VETA year xvil ï GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE «tUPtpf ftW'cîiAliV^^TSÎr Chfcago, III., pondeljek' 4. februarja (Feb. 4), 1924. Cr*4ai«kl ia «psavattkl pt ■Urit aair a tawalali av. ïMT ta. Lawaial* it«, T.l.pho».: LawaAal« «au. Subscript I«* 98 00 Vm. »H, ŠTEV.—NUMBER 29. far OS «e—UI rat. .f posUg« pwmHàmé tmm la mti«. 1103. Act ml Oct. 5, 1S1T. ».llwrM mm Umm U. t»ia. MLLiAM 6. MCAD00 PRIZNAL. DA GA JE UJEMOHEIIi. mnri da ji vmešavanja njegove-' imena v preiskavo oljnega lirupH^ia popolnoma neopravičeno. 0001 SENATOUI UNIJO, Di JE USPEH McADOOJIVE nEDSEDKliKB KAMPANJI POKOPAN. Lo, Angele«, Oal — WiUiam G. McAdoo je prejel $160,000, no P. 1250,000, kakor je to utrdil jj. l, Doheny pred senatnim odsekom, ki preiskuje oljni škan-¿al Tisti denar je dobil za evoje odvetniško delo, ki ga je opravil Doheoyjevo oljno podjetje Tsko se je izrazil MeAdoo um v »roji pisarni takoj potem, ko je javnost zaznala Dohenyjevo porodilo. Najprej je McAdoo,. ki je eden zajresnejiih predsedniških kan-didatov v demokrataki stranki, Mve dejal, da je popolnoma neopravičljivo vlačiti njegovo ime t vladni škandal mornaričnih oljnih rezerv v Teapot Ddrnn in r Californiji. Potem je poslal senatorju Wal-ibu brzojavko, v kateri prozi ee-natorja, naj bi ga zaališal preiskovalni odsek. McAdoo je nameraval oditi v Washington v aoboto radi nevarne bolezni avojega tasta Woodrowa Wilsons. Prvs McAdoojeva izjava ze glasi takole: "Zapletanje mojega imena v preiskavo oljnega škandala je neopravičljivo. Leto dni potem, ko sem zapustil kabinet predsednika Wilsona, je ppeUla moja tvrdka v New Yorku p« «« L 1922. preselil v^Call f orni sprojej službo poicbnega pravnega zastopnika. Ta zlufba pa se je tikala le Dohenyjevih u der v Mehiki. "Nikoli nisem imel v tej zluž-bi posla z oljnimi najemi v Zdru ifnih državah. Ko je Doheny Iz-kal pravnega sveta pri tvrdk MeAdoo, Cotton in Franklin i N>w Yorku 1. 1910., je šlo za 27 v novi mehiški uatavi, pro ti kateremu je protestirale naša »leda nekaj let pred njenim sprejemom. Po tistem členu je mehi-«k» vlada izkušala zaaeči drago-«no lastnino Dohenyjevih kom- tiče odškodnine, ki jo terjajo IjedeUkih okrajev. ' Američani, katerih po«f«tva «o ' bila prizadeta v prejšnjih civilnih D Annunzio "oonU da Fimne"l vojnah. Pogodba je bila sklenjena Rim. 2. febr. — Kralj Viktor zednje poletje. Za ratifikacijo je Kmanuel je dsnes podelil pesniku glasovalo 2H senslorjev, proti ps Gabrielu , 2. febr. — Prišla niščno mesto Vera Cruz pad< vsak čas. Zvezne čete generala Marti-neza imajo odprlo pot do mesta. H Itadecas Vera Cruza in porszom zapeti tli f rotil I pride London, 2. febr. — Angleška socialistična vlada je včeraj brezpogojno priznala Unijo socialističnih sovjetskih republik kot de jure vlado teritorijev starega ruskega earstva, ki priznavajo njeno oblast. Vsa vprašanja dolgov( terjatev in drugih obveznosti bodo rešena pozneje s pogajanje^, ki se bo vršilo v Londonu kskor hitro pride ruski poalanik. K s dar bo sklenjena ln podpisana nova pogodba, tedaj pojde angleški poslanik v Moskvo. Robert MaeLeoil llodgaon, načelnik cftgleške trgovske misije v Moskvi, je zdaj za-Čaani poslsnik. Sovjetska vlada je bila obveščena, naj pošlje začasnega poslanika v London, ali pa pooblasti Rakovskega, ki ae zdaj mudi v Londonu kot načelnik sov-jetzke trgovske misije, za ta posel. Uradno poročilo o prlinanju sovjetov je bilo objavljeno ainoči v obliki note, katero llodgsou dostavil sovjetski vlsdi. Besedilo note u glui: "Po navodilu moja vlade Imaiu čast informirati vlado Unije eooia-llatlčnih sovjetskih republik, ds je Velika Britanije priznala Unijo socialističnih sovjetskih republik kot de jure vladarje čes vu tUte teritorije starega rusksga earstve, ki gfHznavajo njUtovo obUit. ' "V svrho ps, da u dosežejo razmero popolnih prijateljskih od nošajev in trgovskega občevanja, je treba prej akleniti dcfinitlvno in praktično pogodbu glede različ nih vprašanj, tudi onih, ki nima jo direktne zveze z udevo prizna nje, kakor onih, ki so v tesni zve zi a faktom priznanja. "V zadnjo kztegorijo spada vprašanju obstoječih pogodb. Vlada Velike Britanije pričakuje, da a priznanjem vlade sovjetskih republik pridejo avtomatično, kakor sc glase prizuzni principi mednsrodnega prava, v veljavo vae pogodite, ki so bile sklenjene med oheina državama pred ruako revolucijo, izvzetušl tistih, ki so blie preklicane in ki so drugače na postavni način prišle ob veljavo. V interesu obeli držav je, da ae vprsšsujc teh pogodb regulariliza istočasno s faktom prizuanje. "Problemi, ki tehnično niso v zvezi s priznanjem, ki pa so kljubteniu velike vsžnoati zs obe državi, so obstoječe terjatve vlade in državljanov te in one stranke napram drugi las pa vjtostav-I jene ruskega kredita, |"Jsano je tudi lo, da prsvi prijateljski odnošaji jte morejo docela ekslstirstI toliko časa, dokler aua strsuka sumniči drugo radi propagsndc proti njenim interesom in proti stabilnosti njenih in stitueij. "Z ozirom na te okolščine vabi vlada Velike Hritttiij« vlado Unije »ociallatičnih sovjetskih republik. naj pošlje v najkrajšem času liondon svoje zastopnike, ki bodo imeli popolno oblast, raz-przvljati o omenjenih vprašanjih sestaviti pogodbo in jo podpisati' far obenem izdcleti preliminarno trgovsko pogodbo v svrho poravnanja vseh s|»orinb vprašanj med obema deželama " Kiai, 2. febr, — Pogajauje med Italijo in sovjetskimi republikami se bližajo h koncu in pogodba priznanja bo |H»dpiaaiia prihodnji te Neuradno ae ftoroAa, da bo KAJ SE GODI NA JAPONSKEM ? Zadnja brzojavka ii Tokija poroča o krvavih izgredih, potem pa je cenzor ustavil vse }raojavka. Volitve bodo v maju. To k. jo, g, febr. — Velike .1 mouatraclje proti vladi so se spremenilo v krvave izgrede, Duet oseb jc bilo včeraj ranjenih ln dva poalauoa v raxpuščeneni parlamentu ita bila sretirsns,—Volltvs ss uuvo zbornico sc vrše v maju. t (To je edins vest, ki je prišla ia Tokija v soboto. Vse podrobnosti u izostale, lz čessr se skleps, da jc v Tokiju zavladala ostra ven-zurs) aH pftjetelju v stari Angleško nemški bervnl trust London, 2. febr. — AngMkl in! RstradA na ne miki lastniki tovaren za izdelo ! konec Valaje, ki traja že dva me vanje bervll so sklenili pogodbo, aeea. Kakor u» poroča, ja Adolfo da ne bodo več kenTorirali med, de ia lluerte, vodja v»uje, Izgu-selmj v B v ropi la Aziji, pač pa l»U zadnje upanje ki zdaj namera-brni« dragi druge podpirsli km j ve preaelili aveje "flido*' iz Vara skupno osvejali svetovne trge. | < raza v Maveao na Kubi. pen. sovjetska vlada v principu pri rnala ruskr predvojne dolgove in odžkodniiio u nacionalizirana imetje, ki so Mla prej Isstnina Italijanov Odškodnina bo plača na v dobi trblesHth let, in sieer ve/jn!e| t matarijalu In konei-ai-jali. Promet med Italijo ln Rusijo potom <''rnega morja se zelo po veča v prihodnjem pofcsplsl m se-- Ntnitk«: Zméktjms Mmjima Clfea«e) flOO m La. ItiTS sel leu ta M Ifi MMN! CWsw M Ai M Uto, |S.2b uptlltU, |TSS m tri «Mm», i« m t»o»iiO» fr.OO. 1741 S*. *r hu atlk • Hatoai "PROSVETA" EN LIGHTEN MENT' >f «Im llivl. lUliml BmmmHt Dal na v AUfaJt ». pr. (Jm.4I>24) ptU§ vafeg* Iomm m uilm • «■ b » to" ¿UM« nt«Hi nwhhi Pmvtto j* prav*> 4 M *M M Uftofi lUt. pomiloscen, se preden je pričel odslu2evati kazen. Neki Philip Grossman je prišel v navskrižje zaradi tošenjs opojnih -pijač. Obsojen je bil na leto dni v Bride-ville, čiksško poboljlevalnico. Sodnik Landis je obsodil Grossmana na leto dni v poboljševalnico, ker ni zaprl svoje pivnice za leto ¿ni, kot ntfù je ukazal. Grossman je apeliral na okrožno prizivno sodišče, ki je pa njegov pri-ziv zavrglo. Listi so poročali, da je senator William McKinley priporočil predsedniku Coolidgu, da pomilosti Grossmana. Senatorju sta zopet priporočila pomiloščenje bivši sodnik Gsorge F. Barrett in Homer K. Galpin, predsednik republikanskega okrajnega komiteja v Chicagu. 0 Božiču je pa nenadoma prišlo pomiloščenje za Grossmana. Ko je Ritehey V. Graham, superintendant ▼ poboljševalnici, prejel brzojavko, je gledal debelo, kajti pod tem imenom ni bil6 kaznenca v prisilni delavnici. Federalni maršal Robert Levy je pa rešil vprašanje na ta način, da Grossman še ni bil oficijelno aretiran, da ga bo treba nsjprvo aretirati in vpisati v knjige v pobol jševalnici, nakar se lahko izpusti na predsednikovo pomiloščenje. - Federalni maršal je še dodal, da je slišal, da se Grossman nahaja nekje na deželi zunaj mesta in da se predstavi po praznikih, da ga zapro. To je lepo gradivo za komično opereto! Preden je bila uvedena prohibicija, so prohibidjo-Aisti govorili, da js treba odpraviti točenje opojnih pijač a prohibicijo, ker salunarji vodijo politiko in imajo prav-aaprav odločilno besedo v nji. Prohibicija je uvedena. Legalni sahinar je izginil, namestil ga pa je tihotapec z opojnimi pijačami. Legalni salunar res več ne odloča v politiki, ker ga ni Legalni salunar iz ravnotistega vzroka ne vpliva več na političarje. Ampak na njegovo mesto Je stopil nelegalni branjevec z opojnimi pijačami Ampak vsak tihotapec z opojnimi pijačami ni tako srsčen, sko js obsojen zaradi kršenja Volsteadovega zakona, da je pomiloščen, še preden nastopi kazen. To so Jsjeme! In sicer ravnotake izjeme, kot so bile vedno, Id govore, da politični vplivi marsikomu pripomorejo, da ne obvisi v zanki zakona, ali če odvisi, da odsluži neznsten del svoje kasni. Za take dogodke pa niso odgovorne posamezne osebe, ampak jih rodi aedanji gospodarski sistem. zborovanje industrijalcev in farmarjev? Z velikim krikom nspovedsno zborovanje farmarjev ln industrijalcev v Chicagu je končano, na katerem je bilo veliko zastopnikov velebizniških interesov, manjkali so pa zastopniki pravih farmarjev. Za rešitev farmarjev so storili tole: Prvič. Nasprotujejo, ds vlsda določi ceno poljskim produktom. Drugič. Univerzam, učiliščem in javnim srednjim ftolam priporočajo, da uvedejo poeebne učne tečaje za poduk o zadružnih trgih. * _______ ________________ f" Tretjič. Zahvalili so se poljedelskemu departmentu v ¡irt,lkpm skoraj bi ta delo, ki ga j« izvršil na tujih trgih in priporočajo, da * mm to delo nadaljuje. Ko so farmarji to prečitali, so skimsvali, kajti vedeli ¡* dne 21. januarja nesreča, ki niso, kako naj jih taki sklepi in priporočila potegnejo is Je vwU 4iv|J*nj« Sm>thu sedanje krize, v katero so jih pahnili privatni velebizniški M^kuLn. tlrTsi tuJ"jAnjih t MaM.ii.at«>.! /____i. ____V d0-8 ' •. • ** motoruik. Ni. nih razmerah Interesi. Msrsikateri farmar je vzkliknil: "Grdo so z t ParraU, Pa. — Družba tukaj šnjegs Slovenskega doms je imela 3. februarja iavanredno sejo. Kakor je bilo aklenjeno dne S. januarja in odglaaovano, da bi naredili nov in velji dom. ao bili vabljeni tukajšnji Slovenci in is bližnje o-koliee, ki le niso vpisani, da bi prilli dne 3. febr. ob pol dveh po v aedanji dom, je zdrs v. Ksko zelo smo ua vezani na podporna društva as vidi le pri tem, ko kdo zboli sli umrje,^ pričnejo vsi v njegovi bližini i*-' prslevsti, če je bil prizadeti v kakem društvu. Torej ponovno kličem Slovence in Hrvstc v naši nsselbini, ds pri stopijo k našemu društvu. Tu i-mamo društvo št. 388 S. N. P. J. in tudi št. 174 S. S. P. Z. Člane teh dvck organizacij, ki ze nahajajo v tej naaelbini, a še niso pri poldne v sedanji dom, kjer je I teh društvih, poživljam, naj via-predsednik raztolmačil vse potre,j mejo preatopne liste od prejšnjih bno glede novega doma, ali ga po društev. Če se pripeti kaka nesre-trebujemo ali ne. Ce hočemo ime ¿t( ima društvo manj posla, ako ti dom, da bi odgovarjal naši slovenski naaelbini, je dolžnoat vseh naprednih Slovencev, da ae k nam pridrušijo. Brez izgovora ae pridružite vai iz Sharona in Whit-landa, posebno ps še mladi fsntjc ao naprošeni, da se vpišejo v vrsto delničarjev. Snega imamo malo, sli tisti je mrzel. Nsjjpsjše sedimo okrog gor-ke peči in se krstkočasimo z različnim čitanjem ter zrsven "poro-nsmo" kako okroglo, kajti zdaj je sezona ztf to. (Štorklja ae polagoma tulntam Oglaša. Ob priliki se je zglasila pri F. in F. Tigel ter jim je pustila krepkega prvega novorojenčka. Krščenje ae je vršilo dne 27. januarja. Na krščenje ata prišla iz Menesona, Pa., tudi oče in mati aoproge Tigel. Čestitsm! Mlsdemu Edvsrdu ps zdravje 1 Botru in botri O. želim, da bi le'ldravs nosila ali vozila. Pregovor prsvi, da je h krstu dobro iti, kar mi tudi noa pove. Dobro ao ae zabavali pri obloženi mizi. Mizlil sem, da naa je Štorklja rea že za vedno za-puetila, toda ona ae vaaj takrat bolj obneae, ko ae oglasi. Take ae je treba ponesti, potem bo imele tudi dolgokljunačka vsč dela in zssluŽks. Le še nsj se oglaai, pa ne pri nas. Dne 27. janusrja zjutrsj je počila cev in plin je eksplodiral, da je nastsl veUk požar. Zgoreli sta dve topilnični hiši do tal in tretja je obžgana od znotraj in od-zunsj. V poslopjih so živeli prvo Slovaki, drugi Rumuni, tretji Irci in četrti Hrvsti. Zgorele so tri osebe, več so jih odpeljsll v bol-nižnico. Na poti v bolnišnico jim je le eden umrl ter proti poldnevu le drugI, taty da je pet žrtev tega požara, dva pa se le borita s smrtjo v bolnišnici. Mrtvi so bili vsi obžgani. Pogled na pogorišče je bil res žalosten. Snega imsmo raslo, ali ta je mrzel, kar jo tudi hudo oviralo ga-eilcem reševanje. A. S. in T. P. Co. Mercer Works bo grsdlla le Štiri tovarne za izdelovanje pločevine. ^Tuksjšnja Slovenska godba se zopet oživlja. Da js bila začsano odnehsls, meče krivdo na družbo tukajžnjega doma, češ, da ni bila zadostno podpirane. Družba doms, da mora podpirati godbo, ako hoče, da bo obetala. No, a čem in kako boete pa vi godbeniki podpi rali dom, ker tudi mi želimo do boljšega doma f Zato ste vsi godbeniki naprošeni, da postanete člani doma in vzamete delnice. Lctoa je prestopno leto in tudi mi želimo aa korak preatopiti dalje. — B. Pursglovs, W. Va. — To je velika nsselbins s priličnim številom Slovencev in Hrvstov. Von-dsr Že dolgo čsaa niaem čital nobenega dopiaa ia naše naselbine. Hotel bi, da bi ae tudi našs nsscl-bins prebudila in bi vssk spre-gledsl, ter pomislil, ksj se more ima opraviti s članom, ki je tndi pri dotični številki. Vsak nsj čits prsvila, potem ps nsj se po njik rsvna. Pozdrav članom obeh imenovanih organizacij in čitateljem Pro-svete. — Tony Balopek. Virden, m. —.Ne dvomim nad gostoljubnostjo tukajšnjih roja-kov, sej je tudi obče znano, da so pri nss Obiski in poseti priljubljeni in dobrodošli. Da bi pa kdo hotel priti sem rsdi dela, mu naravnost odsvetujem, ker tu ie mnogo let naaeljeni rojaki morajo iskati delo drugod, če ga hočejo imeti. Namen mojega dopisa je, sporočiti cenjenim rojskom in članom S. N. P. J. o izgubi brata Johna Pogačnika, katerega je neizprosna smrt iztrgala iz naše srede. Pokojnik je imel mnogo osebnih znsncev in prijsteljev. Bil je de-legst na združitveni konvenciji v Clevelandu. Umrl je dne 27. januarja ob štirih popoldne v St. John bolnišnici v Springfieldu, 111., po kratki toda mučni bolezni—pljučnici. Rojen je bil dne 7. marca leta 1887 v Belcah pri Dovjem nA Gorenjskem, torej je umrl v najlepši moški dobi, atar 36 let. V tej deželi je bival 17 let. Tu zapušča žalujočo vdovo z nepreskrbljenima hčerkama v staroati 4 in 5 let, brata Franka Pogačnika, ki sisnuje v Bentchlerju, lil., in sestri,'katerih, naslov pa mi ni znan. Z društvi je bil pokojnik precej preskrbljen. Bil je član društva št.174 S. N. P. J., št. 14 S. S. P. Z., lokala št. 2425 U. M. W. of A. ter delavskega bolniškega in smrtnin-skega društva v Carlinvillu, lil., katerega številka mi ni znana. Pogreb ae je vršil civilno dne 30. januarja ob pol treh popoldne na Virdenakem pokopališču z u-delcžbo vseh imenovanih organizacij. Sicer je bila vse splošna kritika našemu Johnu v življenju najljubša zabava, toda uljndpoat in pri-jateljatvo ai je znal ohraniti pri vseh, ki ao imeli priliko z njim večkrat občevati Da je bil v resnici priljubljen, je najpopolnejši dokaz število vencev, ki ao bili položeni na njegovo krato, in aprem-atvo na pokopališče, kjer amo ae po civilnem pogrebnem obredu morali ločiti od dragega nam rojaka in brata. Pogreba so ae udeležili rojaki v oblinem številu tudi iz preccj oddaljenih naselbin. - Družini in ostalim žalujočim za pokojnim bratom Johnom Pogačnikom izrekam v imenu društva "Grozd", št. 74 S. N. P. J., naj-iakrenejše aožalje, njemu pa ponovno kličem: Počivaj aladko v hladni zemlji, na veke brat naš, srečno, srečno! — S. Kavčič. Bharon, Pa. — Nc smeš se hudo-vsti, brat urednik, nad mojo okor-no pieavo, kajti niaem strokovnjak in nc izšolan človek. Saj ti jc znano, kako je bilo nekdaj v atari domovini, fttiri razrede ljudake šole smo imeli, in to ja zadostovalo, ako ae jc človek kaj naučil ali nič. To jc bila postranaka stvar. Spregovoriti moram nekoliko o tukajšnjih delavskih in društve-Kar ae tiče dela. - ----------- ------_ hČe ne ve, kako ae je pripetila ne- smo pri nas za ato odatoikov "pod' nami ravnali mogočni privatni denarni interesi zadnja motornikov tovariš pa pra-jničlo". Kakor znano rojakom jc leta, ampak takih odrešenikov pa nas reši, o Goepod, ki ^ ^ ^ " ^ - —»...... vi. da je le videl, kako je Smith padel pod motor Hitel je k rao- marjev v Chicagu pod pokroviteljstvom privatnih vele- .tsi... progi kskih 50 čevljev od mor.n bisniških interesov 1'* 1 Ni čudo, ako so farmarji po severozapadu pričeli spo-»navati igro, ki jo Igrajo privatni velebizniški interesi in obračajo starima strankama hrbet. To spoznanje pa ne bo ostslo omejeno samo a severozapad, ampak se bo razširilo po vsej deželi, ako bodo sklicevali privatni velebizniški interesi večkrat Uka zborovanja, kot je končalo v Chicagu dne 15. januarja t L Velebizniški interesi ims-Jo lahko za norca nekaj časa vse farmarje, nekaj farmarjev lahko vlečejo do smrti, vseh farmarjev pa ne morejo vedno imeti za bedake. Ameriški farmar prihaja počasi do spoznanja, kako ga iikoriščajo privatni velebizniški interesi, ali to spoznanje je trdno in obeta, da pride dan, ko se ameriški farmarji osvobode popolnoma vpliva velebizniških interesov. tudi pričels s obrstom Westing house Kleetric Manufaeturing j družba. Oorje človeku, ki je pri- . . f J moniu P1*0*'1' k niha pri družbi, motor, in živel aamo I» ksk.h kstere princip je zatiranje dele v- » minut Pokojnik je bil Hrvat, ser. Akoravno poveličuje P.vcl dom. od Gline. ; K«ntor to družbo v deveta nebesa S Pokojnik je bil pred nekoliko | ni dobrot, meaeei še pri treh društvih, p. je j Nesrečni Pavel, kje je usidral s na svojo nenrečo pustil vse tri. svojo neumno butieo. T.m nekje Prehitel, a« js nesreča v tem, ko v K«st PitUbnrghu, Ps., s« nahaja al bil člsn nobenega društv«. pod okriljem družbe. k.tere na-Slovence in Hrvate poživljam, je s največjo hitrieo iakori-d. pristopajo v podporna d n».«'it i bednega prolet.re.. Koje štvs in v njih ostsnejo. kajti člo- Pavle le tako raposlsn, sekaj ne vek prav aič ne sns. kdsj se mo ! pogleds mslo med delsvc« in po-Iskko pripeli ksj sltgs, kakor ni;vprsšs. koliko kdo aaalnži. V od-pokojni Smitk nsj manj slutil svo- govor bo dobil "nič", sli ps: "to-j« Marti Psč dostikrat aem že sli- liko zaslužim, ds je ze nsjnujnej-šel kogs potožiti, ko jc bil potol-lšo potrebo " čea ali je sbolelt Ok. ko hi bil adaj v kakem podporne« društva! -- Take vsdikanjo je prepozno, ftovek mors glrdsti ssse, dokler V svojem glesilu Pavel omenja, da je ene najboljših odredb, ki jih je nkreaila družbe, zdravniška pretakava. Tu pe gs je zelo polo Poznsm rojaka, ki je več mesecev vestno opravljal svoje delo, in ko je prišla zdraviliška pre isksvs, so ga pa enostavno poaa dili na eesto z izgovorom, da ni do ati močan. Da se komu ne bodo cedile sline po Hhsrono, omenim sledeče: 25 centov ns uro plačajo bolj slabemu delaveu, 28 centov za malo močnejšega, 40 centov pa dobi ti ati, ki ima prav močne koati. Bratje in eestre društva št. 311 Na januarski seji amo ukrepali, kako bi povečali našo blagajno. Ta je predlagal tako, oni zoper drugače, do sklepa pa niamo prišli nobenega. Bližajo ae idabi časi in marsikdo ne bo Imel potrebnega denarja za aaesment. Z ene strani se sliki, da jednota založi, z druge pa zopet: Saj skoro vsi laatujemo svoje domove. To je dobro. Prodaj avojc imetje in plačaj društvene prispevke, pa bo O. K.! Jaz pa aem drugega mišljenja. Zakaj bi nc založili naše laatne blagajne, dokler je še čas, ki bi nam bila v pomoč v potrebi. 0 tem ae bomo Še ksj več pogovorili, samo pridite na sejo dne 10. februsrja 1924. Člsnom, ki niste bili na seji dne 13. januarja, naznanjam alodeče; Predlagano in sprejeto je bilo, da vai člani plačamo enako veoto na vsako prošnjo, ako bo odobrena. Torej da ne bo prerekanja, ako bo moral kdo plačati po pet ali deaet centov več aaeamenta. Bratski pozdrav vsem članom in članicam S. N. P. J. Za društvo "Slovenski dom", št. 31 — Jossph Oasper. Beosemer, Meh. — Dne 8. januarja amo pokopali našega brata Mstta Boriča, ki je bil član društva št. 236 odkar je bilo uat&nov-ljeno. Bil je torej ustanovitelj društva. Pokojni brat je bolehal leto dni za sušioo, dokler ni končno podlegel. Društvo ae je pobri-galo, da truplo pokojnika doetoj-no apravi v zemljo. Vae ae jc tudi vzorno izvršilo, da je bilo lepo videti. Sprevod se je vršil ob deeetih dopoldne. Vsi Člani in članico so etali v sprevodu. Članstvu gre vsa hvala za lepi venec, ki ga jc izročilo pokojniku kot dobremu članu društva in ver-nemu bratu. Hvala bratu Stempi-barju in tako bratu Babiču za venec. Na pokojnikovem grobu je govoril naš brat predsednik Jure Ga-linstz, katerega govor je vsakogar ganil do arca, da so poroeile solze oči vaakega člana, oaobito pa tistega, ki ni bil član. Pokojnik zapušča za seboj ženo in pet otrok, katerih najatarejši je 1?, najmaljši pa 3 lata. Vdova za pokojnikom ni imela nikakih tež-koč a truplom umrlega, da ga pokoplje, kajti bratje so ae pobri-nili za vac potrebno za pokojnim bratom. Bratje in eestre, ki poznate rojaka , ki še ni član društva, pripeljite ga k društveni seji in predlagajte ga. Njemu samemu naredite dobro. Tako aem jaz pripeljal na zadnji aeji enega brata, na drugi aeji pa ata mi obljubila, da pripeljeta še dva. Tako tudi vi bratje, pripeljite vsak najmanj enega. Saj vidite, dragi bratje, da brez društva nam skoro ni mogoče izhajati. Itokojni nas brat je bil zavarovan za $1500 poamrtnine in za $3 bolniške podpore. Bil jc alabo pre-akrbljen za alučaj bolezni a, prihranki, kaj bi bila torej počela njegova družina, da rajnki brat ni modro storil in ae zavaroval za bolezen in smrt. Tako |c bo še zdaj po njegovi amrti Slovenska narodna podporna jednota pobrigala Za pokojnikovo družino in ji olajšala bedno atanje. Dne 12. januarja je umrla ao-proga našega brata in člana Mata Žagarja. Vzrok bolezni jc bil po rod. Pokojimca pa ai bila v nika-kem društvu. Pri tem ate ae brati našega društva najložje lahko pra-pričali. kako sc postopa pri pogrebu s članom in nečlanom. Nikogar ni bilo najti, da bi pomagal noeiti krsto pokojniee, kajti vaak ae je izgovarjal: Zsksj ps ni bila pri nobenem društvu. Naš brst Mstt Žsgsr js imel toliko večje aitnosti pri smrti pokojniee, in sede j mu oataja onem otrok z nsjntsrejšim 18 let. a najmlajšim 4 leta. Bratje, ko se zopet dogodi ksj sličnegs. nsj ne bo vssk prvi prt delu. ker eden nsredi tsko, drugi insče. Posel ns ts nsčin ne gre v' redu. Jsvite sc nsjprej pri tajniku avojegs društva in on bo uredil, ds bo vse y redu, Ako se ps ne jsvite tsjaiku. ne dolžite gn krivile. # Pokojnikoma nsj bo Isl.ks čr ns zemlja, a o»taljm nsšr i »krmo KOŽalje. — M. Hotjevac, tajnik njo ski je NOVICE IZ JUGOSLAVIJE. Iz Metlike: Nevaezednjt hUMlV dobili telefonsko postajo iC* decembrske je vršil prvi lelf{J aki pogovor. Nsšc občinstvo u l težko pričakovslo otvoritvi ionske govorilnice, ssj mu omogočen piftktičen tdeS, pogovor z ostalim svetom.T _ torej meUiškemu mentu ta bližnjim vasem poštna uprIV|, moderno prometno napravo «J no ustregla, jc umevno KamooZ bi... Poleti smo dobili elektri3 razsvetljavo, na našem poitZ uradu se vrše telefonski pog03 in doglcdncui času se bomo Z stavili tudi z vodovodom. Tako s polagoma naše mestece moderni ra, kar bo vaekakor ugodno upi vslo na tujaki promet, ki ae d« današnjih dni ni mogel povolj^ razviti — Cena letošnjemu vj», akemu pridelku po zidanica^ 18—22 kron liter. Znižana kasen za atentat«k Rajiča. Atentator Rajič, ki je, U kor znano, zvršil napad na min, predsednika g. Pašiča, se je M svojem zaatopniku pritožil pri kaaaeijskem sodišču zaradi p* visoke odmere kazni. Kasacijib eodišče je tej pritožbi ugodilo ii znižalo Kajiču kazen od 20 nt 11 let težke ječe. Orijent Skapreaa ja do imrti ps. voail pri Oornomorcu neko Eo» Majerič. Policija je takoj uve^ preiskavo in dognala, da je bik žena sama kriva svoje smrti, ker se kljub opozorilu žclezničtrje?i ki so bili na progi, ni umaknil» t proge ln je neposlušnost plačala i smrtjo. Orožniki v boju s roparji v Oni gori. Ministrstvo za notranje ii. deve je razpisalo nedavno visoke nagrade na glavi najbolj raaoik in predrznih odmetnikov v Črni gori. Dne 28. dec. je bilo orožni, kom v Kraicu javljeno, da se n* hajajo odmetniki, 11 po števila, 9 vasi Rubeži. Orožniki so hišo ob> kollli in po štiriurnem boju po. streiili vac roparje, med njimi tati brata Raapopovič, na kojih gliv* je bila razpisana nagrada po 100 tiaoč dinarjev. Samomor 17-letne deklic«. V. Zagrebu ae jc vrgla pod tramvij 17-lctna Marija Bartolec. Kols ji je prelomilo hrbtenico in jo tudi drugače razmesarilo po vsem telesu. Pri njej so nalli pismo, ki p piše svojemu ljubincu in v katerem omenjs, ds mora v smrt ii same žalosti, ker jo je mati zmerjala a' prostitutko, ko se je m Silvcstrovo pozno v noči vrnik domov. Policija je zaslišala mita in brata mlade aamomoriike, ki ata izpovedala, da je bila vedn» neubogljiva in nepokorna naprta svoji materi. Na Silvestrov veto je odšla ob 10. uri zvečer v nek» goatiino in ac povrnila ob 5. uri zjutraj in začela *r™j«U| svoje vaakdanje posle. Ko ji j« mati napravila precej ostro pri» digo, je odšla ob 7. uri zjutraj od doma !n na Ilici zvršila svoji zadnje dejanje. Roparska družba v Vojvodisi prijeta. Orožniki v Čcrni so aretl-rali dobro organizirano roparski družbo, ki je ogrožala varnost življenja in imetja prebivalccr po vsej Vojvodini in pogosto delala tudi svoje ekakurzije v Slavonija Vodja te tolpe je bil utnirovlj«» orožnik Marko Drezgič. Njefovs desna roka pa je bil njegov brit Nikola. Aretiranih je večje I* vilo roparjev, med njimi tudi sekaj vojnih beguncev. Ta drufls je umorila in oropala tudi ni* gozdarja Pirkmajerja. kater*«» žena ae še zdravi v bolnici v Oijj-ku. Pri vsskcm sretirsneu so na» cel srscnsl vsznegs vlonnlnefi orodjs, orožje, municijo.. mnof» obleke, uniform in velikan« množine ukradenegs densrja. >•» oškodovanih strank je roparji spoznalo. Največ roparskih r .pe dov so ¡svetili v okolici Osjetoj Pre isksvs sc še nsdsljuje. Človeško meso je priprarila » božične praznike 53-letua vdo«e Julija Bako iz Detfale pri Osjji Stara vdova je živela še 1- ^' nekim 30-letnim ljubinem v m jem zakonu. Prvih 10 let ataj dobro razumela. Ko je pa m^J dve leti Ivan Tars začel «voji prigovsrjsti, nsj mu zapi* premoženja, mu ta ni hotela «T d iti in začeli ao se vsakodai« prepiri, dokler ni dan pred čem vdova moža napadla. k «pel. In ga a sekiro foaaeksls^ drobne kosec. Ko je drojMJ nestra tfiaorjenegs vdovo vprs^ Is. kje je njen brst. ji j* soj blsdnokrvno pokoist oatsnke, nsto ps se je tekoj« je vila oblastem. pOflDElJE^J; Delavske novieo. (Fe'leroted 1'r®»-) »JU Pekinu. Pekiu, 1U. - Dnlfi d,u, l!* , Ji ko privlekli truplo ud- ttJdeUve, ubit,g. v eksplo Sdoo 3. januarja, jc družbo že 2LU , rekonstrukcijo tovarne IToaforišč* Obenem sc je začel ££ uuioniziranje tovarne. Dve- i^ moi, ki *o pričeli z gradnjo, je Cnauiranih- Ti delavci so obiju- ¡5 »odelo vat i v kampanji za j, fladujooo delavce v Nemčiji. Katonah, K. V. - lijaki na de-iavski fioli v Brookwoodti so po-Lili glsdujočim delavcem v Nem-I .jjj 270 funtov moke, 110 funtov 3a*55 funtov makaronov, 22 fantov sladke Čokolade, 11 funtov kokoe, 11 funtov čaja, 22 funtov kave iu 110 funtov sladkorja. — V,a ta živila so dijaki prihranili M svoji lastni zulogi v mesecu januarju. V februarju mislijo oto-'litiisto. v , Konvencija rudarjev. Indianapolis, Ind. — (Feder. Press. Poroča Tom Tippett.) — Lewisova administracija je zmagala s 157-nii glasovi večine pri poimenskem glasovanju glede rpriianja nastavljanja organizatorjev. Glasovanje je izpadlo t 2263 za Levvisa, 2106 proti Lcwisu. Večina 157 glasov je najmanjša, kar jih je še predsednik dobil glede tega vprašanja, o katerem se vodi boj na vsaki konvenciji. Poimensko glasovanje (roll call), ki je trajalo en dan, je sledilo glasovanju z rokami o ravno tem vpriSanju in pri tem glasovanju je bil Lewis poražen z manjšino 26 glasov. Tukaj sledi podroben rezultat poimenskega glaooovonje kakor so delegatje glasovali po distrik-tih: 1924. prosveta ju. Illinoiaka delegaeija je bila skoro do aadnjege može na čelu revolte. Bili Deseh, aubdiatriktni predaednik ia Toylorvillo, Joe Lynol iz Peorije, Wm. Harknees, predsednik peorijskege subdi-strikts, in distriktni stetističer Hieo. Mereier so vodili demonstre-eije. Lewis je uekej česa proail za mir, potem je pe zečel pretiti, ker je še menj pomegelo. Nato je pretrgal aejo a krikom onemogle jeze: "Tulite, dokler se ne snejde-te v peklu 1 Svojega sklepa ne apremeuim." Afera le ni končane. Distrikt: ze proti: Lewisa: 1. lVnnu . . .. .. 276 85 2. Pelina . |. .. .. 157 12 4. Penne ... .. 10 ' 0 0. lVima . , , . .. 117 213 Ohio...... .. 268 ' 120 7. Penna..... .. 9.r) 24 8. lud....... .. U 0 ' Penna ... .. uai 22 10. Wash...... ... « 4 iL i ad....... .. 83 130 12. I1L........ .. 86 809 13. Iowa . . . .. $KJ 32 14. Kans....... .. 29 63 15. Colo....... .. 15 0 16. Marv,...... .. 27 0 W, Va..... .. 135 92 18. Kanada . . . .. 4 46 1». Tenn. & Ky. . . 90 J 20. Als......... .. 90 1 21. Ark., Oklo. and Texas. . .. 67 57 22. l'tah & Wyo. .. 38 30 23. Ky........ .. 84' 31 24. Mich....... .. 0 18 25- Mo. & Kans. .. 47 10 26. Novo Mcotia . .. 0 59 17. Moni....... .. <» 37 K >....... .. 10 0 Predsednik rudarske unije torej obdrži pravico, da s4m iiastav-'j» i» odstavlja organizatorje, turednika glasila in druge neme-fcenee kakor doslej. Ko je bil Le-poražen pri prvem glasovanju * rokami, jc hitro izjavil, da atvar «ia dnevnem redu # tiče zaupnice nezaupnice napram glavnemu *lbor„. Na dnevnem redu je bila resolucija iz West Virginije, ki je določala, da se v bodoče organizo-X(>ni m drugi nameščenci volijo a ♦'lanskim glasovanjem. Lewie je »ahteval poimensko glasovanje in ravno t0 j«. zahtevala opozicija. 0 '"J aferi je priile druga, Na vni r« d je prišla reaolucije, ki J' la^eveje, da se zavrže v usta-^/edanja točke glede predsUv-lusiva na konvenciji in obnovi ste-u «^ka, ki se je glasila, da imajo u,, j; poslati po «nege delegata na ••V" K,° *Unov; nova točka, ki J' bila sprejeta na predlanski kon-tr«««ji. pa določa 000 članov za *'"va delegata. Opozicijo je zah-,v»Ih storo točko in predlagala 1^'men.kc glesovanje. Ko ao P^teti glasovi glede pred-!' P°i""'nakem glaaovanju. ao ?*U'1 "oznanili, da je predlog J»r"Pe«!H / r».njii„0 12 glasov Poz.eijt j« emfatično protesti Wete nas, varate nea! 8 rr V-Msrjem gorite po naa!" ^ oimevau podrogeai, toda Le-u J" vrj rajal, da jo bilo štetje g1'""« in aodtvg da je rti-ne. ■« je izprvmenilo v WILLIAM O. MoADOO PEI ZNAL, DA OA JI NAJ1L DOHXNY. (Nadaljevanje s prve strani.) smč delali za avojege klijente, in tvrdka jc prejela za to avoje delo $100,000. "Jas aem smatral Doheny jo ve kompanije sa skrajno neodviane oljne družbe v deželi. Zato aem mialil, da lahko avobodno delujem kot pravni zastopnik sanje. Moje delovanje je bilo posvečeno 10 mehiškim problemom, a katerimi ime Doheny posla nepresta no in neprenehoma. "Za čas, ko sem bil v Doheny jevi alužbi kot pravni zastopnik, sem prejel ne leto $25,000. V Služ bi Dohenyjevih kompenij sem bil štiri lete." Tako se pero sedaj McAdoo, ker čuti, de bo te afera zelo hudo Škodila njegovim predsedniikim stremljenjem. In njegovi priboč niki, ki se z vso vnemo potegujejo za njegovo predsedniiko nominacijo v demokratski stranki, so solo zadovoljni s tem-pranjem. In takole pravijo ti ljudje: * "Ameriško ljudstvo bo kljub temu šlo po svoji poti ter nomi-niralo in izvolilo vas sa predsednika Združenih drla v." Bomo videli, če bo temu tako. Stvar je jeko kočljiva. In tako meni tudi mnogo senatorjev, ki ki so precej dobro poučeni o oljnem škandalu. Mnenje ao, da bodo najzadnja razkritja v oljnem škandalu flrimorala demokratsko gospodo k popolnemu predslanju ujihne politične kampanje. Morda se res ne da očitati McAdoo ju kakih pregrelkov v tej zadevi, a- 11 vaeeno bo dejstvo, da je bil v službi oljnega magneta Doheny-je, zelo ikodovelo njegovemu K menu, in demokretske atranka ai ga skoro gotovo ne bo upala postaviti na prvo mesto v svoji volilni listi prihodnjo jesen. Sredaja šola v Hib-bingu. Hibbing, Minn. — Koncem sad-ujega tedna so bile končano o-tvorit vene slavnosti v tem nieatu, in okrožje Mesoaba je dobilo naj* vočjo in naj k rasne jeo srednjo io-lo na severnem za padu. Poalopjo je veljalo Šiiri milijono dolarjev. Le ae eno takšno šolo se de primerjati v Združenih državah a teui šolskim zavodom. Zidali so jo štiri leta. Opremljena je z vsemi modernimi vzgojnimi sredstvi in pripomočki. Niti mnogo velikih mest se ne more ponsŠati a tako opremo. V zgradbi je proatora za 3,000 dijakov. Stavba je sezidana v podobi velike -plamenke K in meri 420 Čevljev v dolžini. V njej jo tudi krasen avditorij za 1,800 oaeb. Nadalje je v ujej telovadnica,N plavalnica, knjižnica, sobe za u-čenje in restavracija. V telovadnici lahko telovadi 1,500 dijakov, v restavraciji je prostora za 600 ljudi. Počenši z otroškim vrtcem jc dovolj razrednih sob za vso razrede do kolegija. Razrednih sob jo 34, dva kabineta za kemijo, petnajst pisaren za ravnatelje, vodje, nadzornike in strežnice; dve telovadnici, ena plavalnioo, dvoptoa za učenje, strojnioa, šivalne sobe, biologični kabineti, kovečnioc, kuhinje, dvorane za prede vanje itd. KONV1NOUA RUDARJIV JI KONÖANA. (Nadaljevanje s prve strani.) . krožje, pe tudi on je bil zevržen. Lewisova maiina je dobro delo» vala. S tem je bila konvencija tudi izčrpene. Končele se je z noj večjim hruščem. Prihodnja konvencija se bo vriila meseca januarja 1926. Indianapolis, lad., 2. febr. — Denes jc na dnevnem redu zadeva Alexandra Howata iz Kanaaaa. Delegatje napredne atruje, ki vodijo energičen boj z nazadnjaško Lewisovo administracijo, zahtevajo, da se Howat ponovno sprejme v organizacijo. Včeraj je opozicije predlagala, da se odete vi Kllis Hear les, urednik uradnege gleaila rudarske unije "United Mine Workers' Journal". Reaolucije ae je glasila, de edino rudar more biti urednik rudarekega gleeile. Seerlea ni rudar, temveč nevedni žurneliotič-ni pustolovec in političar. liesolu cija je propedle. Predlog, de se odprevi točka v Ustavi, ki brani kukluksom vstop v unijo, je tudi propedel. Pri volit veh delegatov za mednarodni kongres rudarjev, ki ae vrli prihodnjega junije v Pragi, Čehoelovaklje. ste bile izvoljena Lewisova ksndidsta Walter Nee-bit, tsjnik-blsgsjnik iliinoiakega distrikte, in Kennedy, predsednik 7. diatrikts v Pennaylveniji. (Druge podrobnosti a konvencije rudarjev ao ne drugem meetu današnje "Proevete".) NIWYOR&KO DELAVSTVO PROTI MELLONOVI DAVÖ-. NI REVIZIJI. New York, N. Y. — Kekor je čuti, je zavzelu delavstvo po tej državi odločno stališče proti Mcl-lonovi davčni zakonski oanovi. Državna delavaka federacija je vročila krepko poslanico \seni senatorjem in poslancem v mestu Albany. V njej zahtevajo, naj ni kar ne vprežefr državno legiala ture v voz zvezne davčne predloge, ki bo otežila in povečale breme dejsnakim stvariteljem boga stva in popolnoma izvzela večji del velikanskih nezaalužcnih do hodkov ter jih docela oprostila davkov. Državni postavodajalci so opozorjeni na dejstvo, da ao bile tem prejemnikom ogromnih dohodkov že dovoljene usluge v obliki preklica davka na eezmer ne dobičke in zmanjšanega dodat nega davka na višje dohodke. Delavsko opozicijo proti Mcl-lonovi davčni zakonski osuovi jo povzročila rezolucija, ki poživlja državo, naj podpira Mellonov davčni načrt. Poslanica državne delavske federacije zatrjuje, da bo davkoplačevalcem majhnih dohodkov prav malo pomagano glede Ha dohodninski davek, a prav nič pa ne glede na druge davke, dočim bodo davkoplaČcvaloi velikih dohodkov deležni zelo vaškega davčnega znižanja. Za primer so navedeni možje, kakor n. pr. Ford, Morgan in Mellon sam. Ta peščica ljudi predstavlja milijone in milijone dolarjev, ki bodo popolnoma neobdavčeni, če bo opre-jeta Mellonova davčna zakonska oanova. • OBRSOONOVA POLITIKA NI VftEÚ GOSPODI V WASHING TONU. Sloiesska Narodna U.t.a.»lj... t. april« 1004. lafcar». IV. |«ol)a IOOT * driavt llliaai». Washington, D. O. (Federated Presa.) — V listu Washington Post, ki je glaailo svesne adiuini-at racije il\ Sinclairjevih oljnih iu- GLAVNI STAN« saST-SS SO. LAWNDALK AVE.. CHICAGO. ILLINOIS. Podporna Jednota teresov, je bil nstisnjen dne 30: januarja uredniški članek, iz katerega je posneti, da ni waehing tonski gospodi vieč Obregonova Izvrševelni odbori urrnAVNi odsek. ,.. i,v k i mMiuifi, VMn Pf^saíalli Viaaaal Caiakar, a^rUii^H Aodras* VUriah. R. F. O. ?, gospo«! vaeo uoregoi oxa b«. st. Jahn.ia»«, P.., Uimik M.uK.w Taris lajaik UUtik.aa méMkm naklonjenost prcdsediiiikeiuu kan- BUs Novak. «I. bl.f.j*lt, j.Ka Vogriak, uw4n\k (la»iU JaU Zavarlolk. didatu Callesu. Kakor izgleda. «a»a^wM al»»lU Filip G*4Ua. POHOTNI OOSKKi Joka Uodarwaad. prasUa^atk, 407 W. Hay Si« S^ri.aÍUI4. III., Marlla ¿•lasaikar. Boa I7S, Earkartaa, Okla, Frad A. VUlar. B.. 073, Rly. SSIaa., Jaka T«r¿alj, Bo. »S. Haa4ar«aaatlU. Fa^ Jaka GaHak, 414 W. Hay tU laHiHaffm BOLNIŠKI ODSEKi OSREDNJE OKROŽJE i Bla» Naaak. arW.^aik, SOS7-SS Sa. Uwadala A*„ CUaaaeTnr VZHODNO OKROŽJE« " ----- preti pisec omenjenega članka Obregonu, da uteguo naša vlada zasukati amer Obregonu prijazuo politike, če ue obrue Callesu hrbta iu ne izpremeni politične poti, po kateri gre sedaj njegova vlada. Celica je naredil že dosti zlega, da ga smejo obsojati domačini in tujoi. Vlada v Jukatanu in po drugih mehiških drŽavah je postala po Callesovih aaslugah skoro popolnoma komunističua, iu zaseganje zasebne lastnine jc glavni cilj tistih vlad, meni omenjeni članka r. "Glavni bojni Iiuertov pribočnik general Katrada ima veliko Število pristašev na avoji strani iu se z vsemi svojimi .močmi upi* ru agrarni politiki* Obregonovo administracije. On se bori proti politiki, ki stremi sa zaseganjeiu brez odškodnine, piše nadaljo Sinclairjevo glasilo. "Če se revolucijonarci pod vodstvom upornega Iluerto boru proti boljševizmu, in če šo vedno zasega jo tujčevo laatnino v Mehiki, potem ne bo žal narodu te dežele, če bi bil Obrcgon strmo-glavljen." 1*ovod takšnemu razpoloženju je dalo dejstvo, da je razveljavil mehiški poljedelski minister fte pred nedavnim lastninsko pravi, eo do milijoua akrov zemlje, ki jo je bil šiloma vael njenim lastnikom Porfirio Diaz ter razdelil tisti svet med svoje ljubljence ali ps tujce. ZAFADNO OKROŽJE* Korupoijs v Franciji. Pariz, 2. febr. — Francoska zbornica jo včeraj dala vladi zaupnico s majhno večino v zadevi škandala, ki ae tiče rekonatrukeije od vojne razdejanih mest. Zbornica je sklenila, da ae zaenkrat preišče 25,000 slučajev izplačane odškodnine; v vseh teh slučajih je bila odškodnina izplačana v vsotah mlljon frsnkov ali več. Generalna stavka v Argentini od vrnjena. Buenos Alres, 2. {ebr. — Predsednik Alvear je ■ posebnim dekretom odgodil uveljavljanje novega zakona glede pokojnin za delavec ze 00 dni. Vlada jo a tem preprečila generalno atavko delov, cev, ki je bile napovedano za včeraj v znak protesta proti omenjenemu zakonu. iz PRIMORJA. Odpuščeni slovenski sodniki na Primorskem. Kakor izročajo z Oorižkega, je italijanska vlade samo na Goriškem odpustile 11 sodnikov, med njimi nadsvetuike IKANDA- Ktitarje, svetnike Mašero, Vidmarja, KorsiČo, Miličo in sodnika UroHha. Washingtoa, t. O. — Razkrit-! Palistovsko nasilja, Otroški vr- js, ki'utegnejo še presegati onajtee pri 8v. Ivanu v Trstu Je prire-teapotske oljne afere, se obetajo dil na verandi Narodnega doma v preiskavi, ki jo ima v kratkem Silvestrov večer. Kvesturo je pri V DOBI VLADNIH LOV. pričeti senatni odsek Žavno trgovino. To preiskava.bo imelo posle s pobotanji, ki jih jc sklenilo zvezno železniško administracije z železniškimi msguoti. ko jim je vrnila železniške oistemc. Kskor je Jaaak AmkraSli. Baa SSS, Maaa, Roa. Fa. Jaka Cralalj, 14SSI Fa^«r Avo* ClavalaaJ, O. Antea Salar, Baa 104. Crea*. Kaas., aa Jafeaapa*. Mas Mara, Baa ISO, Bakl. Mina., aa •avaraaaaaA Mika Žugal, S4SS S. Wlaakaalar Si.. Morra* Utak. Nadzorni odbori Fraak Zalla, »radsadalk, SSSS W. Stik Si., Cklraga, lil;. Fraak Saairak, SS17 Frassar Ara., Clavalaad, O . WllUan Sillar, 0404 Si. Clalr Si« Clavalaad, Okla. Zdruiitvani odbori Fradaodelki Fraak AlaL SIS4 So. Crawford A*a* CU«a«a. III. Joiko Ovaa, sasa W. saik Si.. CUsa«*. IU. Jas. Skok. S404 Orlaa Ct., CU»alaa4. Okla. VRHOVNI ZDRAVNIKI Dr. F. J. Kar«, SSSS Si. Clalr Av« Clavalaad, a FOZOR I—Karatpaa4aaaa a |l. adkanilkl, ki dalaj« « gleveesa «raéa, •a aril lakalai VSA FISMA, ki se «aaalaja aa pasla «I. -radsedmlka se aaslaaai Fradsadalilaa S. N. F. J.. SSS7-SS Sa. Lawa4aia Ata., Cklaago. Ul. VSE ZADEVE BOLNIŠKE PODPORE SE NASLOVE» Balatlka laj-aUlva S. N. F. J., 1087 50 Sa. Lawndala AaaM Cklaaga, III. DENARNE FOSIUATVE IN STVARI, ki sa iMaja jri. lavrlovalaete •4kara la Ja4aota aaUa ta aatlovei TaJeUlta S. N. F. J« SSST-SS Se. Law«* 4ala At«., Chita««, III. VSE ZADEVE V ZVEZI Z BLAGAJNIŠKIMI POSLI ta pallljaj« «a aatlavi BlagsJaUlta S. N. F. J.. SSS7-SS S«. Ltwadala Ata., Ckltafa, lil. V ta «rllaika alada aatlataaja t |l. laar*a«al«oos «dkar« te «aj «a^UjaJa Fraak Zalla«, «raJsadalka aadsaratfa adkara, ligar «atlaa ja tgaraj. Vtl «rititi «a gl. «aratal «dtak sa aaj gallljaja «a «atlati Jaka U«4ar- waa4, 407 W. Hay Si., SprlagflaM. III. Vtl d«pltl I« drugI t«ltl, aataaaila, «glasi* «ae«<«l»« I« t«lak tta kar t t a stati a glatllaas iadaala, aaj ta pošilja aa «atleti "Frattala". SSST-SS i«. Lawadala Ata., Cklaag«, III. za meddr- reditev dovolila in tudi odobrilu program celega večera. Kmalu |n> 10. uri pa so vdrli v prostore fašisti in z razgrajanjem, vpiljem in grožnjami skušali onemogočiti nadsljno izvajanje sporeda. mirnemu naatopu prirediteljev, ki zatrjeno. so železniški' lastniki so z mirno besedo fsšistom rszjss-prejeli veliko milijonov dolarjev, »M. de se vrli vsa prireditev v do katerih niso bili niti najmanj mejah zakona in po dovoljenju' uut v svdijenei, o ni hotel nič po-uprevičeni. kreature, se je bilo zohvolitl, do ¡vedeti 0 uspehu zaslišanja, ko se Preiskavo bo najbrž zahteval ni prišlo do reanega konflikta t je prikazal v portalu škofovske senator Robert M. U FoUette iz Košistl ao se zadovoljili, da Jim jr |poišče. U preeej ssmozevestno Wieconsino, ki j« započel tudi ttodba zaigrala faiiatovsko himno, >• je držal, rekel pa nič, dokler tcepotsko. V tem ga bodo pod noto so ps med huronskiui vpi« je t rajala vsa ceremonija. t jem ovojega "Kja. tja" zapusti- Ko j# bilo vse pri kraji», nam je li Narodni dom. Ut začel pri|H>vedovatit Povest starega rudarja. (Pile Anton Reá&ar.) (Dalje.) Pa nal rojak ni Asta! dolžan: "Resnice je, da no razumem go-spoda. Prvo ato ml rekli oin, sdaj mi pa pravite ooel. Če aem vai sin, ste tudi vi osel." Naš načelnik jo glasno posdrs vil z rudarskim "OlUokauf" ia mi smo se zskrohotali. Polkovnik oe jo čutil strašno ponižanega iu osramočenega. Hitro je stopil is pred naše fronte, liotel jo osrs motiti nss, pa jo ootel ooramočen. Teke ae godi tistemu, ki drugim koplje jamo. Potem pe sem zle-ti Botri. Korakale so prvo straže in sa njimi /. zlatom kovane kočije. V prvi je sedel cesar s visoko madžarsko čepico ia najdražje kožu hovine, kakor bi bilo v najhujši zimi. Zraven njega je sedal častnik mestnih orožnikov in ne drugi otroui maršal Albreeht. Ko je korakal pred našo fronto, je visoko dvignil roku in ogovoril rudarski pozdrav "Glttekouf". Kmalu po prihodu se je pričels ovdi* Jene«, No vrsto so prvi prišli škof in njegovi preloti, potem'ogrski baroni in grofje, načelniki poljskih iu gozdnih čuvajev, direktor in višji rudniški predstojniki, last-nikj velike i« drugi. Avdijeneo je trojolo dve uri. Vsakrat je prišel iz škofov« palače glasnik in kliesl deputaai-je k avdijenei. HlednjiČ je prišel z Ustom v roki in glasno prebrali "Janez Podložnih". Hitro ae je oglasil noš stori rudar, Izstopil, si popravil uniformo, ki mu jo Je kupila kompanijo in vstopil v po-lečo, da ga zasliši cesar. Bil je sieer dober in pošten delavec, imel pa je to bol«r.*n, ka knr Jo imamo tp<*nda vsi fttajorei in Kranjei, da ga radi pijemo. Brez strani j«* mož odšel z glasnikom. k*Je vsekakor napravilo nemalo radovednost na nas zunaj sloječe. Mož Je ostal notri 32 mi- OlKAiKX VS0TI. — l*tna teja gl. odbora H. N. P. J. je t>ile končana v soboto Trajala je 4 dni. Hprvjeti ao bili vUni zaključki glede jednotipe tiskarne. zevetlSče in dravib se dev, ki bodo netan/no resvidni iz ki ae objavi v eal pri piraie vse progresivne sile v kon greeu. De preprečijo zebrsnitev te sli one prclsksve, so pred krst kim progresivci izsilili iz senata oblast za odsek za meddržavno trgovino, da sme uvesti preiskavo v vsaki zadevi, ki je javnega in tereae Vlada je morala plačati več kakor SI.600.000,0U0 primanjkljaja, naatelega med dobo zveznega u previjanje ameriških železnic Vrktega pa j« plómele veliko mili «4rev! Jon«»v za Železniške terjatve, ki so spominjam tistih slabih časov, Vidii, sdaj sva pa oba alvolsaa, pa se še dobro spominjam.' Hegel je v žep in mi dol dva oekina po deset goldinarjev, blsgajnlku pa je ukszal, da mi uokažo višjo vao-to." Moško je stari rudar pokazal zlata in plačal se vino. Tudi ti-otega Vižnjegorca, ki je premeteno zabrusil ošabnega polkovnika, smo poklicali na kossree. Veseli so ga bili rudarji, de ju tako spretno osramotil tistega, ki je hotel srsmotltl rudarje. Domov grede smo zapeli rudarsko. Tkko se je sa nas končal oeaa* rjev obisk. Pozneje smo Izvedeli, ds jo stari IJlKan s Gorenjskega dobil A00 goldlnorjov in po še pen-zijo, katere po ni dolgo vžlval, ker so gs našli mrtvega v neki jo-mi. Mož je radi veoelje še bolj popival in ko Je nekoč pozno ponoči šel domov, je podel v neko jamo, kjer so ga našli, ko so kopali glino za opeko. Tako mu Je končalo življenje, kakor ga je vodil, f* mel je poč natančno tako bolezen, kot se roda loti naših ljudi i pil gs Je rad. (Dalje prlhodujič.) Dva BOmšks generala sta IIa k franČUksBom. — V Muenehenu sto šle k frančiškanom nadporoč-nik hanoveransklli uloneev princ nerol-poročnik Ralehllng-Meldegg. Kakor se vidi, si blvll nemški oft-eirjl znajo zbirali poklice. PRODA 81 po nizki *eni kavarna in rooming house o 15 sobami. Zelo pripraven prostor za Hlovetteo. N'oiem-nine nlsko. Oglasite se not 24AK Tli ue Island Ave., Chicago, 111. ZA KUHANJE PIVA DOMA Imamo v aalngt slad. hietlj, sladko» Ia vsa druge patrabiline, PaskesHe In ae pr»i*T4sJt#. da Je doma pri naa, kuhani vadno te na/boljll le aaiee* ntjli. Dobiti Je ledi sklrfco sodov, ttekltnle In raanlh lonett. Itd. Ml vam rfotUvimo earočllo po polti, to#n« v taa krai*. Orottrljam, slad#i#arja»h I« t dajalnt t> Umin« dsmo prlmaraa po-pu«t pri ta#Jih naroftllk. FlSite pe Informaelja «as FRANK OGLAR, 4401 Soportar Ata*aa, Claaalaad. O. LISTinOA UREDNIŠTVA. "Glasnik, za katerega Je bil načelnik mestnega orožnišfra. me .....— jr peljal pred eeaarjo. Pokleknil Nevedne*. — Obrnite ar z« po- nem pred redar ja, po mi je rekel i jasnila na Foreign Language In- 'M"ž, istaiilte in povejte; kaka Je formation Herviee, Jugoslav Bu vaš a želja!' Vstal m»i In mu fw-reati, !!* W 41st Ht„ Xew York,! Ved si, ds prihajam k njemu kot V. P. Knjigo pa si lahko naročile slar vojak ia leta J"«* pri Magen pri uprevnlftvti Proletoreg, MISilJ na Lolki'm. 7. rodovedno»tj) W. 2«th Nt,, fhlesgo, III. — Po me jc |iOFledal, po vproieh 'Ali ste bili I udi vi V tej vojni f 'Jo woht. retemko In kraljavo Ali vel, kaj trpi veliko Hfftfsi vehčsnmto,' sem dejal «Imel sem ____1.11. « _______ zapisnika, _____. ^ *P»»J# Mkof« rno uro je tra bodajik urednik Mevilk "Proave-rlf Kr*V,,, H,,i ^ «-niveduo aov le". Zonaaji «l odborniki «o * demomtr*i|ja proti I^iau' soboto trrčrr in delom s v »hnVIJo 1 un*r'eniH pomočniku Bitnrr , odpotovali domov r ao bile oetsle neporavnane. ■ — _ , Pregretivei menijo, ds je ksk» lo%enskih de'svosv v Ameriki /ati dati VaLmu Vellčaaatva p"-j |Kd milijard" dolar er plačsla via lied tpolnlh kohinl, kl S9 posle lirek vr»d» s urimeftmim kíaom In da preveč In ko F»ridejo ta raz ün ohievtnja s rlaiaraail' Ak< pelovieo eirarr, ker v r«. poloti- krli s no den bo to »oUo prfti» »4 vel. raro« si kajige "Zajs tessm rr.HII zese/ th ameriški n.ieod kakT ga je tslof". katero doMI pri Kajliera. í' -atr se Jo spomnil, («a mi J* stiel S H. P J -'Ai / m i Lin't' }*-ektl: 'MfMiMilijom ae. prsv dobre V JUGOSLAVIJO v • dneh at siat«Sai ««ItStaiS, bi v*t»»a vtaSa »Marta AQU I TAN IA 4S.S47 laa MAURETANIA ;ti!!'*0,704 Im berengaria SS.oss «m Prllaaa« MSI** m • M)mi »••#»4a pSMMtt • I, 4. • a**i«i)aail. S»«*at aatSaa, SMjtaa Ia »•*<«• laa mU i.. , ...»-.u»4taa4Sra«»a (««»tina Sft<- >naiM»w aaOarav>« «>.»«•. ■tri Maaar OfS*fl «a ■ Já«Mia«<»» k««, Wl> fa taa*«l¡¡»t, Za aatal Mm*S » 4i «vi at»a*ali* sataOtlto ari As-a|aai •••alt » t a s • si cvnaao amchoo i»«sr »40 N 0«a>Wa Si. rti. 11. »g, PONPEUEK. 4. FEBRUARJA prosveta Zanimive aeerišks živali. Maw York. (Jugonlovanski oddelek r L. L H.). — ftovek src čava v Ameriki mnogo iatih živali kot v Kvropi. Te živali ao prise-Ijenke, ki ao jih ameriški naaeljen-ri polagoma preneali tem iz stare-ga kraja. Vse domače živali, kot koni. pe«, domača mačka, prašič itd., «o priseljenci iz starega kraja. Vrabec je prišel z Angleškega; podgana m« je prikradla na ladjah, Predolg bi bil *ezaam vach ttajna-vadnejših živali, ki so si pridobile douwvintko pravico v Ameriki po njenem odkritju. Na drugi strsni pa novodošlee v Ameriko »recava mnogo živali, ki ao pristne smeriške domačinke in katerih v stsrera kraju še nikdar ni videl. Kdor s« je v starem kraju »poznal z ameriškim živalstvom potom indijanskih povesti sli ameriških filmov bolj divje Vrste, pričakuje, da bo pri najbližjem goedu /agledsl sivega medveda, \ollu ali gorskega leva. Kar pa je še preostalo teh zveri, so v popolni kontroli stotin držav- nik lovcev, ki nimajo nikakega usmiljenje zs u roparje, čim se tq pe Um spustijo nšd črede v za pad ni h rančah. Prva ameriška žival, s katero ae novodošlee spozna, je brezdvomno "buffalo", ameriški bivol. Morda ga ne vidi živega, ampek, čim v roki perobreča prvi smeriški ni-kel, p redno ga potroši, xagleda na rovešu groša sliko te kresne Živali. Čaai so zdavnaj minuli, ko je ne miljone bivolov Živelo v zaped-i*ih prerijah. Prvi naaeljenei ao jih videli na stotisoče v eni čredi. Dandanes jih živi še malo čred. od katerih najbolj slovi ona v Yellowstone perku. ki je pod varstvom vlade. Velikost te kraane živali si predstavimo, ako povemo, da samce tehta povprečno 2,000 funtov in samica 1200. Izmed ameriških jelenov najdemo dva krasna zastopnika; "moose" in "elk". Ime zadnjega ni pravilno; pravo indijansko ime je " wapiti V. Značilna je dolga dlaka, ki mu visi z vratu. Bogovi so dostikrat čez štiri ali pet čevljev dolgi. "Moose" je ogromen jelen in tehta do 1200 funtov. Značilni so kompaktni rogovi, po-b rad i ca, ki viai pod mogočno gla- vo. Živi ob eeverni meji Združenih držav in v Kanadi. Največji predetaviteij ameriške ga mačjega plemene je takozveni gorski lev sli "oougsr". Najdemo ga povsod po vsem ameriškem kontinentu. Prvi naseljenci ao ga svsli panter, ali na zapadu je splošno znan kot gorski lev (mountain liob) ali puma. Dlaks mu je rdečkaeU, belkasta pa na vratu bi nogah. Izraz liea je akrajno inteligenten, ali zvijačen Lovi jelene, zajee in veverice, ali najbolj mu diši kak mladi "l>ony in napeda eelo velike konje. Cim je enedel svoj plen, navadno saspi poleg oetankov, vsled česar ga je prav lahko uloviti. Njegov krik boje ustrahuje najbolj pogumna srce; tulenje samca so priravnali peklenskemu smehu ,s ono sami ce stokanju umirajočega deteta Mnogo manjša ameriška mačka je takozvani bob eat, približno 36 inčev dolg in r. jako kratkim repom. Dlaka te divje mačke je ru-menkaatorjava z ozkimi, podolga »tirni lisami na glavi. Ko hodi na lov, zatuli divji krik od čaaa do časa. Je ponočnjak in preži na svoje Žrtve is skrivališča. Med medvedi v Združenih drža siiwiiiitKWfiituiiMnítiHim i aaiiBsamriiazai« " GOSPA SILVI JA. hp;sal IVO SORL1 ■HNHMgMlM (D^js.) — Aha, aaj sem rekel! Toda sli veste, —• česa je Še trebs zraven? Da živite v velikem mestu in da imste sijaji)« salone, kjer sprejemate tiko ali tako elito. Poznal sem velike dame, ki ao imele vue to in pri njih sem razumel iu tudi odobraval, da «o si znale ohraniti "proste roke", ki so jih dajale vsem "z Uto príwénostjo". Toda uverjeu sem, da bi bila vsaka ujih srecus, če bi v takem gncidu dobila le enega ouih delčkov, ki so tam sestevljali enoto. Prav; recimo, da bi bii še jaz kakor Zevnik in Id bil pod vašim poveljem molče uklonil glavo. Naravno, da bi bila potem najbolj daleč od vas uprav midva, ki sva bila doslej najbližja. H tem namreč, da sc ne vdam, vam rešim tudi Zcvnika. Ta bo videl, da sem jaz kakor prej; in dasi je izključeno, da bi se on samo radi tega zopet približal, priekrbim vendar možnost vam, de spet popravite. Pomislite namreč, kaj bi vam še ostalo, ako bi naju izgubili. Vsi drugi t No, pa je II ed¿n vmes, ki bi vam mogel kaj postati? Da, ljubimkati bi hotel vssk; tods tegs vi odslej iz principe načete, s bi vam niti ne nudilo užitka, tudi če bi hoteli. Čim pa bi oni zapazili, da hočete biti "vsem enski", to je no-ličnemu nič, bi zavladal okrog vaa tak hlad, da bi vas stresalo. Ne motite se: Vi ste poleg vsega drugegs tudi prelepi in tudi še premlsdi, ds bi moški svet okrog sebe vessli z drugim nego s osri svoje — oprostitsl — bolj zunsnje osebnosti. Ali dovolite, ds ob ti priložnosti omenim vašo gospodično sestro f Poglejte, ons bi to mógls — škods le, ds stvsr nekoliko pretirava. Le enkrat da bi ji prišel vrag blizu In lc eno kapljico svoje-ga duha da bi priiij v kupo njenega življenja — takoj bi se to pokasalo ns njenem obrazu, v njenih očeh, in potem bi bila od sile nevarna žen-sks. VI pe ste čisto drugačne nature in nsj-večjs pogreška, ki bi jo mogli nsprsviti, bi bilo vlogs, ki ste jo rsvno hoteli zsčeti igrati., Ž njo bl bili vss izgubili in ničeesr ne pridobili. Kvečjemu ženske, ksr ps vaš« vmte ženski nič ne pomeni, to menda sami čutite. Verjamite mi, da se niti v eni stvari ne motim, ki »cm jih vsm zdsj povedal. VI pa malo premislite te moje besede, • in pred vsem sc vmlslite v položaj, kamor bi bili prišli, da ste izvršili, ksr »te nameravali. Jako dvomim, da sc potem še odločite, kakor ste hoteli. — Ampak da sprejmem rsjša vašo ponudbo, kaj ne? jo rekla, temno v tla gledaje. Jezile ao jo le njego\e besede, ker je čutila, ds je mnogo reanice v njih. — NI treba, Silfija! Če va» žc ne morem pridobiti, bi vas najmanj hotel ixtrubili. Hieer pa seiu »am rekel, da ao iqnle biti moje besede le strupeno «eme. Če vaše srce ni ali ps tudi nikdar ne bo ugoden kraj zanje, nič «sto. Meni je v*aj v tem trenotku, ko to govorim, nekoliko več te ve«, nego zame. Iu tako bi» odalej menda tudi fittalo. , — Hvala 1 Tods--- — Toda. če to ni samo Ispreinenjcna taktika? če tri iiaiea začela «rojuljii zatrjevati, da ga zato ne mara, ker jc previaoko? ae je zasme jal. Mogoče da. mogoče ne -- \**knknr mlade-mu dekletu ne prlstoja, ds bi ljudi brez dokesov sumničilo. — Tega \a« tudi nisem mialils vprašati. Ampak , . . kako, Iu rekla f . . . kako naj pa potem človek živi, ako aami pravite, ds ni prav ne tako ne tako? — Ns «redi m po sredi! Vsekakor pa po •vojl pravi naturi. U sile ai ne delajte! Vi pa ste ai hoteli silo delati. In mogoče hi ni delali prav takšno. ttko bi sprejeli sistem, kakor je bil v moji, adej še xlogla«nl ponudbi. Ako namreč še niate arrli sli pa »ploh n« u«tvarjeni zanj. Torej le lepo j k) avojih pravih »agnenjih dalje In nobenih pretvarjanj, ki prisojajo duši prav teko melo kakor leleau. — Pa. da ate vi tak ... tak filoeof ! je vzklik oda in ga je pogMale celo a nekolikim občudo venjein — Moški je na splošno, kakor ga hoče žen* eke. kateri želi »n ugajati ali pe jo. recimo, vega teti. Če namreč razume svoj poool. — O. vi ga še. to ao mora reč»! — Uvela aa pokloa. a «»peska, de mi je bolj na tem. da bi vam ugajsl, nego vso vsgsjal. II »g ve katero bi se mi prej posrečtlot Gledsls je ves čas v tla in zdsj se ni mogla ubraniti nasmehu. — Vsekakor prej zadnje 1 Namreč — —- — — No, hvala Bogu. za vas in ne zame I Zdaj ps u«pehe te moje vzgoja takoj pokaižite tudi gospodu Zcvniku. Gospod sodnik Zevnik 1 jc glasno zaklical. Obstala je presenečena. — Pa kaj nameravate, za božjo voljo? — No, pomcuili se bomo. e Zevnik, ki je hodil nedaleč pred njima, sc ju res ustavil in gledal sem. * ' v — O, tegs ps že ne bom poslušala I Kaj ste fes ob pametTTje vzkliknila vza rdeča in je ns-enkrat stekla naprej, ter potegnila Zevnikovo sprvmljevavko s seboj. Zevnik je tako ostal sam in čakal. — Gosppd sodnik! Treba je, da se kot pametna moža pomeniva radi gospodične 811 vije. Saj dovolite? Tudi Zevnik jc bil tako oaupel, da je . samo gledal. A oni je že .povzel: — Saj veete tudi vi, kaj ne: hotela je naju, ki sva ji bila doslej vendar še najbližja, potisniti neksko od sebe. Bil bi pa smrten greh, če bi nespametnega otroka v tem poslušala in ga tako bresdvomno kompromitirsls. Ljudje bl to takoj . opssili in domnevsli bogve ksj. Treba je torej, da svs ž njo kskor doslej I Ssj me razumete, gospod sodnik f Zevnik sc še vedno ni mogel nsjti. Komaj daje ssjecljsl; — Toda--- — Toda, kaj imsm jss s tem opraviti In tako. daljo, ne goepod sodnik! No, verjemite mi, d s nekoliko razumem te stvari. Sicer sem pa tudi gospodični Silviji že povedal, ksr ji gre in ji, upam, prepodil te muhe is glsve. Vem, ds tudi vi stvari niste vzeli rasno, s bolje je, da sc spo< rssumeva za enoten nastop. Gospodični Silvija in Ana, poslušsjts, ksj svs sklenils z gospodom sodnikom! Da gremo nsmreč najprej k Ferlin-eu in potem šele k Jurčku! Počakajte no! je glasno klieel. — Tsko sva sporazumljena, kaj ne, gospod sodnik? je še prijaano pokimel Zevnik u in potem že govoril na ono daljavo med njimi s gospodičnam s. Zevnik pa še ni in ni razumel, kaj je Steger hotel a tem čudnim ravnanjem. In nehote je šel ša nekaj korakov sam za onimi tremi, dokler ga niso vseh v svojo sredo. Silvlji jc bilo po tem dnevu kakor človeku, ki aa jc Izgubil. In ki je naenkrat opazil, da bodi po krajih, kamor ni bil nikoli mialil priti, tako čudnih. Vzdiguje noge in jih trdno poatav-Ije na tla, pa se slišijo koraki, kakor da vleče noge sa seboj, moral bl biti ob ti uri najlepši dan, ko ni oblaks na nebu, a solnea ni, in vsa razsvetljava je zamolkla kskor ob popolnemu mrku; sicer vidi tsm doli na desni in levi ljudi, s premikajo ae in so bolj kakor sence, in jih govorica je za to oddaljenost dvakrat predaleč. In čim sc jc Sllviji dvignil ts občutek, jc nanjo bolj in bolj delovala njena okolica »smo tako» Večkrat, ko je opravila šolo, je hitela v »voj^aobo. da bi bila sama; komaj pa je sedla in ,oo ji roke iakale, kaj bi prijele, pa niao vedele kaj, jo j« samo tiralo, da je morala vatati in oditi zopet na ecato. kakor bi upala, da bo sunaj bolje t toda ko je stopila čez prog, pa nege niao vedele kam. Ali bi šla ns levo sil ns desno? Alvaams v gozd sli povsbit tovsrišico. ds gresta akupaj ? No, kaj bi bilo, da gre v dveh. treh ali štirih? Vedno iati pogovori a akora istimi besedami, ko pride človek Še bolj poln te votle in vendar težke savesti nazaj, da nc more ubežati praznoti, Iu ko naprej ve, da pride tako nazaj, čemu bi potem hodil? In čemu bi iakal družbe, če v njej se bolj čuti. kako je sam: de si drug drugemu besede le podajajo in jih mrko sprejcamjo ter nevoljno pokladajo drugo poleg druge Zakaj adej šele je občutile, de ao tudi tovarišiee prav take ie vaegs naveličene. In če jih je prej s svojim hfosskrbnim čebrnanjem vsaj ona nekako oživljala, kakor otrok zamišljenega človeka, jo jo sdaj tem bolj dražilo, če so jo (spraševale, ■ekej je "dane. sopet tako Čudna", kakor bi url-čakovale. da jo je le mimogrede obšle potrto.t. In navadno ae je zopet obrnile in ae vrnila v sobo. V teh Čaaih se je pnlsgoma navadila eig*. ret. Letati na hrbtu, gledetl v srak. nič misliti, •puščati dim ter popolnoma vdaao la čim bolj brea upora Čakati, da naposled 1, preteče tistih dvoje, troje ur, k&he ¿aa Iti k večerji (Delje juShodaj*.) v ah ae odlikuje takozvani ' griz zly bear". Ta velika, težka, okpr-na zver je povprečno devet čevljev dolga in tehta približno tisoč funtov. Živi zlasti zapadno od Da-kot do Pacifika. Barva dlake je različna, od rdečkastorjave do sive. Vse ta velika divjačina utegne bolj zanimati navdušene lovce, ali povprečni novodošlee jtii redko srečava in njegčvo pozornost utegnejo vzbujati nekatere manjše, krasno in mične živali, ki jih prvič ygleda v Ameriki. Marsikateri novodošlee, hodeč po ameriških livadah in gozdovih, je dostikrat ugibal, kdo jc oni nevidni maček, ki mu sledi vso pot s svojim mi-javkanjem. Ni bil to maček, am pek neki jeko radovedni ptič, takozveni "est bird" * ms.-ji ptič). Ta ptičica, približno devet inčev dolga, temno barve s črnim temenom In rdečkasto liso pod repom, oponaša a svojim klicem tsrnanje mlade mačice, ki ae nahaja v stiski. Zjutraj in zvečer pa prijazno in melodijozno žvrgoli, in sicer ta ko raznovrstno, da se zdi, da opo naša petje drugih ptic. In zares, ako postane vdomačen, skuša ce^o oponašati glasbo, ki jo sliši doma. >€at bird je velik prijatelj farmar ja, ker žre črve, ose in žuželke. Istočasno utegne pešec srečati drugega zanimivega malega sose da: malo veverico, imenovano chipmunk". Mirno leži ob cesti, a ob najmanjšem šumu prestraše na jo popiha v svoj brlog. Izkopa va si predore pod zemljo, do 20 čevljev dolge. Dlaka je rdeČkaetp-rjava z belo progo na hrbtu. . Popotnik utegne srečati na potu še drugo jako Čudno fivalico. Ako ga ob mraku pelje pot mimo kake luže, osupne ga naenkrat rjovenje, kot bi bil v bližini kak zdivjani bik. Takoi sc drugi enaki glasovi pridružujejo prvemu solistu in za ene koncert tulečih demonov. Zgodilo se jc dostikrat, da novodošlee, ki si ni mogel razlagati vzroka te ga peklenskega koncerta, jo je ur nih nog popihnil in se ni ustavil, dokler ni pridrvel do prvih hiš. Ali njegov prestrašeni beg je bil nepotreben, kajti povzročitelj te ga tulenja je bila neznatna žaba, takozvani bull frog. Njeno čudno regljanje, podobno bikovemu mu-kenju, ae eliti miljo in še več da leč preko vode. Bull frog je ena iz med malo vžitnih žab in ima jako okuano meso. Nahaja se povsod v lužah od Kaneeaa naprej proti vzhodu. Ako človek potuje po zapadnih puščavah, najde povsod prerijskega psa (prairie dog). Pravzaprav ni ta živaliea nikak pes, marveč glodalec aličen marmotici. Dolg je 15—25 inčev, debele in tr-ščete postave, rdečkaste barve. Živi trumoma v velikih naselbinah, takozvanih "prairie dog towns", kjer si izkopsva globoke brloge. Videti jih je povsod, ko sfrjijo pokonci pred svojimi luk njami na straži. Jako sllčen pre Hjskemu pau je takozvani 'ground bog', praveata nadloga za poljedelce, ki Imajo svoje farme blizu njihovih brlogof Mnogi ljudje v Ameriki verjamejo, da se iz obns St'VfMov.i (dr.ivil.t vrtlr/ii|<'|0 /ilr .Iv je v d i u / in.iti. Hripavoet in kašslj sto salo neprijetna émpto-ma. Ds preprečite teti« po.ij.dic« vasem* Several Cough Balsam, kl prtnala ušaljano tn hitro pomot 1 malte ga pri reki v hi« sa Omak* Csna 25 tn 60 cantev. Vpralajte po lekarnah. —«—■— niiiinjw. karnah i Dobo aa po y .ali plato w, r scvfha co c i d a h imi'lüs, io a a EMIL KISS, BANKIR, l>S—S»d Aee, No« Yeeb Cl»y u.tooovijoM loto ia»a. Prejema denar na hranilne VLOGE In platoje letno obresti 4% MoJa banka stoji pod nad-seretvom državnega bsntnogn odaoka la varna sa hraniti vJa vloge. DooeonUJo« rojak« to krajo, (offldoetee). PotnUld «Motelu Potfljam dooor o stori kraj. KMIL Kisa, BANKIR, ts*—a«d Ao«, N*« Torb cur VMkomu, ki sil polije tvoj analov kiipbtm »«Mjam k p ■torakrnjaki KOLEDAR sa loto tat«. šanja te šivali zsčetkom spomladi daje prerokovati, kaka bo pomlad. Ako "ground hog" aagleda svojo aeneo, čim pride na dan iz avojega prczimlšča, on sc povfHe sa aa-daljnih šest tednov v svoj brlog in to pomeuja, ds se spomladno vreme sa toliko zakasni. Seveda je to bajka. Znan prebivalec prerij je "coyote", ki ga tupetam tudi zovejo "prairre wolf" (prerijski volk). Msnjši je kot drugi volkovi in njegovo tuljenje je bolj podobno lsjsnju. Strahopeten je pred človekom. Živi v votlinah med skalami ali v zapuščenih brlogih, od koder ob mraku gre na lov na oriši, nizko ležeča gnezda, prerijske pse in druge manjše živali. Po zimi pa se spušča tudi nad ovce in teleta v rančah. Njegov večji bratec jc sivi volk (gray wolf aH timber wolf), ki živi zapadno od Mississippi v po-gorskih goščavah. Med značilnimi ameriškimi živalmi nc smemo pozabiti slavnega ameriškega smrdljivea (skunk), čigar stika ae ljudje bolj bojijo kot kuge. Drugače je skunk krasna živa), približno dva Čevlja dolga s krasno dlako in velikim, kosmatim repom. Dlaka je črne barve z belo liso na Vratu, od'koder se dv\p beli progi raztezata čez kr-bet. Ko se razjezi, ižbrizgne iz svojih žlez neko tekočino, ki oddaja močan, skoraj zsdušljiv smrad. Bhaki neprijetni sosedje sta a-meriški strupeni kači: klopotača in bakroglavee (rattle snake in eopperhead). Prva ima svoje ime iz nekih klopotač v svojem rapu. Ko je ta kača razburjena ali je • zna, ji konec repa stoji pokonci iu se hitro treee ,kar povzročuje klo-potanje, ki se sliši 80 do 40 korakov daleč. Kača klopotača je dolga do štirih čevljev. Živi v zapadnih ravnirith in v puščavah. Njen pik je jako nevaren in utegne biti smrtonosen, ako se takoj nc vporabi primerni protistrup. Indijanci so nekdaj z njenim strupom zaatrupljali osti svojih bojnih puščic. Bskroglsveo je gad, ki redkokdaj doseže dolgost treh čevljev. Barve je rjave s temnimi lišaji na hrbtu. Trikotna glava pa je bronastordeča. Ta gad je eden izmed najstrupenejših in njegov pik je smrtonosen. Živi blizu vode v nenaseljenih krajih in na jugu. Navade nekaterih živali so dale povod za mnogo pregovorov in izrazov v narečju, v čigar ozemlju so vdomačene. Tako rabijo Ameri-kanci frazo "playing possum" kar pomenje t ležati mirno kot da je mrtev. Tej govorici je dala povod Živaliea ,ropposum", ki žhrli v južnih o državah, in kijTd^ ns^jelka v tem. da ¿/¡3 smrt kadar je v nevsnioM, je velikosti; nekatere w> ^ mečke. Glava je dolga ^ špičaat. Dlaka je dol,a in Tri sta. Jako zvita je ta žival ,\u večjih vrst ae je; vir^i«.^ sum se amatra v južnih dri.^ kot prvovrstna delikalem, z ponoči in ae hrani ..,! . ,1K j lih sessleev in ptic. Končno ne smemo pozabiti I ptiče, ki je bil model *a grb ^- emeriškega orla (Am^ eagle). Ker je njegova glaVtt M krita z belim perjem. daje ¡2 plešastega orla. Dosiž, treh čevljev in še več. Znamenje (Jan. 31^ pomeni, da ▼am naročanj poteče na tn dan. PonoviJ jo praTOČaano, da vam li* ne uaftavimo. Ako lista * prejmete, je mogoče vita» I jen, ker ni bil plačan. Ab j« vsi list plačan in ga s| prejmete, Je mogoče usta* ljen, rslecRiapačncga nad» ▼a, pilite nam dopisnico k naredite etari in nori naslon Nali zastopniki so vsi dr» štreni tajniki in drugi z» stopniki, pri katerih lahki plačate naročnino. Naročnina za celo leto ji $5.00 in za pol leta pa $2id Člani 3. N. P. J. plačajo u pol leta $1.90 in za celo lete $3 JO. Zs mesto Chicago je u loko $t*50» pol leta $3.25. Za Evropo stane za poli» ta $4.00, za rae leto pa $8.0(L Tednik stane ia Evropo $1,70. Člani doplačajo samo 50c za poštnino. Naročnino lahko tudi sani' pošljete na naslov: UPRAVNI5TVO "PROSVETA" 2657 So. Lawn<}nle A ve., pHICAGO, ILL DOLGOČASNEGA ZIMSKEGA MAČKA prov lahke »Un.u » kol. ako .( »arailta pravi (latal var.ntlranl VICTOR «rta» fo* i" Prave alevaoaka »toHe. potk«, v.lik. la p«tje i.te Vlatar Malka. Pilit« *. oresplMBl eaolk aa . . IVAN PAJK, 14 Mola «t, Cao.M.«k, Po. Oa U Hlol Slavaoaa v e.l Amarikl. ki imm SiMktoe n*u g Vlator UvarM. KNJIGE Književne Matice S. N. P. J. Književna matica Slovenske narodne pod-onie jednote je izdala in ima v zalogi sledeče Pater Malaventura. vak. Izvirna Spisal Zipnko A. No-povest iz življenja ameriških frančiškanov. Z izvirnimi slikami, katere je izdelal Stanko 2ele. Fin« trda vezba. Cena s poštnino vred $1.50. Slorenako-angleika slovnica. Dodatek raznih koristnih informacij. Fina trda vezba. Cena $2.00 s poštnino vred. Jtmmie Higeina. Spisal Upton Sinclair, poslovenil Ivan Molek. Povest iz življenja ameriškega proletarijata za časa velike vojne. Trda vezba. Cena $1.00 s poštnino vred. ZajedalcL Spisal Ivan Molek. Poveri iz doslej skritega kosa življenja slovenskih delavcev v Ameriki. Trda vezba. Cena $1.75 s poštnino vred. Zakon biogenezije. Spisal Howard J. Moore, poslovenil J. M. Zelo podučna knjiga, ki tolmači mnoge naturne zakone in pokazuje, kako se splošni razvoj ponavlja pri posameznih fizično in duševno. S slikami. Trda vezba Cena $1.50 s poštnino vred. Zadnji dve knjigi, naročeni skupaj, dobite za tri dolarje. Vse štiri knjige za šest dolarjev. Vredne so! Naročb«, s katerimi je podati denar, sprejema « Književna Matica M87-10 Sow Lawndale Am, Chicago, 11L