Poštnina plačana v gotovini Maribor, ponedeljek 2. avgusta 1937 stev. 175. leto XI. (XVIII.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ni. 11 / Tel. uredu. 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje iu praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja me»ečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 JUTRA ROMUNSKI KRALJ NA BRDU Včeraj je pripotoval na Brdo kot gost Nj. Vis.-kneza namestnika Pavla romunski kralj Karol II. Karol bo po tridnevnem bivanju na Brdu odpotoval preko Sušaka ali Splita v dvorec MiJočer, kjer bo obiskal svojo sestro Nj. Vel. kraljico . Marijo. ^iafias Bliieher v Nankingu! TOKIO, 2. avgusta. Potrjuje se vest, je dalnjevzhodni sovjetski maršal Blii-clier prispel pred tremi dne v Nanking. Kakor poročajo ima maršal Bliicher posebno poslanstvo. Proti Sibiriji se valijo transporti orožja in rmmicije. Angleška vlada kupuje tvornice ©rožja LONDON, 2. avgusta. Da se pospeši oboroževanje, je angleška vlada kupila svetovno znano tvoraico orožja Wickers Armstrong v Sat\voodu On Tyne. Ta kompleks tvornice je doslej izdeloval stroje, odslej naprej pa bo tvomica izdelovala samo vojni material. Windsorski vojvoda petrolejski kralj PARIZ, 2. avgusta. Kakor poroča »Peu Pie« so bili v neposredni bližini posestev Windsorskega vojvode v Kanadi odkriti obilni petrolejski izvori, če. bi windsor-ski vojvoda pristal na črpanje teh izvorov m gs hi se izpolnili računi, bi ti izvori napravili vmdšorskega vojvodo za večkratnega milijonarja. Pred sestankom med Edenont in Mussolinijem LONDON, 2. avgusta. Na merodajnen mestu potrjujejo vest ,da je predsednik vlade Chamberlain ob priliki nedavnega razgovora z italijanskim poslanikon. Grandijem izročil .temu osebno pismo z: Mussolinija. Domneva se, da vsebuje p; smo Chamberlaroovo pobudo za pogajanja v s vrbo’ izgradnje oziroma revizije \ januarju sklenjenega sredozemskega pak ta. V dobro poučenih krogih predvidevajo že v kratkem sestanek med zunanjirr ministrom Edenom in Mussolinijem v nekem italijanskem kopališču v bližini francoske meje. Obstoja upanje, da se bo na teni sestanku doseglo prijateljsko razči-Ščenje vseh diferenc, ki slonijo po britan skem mnenju na italijanskem nerazumevanju angleške politike. itt sirarno it s« Francosko iaponski konflikt TIENCIN, 2. avgusta. Havas poroča: Japonci so nezadovoljni, ker je s francoske strani prepovedan prehod japonskih čet preko francoske koncesije. Gre zlasti za ona japonska ojačenja, ki so določena za borbo proti kitajskim miličnikom okolj vzhodnega kolodvora. Doznava se, da je tudi italijanski konzul protestiral radi prehoda Japoncev k vzhodni postaji preko področja italijanske koncesije. TIENCIN, 2. avgusta. Med japonsko in francosko garnizijo je radi navod-nega poskusa Japoncev, da razorožijo francosko garnizijo nastal težek konflikt Napetost med obema garnizioma je tako narasla, da sl stojijo francoske in japonske čete druga drugi nasproti z nabitimi puškami. Dočim so se Francozi zasidrali na južnem koncu mednarodnega mostu preko Pelha in pritegnili v svrho odbitja možnega japonskega napada tudi tanite, so Japonci zasedli severni konec omenjenega mostu, kjer so si uredili barikade »n razpostavili strojnice. Japonci ne pustijo skozj svoje linije nobenega francoskega vozila in prav tako Francozi nobenega japonskega vozila. Japonci so v smislu izjav nekaterih francoskih uradnikov izjavili, da bodo prisilili Francoze s silo, da zapustijo svoje postojanke, če bi ne hoteli prostovoljno zapustiti navedenega mostišča. MŽeie (tod itaUfousko komando samomor, oziroma, da je bil od Italijanov ubit, ker je večkrat dal izraza svoji nejevolje radi »italijanske invazije«. GIBRALTAR, 2. avgusta. Iz zanesljivih virov se doznava, da je Italija primorana odposlati svoje najzanesljivejše karabinjerske čete v Španijo, da zaduši upor, ki je izbruhnil med Marokanci. Zatrjuje se, da je upor zavizel večje de-menzije im to zlasti v Malagi, Granadi in južnih delih Španije. V smislu teh informacij se doznava, da so postali Marokanci nepomirljivi sovražniki Italijanov, ki se jim nočejo na nobeden način pokoriti. PARIZ, 2. avgusta. Iz Londona poročajo: Dopisnik »Daily Heralda« na Gibraltarju je sporočil podrobnosti o najno vejši revolti frankovcev v Granadi. V smislu teh poročil so se mavrski in španski vojaki uprli Jaški nadvladi v frankovski Španiji. Vojašnice, kjer so se utaborili uporniki, so bombardirala laška letala, da jih prisilijo k predaji. Nato so bili Mavri zvezani in odpeljani na vrtove Al-hambre, kjer so bili s strojnicami pokošeni. General Cabanellas, predsednik prve frankovske vlade v Burgosu, je baje v tej bitki proti upornikom izgubil živ 1 jen je. Je pa tudf mogoos, da je izvršil „Crni petek1' v Berlinu BERLIN, 2. avgusta. Šele sedaj se do-zuava o »črnem petku« v številnih berlinskih četrtih. Tajni agenti »Gestapa« so vdrli v stanovanja sumljivih oseb in izvršili preiskavo, dočim so ostali detektivi stražili v okolici hiš. Gre za racijo na člane nezakonite nemške »stranke svobode«, ki stalno povzroča rajhovski vladi nove težave. Zatrjuje se, da se je posrečilo tajnim agentom, aretirati preko 50 oseb. Med aretiranci se nahaja tudi trojica voditeljev nemških socialističnih organizacij, ki so že delj časa razpuščeni, in sicer Heivvich Schlimme, Scharf-sefnverd in Thieknann. KOLIN, 2. avgusta. Dva znana katoliška pridigaTja dominikanca Eiger Hage-man in Ignacij Eschmann sta bila aretirana, ker sta v svojih pridigah ostro kritizirala narodno socialistični režim. Urtetk \i B eftidenaja tifusa Ut sfut6ue totesta nad psfudmu, PAMPELUNA, 2. avgusta. Havas poroča: Vojno sodišče je obsodilo na smrt dva Francoza Louisa Sabrata ter Jeana Bousseneca in sicer radi špionaže in radi poskusa, da se v zaledju Francove vojske izzove epidemija tifusa in spalna bo- lezen. Diplomatski kabinet generala Franca namerava dostaviti generalnemu tajništvu Društva narodov in vsem vla-dom poročilo z zadevnimi dokumenti o tej' aferi. fesiofto" fmeftoveduje tomauje ## DORTMUND, 2. avg. Včeraj je prispela policija v tukajšnjo bolnišnico usmi ljenih bratov in naročila, da v roku 4 ur zapustijo bolnišnico ter jo izročijo »rjavim« častnim sestram. Državna oblast je izplačala usmiljenim bratom 500 mark, ker so bili brez vsakega denarja. Ker je bolnišnica last usmiljenih bratov, ki bodo '-daj morali izplačevati plače »rjavim« sestram, ki bodo sedaj upravljale bolnišnico in ker to ne bo mogoče, bo sledila sekvestracija bolnišnice. BERLIN, 2. avgusta. Papežka nuncia-tura potrjuje vest, da je tajna državna policija prepovedala romanje katolikov v Rim. Nunciataira je dobila nalog, da vloži proti tej prepovedi protest, ker je v nasprotju s konkordatom. Stotini vatlu v an$t. oBotozev. fttoaeatHU LONDON, 2. avgusta. Kakor poroča Sunday Express« se je v okviru angle-■:ega oboroževanja odkrila neka nova rsta smrtnih žarkov. Ta izum daje na-odno možnost preprečenja vsakega pada tuje sile na angleška' tla. Navedeni list piše v Če se tu izum v polni meri uveljavi, potem je nemogoč vsak zračni napad na Anglijo in nobena vojna ladja ne bi mogla izkrcavati ob angleški obali niti enega vojaka.« UttiUštAtšOšOU ftA UšdtcHitUil urJun rr9VPdPHfi|F rlNVilr BILBAO, 2. avgusta. Med predstavni-Frankove vlade in angleških lastnikov španskih rudnikov je bil v Hendayu podpisan sporazum,v smislu katerega dovoljujejo frankovci Angležem, da prično v svojih rudnikih z deli in da lahko izvažajo iz teh rudnikov pridobljeno železno in bakreno rudo. GIBRALTAR, 2. avgusta. »United Press« poroča, da bo v kratkem popolnoma gotovo obnovitev gibraltarskih utrdb. Na naj višjih gibraltarskih vrhovih so, postavili najmodernejše aparate za prisluškovanje, ki navodno še na daljavo več sto milj napovedujejo približevanje sovražnih letal. Posebna pažnja je posvečena topniški obrambi pred zračnimi napadi. Nadalje se vrši izobraževanje specialnih moštev za ravnanje z ogromnimi najmodernejšimi reflektorji. V pečinah so zgrajeni veliki tanki za bencin in municijska skladišča. Na ta način je Gibraltar že sedaj pripravljen za morebitno vojno. Rekli bomo svojo besedo »Slov. Beseda« piše v štev. 27«: »Slovenec« z dne 28. julija 1937: »Ob patriarhovem mrtvaškem odru v Saborni cerkvi je govoril tudi škof Sava, ki je dejal: ,Bratje, sestre in deca! Prosim vas, umi-lite se. Vem, da je vaša žalost ogromna, toda sedaj ni čas tak, da zlivate vso silo svojih čustev. To je cerkev. V cerkvi moramo samo moliti Boga. Svojo besedo bomo izrekli na drugem mestu!’ Po cerkvi se je nato razlegel vzklik: ,Tako je! Rekli bomo svojo besedo!’ Najbolj glasen je bil v tem zboru baje vzklik komitov in četnikov, najboljših in najbolj preizkušenih borcev za pravice in svobodo naroda . . .« ..Dobrovoljci" V mariborskem tedniku Jugoslovanske radikalne zajednice beremo: »Španska vojska na Slovenskem. Mnogim le ne da miru španska vojna. Ker te korajže nimajo, da bi šli tja na fronto, so napravili fronto v Ljubljani. K tej fronti so šli tudi nekateri »dobrovoljci«, kot Kocbek in dr. Gosar. Fronta je ravno toliko pridobila, kakor smo mi izgubili, namreč — nič!« Čudno, čemu se Rešetar potem tako razburja radi te »fronte«, o kateri pravi, da ni — nič. Kaj je jajce, kaj kamen V svojem govoru v pribovskem procesu je dejal med drugim odvetnik dr. Kalan, govoreč o akademikih, ki so iz Ljubljane pripotovali v Maribor: »Izgovarjali so se na način, da bi človek sko-ro mislil, kakor da niti ne vedo, kaj i^ jajce, kaj kamen.« Medverski zakon je napovedal v Nišu minister Dragiša Cvetkovič, ki je dejal, da bo ta medverski zakon, ki bo izšel v najkrajšem času, dal vsem veram popolno enakopravnost. Cvetkovič je govoril tudi o konkordatu in očitkih, ki se čujejo proti konkordatu. Izredno težka borba Ob priliki včerajšnje slovesne otvoritve prve tvornice aluminija v Lozovcu pri Šibeniku je predsednik vlade dr. Stoja-dinovič med drugim dejal: »Mislim, da mi boste privoščili ta moj mali odmor vsi, kajti nikoli bolj, kakor zadnje dni. sem moral vzdržati izredno težko borbo. Bila je težka, ker se je bilo treba boriti proti dvema opasnima nasprotnikoma, iz med katerih se eden imenuje zabloda, drugi pa strast. Velika zabloda je bila domneva, da bo po sporazumu s katoliško cerkvijo v čemerkoli oškodovana ali podrejena srbska pravoslavna cerkev.« Športni program Mariborskega tedna ¥ polnem šeku športnih borb Kolesarstvo, motociklistika, lahka atletika, nogomet V okviril »Mariborskega tedna« so bile včeraj na sporedu številne športne pri reditve skoro vseh športnih panog in je včerajšnji razpored obsegal 8 športnih prireditev. Razen teniškega turnirja za državno prvenstvo med Rapidom in Beo grajskim teniškim klubom, ki bi se moral vršiti dopoldne na teniških igriščih SK Rapida in ki so ga Beograjčani v zadnjem trenutku odpovedali, so se v celoti izvršile vse napovedane prireditve. Računajo, da je včerajšnjim prireditvam prisostvovalo skupaj najmanj 10000 •gledalcev. Največ občinstva sta privabili motociklistični dirki v Mariboru in na Pohorju ter mednarodni nogometni tekmi. Vremenske prilike so bile za izvedbo športnega razporeda naravnost ide-V 'j in je le tekma med GAK iz Gradca in domačim Železničarjem trpela radi močnega naliva. kolesarska dirka na 90 km Včeraj zjutraj se je vršila na 90 m dolgi progi Maribor _ Sv. Martin - Ptuj -Sv. Lenart - Maribor jubilejna kolesarska dirka, ki jo je priredilo in organizi-lalo ob priliki 4(1 letnice I. Delavsko osrednje kolesarsko društvo dravske ba novine v Mariboru. Start je bil ob 5. uri zjutraj pri pokopališču na Pobrežju, cilj pa pri poštni carinarnici na Aleksandrovi cesti. Tehnični rezultati so bili nasled nji: 1. Ivan Ceh (Pobrežje) 2:49.7. 2. Fr. Bratim (Litija) 2:51.24. 3. Franjo Vrečko q1 jak (Zagreb) Ariel 500 ccm 4.49, 4. Alfonz Vreznik (Motoklub Maribor 4.57. 5. Martin Gajšek (Pohorje) NSU 500 cem 4.59, Motorji 500 do 1000 ccm s prikolico: 1. Franc Bernhardt (Dunai) Enfield 500 ccm 5.01, 2. Waska (Gradec) Sarolea 600 ccm 5.02, 3. Ivan Tomažič (Maribor) NSU 500 ccm 5.43. Zvečer so se zbrali udeleženci omenjene dirke v Mariborskem dvoru, kjer je bila razglasitev rezultatov in razdelitev daril. Cestna dirka Maribor - Kamnica je postala za Maribor že tradicionelna. Dirkalna proga je tekla od začetka Kamniškega drevoreda do Kamnice in po Koroški cesti, Vrtni in Vrbanovi ulici do Kamniškega drevoreda, kjer je bil pred Košiče v o gostilno start in cilj. Enkratna dolžina proge je znašala 6.8 km. Ker so vozili 10 krogov, je torej znašala proga 68 km. ‘Omenjena proga stavi na organizatorje in vozače velike zahteve in smelo lahko trdimo, da je bila organizacija odlična. Motoklub Maribor kot prirediteli omenjene dirke je svojo nalogo v polni meri in s prav dobrim uspehom izvršil. Motoklub Maribor namerava imenovano dirko vedno bolj izpopolniti ter pritegniti vedno več mednarodnih vozačev, da bi se v nekoliko letih lahko vršilo na tej progi tekmovanje za prvenstvo Jugoslavije. Dirkalna proga leži izredno ugodno ter zahteva mnogo od vozača in od stroja. Je pa tudi upanje, da bo cesta v najkrajšem času asfaltirana, tako da bo v nekaj letih Maribor center motociklističnega športa v naši državi. Indirektno prispevajo take prireditve mnogo za dvig motornega športa in tujskega prometa, saj je včerajšnjim dirkam prisostvovalo naravnost rekordno število gledalcev. Da je dirkalna proga tudi težka, dokazuje to, da je od 38 dirkačev prispelo na cilj le 7. naslednjem sledeči rezultati: Novinci: 1. Komel (Perirn! na Puch 250 ccm v času 50.32 minut). 2. Dobnik (Motoklub Maribor) na NSU 250 ccm 50.33, Supanc (MKM) NSN 250 ccm 52.28. — Motorji do 500 ccm: L Dencent (Dunaj) BMW SOC) ccm 41.05. (Najboljši čas dneva). — Motorji do 250 ccm: L Uroič (Zagreb) DKW 250 ccm 45.13. 2. Milenkovič (Gradec) Puch 250 ccm 46 56. — Motorji preko 350 ccm: 1. inž. R. Lotz (Maribor) na NSU 350 ccm 44.22. V snL-šni kvalifikaciji je. placement nasladni:: 1. Dencent (Dunaj) 41.05, (povprečna brzina 99 km na uro). 2. inž. Rudi Loiz 44.22, 3. Uroič (Zagreb) 45.13. Razglasitev rezultatov in razdelitev daril sta bili sinoči v Lovrenčičevi gostilni v Kamnici in ie bil ob tej priliki izročen zmagovalcu krasen prehodni pokal mestne občine mariborske. Nepotreben poraz SK Železničarja ! Včeraj popoldne ob 18. uri sc je vršila mednarodna nogometna tekma med bivšim štajerskim prvakom GAK iz Gradca in SK Železničarjem, ki se je končala z zasluženo zmago gostov, v razmerju 5:0 (1:0). Nasprotnika sta nastopila v nasled njih postavah: GAK: Volker, Verbovšek, Fritsch, Nemec, Doller, Schwarz, Gaber, Faku. Geritsch, Heubrandtner, Majer. Železničar: Pete rman, Anfoličič, Frangež, KardiuaT, Frangež 11, Škof. Lešnik, Frangež III. Turk, Pavlin. Ronjak. Kakor je že iz; postave razvidno, je SK Železničar nastopil s kopico rezervistov, ki sc pa niso obnesli. V golu je igral vratar druge mladine in to radi tega, ker je določeni vratar Herman pred tekmo kratkomak) odšel z igrišča. Menimo, da omenjenemu igralcu ne ho izostala kazen, ki jo radi svojega postopanja zasluži. V ostalem je moštvo Železničarja predvajalo nadpovprečno slabo igro in je bil poraz zaslužen, dasi je rezultat malce previsoko izražen. Gostje so predvajali dokaj lepo igro. zlasti napadalna vrsta. Sodil je g. Kopič v splošno zadovoljstvo. V predtekmi so merili svoje moči mariborski in graški nogometni sodniki in se je tekma končala z zmago Gradčanov . razmerju 3:1 (2:0). Sodil ie g. dr. Odon Planinšek, ki so mu gledalci in športniki priredili viharne ovacije. Ostale nogometne tekme. Beograd: Jugoslavija:Turčija 3:1 (1:0) Zagreb: Slavija (Varaždin) :Cohcbrdk' 1:0 (0:0). Sarajevo: Sašk:Slavija 6:2! Subotica: Beograd:Subotica 3:0 (0:0). ti———————hBMBBBIBB—immro*** Slučaj. On: »Reci mi torej svojo zadnjo besedo!« Ona: »Denar!« On: »Čudno, tudi prva tvoja beseda : • bila: denar!« Torej. Igralka (pri zdravniku): »Prosim, gospod doktor, za kako pomoč. Vsak da> slišim slabeje!« Zdravnik: »Čudno, jaz sem pa čul. c’/.' vsakega takoj —- uslisite!« 1,-M‘H'P m>i jpfppTW>) nup pjwa » sttmmm, m Mmuuta Kar se nenadoma zdrzne: pred njo je stala visoka postava v črni halji: bila je Marta. Mesec se je izmotal počasi iz zelenih morskih valov in njegova bleda svetloba je objela tiho naravo . . . Nekaj trenutkov sta se molče motrili nekdanji prijateljici, končno pa se je vzdramila nesrečna Marta in vzkliknila: »Čemu one-čaščas ta kraj s svojo stopinjo — morilka?!« »Morilka?!« ponovi Petrina kruto obtožbo kakor v sanjah in v čudnem lesku se ji razsvetijo velike črne oči. Takoj pa povesi svoj pogled in pritrdi strašni ob-dolžitvi: »Da, res morilka! ... Ha! Za tisoč kron je izvršil to delo ovčar in jaz bi mu jih rada dala takrat tudi deset tisoč! Haha! Za tako uslugo!« Marta je vztrepetala. Prestrašena ji je bila prijateljica v tem hipu. In dehnila je: »Nesrečnica, ali ne umeš, da si umorila dve bitji, njega in mene?« »Moj je bil Ejjrico in ostane, mora ostati moj na veke!« In Petrina se je zasmejala ledeno, blazno, brezčutno, da se je razlegalo tja v sanjavo tiho poletno noč. »Maščuj ga!« je viknila hipoma Marta in ined njenimi belimi nrsti se je zalesketalo v mesečini za hip svetlo, jekleno, ostro bodalce. Petrina je videla kretnjo svoje nekdanje prijateljice, a umaknila se ni niti za las. Za hip se ji je vrnila pamet in razgalila si je prsi ter zaklicala: »Na, Marta, reši me teh muk!« Počasi je omahnila Marti dvignjena desnica. Burno so se dvigale prsi, in vsa sc je tresla od silnega razburjenja. »Kaj čakaš. Marta?« — Ubij, umori me. stri mi glavo kakor kači, samo reši me«, je prosila Petrina. In ko Marta še vedno ni spregovorila ničesar, niti se ganila z mesta, je padla pred svojo prijateljico na kolena, položila mirtin venec na tla, objela njeni koleni ter zaklicala: »Greh, velik greh je bila moja blaži ljubezen. Toda usmili se grešnice!« Marta se še vedno ni ganila. »Pri najinem nekdanjem prijateljstvu te prosim in rotim — odpusti, če sploh moreš odpustiti . . . Končaj to moje brezpomembno, bedno življenje!« Tedaj se pa Petrina hipoma dvigne in steče proti tolmunu. kjer je pred krat kirn plaval lep, mlad mrlič... »Stoj!« vzklikne nenadoma Nikolaj in jo ujame. »Bog te bo sodil, sama se ne smeš!« Za širokim lovorovim grmičem stoječ je bil nema priča vsega prizora. In s svojo močno roko je odvel domov jokajoči nesrečni mladenki . . . * Še danes živita obe: Marta v samostanu, Petrina pa v ženski — blaznici.., (Konec). Ikaušatske tk okoHishi. muritA Uktne m eodmifsAm sttetism Na garnizijskem strelišču, okrašenem s cvetjem in zastavami, se je vršila vče raj strelska tekma mariborske strelske družine. Ob S. uri je mestni poveljnik ge neral Stanojlovič pozdravil zastopnike oblasti, društev im korporacij. Udeležba je bila kljub slabemu vremenu povoljna ter so prihiteli tekmovat tudi okoliške strelske družine, med katerimi smo opazili tudi člane zagrebškega strelskega okrožja. Na včerajšnji tekmi je bilo oddanih okoli 3000 strelov. Prvo nagrado na mojstrski tarči si je osvojil Mariborčanom že znani strelec puškar tukajšnjega: 45. pešpolka brat Dušan H i n i č s 401 točkami- II. nagrado državni iprvak prof. Pero Cestnik s 395 točkami, tretje narednik -15 pp. Živkovič s 342 t., četrto ing. Djordjevič s 279 točkami. Na tarči za goste je odnesel prvo darilo šentjurski strelec Lavrenčič, drugo darilo Gorup Anton, od zagrebškega strelskega okrož., tretje tezenski prvak Ivan Sinič, četrto Vivod Franc, član studeniške strelske družine, peto gospa Luknarjeva. Na tarči za seniorje, je odnesel prvo darilo narednik Živkovič, drugo V u tol on Anton, tretje Moravec Josip, četrto tukajšnji garnizouar podp. Masteč, peto art. podp. Lah, šesto Faninger, Studenci, sedmo art, kap. Dugalič, osmo ing. Djordjevič, deveto gospa Vukmaničeva. deseto ing. Zirnfeld. 11. Vutolen, 12. ravnatelj Strgar 13. art. podpolk. Kiler, 14. bančni uradnik Kušar,. 15. blagajnik strelske družine Vrisk. Proti vsakemu pričakovanja so se od- rezali naši naraščajniki na juniorski tarči in je dobil prvo nagrado dijak VII. razr. zagrebške I. moške realne gimnazije g. Bedemkovšc, ki qe z vojaško puško dosegel naravnost rekordni rezultat od 100 mogočih 89 točk, drugo Novak Boris 7fy took, tretje Krois Anton 72 točk, četrto Vukmanič Drago 70 točk, peto Robič Janko 68 točk, šesto Vodušek Kristijan 54 točk. Po končani tekmi so bile zmagovalcem razdeljene nagrade v hotelu »Mariborski dvor«, kjer se je razvila tudi prisrčna za bava. Želimo našim strelcem na bližajoči se vsedržavni tekmi obilo uspeha. Istočasno so se vršile tudi lovsko strel ske tekme za pokal mariborske mestne občine. Največ točk je dobil R. Janežič. Drugo mesto je zavzel Robert Vukmanič s 129 točkami k razliko komaj dveh točk. Na tretjem mestu je T. Janežič s 128 točkami, na 4. mestu pa ravnatelj dr. Kova-čec s 119 točkami. Pri mojstrskem streljanju so bili rezultati sledeči: 1. T. Janežič 46, 2. R, Janežič 46, 3. Vukmanič 45, 4. dr. Kovačec 36, 5. Sprager 32. Seniorji: 1. Šošter 95, 2. Gustinčič 94, 3. Železnik 77. Juniorji: I. Kosjak 69, 2. kapetan Gli-šič 68, 3. grof Attems 46. Pri nagradnem tekmovanju lovskih paznHcov si je priboril prvo mesto Kristan s 26 točkami, 2. je Langer s 26 točkami. 3. Majhenič z 22 točkami, 4. Gaves z 22 točkami. 5. Lavrenčič z 19 točkami. Obišiite od 31. julija do 8. avgusta 1937 (SO % oopuia na ieisnitaft od 39. /ulila do 10. avgusta 1937) VELIKA GOtPODAmKA IN KULTURNA REVMA! Industrija - Tekstil - Obrt - Trgovina -Kmetijska razstava - Prva fitopatološka razstava - Pokušnja vin - Zgodovina -Umetnost Grafična razstava - Tujski promet - Modna revija A Akvaristična. Kuncerejska - Golobarska razstava -Razstava malih živali - Kongresi -Koncerti - Gledališke predstave na prostem - Šport - Veselični park na razstavišču I Mariborski otok, najiepše kopališče v Jugoslaviji - Zeleno, romantično Pohorje - Gostoljubni, lepi Maribor VAS VABIJO/ £gdu$e teief murne vesti PRIETO JE ZADOVOLJEN. VALENCIJA, 2. avgusta. Na zadnji seji :valencijske vlade je izjavil vojni minister ■Prieto, da je popolnoma zadovoljen s potekom operacij na madridski fronti, KANADSKA VLADA POSTAVILA IZVOZ Z OROŽJEM POD DRŽAV. KONTROLO. OM AWA, 2. avgusta. Kanadska vlada je postavila trgovino ter izvoz z orožjem pod državno kontrolo, in sicer na podlagi posebnega dekreta. Odhod prostovoljcev v Španijo ic prepovedan. Včerajšnja nedelja je bila v znamenju precejšnje vremenske nekonjunkture, tako da se niti v soboto in niti sinoči ni mogla vršiti inpaov. predstava »Sna kresilo noči« na prostem. Na razstavišču Mariborskega tedna« je bilo sicer mno-20 ljudi, ni pa bilo gneče, ki bi jo bilo Predvideti za slučaj lepega vremena. Navzlic vsemu je prispelo v Maribor Precej tujcev, zlasti iz Avstrije, ki so si ogledali prireditve in razstave Mariborskega tedna. Smrtna kosa. Umrla je posestnica Ina Strašilova iz Hrastja. Njeno truplo bodo prepeljali v Ptuj. Himen. V Slovenjgradcu sta se poročila včeraj g. Belizar Sancin, tenor pri mariborskem gledališču, in gdč. Angela Du-ječeva. Priči sta bili inž. Platner in tukajšnji trgovec V. Vošinek. — V mariborski stolnici sta se poročila g. Alojzij Celec, lastnik krojaškega ateljeja v Dravski ulici, in gdč. žižekova iz Smetanove ulice. Priči sta bila gg. Ignacij Vok, veletrgovec s šivalnimi stroji iz Ljubljane, in Alojzij Kos iz Maribora. — V tukajšnji stolnici sta se poročila upravitelj ptujske meščanske šole g. Jože Babšek in učiteljica Milica Ribičeva iz št. Janža na Dravskem polju. Mladoporočencem obilo sreče! Iz učiteljske službe. Premeščeni so: Ciril Drekonja iz Turnišča v Jarenino, Albert in Klara Čok iz Zagorja v Selnico ob Dravi, Marta Bušen od Sv. Križa nad Mariborom v Mursko Soboto, Alojzija Korman iz Vuhreda na Podvelko, Zora Rak iz Murske Sobote na Vič. Vsakovrstne preproge strokovno popravljamo na »Mariborskem tednu«. Državna tkalnica preprog iz Sarajeva. Falski elektrarni je dovolil trgovinski minister dr. Vrbanič, da elektrificira Dravinjsko dolino (Poljčane, Zreče, Loče;. Makole). __ Premiera »Sna kresne noči« se vrši drevi oh 20. uri v mestnem parku. Vstopnice za izpadle sobotne in nedeljske predstave veljajo za danes. Radi nestalnosti vremena so morale prvi dve predstavi odpasti. Naj nobeden ne zamudi prilike, ogledati si to očarljivo igro. Vstconice se že dobe ves dan do 18. ure v »Jadranski straži«, Gregorčičeva 26, telefon 29-70. Od }ckner in v ZeM ain See z luksuznim avtakarom Putnika od 7. do 9. avgusta. Popoln aranžman le Din 850. — Prijavite se takoj! Informacije in prijave Putirik Maribor-Celje-Ptuj. »Dobro bi bilo dragi kolega, da utihnejo topovi, da se zopet čuje naš glas. »Toda, spoštovani g. kolega! Če umolknejo topovi, o čem bomo potem raz- pravljali? . (Iz »Ošišanega ježa«.) Kupuj svoie potrebščine pri naših inserentffa Kinin, kokain, mate! Haiiez Bukovniška veda tataviukov ludekm, Metan- skih. tam Ltd. francosko kolonialno ministrstvo je pozvalo svoje kolonialne uradnike in zdravnike, da gredo po svojih najboljših močeh na roko francoskim vseučiliščem pri njihovih raziskovanjih zdravilstva in zdravil, ki se jih poslužujejo domačini v francoskih kolonijah. To proučevanje se je zelo razmahnilo, saj so £e pred mnogimi leti ljudje opazili, da tajni nauk po vsem svetu znanih »medicinarjev« vendarle ni samo strašilo in goljufija, ampak da dobivajo v njihovih zdravniških in zdravstvenih navodilih prastare izkušnje često prav stvarnega in prijemljive-ga izraza. Tudi na Kitajskem so začeli natančno preiskovati vsako posamezno zdravilo, zapisano v najstarejših kitajskih zdravniških navodil in zapisov, da bi ugotovili, če je v zdravniških predpisih davnih dob mogoče vendarle kje kakšno zrnce resnice in kakšna koristna malenkost. Pri tem raziskovanju se pojavlja vprašanje, koliko zahvale je svet prav za prav dolžen »divjakom«. Opozoriti je treba na dejstvo, da so že v šestnajstem stoletju Indijanci seznanili belce z močno učinkujočim k i n i n o m. Nekaj pozneje so dali Evropejcem tudi kokain, Še pred 100 leti je bilo v Parizu nekaj zdravnikov-specialistov, ki so uporabljali neke južnoameriške rastlinske korenine, s katerimi so v najkrajšem času povzročali močno bljuvanje, ohromitve itd., 7. drugimi koreninami pa so take pojave zdravili. Med tem časom so izvedenci ugotovili in spoznali tudi to, da tako imenovana »mate« (indijanska pijača) ni namenjena samo za navaden učitek, ampak je zelo potrebno varivo, ki ga Indijanci tako izredno upoštevajo in redno uživa- jo, ker »mate« prav blažilno vpliva na prebavo in uspešno izenačuje nesorazmerno preobilno uživanje mesa, običajno v pokrajinah, kjer si Indijanci varijo in pijejo »mate«. Kaj pa šele takrat, če začnemo proučevati in zbirati gradivo za sestavljanje dela o zdravniški vedi južnoameriških Indijancov, o zdravnikih »medici-narjih« afriškega Konga, o čarovnikih v Indokini in o tibetanskih lamah? Prepričani smo, da bi prišli do zelo zanimivih in celo presenetljivih izsledkov, če pa hočemo doseči kaj stvarnih in vidnih uspehov, je treba v prvi vrste gledati na to, da čim spretneje izluščimo pravo, bistveno zrno iz lupine, iz one našopirjene, kraseče in namenoma slepeče zunanjosti, s katero so morali čarovniki in razni »padarji« preprostih, naravnih plemen in narodov prikrivati svojo zdravniško umetnost in postopek, če so hoteli svoje tajne zdravniške zapise zares varno skrivati. Pravi užitek »Al, so junaki oni ljudje, ki živijo na severnem tečaju!« »Pojdi, prosim te! Kakšno je to junaštvo, biti na Severnem tečaju v tej vročini!« Spomnite se CNfD' Huiiueue Adeake V presledku komaj enega meseca je izšel te dni tik pred otvoritvijo VI. Mariborskega tedna že tretji novi zvezek ugledne znane turistične revije »Jugoslovanski biseri«, ki izhaja v Mariboru in jo urejuje naš agilni sotrudnik in navdušeni propagator prirodnih lepot slovenske zem ljc prof. dr. Fran Mišič. Kakor prva dva zvezka je tudi novi zvezek odlične revije bogato in okusno opremljen z modernimi učinkovitimi posnetki, ki se nanašajo pred vsem na Maribor in njegovo zaledje, na Ljubljano, Bled in Bohinj. Sonce in sveži gorski zrak, ki ožarjata vse te ilustracije, objemata tudi toplo pisane članke, ki razpravljajo o Mariborskem tednu, o naši domači obrti in nje veljavi, o tujskem prometu, trgovini in obrti v Celju, na Mariborskem otoku, v vožnji okoli Pohorja, o Sv. Bolfenku na Pohorju, o Boču, o Smrekovcu, Mrzlici, o šaleški dolini in o letoviščih v porečju bistre Savinje. Ljubljana kot žarišče tujskega prometa v Sloveniji, Bled in Bohinj, kot dva bisera med našimi subalpinskimi letovišči, zdravilišči in kopališči, Golnik »Upanje tisočerih« in stvarni podatki o letoviščih, zdraviliščih in kopališčih v Sloveniji zaključujejo lepo vrsto zanimivih propagandnih člankov. Toplo je priporočati »jugoslovanske bisere«, ki stanejo letno le 60 Din in so menda najcenejša revija te vrste v naši državi. Priporočati pa jih moramo tudi zato, ker v lepi sliki in s spretno besedo širijo in poglabljajo ljubezen do naše domovine. Zveza delavskih pevskih, glasbenih in umetniških društev Jugoslavije v Zagrebu razpisuje ponoven natečaj za kompozicije moških zborov pod naslednjimi pogoji: 1. Besedilo mora biti vzeto iz življenja delovnega ljudstva ter po usmerjenosti kakor tudi po načinu izražanja v skladu z sodobnim pojmovanjem in občutjem delavnih slojev. 2. Glasba naj bo enostavna, jedrnata, brez katerih koli tehničnih težkoč, 3—4-glasna, po možnosti na osnovi prvin narodnih popevk. 3. Izvajanje kompozicije mora trajati najmanj 5 minut in je skladba lahko tudi ciklus nekaj zborov. 4. V oceno predložena dela, odnosno skladbe morajo biti še neizvajane in se oddajajo pod šifro. Točno ime in naslov je navesti v zalepljeni kuverti (z označbo šifre), ki se odpre šele po izvršeni oceni jurya. 5. Nagrade so sledeče: I. 1500 din, II. 800 din, III. 600 din. — Nagrajena dela ostanejo last zveze, ki si obenem pridrži pravico odkupa nenagrajenih del in to šele po predhodnem sporazumu z dotičnim skladateljem. 6. Rok natečaja do 30. septembra 1937. Ocenjevalno komisijo tvorijo gg. prof. Zlatko Grgoševič, dr. Pavel Markovac in (prof. Mladen Pozajič. Iščem zaposlitve kot POSTREŽNICA. Naslov v upravi. ■1227 Službo dobi Sprejme se UČENCA za trgovino mehanične stroke. Maribor, Aleksandrova 26 4223 Išče* se priden, inteligenten zakonski par za HIŠNIKA v fino hišo. Naslov v uprav-ništvu. 4226 Prodam POSESTVO arondirano, sestoječc iz 1 ora la vinograda, 2 oralov sado-nosnika in travnika. 2 oralov gozda v Bistrici pri Limbušu, % ure od kolodvora, je na prodaj. Posestvo razkaže viničar gostilne Rotner. Informacije pri Posojilnici v Rušah. 1220 Sobo odda LEPO OPREMLJENO SOBO oddam s 15. avgustom- Poseben vhod. Strossmajerieva 10 4225 Veliko OPREMLJENO SOBO z uporabo kopalnice oddam s 15. avgustom. Dr. Verstov-škova 0-11. desno. Vprašati me'b 12. in 15 uro. 4224 SOBO s štedilnikom ali brez oddani-Na Poljanah 54, pri -Rapido-vem« igrišču. 4219 SOBO solnčno, mirno, velja 300 Din, ali manjšo 200 Din. oddam solidnemu gospodu. StroBma-jerieva 28, II- nadstropje, stanovanje štev. 9. 3611 iashtek in došta voljo V šoli. Učitelj: »Fant, fant! Zaradi tvojih lumparij bodo še tvojemu očetu rastli sivi lasje!« Učenec: »To bo pa mojega očeta se cek) veselilo, ker je sedaj popolnoma plešast!« Mali oglasi Razno SOSTANOVALCA sprejmem. Sodna ul. 30. vrata 5. 42.10 Sprejmem dva gospoda SOSTANOVALCA. Vrbanova 4. GOSPODIČNO sprejmem na stanovanje s hrano ali brez. Naslov v upra vi lista. 4228 HMELJARJI! Bakreno apno, tobačni izvleček. Solway soda itd. je dobiti pri Kmetijski družbi, Meljska c. 12. Tel. 20-83. 4119 Sluibo »le PRODAJALKA izučena v trgovini mešane stroke želi službe v manu-fakturni, specerijski ali galanterijski trgovini. Aleksan drova 67-a-I. levo. 4222 Maribor. Driavna S Telefon 28-50 Mestno poglavarstvo v Mariboru X. štev. 11.083/2259-1937. Razpis licitacije. Razglas o llcitacili. Mestno poglavarstvo v Mariboru razpisuje za dobavo tlakovalnega ma-terijala in t\ gradbena dela pri pretlakovanju dovozov na drž. mostu v Mariboru I. javno pismeno ponudbeno licitacijo v skrajšanem roku 20 dni na dan 24. avgusta 1937 ob 11. uri dopoldan. v sobi št. 4 mestnega gradbenega urada v Mariboru, Frančiškanska ulica št. 8/1. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami v navedenem uradu. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša: za dobavo tlakovalnega materijala..................Din 169.822' za gradbena dela. -.......................* • 118.258*15 Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih no-vinah“ in na razglasni deski mestnega poglavarstva v Mariboru. 4221 Sodoma in Gomora Popolen uspeh, ki ga je gostilničar dosegel s svojim prvim civilizatoričnim poskusom, je obudil njegovo častila-komnost: in storil je daljnji korak ter skušal Angeliku dopovedati, da riganje po obedu vsaj v javnih lokalih ne velja več za lepo navado, kakor je to bilo v starih krščanskih časih, namreč pred prihodom Francozov. Toda v tem oziru ni mogel pri vsej svoji zgovornosti prepričati Angelika. »Jaz sem gotovo velik prijatelj Francozov, in če bi vsak teden enkrat prevažali kako nago dekle kot boginjo modrosti po Ljubljani, bi se jaz take procesije gotovo udeležil. Ali drugače sem mnenja, da mora človek naravno živeti. Riganje je pa naravno opravilo in se po kloštrsko imenuje. Sploh so bili v kloštr-skem življenju moji edini svetli trenutki tisti, ko smo po obedu sedeli v refekto-riju. Eden je glasno čital življenje svetnikov, drugi smo pa bili zatopljeni v premišljevanju in pehalo se nam je.« Angelik je svoja izvajanja zaključil s tako krepkim »hek«, da je natakarici padel krožnik iz rok. Gostilničar je pri žvenketu črepinj takoj prekinil svoje ci-vilizatorično prizadevanje in se posvetil okolnostim primernemu oštevanju svoje nerodne natakarice. Vnel se je prepir, pri katerem je natakarica zvračala vso krivdo za razbitje krožnika naAingelka. Ta pa je bil tako sit, da niti svojega osebnega dostojanstva ni mogel braniti s potrebno energijo in z njemu lastno zgovornostjo. Resignirano je poslušal strupene opazke razdražene natakarice in le od časa do časa dal od sebe kak »hek«. Po srečno prestanem prebavljanju, ko je bil Angelik zopet v polni posesti svojih duševnih moči, se je odpravil na sestanek pri usmiljeni vdovi. Na tem potu je Angelik obžaloval, da o tej vdovi še ničesar ne ve, kakor da ji je ime Roza-linda Predpasnikova in da v drugem nadstropju stare hiše v Salendrovi ulici že celih štirinajst let premaguje vdovske skušnjave. Tolažila pa ga je zavest, da se v najkrajšem času do dobra pouči o njenih razmerah, kakor tudi o razme- rah njenih prijateljic, povabljenih na današnji sestanek in da bo potem brez težav izvrševal svoje načrte. Ko je stopil čez prag vdove Rozalindc Predpasnikove, je zašumelo v sobi in sedem žensk se je dvignilo s stolov, sedem glav se je obrnilo proti vratom in sedem obrazov se je Angeliku nasmehnilo. Angelik je vstal, prekrižal roke na prsih in se slovesno priklonil, potem pa razprostrl roke in z globokim glasom rekel: »Blagoslovljene in pozdravljene v Gospodu! Blagoslovljene in pozdravljene vdove, ki ste iz lastne moči tako trdne, da vas duhovi zapeljivosti in greha doslej niso mogli premagati. Srečno je moje oko, da vas vidi in moja duša vriska, da je našla pot do vas. (Dalje.) Tzdaja konzorcij »Jtutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVjKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru.