You Sexy Thing« - tej je na
sam vrh angleške lestvice po-
magal film »The Full Monty«
(Do nazga) - staroste otoškega
funky soula preživljajo svojo
drugo mladost. Njihova tur-
neja je skoraj v celoti razpro-
dana, odlične prodajne rezul-
tate pa založba EMl pričakuje
tudi od njihovega pravkar ob-
javljenega dvojnega kompila-
cij skega albuma »The Full
Monty: The Ultimate Hot
Chocolate Collection«.
Prejšnji petek so v Los Ange-
lesu trinajstič zapored podeli-
li nagrade SOUL TRAIN
AWARDS za najvidnejše do-
sežke na področju (v Ameri-
ki) vedno bolj popularne soul
in R&B godbe. Velika zmago-
valka podelitve je bila seveda
letošnja večkratna grammy-
jevka LAURVN HILL, ki je
domov odnesla štiri nagrade.
R. KELLY (na sliki) si je pri-
služil dve nagradi, med zma-
govalci pa velja omeniti še
Deborah Cox, Briana Mc-
Knighta, Herbieja Hancocka
in skupino Next.
Eden izmed najuspešnejših
ameriških »kant-avtorjev« te-
ga desetletja BECK je s četico
eminentnih prijateljev (Tom
Waits, Robert Plant...) na no-
vo obdelal skladbe, ki jih šizo-
frenični paranoik Skip Spen-
ce, vodja kultne zasedbe
MOBV GRAPE, leta 1969 v
»norišnici« Bellevue Hospital
napisal in kasneje tudi objavil
na albumu »Oar«. Remake te
klasike psihadeličnega ročka -
LP »More Oar: A Tribute To
The Alexander Skip« - se bo na
policah trgovin z nosilci zvo-
ka znašel še ta mesec.
Poglavar rimo-katoličanov
Janez Pavel II. je konec prejš-
njega meseca svoje podanike
razveselil s »pop« ploščo s po-
menljivim naslovom »Abba
Pater«. Papeževe nagovore,
psalme in molitve, podložene
z zametki t.i. »world music«
po svetu razpečuje diskograf-
ski velikan Sony, večino izvo-
dov prve naklade (en milijon)
pa je že razprodanih. Z ome-
njeno ploščo je Janez Pavel 11.
obeležil dvajseto obletnico
svojega papeževanja in bliža-
jočo dva tisočo obletnico krš-
čanstva.
Letošnji dobitnik grammya
za najboljši latino album
RICKY MARTIN bo skupaj z
MADONNO pod vodstvom
producenta Williama Orbita
posnel eno izmed skladb, ki se
bo prihodnji mesec znašla na
njegovem prvem albumu z an-
gleškimi besedili.
Najpopularnejši britanski
zabavljač ROBBIE WILLI-
AMS je zaradi težav z zdrav-
jem prekinil evropsko promo-
cijsko turnejo, na kateri pred-
stavlja svoj megauspešni No.l
album »Pve Been Expecting
Vou«.
Jutri, v petek, 9. aprila, bo-
do v velenjskem Mladinskem
centru v Rdeči dvorani razgra-
jali italijanski noiserji ONE
DIMENSION MAN. Tam pri-
sotne bodo skušali ogreti Štir-
je pravi dedci .
Pevec, kitarist in skladatelj
CHRIS REAbo ob filmskih
veličinah Bobu Hoskinsu, Be-
nu Kingslyu, Oliveru Reedu in
Johnu Cleesu odigral eno iz-
med vidnejših vlog v črni ko-
mediji »Parting Shots« režiser-
ja Mičhaela Winnerja. Rea je
napisal tudi večino skladb za
soundtrack, ki bo konec maja
v britanske kinematografe
pospremil omenjeni film. Si-
cer pa gospod Rea pripravlja
nadaljevanje svojega najuspe-
šnejšega albuma »Road To
Hell Part 11«, ki je pred deseti-
jni leti navduševal ljubitelje
melanholičnega sredinskega
ročka.
V torek bodo v newyorškem
gledališču Beacon na drugem
koncertnem spektaklu »Divas
Live« skupaj nastopile kar štiri
pop dive - še mladoletna in pa
izmed nastopajočih tudi tre-
nutno najpopularnejša BRAN-
DV, stare mame Tina
TURNER in CHER, srednjo
generacijo pa bo zastopala
Whitney HOUSTON (na sli-
ki). Lanski koncert, na kate-
rem so nastopile Mariah
CAREV, Celine DION, Aretha
FRANKLIN, Gloria ESTEFAN
in Shania TVVAIN, je bil naj-
bolj gledan show v zgodovini
televizijske postaje VHl.
Po februarskem umoru ra-
perja BIG L jo je konec prejš-
njega meseca skupil še eden
izmed članov znane hip-hop
naveze LOST BOYZ. Zakrin-
kani neznanec je pred new-
yorškim hotelom Sheraton do
smrti ustrelil 27-letnega Frea-
kieja Taha.
Bivša spajsica GERI HAL-
LIWELL je po skoraj enoletni
studijski abstinenci posnela
pesem »Look At Me«, ki bo 10.
maja pri založbi Chrysalis izš-
la na single formatu.
Skoraj pozabljena nekdanja
prva dama irske glasbene sce-
ne SINEAD O CONNOR je za-
radi poizkusa samomora
(dvajset tablet valiuma in pol
litra vodke) pristala v znani
londonski kliniki. Že tako
mentalno precej labilno 32-
letno pevko je do tega obžalo-
vanja vrednega dejanja pripra-
vilo sodišče, ki je hotelo skrb-
ništvo za njeno triletno hčer
prisoditi očetu, znanemu ir-
skemu novinarju Johnu Wa-
tersu.
STANE ŠPEGEL
VRTIUAKPOLKIN
VALČKOV
CEUSKIH S plus '99
TUJE LESTVICE - ALBUMI
38
RADIO ■ TilEVIZIJA
Prvi april je
zadel v polno
v četrtek smo vas v jutranjih
poročiUh dobro naaprilili. Še
najbolj prozorne prvoaprilske
»finte« ste zagrabili. Na naše
veselje in v dokaz, da nas očit-
no tudi pozorno poslušate.
Uroš Šerbec, ki je resignirano
v izjavi Deanu Šustru povedal,
da odhaja iz Celja k Badel Za-
grebu, je vzpodbudil zaskrblje-
no poslušalko, da me je poklica-
la in preverjala, ali gre za resnič-
no vest ali prvoaprilsko. Seveda
je bila prvoaprilska. Tudi nade-
budnih igralcev je očitno med
našimi poslušalci veliko. Vest,
ki jo je zagrešila Mateja Podjed
in vabila statiste na Stari grad,
da bodo nastopili v koproduk-
cijski igri Zaljubljeni Shakes-
peare, je udarila v polno. Žal
nismo postavili zasede na Sta-
rem gradu, da bi preverili, aU je
kdo prišel na izmišljeno avdici-
jo ali ne. A če gre soditi po vroči
telefonski zvezi z SLG Celje na
ta dan, ko so statisti mrzlično
spraševali, kam naj se javijo, je
kdo verjetno zašel tudi na grad.
Dobra je bila tudi tista, ki jo je
zagrešil Primož Škerl, ko je čez
mejni prehod ilegalno poslal 15
oboroženih pripadnikov Osvo-
bodilne vojske Kosova, ki da so
jih prijeli rogaški policisti. Prvi,
ki je »prijel« na prvoaprilsko
šalo, je bil eden naših novinar-
skih kolegov, ki je informacijo
želel takoj preveriti, drugi pa je
bil višji policist, ki je ob sreča-
nju s Primožem Škerlom na
UNZ Celje najprej rekel: »Ja,
madona, ne se zafrkavat iz tak-
šnih stvari!« Nat(3 pa že spravlji-
vo povedal, da ga je proaprilska
vest presenetila v avtomobilu,
ko se je službeno ravnokar vozil
iz Rogaške Slatine v Celje. Sredi
poti je avto obrnil in se vrnil v
Rogaško Slatino, kjer so ga že
obstopili ljudje in vznemirjeni
zahtevali natančnejše informa-
cije. Nato so se družno le spom-
nili, da je 1. april. Malo smo bili
navihani, a enkrat na leto se
nam odpusti, kaj pravite?
Športna sobota na
Radiu Celje
Sobotni večer bo na Radiu
Celje v znamenju glasbe, na-
gradnih iger in športa. Ob IS. uri
se bo pričelo nogometno sreča-
nje med velenjskim Rudarjem in
Publikumom. Ob 20. uri pa se
bosta v Velenju pomerili še roko-
metni ekipi Gorenja in Celja Pi-
vovarne Laško. Rokometno sre-
čanje bomo prenašali, iz nogo-
metnega pa pripravili več jav-
ljanj.
50 let Komornega
zbora in
predstavitev
častnega meščana
v nedeljo ob 20. uri boste
lahko prisluhnili posnetku kon-
certa moškega Komornega zbo-
ra, ki ga vodi profesor Ciril Ver-
tačnik in ki bo ravno v nedeljo,
ob občinskem prazniku Mestne
občine Celje, prejel zlati grb za
50-letnico uspešnega delovanja.
Slavnostni koncert so pripravili
konec marca, naš tehnik Mitja
Tatarevič ga je posnel, predvajali
pa ga bomo 11. aprila.
Ker bo na prireditvi v Narod-
nem domu, kjer bodo podelili
najvišja občinska priznanja, pre-
jel naziv častnega meščana dr.
Janko Lešničar, ga bomo pred-
stavili v oddaji Nedeljski zme-
nek. Z njim se bom pogovarjala
Nataša Gerkeš.
Vili ni bil
prvoaprilski
Pa če smo pričeli s prvim
aprilom še tako končajmo. Rav-
no na 1. aprila je namreč prišla
do slovenskih medijev vest, da
je naš novinarski kolega iz celj-
skega dopisništva Dela, sicer pa
izkušen vojni poročevalec, pa-
del v roke srbskim paravojaš-
kim enotam in da se bo prete-
pen iz Črne gore vrnil v Sloveni-
jo. Vsi smo najprej upajoče po-
mislili, da gre za prvoaprilsko
šalo. A takoj nato realno ugoto-
vili, da bi bila ta šala zares
neokusna. In izkazalo se je, da
žal, ni bila šala. Pogovoru z
Vilijem ste lahko na Radiu Celje
prisluhnili v torek. Sama pa
sem se po njem kot novinarka
spraševala: »Mar človek res po-
stane zanimiv za medije šele,
ko ga pretepejo, prej, ko je hodil
na bojišča in s€ vračal nepoško-
dovan, pa smo z zanimanjem
brali le njegove reportaže?«
NATAŠA GERKEŠ LEDNIK
CEUSKI RADIJCI OD B DO V
Ivica Burnik
Tokrat vam predstavljamo Ivico Burnik.
Prijetno voditeljico, ki je pri srcu večini
poslušalcev in poslušalk Radia Celje. Še po-
sebej se jim je priljubila njena oddaja Kuhaj-
mo skupaj, ki je na sporedu vsako sredo po
dvanajsti uri in po kateri ravno te dni nasta-
jajo nove kuharske bukvice izpod peresa
Ivice Burnik. Tudi Mali O je oddaja, ki je
sicer že vrsto let na sporedu Radia Celje, a ji
je Ivica kot voditeljica dala še poseben čar.
Ivica že dolgo sodeluje z nami, pred davnimi
leti je bila tudi odgovorna urednica Radia
Celje, in čeprav ima silno rada mikrofon, je
vrsto let delala kot novinarka v celjskem dopi-
sništvu Dela. Tam je dočakala tudi upokojitev.
Morda se je spomnite tudi iz kakšne javne
prireditve ali modne revije, kjer se je pojavila
kot šarmantna voditeljica?
Radijci imamo Ivico radi zaradi njene poseb-
ne blagosti, prijaznosti in uglajenosti. Lastno-
sti, ki jih danes srečujemo vse redkeje. Še
posebej dobro ji gre komunikacija z ljudmi v
stiski, zato jo imajo poslušalci še posebej radi.
Nemalokrat se mi je že pripetilo, da me je kdo
vprašal: »Poslušaj, ali je ta Ivica v resnici tako
prijazna ali je takšna samo pred mikrofonom?«
Iskren odgovor je lahko samo, da je takšna
vedno in do vsakogar. Pred mikrofonom in do
soljudi v vsakdanjem življenju. In čeprav njen
delovni.čas nikoh ni bil od šestih do dveh, je
bila in je še silno predana družini. Zelo pono-
sna je na svoje vnučke. Dvema, ki ju je imela že
doslej, sta se na letošnji dan žena pridružila še
dva. Babica Ivica ima tako zopet polne roke
dela doma, ko pomaga snahi in sinu, pa s
knjigo, ki jo je takorekoč že dokončala, pa z
delom na radiu in nenazadnje z urejanjem
okohce družinske hiše in njene notranjosti.
Tudi za moža je treba poskrbeti, pravi Iv
prepričana, da kljub otrokom in vnukom m
ne sme dobiti občutka zapostavljenosti. Ivi
se tudi nikoli ne pritožuje. Še takrat, kadarj
malo ponagaja zdravje, ji je silno težko, kol
zamenjavo za delo na programu. Kot da ne
hotela biti nikomur v nadlego.
Ivica Burnik je skorajda zagotovo ena najp
ljubljenejših voditeljic Radia Celje. Da nje
prijaznost ni narejena, poslušalci in poslušal
namreč čutijo. In ker sem prepričana, da
dobro vrača z dobrim (in obratno), bo Ivi
Burnik nesporno še dolgo pri marsikomu pi
radijska dama. Uglajenosti in prijaznosti pa
lahko takorekoč vsi, ki delamo na progran
učimo ravno od nje.	Nj
V DRUŽBI S KANALOM A
Inšpektor Maigret
Ameriška kriminalka o
znanem detektivu Julesu
Migretu bo na sporedu v so-
boto, 10. aprila, ob 16. uri.
Režija: Paul Lynch, igrajo:
Richard Harris, Patrick
0'Neal, Victoria Tennant,
lan Ogilvy.
Prav nič priljuden francoski
zasebni detektiv Jules Maigret,
ki ga je tokrat upodobil Ric-
hard Harris, želi raziskati smrt
dragega prijatelja. Na začetku
si ne more zamišljati, v kaj bo s
svojim poizvedovanjem pose-
gel. Drobci, ki jih korak za
korakom sestavlja v smiselno
celoto, da bi našel ključ do
umora, ga privedejo do mogoč-
ne ameriške družine ...
Mreža
V soboto, 10. aprila, bo ob
19. uri na sporedu prvi del
ameriške akcijske nanizan-
ke Mreža, ki je nastala po
velikem uspehu istoimen-
skega filma. Režija: Irwin
VVinkler, igrajo: Brooke
Langton, Joseph Bottoms.
Brooke Langton, znana iz
nadaljevanke Melrose Plače,
se tokrat znajde v vlogi Angele
Bennett, lepe računalniške
svetovalke, ki nekega dne
prejme elektronsko pošto z
zaupnim sporočilom. Sporoči-
lo ji korenito spremeni življe-
nje in jo nepričakovano pope-
lje v svet prevar in izdaj.
Ogenj z neba
Ameriški znanstvenofan-
tastični film Ogenj z neba bo
na sporedu v nedeljo, 11.
aprila, ob 20. uri. Režija: Ro-
bert Lieberman, igrajo: D. B.
Sweeney, Robert Patrick,
Craig Sheiffer, Peter Berg.
Film je posnet po avtobiografi-
ji in resnični zgodbi Travisa Wal-
tona, ki trdi, da so ga leta 1975
ugrabila nezemeljska bitja in na
njem izvajala različne poskuse.
Ko se skupina moških nekega
večera vrača z dela, naenkrat
pred seboj opazijo neznani lete-
či predmet, ki tiho lebdi nad
zemljo. Plovilo ugrabi Travisa
Waltona, medtem ko ostali mož-
je prestrašeno zbežijo.
Odločitev iz obupa
V ponedeljek, 12. aprila, bo
ob 21. uri na sporedu življenj-
ska zgodba Odločitev iz obu-
pa. Režija: Michael Scott,
igrajo: Faith Ford, Kyle Secor,
Hanna Hali, Nigel Bennet.
Sodni proces je razkril pri-
krivane boleče skrivnosti
Jodyjinega družinskega kro-
ga. Malo Samantho je sodišče
kljub spolnemu zlorabljanju
dodelilo Jodyjinemu nekda-
njemu a možu. Pred Jody je
odločitev: ali za vedno izgubi-
ti hčerko ali tvegati ugrabitev.
Past za starše
Gre za prvo verzijo uspe-
šne ameriške komedije, po-
sneto leta 1961, ki je pred
kratkim dobila novejšo ina-
čico. Na sporedu bo v sredo,
14. aprila, ob 20. uri. Režija:
David Swift, igrajo: Hayley
Mills, Maureen 0'Hara,
Brian Keith, Charlie Rug-
gles, Una Merkel.
Sharon, sramežljiva in spo-
dobna mlada dama iz Bostona,
in Susan, razposajenka iz Kali-
fornije, se srečata na počitniš-
kem taboru. Obe sta močno
presenečeni nad dejstvom, da
sta si kljub značajskim razli-
kam na videz tako zelo podob-
ni. Odkrijeta, da sta dvojčici.
Starša sta se namreč že takoj
po rojstvu deklet ločila in vsak
z enim odšla živet na različna
konca dežele. Sharon in Susan
sta sedaj odločeni, da zopet
združita svoja starša in da us-
tvarita srečno družino. In sedaj
se prava predstava šele začne.
SKRITA KAMERA
g) Prvi april, svetovni dan laž-
nivcev, je vsaj na TVS minil
brez laži. Voditelj Dnevnika
Janko Šopar, ki je znan po
tem, da nima dlake na jeziku,
ampak pod nosom, je oddajo
zaključil z besedami, da se je
vse, kar so na prvega aprila v
njej objavili, žal res zgodilo.
Morda je prav zaradi bolečih
resnic, ki jih objavljajo. Dnev-
nik vse pogosteje tarča kritik
slovenskih politikov. »To nam
je v zahvalo za vse, kar smo v
Dnevniku zamolčali,« je poli-
tikom v odgovor zabrusil Vla-
do Krejač, ki je kot prvi mož
odgovoren za vse, kar v tej
oddaji objavijo.
#	Miša Molk, avtorica in vo-
diteljica oddaje z resnicoljub-
nim naslovom »Res je!«, pa je
morala iskreno priznati, da je
Mario Galunič popularnejši
od nje. Toda nekaj zaslug za
njegov uspeh si je ob podelitvi
Viktorja, ki ga je prejel popu-
larni Mariborčan, vseeno pris-
vojila. Saj je vendarle njegova
urednica in brez nje tudi Ma-
ria ne bi bilo.
#	Odgovorni urednik infor-
mativnega programa na TVS
Lado Ambrožič, ki so mu po
neuspeli kadidaturi za direk-
torja TVS svetovali, naj se
predčasno upokoji, bo mor-
da le ponovno kandidiral za
stolček, na katerem sedi se-
daj in s katerega bi se po
izteku mandata moral poslo-
viti jeseni. Čeprav tega ni še
nikomur zaupal, pa so njego-
ve namere vidne iz njegove-
ga početja. Ambrožič je na-
mreč osebno prejel Viktorja,
ki so ga dobili ustvarjalci Od-
mevov, potem pa je za vse v
znamenitem 5. nadstropju
televizijske palače pripravil
sprejem, na katerem se je
trdoroki urednik spremenil v
dobrikajočega se kolega. Za
izvolitev potrebuje namreč
kandidat za odgovornega
urednika soglasje kolektiva.
Zaposleni pa imajo, tako je
vsaj prepričana Rosvita Pe-
sek, novinarka, ki jo najpo-
gosteje omenjajo kot najre-
snejšo kandidatko za zame-
njavo na vrhu informativne-
ga programa, dober spomin.
9 Voditelja informativne od-
daje 24 ur na POP TV, sicer pa
pribežniški par z nacionalke,
Nataša Pire in Matjaž Tan-
ko, se še vedno dobro razu-
meta in zgledno sodelujeta.
Službeno in zasebno. Za veli-
konočne praznike sta si ma
da celo izmenjala darila, f^
taša bo pojedla tisto, kar j
Matjažu prinesel zajček, Ni
tašino darilo pa bo popil Mi
jaž.
9 Velikonočno, vendar anJ
nimno darilo je prejela tuj
voditeljica TV Dnevnika Lii
ja Hren. Ker so bila vsa jajčk
rdeče obarvana, je sklepal)
da so ji jih poslali njeni oboži
valci iz kabineta predsednik
vlade. '
Informativni program sl^
venske televizije je izgubil^
eno poročevalko, novinar!;'
Nado Kumer, ki je zadnj'
nekaj let poročala o dogaja^'
na širšem celjskem območ)'|
Nada je presedlala za uredi*
co lokalne TV Celje. Jože^
fand, ki je v času predvoP
kampanje, kot glavni medija,
svetovalec zdaj že
celjskega župana, vodil
informativni imperij
celjske^;
medijskega mogotca iz GaP^
ja Janka Turnška, zadeve v
ni komentiral. Prav tako
znano, kako je novo ^^^
sprejelo njegovih 36 z^es^
gledalcev. Kako so jo spr^'
celjski TV ustvarjalci, p^
mo videli v kratkem.
Nataša Pire
Nada Kumer
TV VODIČ
39
40
TV VODIC
TV VODIC
41
42
TV VODIC
RADIO - TELEVIZIJA
43
V leru z večnimi študenti
Zmagovalec letošnjega 2. festivala slovenskega filma v Portorožu
j je star študent, ki
'jvoje običajno življe-
nj študentskem domu:
ivanje s prijatelji, spa-
gledanje televizije.
jKrbi njegova prijate-
pvica, ki je vanj za-
Ip\a, vendar Dizi tega
pazi. Nekega dne se v
^jvo sobo vseli bruc
Ijo, ki Dizija vrže iz
pvega vsakodnevnega
a.
jc se s težavo, vendar
jno, privaja na Dizijev
1 življenja. Dizi se po
telefonu dogovori z Marino,
svojim dekletom, da bosta
vikend preživela skupaj,
vendar ona ne pride. Hkrati
pa se v sobo naseli tudi Ana,
brucovo dekle, ki je za na-
meček še noseča. Po burni
noči v študentskem naselju
se Marina vendarle pojavi, a
le zato, da bi Diziju sporoči-
la, da ga zapušča. Sčasoma
se Dizi naveže na bruca in
Ano, ki si brezuspešno pri-
zadevata najti stanovanje.
Ko gredo nekega dne skupaj
na izlet, Ana dobi porodne
popadke, kar Dizija vzpod-
budi, da se končno odloči
narediti rez v svojem življe-
nju. Film V leru je trpka
komedija, ki govori o življe-
nju slovenskih študentov.
Režiser Janez Burger se
je rodil v Kranju in po za-
ključeni prvi stopnji eko-
nomije naredil sprejemne
izpite na FAMU (smer film-
ska in TV režija) v Pragi, od
koder se je leta 1996 prese-
lil nazaj v Ljubljano. Jana
Cvitkoviča (Dizzy) so spo-
čeli leta 1965 v študent-
skem naselju v Rožni doli-
ni. Po srednji šoli je vpisal
študij fizike, ki ga je po
enem letu opustil. Sledilo
je krajše potepanje brez ci-
lja (Izrael, Egipt in Vzhod-
na Afrika), po katerem je
začel študirati arheologijo
in danes je tik pred diplo-
mo, film V leru pa je njegov
igralski debut. Nataša Bur-
ger (Marina) je diplomirala
iz slovenščine in francošči-
ne na Filozofski fakulteti v
Ljubljani. Leta 1990 se je
preselila v Prago, kjer je
diplomirala na gledališkem
konservatoriju in na gleda-
liški akademiji DAMU.
Igrala je v gledališkem stu-
diu Čista radost in v pred-
stavah Opera la Serra, Učna
ura. Jubilej in drugih, sode-
lovala pa je tudi v avtorskih
radijskih igrah in nastopila
v različnih študentskih fil-
mih.
N.-M. S.
KINO
iljski kinematografi si pri-
Ijejo pravico do spre-
jbe programa.
jion: 8. do 14. 4. ob 17.
akcijski film Za udarec
8. 4. ob 19. in 21.15
lantična komed^ Ža-
ljeni Shakespeare, od 9.
14. 4. ob 19. in 21. uri
enski film V leru.
ili Union: 8. do 14. 4. ob
uri drama Z roko v roki,
10.15 pa futuristični triler
Jo teme.
etropol: 8. do 14. 4. ob
O in 18.30 risani film
pčanski princ, ob 20.30
Irama Sod smodnika. 10.
t) 10. Egipčanski princ in
12.30 Sod smodnika.
Bbrna: 10. ob 19. in 11. ob
uri romantična komedija
ravljinec Z.
alec: 9. in 11. 4. ob 20. uri
lantična komedija Čaka te
ta, 10. ob 20. in 11. 4. ob
uri pa romantična
Jedip Ko pride Joe
ck.
entjur: 12. ob 19. uri
friški film Ko pride Joe
ick.
Sedanjost je sod smodnika
Beograd danes. Neke no-
či. Nasilje na ulicah in v
domovih. Nasilje, ki obr-
ne človeka proti človeku,
prijatelja proti prijatelju,
someščana proti somešča-
nu.
V tej noči spoznamo srb-
sko družino iz Sarajeva, ki
preživlja svoje begunske
dni v enem izmed beograj-
skih garaž. Očeta - bivšega
učitelja, sedaj voznika noč-
nega avtobusa, mladeniča,
ki ugrabi avtobus, poln pot-
nikov in v stilu kamikaze
vozi po mestu, človeka, ki
organizira koncert simfo-
ničnega orkestra na splavu
sredi reke, samo zato, da bi
očaral bivšo zaročenko...
Spoznamo še mnogo drugih
oseb in njihove usode v ka-
lejdoskopu ironičnih, toda
pretresljivih scen. Upanje v
prihodnost ostaja, čeprav je
sedanjost sod smodnika.
Film je tragičen in komi-
čen obenem. Posneli so ga
po znani gledališki predsta-
vi Dejana Dukovskega. Pre-
jel je nagrado za najboljši
film na 55. festivalu v Be-
netkah in na izboru Evrop-
skih filmskih nagrad ter
Grand prix na festivalih v
Antaliji in Haifi.
Režiser je bil Goran Pa-
skaljevič, ki ga poznamo
po filmih kot so Čuvaj plaže
pozimi. Pes, ki je imel rad
vlake. Posebna vzgoja...
Glavni igralci pa so bili:
Miki Manojlovič, Dragan
Nikolič, Velimir Bata Ži-
vojinovič, Mira Banjac,
Aleksandar Berček, Mile-
na Dravič, Dragan Nikoli-
č, Ljuba Tadič...
Mesto teme
Predstavljajte si mesto v te-
mi - mesto, v katerega ne posi-
je sonce. Nikoli. In ne samo to.
Kdaj pa kdaj se čas ustavi,
ljudje zaspijo in mesto tedaj
spremeni svojo podobo, nove
stolpnice zrasejo, druge se po-
drejo - vi pa se mimogrede
prebudite z zamenjano identi-
teto. Recimo identiteto serij-
skega morilca. Ki je za sabo
pustil že šest zmasakriranih
trupel Policija vas lovi, počasi
ugotavljate, da lahko s pomoč-
jo misli vplivate na resničnost,
nad ulicami pa medtem letijo
temne, zlovešče postave, po-
dobne prvotnim vampirjem
(Nosferatu), ali pa Pinheadu
(iz kultne grozljivke Clivea
Barkerja Hellraiser), ki vam
mešajo štrene - da ne govorim
o prelepi ženi, ki se je ne spo-
minjate, in šepavem doktorju
s čudnim (nemškim?) nagla-
som, ki vam govori, da vam
želi pomagati.
Brez skrbi, nisem vam še
pričel izdajati razpleta, vse to
vam postane jasno kmalu po
začetku zgodbe, verjetno pa že
domnevate, da film meri proti
znanstveni fantastiki, in da
vam potrdim domneve, vam
lahko prišepnem: tiste zloveš-
če postave so Tujci, prišleki iz
daljnega vesolja, ki izvajajo
eksperimente s prebivalci me-
sta in zato se igrajo z njihovi-
mi spomini. Da bi tako ugoto-
vili, kaj sestavlja našo neumr-
ljivo dušo. Ker sami so umrljivi
-	in ne le to, tudi izumirajo.
Naglo. In spoznanje o naši du-
ši bi jim, vsaj načeloma, ohra-
nilo življenje.
Film je znanstvena fantasti-
ka, ki ne dvomi v religijo in
obenem triler, ki se spogleduje
z grozljivko. Toda na žalost:
kadarkoli imajo religiozni
podtoni priložnost, da se spre-
vržejo v nekaj zares radikalne-
ga (ali pa vsaj nevsakdanje-
ga), postanejo ohlapni in povr-
šni. In kadarkoli ima grozljiv-
ka priložnost, da postane re-
snično klavstrofobična in bre-
zizhodna, zapleše v drugo
stran, kot da jo je sram svojih
potencialov. Zaradi tega nekaj
spektakularnih prizorov (in,
vsaj zame, en dokaj presenet-
ljiv zaključek, o katerem vam
zagotovo ne bom govoril - ne-
katere stvari si pač morate po-
gledati sami) izzveni malce v
prazno. Škoda. In vtisa gotovo
ne popravi par skrpanih ali
zgrešenih dialogov ter doga-
janj. Znova škoda. Občutek,
da bi bil film precej boljši, če bi
se popolnoma prepustil domiš-
ljiji - če bi, po domače poveda-
no, sekal glave zaradi vizije -
če bi preciziral določene po-
drobnosti, namesto da se kla-
nja posploševanju - me nika-
kor ne zapušča. Pod tem pogo-
jem bi mu tudi nekatere logič-
ne luknje bilo mogoče oprostiti
-	konec koncev je eno od bistev
fantastike v tem, da gre, do
koder more, pa čeprav pri tem
na kaj docela prozaičnega po-
vsem pozabi. Predvsem za
pristne oboževalce torej - oziro-
ma za tiste, ki jim je zaradi
uvoda tega prispevka narasel
adrenalin. Vendar bodo vsaj ti
uživali. Ker smo, resnici na
ljubo, videli že tudi kaj mnogo,
mnogo slabšega.
Pod taktirko režiserja Alexa
Proyasa se trudijo Rufus Se-
ivell (ki ga bomo kmalu videli
še v Beneški kurtizani - fant se
prebija) ter že skoraj pozablje-
ni Kiefer Sutherland (včasih
je igral v vsakem drugem holly-
woodskem filmu, da omenimo
le Flatliners in Mladih pišto-
lah, zadnje čase pa se precej
skriva), kamnito obrazni Wil-
liam Hiirt (igral je recimo v
Poljubu ženske pajka, in ga je
po premoru lepo videti) ter
Jennifer Connely (najstnica v
muppetovski pravljici Podzem-
lje v družbi Davida Bovvieja,
ter zapeljivka v Vroči točki z
Don Johnsonom, tokrat pa
nekje vmes med obojim).
PETER ZUPANC
Oremo v kino!
^^ Harris je bil nominiran za oskarja za stransko moško
v filmu Trumanov show, se glasu pravilni odgovor na
pdno vprašanje prejšnjega tedna. Nagrajenci so: Anton
K Preloge 25, 3240 Šmarje pri Jelšah, Stanko Stopič,
FjKo širje 15, 1432 Zidani Most in Marjeta Lubej, Čopova 23,
Celje. Prejeli bodo vstopnico za ogled filma Celjskih
J^atografov.
%at vas sprašujemo: kako je ime odličnemu igralcu,
Ju Kieferja Sutherlanda.
pgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000
p. do ponedeljka, 12. aprila. Izžrebali bomo tri dobitnike
JP^e za ogled filma.
44
ZAAVTOMOBILISTE
Clio lrophy in saffrane z novim Y6 molorjem
v letošnjem tekmovanju
za pokal Trophy se bo fran-
coski Renault pojavil tudi s
povsem novim avtomobil
clio trophy.
Za osnovo je dirkaški odde-
lek te tovarne, pri čemer je
imel pomembno vlogo tudi
Renault Design, vzel clia 11.
Pomagala so še številna druga
podjetja, tako da je clio trpohy
nared za dirke. V primerjavi z
običajnim cliom je trophy za
16 centimetrov širši, medosna
razdalja je daljša za 3,8 centi-
metra, širša sta koloteka tako
zadaj kot tudi spredaj, teža
avtomobila pa je vsega 1120
kilogramov. Podvozje je seve-
da športno, gume oziroma
platišča so 18-palčna (gume
dobavlja francoski koncem
Michelin). Motor je nameščen
sredinsko, gre pa za 2,9-litrski
V6 agregat, ki v osnovni va-
rianti poganja laguno, safrana
in še nekatere druge renaulte.
Največji navor je 307 Nm pri
5800 vrtljajih v minuti, največ-
ja moč pa 285 KM pri^400
vrtljajih v minuti. Dodan je
Renaultov šeststopenjski sek-
ventni menjalnik.
Kot pravijo pri francoski av-
tomobilski tovarni, so sprva
nameravali izdelati le 60 cliov
trophy, pa se je zanimanje
zanj tako povečalo, da jih bo-
do verjetno naredili vsaj 85.
Avtomobil nastaja v tovarni v
Dieppu in bo v Franciji brez
dajatev stal nekako 7,5 milijo-
na tolarjev, kar je seveda zelo
visoka številka. V tovarni pra-
vijo, da bodo morda izdelali
tudi običajno, naj rečemo
cestno izvedenko tega super
športnega clia.
Ob tem se Renault pojavlja
še z eno pomladansko no-
vostjo. Tako je njihov največ-
ji in najprestižnejši avtomo-
bil safrane dobil novi V6 mo-
tor. Ta motor nastaja v sode-
lovanju Renaulta in skupine
PSA, ki jo sestavljata Citroen
in Peugeot. Ta motor ponuja
pri gibni prostornini 3,0 htra
194 KM (pri 5750 vrtljajih v
minuti), medtem ko je navo-
ra za 267 Nm pri 4000 vrtlja-
jih v minuti. Safrane 3,0 V6
doseže največjo hitrost 225
km/h in do 100 km/h pospe-
ši v 9,4 sekunde. Kot pravijo
pri novomeškem Revozu, ki
skrbi za prodajo renaultov
pri nas, bo safrane s tem
motorjem slovenskim kup-
cem na voljo konec maja, in
sicer z dvema vrstama opre-
me. Cene za sedaj še niso
znane.
Odslej hidi
seicento
cilyinaKc
v teh dneh bo Triglav Av-
to, ki je uradni predstavnik
korporacije Fiat pri nas, za-
čel ponujati zanimivo no-
vost - seicenta citymatic. To
je seicento, ki je opremljen s
petstopenjskim ročnim me-
njalnikom in avtomatsko
sklopko. Vožnja je povsem
običajna, saj je treba pre-
stavljati, ne pa pritiskati na
sklopko. Citymatic je zato
primeren predvsem za vož-
njo po mestu, saj je »dela«
bistveno manj. Avto sicer
poganja 0,9-litrski bencinski
štirivaljnik z močjo 40 KM
pri 5500 vrtljajih v minuti, na
voljo pa je za 1,307 milijona
tolarjev; med drugim ga bo-
do prvič predstavili na april-
skem avtomobilskem salo-
nu v Ljubljani.
Clio trophy...
...in safrane V6.
Skromna
»luksuza« v
Aziji
Nič novega ni zapisati,
da so imeli v Aziji lani obi-
lo težav, pri čemer je iz-
jemno krizo doživela sko-
raj vsa azijska avtomobil-
ska industrija. Zadnji po-
datki o prodaji predvsem
luksuznih avtomobilov
nekaterih evropskih avto-
mobilskih tovarn to tudi
potrjujejo.
Tako so lani na azijskih tr-
gih BMW, Mercedes Benz, Ja-
guar in Volvo prodali vsega 35
tisoč avtomobilov višjega raz-
reda, kar je bilo celo za 47
odstotkov manj kot leto prej.
Tudi'letošnje napovedi o pro-
daji dražjih in s tem prestiž-
nejših avtomobilov niso po-
sebej obetavne. Sicer pa je
bila lanska prodaja avtomobi-
lov v Aziji za 1,2 milijona
manjša kot leta 1997, kar po-
meni, da je bil padec 43-od-
stoten.
Na sliki: BMW serije 7.
Honda: dobri delni rezultati
Japonska Honda je ena redkih japonskih avtomobilskih hiš, ki zadnjo dolg''
japonske avtomobilske industrije občuti manj kot druge tovarne. Tako sedaj poroča,
dobro poslovala tudi v tretjem kvartalu poslovnega leta 1998 (to se je začelo lani sp«""
in to predvsem na račun dobre prodaje v ZDA.
Na tem trgu je Honda tako ali tako zelo močna oziroma uspešna, pri čemer ji je šlo
tudi dejstvo, da je bil jen šibek. Tovarna je po sedanjih podatkih v omenjenem času ustvai
635 milijonov dolarjev čistega dobička, kar je res ugoden rezultat. Po nekaterih ocenah P^
bil dobiček ob koncu poslovnega leta še bistveno višji, kar med drugim pomeni, da gr^
res na bolje. Na sliki: honda civic.
ZAAVTOMOBILISTE
45
Mazda MX-5 anniversary
^ natanko desetimi leti
(avtomobilskem salonu
fagu ponudili na ogled
jn japonski roadster z
f MX-5. Tedaj, bilo je
zime, avto ni zbujal
lega posebnega nav-
ali pozornosti, kajti
ise nad tako majhnimi
pbili tedaj še niso nav-
tali. Pa tudi ni kazalo,
[bilo zanj kakšno preti-
[zanimanje na drugih,
L bolj primernih trgih.
Bilo pa se je povsem
Ke - mazda MX-5 je po-
stala najbolje prodajani road-
ster vseh časov, kajti doslej so
izdelah_kar 500 tisoč vozil.
Prav zaradi tega in ob deset-
letnem jubileju j€ Mazda pri-
pravila posebno izvedenko z
oznako anniversary. Ta je
obarvana v posebno modro
barvo, na blatniku ima tudi
posebno značko, vsak kupec
pa bo med drugim dobil po-
seben certifikat, ki ga bo pod-
pisal sam šef Mazde James
Miller. Mazda MX-5 anniver-
sary bo ob tem obdelana tudi
s številnimi kromiranimi do-
datki (pragovi, obrobe meril-
nikov ipd.), pnevmatike bodo
dimenzij 195/50 R15, omem-
be vredno pa je, da bodo av-
tomobilu namenili šeststo-
penjski ročni menjalnik, pa
športno podvozje Bilstein
ipd. Kot pravijo pri japonski
avtomobilski tovarni, bodo
naredili vsega 7500 mazd MX-
5 anniversary, od tega naj bi
jih kupcem na stari celini na-
menih 3500 in slovenskemu
trgu eno. Znana pa je tudi že
cena pri nas - 5,27 milijona
tolarjev.
Na sliki: mazda MX-5 anni-
versary.
Septembra laitcia lybra
Italijanska tovarna Lancia
(znotraj Fiata) je med tisti-
mi, ki nekako ne more sple-
zati na posebej zeleno po-
slovno (tržno) vejo. Zakaj je
tako, je težko reči, vendar
drži, da spada med manjše
tovarne v Evropi in da mor-
da ni dovolj denarja za us-
trezen tehnološki, poslovni
in še kakšen prodor.
Vendar bo tovarna letos
predstavila kar pomembno
novost, in sicer avtomobil
srednjega razreda, kar pome-
ni, da se bo poskušala v zelo
zahtevnem tržnem segmen-
tu. Lanica lybra (ime so po-
brali iz grščine) bo nastajala v
tovarni Rivalta v bližini Torina
in bo naprodaj tako v limu-
zinski kot karavanski varianti
z dolžino 446 centimetrov ter
širino 174 centimetrov. Zuna-
nja oblika tako limuzine kot
karavana ima vsaj en omem-
be vreden stilistični element,
in sicer okrogle ali ovalne
prednje luči. V serijski opremi
naj bi bila ABS, klimatska na-
prava z ločenim delovanjem
za vsako stran, medtem ko
bo znameniti ameriški Bose
prav za ta avtomobil izdelal
hi-fi z zmogljivostjo 200 vatov
(serijsko v bolje opremljeni
različici z oznako LX). Me-
njalnika bosta dva (ročni in
avtomatski), motorjev pa pet.
Bencinski bodo trije, pozna-
mo jih že iz drugih lancij ali
fiatov (1,6, pa 1,8 in 2,0 litra),
dizelska pa dva, prav tako
znana iz drugih avtomobilov
skupine Fiat (1,9 in 2,4 JTD).
Prodaja te nove lancie bo ste-
kla septembra.
Na sliki: lancia lybra.
Renault prevzel pomemben delež v Nissanu
že precej časa je bilo zna-
no, da se japonski Nissan in
francoski Renault pogovar-
jata o medsebojnem sodelo-
vanju oziroma o tem, da bi
francoska tovarna postala
solastnik Nissana.
Pred nedavnim je Daimler
Chrysler, ki se je prav tako
zanimal za ta posel, sporočil,
da se po desetih mesecih umi-
ka in se ne bo potegoval za
nakup pomembnega deleža v
Nissanu. Torej je postalo jasno,
da ostaja med resnejšimi part-
nerji za povezavo zgolj Re-
nauk. To pa se je tudi zgodilo,
saj sta predsednik Renaulta Lo-
uis Schweitzer in Voshikaza
Hanava, predsednik upravne-
ga odbora Nissana, podpisala
dogovor o medsebojnem so-
delovanju oziroma o tem, da
Renault prevzame pomemben
delež Nissana. Po sedanjih ve-
steh je tako Renault kupil 36,8
odstotka Nissana in 22,5 od-
stotka Nissana Diesel, pri če-
mer je zato odštel 5,4 milijarde
dolarjev. Kasneje naj bi obsta-
jala možnost, da bi tudi Nissan
kupil del Renaulta, vendar po-
drobnosti o tem niso znane. Ve
pa se, da je vodja Nissanovih
operacij postal Carlos Ghosn,
doslej podpredsednik Renaul-
ta, poleg tega pa bo Renault v
upravni odbor Nissana imeno-
val še dva svoja človeka.
Po sedanjih načrtih naj bi
družba Renault-Nissan v letu
dni izdelala približno 4,8 mili-
jona vozil. Za sedaj še ni ja-
sno, kaj bo Renault storil z
velikimi dolgovi, ki jih ima
Nissan (ocenjujejo jih celo na
22 milijard dolarjev), kajti po
prvotnem načrtu je bil Re-
nault zainteresiran za nakup
pomembnega deleža v japon-
ski tovarni zgolj pod pogo-
jem, da mu ne bo treba prev-
zeti tudi dolgov. Sicer pa je
Nissan po obsegu proizvod-
nje motornih vozil druga av-
tomobilska japonska hiša, us-
tanovljena leta 1933. V minu-
lem poslovnem letu je Nissan
izdelal 2,754 milijona motor-
nih vozil, od tega 2,2 milijona
osebnih avtomobilov, vse
drugo pa so bili avtobusi in
lahka gospodarska vozila.
46
ZA AVTOMOBILISTE
Jaguar S na cestah
Britanska avtomobilska tovarna Ja-
guar je ena tistih, ki jih je v zadnjih nekaj
letih uspel veliki povratek na svetovno
avtomobilsko sceno. Že leta 1992 so na-
mreč naredili vsega 20 tisoč avtomobilov
in vse je kazalo, da je »zgodba« zaključe-
na. Nato se je pojavil Ford, ki je postal
novi lastnik angleške tovarne in od tedaj
naprej gre samo še navzgor.
Še bolj naj bi šlo sedaj, ko je tovarna začela
ponujati oziroma prodajati povsem novega
jaguarja S. Ta hip je to najmanjši jaguar v
ponudbi, hkrati pa tretji avtomobil v progra-
mu ob limuzini XJ in seriji XK. To je tudi
prvič v zgodovini tovarne, da ponujajo tri
različne jaguarje. Sicer pa je jaguar S naj-
manjši avto te britanske hiše in tisti, ki naj
produkcijsko številko v nekaj prihodnjih
letih vzdigne na skoraj fantastičnih 200
tisoč. Čeprav govorijo o najmanjšem jaguar-
ju, drži, da je avtomobila v dolžino kar
dolgih 486 centimetrov. Jaguar S je nastal na
enakem podvozju kot lincoln ES (ameriška
tovarna Lincoln je znotraj Forda), kar seveda
pomeni, da tudi pri Fordu prevzemajo politi-
ko enakih osnov (kot denimo pri VW).
Avtomobilu namenjajo dva motorja: V6
agregat z močjo 238 KM pri 6800 vrtljajih v
minuti (to je prvi V6 motor, ki so ga naredili
pri Jaguarju, kajti prej so imeli samo vrstne
motorje), ki zadošča za največjo hitrost 234
km/h in pospešek 7,6 sekunde do 100 km/
h; zmogljivejši je V8 motor, ki ponuja 276
KM pri 6100 vrtljajih v minuti (240 km/h in
7,1 sekunde do 100 km/h). Zraven je bodisi
ročni petstopenjski ali avtomatski (5-sto-
penj) menjalnik, pa veliko elektronike za
izboljšanje voznih in siceršnjih lastnosti.
Količnik zračnega upora je 0,32, razdelitev
teže med prednjim in zadnjim delom je 50/
50, vsaj 85 odstotkov pločevine pa je pocin-
kane z obeh strani. Pri Jaguarju tako računa-
jo, da bodo letos naredili kar 40 tisoč jaguar-
jev S in jih 17 tisoč prodali v ZDA, ostalo pa
pretežno v Evropi in na Japonskem.
Kako naj bi avto pripeljal (uradno) v
Slovenijo, še ni jasno, saj nimamo uradne-
ga zastopnika (posli gredo preko Jaguarja
Avstrija). Zato je mogoče zapisati le avstrij-
ske cene: malo manj kot 600 tisoč šilingov
za avto z V6 in 815 tisoč šilingov za V8
izvedenko.
Na sliki: jaguar S.
V barvah velikih
Skuter Vamaha
Aerox je po dveh
letih dočakal prvo
»šminko«. Izdelek
spada v skupino
šport skuterjev,
katerih kupci
zahtevajo razpoz-
navnost in tehnič-
ne rešitve, bolj
primerne za upo-
rabo na večjih in
hitrejših motoci-
klih.
Kdo so ti zahtev-
ni potrošniki? Pri
nas in drugod po
svetu je to generacija srednje-
šolcev. Novi aerox se zgleduje
po športnikih R-6 in R-1. Naj-
pomembnejše spremembe in
izboljšave: večja stranska na-
pisa z dodanim »R«, nižji enoj-
ni sedež, ročaja za sopotnika,
zatemnjeni smerniki, novi
okrogli merilniki (numerični
za gorivo in temperaturo) in
tehnično izboljšan vodno hla-
jen dvotaktnik (5,8 KM) z no-
vo resonanco tip Stage II
izboljšano krmiljenje 2
(spredaj in zadaj 190
disk). Na spisku doda
opreme so deli plastične ki
serije, narejeni iz aluminij'
imitacije karbona, meri
vrtljajev, dirkaški zadnji
žilnik in zavorne obit
stransko stojalo, okrasni
krov variatorja in preobl
sedeža v živih barvah.
Honda YT 1100 C-3
v Sloveniji je bil ta japon-
ski čoper neznanka. K nam
prihaja šele letos, skupaj z
nekaterimi novimi hondini-
mi motocikli. Spada v skupi-
no hondinih čoperjev z ime-
nom Shadow, kjer prevladu-
je model Shadow 750, ki je
bil v letu 1998 šesti najbolje
prodajani motocikel v Slove-
niji.
Njena 1100 kubična sestra
je bila na začetku leta 1998
predstavljena v tretji različici,
zato tisti C 3 v imenu.
Oblikovalci in inženirji so s
podaljšanjem in znižanjem
okvirja in sedeža ter z razširi-
tvijo krmila ustvarili čoper v
t.i. cruiser dizajnu. Na nekate-
rih trgih so ga imenovali Sha-
dow Aero, tudi zaradi kaplji-
často oblikovane zunanjo-
sti.Vodno hlajen dvovaljn'''
izdatnim kromiranjem je^
konjev močnejši (52 KM
4.750 v/min) in opremlja"
skupnim glušnikom na®^
prejšnjih dvojnih izpušndl
vi. Motocikel je dolg i'''!
zantnih 2,53 metra in "
bencina tehta 282 kilogra"!
Impozantnost in krom
svojo ceno. Le-ta
1.813.536 tolarjev.
v MODNEM VRTINCU
47
Modni ples v drugi koži
Usnjena vznemirljivost brez modnih omejitev - tudi v toplih in najtoplejših dneh letošnjega leta
^a vam gotovo ni potrebno razlagati,
[^^snje prav posebno čuten material,
jjm za razkošje, status in pomenljiv
jfC modne osveščenosti. Istočasno pa
prijazno trpežen, enostaven za vzdr-
uje, po telesu se oblikujoč in prilega-
gt najmehkejša druga koža... Kar tež-
j5te pospravili svoje usnjene plašče in
J v omaro, kajne? S tem pa moda od
giicakor ne pričakuje, da za nekaj
ili toplih mesecev vzamete od usnje-
jblačil slovo. Zakaj? Ker je usnje hit
ffial prihajajoče oziroma pravkar pris-
pomladno-poletne mode.
flikoba in udobje najsodobnejšega usnja
rezultat velikanskega tehnološkega na-
3(3 v postopkih obdelave. Tudi pravo ali
ino - to v letošnji sezoni sploh ni vpraša-
ja] so poleg naravnega že na voljo tudi
ini usnjeni materiali, ki imajo vse lastno-
avega usnja. In, ker govorimo o spomla-
[0 - poletni modi, ne smemo pozabiti
jmembnejšega - ne poznajo neznosno
elepljivosti v poletni vročini, ne delujejo
10 in mokro v cmeravem aprilskem vre-
li. Skratka, koži dovolijo nemoteno diha-
aj sploh še lahko pričakujemo od njih?
da bodo lepi tudi na pogled, seveda,
inji videz je vendarle pri vseh vizualnih
kulturah, med katere spada tudi moda,
omembnejši.
irej, kakšno usnje, kakšni kroji bodo
;li del modne podobe bližnje prihodno-
etleča napa in njeno nasprotje semiš
a tudi letos zaživela na tisoč in en znan,
le kakšen nov način povrhu. Usnjena
lost ne pozna meja, pravijo modni krea-
in uvajajo trende kož različnih plazil-
nenavadne perforacije in presenetljive
avljanke različnih usnjenih struktur,
smo minimalističnih majčk, »motori-
lih« hlač, drznih kostimov, asimetričnih
mini krilc in atraktivnih večernih toalet že
vajeni, pa bomo ob tejle novosti kar malce
zajeli sapo. Namreč, na modne steze so
smelo prikorakale kopalne obleke ali pa sa-
mo nedrčki oziroma hlačke iz najfinejše tan-
ke nape. Če so namenjene zgolj zbiranju točk
za »umetniško-trendovski
vtis« ali tudi bolj konkretnim
opravilom, katerim se obi-
čajno na plaži prepuščamo,
pa naj ostane stvar vaše pre-
soje.
Pripravila: VLASTA
CAH-ŽEROVNIK
Usnje, prosojnost in japonska poslikava za
tople dni. Iz izložbenega okna pariške Galerie
Lafavette. Foto: VCŽ
Akultura - usnjena
drznost po domače
Da ne bi kdo zmotno mi-
slil, kako govorimo le o us-
njeni atraktivnosti oblačil
onkraj naših meja oziroma
modi iz kakšnega prestižne-
ga, svetovno znanega atelje-
ja, še dokaz iz domačih lo-
gov.
V drugi polovici marca je
bila v ljubljanski festivalni
dvorani modna revija, ki bi
lahko veljala kar za modni po-
sladek letošnje pomladi. Pod
imenom blagovne znamke
Akultura je namreč predstavi-
la svoje modne vizije za pom-
lad-poletje 1999 uspešna
modna oblikovalka Alenka
Globočnik. Dogodek si zaslu-
ži pozornost že zato, ker se je
po dolgem času pri nas zgodi-
la prava trendovska modna re-
vija. In tudi zato, ker je blisko-
vit, atraktiven mimohod stilno
usklajenih, prepoznavno av-
torskih modelov iskreno nav-
dušil obiskovalce, ki so dvora-
no napolnili do zadnjega ko-
tička. Še posebej so izstopale
drzne usnjene kreacije, po ka-
terih oblikovalka slovi že ne-
kaj let, tokrat nadgrajene z
vezenimi detajli v obliki gor-
skih cvetlic.
Usnje v trendovski navezi z vezeninami - modna revija
Akultare v ljubljanski festivalni dvorani. Foto: Stane Jerko
Nagradno vprašanje meseca aprila
KDAJ SO ŽENSKE PRVIČ V ZGODOVINI MODE ZAČELE
NOSITI HLAČE?
a)	v rokokoju, leta 1755;
b)	v dvajsetih letih tega stoletja;
c)	po drugi svetovni vojni.
Odgovor na
nagradno vprašanje:
Ime in priimek:
Točen naslov: .
Moda s kratkimi ročaji
Trendovske torbice TOKO LINE za pomlad-poletje 1999
ho včeraj veljavno filo-
ijo, da je najboljša le uvo-
moda, s svojim proi-
•^nim programom vse
i uspešno demantirajo tu-
V domžalski tovarni
to.
letošnjo pomlad in polet-
pripravili v skladu s sve-
timi modnimi trendi všeč-
l^olekcijo damskih ročnih
zato po tovrstnih naku-
•res ne bo treba več čez
10.
"^tošnje linije so prečišče-
'brez nepotrebnih dodat-
detajlov, velikosti raz-
Od najmanjših do udob-
nih, velikih. Oblike so kvadra-
taste oziroma pokončne, naj-
bolj je zastopana trapezasta,
zmehčana linija z zaokroženi-
mi izrezi. Dominanten akcent
je zapirač, tokrat res nekaj po-
sebnega. Najbolj modne so
torbice s kratkimi ročaji, ki se
nosijo v rokah. Če pa vam
misel na vselej »zasedeno« ro-
ko ni najbolj simpatična, so za
vas v TOKO LINE pripravili
modele z nekoliko daljšimi ro-
čaji. Vendar takšna torbica,
obešena preko ramen, nikoli
ne sega dlje kot do pasu.
Pri materialih to sezono pre-
vladuje klasično gladko in
prešano usnje, ki daje videz
slame oziroma jute. Velika po-
pularnost se obeta cepljencem
(cepljenec je spodnja stran na-
ravnega usnja, ki ga razcepijo
in umetno dodelajo z mat,
svetleče perlastimi, metalnimi
efekti ah imitacijo vzorca kro-
kodilje kože).
V svetovni modi so se ob
bok usnju postavili tekstilni
materiali, zato so tudi v TOKO
osvojili to trendovsko novost.
Vendar, letošnje tekstilne tor-
bice niso namenjene le kot
dodatek k športni modi, tem-
več s svojim kovinsko-satena-
stim leskom odlično dopol-
njujejo tudi elegantna oblači-
la.
Barve? Bela kot hit, v katere-
ga so zajeti vsi odtenki - od
snežno do smetanasto in ko-
vinsko bele, vse tja do sive. Pa
še nekaj. Če k torbici, ki vam
je v trgovini osvojila srce, ne
najdete odgovarjajočih čev-
ljev, nič ne de. Moda celo pri-
poroča, da se torbica barvno
dopolnjuje le z oblačilom. In
kje si lahko z nakupom nove
torbice polepšate vaš modni
vsakdan? Med drugim tudi v
trgovini TOKO LINE na Glav-
nem trgu 9 v Celju.
EP
Torbice TOKO LINE kreatorke Renate Žerovnik-Kovač za pomlad-poletje 1999.
48
KRONIKA S CEUSKEGA
Ko bom velik, bom župan
Kako so tekali v kratkih hlačah celjski, šentjurski in žalski župan - Boleče velikonočno praznovanje Bojana Šrota - Malovrhovi
četrtkovi večeri pri sosedu - Posedel je ob rojstvu jokal skupaj z užaloščeno sestro
Večina županov na našem območju je
odraščala v splošnih skromnih razmerah.
Celjski župan Bojan Šrot je sin matere, ki je
večino delovne dobe garala v tekstilni tovar-
ni Metka ter očeta rudarja. Tudi njegova
kolega iz Šentjurja in Žalca izhajata iz po-
dobnih razmer.
Šrotov oče je najprej rudaril v Zabukovici, nato
do zaprtja rudnika v Pečovniku, v pokoj pa je
odšel iz plinarne. Potem ko sta se zakoncema iz
celjskega Zagrada rodila sinova Srečko (prvi mož
tovarne Kili Liboje) in Boško (vodja pravno-
kadrovske službe v Pivovarni Laško), so pričako-
vali rojstvo punčke. Toda rodil se je Bojan,
današnji celjski župan. Osnovno šolo je obiskoval
na Polulah, od koder se ga spominjajo kot odlič-
njaka, v gimnazijskih letih je bil sprva prav
dober, na koncu zaradi pubertetniških težav
dober. Po izobrazbi je diplomirani pravnik.
V Bojanovih otroških letih je bilo v Zagradu
tako malo prometa, da so se lahko Šrotovi
fantje na glavni cesti žogali. Potok je bil tako
čist, da so iz njega pili vodo ter z roko lovili
postrvi (v bolečem spominu je prigoda, ko je
prijatelj Drejc namesto ribe prijel pižmovko).
Tudi v gozd so se radi odpravili. Iz Zagrada,
kjer je Bojan Šrot preživel večino življenja
(nekaj let je bil na celjskem Otoku), izvira
njegova ljubezen do gora, alpinizma. Na koncu
gimnazije se je vpisal v alpinistični tečaj ter se
pozneje odpravil v gore Chamonixa, v granitne
stene Norveške, v nepalsko Himalajo, paki-
stanski Karakorum...
Bojanova brata sta bila starejša, zato se je
največ družil z vrstniki. Z bratoma so se sicer
vedno dobro razumeli. Šrotovi fantje so prišli
do žepnine tako, da so na bližnjem vojaškem
strelišču zbirali svinec, ga stopili ter odpeljali
na odpad. Z mamo so prav tako veliko nabirali
borovnice. Vsi bratje so bili zelo prizadevni, če
odštejemo značilne fantovske neprevidnosti,
kot je kurjenje trave v bližini gozda ter Bojano-
vo nesrečno velikonočno streljanje s karbidom.
Najbolj si je zapomnil tisto velikd noč, ko mu je
vrglo posodo v brado ter je moral v bolnišnico
na šivanje.
Vsi Šrotovi so bili znani kot marljivi ljudje.
Bodoči celjski župan je takoj po končani os-
novni šoli odšel na počitniško delo v Kovino-
tehno, kjer je v skladišču zlagal in pospravljal.
V kraju so jih poznali kot gospodarsko napred-
ne ljudi. Tako so imeli v dolini za celjskim
Starim gradom med prvimi televizor, v času,
ko je bil Bojan osnovnošolec, pa so se že lahko
peljaU z družinskim fičkom.
Danes živi celjski župan z družino ter mamo
v Zagradu v novem, nedokončanem domu, na
zemlji, kjer so živeli v skromni očetovi hiši.
Bojanova otroka živita seveda v bistveno dru-
gačnih razmerah.
Če so že imeli v Celju ter Žalcu v zadnjem
desetletju župana iz šentjurskih logov, je zani-
mivo, da izvira šentjurski župan in poslanec
Jurij Malovrh iz šmarskih. Na kmetijo v Kame-
niku pri Šmarju pri Jelšah, kjer se je rodil, so se
starši priselili z Notranjskega. Med njunimi
sedmimi otroci (danes živijo tri sestre na Vrh-
niki ter po dva brata v Velenju ter v šentjurski
okolici) je bil Jure najmlajši. Kmalu so se
preselili na kmetijo v Podgradu pri Šentjurju,
kjer kmetuje danes prvi mož šentjurske občine
Jurij Malovrh.
V	njegovih otroških letih je vladalo pomanj-
kanje. Do stare usnjene žoge, s katero so se
igrali med dvema ognjema in nogomet (župa-
nu je danes ljubša košarka) so prišli tako, da so
zbrali denar vsi vaški otroci. Žogo je nato krpal
Malovrhov oče, čevljar. Tudi radijski aparati
niso bili kar tako. Tako je poslušal Jure z
ostalimi vaščani priljubljeni Četrtkov večer do-
mačih pesmi in napevov pri sosedu, ki je imel
prvi radio.
V	šentjurski osnovni šoli sta odličnjaka Jure-
ta navduševali matematika in fizika, veliko
zanimivih spominov je prav tako iz celjske
gimnazije. Tam je bila njegova razredničarka
Zvezdana Knez-Šterbenc, strah in trepet usta-
nove, ki ga je pri geografiji ocenila z nič manj
kot štirico. Tako lahko šentjurskega župana še
danes vprašate karkoli o monsunskih
nih vetrovih v tropskih deželah ter kolii^"
je takrat proizvedla katera država. Po2j>
je šolal v Ljubljani ter na višji železni!
prometni šoli v Beogradu. Ko pripove^
svoji mladosti otrokoma, se jima zdi vse s?'
kot pravljica, njegova žena pa se tistih i
dobro spomni.
Ko se je rodil sedanji žalski župan*
Posedel, je veseli dogodek razkačil
petletno sestro Bredo, ki si je želela ses^
Očka ji je sporočil veselo novico, da je d,
brata, vendar je začela neutolažljivo jokat
mamini vrnitvi iz porodnišnice so Lojzetai
no položili na posteljo. Ko je prišla sestra,
v sobo, je »nezaželenemu« bratcu vrgla vj
knjigo o Rdeči kapici. Bodoči žalski župan
tako zelo hitro srečal s knjigo, ki so mu
pozneje hitro in lahko v glavo. Breda j^p™
je na željo po sestrici pozabila ter se z bt
še vedno dobro razumeta.
Lojze Posedel, ki je bil rojen v celjski poro
šnici, živi vseskozi v spodnjesavinjski presK
ci. Najprej v najetem stanovanju na Šlandro
trgu, od svojega 3. leta dalje v družinski hiS
jo je zgradil oče, zidar po poklicu. Dve leti
vselitvi v lastni dom je družino prizadela nj
va smrt, tako da je Lojze odraščal z mamo
sestro. Njegovo otroštvo je bilo zelo lepoj
dar težko, saj je bila mama delavka. Danes
žalski župan z ženo, svojima dvema dekli«
ter mamo v skupnem gospodinjstvu.
BRANE JERAI
Bojan Šrot v najstniških letih.
Župan in poslanec Jurij Malovrh na 3. rojstni
dan (foto Ciglenečki). Fotografiranje je bilo
tnkrnt rpdkmtt.
Žalski žuDan Loize Posedel v otroških 16
Šrotova družina iz celjskega Zagrada skupaj s sorodniki. V prvi vrsti od leve proti desni
bratje Bojan (celjski župan).
Srečko (prvi mož libojskega
Kilija) ter Boško (vodja
pravno-kadrovskega sektor-
ja Pivovarne Laško). Skupaj
z mamo Nežo (prva na levi
strani) ter pokojnim očetom
Tonetom (zadnji z leve stra-
ni).