Published and distributed under permit (No. 728) autho r. by the Act of October 6,1917, on file at the Post Office of Cleveland, Ohio. By order of the President A. S. Burleson, Postmaster, General
THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO THE BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S, CANADA
AND SOUTH AMERICA.
1
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva.
"WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG ANt) TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDIVISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL."
VOLUME IV__LETO IV.	CLEVELAND, O., SREDA, (WEDNESDAY) JAN. 26th, 1921.	ŠT. 21. (NO.)
Single Copy 3c	Entered as Second Class Matter April 29th, 1918, at the Post Office at Cleveland, 0. under the Act of Congress of March 3rd, 1879.	Posamezna številka 3c
URADNE ŠTEVILKE 0 BREZPOSELNOSTI V Alf Rl.
POROČA SE. DA JE 3,500.000 MOŽ V ZDRUŽENIH DRŽAVAH BREZ DELA. NA CLEVELAND JIH PADE 81.000, KAR JE JAKO KONZERVATIVNO ŠTEVILO.
WASHINGTON, 25. januarja. — Danes je zaposljenih v Ameriški industriji tri in pol milijona manj ljudi kot pred enim letom
V	Ohio je brez dela polovica delavcev. Od teh jih Pade na Cleveland 81.000. Te številke so podane v uradnem poročilu, katero je dal v, javnost danes delavski department, potem ko je izvedel obsežno preiskavo, da se dožene, koliko oseb je brez dela in zaslužka.
V	poročilu pa niso všeti oni delavci, ki so se vsled Ustavljanja industrije vrnili na kmete Teh je tudi precejšno število.
Iz poročila je razvidno, da je danes brez dela več kot ena tretjina vseh Ameriških delavcev, medtem ko je Ohio huje prizadeta, kajti preračunjeno je, da je polovica °hijskih delavcev, ki so bili zaposljeni lani, sedaj 'brez de-a- Toda še na slabšem je država Michigan, kjer se je za-Posljenost znižala za celih 82 procentov, torej dela od vsakih 100 delavcev, ki so delali lani le še 18 delavcev. ' Za ta položaj je odgovorno dejstvo,' ker je Michigan miroma Detroit sedež ameriške avtomobilske industrije, pa je bila od brezdelja huje prizadeta kot katerakoli ^Uga industrija. Uposljenost v avtomobilski industriji Slrom Združenih držav se je v teku zadnjega leta znižala 2a 69 procentov.
Glasom poročila delavske ga departmenta je bilo me-Ca jaiiufei jo. preteklega leta, započijMh v ameriških in-« -Strijah 9,402.000 oseb, medtem ko je število' zaposljenih 1 januarja letošnjega leta bilo zfa 3,473.466 oseb nižje.
Pričakuje se, da bo por.očilo pomagalo, da se začne s *ako akcijo, da se položaj izboljša vsaj v onih krajih, \ier je brezdelje največje.
Senator Penrose iz Pennsylvanije, ki je predsednik batnega finančnega odseka, se je že pred več tedni iz-da bo 1. marca število brezposelnih v Združenih dr-2*vah doseglo 4,000.000. '
Tu sledijo številke, ki kažejo kolika je brezposelnost večjih ohijskih mestih: Cleveland, 81,000; Cincinnati 24,000; Akron 20,000; ^ledo 28,000; Youngstown 8,916; Dayton 16,750; Colum-bu« 13,353; Canton 10,335; Lorain 6,154. v. Število brezposelnih v Detroitu znaša glasom poroda 160.000, v New Yorku 234,244 in v Chicap 86,000. Z ozirom na splošni položaj pravi poročilo delavske-departmenta:	\
. "Največja dedukcija zaposljenosti se kaže v državi ]ichigan, kjer znaša 82 procentov, takoj nato sledita Mo in Indiana s 50-procentnim znižanjem zaposljeno-J}> nato slede: Illinois 44 proc., Connecticut, 43 proč, ^ ^ssachusetts, 38 proc.; New York, 28 proc.; Wisconsin ^ Proc. in New Jersey 22 proc.	,
^ Poročilo tudi izkazuje, da je bilo v preteklem letu v . 110 zaposljenih 10 procentov vseh ameriških delavcev, Y jo je v tem pogledu nadknljevala samo država New v/^k, 'kjer je bilo zaposljenih 17 procentov vseh ameri-k delavcev, enaka pa ji je bila država Illinois, kjer je 0 zaposljenih ravno toliko delavcev. , Z ozirom na izboljšanje tega položaja pravi poročilo Clevelanda, da se pričakuje v kratkem pričetka nje 'nove£a Union kolodvora, za katerega se bo po-0 svoto $89,000.000; poleg tega se namerava v krat-Sez gradnjo raznih javnih poslopij, za katera J50 vsega skupaj potrošilo $50,000.000.
Velikanske svote za oboroževanje.

^cija se pripravlja
na novo vojno.
^ York, 25. jan.—Francija uJe to pomlad nove vojne. VijQ c°ski vojaški izvedenci pra-Ve ^ bo Spomladi prišlo do no-J»i( . )ne med Rusijo na eni stra-^oljsko ter Romunijo na ie j ' 111 da bodo vse armade ste«
^Va J
M tri milijone mož.
dementom
romunskih
8 ^ncoskirr) zunanjim mini-
^'ki Uat°V' 8e osebe, ki so v ozki
strstvom izjavljajo, da se Romunija pripravlja "za vsak slučaj."
Pričakuje se, da pride poljski general Pilsudski v Pariz na posvetovanje s francoskimi vojaškimi izvedenci če mu bo zdraYje dovoljevalo. Poljska obljublja Franciji gotove ekonomske kon cesije za pomoč, ki ji jo je dala v zadnji vojni, in katere pričakuje še v bodoče.
Francoski izvedenci so mnenja, da ruska sovjetska armada šteje 1,000,000 mož.
Washington, 25. jan.— (Poro-H. N. Rcikey.) — Sodeč po najbolj konzervativnih proračunih bodo svetovni narodi tekom tekočega fiskalnega leta porabili za obroževanje svojih armad in mornaric nič manj kot $5,000,-000,000.
Ni dolgo tega, ko je dr. Dem burg iz Berlina presenetil svet z objavo, da plača danes svet za vzdrževanje svojih armad in mornaric sedem do osem bilijonov na leto. Morda je dr. Dernberg iz gotovih vzrokov podal nekoliko pretirano številko, toda nikakega dVoma ni, da je pet bilijonov najnižja svota, ki se jo more navesti.
Ta številka mora napraviti vtis na domišljijo vsakega danes živečega človeka, akoravno smo se zadnja leta navadili na visoke številke v zvezi s stroški za vojno.
Ta številka je v zvezi z najvažnejšim vSeh 4prašanj, kar jšh imajo danes rešiti vsi svetovni narodi skupaj, kajti v tem tiči rešitev sedanjega svetovnega položaja in povrnitev finančne in industrijal-ne stabilnosti. Gre se za vprašanje olajšanja davkov.
Ko človek prvič prečita izjavo dr. Dernberga, se mu zdi, da je naslikal preveč temno sliko svetovnega položaja, in da je nemogoče, da bi svet po veliki vojni, v kateri je bil uničen nemški militarizem, in ko so številni narodi na robu popolnega bankerota, po-rošil tako brezprimerno večje svo te za vzdrževanje4 svojih armad in mornaric kot pa pred vojno.
Prizadeval sem si dobiti čim točnejše številke z ozirom na tekoče in predlagane stroške petih velikih narodov za njihove armade in mornarice. Dobiti točne številke je jako teško, ker iz gotovih razlogov se te stroške skriva pod najbolj različnimi pretvezami. Tu se navaja številke, ki kažejo, koliko nameravajo potrošiti naveden države za vzdržanje svojih armad.
Amerika $460,000,000; Anglija $900,000,000; Francija $1,-200,000,000; Italija $380,000,-000; Japonska $ 1 30„000,000.
Stroški mornaric istih držav so preračunjeni na en bilijon in tri sto milijonov dolarjev in ta svota se deli kot sledi: •
Amerika $450,000,000; Anglija $410,000,000; Francija $175,-000,000; Italija $78,000,000, Japonska $250,000,000.
V vseh navedenih slučajih, z izjemo Japonske, so navedeni izdatki za tekoče fiskalno leto. Za Japonsko so navedeni nameravani stroški za fiskalno leto 1921-1922, ki slinojo na objavljenem japonskem mornariškem proračunu za omenjeno dobo. Ako bodo Združene države izvedle mornariški program ža fiskalno leto 1921-22, tedaj bo to značilo dodatne stroške $200,000,000. To bi značilo skupno svotp en bilijon in pol dolarjev za mornarice o-menjenih peterih držav.
Ako se temu doda tri bilijone, ki se jih namerava potrošiti za armade, tedaj znaša skupna številka štiri bilijone in pol. Tod^i te številke veljajo «amo za navedenih pet velesil, medtem ko imajo svoje stroške tudi ostale države Rusija, Nemčija, balkanske, skandinavske in južno ameriške države.
Izmed teh stoji Rusija na prvem mestu. Gotovo je, da porabi velikanske svote za vzdrževanje svoje armade, toda natančnega v tem oziru. v zunanjem svetu ni nič |znanega.
Ford in Rusija.
Washington, D. C.—Pred kratkim se je mudila v Washingtonu neka oseba iz Detroita, ki je prinesla sledečo vest:
V urad Henry Forda je prišla neka oseba in mu dejala: "Mr. Ford, pipdpjali ste svoje avtomobile vsem različnim pustolovcem, ki so poskušali ptevrniti rusko sovjetsko vlado. Delali ste tako iz trgovskih razlogov. Iz trgovskih razlogov vas tudi jaz tem potom obveščam, da vam je bodoči trg Rusije za vedno zaprt."
Avtomobilski magnat je tu začel protestirati, češ, da ni sovražen ruski svobodi.
"Nikar mi ne pripovedujte tega," je odvrnil obiskovalec. "Ni še dolgo tega, ko ste nastavili 1 2 mož, da odidejo v Rusijo kot špi-joni. Tu so imena." Obiskovalec je pokazal listino. "Sest izmed teh jih je odšlp iz Združenih držav in se sedaj nahajajo v mestih, ki so nam znana. Dragih šest jih nema-rava odpotovati vtratkem," in o-sk o valeč je podal dneve, kdaj mislijo oditi iz Združenih držav.
Ford je pričel zopet ugovarjati.
"V vaš lastni dobrobit vam svetujem, da pozqvete domov o-nih šest, ki so že odpotovali in da ustavite odhod dri^gih," je nadaljeval obiskovalefe. "V Moskvi so poznane 'vse podrpbnosti o značaju njih potovanjja in tisti treno-tek, ko prestopijo riisko mejo, bodo prijeti."
Tu se je Henry Ford nodal in priznal svojo sovražnost napram sovjetski Rusiji in je izrazil mnenje, da bo itak kmalu prevrnjena.
"Igrali ste »osla, in boste plačali temu enako," je nadaljeval obiskovalec. "V Rusiji je danes na tisoče Fordovih avtomobilov, toda vsi ti so bili vzeti v vojni od o-nih, katerim ste jih vi prodali. — Pod vsakimi drugačnimi pogoji vam je ruski trg zaprt."
Prihodnjega dne je Henry Ford telefonično poklical ruskega obiskovalca, in ga prosil za pogovor, da zadevo razloži, toda njegova prošnja za pogovor je bila odklonjena.
Za znižanje davkov v Cuyahoga okraju.
Okrajni avditor John A. Zan-gerle se je zavzel, da se zniža davke od zemljišč v Cuyahoga okraju, v katerega spada tudi Cleveland, ali pa se mora zvišati tudi davek na zemljo v ostalih 61 o-krajih države Ohio.
Zangerle se je včeraj obrnil na okrajne komisarje, da se mu dovoli, da cenitev zemljišča v Cuyahoga okraju zniža za eno tretjino, ako državna davčna komisija ne odredi nove cenitve zemljišča.
S tem bi se sicer zmanjšalo tudi dohodke mesta Clevelanda, in drugih občin v Cuyahoga okraju, toda Zangerle je mnenja, da bo državna komisija) raje dovolila, da se odredi nova cenitev v ostalih okrajih kot pa da bi se omejilr cjavčni dohodki v državno blagajno iz Cuyahoga okraja ki je eden izmed najbogatejših okrajev države.
Kar hoče doseči Zangerle je, da vsi okraji plačajo enako visok davek. V Cuyahoga okraju se za zemljišče, ki je na primer vredno $50,000 naloži poln davek, medtem ko se po drugih okrajih računa včasih kot da je lastnina polovica manj vredna, akoravpo je vredna ravno toliko, in je tore) tudi davek za polovico manjši.
Na ta način mora okraj Cuyahoga prispevati veliko več za vzdrževanje države kot pa drugi okraji. Tako na primer morn prispevati veliko svoto za gradnjo cest, ki se bodo gradile po raznih ckrajih države.
Cuyahoga okraj bo to leto plačal v državno blagajno $5,060,-000. Od tega bo dobil nazaj za gradnjo šol in cest le $3,400,000, kar znači, da bodo drugi okraji profitirali na račin Cuyahoga o-kraja za $1,660,000.
Pomoč za Avstrijo.
Pariz, 25. jan. — Zavezniška konferenca je danes poskusila iz-nebiti se avstrijskega problema s tem, da bi zadevo izročila Ligi narodov, toda brez uspeha.
Avstrijsko vprašanje je prišlo na dnevni red danes popoldne. Na zaslišanje je bilo poklicanih več zavezniških ekonomskih izvedencev, ki so bili navzoči na bruseljski finančni konferenci, toda pozvan ni bil nobeden izmed av-1 strijskih izvedencev.
Ko se je stvar začelo razmotri-vati, so se pojavila tako številna in tako nasprotujoča mnenja, da &e je predlagalo, da se zadevo izroči Ligi narodov; toda ta predlog je bil zavrnjen. Z ozirom na
Francija je trdovratna.
Pariz, 25. jan.—Iz avtoritativnih virov se poroča, da bo Francija odločno zahtevala, da nemško odškodnino določi reparacij-ska komisija mesto sedanje konference. Koliky je dosedaj znanega, bo tej odločitvi močno nasprotovala Belgija, medtem ko naziranje angleške delegacije še ni znano.
Od tekoče zavezniške konference pa bo Francije navzlic temu zahtevala, da določi čas in način, po katerenj naj Nemčija izpolni svoje obveznosti, katere se ji je naložilo v versaillski pogodbi.
razoroženje Nemčije je baje prišlo med Francijo in Anglijo do po polnega sporazuma.
prohibicijska predloga sprejata.
za prikrajšanje mornariških načrtov.
Washington, 25. jan. — Senat je danes sprejel resolucijo, v kateri se naroča mornariškemu odseku, da poroča, da-li je mogoče prenehati z izvrševanjem mornariškega načrta Združenih držav. Zaupna poročila iz Londona pravijo, da je Angleška pripravljena sporazumeti se z Ameriko z ozirom na Znižanje mornariških stroškov. Toda navzlic temu, se ne pričakuje da bo senat sprejel reso lucijp senatorja Borah, glasom katere naj bi se med Ameriko, Anglijo in Japonska vršila 'konferenca za imejitev razoroženje kajti kot se razume želi novoizvoljni predsednik Harding to zadevo sam razmotrivati, ko zasede predsedniško mesto.
Columbus, 25. jan. — Ohijski senat je danes sprejel Millerjevo prohibicijsko predlogo za vsilje-nje Crabbovega zakona. Zanjo je glasovalo 32 senatorjev, proti pa samo 5.
Predloga gre sedaj v nižjo zbornico, kjer bo brez dvoma sprejeta. Potem ko bo predloga sprejeta v obeh zbornicah, bo pol-nomočen zakon deset dni po podpisu governer j a. Vsi clevelandski državni senatorji, Rowft, Bender, Reynolds in Day so glasovali za predlogo.
Odgovor na zadnja dva članka glede S. N. Doma priobčena v Ameriški Domovini.
Z ozirom na to, da se je pojavila zadnji čas^zopet'polemika glede S. N. Doma v tukaj snih listih, in da je bilo v dveh izdajah Ameriške Domovine poročano, da imamo na posestvu že deset-tisoče dolga in da je delo zadnje tri leta zaostalo, da so se dohodki zmanjšali, kar nikakor ni na mestu in ne odgovarja resnici, sem kot tajnik S. N. Doma, ki je zadnja tri leta vse svoje moči posvetil temu Narodnemu podjetju, prisiljen podati javnosti ponovno sliko' o napredku tega podjetja, ter s tem ovreči trditve, da smo nazadovali. Če pa ni bil napredek še boljši je to pripisovati mlačnosti našega ljudstva.
Kedor se v resnici zaveda Narodne dolžnosti ne gleda ne iia levo in ne na desno ampak dela za blagor in dobrobit naroda. Dne 1. februarja 1918 ko sem prevzel tajništvo je bilo v blagajni ...............................$18,751.80
V	letu 1918 je bil:) ^hc.U.ov	_____? S,£0,3.52
Da niso bili večji je bila kriva vojna.
V	letu 1919 je bilo dohodkov............ 19,422.24
V	letu 1920 pa jih je bilo ............... 22,860.98
Cisti prebitek kluba društev S. N. Doma za
leto 1920 ki je bil izročen S. N. Domu ipa je znašal ......................... 4,500.00
gaj
zjm mm
Dohodki zadnjih treh let so torej znašali
skupaj .............................$55,590.08
Stroškov za davke, plače osobju, stroški kluba S. N. Doma za leto 1919, stroški veselic in semnjev, vzdržavanje poslopij, mala popravila, obresti od ostalega dolga na posestvu so v 3 letih znašali 'skupaj---- 19,429.22
Preostanek v teh treh letih je znašal torej tako da je prišlo povprečno na vsako leto čistih dohodkov po ...................$12,000.00
$36,160.86
kar za naše razmere končno ni malenkost.
Imetje zrfaša skupaj ........................... $54,912.66
Od tega se je izplačalo na račun posestva. .$28,000.00 in za popravila ter pohištvo se je itzdalo. .. . 10,708.85
v blagajni pa je preostalo še.......... . 16,203.86
katkor je razvidno iz računa za mesec december, ki izkazuje preostanka..........$11,703.86
in od kluba društev S. N. Doma izročeni preostanek vknjižen v začetku Januarja 1921.................................. 4,500.00
Gotovo je, da vse te sile porabijo en bilijon in pol dolarjev za-svoje armade in mornarice, kar nam da čedno svoto šestih bilijonov za vzdrževanje raznih armad in mornaric. Pri tem je treba pomniti, da so to samo direktni stroški, ki jih trošijo razne države za priprave za bodoče vojne, medtem ko se potrošijo velike svote še indirektnim potom.
Pri Japonski je posebno zanimivo dejstvo, da je skoro polovica vseh njenih določenih stroškov za armado in mornarico.
—Velika zvezna porota je včeraj izrekla obtožbe proti zveznemu vdeputiju v uradu zveznega maršala v Pi'ttsburgu, N. L. Bo-ganu, in pa proti prejšnjemu de-putiju B. D. Ludinu, ker se ju dol-ži da sta skušala prepeljati iz Pittsburga v Ohio 100 zabojev žganja, ki se je nahajalo v vladnem skladišču. Aretirana sta bila že, 16. maja preteklega leta v Youngstownu, kjer je bila takrat zaplenjena tudi večja zaloga žganja. Njuni imeni takrat niso bila da na v javnost. Poleg omenjenih 2 so obtoženi sodelovanja z njima še štirje drugi moški:' Charles Fikher, Peter Rebel, Jos. Biener in J. M. Luterm&n. Vseh šest se bo moralo zagovarjati radi treh prestopkov, radi proti-zakonitega transportiranja žganja, in pa radi lastovanja in prodajanja istega,
— Kopališče v naši naselbini, katero se je imelo otvoriti že meseca decembra, se bo otvorilo 22. februarja.
Skupaj ..........................$16,203.86
Društva in članstvo je dosedaj vplačalo na delnice
Common Stock .................................. $37,101.98
in na Preferred Stock ........................... 1,000.00
in če te svote odračunamo kot dolg, kar je v resnici,
preostaje še vedno ............................$17,810.68
kot čisto imetje in to ne glede na današnjo. vrednost posestva, ki je pač, veliko večja kot je tu vračunano, ker je vračunana samo nakupna vrednost $45,000.00 in za pohištva ter popravila izdana svota $10,708.85. Prodajalcema g. Diemer še dolgujemo $17,000.00, v blagajni pa 'se nahaja $16,203.86 in v mesecu januarju je pa že sedaj dohodkov na $1000.00, tako, da imamo torej dovelj kapitala na razpolago, da ste dolg plača. Dolg se bode torej lahko plačal, ko hitro bode za to iprilika, 'kajti treba se dogovoriti s prodajalcema kake ugodnosti nam dajo ako dobijo denar prej kot poteče rok.
Ta račun Vam, je vsem pokazal, da napredujemo sigurno in da ni čas daleč ko bodemo pričeli graditi novo stavbo. Opustimo že vendar enkrat prepir glede narodnih podjetij katera vsi rabimo, ter se poprimimo vsi dela, da se ne bode treba le nekaterim osebam žrtvovati za vse. Ce pa pride kedaj kaka kritika v listih potem naj se ne dolži takoj direktorija, da že stoji za dotičnim člankom in (ga odobrava. Kar bode direktorij odobraval ali dali v javnost bode vedno frriobčeno s podpisi tajnika ali kakega' odbornika, ki bode potem tudi odgovoren za dotični dopis.
Toliko v pojasnilo na zadnje članke, ki niso biTi na mestni.
Za direktorij S. N. Doma
LUDVIK MEDVEŠEK, glavni tajnik.
STRAN 2.
"ENAKOPRAVNOST"
JANUARY 26tti, 1921.
44

IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Owned and Published bv
THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO.
Buaslneg Place of the Oorooration.___ _______ _ 6418 ST. CLAIR AVE.
SUBSCRIPTION RATES:
By Carrier .......................1 year $5.50, 6. mo. $3.00, 3 mo. $2.00
Cleveland, Collinwood, Newburgh by mail...... 1 year $6.00, 6 mo. $3.50
3 mo. $2.00.	*
United States ...............................I year $4.50, 6 mo. $2.75, 3 mo. $2.00
Europe and Canada ............................1 year $7.00, 6 mo. $4.00
POSAMEZNA ŠTEVILKA 3c	~ SINGLE COPY 3c__
Lastuie in izdaia ea AmeriŠko-JugosIovanska Tiskovna Družba. 6418 ST. CLAIR AVE. Princeton 551. 6418 ST. CLAIR AVE.
Za vsebino oglasov ni odgovorno ne uredništvo, ne ppravnižtvo. CLEVELAND, O., SREDA, (WEDNESDAY) JAN. 26th, 1921. __io4__
MAZAŠKA ZDRAVILA.
ostalo, bo padlo pa v malho špekulantov s farmami. Učinek tega na povprečnega konzumenta 'bo le ta, da bo moral plačati višje cene in jesti manjše količine mesa.
Iz vsega tega je razvidno, koliko so vredne obljube meščanskih političarjev.
"Nad narodi je človeštvo." <— Tako je napisal pred par tisoč leti grški filozof Plato. In vendar se najdejo šv danes ljudje, ki smatrajo to idejo za revolucijonarno in radikalno.
Najsvobodnejša vlada ne more obstojati dolgo časa, kadar se skuša potom zakonov pospeševati kopičenje bogastva v roke par ljudi in napraviti mase ubožne in brezupne. — Daniel Webster.
Komaj šest mesecev je minulo, odkar se je vršila konvencija republikanske stranke. Na tej konvenciji je bila sestavljena platforpia, v kateri se je nahajala tudi točka, glaseča se: "Mi ne maramo goljufati ljudstva z iiičevimi obljubami in zdravili mazačev."
Kaj so mislili s tem? Zelo širokega pomena svoji izjavi gotovo niso pripisovali. Na vsak način so republikanski člani kongresa iza onega časa že ob številnih prilikah dokazali, da izjava stranke ni druzega kot vada za one ljudi, kj jim hočejo verovati. Tako na primer je večina republikanskih članov kongresa glasovalo za Ferd-neyjevo tarifno predlogo,' katere namen je, glasom njenih ustvariteljev, pomagati farmerjem v njih teškočah s tem, da se ustavi uvoz poljedelskih predmetov iz inozemstva. Gotovo je toliko, da1 oni, ki so glasovali za to predlogo, ne smatrajo svojih volilcev za posebno inteligentne ljudi.-
Gotovo je, da so farmerji v precejšnjih škripcih, ker so postali žrtev špekulantov kot so postali mestni prebi-val'ci-delavci, in nobenega dvoma ni, da potrebujejo po-' moči. Ampak kdo misli, da prihajajo te tešk-oče farmer-jev radi uvoza tujezemskih p-ridelkov, ta ali ničesar ne razume ali pa ima dj-uge za norca.
Fordneyjeva predloga ne nudi nikake pomoči pred visokim obdavčenjem vsega, kar farmer producira in potrebuje. Ona se niti ne dotakne Cummins-EschoVe železniške predloge, ki je v veliki meri odgovorna za sedanje teškoče ameriškega farmerja.
*/. Dokler so konzumenti lahko plačevali visoke cene, je. farmer lahko izhajal navzlic visokim davkom, transporta« jskim teškočam in zahtevam trustov, ko pa so prišli prvi znaki industrijalne depresije, so padle cene faVmer-■skim produktom, akoravno konzumentje tega v velikih slučajih niso bili deležni, medtem ko se bremena farmerja ni zato prav nič zmanjšalo. Tako.sta trpela in trpita mestni prebivalec in farmer. Špekulant pa se še vedno redi na stroške Obeh. Fordneyjeva predloga špekulanta pusti popolnoma pri miru. Kongresman Madden iz Chi-cage, ki je glasoval proti predlogi, je imel čisto prav, ko je dejal, da bo cena jagnjetini skočila na $1.30 za dva kotleta, ko bo predloga uveljavljena. Ampak ni treba misliti, da bo pri tem profitiral farmer. Nikakor. Za to bodo skrbeli 'klavničarji in železniške družbe, in kar bo
Primorski Slovenci ob novem letu.
ob
Tržaška "Edinost" piše: Soliden trgovec napravlja koncu poslovnega leta—bilanco. Ta naj mu pokaže, koliko so mu iznašali dohodki, in koliko izdatki; je-li aktiven, ali pasiven? Sestavlja seznsim vsega svojega i-metja—v predmetih in v gotovini —- napravlja spodaj črto in piše skupni znesek. 'Tej svoti postavlja nasproti svoje dolgove, odšteva od imetja in dobiva rezultat, ki mu kaže resnično stanje njegove trgovine ali podjetja.
Tudi narod, ki se ''bori za svoj obstanek in postavlja temelje svoji bodočnosti, je nekak podjetnik, ki doživlja na svojem snovanju dobičke in izgube.
Mi Jugosloveni na tem ozemlju smo le odlomek naroda, sestaven del etnografske celote, od katere so nas sicer dogodki ločili politično in državnopravno — in s tem moramo, kot pametni ljudje, računati kot z dovršenim činom— ki pa smo nerazdvojljivo spojeni ž njo po rojstvu, krvi in kulturi. Odtrgani smo torej—da govorimo v prispodobi—od glavnega podjetja in bomo morali poslovati primerno novim razmeram, svojemu novemu položaju, sestavljati sVoje bilance.
Naš položaj je bil skozi zadnji dve leti nedoločen, danes je — aefinltiven. Prestopamo torej prag v novo leto 1921 v določenem novpm položaju, v novem državnem pripadništvu. Zbog tega dejstva sinemo reči, da prehoda iz starega v novo leto, ki bi bil tolike usodne pomemnosti, še nismo doživeli.	'
Kako je z nami? Kaj bo iz nas? Ti mučni vprašanji greniti našim ljudem čustva, jim nalagati nuč-ne skrbi. To tem''bolj, ker naša bilanca iz zadnjih dveh let beleži nečteto težkih izgub in udarcev, pridobitev pa nič. Strašno \pasivni smo. Bratje, ki -smo mi odtrgani
od njih, morejo letos — vkljub številnim pasivam—sestaviti krasno bilanco, ker preostaja vendar sijajen aktivum, ki jim, če bodo pametno poslovali, odpira najlepšo perspektivo v bodočnost. Naše poslovanje pa je ogrožljivo pasivno.
Ali—obupno ni! Ce bomo namreč—da rabimo gornjo besedo —znali pametno poslovati, č« bomo znali rane lečiti, če bomo znali z odločnostjo, spojeno pa z mo-dro|tjo, čuvati svoje interese. Žalostna, da, obupna, duha moreča bi bila bilanca o zadnjih dveh letih, če bi jo hoteli sestaviti popolno in v vsem obsegu. No, mi menimo, da nujnejši, nego bilanca a bližnji minulosti, je danes za nas proračun, to je: načrt za poslovanje V bodočnosti.
Ta načrt dobi naša favnost sko-ro in od poklicane strani. Delajo že dolgo na njem prosvetljeni duhovi naroda na tem ozemlju. Načrt, ki bo zajfemal politične, soci-jalne, kulturne in gospodarske strani. Načrt, ki mora biti sodoben—.demokratičen' prek in prek, odgovarjajoč novim idejam, preti esa j očim in preobraujočim svet. Kar je dobrega, iz minolpsti, naj se pametno prilagodi novim razmeram in novemu položaju; marsikaj pa, kar ni več za sedanje čase, bomo morali odpraviti; mar-sikaki tradiciji, ki $mno se je doslej oklepali kot neminljive resnice in neizogibne potrebe, se bo treba odreči. Moramo se evoluci-jonirati iz minolosti, ki so ji računi zaključeni, k bodočnosti z novimi' razlfierami in novimi po-trbemi. Spajati bomo morali pameten konservatižem s smotreno naprednostjo!	'
Nove ideje so prinesli zgodo-vinsko-znameniti dogodki v svet in že se rišejo konttire nove družbe. A ideje so silne, neodklonlji-ve: Kdor bi se jim hotel upirati slepo in trmoglavo, pojdejo kolesa neizogibno preko njega. V so-
van naš načrt za naše bodoče snovanje!
Ali, tudi najlepši načrti ne prinašajo sadov, če se—ne izvajajo! Težke ure, ki spremljajo naš prehod iz starega v novo leto, naj nam olajšuje vera, da pride intenzivno smotreno, organizirano delo, ki naj združi v falange delavcev vse, ki so blage volje, ki je v njih ciste ljubezni do svojega, in v glavi resnične skrbi za njegovo bodočnost. V taki skupnosti, idejno in z dejanjem združeni v kompaktno celoto, je —četudi maloštevilna—moč, da je ne more zrušiti nobena Nasprotna sila. V taki skupnosti bo jamstvo, da—bomo živeli. Morda nam bo kdo očital neosnovan op-timizen, če pravimo, da nam bo delo neizmerno olajšano, v tistem hipu, ko bomo odrešeni izpod teže sedanjih izrednih razmer, ko stopi politično življenje na normalne tire. Vemo: nasprotniki so tu in ostanejo. Nič ne verujemo v njih toliko proslavljamo liberalnost. Računamo, da celo poojstre svojo borbo proti nam. Ali, na drugi strani stoji dejstvo, da nam po umaknitvi izrednih razmer, ki so nam doslej neusmiljeno vezale roke in so nam njih odredbe visele na nogah kot svinčeni podplati, pridejo še le odporna sredstva, da bomo mogli razmakniti lakte in da zadobi naš odpor primernega razmaha.
Res je sicer, da ste zadnji leti nekako potlačili duhove v našem ljudstvu. Ali uklonili jih niso. To naše ljudstvo je zdravo, udano svoji stvari. Pogrešalo je le pobude—žive besede iz ust v usta. In ta beseda bo orila v nedaljen-jem času: dovoljevali nam jo bodo državni zakoni.
Tudi danes še ne moremo govoriti prave besede. Nekdaj so naši ljudje ob Silvestrovih večerih čuli besedo vzpodbuje in tolažbe. Letos je niso čuli: Naključje je hotelo, da tik pred odpravo izjemnih razmer "trpimo pod težo izjemnega stanja. Naj za letos našim ljudem nadomešča živo besedo—beseda na tem mestu:
Stopamo v novo življenje. Ne z malodušjem, ampak z živo vero, da bomo živeli, da bo naš narod na tem ozemlju znal braniti svoje pravo do samosvojega življenja; pripravljajmo se za veliki korak v —novo življenje! Živeli bomo, ker nočemo umreti! Pred očmi nam bodi dejstvo, da je mali narod slovensko-hrvatski skozi stoletja trpel v nemškem suženjstvu in da vendar ni umrl, dočim so njegovi tlačitelji danes politično in moralično obgljavljeni! Zgodovina je učiteljica—iz nje črpajmo
glasju s tem dejstvom bodi zasno- vere in vzpodbude!
Manica Komanova:
Po naključju.
Po naključju sta se srečala, res prav po naključju. Velikega ponedeljka je bilo. Marijanica je hi-tefa k svojim staršem, nesoč v rokah košarico rudečih pirhsv, pomaranč in ve vem kaj še vsega ji rodu jc priložila radodarna gospodinja. Pavle pa je šel nekoliko povaso-vat k vižmarskim fantom.
In ravno na tacenskem mostu sta se srečala.
"Hej, Marijanica" klical ji je že oddaleč Pavle, "kam pa tako hitiš?"
"I glej ga no, domov grem. — Spodobi se, saj že od Božiča nisem bila doma."
"Pa kaj imaš v košku, tako težak je, da te kar v eno stran vleče?"
"Radovednež, ali ti moram res vse povedati. Pirhi šo, če že hočeš vedeti. Moja dobra gospodinja me vsako leto tako obdaruje ž njimi, da res ne vem, če sem zaslužila vse to."
"Kaj, pirhov imaš toliko?" se jc začudil Pavle in šaljivo pristavil:
"No potem se pa spodobi, da jih jaz sedaj dobim vsaj pol klo-> buka!"
"O, prav nic jih nedobiš," mu je odgovodila smeje Marijanica." Nekaj jih dam očetu, nekaj mate-ij, potem sestri, bratcu, — o — Pavle nič jih ne bo zate, nič, so že vsi oddani."
"Marijanica, ali sta ta dva tudi oddana?"
To rekši jo je pobožal po polnih, ko mak rudečih licih, in zdaj je dekle še bolj zarudelo.
"Ti porednež ti, kako si predrzen," se je razjezila navidezno Marijanica ter ga nalahno udarila po roki. Iz njenega glasu pa je bilo spoznati, da mu Marijanica ni kar zamerila.
Razgovarjala sta se potem še dolgo časa. Ta dolgi razgovor pa se je slednjič končal tako, da s^ je Pavle obrnil od nameravane poti ter je raje nekoliko spremil Marijanico.
Od tedaj pa sta se sešla večkrat, seveda ne po naključju; in ko je poteklo nekaj tednov, sta bila Pavle in Marijanica do ušes zaljublena drug v drugega.
Tisto leto pa je moral Pavle k vojakom. To je bil za mlado za-Ijublj enca hud udarec, toda uspešno so ga blažila zaljubljena pisma, ki so pogosto romala sem in tja. Toda ljubezen je večkrat čudna, nerazumna. Podobna je včasih kupu goreče slame, ki sicer zagori s svetlim žarom, a zelo hitro po gori in ugasne.
Tako je menda ljubil mladi Pavle, ki proti koncu svojih vojaških let ni čutil niti desetine one ljubezni do Marijanice kakor v začetku. Se sam sebe je včasih obsojal, češ, kako je vendar mlad človek nespameten.
Marij anici sicer ni rekel ničesar, vendar je po njegovih redkih pismih kmalu spoznala, da Pavle ni več tak, kakor je bil nekdaj.
Ker pa je bila Marijanica glede ljubezni popolnoma drugačna od svojega ljubimca in je ljubila Pavleta še vedno z vsem ognjem dekliškega srca, je zaradi njegove ohlajenosti mnogo trpela in marsikatero noč rosila blazine s solzami.
i
Ravno ko je bila doba Pavle-tovih vojaških let prikraju, je dobila Marijanica od njega pismo žalostne vsebine. Pisal ji je, da se je po naključju sešel z nekim oddaljenim sorodnikom, ki želi da bi Pavle prevzel njegovo posestvo in vzel njegovo hčer za ženo. -r" Pravi, da mu je sicer žal za Ma-rijanico, vendar pa je po treznem premisleku prišel do spoznanja, da je zakon med njim in Marijanico nemogoč. Marijanica je le revna služkinja in on, dasiravno posestnikov sin, bi bilo vendar zaman misliti, da bi mu oče kdaj posestvo izročil, ker je sam še prav trden in ima še precej drugih otrok doma. Marjanica pa naj bo potolazena, saj če se bo hotela o-možiti, se ^hko še stokrat itd.
(Konec prihodnjič.)
i!lllllillllllll!lilll!!llllll!lll|llllll[||l!llll KUPITE DELNICE SLOV.DEl* DOMA V COLLINWOODU.
AMERIŠKI SLOVENCI
se sicer ne moremo postavljat' z velikanskimi kulturnimi deli-toda imamo dve knjigi, izdani v zadnjem času, .ki -sta. jiako • važfl v našem življenju, in sicer: ANGLEŠKO - SLOVENSKI SLOVAR sestavil dr. F. J. Kern. Cena $5.00 in pa
POEZIJE IVANA ZOItMAN> Cena $1.25.
Te dve knjigi bi morali biti vsaki slovenski hiši v Amerik'; Tudi naš urad jih ima še neltfJ na razpolago. Vsa naročila n3' slovite: Ameriško . Jugoslovan' ska Tiskovna Družba, 6418 & Clair Ave., Cleveland, O.
»nnitirtehttTnfetftitiffi
3E
m
Razkrinkani Habsburzani
SPISALA GROFICA LARISCH.
asa
I
Nadvojvoda je molčal-"Morda," je odgovoril izogibajo. "Ali pa razumete, kaj je moral strah pred razkritjem pomeniti za Rudolfa, čegar živčevje je bilo iz-podkopano s trupom in 'konjakom? Samo strah bi ga mogel dovesti do samomora. 'Škoda, da je bil tako slaboten. Prelomil mi je dano besedo, jaz pa sem mu zaupal. Toda steklenica konjaka ga je očividno izpremeni-la v zaničevanja vrednega strahopetca. Vendar t^kaj ne morem dolgo 'stati, policijski vohuni.so vsepovsod V.a Dunaju. Z Bogom, grofica Marija; morebiti me ne vidite več, ali jaz se bom vedno spominjal, kaj ste storili zame."
Močno sem se zavzela. "Cesarska visokost," sem vprašala, "ali odhajate iz Avstrije?"
Nasmehnil se je. "Da, umrl bom, ne da bi umrl — si,t sem nečimurnosti življenja in nameravam začet r.ovo . življenje____zdaj pa z Bogom! Ne pozabite me!"
Poljubil mi je roko in pdšel.
Zrla sem za njim, ko je odšel v meglo in izginil v nočni .temi. Ko sem pozneje brala, da'je na morju utonil, pem se spomnila onega večera na Dunaju, ko se je
nu'sl6vil od mene. Ali je umrl, ne da bi umrl?----Mislim
4a. In verujem tudi,'da se bo nadvojvoda vzlic vsem nasprotnim svedočbam vrnil ob svojem času.
' Neopnfcna sem se vrnila v hotel in drugo jutro ob 5. z jutraj smo odpotovali na Rivijero.
; Svojemu soprogu sem povedala vse in v večno hva. lo moram reši, da se je skoziinskozi vedel prijazno. — Verjel je mojim besedam, se postavil polnoma na mejo stran in ni niti enkrat omahoval v viharju jezičen ia in škandalov, 'ki so prišli šez mene.
Nisem marala odgovarjati svojim obrekovalcem, najsi je Aleksander Baltazzi, ki je Marijo oboževal, proglasil, da sem pomogla ik njeni propasti. Lahko bi , mu bila pokazala pisma njene nečakinje iz Kaj ire, ki bi podali dovolj dokazov, da iii bila brez greha, ko se je prvič sešla z Rudolfom, a se nisem <za vse skupaj nimalo zmenila.
• Nikdar več nisem videla cesarja in cesarice, in tudi nikdar nisem skušala tega. Zgodnjo pomlad smo prebil li v Revijeri in smo se na povratku v Pardubice ustavili na Dunaju. Življenje je potekalo kakor po navadi. Vsako leto sem bivala poleti v Te'gernseeu,' jeseni pa na Dunaju. Vsi so bili čisto prijazni do mene/kakor da bi se ne bilo nič zgodilo.
Z grofom Lariscjiem sva živela do 1896, ko je bil najin zakon postavno ločen, a te razmere niso bile v nobeni zveži z žaloigro v Meyerlingu, kakor so pisali
nekateri iznajdljivi pisci.
Neverjetno je, da javnost po navadi tako rada veruje, kar v;c'i natiskano, in netočnost tistih časnikarjev in izdajateljev knjig, ki so se smatrali kompetent-nim pisati o dogodil ajih o mojem življenju, je strašanska. Nedavno sem brala jako bujen popis prvega Ru-dolfovega sestanka z parijo v moji palači na Dunaju, z običajnim melodramatiškim ozadjem zasenčenih rdečih luči in palm, in cesarjevič jo je imel najti, če se prav spominjam, divanu kot spečo krasotico. Res je, da je reka Larischeva palača, a ta ni bila last mojega soproga, in jaz sem po navadi bivala v hotelu.
Trdilo se je tudi, da mi je Rudolf dal denar, ker sem mu pomagala, sestati se z Marijo, in da je moja grozna ekstravagantnost naposled naredila konec velikodušnosti moje tete. Od cesarice nisem nikdar dobila nobene dote ali velikih vsot denarja. Res pa je, da mi je d-'.^a mnogo lepih daril in da je bila moja oprema skupni dar od njfe in tesarja; to je pa približno tudi vse, kar ^em dobila od njih. Trditev pa, da mi je Rudolf
dal ali posodil denar, morem samo označiti kot smešno. Govorica, da so po Rudolfovi smrti našli v njegovem plašču neko pismo od mene do njega, je resnična, denar pa, ki se v njem omenja, se je tikal Marije in ne mene.
Doslej so žaloigro v Meyerlingu vse preveč zavijali v skrivnost in cela misterija je nastala, ker so izpr-va vsi avtoritetični činitelji docela izgubili glavo. Edino prava pot bi bila, povedati vso resnico takoj po prestolonaslednikov! smrti. Kajpada bi bil to devetinde- . vetdesetdpevni čudež, vendar tfi se ga ne spominjali ta-ba živahro. Rudolf ni bil glede nravnosti nikdar na dobrem glasu, in malo so pričakovali od njega. Cesar si mora sam sebi pripisati kri^o za govorice, ki so tekom časa tako naraščale. Trdilo se je, da je bil Rudolf Marijin brat, da je zblaznel, ko je to zaznal, umoril njo in zatem še samega 'sebe. Resnica je. da se je nekaj govorilo o Marijinem očetovstvu,'vendar se ni tikalo niti cesarja, niti nobenega drugega člana cesarske hiše.
Najbolj se je verjela v krogih, ki kaj štejejo, zgodba, da je Rudolf padel kot* žrtev Marijinega strica, ki je maščeval onečaščenje svoje nečakinje. Moje pripovedovanje to ovrže. Baltazzi j evi so si najmanj želeli škandala,. in misel na umor jim nikdar ni prišla v glavo. Velike rane na prestolonasledhikovi glavi so povzro- \ čile govorico, da mu jo je razbilo puškino kopito, a neoporečna svedooba dr. Wiederhoferja, k-i je videl truplo in oskrbei rane, dokazuje njihovo neresničnost.
Kaj se je prazaprav zgodilo v tistem času, ko sta" Marija in Rudolf bila sama v Meyerlingu, se mora kakopak samo ugibati. Niti najmanjšega dvoma ni, da se je cesarjevič nadejal neke krize, in gotovo je, da sta z nadvojvodo Ivanom kovala nekak coup d'etat (državni prevrat). Nekaj se je moralo izvedeti, da se je Rudolf zbal posledic, ako bi bili razkriti njegovi načrti, in je, prav ali neprav, napačno presojal velikost nevolje 'svojega očeta: Nemara je čutil da bi bil beg ali pa vr-
nitev na Dunaj enako nemogoča, -in tiran do obupa f strahu in vzruvan po konjaku je sklenil, da usmrti s«111 sebe. Najhujše, kar bi se moglo po moji sodbi prestol"' nasledniku zgoditi, če bi odkril;, da je koval zaroto ^ dosego ogrskega prestola, bi bil zapor 'z ozirom na fifr gov bolni duh.' Grof Andrassy je odkrito priznal, da ie žaloigro povzročilo nekaj več kakor ljubezenska dratf1"' Nadvojvoda Ivan je potrdil to izjavo, zadeva z je-kle^ iskrinjico pa me o tem dodobra prepričuje.
"Svet se pač lahko čudi, zakaj bi se bil Rudolf, ^ doči dedič avstrijskega in ogrskega prestola zapletel • načrte ljudi, ki so se poganjali za ločitev Okrske od Av strije.
Ali se je cesarjevič'naveličal čakati, da zasede k1"*1' ljevi prestol, in ali je kaka prebrisana glava menila- ^ bi se cesar zlgražal pred siporom s svojim sinom, bi prišla kriza, in da bi se neodvisnost Ogrske dos® J:rez vsakega strela ?	•
Nemorem povedati in tudi dvomim, da bo kdaj prišel čas, ko se bodo Rudolfovi nagibi razkrili
Štiriindvajset let je minulo izza onega dne, k'

To je vse, kam imam povedati.
Konec.
cesarica ni hotela sprejeti ter me je nečuveno ia. Čas je ublažil jezo, ki sem* j o nekoč občutila, in^ rajoč se nazaj, lahko razumem, da teta ni imela ^ neprav, kar je storila. Nemara bi jaz enako ravnaj, enakih okolnostih, vendar je bilo hudo izginiti i ljenja nje, ki sem jo tako dobro poznala in ki sem ^ ' zaupanje neomajljivo spoštovala/.....
s;
2e mnogo let proučujemo trgovanje s kožuhi, kako se cene višajo in nižajo, ter vemo, da je najboljši čas za kupovanje, kadar gredo cene navzdol. Ravno sedaj so cene padle na najnižjo stopnjo. In ravno sedaj je čas, da si kupite potrebno kožuhovino, kakoršno ste že dolgo želeli imeti.
Na tej razprodaji so cene in vrednosti v resnici na razpolago kot ste si v časih sanjali, — zato se jih torej pošlužite. V resnici je naše mnenje, da cene ne morejo ostati tako nizke kot so sedaj. Kakoršen koli kožuh si poželite je sedaj naprodaj po znižani ceni.
$225 KOŽUHNATE SUKNJE SEDAJ PO $97
36 inč dolge Kolinsky Marmot suknje z velikimi ovratniki in zapestnicami, iz najboljšega naravnega rac-coon-a; modeli s pasovi, krasne pododeje
$295 kožuhnate suknje sedaj po $145
Po 30 in 36 inč dolge suknje iz pristne raccoon kože, \ s tremi robovi. Tudi 36 inč dolge near seal suknje, priproste ali okrašene iz kožuhovino
kožuhnate suknje in druge novosti.
$895 Hudson seal dolman, velik ovratnik.......§475
Hudson seal senti-dolman, 22 inč ovratnik S445 $295 Športne suknje iz raccoonove kože ....... .$145
$345 Suknje it raccoonove kože, 36 inč dolge. .. .$165
priredi
V NEDELJO, 30. JANUARJA 1921 ZVEČER
v Grdinovi dvorani, 60l9 St. Giair Aye
,	vodja ivan zorman
— PROGRAM —
1.	tannhaueser march....... ........................ wagner
2.	operatic selection "il trovatore" ................ yerdi
3.	waltz, "gold and silver" ..................................... lehar
4.	fantasia, lucia di lamermoor ..................donizetti
5.	second violin cokčerjfo, .. -.•.•.•.-/;	....... wieniawski
mr. s, j. kqfrqn.
6.	contralto solo :............... ..... miss mary udovich
7.	overture "orpheus" ................ .......... offenbach
8.	the glory of peace, march. .	............... zorman
Sledi ples in prosta zabava.
VSTOPNINA $1.00 in 75c
Glasovir posodi iz prijaznosti g. A. Hoedl, St. Clair Music House, 6532 St. Clair Ave.

HARRY F. GLICK
444 Society for Savings Bl$Jg\
SLOVENSKI ODVETNIK
Kadar potrebujete tolmača aH zagovornika na katerega i se lahko zanesete in ki je zmožen svojega poklica, se obrnite na mene. Pokličite lahko po telefonu: CENTRAL 812	—	MAIN 1865
katero priredi
JANUARY 26th, 1921.
9nnniniiinimniiiiii[]iiiiimmiuiiui!nunni!i!!mminiiiiinin^
1 STE L! STORILI SVOJO DOLŽNOST? I
Ali ste pomagali vaši trpeči družini v starem kraju?
Ako ste ji, tedaj jo ne pozabite v bodoče.	I
NE POZABITE
da niste bili pri nas še nikdar prevarani. Naša postrežba je bila	s
vedno najboljša. Pošiljajte ves denar vedno le preko nas. Nikdar	|
vam ne bo žal, kajti naše cene so najnižje in izplačamo denar v	§
starem kraju v najkrajšem času, kar vam lahko z lastnoročnimi	3 podpisi prejemnikov dokažemo.
1 SPREJEMAMO TUDI DENARNE VLOŽKE PO 4% OBRESTI,	|
§	s
Ptodajamo parobrodne listke vseh parobrodnih črt. Našim	§
potnikom preskrbimo potne listine in vse potrebno za potovanje,	= in sicer BREZPLAČNO.
Dobimo vam družino iz starega kraja v najkrajšem času in	|
opravljamo vse javne notarsko posle.	|
'T', C' - i '.1 ^ *	H Kadarkoli kaj potrebujete, pridite osebno, ali pišite na: •
IMETI STATE BANK	a
IVAN NEMETH, Predsednik.
10 East 22rid Str. 1597 Second Ave.,	I
NEW YORK CITY, N. Y.	•§
^_^|>C3fllIllllllllC:3lllllil!!llti:3IIIIl]IIMIIC31111i>]tl[IIC3SIII Ml IM ■ i E J11111! 11M11C 3111K11T11:1C ^ H1E i 111J111E 3111111U k t r r C 3119 E11111111C 31111 i 1T i 3 911C 31II1T1111111C
Prank J. Lausche slovenski odvetnik
s Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem otvoril svojo odvetniško , Pisarno ter bom uradtsval po dnevi 1039 GUARDIAN BLDG. in zve-; eer od 6:30 do 8. ure na domu, 6121 St. Clair Ave. Izvršujem vsa v odvetniško stroko spadajoča dela. Kadar rabite zanesljivega svetovalca v sodnih ali drugih stvareh, se obrnite zaupno na vašega slovenskega rojaka, ki bo točno in vestno izvršil vaša naročila.
BHONE — CENTRAL 710	MAIN 2327
DENARNE NAKAZNICE
drafti in kabelske pošiljatve
za Jugoslavijo in druge države, se prodajajo po nizkih tržnih cenah. Naprodaj jetJugoslovanski in razen tuje-zemski denar. Nalagamo vknjižbe na tuježemske banke.
Oglasite se v kateremkoli podružnemu uradu ali agenciji American Railway Express Company, ali v našem lokalnem uradu:
2048 vzhodna deveta cesta, Cleveland, O. Ali pišite v vašem lastnem jeziku na FOREIGN MONEY ORDER DEPARTMENT
'AMERICAN EXPRESS COMPANY,
65 BROADWAY, NEW YORK, N. Y.
POLOM
^fj) i j 11 < iriUJLUJi nirriioi iiatsiini iniEtriiiKiiiKKKfii^iiitiiiitiiiciiiiiiaiiiiiiixEiijiiiiiiiiiiiitiitminriiiifiiiiEt
JQHSAJTE V E._________________
'■'"iMiilaTiil^iildiilBlMlBliilaliih^
VABILO NA VELIKO
V
Ženski odsek Waterloo Kluba
V	PRID SLOV. DELAV. DOMA
t
V	SOBOTO, 29* JANUARJA, 1921
v Jos. Kunčičevi dvorani,
j
Začetek veselice točno ob 7. uri zvečer. VSTOPNINA 30c ZA OSEBO.
Maškerada, kakoršno mislijo prirediti naše ženske bo izrednost v Collinwoodski naselbini. Točke na programu bo tako bogate in nenavadne, da Vas bodo gotovo zanimale in boste imeli od njih mnogo vesele 'vn kratkočasne zabave. Zato vabimo vse Collinwood-Cane,in Collinwoodcanke, da pridejo v maskah ,če le m°goče, ako ne, pa pridite, da si ogledate razposaje-ne in misterijozne maske. V kuhinji se bo dobilo dobrin za želodec v gostilni pa krepilne pijače. ^°strežba bo prijazna in domača v vseh ozirih. °b tej priliki nastopi tudi Pev. Dr. "JADRAN".
IGRALA BO GODBA "TRIGLAV".
T°i'ej,'da se vidimo v soboto zvečer!
ŽENSKI ODSEK WATERLOO KLUBA.
(Dalje)
V prostorni sušilnici, katere velika vrata so bila odprta, že n'iso bile samo žimnice polne: ni-«ti na slami, ki so jo bili nastali na koncu divonane, ni bilo več prostora. Pričenjali so polagati slamo med postelje in tlačili ranjence drugega poleg drugega. Ze so jih šteli več pego dvesto, in še vedno so prihajali novi. Široka okna so s svojo belo lučjo obsevala 'vse to nakopičeno človeško gorje.
Včasih se je ob prenaglem gibu nehote iztrgal krik. Po težkem zraku je šlo grgranje umirajočih. V ozadju se je neprestano oglašalo rahlo, skorej pojoče ječanje. Niato je postalo molčanje še globlje; nekakšna omotica, polna odtekanja, mračna tesnoba mrliške sobe, ki
so jo prekinjali le koraki in šepetanje lazaretnih pomočnikov. Rane, naglo zavezane na bojišču—nekatere so celo ostale odprte— so kazale sypje gorje med razcapanimi plašči in raztrganimi hlačami. Zdrobljene in v krvi so se iztegale še obute noge.
Udi
so "viseli lfeno in brezsilno na kolenih in komolcih, strtih kakor z udarci kladiva. Videle so se zdrobljene roke in prsti, ki so odpadali in se držali jedva še za nitko Icože.
Strte noge in roke, trde od bolečine in od svinčene teže, so se zdele najštevilnejše. A najbolj vznemirjajoče so bile rane, ki so predrle trebuh, prsa ali glavo. — Mnogi so krvaveli iz strašnih ran na boku, drugim so se bili pod dvignjeno kožo napravili zozli drobovja, in zopet drugi so se zvijali z razparanimi in razsekanimi ledji v blaznih krčih. Tuitarn sc bila predrta pljuča, nekatera s tako majhno rano, da ni krvaveli druga z zijočo razpoko, iz katere je v rdečem valu uhajalo življenje-; in notranja krvavljenja so z enim mahom ubijala ljudi, ki so ležali vsi črni v deliriju. Se več so trpele glave: razbite čeljusti, krvava kaiša zob in jezika, vdrte o-česne jame, iz katerih je na pol viselo oko; iz odprtih lobanj so gledali možgani. Vsi, ki jim je bila krogla zadela hrbenični mazey ali možgane, so ležali v{ zaspani u-ničenosti kakor mrtva trupla, do-Čim so se drugi, ki so imeli strte ude ali groznico, metali semintja ter z rahlim, prosečim glasom moledovali za pijačo.
Zraven, v uti .za operate, so bile grozote drugačne vrste. V prvi gneči so opravljali samo nujne operacije, takšne, ki jih zahtevalo posebno obupno stanje kakega ranjenca. Najmanjši straji pred krvavenjem je zadoščal Bou-roeheju, da je takoj izvršil amputacijo. Istotako se ni obotavljal iskati krogle, če so tičale v nevarnem delu telesa, v spodnjem delu vratu, pri rami, v kolku, v komolcu ali pAdkolenici. Druge ranjen* ce, ki jih je rajši hotel obdržati v opazovanju, so obvezavali laza-retni pomočniki po njegovih na-vodnih. Ze je bil on zase izvršil štiri amputacije, Z daljšimi pre-sfedki, v katerih je izdrl nekaj krogel, da si odpočije po težkih operacijah; trudnost se ga je
lotevala. Bilo je le dvoje miz, njegova in še ena, kjer je delal eden njegovih pomočnikov. Med obema so bili razpeli platneno rjuho, da ne bi operiranci videli drug drugega. Najsi so še tako brisali mizi z gobo, ostali sta rdeči; in ve dra, ki so jih par korakov dalje izlivali na cvetlično gredo, so se zdela polna rdeče krvi; 3aj je zadoščal že en kozarec krvi, da je pordečil čisto vodo. Dasi je imel zrak prost dostop, vendar se je dvigal od teh miz, platna in orodje ostuden vonj, pomešan z oskut nim duhom kloroforma.
Delaherche, ki je bil vobče U' smiljen, je drhtel od sočutja, ko ga je kočija pod vhodom opozorila nase. Očividno so bili našli le že ta gospodski voz ter ga natovd-
K v
•'ENAKOPRAVNOST"
STRAN 3.
lili z ranjenci. Osem jih je bilo na njem, drug vrhu drugega. Tovarnarju je ušel krik strahu in pre senečenja, ko je v poslednjem, ki so ga sneli, spoznal stotnika Be-audouina.
"Ah, ubogi prijatelj!. . . . Po* čakajte, brž pokličem mater in ženo."
Ti dve sta prepustili zvijanje obvez dvem deglami in pritekli. Lazaretna pomočnika, ki sta bila piijela stotnika, sta ga nesla v dvorano; hotela sta ga položiti počez na nasuto slamo, ko je Delaherche na neki žimnici zagledal vojaka, ki je ležal s prstenim o-brazopm in odprtimi očmi in se ni več ganil.
"Glejte no, saj ta je mrtev!"
"Na! Res je," je zamrmral la-zaretni pomočnik. ''Potem p a tudi ni treba, da bi bil drugim na-potje."
In s pomočjo tovariša je zgrabil mrliča ter ga nesel na truplišče za grmovjem. Tucat mrtvih je že ležalo tam, otrplih v poslednjem grgranju, nekateri z iztegnjenimi rogajni, kakor napeti od bolečine, drugi zviti in sključeni v strašnih pozah. Bilo je takšnih, ki so reže kazali belino oči in skalili zobe za izgubljenimi ustnicami; mnogi so še jokah debele solze, z raztegnjenim, nepopisno žalostnim obrazom. Eden, mlad, maj-h-en in suh človek, ki mu je bila odtrgana polovica glave, je z o-bema rokama krčevito stiskal žensko sliko, eno tistih bledih pred-mestnin fotografij. In ob znožju mrtvih so se vsekrižem kopičile odrezane noge in roke, vse, kar so odrezali in odžagali na operacijskih mizah; bilo je videti, kakor da so v kotu mesnice pometali odpadke, meso ih kosti na kup.
Ob ptagledu na stotnika Beeu-douina je Gilberto izpreletelo. — Moj Bog, kako bled je ležal tem na žimnici, obraz ves bel pod nesnago, ki ga je pokrivala. Ob misli, da jo je držal malo ur poprej v svojem objemu, poln življenja in dišave, je drevenela od ledene groze. Pokleknila-je.
"Kolika nesreča, prijatelj! Pa saj ni hudfega, kaj ne, da ne?"
Mehansko je potegnila žepno rutico ter mu obrisala lice; in ga mogla gledati takšnega, vsega ga umazanega z gnojem, ilom in smocltiikom. Zdelo se jij je, da mu lajša bolečine, če go nekoliko o-čedi.
j "Kaj ne, da ni zlega? Le vaša noga?"
Stotnik je trudoma odprl oli, kakor da bi bil zaspan. Spoznal svoje prijatelje, in skušal se jim je nasmehniti.
"Daj samo noga. .Niti čutil nisem strela .... menil sem, da sem se spotaknil in padel."
A go vozil je z veliko težav<|. "Ah, žeja me, žeja me!" Gospa Delaherche, ki se je biia sklonila ob zgorjeni koncu žimnice, je naglo vstala. Stekla je po kozarec in po steklenico vode, pomešane s konjakom. Ko je stotnik željno izpraznil kozarec, je morala razdeliti ostanek med sosednje ranjence; vsi so iztegavali roke po njej ter jo prosili s hripa-vim glasom. Neki zuav, ki ni mo gel dobiti ničesar več, je ihtel.
Delaherche je medtem skuual govoriti s štabnim zdravnikom, hoteč doseči za stotnika ugodnost, da bi prišel prej na vrsto. Boiiro-che je bil pravkar stopil v dvora' no, v svojem krvavem predpasniku; široko lice, ki ga je levja gri va obdajala kakor s plameni, mu je bilo vse potopljeno v znoju; in ko je hodil mimo, so vojaki vstajali in ga hoteli pridržati, kajti vsak jk želel priti takoj na vrsto ter dobiti in gotovost, kako da je znjim: "Kmeni, gospod štabni zdravnik, k menil" Pedljajbče prošnje so mu sledile, tipajoče roke so se dotikale njegove obleke. On pa, ves v svojem delu, pihajo«? trudnosti, jih je razvrščal, ne meneč se za njihove ptošnje. Glasno je govoril sam s seboj, štel ranjence s prstom, dajal jim številke in določal vspored:
"Tale, nato ta, nato ta; ena, dve tri; čeljust, roka bedro," do-čim je pomočnik, ki ,ga je spre-
mljal, pozorno poslušal in si skušal zapomniti vse.
'' Gospod štabni zdravnik," je dejal Delaherche, "neki stotnik je tu, stotnik Beaudouin. ..." Bouroche ga je prekinil: "Kaj, Beaudouin je tu? . . . Ah siromak!"
Z enim samim pogledom je moral spoznati resnost rane, kajti ne da bi se sklonil in preiskal poškodovano nogo, je nadaljeval:
"Dobro! Naj mi ga prineso takoj, kakor hitro opravim operacijo, ki se ravno pripravlja."
Nato se je vrnil v uto. Delaherche, ki ga ni maral pustiti, je šel za njim, boječ se, da ne bi Bouroche pozabil svoje obljube.
To pot je šlo za izluščenje neke rame po Lisfrancovi metodi, ki jo imenujejo kirurgi lepo operacijo, nekaj elegantnega in urnega, za kar potrebuje operator vsega skupaj jedva štirideset sekunt. Ze 30 kloroformirali ranjenca, dočim je strežaj zagrabil njegovo ramo z obema rokama, štiri prste pod pazduho, palec zgoraj. Bouroche, oborožen z velikim nožem, je za-klical: "Dvignil ga po koncu!" ter prijel za deltodes, prebodel roko, prerezal mišice, prišel nato od zadaj in z eno samo potezo odrezal sklep, da je roka padla, odrezana v treh obratih. Strežaj je pustil palec, da stisne ramno žilo. "Položite,ga!" Bouroche se je nehote zasmejal, ko je pričel vezati žile, kajti rabil je le petintrideset sekund. Preostajalo mu je le še, da položi kos mesa čez rano nazaj, kakor ploščato' naramnico. To je bilo dobro, zaradi nevarnosti, ker more človek skozi ramne arterije izgubiti vso svojo kri v treh minutah, ne glede na to, da je vselej, smrtnonevarno, držati ranjenca v kloroformni narkozi pokoncu.
Delaherche v svoji mrzli grozi bi bil najrajši zbežal." A ni mu več prestajalo časa, roka je .žte ležala na mizi. Operirani vojak, krepak kmefcski fant, ki se je zbudil iz svojega spanca, je zagledal to roko, ki jo je lazaretni pomočnik ravno hotel odnesti za grmovje. Nagi se je ozrl po svoji rami ter jo videl razrezano in krvavo. Takrat se je razsrdil in zdivjal.
''Ah, strela božja! To je beda-lija, kar ste mi nkpravili!"
Bouroche, ki je bil utrujen, najprej ni odgovoril; nato pa je dejal z dobrodušnim obrazom:
"Fant, storil semp o najboljši moči; nisem maral, da te zvame
zlodej. . . .Sicer sem te pa prej povprašal, in ti si rekel da!"
"Jaz sem rekel da, jaz sem rekel da?! Kaj pa sem vedel?"
"Kaj hodiča naj zdaj počnem!'
Nesli so ga nazaj na slamo ter krepko umili voščeno platno in, mizo; in ved<a z rdečo vodo, ki so jih zopet potokama zlili po tra-
ti, so čisto okrvavila belo marje-tično gredo.
(Dalje prih.)
Poleg vašega imena je zaznamovano, do kdaj imate plačan list. Kadar poteče naročnina obnovite jo takoj, da vam ne ustavimo lista.
'ENAKOPRAVNOST"
JANUARY 26th, 1921
ta prireditev v resnici nekaj novega za našo naselbino, in dolžnost vsakega posameznika je, da to prekoristno akcijo podpre s svojim posetcjm. Na ta način /bomo pokazali, da smo v resnici kulturen narod, ki zna Ceniti umetniško delo, kakršno bo v ponos celi slovenski naselbini v Člevelandu. —* Izredno točko programa bo tvorilo proizvajanje Mr. Zarmanove lepe skladbe "Slava miru," poleg tega je na programu tudi viol solo češkega violinista Mr. Kofrona, in eno točko bo prispevala tudi znana slovenska pevka, Miss Mary Udovič. Ta koncert bo na vsak način nekaj popolnoma novega naši naselbini, zato priporočamo najtopleje vsem v Člevelandu in v okolici živečim Slovencem, da se ga prav gotovo vdeleže.
—Dve nepoznani ženski sta včeraj popoldne najeli nekega avtomobilskega izvoščka, ter mu veleli, da ju .pelje na Prospect ave. in. E. 9. St. Tu sta ženski stopili iz avtomobila ter izginili. Cez nekaj
časa se oglasi v avtomobilu čiv-kanje, podobno otročjemu joku. Izvošek gre in pogleda, kaj je je to. Na njegovo začudenje najde v avtomobilu komaj en dan staro dete, ki je deklica. Nato je zapuščeno dete peljal v otroško zavetišče, kjer se nahaja sedaj. O ženskah, ki so dete pustile v avtomobilu, ni nobenega sledu.
— Prvo maškeradno veselico te sezone priredi v soboto v Kunčičevi dvorani žeriski odsek Waterloo Kluba.
—Pet oboroženih banditov je o-biskalo sinoči lekarno H. M. Hof-ferja na I 1 700 Kinsman rd., ter vzelo iz registra $272, nato so pa zbežali. Kot je videti imajo roparji sedaj, ko ni več salonov, največjo "piko" na lekarne, kjer pričakujejo največjega plena.
—V soboto zvečer prirede v S. N. Domu v Člevelandu Slovenske Sokolice prvi plesni venček te sezone. Da znajo Sokolice izvrstno zabavati, je splošno priznana reč, torej vam ne preostaja druzega kot da jih obiščete.
—Dekleta pevskega dr. "Soča" v Collinwoodu hočejo pokazati, da so tudi same kaj zmožne
SPALNA BOLEZEN POVZRO-CILA SMRT.
Columbus, O., 25. jan.—Danes je umrla za spalno bolezhijo 621etna Mrs. Madge I. Booth, žena poznanega advokata. Ona je peta oseba, ki je podlegla tej bolezni v tem mestu tekom zadnjih štirih mesecev.
napraviti, zato priredijo v nedeljo 30. januarja zvečer v Slovenskem domu veliko plesno veselico, na katero vabijo vse prijatelje deklet, torej nas vse.
— Čitatelje opozarjamo na
oglas American Six Sales Co. Avtomobile tega izdelka si lahko ogledate na 2122 Euclid Av., med 22. in 29. januarjem. Slovenski zastopnik za to tvrdko je rojak B. Godec, 6303 Glass Ave.
ki je bil ubit v nedavnih nemirih, in ki je bil prirejen od fašistov, je prišlo med delavci in nacionalisti do spopada, v katerem sta bila ubita dva pogrebca. Fašisti so nato šli in zažgali delavsko zbornico. Tudi v Bologni so fašisti zažgali tamkajšnjo delavsko zbornico.
Lokalne novice*
. . . .—Slovenska naselbina v
Člevelandu ima razne ustanove, podporne, kulturne in politične, toda nekaj ni imela do danes, kar bi jo postavljalo v ospredje slovenskega življenja v Ameriki, namreč obsežnejšega orkestra, ki bi bil v resnici zmožen proizvajati razna muzikalična dela, ki uživajo svetoven ugled. Toda ta vrzel je .danes izpopolnjena, kar je v prvi vrsti delo in zasluga našega slovenskega glasbenika, Mr. Ivan Zormana, ki je ne le najzmožnej-ši slovenski glasbenik in skladatelj rmsd v Ameriki živečimi Slovenci, temveč med Slovenci sploh, ter užhna splošen ugled v clevelarid-skih muzikaličnih krogih. Pod njegovim zmožnim vodstvom se je pr f'd par meseci organiziral ''Zorr.nanov Filharmoničen Ork<* ster," IVaterega prvi koncert se vrši to nedeljo dne 30. januarja v Grdino v i dvorani. Ze program saim na .sebi nam svedoči,. da bo
PRAŠIČI NAPRODAJ!
Vsem, ki žele kupiti tolste prašiče, naznanjam, da se jih lahko dobi pri
JIM ROBICH E. Gollar Str.
EUCLID, OHIO.
Mohar & Oblak,
9206 Superior Ave.
PRVA SLOVENSKA PLUMBERJA
Pokličite nas, ako hočete
dobro in poceni delo. Phone: Cedar 2375 Po noči pokličite Lincoln 1625 R
140 DELAVCEV ODSLOVLJE NIH.
Sandusky, O., 25. jan.— Tukajšnja delavnica Baltimore and Ohio železniške družbe je odslovila vse svoje delavce, 140 po številu.
DVA UBITA PRI POGREBU
JUGOSLOVANSKI KOLE DAR ZA LETO 1921.
Modena, Italija," 25. jan.— Ko se je vršil pogreb nekega dijaka,
Poleg katoliških in pravoslavnih godov obsega mnogo drugih zanimivosti, kakor zabavne in podučne povesti, razne koristne nasvete za hišo in dom, več pesmic, smešnice itd. Cena mu je samo 25c s poštnino vred. Naroča se pri
SLOVENIJA 383 First Ave. Milwaukee. Wis.
POZOR ROJAKI!
Rad bi , kupil pohištvo za 3 sobe. Ako ima kdo izmed rojakov kaj primernega naj naznani v upravništvu tega lista. Isto-časno bi želel dobiti tudi stano-vanje.
V OBVESTILO VSEM!
Ravnokar sem prevzel grocerijo in sladščičarno na
6802 ST. CLAIR AVE
POHIŠTVO
in druge priprave za opremiti 4 sobe, se proda po nizki ceni. Dobi se lahko tudi dotično stanova' nje. Vprašajte na 981 Addison
in 'se torej priporočam bratom Slovencem in Hrvatom v obilen obisk. Postregel vam bom lahko iz dobrimi jestvinami, •sladščicami in z raznim tobakom. Prijaznost, točnost in čistost je naše geslo!
JOS. KAPLER Grocerija in sladščičarna
6802 ST. CLAIR AVE.
NARAVA JE EDINO SREDSTVO za zdravlienie bolnikov.
Na milijone ljudi ve, sedaj, kako si ohraniti zdravje in doseči visoko starost. Oni se poslužujejo naravnega sredstva.
Bolgarskega Krvne-
NAZNANILO,
SOBA
za poštenega fanta ali dekle, odda. Električna razsvetljava! poizve se na 1044 E. 61. Str. zadaj.	($
STANOVANJE
se odda v najem; obstoji iz ^ sob in kopališča ter ima elek' trično razsvetljavo. Poizve se na 580 E. 152nd Str. (2»
lllllllfilpllililllinillipiiigl
R'„azprodaja, katero sem priredil do 21. januarja, 1921 sie nadaljuje še do
ga čaja.
Čisti vam kri. , i
Uredi črevesje.
Osladi želodec.
Oživi delovanje jeter.
Izpere ledovje-
Vsi previdni stariši bodo imeli eno škatli o tega rastlinskega čaja. da ga imajo pri rokah ob vsaki potrebi v slučaju prehlajenja in tudi, da se obvarujejo "flu", gripe, pljučnice in drugih resnih bolezni.
SE PRODAJA PO VSEH LEKARNAH ali po pošti, 1 velika družinska škat-Ija $1.25 ali 3 škatlje $3.15 ali 6
škatelj $5.25. Naslovite. H. H. Von Schlick, President Marvel Products Co. 433 Marvel Building. Pittsburgh. Pa.
31. januarja 1921
Cen«; ostanejo deloma iste kot na razprodaji toda na mnogem drugem bodejo cene še bolj znižane, ker preostala je se velika zaloga ženskega blaga:
Zimsl.i jopiči (sweaters), plahte, (blankets), suknje za dečke in deklice, gingham, volneno blago na jarde, rnošjke srajce, spodnje moško in žensko perilo, delavske srajce, overalls, moške hlače, pletene kape za dečke in deklice, gingham in volnene oblekce za deklice, nočne ženske srajce, spodnja krila, volnene obleke (suits) za dečke, beli in pisan barhent itd.
CENE BLAGU SO RAZVIDNE V TRGOVINI,
KAMDEN KAVA
je zmešana, da obdrži spložu"
KVALITETO in ne ceno. Se nikdar ne prodaja na debel«1
THE KAMDEN CO
PACKERS & ROASTE$ Cleveland, Ohio.
wmmmmsmrngj-
■MMBialiiiiiii
THE W—K DRUG CO.
St. Clair, vogal Addiuon Rd,
Edina slovenska lekarna v Člevelandu.
6313 ST. CLAIR AVENUE
ODPRTO TUDI ZVEČER, RAZVEN OB SREDAH
16005 Waterloo Rd. & E. 160. Str.
Mi izpolnjujemo zdravniške recepte točno in natančno. JOHN KOMIN, Lekarnar.
SLOVENSKI NARODNI DOM CLEVELAND, 0.
RAČUN ZA MESEC DECEMBER 1920.
DOHODKI:
Društva so vplačala na račun delnic Common Stock.. ? Članstvo je vplačalo na račun delnic Common Stock.. Članstvo je vplačalo na račun delnic Preferred Stock,
Najemnina...................................
Obresti od Liberty Bondov .......................
ZOBOZDRAVNIK 6131 St. Clair Ave.
Uhod iz 62. vzhodne ceste.
Opravlja zobozdravniški del" v tej okolici že 7 let.
Mmmmmmmmmmmuut
KUPITE DELNICE SLOV.D®1* DOMA V COLLINWOOPb-'
LIBERTY BOND! IN NO VARČEVALNE ZNAMKE. .
Prodajte sedaj. Mi pla&j*
v	gotovini takoj .Simon, zanef^
vi	prekupčevalec, soba 216 j noxBldg.^ drugo nadstropij Vzemite vzpejačo. Vogal de^i ta cesta in Euoli dave., nad gel* Sewing Machine Co. Q<fl\|| to do 6. ore zvečer. WGXsXsXsXsXsX^«^^
7""'"	■ -
Tel. Central 2373 R.
Gramofonski Plošče
zahtevajte
^fe^jSP novi ceniK 1
KUPITE DELNICE SLOV.DEL, DOMA V COLLINWOODU.
M Zrtvovalna razprodaja. Vse ža fj	polovično ceno?
Seveda, naše cene so celo nižje kot POLOVIČNA CENA
Pohištvo in druga domača oprava, katero ne rabite in vam je v napotjo, je vredna denarja. Mali oglas, za par centov v našem listu vas bo zadovoljil s tem, da boste hitro prodali.
Usnjaste ga maše
U. S. armadni čevlji
Dohodki meseca decembra, skupaj «.......
Preostanek blagajne dne 30. novembra 1920
iz samega U9nja. V3e velikosti.
Izberete si katerikoli par želite za
iz samega \ usnja, in '/ vseh velikosti. Cena je čudovito V nizka.
Dohodki skupaj ..............
IZDATKI:
Plin in elektrika ...........'..i...........$ 8.50
Plača oskrbnika za december.....'.......... 45.00
Plača glavnega tajnika E. Gorshe za december 10.00 Plača finančnega tajnika L. Medvešek za november in december .................... 120.00
(Plače direktorjev za leto 1920 — 15 x $12.00.. 180.00
Tiskovine in oglasi ......... .............. 44.90
Gospodarske potrebščine...................- 1.91
A. E. Diemer obresti od ostalega dolga $17.000. 212.50 Razno (Revenue stamps etc.)................ 19.00
IZOBRAZBA JE TEMELJ VSAKEGA NAPREDKA! Veliko ljudi je, ki imajo veliko voljo, toda manjka jim izobrazbe, za to ne morejo naprej. Kdor ni imel prilike, da se izobražuje v mladosti, temu je odprta še ena pot, da si pridobi za življenje potrebno znanje, in ta pot so knjige. V naši zalogi dobite naslednja poučna in tudi zabavna dela:
Angleško-slovenski besednjak — sestavil dr. F. J. Kern. Cena $5.00.	' ,
Družinski koledar za leto 1921 Cena 75c.
Kratka navodila za državljanstvo. Cena 10c.
Poezije Ivana Zormana. Cena $1.25.
V močvirju velemesta. 50c.
Pri naročilih po pošti priložite k navedeni svoti še 5c za pokritje stroškov.
AMERIŠKO - JUGOSLOVANSKA TISKOVNA DRUŽBA 6418 St. Clair Ave.
Cleveland, O.
ARMADNI BLANKETI
iz same volnene O.	■
D. blanketi. Špecijal
Usnjati jopiči.
Te jopiče prodajamo za mnogo nižjo ceno, kot smo plačali mi zanje. Nikdar se še niso nahajali na trgu po tako nizki ceni. Navadno se prodajajo po $12.00— SEDAJ
O. D. VOLNENE SRAJCE
Imamo na stotine O. D. Regulation Wool Shirts, katere bomo prodajali za nižje, kot lastno ceno.
Špecijal
Izdatki skupaj
Preostanek blagajne dne 31. decembra 1920.......
DENAR JE NALOŽEN:
a)	na bančni knjižici The North American Banking . & Savings Co.................................>
b)'	na bančni knjižici The Slovenian Building and Loan Association .........■. 1..................
c)	na čekovnem prometu na North American Bank & Sav. Co...................................
d)	Liberty Bondi ...............................
Težke Denim White (overalls)
delavne hlače ..............
Jopiči iz same volne. ... .....
Coveralls, unjjskega izdelka; regularno $5.00, sedaj ............
Mnogo drugih predmetov, katerih je preveč, da bi jih tu navajali.
Sani's Army & Navy Stores Co.
GLAVNA TRGOVINA, 1420 PROSPECT
PODRUŽNICE 1753 W. 25th Str.	2011 W. 25th Str.
Armadne volnene rokavice.....39c
Volnene moške nogavice, 3 pari $1.00
Velika zaloga ur in zlatnine«
Wni. Sitter
S805 ST. Cl* AVENtrS
Cleveland, O-
Skupaj ..................$11,703.86
LUDVIK MEDVEŠEK, finančni tajnik,
FRANK BUTALA, blagajnik. JOHN CENTA, predsednik nadzornega odbora, ROSIE ERgTE, IVANKA PAVLIN, LOUIS ORAŽEM, JOHN ZUPANC, JOHN LEVSTIK, nadzorniki.
OPOMBA: Cisti preostanek kluba društev S. N. Doma zna-š; za leto 1920 $4,500.00 ter je bila ta svota izročena S. N. Domu za razdelitev društvom začetkom meseca Januarja 1921, ter pride v račun za Januar.
Ustavile ee pri tej url io il« na pravem proitoru
Naročila po
pošti nemudoma spopolnjena
SAM
prodaja ceneje kot kdo drugi.
■■■■■»■■■■■■■■■■■■■■■■■■H
Oglašujte v "Enakopravnosti!"