Leto XIX. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za /i leta 90 Din, za 'It leta 45 Din, mesečno 15 Din; za Inozemstvo: 210 Din. — Plača ln toži se v Ljubljani. TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, industrij o, obrt in denarništvo Številka 68. Uredništvo ln upravništvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. - Tel. št. 25-52. j^tiaia vsak torek’ trtek ln soboto Llubliana, četrtek Cena ST. Napovedi boliših časov V zadnjem času se čujejo večkrat napovedi, da so tu prvi znaki, da je sedem suhih let za nami in da pride sedem debelih let. Priznati tudi moramo, da je res nekaj znakov, da so se razmere vsaj ponekod nekoliko zboljšale. Tako je v nekaterih strokah zaposlenost narasla, zboljšale so se tudi delavske mezde in opaziti je tudi prve rahle dvige državnih dohodkov. Prvi rahli znaki zboljšanja bi tu torej bili, toda drugo vprašanje je, če ti znalci že opravičujejo za večji optimizem. In če gledamo po Sloveniji, moramo na to vprašanje odgovoriti z odločnim: ne! Naša premogovna kriza je ostala prav tako ostra, kakor je bila. Za odpravo stiske, v kateri umira naše lesno gospodarstvo, se tudi ni nič storilo. Niti toliko se ni doseglo, da bi se olajšal odjem slovenskega lesa vsaj na notranjem trgu. Previsoke železniške prevoznine, previsoki davki in za-mrzle terjatve prav tako tlačijo k tlom naše lesno gospodarstvo, kakor preje. Tudi kriza naših denarnih zavodov ni niti najmanj omiljena, da pa tudi za trgovino in obrt ni nastalo še prav nobeno zboljšanje, dokazuje statistika o odjavljenih obratih le prenazorno. V Sloveniji o zboljšanju še ne moremo govoriti, temveč smemo o tem samo sanjati. Takšna je resnica. Toda tudi glede zboljšanja raz-mer v drugih pokrajinah države bi bil vsak prevelik optimizem zelo škodljiv. Pri nas je namreč navada, da se vzbuja dostikrat optimistično razpoloženje le zato, da ni treba nič odločnega ukreniti za zboljšanje razmer. Ta optimizem ima navadno le ta namen, da ljudi potolaži, a da ostane vse pri starem. V tem pa je tudi oni usodni vzrok, da so vsi prvi znaki zboljšanja pri nas redno v kratkem zamrli. Kajti nemogoče je vsako resnično zboljšanje, dokler se pri nas razmere temeljito ne izpremene. Ce se n. pr. naša uprava prav temeljito ne reformira, da ne bo njen okosteneli birokratizem na vsakem koraku oviral vsak razvoj gospodarskega življenja, potem je pač zamain vse upanje na prihod debelih let. Pod tem birokratizmom morajo tudi najbolj debele krave v kratkem postati čisto mršave. se bo začela pri nas izvajati prava gospodarska politika. Vsako vprašanje se še vedno rešuje po oni že stereotipni in stokrat dokazano slabi metodi, ko se prepušča vsa odločitev le birokratom, praktičnim gospodarskim ljudem pa se ne prepusti nobena beseda. Ustanavljajo se posvetovalni odbori, v katerih imajo zastopniki ministrstev edino odločilno besedo, če niso ti sploh edini člani teh odborov. Naše gospodarske organizacije se sicer tudi zaslišujejo, toda le redko se zgodi, da se njih mnenje tudi upošteva. Če se ustanovi zavod za pospeševanje te ali one gospodarske stroke, se zavod takoj biro- kratizira, da je čim bolj odtegnjen od praktičnega gospodarskega življenja. Vse pospeševanje gospodarstva se faktično reducira na izdajo neštetih pravilnikov, ustanavljanje dragih in malo koristnih fondov, ki pa jih mora zbirati vrhu vsega še stroka, kateri naj bi bilo s tem fondom pomagano. Nikakor pa ni mogoče doseči, da bi se z zboljšanjem prometa, s' pocenitvijo prevoznin in z drugimi olajšavami dale gospodarstvu možnosti, da si ono samo pomaga. Tako se vsa ta oficialna skrb za dvig gospodarstva praktično izpreminja običajno le v nove ovire za napredek gospodarstva. Zato ne moremo verjeti v prihod lepših časov, dokler ne doživimo prve pomembne znake, da se bo pri nas začelo drugače delati, kakor pa se je delalo. Samo v tem primeru smemo upati, da bodo prvi znaki zboljšanja sprožili nove možnosti za zboljšanje in da se bo z novim tempom in z novo voljo začelo povsod ustvarjajoče stremljenje za zboljšanje razmer. Če pa tega najvažnejšega preobrata ne bo, potem tudi ti prvi znaki debelih let ne bodo živeli dolgo in pod mrazom naše ledeno mrzle birokracije bodo neusmiljeno zamrli, kakor se je to zgodilo že toliki at in tako pogosto. Samo tujci ima od naših bosanskih goidov Zakaj so hoteli Švicarji dohiti tvornico celuloze v Drvarju Znani beograjski industrialec Milan Vapa, lastnik velike papirnice v Beogradu, je objavil v »Jugoslovanskem kurirju« silno zanimiv članek o pravem ozadju prizadevanja nekih švicarskih finančnikov, da bi postali lastniki znane tvornice celuloze v Drvarju. V svoji izjavi pravi Milan Vapa med drugim: Tvornica celuloze v Drvarju je ustavila delo že pred kakimi štirimi leti. Ustavila je obratovanje v onem času, ko so se zbirali nad Evropo temni oblaki in čeprav je morala takrat tudi tvornica v Drvarju vedeti, kako važna ije celuloza za vojno obrambo. Celuloza pa je tudi važna za naše papirnice, za naše časopisje in značilno je, da »o začele tako tvornice v Sloveniji ko v Zagrebu baš v tistem odloži, dokler ne privedem nekega tujega strokovnjaka za celulozo in z njim pregledam tvornico v Drvarju. Ta moj predlog je prodrl — in Vapa citira iz poročila tega nemškega strokovnjaka in inženirja Lehmana nekaj posebno lavccv brez zaslužka (v tvornici celuloze v Drvarju) in to v tvornici, pri kateri je udeležen life-rant surovine Šipad s 50% kapitala. Ta tvornica je vredna, ker ne dela, vsak dan manj. Šipad pa ima velikanske izdatke, da uniču- markantnih odstavkov, od katerih je odpadke, ki bi jih mogla upo-omenjamo:.,. jrabljati tvornica celuloze v Drvar- ... Že tri leta propadajo in gni j ju. Ni lajika, ki bi mogel to raz-jejo v gozdu in na tvorniškem j umeti, dočim se mora strokovnjak ozemlju skladi lesa. Dosedaj je na ta način propadlo okoli 100.000 kubičnih metrov tega lesa. Ta podrta drevesa silio otežkočajo v gozdu manipulacijo z drugimi drevesi in ogromni odpadki iz žage Šipada, v katerih dela 19 gater-jev, se ne morejo odvažati več po samo zgražati. Devet vagonov celuloze more tvornica v Drvarju dnevno izdelati in po vsem svetu je tako veliko povpraševanje po celulozi, da je njena cena narasla. S polno paro delajo tvornice celuloze v Avstriji, Češkoslovaški, Romuniji in v Nemčiji, pri nas pa tekočem pasu, ki se giblje izpod i tvornica stoji, odpadki lesa pa, strojev, temveč se morajo z veli-, mesto da bi se uporabljali v tej kimi stroški odvažati tri do štiri času povečavati svojo proizvodnjo j kilometre daleč v neko dolino, celuloze, da bi bile pripravljene za vsak primer. Zato je tem bolj čudno, da prihajajo ti tuji švicarski finančniki v našo deželo, da rešujejo naše podjetje baš v času, ko so ga podgane že čisto izgrizle. Zakaj neki niso doleteli ti tuji finančniki v naše zasebne tvornice, da bi prevzeli te tvornice? To ni težko uganiti, ker pač vedo, da naše zasebne tvornice ne bi bile plen tujcev. Tujci gredo samo v tvornice, pri katerih je angažirana država. Tu je polje dela za tujce. Tu oni najprej vse uničijo, da se potem laže polaste teh podjetij. Največja sramota pa je, da se • 1 • _ li.. cev zaradi manjše proizvodnje, delovno dobo na štiri* do šest ur dnevno. Na ta način ostaja sicer število zaposlenih delavcev isto, povprečna dnevna zavarovana mezda pa pada. Primer: Trboveljska preinogokopna družba, pri kateri delajo delavci povprečno mesečno le 12 dni. 2. Nekatera podjetja so uvedla tedensko izmenjavo delavstva, da dela en teden ena skupina delavstva, drug teden pa druga, da vsaj vsi nekaj zaslužijo, število zaposlenih je v teh podjetjih sicer isto, toda zaslužek delavstva je padel za polovico. (Ali: dvojno šte- tudi znati uporabljati statistične j vii0 zaposlenih pri isti skupni za-podatkc. To je usodno za mnoge varovani mezdi.) naše statistične analitike, ki pre- j g Dotok nekvalificirane in žen-sojajo vse številke in podatke sta-’ske delovne sile, ki je slabše plačana in na katero odpada skoraj ves dvig zaposlenosti, postaja tudi vedno večji. Odtod padanje zava- Na drugem mestu poročamo, s kako obupnim pogumom skuša »Narodno blagostanje« vzdržati svojo tezo, da sankcije niso škodovale slovenskemu lesnemu gospodarstvu, ker da govore drugače številke, ki jih objavlja naš OUZD. Kako pa je vse to obupno prizadevanje »Narodnega blagostanja« obsojeno na neuspeh, dokazuje prav lepo tudi odgovor, ki ga je o tem vprašanju objavila na naslov »Narodnega blagostanja« »Industrijska odbrana« v Beogradu, ko piše: »Statistika je nedvomno najbolj zanesljiv barometer za presojanje tistik ad hoc, ne da bi globlje posegli v dejanske razmere. Tudi naši stari rutinirani ekonomisti [dr. Bajkič (lastnik in urednik »Narodnega blagostanja«, op. ur.) in drugi] so padli te dni na izpitu baš v tem vprašanju. Na podlagi nekega močnejšega gibanja v številu zffposlenih v industriji, so hoteli sklepati o poletu rovane povprečne mezde 4. Nelojalna konkurenca med nekvalificiranimi (zlasti med ženskami) in kvalificiranimi delavci prisiljuje slednje, da se na trgu dela ponujajo ceneje. 5. Poleg tega pa se tudi ne sme in sijajnem procvitanju naše do- pozabiti, da je evidenca SUZORa vedno bolj učinkovita in da je zaradi te evidence moralo prijaviti svoje nameščence marsikatero podjetje, ki jih preje ni prijavilo.« Vsa ta dejstva je treba pri analizi naših uradnih statistik upoštevati in šele potem je mogoča pravilna sodba. Potem pa se tudi razblinijo v nič vsi hvalospevi o prosperiteti naše domače industrije, čeprav seveda ni dvoma, da nekatera podjetja tudi dobro ^zaslužijo. Zal pa so ta v manjšini, kakor dokazuje statistika o čistem dobičku naših delniških družb, kar so večinoma vsa naša domača industrijska podjetja. mače industrije, in to navzlic vsem dejanskim činjenicam, ki njih namero tako očitno demantirajo. Dejstvo je, da se vidi iz poročil SUZORa neki stalni dvig zaposlenosti, ko tudi tendenca neznatnega padanja povprečne zavarovane dnevne mezde. Kjub temu pa ne more biti niti govora o večji konjunkturi (zaradi večjega števila zaposlenosti) niti o procvitanju industrije (zaradi nazadovanja povprečne dnevne delavske mezde), in sicer iz naslednjih razlogov: Statistični analitiki stalno pozabljajo na naslednje činjenice: Politične vesti Titulescu je priredil na čast odhajajočemu francoskemu poslaniku kosilo in imel pri tej priliki važen politični govor, v katerem je dejal, da ostane Rumunija na strani Francije, ker je Rumunija za mir, Francija pa dela stalno za mir. Rumunija tudi ve, da je Francija nasprotnica vojne in da se ne misli zateči k vojni niti tedaj, kadar bi nastali resnejši konflikti v mednarodnem življenju. Iz Sofije je dr. Schacht odpotoval v Budimpešto, kamor je prišel v sredo. Nemški listi obširno pišejo o velikem uspehu dr. Schachtove-ga potovanja, da je zdaj gospodarsko sodelovanje med Nemčijo in južno-vzhodnimi državami Evrope zagotovljeno. V četrtek bo v francoskem parlamentu poročal Leon Blum o bodoči finančni politiki svoje vlade. V angleškem parlamentu pa se bo začela v četrtek velika zunanje politična debata. V angleški javnosti je glede sankcij že izvršen popoln preobrat in je gotovo, da bo Anglija sankcije ukinila. V tem smislu je tudi že potekla seja angleške vlade v sredo. Da bodo sankcije proti Italiji odpravljene, je sedaj po tozadevnem sklepu angleške vlade že izven dvoma. V Franciji so še v negotovosti, kako naj tolmačijo sklep angleške vlade. Nekateri listi upajo, da pomeni ta sklep vrnitev Anglije k fronti velesil, kakor je bilo dogovorjeno v Stresi, drugi pa se boje, da bi mogel pomeniti obnovo angleške politike osamljenosti. Italija se bo proti pričakovanju udeležila sestanka Sveta Zveze narodov, kjer bo nastopila zelo ofenzivno. Italija bo trdila, da je bila napadena od Etiopcev in da se je le branila. Ker je etiopski cesar pobegnil iz Etiopije, jo je morala Italija zasesti, da je očuvala red! In še podobne neverjetnosti bodo poslušali ženevski diplomati z vso potrebno spoštljivostjo. Slava jim! Baron Aloisi ne bo več zastopal Italije v Ženevi, temveč ga bo Mussolini porabil le za posebne misije. Italijanski listi pišejo, da Italija ne more dovoliti za priznanje etiopske aneksije nobenih protikon-cesij. Zveza narodov naj ukine sankcije in s tem bo ustvarjena nova situacija in Italija bo zopet mogla sodelovati v Ženevi in pri reševanju evropske situacije. Angleški vojni minister je v nekem govoru izjavil, da je danes mednarodni politični položaj mnogo bolj napet ko 1. 1914. Aneksija Etiopije bo od velesil in nato seveda tudi od vseh diugih sil na tihem priznana. V ta namen bo imenovala Italija pri vseh dvorih nove diplomatske zastopnike, ki bodo izročili svoja poverilna pisma že v imenu italijanskega kralja in etiopskega cesarja Emanuela. Te listine bodo vlade sprejele in s tem na tihem priznale aneksijo Etiopije po Italiji, čestitati velesilam k temu izrednemu pogumu baš ni treba. Potniki, ki prihajajo iz Adis Abebe, poročajo, da se v Etiopiji še vedno bore domačini proti italijanskim četam. Pokrajine južrfo in zapadno od železniške proge so na več krajih zasedle etiopske čete. Do težkih izgredov je prišlo v Liegu in Antverpnu, ker so hoteli stavkajoči delavci preprečiti dela-voljnim delavcem, da bi delali. Policija je morala uporabiti orožje in je bilo več delavcev ranjenih. Na Hitlerja je bil po vesti pariškega »Oeuvrea« poskušen pred nekaj dnevi atentat, ki pa se je ponesrečil. Ubit pa da je bil pri tej priliki Hitlerjev šofer. O novih neredih poročajo iz Španije. V mnogih krajih je prišlo do krvavih spopadov med socialisti in fašisti. Več ljudi je bilo ubitih, še več pa ranjenih. Mandat za sestavo nove svedske vlade je dal kralj voditelju švedske kmetijske stranke Bergsonu. Sirija in Libanon bosta še to poletje proglašeni kot popolnoma samostojni državi in na septembrskem zasedanju Zveze narodov tudi sprejeti kot njeni članici. Vezani pa bosta s Francijo s posebno zavezniško pogodbo in tudi v vojaških zadevah ne bosta imeli popolnoma prostih rok. Tako je bilo dogovorjeno pri pogajanjih med zastopniki obeh držav in francosko vlado. Iraški kralj Fejzal je izjavil, da židovsko-arabska pogodba iz leta 1919, s katero da je bil dosežen sporazum med Arabci in Židi glede naseljevanja Židov v Palestini, falzifikat. Maršalu čang Kaj šeku se je končno le posrečilo, da je dosegel sporazum s kantonsko vlado. S tem je preprečena nova kitajska državljanska vojna. Denarstvo Za ohranitev banovinskih hranilnic V Beograd je prišla deputacija banovinskih hranilnic, da intervenira pri odločujočih činiteljih, da se prepreči neverjetna namera ukinitve vseh banovinskih hranilnic, kakor to predvideva člen 51. predloženega zakonskega načrta o občinskih hranilnicah. V resnici ne moremo te namere označiti drugače kot neverjetne. Vse banovinske hranilnice delujejo dobro, nekatere celo odlično ter so v veliko oporo tako banskim upravam pri njih delu ko tudi vsemu gospodarstvu v posameznih banovinah. Ni torej niti najmanjšega stvarnega razloga za ukinitev teh hranilnic, temveč vsi razlogi govore zato, da bi jih morali ustanoviti, če jih še ne bi imeli. Toda kljub temu, bi neki gospodje hoteli te občnokoristne hranilnice odpraviti. Zakaj ? Odgovor more biti le eden. Tisti gospodje, ki niso hoteli pomagati našim denarnim zavodom v stiski, ki so nasprotno celo delali na to, da se ta stiska še poveča, ti gospodje bi hoteli sedaj odpraviti še banovinske hranilnice, da bi bilo vse denarništvo Jugoslavije centralizirano in da bi se stekal ves prihranjeni denar v Beograd. Centralizem v svoji najbolj jasni in najbolj škodljivi obliki se kaže v tej ataki proti banovinskim hranilnicam in zato se mora ta ataka odbiti za vsako ceno in brezpogojno! ______ Vloge pri bivši avstr. Poštni hranilnici Naprošeni objavljamo: Društvo za zaščito interesov vlagateljev bivše avstrijske Poštne hranilnice na Dunaju s sedežem v Ljubljani objavlja, da bo vložilo tožbo proti beograjski Poštni hranilnici zaradi neizplačila vlog, ki so bile od naših državljanov pred in med vojno naložene v bivši avstrijski Poštni hranilnici na Dunaju, ker je pozitivno dognano, da ije dunajska Poštna hranilnica v letu 1929. izplačala okoli din 11.000.000 naši državi, deloma v gotovini in deloma v vrednostnih papirjih svrho izplačila našim upravičenim vlagateljem. Zato se nujno opozarjajo vsi tisti vlagatelji in lastniki čekov, računov, ki še niso prijavili društvu svojih terjatev, naj to v lastnem interesu čimprej store, ker bodo v tožbi zastopani le tisti, ki so člani društva in oni, ki so svoje terjatve v letih 1927, 1928 in do 10. septembra 1929 pri poštnih •uradih kjerkoli si bodi prijavili in prejeli tozadevna potrdila. V pri-javi je navesti ime in priimek vla- j kot javna tržišča tudi za časa krize gatelja, bivališče, štev. ček. računa čim bolj izpolnjevati svojo nalogo, &li vložne knjižice, vloga v bivših je potrebno, da se na njih zbira Zahteve naših borz Zasedanje zastopnikov jugoslovanskih borz v Beogradu V torek je bilo zaključeno zasedanje delegatov jugoslovanskih borz v Beogradu. Delegacija jugoslovanskih borz je stalna ustanova, ki je bila ustanovljena, da se doseže vzajemno podpiranje borz in s tem pospeši njih napredek. Na sedanjem zasedanju so se v prvi vrsti obravnavala vprašanja, ki se tičejo notranje organizacije borz in zlasti vprašanja, kako povečati pristopnost na borzo čim širšim gospodarskim krogom. Zasedanje je otvoril in vodil podpredsednik beograjske borze Mihajlo čurič, ker pripada letos predsedništvo beograjski borzi. Sestanka so se udeležili ti delegati: za zagrebško borzo upravnik dr. Matica, za ljubljansko predsednik dr. Slokar in tajnik Kovač, za novosadsko podpredsednik Mi-rosavljevič, gl. tajnik dr. Petrovič in svetnik Tabakovič, za beograjsko podpredsednik Curie, član uprave Petkovič in gen. tajnik Zebič, za somborsko član uprave Veselinovič in gl. tajnik dr. Protič ter za skopljansko tajnik Milosavljevič. Po odobritvi pozdravnih telegramov predsedniku vlade dr. Sto-jadinoviču in trgovinskemu ministru dr. Vrbaniču je prevzel vodstvo zasedanja g. Voja Petkovič. Glavna poročila je podal tajnik beograjske borze Zebič, na kar so bile po izčrpni diskusiji, v kateri so sodelovali vsi delegati, sprejete resolucije, ki jih objavljamo na koncu poročila. Ob priliki zasedanja pa so delegati borz obiskali tudi vse resorne gospodarske ministre in jih opozorili na vprašanja, ki so se obravnavala na zasedanju. Včeraj zvečer pa je bil v hotelu »Srbski kralj« banket, katerega so se udeležili poleg vseh delegatov tudi ministrski predsednik dr. Stojadi-novič, trgovinski minister dr. Vrbanič, finančni minister Letica, guverner Narodne banke dr. Radosavljevič, podguverner dr. Belin in cela vrsta najodličnejših zastopnikov beograjskega gospodarstva. Na vačeru je bilo izrečenih tudi več važnih govorov ter so se razpravljala razna gospodarska vprašanja. V večini govorov je prevladovalo optimistično razpoloženje, da je vendarle začela kriza pojenjavati. Večer je potekel nad vse animirano. Resolucija jugoslovanskih borz Na koncu zasedanja delegacije jugoslovanskih borz je bila soglasno sprejeta naslednja resolucija: Za razširitev poslov borz. Da bi mogle produktne borze in da s tem omogoči lažje izvrševanje borznih poslov. Telefonske takse za medkrajevne pogovore naj se za čas borznih sestankov znižajo na polovico. Borzne uzance. O vprašanjih glede borznih uzanc so bili sprejeti sklepi: o izenačenju in sprejemu natančnejših določil glede promptnih poslov, o ureditvi eksekucij na borzah, da bi bilo njih izvrševanje čim bolj pravilno, o izpolnitvi določil glede paritetne klavzule in izpre-membi notiranja v tečajnicah, o kavcijah za terminsko devizno poslovanje. Prav tako so bili sprejeti sklepi, kako se bodo notirali tečaji deželnih pridelkov v služb, tečajnicah, da se poleg ponudbe in »vpraševanja objavljajo tudi dosežene cene v sklenjenih sklepih na borznih sestankih. Končno je bilo definitivno urejeno tudi vprašanje hranjenja vzorcev, kadar so ugovori proti blagu zaradi vlaž-'esti in kadar so ugovori zaradi drugih hib blaga. Vse te sklepe bodo predložile posamezne borzne uprave borznim svetom v končno odobritev. Izgledi na letošnjo žetev. O izgledih letošnje žetve so poročali posamezni delegati po podatkih, ki so jih zbrali na svojih področjih. Na podlagi teh podat- Samo pol mili/ona Din le treba za odpravo telefonske mizeriie v Mariboru Pred kratkim so se ob priliki pet ca 100 reflektantov na nape-otvoritve telefonske avtomatične . ljavo novih telefonov, kar pa je — centrale na Bledu slišale visoko- j kot že omenjeno — nemogoče, ker doneče besede o napredku tele-.so naši kabli tako preobloženi z Ionskega prometa . in telefonske'.linijami, da tudi v bodočnosti ni službe v Sloveniji.* Ti slavospevi nikakega upanja na zboljšanje. Ker kov se more sklepati, da bo znašal skupen donos pšenice okoli 23 do 24 milijonov metrskih stotov ter da bo preko domače potrebe za potrošnjo in seme ostalo od 30.000 do 40.000 vagonov za izvoz. Obiranje češpelj bo dalo okoli 4000 vagonov. Razpravljajoč o vprašanjih žetve, so zastopniki borz poudarjali živo potrebo, da se zagotove kontingenti za izvoz naših žitaric in češpelj v tujino ter da se kontrola izvoza češpelj zaupa sposobnim in temu poslu doraslim ljudem. Istočasno opozarja delegacija na izredno važnost, da dobi naša država potrebno število silosov, ki bi omogočili vskladiščenje blaga in njegovo pravilno klasifikacijo. Končno je bila delegacija mnenja, da bi bilo treba izkoristiti sedanje svetovne cene za pšenico, ki so za nas primeroma ugodne ( po pariteti Rotterdam bi bila cena od 110—118 din) ter dovoliti prost izvoz ko tudi svobodno prodajo deviz na trgu, da bi se na ta način pospešil izvoz in obvarovali izvozniki pred izgubami. Glede oljaric so želeli delegati, da bi mogli tudi zasebni trgovci kupovati od proizvajalcev in izvažati oljarice po istih pogojih kakor Prizad ter da ostanejo posli, sklenjeni pred zadnjo uredbo, v veljavi. slednji aproksimativni amortizacijski račun; a) Omenili smo, da čaka približno 100 reflektantov (a oglašajo se še vedno novi) na vpeljavo novega telefona. Povprečna letna naročnina bo znašala — malo računano din 1.000'— za vsakega, kar znaša letno din 100.000’—. b) Večje število medkrajevnih pogovorov bi seveda zelo povišalo letni dohodek iz tega naslova, ki bi se po današnjem povprečju — zelo pesimistično — računano povečal vsako leto za ca din 140.000'—. c) Instalacijske pristojbine za en aparat znašajo din 900'—, kar znaša pri 100 instalacijah din 90 tisoč, seveda samo enkrat. Čeprav so stroški instalacije precejšnji, bi nekaj dobička tudi tu ostalo. Ta kratek, a resničen obračun kaže, da bi se zaprošena investicija, tudi če bi znašala din 500.000 amortizirala v najneugodnejšem primeru v treh letih, a v nadaljnih letih bi povišica telefonskih dohodkov — pomenila povečan čisti dobiček. Vse to dokazuje, da bi bilo povečanje telefonskih kablov v Mariboru ne le nujno potrebno, temveč tudi za samo poštno upravo rentabilno. Upamo in za trdno pričakujemo zato, da bo imela predstavita mariborskega združenja popoln uspeh in da se ne bo še nadalje trpela sedanja telefonska mizerija v Mariboru. avstrijskih kronah in da bo do-lični plačal po prejemu vloge 8% društvu za pravne stroške. Obenem je poslati takoj društvu za vsakih naloženih 100 kron 1 din za tekoče stroške. Pripominjamo, da je glede tozadevnih informacij priložiti znamko din 2'— za odgovor. Društvo za zaščito interesov vlagateljev bivše avstrijske poštne hranilnice v Ljubljani. Odlog plačil je bil dovoljen Hranilnici in posojilnici v Dolskem za dobo 6 let za dolgove, nastale pred 28. aprilom 1934. Obrestna mera za stare vloge po 2%. v Francoska vlada pripravlja reformo Francoske banke, ki bi ime-ta v bodoče dva oddelka, in sicer emisijski in kreditni. Prvi bi urejal samo obtok bankovcev, drugi Pa bi urejal kreditna in diskontna vprašanja. Najbrže bo ta reforma 2e v kratkem predložena francoskemu parlamentu v odobritev. širite »Trgovski list«! čim večje število vseh onih, ki imajo blago na prodaj ali ki hočejo kupiti blago. Zato je treba omogočiti dostop na borzo tudi gospodarjem, ki imajo najmanj 20 hektarjev obdelane zemlje. Ti morejo biti sprejeti kot obiskovalci in izredni člani produktnih borz, prav tako pa tudi zadruge in zadružne zveze. Vsaka borza naj določi glavni borzni dan za produkte, ko bodo imeli obiskovalci borze brezplačen povratek na železnicah in paro-bredih, če so karte za prihod kupili dan preje. Vojno ministrstvo naj se naprosi, da vsaj deloma kupuje svoje nabave deželnih pridelkov na javnih sestankih jugoslovanskih borz. Odločujoči faktorji naj se naprosijo, da bosta Privilegirana izvozna družba in državno imetje »Bclje« nabavljali, odnosno prodajali svoje proizvode če le mogoče na javnih sestankih jugoslovanskih borz. Poštni minister se naproša, da da borzam za čas borznih sestankov dovolj telefonov na razpolago pa bi zelo temeljito, utihnili, če bi se istočasno tudi Okisala telefonska mizerija, ki še danes duši promet tako v Ljubljani ko v Mariboru. Kako je s to mizerijo v Ljubljani, smo že ponovno opisali. Nič manjša pa tudi ni telefonska mizerija v Mariboru in zato zasluži vse upoštevanje akcija mariborskega združenja trgovcev, če pomislimo, da je potrebnih za odpravo te mizerije v Mariboru le pol milijona din, potem bi se morali vsi čuditi, če se ta denar ne bi mogel najti, zlasti še, ker je treba smatrati ta izdatek kot investicijski, ki bi se v kratkem sam plačal in ki bi vrhu tega še koristil mariborskemu gospodarstvu. Kako nujno je zboljšanje telefonskega prometa v Mariboru, je jasno razvidno iz predstavke, ki jo je poslalo Združenje v Mariboru na poštno direkcijo v Ljubljani in iz katere posnemamo: Premalo telefonov Vedno številnejše so pritožbe, ki prihajajo v zadnjih časih iz trgovskih, pa tudi industrijskih in ostalih gospodarskih krogov v Mariboru, ker ni mogoče dobiti novih telefonov. Naprava novih telefonov je — kakor trde odločujoči krogi — tehnično nemogoča, ker so telefonski kabli že popolnoma izčrpani ter ni v njih nobenih linij več prostih. Te motivacije so seveda popolnoma verjetne, če pomislimo, da so bili danes obstoječi kabli položeni že pred davnim časom ter je bilo število linij preračunano na predvojni Maribor. A Maribor ima danes nad 9000 prebivalcev več kot pred vojno, a zlasti pa ne smemo pozabiti, da se je Maribor tudi trgovinsko in industrijsko silno razvil ter postal vrhu tega še nekaka centralna turistična izhodna točka. Ni torej čuda, da se je dvignilo število telefonskih naročnikov pa se Maribor še vedno širi, trgovina in obrt se še vedno razvijata ter industrija stalno raste, moramo konstatirati, da so današnje telefonsko-promctnc razmere v Mariboru neznosne ter da je hitra odpomoč nujno potrebna. Draga in nepotrebna popravila Pri tej priliki bi poudarili še naslednje: Vsako zimo gre za popravilo telefonskih linij pri snežnih poškodbah okoli din 20.000 do 30.000'—, često tudi več. Najhuje pa je to, da morajo pri takih prilikah čakati abonenti 2 do 3 tedne na popravilo vodov, in to iz enostavnega razloga, ker dobiva mariborska tehnična sekcija tako malenkostno denarno dotacijo, da ji radi tega primanjkuje delavcev in da po cele mesece nima niti kilogram žice, dasiravno sega njeno območje preko cele Spodnje Štajerske, Koroške in Prekmurja. Vrhutega so nekatere linije že tako zakrpane, da obstoje žični vodi že iz samih vozlov. — Vse te neprilike bi lahko bile reducirane na minimum, če bi se razširili telefonski kabli v Mariboru. Če se namreč položijo novi kabli, bi ne bilo treba tako dolgih vodov, kot jih imamo danes, kratkim vodom pa sneg mnogo manj škoduje. Niti pol milijona dih ni treba Kakor smo izvedeli, je bil proračun za povečanje telef. kablov v Mariboru na odločujočem mestu že predložen ter znaša ca din 500.000. Dejstvo pa je, da se je elektrotehnični material v zadnjem času pocenil za ca 50%; nadalje nudi Nemčija na njene industrijske proizvode, ki jih k nam izvaža, 25% rabat. Po vsem tem sodeč, bo današnji proračun nedvomno mnogo manjši. — Ne moremo tudi priznati izgovora, da ni kredita za to investicijo, ker bi se povečani mariborski telefon v par letih Lesno velepodjetje žagar ustavilo obratovanje Lesno velepodjetje Franjo Žagar, eno naših največjih lesnih velepodjetij, ki je bilo daleč po svetu znano že pred vojno, je te dni ustavilo obratovanje v svojem obratu na Milanovem vrhu. S tem (je prišlo na stotine delavcev ob zaslužek, prav tako pa številni vozniki, ki so vozili les iz Milanovega vrha na postajo Rakek. Ustavitev Žagarjevega podjetja je za ves okraj najtežji udarec in nov dokaz, v kako silno težki krizi živi vse naše lesno gospodarstvo. A pomoči še vedno nobene od nikoder! od 300 na 700. Danes pa čaka zo- amortiziral, kar naj dokaže na- Konkurzi - poravnave nmmmmmammsmmmmmmmtm Za razpravljanje in sklepanje o prisilni poravnavi, ki jo predlaga trgovec Zorko Kržišnik v Zireh se določa narok na dan 20. junija ob 8.30 pri sodišču v Logatcu. Kon-kurznim upnikom III. razreda se plača 40% kvota. V konkurzni zadevi tvrdke Zabret in sinova v Bobovku se izmenja stečajni upravitelj odvetnik dr. Megušar in se na njegovo mesto imenuje odvetnik dr. Kimovec v Kranju. Konkurz o premoženju zapuščine po trgovcu Jocu Jurkoviču V Mostah se odpravlja, ker je bila razdeljena vsa masa. Končano je poravnalno postopanje posestnice in trgovke Angele Kačar, roj. Mejač v Zalogu. Potrjuje sc prisilna poravnava, ki jo je sklenil trgovec in posestnik Valter Engele, Kočevje, s svojimi upniki in po kateri plača tem 50% kvoto v 15 enakih mesečnih obrokih. Občni zbori Izredni občni zbor hotelske in stavbinske delniške družbe »Union« bo v ponedeljek, dne 6. julija ob 18. uri v srebrni dvorani Grand hotela Union. Na dnevnem redu je tudi povišanje delniške glavnice od 3,324.000 na 5,124.000 dinarjev. Delnice je treba položiti najkasneje do 30. junija v pisarni Grand hotela Union. Slovenska banka, d. d. v Ljubljani ima redni občni zbor dne 80. junija ob 17. uri v družbinih prostorih v Ljubljani, Krekov trg. Delnice treba založiti najmanj 8 dni pred občnim zborom pri blagajni Slovenske banke. Trgovinski register Vpisale so se te firme: Podravska montanska industrija R. Hilty, Maribor. Obratni predmet: Ukoriščanje rudesledhih pravic iz dovolitve rudosledbe rudarskega glavarstva v Ljubljanj, štev. 101/36 z dne 8. januarja 1936 in trgovanje z izkopano rudo. Imetnik Rudolf Hilty, tovarniški ravnatelj v Mariboru, Vrazova ul. 3. A. Toroš, carinsko posredovanje, Maribor. Imetnik Anton Toroš, Maribor, Aleksandrova cesta štev. 5j. , Tekstilna tovarna Brumen & Thaler, družba z o- z. v Škofji Loki. Obratni predmet; tekstilna industrija in izdelovanje tekstilnega blaga vsake vrste s tkanjem, barvanjepi in gpretirapjem, izdelovanje ter nakup in prodaja vseh kakršnihkoli tekstilnih izdelkov in surovin itd. Osnovna glavnica v višini 500.000 Din je vplačana v celoti. Poslovodje: Rado Thaler, industrialec v Škofji Loki* Franc Brumen, industrialec v Ljubljani. Poslovodji zastopata družbo kolektivno. Vpisale so se naslednje izpre-membe in dodatki: Hranilnica Dravske banovino, podružnica Celje. Izbriše se dlan upravnega odbora Franc Žebot, hišni posestnik v Mariboru. 0. Josek & Comp., gtrojno mizarstvo in prodaja mizarskih izdelkov v Celju. Izstopil je javni družabnik Franc Pleterski, vstopil pa kot javni družabnik Viktor Svetek, mizarski mojster v Celju. Družbo podpisujeta oba družabnika kolektivno. »Peko«, družba z o. z. fgbrika-cija in prodaja čevljev, podružnica v Celju; Izbrišejo se poslovodje dr. Slokar, Josip Ljubič in Aleksander Knez, vpišejo se pa Zdenko Knez, Avg. Kuster in dr. Stanko Lapajne, Grajsko-kolovška industrija Feliks Stare, Kolovec. Izstopila je javna družabnica Zora Fabjančič, vpiše pa se javna družabnica Josi-pina Starč, posestnica v Ljubljani, Miklošičeva cesta. Akcijska družba za kemično industrijo na Dunaju, podružnica v Ljubljani. Izbriše se član upravnega sveta Salomon Moritz. Jugoslovanske Stcyr tovarne, družba z o. z. v Ljubljani. Besedilo tvrdko se glasi odslej; Steyer-Daimler-Pucli jugoslovanska trgovska družba z o. z. Izbriše se poslovodja dr, Karl Pfeffer. Vzame se na znanje, da je edina družabnica Steyer Werke A. G., Wien spremenila svoje ime v Šteyer-l)ainiIer-Puch A. G. Prva kranjska tvorniea pletenin in tkanin Dragotin Hribar v Ljubljani. Izbriše se javni družabnik iuž. Boris Hribar in je zbog tega prenehala javna trgovska družba. Edini lastnik tvrdke odslej: Peter Hribar. Fr. Šumi & Comp. lesna industrijska trgovska družba z o. z. v Ljubljani. Z notarskim aktom se je spremenila družbena pogodba v §§ 1 in 3. Obratni predmet odslej še: ustanavljanje in eksploatacija industrijskih podjetij in trgovina. Družba je Upravičena ustanavljati tudi podružnice doma in v tujini, Hanš Andraschitz, Maribor. Vpis tvrdke se spremeni in prevede v slovenski jezik: Ivo Andrašič. — Obratni predmet: Veletrgovina z mešanim blagom, z železnino, kd-vinamij kolonialnim blagom in gradbenim blflgoltl. Ferdinand Foiotschnigg, Maribor, Vinarska ulica, Besedilo firme odslej s Ferd. Potočnik, tovarna mizarskih izdelkov,\ Maribor. — Obratni predmet: umetupdn stavbno mizarstvo. Prvo jugoslovonsko- transportno dioničko društvo Schcnker & Co., podružnica v Mariboru. Sedež glavnega podjetja je prenesen iz Zagreba v Beograd. Splošna stavbna družba, d. d. v Mariboru. Vpiše se kot ravnatelj Babič Franc, dosedanji prokurist tvrdke. Prokura se je podelila Antonu Templu, nadinženirju v Teznem. Ljudevit Sonnenscliein in sinovi, Ptuj. Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki na drobno in debelo. Obratni predmet se razširi na izvoz sadja. »Triumf«, podjetje za predelovanje fn trgovino z industrijskimi proizvodi, družba z o. z. v Ljubljani. Izbriše se poslovodkinja Meta Megler, vpiše pa se poslovodja dr. Vendelin Megler, industrialec v Ljubljani. Jos. Martinz, trgovina z norim-berškim blagom v Mariboru. Obratni predmet odslej: trgovina z mešanim in norimberškim blagom. Izbrisale so sc nastopne tvrdke: Christian Voller & Sohn, vorm. Anton Badl, Weinkellcrein, Lei-tersberg — zbog opusta obrata. Ciril Badiura, Ljubljana — zbog opusta obrata. Centrala za staro železo, družba z o. z. y Ljubljani — zaradi končane likvidacije. Oroslav Dolenec, izdelovanje in prodaja opojnih pijač, voščarija in medarija — zbog opusta obrta. Gradbeno podjetje F- Kiffmann in Fr. Preglau, Marenberg — zbog razdružitve družbe in ustavitve obrata. Franz Frangesch, trgovina z mešanim blagom, Maribor — zbog prestanka obrta. Tekstilna R. Thaler, Škofja Loka — zaradi preobrazbe v družbo z omejeno zavezo. Mihael Sukič, Večeslavci, izvozna trgovina deželnih pridelkov, jajc in perutnine — zbog prestanka obrta. Ribič & Vrečer, trgovina z lesom v Vojniku — zaradi prestanka obratovanja. Starim stavbe vrnjene niih Na podlagi § 98. finančnega zakona za 1. 1936./37. je izdal .ministrski svet to uredbo o obsegu poslov gradbenih podjetij, ustanovljenih pred izdajo obrtnega zakona iz 1. 1931. Čl. 1. — 1. Stavbeniki, ki so ustanovili svoje obrate pred uveljavljenjem obrtnega zakona iz 1. 1931. in na podlagi zakona o gradbenih obrtih z dne 26. decembra 1893 ali na podlagi naredbe o izvajanju obrta z dne 3. februarja 1909, imajo pravico, da izvajajo vsa gradbena dela, ki so spadala v njihov delokrog po predpisih navedenih zakonov, odn. naredb, izdanih na podlagi teh zakonov. Isto pravico imajo tudi osebe, ki so na podlagi navedenih zakonov in naredb napravile izpit stavbenikov pred uveljavljenjem sedanjega obrtnega zakona, če so ustanovili gradbeno podjetje pred uveljavljenjem te uredbe. 2. Stavbeniki iz 1. odst. tega člena smejo izvajati dela v obsegu, navedenem v 1. odst., na področju veljavnih zakonov in naredb, omenjenih v 1. odstavku, Izven tega področja pa samo, če so pooblaščeni po pravilniku o obsegu in razmejitvi gradbenih poslov z dne 16. marca 1936. 3. Stavbeniki po odst. 1. morejo glede del, navedenih v 1. odst. sestavljati in podpisovati načrte, proračune in obračune v po zakonu njim priznanem obsegu. Iz čl. 2. — 1. Stavbeniki-pod-jetniki, ki so ustanovili svoja stavbena podjetja do uveljavljenja sedanjega obrtnega zakona in na podlagi zakona o obrtih z dne 29. o obsegu in razmejitvi stavbenih obrtov iz 1. 1936. se ustavlja, izrečene obsodbe pa se razveljavljajo. Ta uredba je stopila v veljavo dne 15. junija 1936, ko je bila objavljena v »Službenih novinah«. VELETRGOVINA kolonijalne In špecerijske robe * * Zaloga sveže pra-kave, mletih dišav in rudninske vode. In solidna postrežba! Zahtevajte ceniki | junija 1910 imajo pravico, da na področju, na katerem je veljal ta prejšnji zakon, izvajajo stavbena dela v obsegu, v katerem so jih izvajali do uveljavljenja novega obrtnega zakona. 2. Izven področja, ki je veljalo po obrtnem zakonu iz 1, 1910., smejo stavbeniki-podjetniki jz 1. odst. izvajati samo ona dela, za katera so pooblaščeni po pravilniku o obsegu in razmejitvi stavbenih podjetij iz 1. 1936. 3. Stavbeniki-podjetniki iz 1. odst. imajo pravice, da za stavbe, ki jih izvršujejo po 1. in 2. odst. tudi sestavljajo in podpisujejo načrte, proračune in obračune. Če polože dopolnilni izpit, ki je predpisan z uredbo z dne 10. oktobra 1932, morejo F smislu pravilnika •o obsegu in razmejitvi gradbenih obrtov projektirati samo stavbe, ki spadajo po tem pravilniku v njih delokrog. Čl. 3. +h- Prav tako pripada zidarskim fn tesarskim mojstrom, ki so ustanovili zidarski ali tesarski obrt na podlagi stavbenega zakona iz 1. 1883. pravica, da na področju prejšnje veljavnosti navedenega zakona izvajajo dela v obsegu, ki je določen z omenjenim zakonom. Izven področja tega pa smejo zidarski in tesarski mojstri izvajati samo dela, za katera so pooblaščeni po pravilniku o obsegu in razmejitvi stavbenih obrtov iz 1. 1936. Čl. 4. — Za vse stavbene obrte, na katere se ne nanašajo členi 1. do 3. te uredbe, veljajo glede obsega poslov določila pravilnika o obsegu in razmejitvi stavbenih obrtbv iz 1, 1936. Čl. 5. — Glede izvajanja del, omenjenih v odst. 3-, čl. 46., obrtnega zakona (ključavničarska, steklarska, pleskarska, inštalaterska in dr. delaje veljajo tudi za lastnike obratov iz odst. 1., 2. in 3. te uredbe določila odst. 3., čl. 46., obrtnega Zakona. Takšna dela smejo izvajati le, če imajo pooblastilo po obrtnem Zakonu za izvrševanje ■ teh poslov. čl. 6. — Kazensko postopanje uvedend proti lastnikom obratov iz čl. 1. odst. 1., čl. 2L in čl. 3, zbog prekoračenja obsega poslovanja po uveljavljenju pravilnika Po poročilu »Slovenca« je dal minister za soc. politiko In nar. zdravje nalog za najetje dolgoročnega posojila v višini 25 milijonov din za dovršitev in ureditev banovinskih bolnišnic. Iz tega posojila da se bo dal potrebni znesek tudi za dograditev paviljona v ljubljan-si bolnišnici. Komisija mednarodnega urada za delo je s 16 glasovi proti 6 sprejela načrt konvencije o uvedbi 40 urnega tednika za tekstilno stroko. Proti so glasovali večinoma delegati, ki so zastopali delodajalce. Delegat Jugoslavije se je vzdržal glasovanja. Načrt konvencije o' uvedbi 40 urnika za železno indu- | strijo pa je bil sprejet z 19 glasovi1 proti 15. Rumunski kralj Karol je daroval za rodbine ubitih pri zadnji tri-bunski nesreči 3 milijone lejev. Cena bolhača je v Dalmaciji naravnost katastrofalno padla, in sicer zaradi japonske konkurence. Dočim se je še lani prodajal kilogram bolhača po 65 do 70 Din, dobe letos kmetovalci samo 4 do 4'5 Din. Mnogi zato sploh ne bodo več brali in sušili te rastline. V ladjedelnici v Sinju se opaža zopet večja delavnost. španska vlada namerava razpisati v Galiciji plebiscit glede uvedbe avtonomne pokrajine Baskov. V vsej belgijski rudarski industriji je bila proglašena generalna stavka. Sploh se stavkovno gibanje v Belgiji še neprestano širi. Tudi v Franciji se še ni stavkovno gibanje popolnoma poleglo. Letošnja italijanska žetev bo po sporočilu italijanskega kmetijskega ministra Rossonija mnogo sla-bejša od lanske. Pred sodiščem v Dubrovniku se je začela razprava proti štirim uradnikom tamošnjega okrožnega urada za zavarovanje delavcev, ker so iz urada poneverili nad 120 tisoč din. Vladna strankarska org. budim-peštanskih tramvajskih uslužbencev je priredila tovariški večer pri otoku Ujpestu. Na povratku je začela v neki motorni čoln vhajati voda, med potniki je nastala panika in čoln se je potopil. Dosedaj so potegnili iz Donave 9 trupel, 17 oseb pa še pogrešajo. Norveško letalo »Voern«, ki opravlja zračni promet med Bergenom in Tronsejem, se je zaletelo v neki hrib. štirje možje posadke in trije potniki so se pri tem ubili. — Tudi v Avstriji se je ponesrečilo neko avstrijsko vojaško letalo. Od posadke treh mož se je mogel s padalom rešiti le en mož. junija za dobavo raznega usnja, 18.587 kocev za konje, konjsko opremo ter lesenih vijakov; dne 26. junija za dobavo 5.670 m- fil-ca, sedlarskega sukanca, raznega usnja in 15.000 kocev za konje; dne 27. junija za dobavo trofaznih elektromotorjev, klinker-ventilov in vent. zalparojdne 30. jun. za dobavo varovalk na razvodni plošči, rebrastih cevi, ter raznega železa; dne 4. julija za dobavo strojnih jermen; dne 6. julija za dobavo bele in pocinkane pločevine, žice, navadnih žebljev in raznih gumbov; dne 8. julija za dobavo rezervnih delov za mitraljeze, rezervoarja za olje ter azbestne vrvice. (Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled. ronudiie-povpraševanja Velika švicarska tvrdka, ki izvaža tiskano bombažno blago, tkanine za zavese itd., išče za kraljevino Jugoslavijo sposobnega zastopnika. Interesenti naj se z navedbo referenc obrnejo na Švicarski konzulat v Zagrebu, Dra-škovičeva 30. Tržna poročila Dobave - licitacije Že v 24 urah barva, plesira in kediUdo aoaii obleke, klobuke itd. škrob] in svetlolika srajce, ovrai nike ib manšete. Pere. suši, tnonga in lika'doinače perilo tri, tovarna JfOS. REICH Poljanski nasip 4-6. Šelenburgova ui. 8 Telefon šk 22-72. Komanda mornarice kralj. Jugoslavije v Zemunu sprejema do 22. junija ponudbe za dobavo 1750 metrov vrvi; do 34. junija za dobavo gumenih cevi; do 25. junija za dobavo 20.000 kg riža; do 30. junija za dobavo 30.000 kg fižola ih do 2. julija za dobavo 30.000 kg testenin. Dne 20. julija bo pri tej komandi pfertna licitacija;za dobavo raznih žarnic za potrebe mor-narice Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 25. junija ponudbe za dobavo 3.500 m razne Jeklene vrvi in do 2. julija z r inštRlRcijo kompletne kopalnice. Uprava 1. oddelka Vojno-tehnič-nega zavoda v Sarajevu sprejema do 25. junija ponudbe za dobavo elektrod in ščetk; do 26. junija za dobavo 7 m3 jesenovih desk; do 27. junija za dobavo 2.000 kg bencina; do 29. junija za dobavo re-tort Za električno peč; do 30. junija za dobavo 2.500 kg bombažnih krp za čiščenje; do 1. julija za dobavo 20 m" desk za čolne; do 15. julija za dobavo 3.500 kg železne ali jeklene pločevine in do 17. julija za dobavo 700 m3 bukovih desk. Likvidacije Dne 20. junija bo v intendantu-ri dravske divizijske oblasti v Ljubljani ofertna licitacija za dobavo potrebne količine alkoholnega kvasca; dne 1. Julija pa v pisarni inženjerije za postavitev konjušnice v Mariboru. Dne 24. junija bo pri Upravi vojno-tehničnega zavoda v Kragujevcu ofertna licitacija; za dobavo železnih cevi za paro in 8.000 i OC Ljubljanski trg Trg ije bogato založen, zlasti sadni. Posebno mnogo je na trgu češenj, da je zaradi obilice blaga padla njih cena tudi že na 3 din. Tudi na zelenjadnem trgu je dovolj blaga. Zgodnji krompir se je pocenil že na din 1‘50. Mnogo je stročjega fižola, po katerem je precej živahno povpraševanje. V splošnem se prodaja stročji fižol po 4 do 5 din kg. Na mesnem trgu ni izprememb ter se prodaja meso običajno po starih cenah. Nekateri ga prodajajo tudi ceneje, ker je pač v vročih dneh padel konsum mesa. Pre-šičje meso L vrste je po 16, telečje po 14, dočim je goveje meso po 10 do 12 din za kg. Kakor rečeno, pa se nekateri te predpisane cene ne drže. Večje povpraševanje je tudi na perutninskem trgu, ker so se piščanci nekoliko pocenili, da se dobe tudi že po 20 din par. Pozimi so bili po 35 din. Mariborski svinjski sejem Na svinjski sejem dne 12. junija 1936 je bilo pripeljanih 205 svinj; cene so bile te: mladi prašiči 5 do 6 tednov stari 70—95, 7 do 9 tednov stari 105—135, 3 do 4 mesece stari 150—215, 5 do 7 mesecev stari 220—330, 8 do 10 mesecev stari 335—500, 1 leto stari 520—850 din‘, 1 kg žive teže 6—6'50, mrtve teže 7'50—9 din, Prodanih Je bilo 106 svinj. Radio Ljubljana Petek, 19. j uhlja. 11.00: šolska ura: Kosovo in slepi guslar — 12.00: Iz naših dolin in planin (plošče) — 12.45: Vremenska napoved, poročila — 13.00: čas, obvestila — 13.15: Daljni vzhod v raznih skladbah (plošče) — 14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji — 19.00: čas, vreme, poročila — 19.30: Nac. ura: Pomen in bistvo Narodnega gledališča (Ciril Debevec) — 19.50! Plošče — 20.10: ženska ura: Obisk v dunajski umobolnici Steinhoff (ga. Hočevar-Megličeva) — 20.30: Koroške pesmi, poje zbor »Sava«, vmes harmonika solo, g. Ciril Rakuša in Radijski orkester — 22.00: čas, vre-mehska napoved, poročila J- 2STT5: Kratke skladbe zb godalni kvartet (plošče) — 22.30; Angleške plošče. Sobota, 20. junija. 12.00: Plošče — 12.45: Vremenska napoved, poročila — 13.00: čas, obvestila — .13.15: Plošče — 14.00: Vremenska [napoved — 18.00: Radijski orkester — 18.40: Anton Martin Slomšek (dr. Franc Kovačič) — 19.00: čaš, vreme, poročila — 19.30: Nac. ura: Ministrstvo vojske in mornarice — 19.50: Pogovori s poslušalci — 20.10: Zunanji politični pregled (dr. Kuhar) — 20.30: Prenos iz škofje Loke (pester večer) — 22.00: čas in vreme, poročila — 22.15: Radijski jazz. Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega Usta«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless. nrednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d.; njen predstavnik O. Mlhalek. vsi v Ljubljani.