Došl
1. xi. mo
PoStnina pUCana V gotovlnL
Izhaja vaak dan sjutraj rasvea
v ponedeljkih ha dnevih po praa* nikih. — Posameana številka Din 1'—, m 16 atraneh Din 2'—■ mesečna naročnina Din 20—, *a tujino Din 30 —• Uredništvo v Ljubljani, Gregorčičeva ulica 23. Telefon uredništva 30-70, 30-69 in 30-71.
ma Din 2’—
Jugoslovan
Rokopisov no vračamo. — Oglasi po tarifi in dogovoru.
Uprava
V Ljubljani, Gradišče 4, tel. 30-68. Podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 24, telefon 29-60. Podružnica v Celju, flUi— n
Št. 131 a
Ljubljana, sobota, dne 1. novembra 1930
Leto L
Ponesrečen
V bližini Plovdiva je bilo oddano šesi strelov proti dvornemu vlaku, v katerem sta se peljala kralj in kraljica iz
Burgasa v Solijo - Številne aretacije in preiskave - Sprejemne svečanosti v Sofiji
Burgas, 31. oktobra. AA. Bolgarski kralj Boris in kraljica Jovana sta se izkrcala med salvami topništva. Zastopniki krajevnih oblasti so ju sprejeli z velikimi častmi. Kralj Boris in njegova soproga sta se odpeljala s posebnim vlakom v Sofijo. Po vsej poti so postaje okrašene z italijanskimi in bolgarskimi zastavami. Bolgarska kraljevska dvojica prispe v Sofijo danes zjutraj.
Dunaj, 31. oktobra, d. Iz Sofije so popoldne prispela poročila o nameravanem atentatu na dvorni vlak, v katerem sta se vozila bolgarski kralj Boris in kraljica Ivana. Atentat se je ponesrečil. Vožnja kraljevske dvojice od Burgasa po železniški progi preko Plovdiva ni bila brez incidenta. Ko se j«j dvorni vlak bližal postaji Manole v bližini Plovdiva, je bilo oddanih iz neposredne bližine na dvorni vlak okoli 6 strelov. Eden strel je ranil vojaško stražo v nogo, a drugi strel je zdrobil stražino puško. Vsa proga od Burgasa do Plovdiva je bila z vojaštvom močno zastražena, ker so varnostne oblasti še pravočasno dozna-le, da se pripravlja od strani prevratnih elemenotv, v prvi vrsti od komunistov, napad na dvorni vlak. Dvorni vlak se na postaji Manole ni ustavil ter je naglo nadaljeval vožnjo proti Plovdivu. Dvorni vlak je točno po programu dospel v Sofijo ob
10.	dopoldne. Kakor poročajo nadalje iz Sofije, je bolgarska policija bila informirana o atentatu na dvorni vlak, ki so ga baje organizirali komunisti iz Rusije. Policija je še preje izvršila mnogoštevilne preiskave pri raznih bolgarskih komuni-
stih, ki so v bistvu ostale brez vsakega pozitivnega uspeha. Izvršenih je bilo več aretacij.
Sofija, 31. oktobra, d. Bolgarska kraljevska dvojica je prispela točno ob 10. dopoldne v Sofijo. Od kolodvora do katedrale, pot kakih 3 km, je vojaštvo najprej tvorilo gost in neprodiren špalir. Za vojaštvom so bila postavljena v špalirju vsa bolgarska patrijotična društva. Šele za njimi je bil dovoljen dostop ostalemu občinstvu. Na vsej poti so morala biti po odredbi policije zaprta vsa hišna vrata, kakor tudi vsa okna. Prebivalstvo je kraljevski dvojici prirejalo ovacije, še pred neposrednim prihodom kralja Borisa in kraljice Ivane je policija natančno preiskala vse hiše ob poti s kolodvora do katedrale.
Sofija, 31. oktobra. AA. itolgarska agencija javlja, da je bolgarska kraljevska dvojica prispela ob 10. v Sofijo. Ko je_ posebni vlak, s katerim sta se vozila kralj in kraljica privozila na postajo, je zasvirala godba obe narodni himni. Kralj je stopil iz vagona v generalski uniformi; oba, kralj fn kraljica, sta bila jako dobre volje. Ko sta se pojavila, je med prisotnim občinstvom izbruhnil orkan navdušenja in burno klicanje in vzklikanje. Nato je predsednik vlade Ljapčev v spremstvu vseh članov vlade voščil kraljevski dvojici dobrodošlico. Istočasno so zabobneli topovi v pozdrav kralju in kraljici.
Od postaje po glavnih ulicah Sofije do katedrale in kraljevskega dvora se je nabrala velikanska množica ljudi, kr je popolnoma napolnila prostor do vojaškega
kordona. V dvorni čakalnici na postaji so se poklonili kralju in kraljici zastopniki oblastev in drugi odličniki, nato pa se je kraljevski par nekoliko odpočil od potovanja. Od postaje se je formirala kraljevska povorka, v kateri so bile delegacije iz vse države, in je bila obdana od vojaštva in orožništva. Vso pot je bil kraljevski par predmet ovacij. Narod je navdušeno vzklikal: »Živela kralj in kraljica!<
Navdušene množice ljudi so naraščale vse bolj, čim bolj se je povorka bližala slavoloku pri mostu. Tam je predsednik sofijske občine z vsem odborom sprejel kraljevsko dvojico in ji v kratkem ponudil kruha in soli. Kralj Boris se je zahvalil s kratkim govorom.
Sofija, 31. oktobra. AA. Bolgarska agencija javlja: Vesti o prihodu kraljevskega para so se takoj razširile po vsej državi. Na vsej progi med Burgasom in Sofijo se je prebivalstvo zbiralo na postajah, ki jih je slavnostno okrasilo, ter je manifestiralo in pozdravljalo kralja in kraljico. Na postajah so visele bolgarske in italijanske zastave. Povsod so se videli grbi bolgarske in italijanske kraljevske hiše. Najlepše je bila seveda okrašena sofijska postaja kakor sploh vse sofijsko mesto.
Povorka je nato krenila dalje po ulici »Kraljice-matere Marije Luize«. Velika množica vojaštva in orožništva je komaj vzdrževala red, ker je navdušena množica neprestano pritiskala in grozila prebiti kordon.
Ko sta kralj in kraljica prispela pred katedralo, sta dobila blagoslov, med tem
ko sta šla v cerkev, pa so zvonili vsi zvonovi. Med cerkvenim obredom so nad mestom in nad katedralo letala letala v eskadrilji in njih formacija je tvorila začetne črke kralja in kraljice. Po končanem obredu je kralj izvršil pred kraljevskim dvorom pregled čet.
Sofija, 31. oktobra. AA. Obredu blagoslova zakona v cerkvi Aleksandra Nevskega so prisostvovali razen osebja jugoslovanskega poslaništva tudi člani jugoslovanske delegacije v mešani bolgarsko-jugoslovansik komisiji. Pri blagoslovu kraljevega zakona se je izvršil skrajšani obred. Ob vhodu v cerkev so stali razen drugih tudi fašistični omladinci, ki so pri vstopu in izstopu kralja in kraljice fašistično vzklikali in pozdravljali z roko. Po končanem ceremonijelu je bil defile čet sofijske in drugih garnizij
Bolgarska agencija dementira
Sofija, 31. oktobra. AA. Bolgarska agencija poroča, da so vse vesti, da bi bilo oddanih več strelov na kraljevski vlak ali da bi celo bila vržena kaka bomba, popolnoma izmišljene. Bolgarska agencija nas prosi, da vse take vesti kategorično demantiramo.
Vse današnje svečanosti kakor tudi defile vojske so se izvršili v popolnem redu. Ni bilo nobenega incidenta. Kraljevski par je na ovacije, ki mu jih je prirejalo meščanstvo odgovarjal z balkona dvorca. Prvo dejanje kralja Borisa po poroki je bil podpis ukaza, s katerim je pomilostil 1500 obsojencev.
Jugoslaviji je potreben cim daljši mir
Važna izjava ministra Marinkoviča dopisniku »Hev Vork Heralda« - jugoslovanske ceste niso za vojno ■ Odnošaji z Bolgarsko in agrarna fronta vzhodnih držav
Pariz, 31. oktobra. 1. »New York He-rald« prinaša v svoji pariški izdaji razgovor svojega posebnega poročevalca z jugoslovanskim zunanjim ministrom dr. Vojislavom Marinkovičem. Poročilo se pod naslovom »Jugoslovanske ceste niso za vojno« glasi:
»Jugoslovanski zunanji minister dr. Marinkovič je v razgovorih z zastopnikom »New York Heralda« odločno zavrnil vesti, ki se širijo v inozemstvu, da gradi Jugoslavija pota in železnice v zvezi s pripravami za vojno. Minister je naglasil okolščino, da njegova država ni imela zadostnih prometnih sredstev in da je bila zaradi tega prisiljena, da zgradi nova pota za svojo trgovino. Naravno je, je dejal g. minister, da postane vsaka važnejša cesta in železnica avtomatično tudi strateška, ker se po njih prevažajo tudi armade. Toda to ne pomeni, da so bili razlogi za graditev takšnih prometnih sredstev baš priprave za vojno, nego bile so v prvi vrsti trgovinske potrebe. V ostalem Jugo-slavjia ne bi mogla že zaradi primanjkovanja kapitala graditi ceste, ki bi bile docela strategične narave, posebno pa zaradi tega, ker je Jugoslavija nova država in so ji kot taksni potrebni čim daljši mir in čim boljši odnošaji z njenimi sosedi. To jo naša določena linija odnošajev na-pram zunanjemu svetu in ta linija^ se ne k® spremenila, je dejal gospod minister.
Z ozirom na Bolgarsko je g. Marinkovič rekel: Naši odnošaji so normalni in po konferenci v Pirotu kot tudi po ureditvi naših medsebojnih odnošajev vzdolž meje so se prilike mnogo popravile in popravile se bodo še bolj, ko stopi v veljavo načrt o ustvaritvi nevtralne cone ob meji, ki se za enkrat še ni ustvaril. Nesporazum z Bolgarsko ima svoj izvor v tem, da obstojajo tam organizcaije, ki mislijo, da morajo izzivati na jugoslovanskem ozemlju nasilna dela, česar mi in naš narod v teh krajih, kot je razumljivo, ne moremo mirno prenašati.
Glede ustvaritve agrarne fronte v vzhodnih državah je minister dejal, da to
delo postopoma napreduje z namenom, da se koordinirata proizvajanje in prodajanje produktov. Mi v ničemer ne nasprotujemo uvozu ameriškega žita. Mi želimo, da prodamo svoje pridelke na sedanjih tržiščih po boljši ceni, nego se to dogaja sedaj, in da zgradimo boljše delujočo organizacijo v to svrho. To je vse, je dejal gospod minister. Tretja konferenca, ki se je v zvezi s tem vršila v Bukarešti, je sklenila, da o vsem, kar se stori, stalno obvesti tudi ameriške producente, tako da bi se doseglo vzajemno razumevanje. Cim dobijo ta agrarna pogajanja definitivno obliko, se bosta Romunija in Jugoslavija začela pogajati s Češkoslovaško in. nato z ostali-
mi industrijskimi državami za racionalnejšo izmenjavo agrarnih z industrijskimi produkti. Ti posli še niso v toliko napredovali, da bi se dalo reči, ali se bo ta zamenjava izvajala na bazi konsignacij, kot je bilo sugerirano, ali na kakšen drug način.«
H koncu pripominja dopisnik »New York Heralda«: »Glede mčrta o jugoslo-vansko-romunski carinski uniji je še prezgodaj, da bi se dalo reči, kako se bo ta izvedel. Obe državi stremita za tem, da ustvarita novo obliko sodelovanja, toda kako bo to sodelovanje izgledalo, to je vsekakor odvisno od porajajočih se raz mer.«
Angleški prestolonaslednik za Društvo narodov
»Vojna se preprečuje s postopnim ustvarjanjem ozračja mednarodnega sodelovanja«
London, 31. oktobra. AA. Snoči je wa-leški princ govoril na banketu, ki ga je priredila zveza Društva narodov na čast delegatom imperijalne konference o svetovnem miru. Princ je dejal:
»Dobro vem, da je v vseh deželah še vedno nekaj ljudi, ki menijo, da Društvo narodov ne bo moglo preprečiti druge uničevalne vojne. Naprosil bi te ljudi, naj mislijo malo globlje in pomislijo, da se vojna ne da preprečiti v 11. uri s takojšnjo in energično akcijo, temveč s postopnim in trajnim ustvarjanjem ozračja mednarodnega sodelovanja in zaupanja. Nadalje nastaja vprašanje, ali imajo ti ljudje v zameno Društva narodov kaj boljšega, kar naj bi zagotovilo svetovni mir in obnovilo blago-stahje sveta. Imperijalna konferenca nudi najbolj prepričevalni dokaz, da je možno mednarodno sodelovanje, na zelo široki podlagi. Tu je zastopana četrtina človeštva najrazličnejših plemen in jezikov, ki je vsa združena pod britansko krono na osnovi skupne tradicije in lojalnosti.
Ti narodi uživajo popolno civilno in politično svobodo. Njihova narodnost je ohranjena in se razvijajo popolnoma svobodno.
Ce je že ena četrtina človeštva pokazala, da je resnična zveza neodvisnih narodov izvedljiva, je upravičeno upanje, da bodo storile tako tudi ostale tri četrtine sveta. Za britski imperij je življenjskega pomena, da pride do tega. Imperij ima meje na vseh kontinentih in oceanih in potrebuje svetovnega miru in ne samo lokalnega.
Tajnost enotnosti britskega imperija je popolna enakopravnost in svoboda vseh delov in brezpogojno spoštovanje medsebojnih obveznosti.«
Kralj je poslal udeležencem slavja sporočilo, v katerem izraža upanje, da bo zveza Društva narodov skupno s sličnimi organizacijami v drugih državah zagotovila Društvu narodov podporo javnega mnenja, ki je tako življenjskega pomena za končni uspeh Društva.
Tri nadaljne žrtve v Maybachu
Pariz, 31. oktobra. AA. Iz Saarbriipkena poročajo: V bolnici so podlegli nadaljni trije ra njenoi maybaške katastrofe, tako da je število žrtev doseglo 98.
General Pangaios aretiran
Atene, 31. oktobra. AA. Atenska agencija jav-so aretirali. Uporniški pok ret je popolnoma ud ušen.
Atene, 31. oktobra. AA. Atenska agencija javlja: Odkritje zarote generala Pangalosa je izzvalo nepričakovano iznenadenje v vsej državi. Po vesteh iz vseh mest vlada povsod odličen mdr in red. V Atenah so izvršene nadaljne aretacije.
Atene, 31 oktobra, n. O aretaciji generala Pangalosa smo izvedeli še tole: Vlada je zahtevala, da se vsi krivci brezobzirno in s primerno strogostjo kaznujejo. Vse krivce bodo postavili pred sodišče radi veleizdaje.
Nov umor med makendon-stvujuščimi
Sofija, 31. oktobra A A. Snoči okoli pol 12. je v ulici Jedgareh Josuh umoril makedonstvujušči Trkov Marjanov makedonstvujuščega Nanaso Vitlarevega Morilec je pobegnil. On je bil telesna straža Humalovskega in Kluševega. Umorjenec je star 28 let in je bil pristaš Mihajlova.
Znižanje odstotka pri odkupu inozemskih valut
Beograd, 31. oktobra. AA. Minister financ je sklenil, da se v slučaju odkupa inozemskih valut za dinarje zniža odstotek od tričetrt odstotka na pol odstotka. Ce se od pooblaščene banke zahtevajo devize za valute bo Narodna banka računala kot do sedaj tričetrt odstotka.
Odprava doklad gledališkim uradnikom
Beograd, 31. oktobra. A A. Predsednik ministrskega sveta je na predlog financ po zaslišanju ministra prosvete in ministra pravde podpisal sklep, da se uradnikom odsekov za računovodstvo centralnih gledališč v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani, ki sprejemajo dodatke na službo po čl. 43. zakona o organizaciji finančne uprave, ukinejo posebni dodatki na plačo, ki so jih sprejemali po odredbah pravilnika o posebnih dodatkih na plačo v denarju ali naravi državni uslužbenci civilnega reda od 1. maja 1930.
Nušiceva »Gospa ministrica« v ljubljanski Drami
Ljubljana, 31. oktobra. Nocoj smo po daljšem presledku spet enkrat videli komedijo priljubljenega srbskega pisatelja Branislava Nušiča. V Lipahovi režiji so dali »Gospo ministrico« z gospo Juvanovo v naslovni vlogi. Vedrost preprostega humorja, ki ves čas cika na ostro aktualno satiro, in živo podajanje stvari sta do konca vzdrževala občinstvo, ki je hišo docela napolnilo, v napetem veselem navdušenju. Bilo je mnogo smeha in mnogo aplavza.
Dan štfednje
Pied šestimi leti je določil mednarodni kongres hranilnic, da bodi 31. oktober dan varčevanja. Pred šestimi leti je odlična mednarodna organizacija opozorila vse narode, da je treba varčevati, ker drugače ni rešitve. A mi smo ta klic čisto preslišali in 31. oktobeT je bil pri bogatih narodih dan štednje, ne pa tudi pri nas.
Neprimerno ve č vzroka za varčevanje ko drugi narodi pa imamo mi. Vsa naša gospodarska kriza izhaja vendar iz tega, ker nimamo kapitala. Tako bogata na naravnih zakladih je vendar naša zemlja, da bi morali vsi živeti ne samo v zadovoljstvu, temveč naravnost v bogastvu, če bi le malo bolj izkoriščali zemljo. A je ne moremo, ker nimamo lastnega kapitala. In ker nimamo kapitala, zato ne moremo dvigati iz zemlje zakladov, zato moremo to storiti le s tujo pomočjo.
Tuja pomoč pa je draga in bo vedno draga. Ni vendar pričakovati, da bi tujec zaradi naših lepih oči investiral v našo zemljo »voj denar. On ga nasprotno investira le zaradi dobička in sicer zaradi velikega dobička, ker nihče ne bo tvegal v tujino denar, če se mu obeta le majhen dobiček. Čeprav se tujemu kapitalu pri nas zelo dobro godi, včasih celo mnogo predobro, pa zaenkrat nimamo niti tujega kapitala dovolj na razpolago. Zato niti s tujim kapitalom ne. moremo dobiti iz zemlje to, kar bi mogli.
Dvakratna nujnost je zato, da sami zberemo potreben denar za dvig zakladov naše zemlje. Da se gospodarsko osamosvojimo, je prva nujnost, da odpravimo pomanjkanje kapitala pa je druga nujnost. Edin odpoinoček, da vse to dosežemo, pa je varčevanje, ker samo na ta način pridemo do lastnega kapitala.
Veliko, silno veliko kapitala potrebujemo, zato pa moramo tudi mnogo, silno mnogo varčevati. Vsi brez izjme moramo varčevati, od otroka v šoli pa do starca, ki se že poslavlja od sveta. Štednja, to je danes glavna nacionalna naloga, ker samo ona odpira pot do splošnega narodnega blagostanja. Zbirati kapital, zbrati velik nacionalen kapital je zato kategorična zapoved za vse nacionaliste, pa tudi za vse druge.
Varčevanje pa ima tudi nad vse velik moralen pomen. Varčevanje ne izvira iz stremljenja, da si kdo čim več nabere denarja, ker varčevanje nima z lakomnostjo nobenega opravka. Varčevanje je v tem, da kdo samega sebe premaga in se zaradi višjega cilja odreče užitku. Ne na slepo zapravljati težko prisl uženih denarjev, temveč vsak krajcar dvakrat in tudi večkrat obrniti, predno se ga izda. Varčevanje je zato znak dobrega gospodarja, ld so vsi štedljivi. Ob pravem času si zbrati denar za hude čase, ta velika modrost je v varčevanju. Ob pravem času poskrbeti, da ima človek v potrebi denar na razpolago, to je postopanje prevdamega človeka.
A te modrosti je bilo včasih pri nas že mnogo več, kakor pa je je danes. V vojnih časih je prišlo zapravljanje in razmetavanje denarja v modo in še sedaj se tega nismo znali otresti. Mlado in staro boleha na tem in v vseh stanovih vidimo isto napako. Koliko zapravi otrok denarja za razne sladkarije, ki vrhu tega še škodujejo njegovemu zdravju. Ce bi mesto tega spravil vse te dinarčke v hranilnik in pustil, da se mu obrestujejo, ne bi bil ob koncu dijaških let brez denarja in imel bi sredstva, da si razširi svoj duševni horicont. In obrtniški vajenci! Ce bi v pravem času varčevali, ne bi bili v skoraj nepremagljivi zadregi, kako otvoriti delavnico in pričeti na lastnih nogah ter delati za lasten račun. A tudi za odrasle je varčevanje edina rešitev. Koliko morajo nekateri preplačati vsako blago, vsako zavarovanje, ker ne znajo Mediti, če niso k temu naravnost prisiljeni. Če znajo vsi ti štediti na tuje povelje, bi mogli isto storiti tudi po lastni volji. Da pa postane volja tako močna, jo je treba k temu vzgojiti.
To pa je ravno namen propagande za varčevanje. Ona hoče dvigniti voljo ljudi, utrditi njih značaj in zato je varčevanje moralno. Ce smo že zamudili šest let zaporedoma, da je minil za nas 31. oktober brez uspeha, pa ne smemo te napake več ponoviti in prihodnji 31. oktober mora biti tudi za nas dan varčevanja. Veseli znaki 90 tu, da bo to tudi doseženo, ker je propaganda varčevanja že postala del jugoslovanskega programa. Zato pa jugoslovanski nacionalisti na delo, da nas varčevanje privede do popolne gospodarske neodvisnosti.
Bratska češkoslovaška čustva do Jugoslovanov
Pomemben članek češkoslovaškega poslanika dr. Flidra v glasilu dunajskih čehoslovakov
Dunaj, 31. oktobra, n. >Vidensky Den-nik«, organ češkoslovaške manjšine v Avstriji, prinaša članek sedanjega češkoslovaškega poslanika v Beogradu dr. Roberta Flidra, ki pravi o Jugoslaviji: Želel bi nekaj podrobnejšega povedati o Jugoslaviji, v kateri imam čast in zadovoljstvo zastopati našo državo. Mogel bi najti vzgledov in dokazov naših medsebojnih vezi v davni prošlosti, toda to bi prekoračilo tesne meje takega članka. Hočem omeniti samo to, da so Cehi v Avstriji že pred vojno bili udeleženi pri sodelovanju naših in jugoslovanskih poslancev v dunajskem državnem zboru. Spoštovali smo in imeli radi Srbe iz stare Srbije kot junake in kot vzor požrtvovalne ljubezni do naroda. Družili smo se s Hrvati in Slovenci kot s slovanskimi brati v skupnem trpljenju in pod skupnim jarmom. Sedaj po vojni, ko smo se osvobodili, so prišli naši stiki do popolnega izraza. Razširile so se naše zveze in utrdilo se je vzajemno' prijateljstvo.
Ta vzajemnost je bila razširjena na vse smeri in vrste narodne delavnosti. Simpatije za Jugoslovane so pri nas tako velike, da vsaka tudi najmanjša vzpodbuda za poset Jugoslavije, naj pride od koderkoli in od katerihkoli slojev, vzbudi tak interes, da predstavljajo naši izleti pravo poplavo za jugoslovanska mesta in kraje. Tu pa se kaže prav tak interes in iste simpatije. Vse naše udeležence in mnogoštevilne izletnike naših ekskurzij sprejemajo z odprtimi rokami in jim izkazujejo vso ljubezen in pozornost. Da bi to prijateljstvo imelo za obe strani tudi praktično vrednost, moramo našo vzajemnost izvesti tudi v gospodarskem in v vsem iivljenju obeh narodov. Sploh se moramo medsebojno hrabriti in si pomagati. Tako ne bo imel prav tisti, ki trdi, da so slovanski narodi pač sposobni, da ustanavljajo države, ne pa da jih ohranijo. To vero moramo s svojim delom stvarno dementirati.
Nov ponos naše trgovske mornarice
Danes se vrši v Southamptonu izročitev luksusnega parnika »Kraljica Marija«
da bo ta ponosni brod že sredi novembra v naših vodah, kar bo za vse naše luke in za vse naše morje velik dogodek. Dasi smo bili ponosni že na svojega »Kara-djordja«, bo zdaj tudi ta novi parnik v Sredozemskem morju in na celem svetu ponosno plul pod jugoslovansko zastavo. Za prvo potovanje parnika so se prijavili že mnogi odlični gostje za udeležbo, tako nekateri ministri in inozemski diplomatski predstavniki.
Beograd, 31. oktobra. AA. Angleška pa-roplovna družba »Royal Maik je obvestila naše faktorje, da se bo predaja velikega luksusnega parnika »Kraljice Marije« izvršila 1. novembra v Southamptonu. Predaji bodo z naše strani razen generalnega direktorja Banjica prisostvovali novoimenovani kapetan ladje kapetan V. Sumun-kovič, inšpektor kapetan Manojlo Bote in glavni komisar sveta Jakšič. Preko Zagreba in Sušaka odpotujeta te dni dve skupini naših mornarjev v Southampton, tako
Podrobnosti o zadnjem potresu v Italiji
Procesije ljudi, ki zapuščajo selišča - Blokirani seminaristi - Neizmerno razdejanje v kratkih 12 sekundah
stavb. Tudi sodna, vladna in občinska palača so zelo poškodovane. Ob morski obali je večina pomolov na pol razpadla. Neko ameriško ladjo, ki je bila privezana ob pomolu, je silno razburkano morje zagnalo ob pomol in jo nekoliko poškodovalo. Mornarji, ki so se bili s čolni raztresli po luki, so se z veliko naglico vrnili na ladjo, ker so jih valovi zelo ogrožali. Tudi v predmestjih je potres podrl mnogo stavb, na deželi pa ne stoji več niti ena kolonska hiša pokonci.
Vlada je poslala nadzornika inž. Narboneja, da sestavi točno poročilo o katastrofi. Tudi sicer se rešilna akcija, ki so jo organizirale oblasti, polagoma uveljavlja.
Prejšnji potresi y Markah
Vse kaže, da je bila potresna sfera razdeljena v dva dela. Ena proga potresnih centrov je bila v jugovzhodnih Apeninih, druga pa pod morjem ob obali. Potres je objel Romagno, Marke in Umbrijo, do katastrofalnih posledic pa je prišlo le med obema potresnima središčema — v Markah. Ozemlje, na katerem je nastal potres, je že večkrat trpelo zaradi teluričnih pojavov. Največji potresi v poslednjih petih letih so bili 1. 1887., 1897. in v poletju 1. 1916., ki je povzročil mnogo škode mestoma Rimini in Riccione. Potres, ki je včeraj zadel pokrajino Marke, je trajal prav za prav od 8T3 40 sek. do približno 8*31, le da je bil po večini manj občutljiv. Spočetka se je potres čutil v obliki valov, proti koncu pa v sunkih. Največjo silo Je pokazal ob 817 in je v 12 sekundah povzročil vse razdejanje. V tistih sekundah je dosegel tudi najvišjo potresno stopnjo.
Novi potresni sunki Rim, 31. oktobra, d. Ob 4-8 davi so v Ankoni in okolici občutili nov potresni sunek. Prebivalstva se je polotila panika. Ta potres ni povzročil večje škode. V cerkvi sv. Martina v Se-nigalliji je prvi dan potresa duhovnik pravkar opravljal božjo službo, ko se je cerkev hudo zamajala. Cerkev se je deloma podrla ter je bilo več oseb pokopanih pod ruševine. V Ankoni se nahajajo Še danes mnogi ponesrečenci pod razvalinami hiš.
Rim, 31. oktobra, d. Po privatnih poročilih je bilo v Ankoni nad 60 mrtvih in nad 300 oseb hudo poškodovanih.
Rim, 31. oktobra. AA. Po vesteh ki so prispele davi iz potresnih krajev, je v SenigaHiji
TO«m0oo!2V1i1 Vf 2,°' Ranienih Je 275 ot h. od njih 23 hudo. V Ankoni s0 mrtve tri osebe,
ranjenih pa 52. V sami Ankoni se ni podrla niti ena hiša, vendar so popokali vsi zidovi. V Pesaru in okolici je 24 ranjenih. Povsod je potrebna energična in hitra pomoč.
Ankona, 31. oktobra, v. Potres, ki je včeraj zadel pokrajine med obalo Jadrana in zadnjim jugovzhodnim delom Apeninov, takozvanimi ro-magnolskimi Apenini, je bil katastrofalen, ako se oziramo na desetine človeških žrtev in stotine ranjencev in na materialno škodo, ki presega sto milijonov lir. Danes so se začela širiti podrobnejša poročila iz vseh prizadetih'krajev, ki jim je včerajšnja nesreča razdrla vse telefonske in brzojavne zveze in jih tako odločila od sveta. Povsod je nesreča prizadejala prebivalstvu velik strah in paniko. Ljudje so v silni razburjenosti pobrali iz svojih stanovanj svoje reči, po večini nepotrebne, in v celih procesijah romali iz vasi in trgov na polja, kjer so si postavili borne šotore ali se naselili v barakah in osamljenih nepoškodovanih hišah ter tam prebili prvo noč po potresu. Najhujše posledice potresa so se pokazale v Markah med mesti Fano, Floriano in Macerato.
V pokrajini Pesaro
V mestecu Fano se je sesulo več hiš in udrlo mnogo streh. Nekaj ljudi je bilo ranjenih, a hujšega ni bilo. V kraju Marotta je prav tako porušenih nekaj hiš. Tudi postaja je oškodovana. Pod ruševinami so našli trupla treh žensk, ki so jih že sinoči pokopali. Vse večjo škodo pa je prizadejala potresna katastrofa v mestu Pesaro. Tain je silno potresno valovanje trajalo 12 sekund. Mnogo hiš se je docela porušilo, še več se jih je na pol podrlo in so jih morali
Eopolnoma izolirati. K sreči človeških žrtev ni ilo in tudi ranjenih je bilo le devet ljudi. Najbolj poškodovan kraj v pokrajini krog mesta Pesaro je Mondolfo. Vse hiše so podrte ali težko oškodovane. Tu so ruševine ranile 12 ljudi, neko dekle pa ubile. Trg Nolfi je nekoliko manj poškodovan, vendar so se skoraj na vseh hišah udrle strehe in na zidovih so se pokazale široke razpokline. Ranjenih je bilo v tem kraju šest ljudi.
Razdejanje v Senigalliji
Epicenter potresa — mesto Senigallia je najbolj trpelo. Potres je pretrgal vse telefonske in brzojavne žice ter električne provodnike, tako da je mesto ostalo tudi brez elektrike. Kordoni vojaštva vzdržujejo red, da se more čim bolj uspešno in naglo razvijati rešilno delo. Ura na zvoniku, ki moli iznad mesta, se je ustavila ob 8T7, zvonik sam se je nagnil in bati se je, da se vsak hip zvrne. Povsod na hišah in drugih objektih je opaziti razdejanje silnih potresnih valov in sunkov. Kakih 250 ranjencev so prepeljali v bolnico, ki jo je ustanovil papež Pij IX, 23 ranjencev se bori s smrtjo. V bližnji cerkvi so postavili mrtvaške odre in na njih leži preko 20 mrličev. In od časa do časa prinesejo kakšno novo žrtev, ki so jo izkopali izpod ruševin ali ki je izdihnila v bolnici usmiljenih bratov. Medtem se rešilna akcija nadaljuje. S prav posebno težavo so rešili petdesetorico se-minariBtov, ki so se znašli v vrsto seminarja, obdani krog in krog od samih ruševin. Izpod ruševin so šele po štirih urah trdega dela izkopali neko težko ranjeno učiteljico. Proti večeru so se potresni sunki, čenrav v manjši meri ponovili. Povzročili so strašno paniko posebno med ranjenci.
V Ankoni
V mestu Ankoni, italijanski trdnjavi ob za-padnem Jadranu in veliki pomorski bazi, je katastrofa napravila skoro prav tako veliko škodo kot v 'Senigalliji, le človeških žrtev in ranjencev je bilo mnogo manj. Na trgu Roma se je sesu'n pročelna stena prefekturne palače. V ulici Marsiglia je porušena cela vrsta palač in
Ameriško posredovanje med Francijo in Italijo
tVashington, 81. oktobra, n. Politični krogi trdijo, da je predsednik Hoover dal GibBomu popolnoma proste roke glede posredovanja med Italijo in Francijo povodom otvoritvenih priprav za razorožitveno konferenco. Kljub temu pa državni departement ni prav prepričan, da 11 bo to posredovanje imelo kaj uspeha. Gibson odpotuje v Rim, ker misli, da bo na ta način najbolje opravil svoj posel.
VREMENSKA NAPOVED Dunaj, 81. oktobra, d. Večerna vremenska napoved meteorološkega zavoda za jutri: Nestalno, najbrže deževno vreme. Temperatura bo padala.
Grsko-iurika pogodba in Balkan
Ankara, 31. oktobra. AA. SnoČi je po podpisu grško-turškega pakta predsednik grške vlade Venizeiloe sprejel zastopnike tiska. V svoji izjavi je med drugam rekel: Sestanek grških delegatov c grofom Bettilenom je bil popolnoma slučajen. Na vprašanje zastopnika Wolffovega urada, kako bo ta pakt odjeknil v Jugoslaviji, je Venizelos odgovoril: Naši prijatelji Jugoslovani, ki vodijo pacifistično politiko, podobno naši, bodo ^ storili edino kar morejo, a to je, da pozdravijo to delo. Mii smo kakor tudi Turčija i balkanska i sredozemska država in imamo v tem enake interese baš kakor je tudi Jugoslavija i balkanska država i jadranska ter ima svojo posebno interesno sfero.
Na nadaijno vprašanje istega časnikarja, ali ne pomem ta pakt emancipacijo malih narodov od velikih je Venizelos odgovoril: Ne maram besede »emancipacija«, ker bi to utegnilo pomenita, da bi bili mali narodi do zdaj vezani na velike. Ta pakt znači, da smo zdaj na tem, da sami razpravljamo o svojih interesih.
»AM je to prvi korak k balkanski uniji?«
»To je preveč povedano, vendar moramo imeti pred očmi, da prinaša ta pakt zbližanje med balkanskimi narodi.«
Fašistična propaganda po zgledu komunistične
Pariz, 31. oktobra. »Temps« objavlja komentar k zadnjemu govoru g. Masaryka, v katerem našteva najprej osti, hi so v tem govoru naperjene proti Franciji, ter potem pravi: »Se eno dejstvo, ki ga je treba podčrtati, je v tem, da ta govor ni samo glede revizije mirovnih pogodb, temveč tudi po svojih najmanjših podrobnostih odkrito za Nemčijo. Naj navedemo med drugimi tudi ono mesto, ki je za zaveznika malo prijazno, ker se hočejo predstavljati nemške okrutnosti v času svetovne vojne kot obrekovalne vojne iznajdbe in laži. Kaj bi se reklo v Italiji, če bi ji naslovili isto formulo glede jugoslovanskih okrutnosti, radi katerih se pritožuje?
Drugo mesto, ki ga je treba pomniti, je ono, kjer se predstavlja fašizem kot ideja in univer-salna doktrina, ki da zasluži po svojih vrlinah, da zmaga po vsem svetu. V zadnjih letih pa je tisk Italije rad naglašal, da fašizem ni izvozno blago. Toda že zmago Hitlerjeve stranke so pozdravili kot dokaz, da fašizma ni mogoče smatrati več za čisto italijanski pojav, temveč da ima vsa svojstva, da se lahko razširi na druge kraje kot političen sistem, ki odgovarja vsem modernim potrebam. Mussolini napoveduje že sedaj, da se bo nekega dne vsa Evropa priključila fašizmu. Vse to pomeni, da bi naš kontinent utegnil dobiti v kratkem novo obliko propagande, ki bo sicer imela drugačen smisel kot komunizem, a se bo skušala uveljaviti vzporedno s propagando ruskih komunistov.
Na koncu podčrtuje »Temps« ono mesto v govoru, kjer je rečeno, da p(jt ekspanzije Italije more iti le proti vzhodu. Take besede pomenijo — zaključuje list — da si Italija pripravlja novo bodočnost v Levantu ter ima v načrtu kolonizacijo tega predela sveta.
Imenovanje pomočnika zunanjega ministra
Beograd, 31. oktobra. AA. S sklepom ministra za zunanje zadeve je postavljen za vršilca dolžnosti prvega pomočnika ministra zunanjih zadev g. Konstantin Fotdč, kraljevski poslanik, za vršilca dolžnosti načelnika političnega oddelka pa Pavle Perovič, svetnik v Londonu.
Strokovni izpiti in premestitve
Beograd, 81. oktobra. 1. Danes so v ministrstvu gozdov in rudnikov polagali strokovne državne izpite za gozdne uslužbence II. kategorije. Med drugimi sta izpit položila gg. Nemčicki Jan iz Guštanja pri Prevaljah in Josip Blaha iz Sv. Nedelje.
Po odredbi ministra za gozde in rudnike je bil premeščen g. Virnik Fran, šumarski inže-nerski pripravnik 1/9, s šumarske uprave v Vr-hovini na šumarski odsek kraljevske baask« uprave v Ljubljani.
Zakon o policijskih uslužbencih
Beograd, 31. oktobra. AA. Nj. Vel. kralj je na predlog predsednika ministrskega sveta in ministra notranjih zadev podpisal zakon o državnih policijskih izvršnih uslužbencih.
Razpisano mesto
Beograd, 31. oktobra. AA. Na osnovi uredbe o vzgoji dece je minister za prosveto sklenil razpisati mesto učiteljiee na zavodu za vzgojo dece v Slavonski Fožegi. Prošnje se vlagajo pri ministrstvu prosvete do 15. novembra.
Nobelova nagrada za medicino
Stockholm, 31. oktobra. AA.. Letošnjo. Nobelovo nagrado za medicino dobi prof. Lansteiner z Rockefellerjevega instituta v Newyorku.
Pokojnine za svojce žrtev »R 101«
London, 81. oktobra. AA. Kakor so »poročili v spodnji zbornici bodo vse vdove in otroci žrtev katastrofe zrakoplova »R 101« prejemali pokojnino. Podtajnik za letalstvo je dejal, da je vlada sprejela ta predlog. Tozadevne odredbe bodo izdane brez vsake ozkosrčnosti.
London, 31. oktobra. AA. Danes je profesoi Bai-rstow na sodišču izjavil, da je bil zrakoplov R 101 z novimi izpremembami v teži dovolj siguren za vožnjo.
lasa največja rana
Pojavi zadnjega časa na našem Miterarno-kiritičuem polju ponovno pridajo, kako je karakter naroda — bodtei po svoji dobri ali slabi ■linam »Uklea im vat ra jen: kakor hitro eo nam 1.1,1. po^ »aiprta v »Iranka nsko-polito&no borbeno«*, ki je dosihmal donvalega zavzela in izčnpate vse naše duhovne sile, aile, ki eo edini manometer kulturnega stanja vsakega naroda pred velikim svetom, tako, da nam je preostajaio teh and jedva toliko, da moremo gojiti svoje lepe umetnosti le še tako, kakor goji umetno vrtnarstvo svoje rastlinstvo v segrevam ih gredicah, vse tako šibko, prozorno in malokrvno — ni ta naša borbenost usahnila, marveč je le preskočila na drugo pred-metnost, na naše kulturno polje, posebič na naš splošni umetnostni — kraticizem.
Trditve, kakršne čitaimo v zadnjem času ▼ tej panogi, pričajo to nad vse zgovorno.
Da se razumemo. Averzna, dobra stran te borbenosti, te naše aktivnosti je gotovoda naša najsveblješa točka, naš agens, ob katerem smo rastii in se razvijali, da smo postali to, kair smo dandanes. To se pravi, ta naša borbenost je bila hvalevredna, v kolikor smo jo uporabljali za osamosvojitev in ohranitev svoje bitnosti. Ali vendar te naše borbenosti reverzna stran, ki jo uporabljamo v svoji lastni krvi, vse to naše udejstvovanje na znotraj — je vse prej nego lepo in dobro. Ako pogledamo, kako se je ta boj vršil v našem političnem življenju, kako ganljivo smo negovali brutalnost, zavratnost in zavist, zbog česar smo od konca vojne dalje izgubili postojanko za postojanko, vidimo jasno, da se iste metode pojavljajo na našem splošno kulturnem polju, kjer povzročajo isto zmedo in ogabnost In ki nam ubijajo še tisto maloe umetniško-stvarjajoče sile, ki je najvažnejši saldo našega, kakor vsakega drugega naroda.
V mislih imam sledeče: Neka naših mesečnih revij je priobčila članek literarno-kritične vsebine. Takoj nato je izšel odgovor v drugi mesečni reviji. Ako primerjamo »meri obeh Člankov in njuno miselno gravitacijo, vidimo antagonizem takega kova, kakršen bi bil v narodih s starejšo kulturo gotova nemogoč. V prvem, kakor v drugem članku sta si miselnost in smotrenost tako diametralno nasprotni, pobijajoči se, da je vsak enoten zaključek obeh člankov nemogoč, da nima ne en ne drugi članek niti ene misli, na katere podlagi bi bilo mogoče ustvariti enoten kulturen nazor. Vsak teh člankov usiljuje čitatelja z zahtevo, da se mu moreš podrediti. A ker obema avtorjema ni mogoče verjeti, ne preostaja nesamostojnemu čitatelju, ki išče pouka, drugega, kot da se odloči za eno ali drugo smer, to pa z nujnostjo, da istočasno izloči drugo in jo odbije od sebe. Oni čitatelj pa, ki je količkaj samostojnega mišljenja, ta se bo obrnil od obeh takih docentov, pljunil na njihove teze, — in najbrž ga obšla malodušnost, ker bo vedel, da ne bo čul resnice in objektivnosti ne na eni, ne na drugi strani. Če bi se pa hotel sam udejstvovati na umetniškem polju, tedaj se bo zavedel že v naprej, kdo ga bo sodil.
A ne le to. Ta antagonizem ni le teoretičen. Skoro vedno je oseben in žaljiv ter očita idiotstvo, če ne kaj hujšega, če se mu ne pokoriš.
Jasno je vsakemu, ki količkaj pozna razvoj kulture našega naroda, da so te in take metode prenešene iz našega stranikairsko-poJitič-naga življenja predzadnjih dni na umetnostno-kritiično polje	in da .je ta	zelj ena	in	ista:
ako smo	jo zatrli na eni njivi, se je	pojavite
eamoposebi zopet na drugi njivi, kakor se pojavita osat in pl e v olj.
Posledica tega je, da postajajo pri nas razmere na aplošno-umetndškem polju ravnotaiko zadušljive, kakor so hile ogabne prej v stran-karsko-političnem življenju. Dandanes ne sedita niti	dva	naša tvorca,	umetnika	ali	literata pri	eni	in isti mizi,	dandanes	so	naša
gledališča prazna. Nasprotno pa cvete kabaret vsepovsod, na ulici, v kavarni, v naših kinih. O, tu ni praznote, da; tu se tere ljudstva. Odtod poplava s prevodi iz tujih literatur, s tujim kruhom, ki si ga ne znamo pridelovati sami, na lastnih njivah. Narod pa, ki ne živi iz lastne duševnosti in tvamosti, je zapisan poginu.
Kje so tedaj vzroki te naše negativnosti, naše brezdušnosti, našega mrtvila, naše zle volje, ki vlada v krogih naše inteligence in ki nosi mestoma celo znak besne sektantske fanatičnosti in jezuitske gorečnosti v slabem Pomenu besede, pa najsi prihaja ta veter od konservativne ali napredne smeri.
Nam manjka one blagorodnosti, notranjega Plemstva in gospodstva, bi sicer nikdar ne •pregleda napak, ne svojih, ne tujih, ld nik-<^ar slepo ne odpušča pravih grehot, — ki pa vendar optima fide popravlja in gradi, ne iz •voje koristolovnosti, temveč iz svojega dušev-nega bogatstva, to pa vsepovsod, kjer vidi nezadostnost in nebogljenost. In brez te bia-8°rodnosti ne bomo nikdar jedli iz sklede *®®l'ne kulture, kot taki si ne bomo na-,, ®vojih duševnih potreb iz lastnih sil. ko pa stoje stvari tako, potem ne moremo opinnesbi svetu nobenega dolga naše kul-11 ™e bitnosti in kot take nas mora veliki n„ *®n|l svet črtali iz svoje evidence.
~ato 3® »krajni čas, da obrnemo svoj pogled vase, v svojo notranjost, da revidiramo svojo, duševnost in svoj karakter, da izločimo iz njiju, kar nas stalno zastruplja in kar nas ovira, da ne moremo priti do enotnosti naše
Ceško-slovensko pobratimstvo
Današnji ozki bratsJd stiki med Jugoslavijo in ČSR imajo svoje krepke korenine v tradioio-nelnem češko-elovenskem pobratimstvu. Zgodovinska usoda je hotela, da »mo bili mi Slovenci na jugu tista del velikega jugoslovanskega naroda, ki je naj poprej prišel v ozke stike s prebujajočim se bratskim narodom češkim na severu, in od njega je presejal kulturne dobrine in narodno zavest na slovanska jug. Prvi naši slovničarji so šli v šolo k češkim tovarišem, tako da smo imeli Slovenci že prve slovnice skrbno sestavljene po si/rokovnjaškem češkem vzorcu. Naš Kopitar, učenjak svetovnega slovesa na dunajski dvomi knjižnici, je bil zvest tovariš čeških učenjakov, naši pesniki in pisatelji Prešeren, Čop, Vraz itd., eo bili v stalnih stikih s slavnimi Čehi. Leto 1848. je našlo v bratskem objemu takratne voditelje, enako pozneje v državnem zboru v Kromerižu, Frankfurtu, na Dunaju. Politična usoda po dualizmu je navezala v glavnem Čehe in Slovence za vzajemno delo v dunajskem parlamentu.
Veliki prijatelj našeega naroda Jan Lego Toda sistematsko skupno delovanje, iz kaie rega se je izcimilo resnično »češko-slovinskč pobratimstvi«, ima v našo veliko srečo najplemenitejšega očeta — Jana V. Lega, kateremu se je v poznejših letih pridružil naš — Ivan Hribar. Vse naše sedanje gibanje v »Češko-slovaških-Jugoslovanakih ligah« ima svoje korenine v tistem delovanju, ki ga je nad pol stoletja sistematski gojil in vršil ta »odteček« češke in »ljubljenec« slovenske mladine, kakor ga je že leta 1885. imenoval vse doslej premalo cenjen velik Slovan Anton Trstenjak v svoji zlati knjigi »Spomenik slovanske uza-jemnosti«.
V teh svečanih dneh, ko se spominjamo onih dni pred 12 leti, ki so mu prinesli zlato svobodo, bi zagrešili velik pogrešek, ako se vredno ne spominjamo tudi — očeta češko-slovenakega pobratimstva Jana Lega in vernega mu pomočnika Ivana Hribarja.
Lego je bil rojen 1. 1833. v Lhoti kot sin zaslužnega učitelja ter je študiral na gimnaziji v Plznju. Tu se je učil skoro vseh slovanskih jezikov, ali najbolj priljubljena mu je bila slovenščina. To ga je gnailo k nam na jug, kjer je vstopil leta 1857. v politično službo. O njegovem delovanju med Slovenci mogli bi napisati celo knjigo. Iz Kamnika in iz Treta je neumorno dopisoval v češke lastee. V Trstu je bil leta 1861. med ustanovitelji Slovenskee Čitalnice, v Ljubljani med ustanovitelji Dramatskega društva. V Trstu je sam učil petje prvi pevski zbor, v Ljubljani je zbral 19 goldinarjev za najboljšo skladbo »Kdo je mar«, ki se je pela v »Fiilharmoniškem društvu«, kjer se je potem vedno pete tudi po ena slovenska nova skladba. Leta 1875. se je preselil v Prago, kjer je postal uradnik pri »Češkem muzeju« in je ostal tam do smrti leta 1906.
V Pragi je nadaljeval delo, ki ga je lepo število let vršil v Sloveniji. Glavna njegova naloga pa, ki si jo je bil nadel, bila jo ta, da je zbiral okrog sebe — mladino, duševno in gmotno je podpiral slovenske dijake, ki so kazali veselje do slovanskih jezikov, v prvi vrsti češčine, vabil jih je na visoke šole v Prago, kjer jim je bil pravi oče. Še danes sta pri njegovi plemeniti vdovi Antoniji (Žižkov, Miikičova ulice 2) dva albuma slovenskih dijakov, ki so mu ga poklonili v znak svoje hvaležnosti. Skoro 50 let sta albuma stara, in v njih so slike mladeničev, ki so bili v zadnjih 50 letih našega narodnega življenja več ali manj na prvih mestih našega kulturnega ali politiškega dela. — Posebno veselje mu je bilo, vabiti k sebi slovenske učitelje. Tudi mene je tako našel že leta 1883., ko je zasledil v »Slovenskem Narodu« pod uredništvom Ivana Železnikarja prve dopise iz Julijskih planin in »od beneške meje«. Moral sem se takoj učiti češčine, založil me je s knjigami, moral sem začeti prevajati Jiraška, kar je izhajalo v podlistku raznih listov, posebno »S. N.< — Cela odlična vrsta slovenskih učiteljev je bila med njegovimi učenci in ča* stiloi. Učiteljska društva v Tolminu, Gorici, Sežani so ga imenovala za častnega člana. Di plome »o menda v ljubijansekm muzeju. Tudi »Slovenska Matioa« in »Dramateko društvo« sta go izvolili za častnega člana za izredne zasluge ki si jih je pridobil za ti naši velevažni kulturni ustanovi. Ali je še kdo drugi, kn bi se mogel le od daleč meriti z Janom Legom?! Ali pojdimo dailje ...
Velegrajska »kuga«.
Ob tisočletnici Metodove smrti leta 1885. sta organizirala Ivan Hribar in Anton Trstenjak gledališki vlak v Prago in pohod na Velehrad. Čez sto odličnih Slovencev in precej Hrvatov je poletelo tedaj na Velehrad in v zlato ma-tuško Prago, da se tam nasekajo čistega slo* vanskega navdušenja.Na vseh postajah češke
* Članek nam je došel prekasno za čehosio-vaško številko, a je vsled svoje zanimive vsebine aktualen tudi danes. — Uredništvo.
domovine »o bili sijajno sprejeti. Slovansko bra-toljubje je slavilo takrat prvič take trijumfe, kakor dotlej še nikdar. V gori omenjeni Trstenjakovi knjigi slovanske vzajemnosti in brato-tjubja — »o ohranjeni spomini na tiste velike slovanske dni, ko so si Jugoslovani in Cehi prvič tako prisrčno bratski stiskali roke in izmenjavali bratske poljube.
Celo naš skromni Simon Gregorčič, ki ga sicer ni bilo lahko spraviti iz svojega mirnega zavičaja v Vipavski dolini, se je pridružil pobratimu Hribarju, in je bil med brati Čehi povsod preerčno pozdravljen. In baš Sime se je bil tako navdušil da je spesnil svojo slovečo »Velegrajeko kugo«, ki jo je sam govoril na poslovilnem večeru v »Meščanski Besedi«, tako da so neštete solze tekle po licih ginjenih poslušalcev. Avstrijske oblasti so namreč našle v okolici Velehrada — »kugo«, zato so prepovedale »kupen izlet tjakaj. Naš Sime je sarkastično zapel resnico o tej »kugi« in na koncu vzkliknil:
Te »kuge« se hočemo napiti tako, da duh in telo nam prošine, a kedar prošine nam duh in telo, se vrnemo do domovine.
Po domu jo širili bomo vselej, da ves bo naš narod okužen, in »kužiti« ga ne prenehamo prej, da v duhu g Slovani bo združeni
Očeta tistih slovanskih dni v Pragi in po vsej češki domovi sta bila — Jan Lego in Ivan Hribar. Lego je bil duša vseh prireditev na pošast milih gostov z juga.
Dve leti pozneje pa je Lego priredil češki vlak v Ljubljano in Trst. Vrla pomočnica mu je bila pan-i Neurenterova. Slovenci v Ljubljani in ob vsej progi na naši zemlji so vredno počastili brate Cehe in jih zahvalili za siajni sprejem pred dvema letoma v Pragi. Jaz sem pri tisti priliki prvič videl blago obličje svojega učitelja in očetovskega prijatelja. V Trstu »Al monte verde« »mo imeli sestanek in banket, kjer je slavilo triumfe češkoslovansko pobratimstvo tedaj prvič ob obali sinje Adrije... Jan Lego je bil duša tudi tega izleta. Posledice so se poznale v vsem našem medsebojnem delovanju v poznejših desetletjih.
Jan Lego je legel k počitku leta 1906, in na Olšamih smo mu Slovenci postavili dostojen spomenik, h kateremu do danes še trudno leze njegova plemenita soproga, 85 let stara vdova Antonija. Drugače je spomenik precej pozabljen, kajti sedanji rod že več ne pozna in ne zna dovolj ceniti delovanja v preteklih šestdesetih letih... Lego ni dosegel v svoji uradniški karijeri visokih mest, ostal je skromen uradnik nižje kategorije, zato je bil drugače v Pragi manj znan nego je bil zapisan v dušah premnogih Slovencev, Bodi mu v teh vrsticah izražen hvaležen spomin.
Preden se v spominu ločim od tega velikega mojega prijatelja, naj povem še to — kar doslej menda še ni bilo nikjer omenjeno — da je bil Jan Lego tudi oče moje »Knjižnice za mladino«, ki je dosegla lepo število 36 trdo vezanih zvezkov. Na pobudo Jana Lega smo se bili sešli • predstavniki »Zaveze slovenskh učiteljskih društev« v stanovanju predsednika V. Ribnikarja v Dol. Logatcu din ustanovili to knjižnico, ki je bila izdatno obogatila našo mladinsko književnost. Lego sam je pridobil in nagradil nekaj rokopisov. Ne spominjam se več, kateri spisi »o to bili. Tako se je Lego ves čas svojega življenja brigal za napredek milih mu Slovencev.
Novejšega razvoja stikov med Slovenci in Čehi mi menda ni treba opisovati, kajti zašel bi tudi predaleč preko določene meje tega članka. Tudi sokolstvo je dokaz naših vedno ozkih medsebojnih etikov. Komaj je bil Sokol ustanovljen, že smo ga imeli tudi mi Slovenci.
Cgflejfe
si danes	671
razstavo
moških in otroških oblačil
znane specifalne trgooine
<J. Mačcfe
na Aleksandrovi cesli 12, da se boaete prepričali o največji zalogi, ki omogoči vsakomur nabavo po okusu in ceni.
Sokolstvo je bilo med nami najbolj priljubljeno in razširjeno. Od nas je šlo dalje po slovanskem jugu.
Ko so naši novinarski tovariši leta 1898. ustanavljali Slovansko novinarsko društvo, smo bili zopet Slovenci najagtlnejši soustanovitelji ter potem vsa leta, na vseh naših zletih najmarlji-vejši sodelavci.
In ko je med vojno delovala na Dunaju naša matija, smo bili Slovenci med najboljšimi zaupniki čeških voditeljev...
Proslava SOletnice Nar. divadla.
Od tu je bite tudi sprožena misel vseslovanskega zleta maja meseca v Pragi. Bližal se je konec vojne. Na Dunaju smo — in to ravno po zaslugi Čehov — najbolje vedeli, kako je pravzaprav s — koncem vojne. Takrat je balo za nas že jasno, da je sicer nemško orožje doseglo mnogo zmag, ali — vojne ne odloči njihovo orožje, marveč da bodo zmagovalci — antanta in njeni zavezniki. In zahotelo se je voditeljem slovanskega gibanja, da damo duška svojemu prepričanju in novih nad svojim dušam: Prirejen je bil v maju zlet v Prago, da bo tam zasajena slovanska lipa v sveto češko zemljo. 50-letnica Narodnega gledališča je bila samo zunanji povod ...17. maja 1868. je bil postavljen temeljni kamen za narodno gledališče, ta hram češke umetnosti in narodnega oduševljenja.
Za proslavo 50-letnice je prišlo v Prago ne-broj zastopnikov vseh slovanskih narodov, ra-zun Rusov, ki pač niso mogli priti. Samo iz Ljubljane in Slovenije je bilo nad sto gostov, med njimi: dr. Ivan Tavčar, Ivan Hribar, dr. Ravnihar, dr. Izidor Cankar, Fran Finžgar, Anton Kristan, dr. Kramer, gospa Tavčarjeva, Cilka Krekova, dr. Rybaf, — ali tudi Hrvatov in Srbov je bilo okoli »to. Morda se najde kdo drugi, ki opiše oduševljenje, ki je vladalo med vsemi udeležniki, kako bratski so bili gostje pozdravljeni v kraljevski Pragi, in s kakimi občutki zavesti v boljšo bodočnost je bite vsajena slovanska lipa na Vaclavskem namesti. Vsem se je čitala na obrazih samozavest, da ne bo več dolgo, ko bomo svobodni v svobodni domovini. Bili so to prekrasni dnevi bratoljubja in proroškega nadahnenja in s stotisočev src je kipelo hrepenenje:	Pridi zlata svoboda,
pridi!
In za pol leta je ta svoboda prišla ter nas objete z nebrojnimi nadami v boljšo bodočnost. Na Dunaju smo že 29. oktobra v Češkem domu proglasili svobodno Jugoslavijo, ki so ji v velikem številu kumovaili tudi bratje Čehi. Na sedanjem pokoljenju je težka odgovornost,... da bomo te svobode tudi vredni.
A. Gabršček.
Oglasi v »Jugoslovanu« — uspeh v prodaji in kupčiji I
kulturne duše, ki je edina in nepogrešljiva prizma, skozi katero se lomijo v« barvni žarki v oni skupini, ki daje svetovni kulturi oni dndividuelni spektrum, brez katerega še nikdar nikoli ni bil kak narod pred svetovno kulturo priznan in promoviran. Gre za našo blagorodnoet, za naše goapodstvol Tukaj potegnimo svoje mečel
Reprezentanca radio-tovarne „IN6ELRN“ Ljubljana
Telefon 3198 — Poštni predal 281 — Brzojavke Gleichrichter, Ljubljana
INGELEN
mm mm	TR1ELEKTR0NSK3	APARAT
H H	g priključkom na izmenični tok obsega valovne dol-
! ; H	žine 20—200 m
Največja selektivnost pri zelo glasnem sprejemanju
SESTCEVN1 SUPERHETERODTNSKl
i i j !	aparat s priključkom na izmenični tok. Sprejem valov
|	! j ;	od 12—2000 m brez izmenjave tuljav
■	■	Največja selektivnost, elegantna vnanjost, dveletna
garancija
AMERIKA - AVSTRALIJA - EVROPA
NA KRATKIH, NORMALNIH IN DOLGIH VALOVIH
V ZVOČNIKU
rv'^,_14_ii.ina	_ Piiotu« si nnarat Dredvaiati Dri Vašem trgovcu!
Janez Pohar:
Za povzdigo našega prometa
kršne ne pomnijo v tukajšnjih krajih najstarejši ljudje.
Zaradi prevelike teže snega, pomešanega z dežjem, se je drevje, posebno mlado, priželo lomiti. V sadovnjakih, ki so bili pred par leti zasajeni, je skoro vsako drugo drevo pri sredini debla malo pod krono prelomljeno. Tu in tam se je isto zgodilo s starim in močnim sadnim drevjem, tako da ni skoro v marenber-škem okraju drevesa, ki bi ne bilo poškodovano.
Škodo, ki jo je povzročilo zadnje neurje, bodo lastniki sadovnjakov nekaj let občutili ter se še ne da popolnoma preceniti; gotovo pa dosega stotisoče.
Pismo iz jnagoija
Lepo vreme — Vneti nogometaši — Koncert Okrašen dom mrtvih
Zagorje, 31. oktobra.
Po skrajno slabem vremenu nam že par dni pošilja jesensko solnce svoje prijetno božajoče žarke, katerih se vse veseli, staro in mlado. Kakor spomladi se grejejo na solncu stari ljudje in se zabavajo ob prijetnih spominih. Posebno pa je lepega vremena vesela mladina, ki se lahko po kratkem presledku zopet v polni meri izživlja. Najbrž pa se nam solnce ne bo več dolgo tako prijetno smehljalo — vsaj naši vsevedni vremenarji so izrekli takšno prerokovanje — in vsi hitijo, da izrabijo lepe dneve.
Tudi nogometaši so zadovoljni z vremenom. Vsak dan jih je vse polno na novem igrišču, osobito ta teden, ko so dobili nogometne čevlje. V nedeljo bodo zopet preizkušali svoje mlado nogometno znanje s Trboveljčani. Zanimanje za nogomet je vedno večje. Že pri prvi tekmi je prisostvovalo mnogo občinstva in prepričani smo, da ga bo pri drugi še več. Šport sam na sebi, pa tudi razveseljivo zanimanje občinstva podžiga naše igralce, da se s pridnim treningom spopolnjujejo v nogometu.
To nedeljo ne bo nobene igre, zato pa bo zvečer ob 20. uri koncert vijolinista g. Karla Rupla, ki ni priznan umetnik samo v naši domovini, temveč ima sloves tudi v inozemstvu. Malokdaj se nudi podeželanom taka prilika, kakor se nam bo nudila v nedeljo. Pohvaliti je treba Glasbeno društvo, ki nudi ne le svojim članom, marveč vsem ljubiteljem glasbe ugodno priliko, da se za mal denar navžijejo prvovrstne glasbe. Pričakujemo, da bodo Zagorjani znali ceniti društveno stremljenje in smatrali udeležbo pri koncertu za svojo kulturno dolžnost. Pokažimo, da smo še vedno vneti častilci glasbe, kakor v onih časih, ko je bila naša dolina na prvem mestu glasbe v vsem Zasavju. Zatorej zvečer vsi v Sokolski doml
Na pokopališču je zadnja dva dneva živahno. Kraše grobove,, dovažajo pesek, zemljo, tako da je sedaj dom mrtvih cvetoči vrt.
II.
Vprašanje strojev.
Drugo poglavje pa tvorijo stroji. Tu pa vlada pester nered, saj imamo kar celo zbirko lokomotiv od 1. 1862. pa do 1928. — poleg tega pa še vse možne serije in stroje različne prove-nijence, avstrijske, nemške in madžarske. Da to ni ravno razveseljivo in onemogoča uvedbo enotnega sistema v ves obrat, je jasno — pa se tudi prakticira, da razne vrste vlakov vozijo eni stroji in obratno ene vrste vlakov razni tipi strojev od tovornih do brzovlačnih. Poskušalo se je sicer z nekakim rajoni ranjem lokomotiv na poedinih progah po nekem sistemu, a se je povsem posrečilo le na dolenjski, bohinjski in rateški progi ter na lokalnih progah — dočim na notranjski in gorenjski le glede tovornih lokomotiv.
Sicer pa krivda tozadevno ne pada na vodstvo, nego na razmere in očitno zapostavljanje naše direkcije. Je res, da imamo morda strojev dovolj in da se redno popravljajo, toda stroji ser. 29 in 35 bivše južne železnice spadajo v muzej, ne pa v reden promet, ker so predvsem tudi neekonomični in zastareli. Tudi nekaj starejših tipov lokomotiv bivše avstr. drž. železnice je še kvečjemu uporabiti za premik. Preostale lahke in starejše stroje naj bi dodelil na vicinalne proge drugam, naši direkciji pa naj se dobavi vsaj 10 novih brzovlačnih in 10 težkih tovornih strojev, kajti do danes je prejela novih strojev le osem in to štiri ser. 270 in štiri 540, dočim so nekatere direkcije prenatrpane z novimi stroji.
Dodeliti bi se mogli naši direkciji novi stro-
Prihod črnogorskih Seljakov v Drav. banovino
Ljubljana, 31. oktobra. Kmetijski oddelek Zetske banovine je organiziral ekskurzijo uglednih črnogorskih Seljakov, ki bodo začetkom novembra v poučne namene prepotovali Dravsko in Savsko banovino. Črnogorski seljaki bodo pod vodstvom strokovnjakov prepotovali vse važnejše gospodarske kraje v Dravski banovini ter si natančno ogledali moderne kmetijske naprave in banovinske zavode. Po dosedanjih izgledih bodo črnogorski seljaki prispeli v Ljubljano koncem prihodnjega tedna. Naši strokovnjaki bodo prideljeni tej ekskurziji, da pokažejo in raztolmačijo Seljakom vsako napravo. Ogledali si bodo velika in vzorna posestva v ljubljanski okolici, na Gorenjskem in Štajerskem, kakor tudi razne kmetijske šole, osobito ono na Grmu pri Novem mestu. Poučno potovanje črnogorskih Seljakov po Dravski banovini bo trajalo nad teden dni.
Seja magistralnega gremija
Ljubljana, 31. oktobra. Danes popoldne se je vršila seja ljubljanskega magistratnega gremija, ki je obravnavala tekoče občinske zadeve. Gremij je rešil razne prošnje občanov. Določila so se stojišča za avtoizvoščeke. Daljše poročilo je podal gospodarski urad o nekaterih prošnjah. Odpisala se je deloma najemnina za 2 športna nogometna kluba. G. Lap je podal daljše poročilo o preureditvi parka Tivoli, osobito o gradnji nove velike ceste, ki bo podaljšek Aleksandrove ulice. Gremij je nato odobril 22 stavbnih dovoljenj. Ta dovoljenja se nanašajo na razne adaptacije in preureditve starih poslopij in na gradnjo 7 novih hiš. Naposled je gremij izdal 28 vporabnih dovoljenj, med temi je bilo 17 vporabnih dovoljenj za novozgrajene hiše.
Pojačena antituberku-lozna akcija
Maribor, 31. oktobra. .Tukajšnji zdravstveni dom je pred časom prevzel v svojo upravo antituberkulozni dispanzer v Mariboru, katerega je dosedaj upravljala tukajšnja protituberkulozna liga.
Liga je s tem razbremenjena materijalnih skrbi, ki jih je imela z vzdrževanjem ambula-torija in osobja, tako da lahko vse svoje moči in sredstva da na razpolago za dobrodelno humanitarno antituberkulozno delo, ki seveda samo zahteva ogromnega napora in sredstev.
Znanstvenemu domu se je posrečilo omogočiti intenzivnejše poslovanje v ambulatoriju s tem, da je poslovanje v istem prevzel zdravnik zdravstvenega doma, specijalist za tuberkulozo g. dr. Varl Valentin, ki je deloval v tej stroki že več let. V zvezi s tem se bo kot prvi korak k zvišani intenzivnosti antituber-kuloznega dela storilo to, da se bodo dosedanje uradne ure, omejene samo na dva dni v tednu po ll/e ure, od 1. novembra 1930 razširile na vsakodnevno ordinacijo od 8—121/« dopoldne in od '/s4—6 popoldne.
Popoldanske ure niso namenjene redni ordinaciji, temveč le za pacijenle, ki bodo od zdravnika posebej pozvani. Ordinacije so namenjene kot zdravstveni posvet s posebnim ozirom na tuberkulozo prav vsemu občinstvu, ki se jih hoče posluževati; zdravljenje samo in po možnosti tudi preskrba zdravil, pa za manjpremožne, ali one, ki so brez zdravstvene zaščite. Brez dvoma bodo temu prvemu koraku sledili še nadaljni ukrepi za čim izdatnejše delo, da se s sodelovanjem antituberku-
ji, ki so bili letos dobavljeni — a je zanje pogoj preuredba in ojačenje prog — ali pa nabaviti iz Avstrije odnosno Češke nove, našim prilikam odgovarjajoče. Potem bi pa po preureditvi prog in nabavi novih strojev trebalo izvesti sistematiziranje po sledečih vidikih: Za tovorni promet stroje ser. 180, 80 in 540 na progo Ljubljana-Maribor in Zagreb ter Jese-nice-Podbrdo, stroje ser. 170 in 270 na dolenjsko progo in progo Maribor-Dravograd, Pra-gersko-Cakovec ter kot rezerva na glavnih progah. Stroji ser. 60 na ostale proge, nemške pa naj bi se odstopilo drugam. Na gorenjsko in notranjsko progo pa naj bi se stavile v promet nove jačje lokomotive, da bi odpadla potreba pripreg.
Glede osebnega prometa naj bi se na dolenjsko progo dale lokomotive ser. 429 in 329 odnosno 323, one ser. 229 pa razdelile na proge: kamniško, kočevsko, vrhniško, velenjsko in rogaško — višek pa uporabil za vlake na glavnih progah kot doslej.
Stroji ser. 342 (madžarski) naj bi ostali na Jesenicah in za osebne vlake proti Rakeku event. proti Jesenicam. Za brzovlake pa trebe močnih novih strojev, da ostanejo stroji ser 109 in 110 za osebne vlake na glavnih progah in brze na stranskih. Stroji ser. 270 pa za osebne, še manj pa za brze niso posebno prikladni in naj se jih raje kot v Avstriji uporabi za brzotovorni promet.
Glede vozovnega parka bi trebalo omeniti le to, da se nabavi še nekaj modernih Pullmano-vih vagonov, da bi tujci zlasti pri nas tudi v osebnih vlakih potovali udobneje.
lozne lige in vsega občinstva dosežejo pri zatiranju tuberkuloze čim večji uspehi.
Važna seja občinskega odbora y Zagorju
Zidanje nove šole, nastanitev iivinozdravnika in druge obč. zadeve
Zagorje, 30. okt. Danes ob 18. uri ob skoro polni udeležbi odbornikov se je vršila občinska seja. Po pre-čitanju zapisnika poroča župan g. Grčar, da je občinski proračun za tekoče leto potrjen. Nato je bila razprava o taksi za vodovodno napeljavo v hiše — navrtalna taksa —, ki naj bi znašala 300 Din. Sestaviti bo treba točne pogoje, kako se naj pobira, prepovedati pa je treba vsem, ki niso od občine nameščeni pri vodovodnih napravah, vsako opravilo pri vodovodu. Zapisnik zadnje seje je bil z nekaterimi pripombami soglasno sprejet, nakar so prešli na najvažnejšo točko dnevnega reda: graditev nove šole, najetje in kritje posojila v ta namen.
G. župan prečita dopis kr. banske uprave, ki graja nesmiselno zadolževanje občin in daje navodila, kako se je ravnati pri najemanju posojila. Najprej se naj izvršijo res nujna, neodložljiva dela, vse ostalo pa se mora preložiti na čas, ko ne bo več tako hude gospodarske krize, ki tare danes vse države.
Iz poročil g. župana in g. Weibergcrja kot načelnika finacijskega odseka je bilo razvidno, da občina s svojimi rednimi dohodki nikakor ne bi mogla kriti ogromnih stroškov za zidavo šole. Najti se morajo viri izrednih dohodkov, in to bi bila izredna davščina na ves blagovni promet, takozvana tonaža, ki bi znašala 1 Din za tono. V tej zadevi sta bila imenovana gg. pri podbanu g. Pirkmajerju, ki je obljubil podpiranje tega nujnega predloga, ker je za sedaj edina ugodna rešitev šolskega vprašanja možna le na ta način. Odobritev te nove davščine bo moralo potrditi ministrstvo za notranje zadeve in vsled tega bi bilo dobro, če bi odšla v Beograd posebna obč. deputacija, da tudi ustno podkrepi in utemelji potrebo nove davščine. Proračun za šolo je bil prvotno izračunan na 7 milijonov, a se je moral vsled nemožnosti kritja zmanjšati na 3 milijone dinarjev. Za sedaj je v načrtu samo zidava srednjega trakta, ki bi obsegal 16 učnih sob z vsemi drugimi potrebnimi lokali. Tvrdka Du-kič bo brezplačno pregledala že izdelane načrte za šolsko poslopje in naredila nov proračun. Z obdavčenjem blagovnega prometa bi bilo približno 320.000 Din letnih dohodkov, 's čimer bi se dolg 3 milj. Din v dvajsetih letih amortiziral. Z zidavo nove šole pa bi odpadli tudi veliki stroški najemnine in učiteljskih stanovanj, ki znašajo čez 60.000 Din. Staro šolo bi namreč preuredili v učiteljska stanovanja.
Temu poročilu je sledila debata, v katero so posegli gg. Arh, Cobal, Flisek, Sitar, Kolenc. Končno je bil soglasno sprejet sledeči sklep: Občinski odbor se strinja s sklepi šol. odbora glede zidanja nove šole pod pogojem, tla se dovolijo pobirati izredne davščine na blagovni promet, to je na vse uvoženo in izvoženo blago.
Tretja točka dnevnega reda, predlog kmetijske podružnice za nastavitev živinozdravnika, je zadeva, s katero so se občani že dolgo ba-vili, a ni rodila nikoli pozitivnih uspehov, ker ni bilo potrebnega sporazuma. Okoliške občine so tudi za nastavitev živinozdravnika ter so se nekatere tudi že izjavile glede prispevkov. Občinski odbor je bil edin v tem, da je živi-nozdravnik v našem kraju silno potreben, zato akceptira predlog kmetijske podružnice s pogojem, da je sedež živinozdravnika v Zagorju. Vsota, ki bi jo občina prispevala, se naj določi pri gospodarskem odseku. Poudarja pa se po-
treba, da se sestanejo zastopniki vseh okoliških občin in se dogovorijo o vsem potrebnem.
V	občinsko zavezo so sprejeti: Albin Entor, Anton Blažič, Jože Šikovec, Ivan Grošelj. Rozi Odlazek se zniža najemnina od 50 na 25 Din. Bauer Mariji se prošnja za podporo zavrne, ker ni dovolj jasno spisana. Koritnik Albinu se podeli enkratna izredna podpora v znesku 200 Din. Podpora pa se zviša Tereziji Paš za 20 Din in GOtz Juliju za 25 Din, ostalim pa se povišica odkloni.
Visok sneg in hud vihar v Kokri
Kranj, 31. oktobra.
Okrog Kokre in Bašlja je divjal v noči od srede na četrtek hud vihar, ki je povzročil mnogo škode. Razkril je več streh, pokvaril mnogo drevja in podrl okrog sto kozolcev. Ljudje pravijo, da je bil vihar podoben strašnemu orkanu, ki je prizadejal 18. julija t. I. v Kranju ogromno škodo.
Na Jezerskem pa je zapadel pol metra visok sneg, ki sega od vrha še pet km daleč v dolino. Drva ne spravljajo v dolino več z vozovi, ampak s sanmi. To so menda prvi pozdravi letošnjo zime, o kateri pravijo, da bo zelo huda.
Tragična smrt Stanka Lojka
Celje, 31. oktobra.
Kakor smo že včeraj poročali, se je dne 29. t. m. pri Novem mestu smrtno ponesrečil sin progovnega mojstra g. Viktorja Lojka iz Celja podporočnik ter diplomiran pilot 4. vazduhoplovnega polka v Zagrebu g. Stanko Lojk.
Komaj 23-letni simpatični in izredno nadar-eni oficir je študiral gimnazijo v Celju, nato pa Vojno akademijo v Beogradu, ki jo je dovršil z odličnim uspehom, nakar je služil kot vodni oficir pri celjskem 39. peš. polku. Toda idealni in pogumni mladenič je hotel naprej, kvišku. Javil se je k avijatiki, kjer je odlično napravil izpit za pilota. Bil je kot pilot vzor vestnega oficirja, dokler ni nemila usoda ustavila njegov polet v višave. Pred dobrimi štirinajstimi dnevi je še bil v Celju na pogrebu brata dijaka Dušana. V Celju je bil zelo priljubljen, pa tudi v Zagrebu je užival pri svojih novih predpostavljenih in tovariših velik ugled.
Včeraj dopoldan so krsto z njegovim truplom v Zagrebu z vojaškimi častmi spremili na kolodvor, odkoder so ga prepeljali v Celje. Danes dopoldan ob 11. uri pa se vrši pogreb na
mestno pokpališče. Vse mesto toplo sočustvuje z materjo, ki bo na današnji dan plakala ob dveh svežih grobovih.
Smrtna nesreča rudarja
Trbovlje, 31. oktobra. Tajne podzemeljske sile so zopet zahtevale svojo žrtev. Sinoči okrog 18. ure se je pri te-sarenju odkopa na II. etaži Ferdinandovega polja v jami zapadnega okrožja smrtno ponesrečil kopač Perše Franc. Hotel je postaviti pomožno stojko, ki bi podpirala strop. Pri tem je odstranjeval oporni železni veznik, ki ga je vsled pritiska nenadoma udaril po obrazu. Takoj nato se je zrušil podboj ter usula iz stropa večja plast premoga, ki je Peršeta podsula.
Njegovi tovariši so ga takoj rešili ter nezavestnega odnesli iz jame. Ko je na dnevu prišel k zavesti, je čutil strašne notranje bolečine, kar je dokazovalo, da je dobil ponesrečeni težke notranje poškodbe. Reševalni avto gasilnega društva ga je odpeljal najprvo v am-bulanco bolnice, kjer mu je službujoči zdravnik dal več injekcij za olajšanje bolečin, vendar je pa tekom noči v novi bolnici podlegel težkim notranjim poškodbam.
Tragično preminuli zapušča ženo in 8 nepreskrbljene otroke. Pogreb se vrši na praznik Vseh svetih ob 16. uri. Težko prizadeti rudarski rodbini naše sožalje.
Ogromna shoda v sadovnjakih
Sadjarstvu v marenberškem okraju prizadejan velikanski udarec
Marenberg, 28. oktobra.
Po dveh dnevih močnega, neprestanega deževja smo dobili v noči od sobote na nedeljo prvi sneg. Na Pohorju in Kozjaku je zapadlo več kakor pol metra snega, v dolini pa nad 20 cm. Temperatura je občutno padla. V nedeljo ponoči je bila + 2° C, po dnevi pa + 5 do 7° C.
Sneg z dežjem se je prijemal brzojavnih in električnih žic, tako da je bila pretrgana brzojavna zveza z Marenbergom, pa tudi električen daljnovod, ki vodi iz Vuhreda v Marenberg, je bil na več mestih pretrgan ter je bil zato trg 2 dni v egiptovski temi.
Najhuje pa je prizadejalo sadnemu drevju. Pri nas je sadjarstvo šele v razvoju in kaže po prizadevanju sadjarske podružnice krasne uspehe. V okraju je bilo zadnja leta posajenih več tisoč sadnih dreves. In vse to mlado drevje je neurje zadnjih dni skoro popolnoma uničilo ter tudi ostalemu drevju ni prizadejalo. Pri nas sadje malo kasneje dozori ter so zadnjega obrali šele pred tednom dni. Listje še niti malo ne odpada raz drevja ter je še popolnoma zeleno na vejah in to je povzročilo katastrofo, ka-
Zopet dan težkih nesreč
Ljubljana, 31. oktobra. Statistika nesreč in nezgod za mesec oktober je pač žalostna in pretresljiva. Ni minil dan brez težje nesreče. Tudi danes so samo v ljubljansko javno bolnico pripeljali 9 ponesrečencev. Računajo, da se je meseca oktobra ponesrečilo do 400 oseb.
Razburljiv prizor pred Prešernovim spomenikom
Danes okoli opoldne, ko je bila Miklošičeva cesta z Marijinem trgom najbolj živahna, se je ijudean nudil razburljiv pnizor, ko je po Miklošičevi cesti drvel konj, vprežen v mestni, z drvmi obložen voz. Zadel je v igrajo Prešernovega spomenika. Na vozu je sedel hlapec, ki je skušal konja zadržati, toda zaman. Voz je pred spomenikom prevrnil klop, na kateri je sedelo več moških, ki so se komaj rešili in zadel tudi ob podstavek spomenika ter obstal. Zgodilo se mu ni nič. Hlapec je padel z voza in obležal nezavesten. Z rešilnim avtom so ga prepeljali v bolnico, kjer so zdravniki ugotovili, da je dobil težke notranje poškodbe. Voz je klop dobesedno razbil.
Poškodovani hlapec in delavec mestne pristave je Slletni Janez Triller, doma iz Preba-čevega pri Kranju. Stanuje na Ilovci ter je oče dveh nepreskrbljenih otrok, eden je star 1 leto, drugi pa 8 leta. Triilerjevo stanje je prav resno.
Dve težki očesni poškodbi Jože Plave je ogljar pri knezu Auerspergu v Soteski na Dolenjskem. Včeraj je v gozdu pripravljal kopico. Med delom mu je spodrsnilo in je tako nesrečno padel na rob kamna, da si je težko poškodoval levo oko, ki se mu je izlilo. Danes je prišel v ljubljansko javno bolnico.
Bernardka Pogačar je 51etna hčerka kočane«
1« Lukovice pri Kamniku. Ona je pa včeraj popoldne tako nesrečno padla na rob klopi, da si je močno poškodovala desno oko.
Padec s kolesa Vojni invalid 501etni Josip Pajnter je zaposlen pri mizarski tvrdki Trink na Dunajski cesti kot poslovodja. V četrtek zvečer se je po končanem delu peljal s kolesom domov v Rožno dolino. Na znanem prelazu v Rožno dolino pri gostilni Zgonc je padel s koleea ter si »lomil levo nogo.
Nesreča na blejskem kolodvor*
Sprevodnik državne železnice 421etni Lovro , Vadnov je bil včeraj popoldne zaposlen pri premikanju vozov na blejski postaji. Nesreča je hotela, da je prišel med 2 vozova, ki sta ga hudo poškodovala. Prepeljali so ga še snoči v 1J bljansko javno bolnico.
<$pcz?i
Dva prvorazredna gosia v Ljubljani.
Po dolgem presledku bomo imeli v Ljubljani prijetno spremembo. V nedeljo gostujeta kar dva prvorazredna zagrebška kluba. S. K. Ilirija in S. K. Grafika sta se dogovorila za skupen aranžma in tako bodo imeli prijatelji nogometa, da žma in tako bodo imel prijatelji nogometa priliko, da prisostvujejo dvema lepima tekmama.
Ob 13'45 nastopi prvi par Grafičar (Zagreb) : Grafika. Najmlajši klub ljubljanskega I. razreda je pokazal v prvenstvenih tekmah, da je treba nanj resno računati. V moštvu zagrebških kolegov imajo težkega nasprotnika. Grafičar je nedavno v prvenstvu proti Hašku dosegel odločen izid 2:2, kar najbolje priča o kvaliteti enajsto-rice. Sodi g. Pevalek.
Ob 1515 nastopita Zel jezni far ji (Zagreb)	;
Ilirija. Zagrebški Železničarji so v Ljubljani prav priljubljen gost. Iz turnirja Hermesa ob priliki njegove 10-letnici so izšli kot zmagovalci. .Na vročih splitskih tleh 60 igrali s Hajdukom 2:1 in 1:2. Posebno so se izkazali na nedavnem turnirju Concordije, kjer sta prišli obe garnitu i Železničarjev v finale in si je klub priboril oba pokala. V prijateljski tekmi so premagali Con-eordijo s 4:1. Svojo zadnjo tekmo so odigrali z Viktorijo in jo porazili 8 4:0 ter 8 tem premaknili na 3. mesto zagrebškega prvenstva. Sodi p. Schneller.
Obe tekmi se vršita na igrišču Ilirije ob vsakem vremenu.
Mariborski šport.
V nedeljo, dne 2. novembra se vršijo v Mariboru sledeče nogometne tekme:
Ob 12’30 ISSK Maribor mladina : S. K.Želez-ničar mladina. Nato se vrši brzoturnir po 45 min. za pokal medklubskega odbora na katerem sodelujejo vsi mariborski klubi. Tekmuje se po sledečem redu: Ob 14. uri ISSK Maribor : S. Iv. Svoboda, ob 15. S. K. Rapid : S. K. Železničar in ob 16. uri zmagovalec I. : zmagovalec II.
Vse tekme se vrše na rigišču ISSK. Maribora v Ljudskem vrtu.
Predpoldne ob 8'30 se vrši na igrišču S. K. Rapida lahkoatletski meeting ISSK. Maribora in S. K. Rapida. ;
Prvenstevna tekma v Celju. V nedeljo 2. novembra ob 15. uri se vrši na igrišču Atletikov pri Skalni kleti prvenstvena tekma med S. K. Šoštanj ter Athletik S. K. Celje. Sodi g. Janežič.
Športno gibanje v Škofji Loki.
Izmed športnih panog je v naši dolini brez-dvoma najbolj razvit nogomet. Ne mine nedelja, da se ne bi vršile nogometne tekme bodisi ni< d domačimi klubi ali pa, da povabijo le-ti odkoder-koli tuje klube. Na žalost pa se morajo vsi športni klubi boriti 8 financijelnimi težkočami, kajti, kakor vsa druga društva, tako tudi športni pokret silno ovira težka socijalna in gospodarska kri,;a v rudarskih revirjih. K temu se pa pridružijo še težave radi neprimernega igrišča, ki se sedaj nahaja na sipini Limberk. Športno igrišče, ki ni ograjeno, pač ne more služiti v polnem obsegu svojemu namenu. Ravno radi tega se pa skoro vse tekme odigrajo z deficitom, kajti naša športna publika se še vedno premalo zaveda, da ro prireditve tekem, zlasti pri povabljenih tujih klubih, združene z velikimi stroški. Z ozirom na to je nujno potrebno, da se najde novo športno igrišče, katero bo mogoče ograditi in sploh tako urediti, da bo povsem odgovarjalo pogojem modernega športnega igrišča. To zahteva interes celokupnega športnega pokreta in javnosti, ki mora najintenzivneje delovati na to, da se vprašanje primernega športnega prostora čimpreje reši. — Čim bo rešeno to pereče vprašanje, bodo naši klubi lahko povabili kako boljše moštvo, kar je sedaj skoro nemogoče.
Že nekaj časa se šušlja o ustanovitvi nekakega medklubskega odbora, ki naj bi bil vrhovni forum vsega športnega pokreta v naši dolini, odnosno v rudarskih revirjih. To idejo moramo najiskreneje pozdraviti, kajti koncentracija vseh zdravih, tvornih narodnih športnih sil v eno močno, jugoslovansko usmerjeno enoto, je brezdvo-ma v smislu nove dobe, ki je nastopila po 6. januarju p. 1. Prišlo je pa drugače. Pojavila so se malenkostna osebna nesoglasja med posamezniki,
katerim na ljubo se je zaenkrat velika in zdrava ideja koncentracije na žalost žrtvovala.
Treba bo seveda podvzeti ponovne poskuse v tej 6meri, da se ta zamisel vendarle realizira. Mnenja smo, da danes osebna vprašanja v društvih ne smejo igrati nobene vloge in tudi ne smejo biti ovira za občekoristen razvoj in napredek nove dobe. Treba je obojestranske popustljivosti in kompromisov, brez katerih se seveda ne pride do cilja.
Za sistematično gojitev in čimvečji razmah športa v naši dolini je pa potrebno enotno vodstvo vsega športnega gibanja. Zato je tembolj potrebna koncentracija vseh športnih sil v enotno narodno smer. Treba je podrediti nogomet, ha-zeno. lahko atletiko, tenis, plavanje, drsanje, smučanje, kolesarjenje in drugo pod strokovno nadzorstvo, ki naj izhaja iz poklicnih športnih klubov.
Če se bodo športni klubi zavedali dalekosežno-sti pomena koncentracije za razvoj športnega pokreta, potem pač ne bodo več dolgo odlašali, marveč bodo čimpreje ustvarili platformo za skupno delovanje pod geslom »V slogi je moč«, ki je toliko potrebno našemu narodu in državi.
Na vse trboveljske športne klube apeliramo, da v interesu napredka športnega pokreta, čim-preje odstranijo obstoječa nesoglasja ter izvršijo koncentracijo vseh športnih sil, našo javnost pa prosimo, da športne klube v svojem stremljenju po napredku podpira.
Razvoj športa v Trbovljah.
Je prav^simpatično, s kolikim elanom, zanimanjem in napredkom je prestopil šport zidovje mestnih okolišev in se pričel uveljavljati tudi po deželi, kjer postoje že mnogi, prav dobri klubi.
Gorenjska, ki ima nogometna moštva na Bledu, Jesenicah, Kranju in Tržiču, tudi Škofje Loke ni izpustila. V našem mestecu je zavzel nogomet prav močne dimenzije; saj postoje kar trije klubi:	reprezentanca Sokola, rezervni
klub, moštvo dijakov in nogometni klub 52. pehotnega polka.
Že res, da so loški nogometaši preko poletja kar čudno zastali. Toliko več agilnosti pa so razvili v preteklih, pravkar minulih mesecih, ko so zaigrali na letnem telovadišču Sokola celo vrsto uspelih, športno lepih tekem. Igrali so z moštvom 52. p. p. 4 : 2 in 2 : 1, proti S. K, Sokol iz Kranja 2 : 9, proti S. K. Orkan 3 : 3, napram S. K. Helasu iz Ljubljane 9 : 3, z dijaki 6 : 2, proti S. K. Sparta 10 : 1. Igralo se je tudi proti S. K. Dunav, S. K. Marsu in za zaključek proti vojakom z 2 : 4.
škofjeloški nogomet je pod okriljem Sokola. Odsek je bil v ostalem med najbolj žilavimi, ki se je prav s pridom kosal z raznimi nasprotniki Gorenjske in Ljubljane. Upi za na-daljni razvoj v prihodnji seziji so najlepši.
Loško občinstvo je tekom vsega nastopanja posvečalo nogometašem veliko pozornost. Udeležba je znašala vselej par sto ljudi, na novo je bilo letos poskrbljeno za sedeže.
Nedostatki igrišča se redno in postopoma odpravljajo. Že s prihodnjim letom se bodo izvedla na igrišču obsežnejša dela. Sedaj prazni travnik dobi drevje, tribune, ograjo in električno razsvetljavo, s čimer bo dokaj doprine-šeno h lažjemu vežbanju po noči, ob času, ko so nogometaši prosti dnevnega dela. Vrhu tega pa bodo z ureditvijo telovadišča ponehali predsodki glede uporabljivosti sedanjega terena.
Desna, bratska roka športnikom so bili tamburaši, ki so vselej in povsod radi poskrbeli pred igro in med odmorom za dobro voljo.
Nogomet je za letos dokončal. Naj mu da premor novih moči in sil, da se z novim življenjem srečamo na pomlad na zelenem polju.
Prednjaški tečaj v šiški
Sokolsko društvo v Šiški je pričelo v oktobru z društvenim prednjaškim tečajem, ki bo trajal vso zimo. Ta tečaj obiskuje okrog 40 članov in članic ter več starejših naraščajnikov in nara-ščajnic, kakor tudi 3 bratje iz novoustanovljenega društva v Zgornji Šiški. Tečaj se vrši 1—2krat tedensko, redno pa vsako sredo od 7. do 9. zv. Vsem društvom, ki imajo na razpolago predavatelje, bi priporočali ta sistem, ker je bolj prikladen kakor pa 2—3tedenski tečaji, ki se drže celodnevno.
Novomeški grobovi
Prijazna dolenjska metropola doli ob tihi Krki krije v svojem naročju marsikaj, kar ni ostalo ali bi saj ne smelo ostati pozabljeno. Tudi tam doli so živeli in mrli veliki ljudje, ki so s svojim umom bistveno posegli v oblikovanje narodovo in njegove zgodovine.
Tam na ljudskem starem pokopališču zdaj že skoro Bredi mesta sanja o zakletih kraljičinah in hudomušnih škratih veliki propovednik dolenjske šegavosti in neutrudni glasnik bajnih gorjanskih lepot Janez Trdina. Ponosni so Novo-meščani nanj in lepo mu oskrbujejo gredico nad trudnim telesom. Visok granitni steber očituje svetu zaslužno pokojnikovo ime. Štirideset bajk in povesti o Gorjancih je za življenja izdal med narod, ki je dotlej le malo ali nič vedel o tihi dolini, katero pretaka potuhnjena Krka in v katero se ogledujejo slikoviti gradovi in mogočne Rfuščine, kjer prebiva svojevrsten dovtipen človek, k' gre enako rad v cerkev kot v hram in ki Prodaja svoje voličke ravno tako prostodusno kot stoletne bukve v temnih Gorjancih. Po cesti pre-° Grma in Gotne vasi je koračil mir sto in stokrat v priljubljeno Podgorje, v gorjansko Ie-s<>yje in v helokrajnske vasice. V večen mu spo-jnin, krščena ona cesta zdaj na njegovo ime. n? ° 8.*! !'° mesto še razširilo in izlepšalo in so ia*1 i*.asi^ei° večji viri dohodkov, pride tudi gor-doh'11	do	svojega	spomenika, kot ga bo
pro'st novon"'ški pesnik Dragotin Kette baš na ,1> °,ru Sftdanjega starega pokopališča, ki bo v Se t "1 *aSU K(,‘tejev park.
»uri ! •}• ma'a hišica pod kapiteljskim mostom, srce ,!*’ kj<‘r 'e vriskalo in jokalo pesnikovo ’ na<l hišico predelana »vila Angela«, nad 'Oni »kakor v nekdanjih dnevih na kapiteljnu I 1 .|8C ZJ,al’ križ, pa se koplje tam v miznih a ovi i«, Kette pa že dolgo več ne poje, truden po( iva pri sv. Krištofu v Ljubljani. Tudi njega •e danes spominja Novo mesto.
Onstran starodavne kapelice tam ob prepere-
lem zidu čakata vstajenja stric in nečak, pobožna frančiškana, pater Ladislav in pater Florcntin Hrovat, Skromni sta njuni gomili, kot sta bila skromna moža, ki sta živela le Bogu in narodu.
»Pqter Lacko*, kateri starejši inteligent ga lie pozna, originalnega novomeškega profesorja oziroma ravnatelja, jezikoslovca in nabožnega pisatelja. Njegove jezikovne razprave so še danes vir mnogih razglabljanj. In njegova raztresenost in njegova odurna plemenitost. Prešli sta skoro v pregovor. V ljudskem spominu pa živi kot originalen spovednik.
Je prišla v frančiškansko cerkev kmečka žeaa v petek na vse zgodaj. Komaj je privlekla pojn jerbas jajc, da jih proda na trgu. Kam bi jih postavila, da jih kdo ne ubije med tem, ko se bo spovedovala? Najbolje na spovednico. Pa tista spovednica slučajno ni imela strehe in v njej je sedel pater Lacko. In zgrmelo mu je vse na glavo in v kapuco in po kuti. Kot živa jajčka jed jo je ubral v samostan.
Njegov nečak pater Florcntin si je služil nebesa v temnih luknjah osnovne šole in narodno priznanje z vnetim pisateljevanjem. Novomeški srez mu dolguje še posebno hvalo in kranjska mesta istotako, dočim se ga mladina spominja ob čitanju Krištofa Schmidta.
Blizu glavnega vhoda ob zidu je širok z bršljanom zaraščen grob z lepim spomenikom, ki ga je postavilo ljubljansko društvo »Pravnik« svojemu odličnemu članu in pravniškemu pisatelju dr. F.dvardu Volčifu. Bil je vnet zagovornik zlili-žanja jugoslovanskih narodov in je to tudi dejansko dokazal. Novomeški Sokol hrani njegovo krasno v usnje vezano knjižico, ki je ne posoja drugače kot v študijske svrlie.
Mimo sto in več zaslužnih mož gre naša pot. Prepičel je prostor za vse, omejimo 6e na naj-markantnejše. V zunanjo steno mrtvašnice je vzidana plošča, ki nas spominja francoske dobo pred 120-timi leti. Mnogo Napoleoncev je odšlo v večnost daleč od rodne grude. V tuji zemlji sredi Novega mesta počiva med drugimi tudi truplo
Halo
Vi
zenein
dekleta
dali ste se že udeležili
RADION
nagradne naloge za 50.000 dinarjev?
Ako tega Še niste storili, zahtevajte takoj od Vašega trgovca brezplačne karte za sodelovanje in točne pogoje!
Spremembe v žel. službi
Upokojeni »o: Zvani&iik I. kategorije, 2. skupine: Zelenko Franc, sprevodnik, Maribor gl., kol.; zvaničniki II. kategorije 1. skupine: Dežman Josip, strojni kurjač, kurilnica Maribor gi Štraus Josip, čuvaj proge, signalna delavnica Ljubljana; Klenovšek Mihael, čuvaj proge, progovna sekcija CeJje; Rener Josip, čuvaj proge, progovna sekcija Ptuj; Aleksič Ivan, prtljažnik, Pragersko; Šabec Alojzij, koniejoijelni zvanič-nik, Trbovlje; II. skupine: Mikec Franc, skladiščni desetar, Ljubljana glav. kol.
Preuvrščen je v uradnika III. kategorije, 3 skupine: Mavsar Janez, vlakovodja, Ljubljana gor. kolodvor, dosedaj zvaničnik I. kategorije.
Premeščen je zvaničnik II. kategorije, 8. skupine: Medved Ludoviik, tovornik, Zidani most v Ljubljano glav. kol.
Ostfcvko na službo je podal: zvaničnik 1/4. Lemut Viljem, postajni zvaničnik, Ptuj in dnev-nlSa,r Štampar Anton Prevalje.
Brzojavni - signalni izpit so položili: uradnik II/5 Pintar Pavel, kome-roijelni uradnik, Jesenice; dnevmi&rji: Le&nik Viktor, Pragersko: Loborec Veleslav, Videm Krško in Velepič Stojan, Brežice.
Novo mesto
Vojaški grobovi na novem pokopališču so letos prenovljeni. Upadle so bile že gomile in marsikje se je že težko razločil grob. Križi so odgnili, napisi porazgubili. In vendar počiva tam nad petdeset mož vseh narodnoBti bivše monarhije. Šolski otroci so kot vsako leto grobove okitili s cvetjem in svečkami. »Matica živih in mrtvih« pa si je nadela hvalevredn nalogo, da postavi na pokopališču spomenik tam počivajočim žrtvam svetovnega meteža kot tudi po širnem svetu razkropljenim v veliki vojni padlim Novomeščanom. V ta namen se bodo v spominskih dneh pobirali na obeh vhodih na novo pokopališče prostovoljni prispevki. Vsak najmanjši dar je dobrodošel in naj ne bo nikogar, ki bi ga odrekel.
Težke nezgode. 41-letni tesač Jožef Jenko iz Birčke vasi je v Rasnem ohtesaval železniške prage. Plankača je udarila na grčo in odletela Jenku baš v koleno. Tovariš mu je z robci za silo obvezal globoko rano, nato pa je hitro odšel v kandijsko bolnico. — Drugi tesač 25 letni Matija Kren iz Drganjih sel se je vračal iz go id-negadela domov. Na mokrih tleh mu je spodrsnilo in padel je tako nesrečno, da si je zvil desno nogo v členku.
dolenjskega intendanta Napoleonove Ilirije Karla barona Breteuila.
Nekako od svetovne vojne sem ee v Novem mestu pokopava na novem pokopališču zunaj mesta nasproti Ragovemu logu. Tih samoten kraj, ki ga moti le drdranje voz po bližnji ce6ti ali ukanjc pastrička tam onstran Krke.
Med mnogimi, mnogimi je tam spal večni sen slavni naš virtuoz in komponist Anton Foerster, po rodu Čeh, po srcu Slovan, po pesmi Slovenec. Devetdesetletni starček pa niti po smrti ni našel miru, dokler se ni vrnil v belo Ljubljano, kjer je tekom pol stoletja doživel toliko triumfov in toliko razočaranj. Pri svetem Križu je njegov poslednji dom.
Predno zapustimo novo pokopališče, obiščimo še tam na dolenjem koncu nizke gomile, ki krijejo izmučene telesne ostanke njih, ki jim ni bilo usojeno, da dočakajo zarjo svobode, in ki jih je nasilje iztrgalo iz rok dragih svojcev. Šolska mladina jim je okitila grobove in prižgala lučice, saj bo drugod mladina enako storila.
Še tretje pokopališče uporabljajo Novomeščani. Je tik ob mestni meji. Lička vas in Šmihel z visokim samostanom in internatom je v bližini.
Tam spi ona, ki je toliko pomenila Francetu Prešernu, tam spi žena, ki nam je dala nesmrtnega pesnika, tam spi Primičeva Julija, poročena pl. Scheuchenstuel, soproga predsednika novomeškega okrožnega sodišča.
Na drugi strani kapelice je poleg svoje žene je našel poslednji dom nestor slovenskih pedagoških pisateljev in nekdanji direktor novomeške gimnazije Franc Breznik.
Mimo v- svežega groba dolenjskega šaljivca Štemburja najdemo doli ob zidu grob odličnega vinarskega strokovnjaka in strokovnega pisatelja BohuslavaSfeoZirfcejf«, bivšega ravnatelja kmetijske šole na Grmu, ki mu je tudi inozemstvo priznalo njegovo delo in ga je čehoslovaška kmetijska akademija imenovala svojim dopisnim članom.
Ker so v dobrih etarih časih posebno zaslužne
ljudi pokopavali kar po cerkvah, se moramo ob tej priliki spomniti slavnega slovenskega pisatelja 17. stoletja Matije Kastelca, novomeškega kanonika, ki počiva v frančiškanski cerkvi, katere velik dobrotnik je bil. Bavil se je tudi s stavbarstvom in po njegovem načrtu in pod njegovim vodstvom se je napravila fasada novomeške frančiškanske cerkve in se je postavil stolp. Grobni napis, ki je viden v cerkvi, si je spesnil mož sam. Današnji hotel Koklič je bil njegova last, ki jo je 1668. leta daroval svojemu beneficijatu. Napi* nad vhodom očituje njegovo mecenstvo .
Na frančiškanski porti pod zvonikom nas skoro prestrašijo tri malone v naravni velikosti v kamen vklesane viteške postave. Eden teh oklep-njakov je slavni straliovalec Turkov, uskoški kapetan in glavni poveljnik vseh čet na turški gra-nici, Ivan Lenkovič. Poleti 1569. leta je junak izdihnil na slikovitem gradu Otočcu, kjer je V med vseh štirih gradov, ki jih je imel v novomeški okolici, najraje bival. Kot svojega velikega dobrotnika so ga očetje frančiškani pokopali v svoji cerkvi. Spomenik bi bilo skoraj umestno rešiti v muzej.
Tudi okoli kapiteljske cerkve in v njej počiva mnogo omembe vrednih mož- a prostora primanjkuje. Pod glavnim vhodom se vidijo ostanki svetega Feliksa, ki ga osobito Bclokrajnci močno častijo. Njegove kosti je dal prenesti iz rimskih katakomb kapiteljski prošt Germanik grof Thurn. Po ljudskem izročilu je svetnik dolenjski rojak iz vasice Potov vrh pri Novem mestu. Kako * i ga mogli potem prezreti!
In ko smo tako obšli Tse poslednje domove ranjkih Novomeščanov, slavnih n nepoznanih, bi*-gatih in ubogih, več ali manj zaslužnih, ne moremo končati drugače, da se spomnimo njih, V.t so dale našim prednikom in nam življenje in ki sta jih brezmejna ljubezen in neskončna požrtvovalnost položila v prezgodnji grob, to so na--e pokojne matere, ki jim bodi blag spomin in njihovim dušam večni pokoj!
Viktor Pirnat.
rnko zidarskega podjetnika Matka Curka na Martinovem trgu (Mirje) je včeraj ponoči vlomil neki odpuščeni delavec ter odnesel več zidarskega orodja v skupni vrednosti 1’.00 Din.
■ Drobiš policijske kronike. Zaradi ?a:v!.i» namiznih prtov iz paviljona Gospodarski z/e-.o na velesejmu je bi! včeraj aretiran neki postopač dalje sta bila aretirana dva pijanca, ker »ta v neki gostilni razgrajala. Policijski upravi so Dile včeraj prijavljene 3 manjše tatvine, 2 telesni poškodbi, 3 neprevidne vožnje z avtobusom in e kolesom, 2 ponočnjaka zaradi kaVenji jnčne-ga miru, 1 gostilničar zaradi prekoračenju ; o-licijske ure, 5 prekrškov avtopredpisov Jn 10 prekrškv cestnopolicijskega reda.
■ V vlaku okraden Ljubljančan. Pred dnevi se je Ljubljančan, uradnik Milan J. vozil v potniškem vlaku iz Beograda v Ljubljano. V bližini Sremske Mitroviče pa Je presenečen ugotovil, da mu je iz suknjiča izginila hranilna knjižica Poštne hranilnice z vlogo 9.V0 Din i i žepna ura, vredna 550 Din. Tatvine Jo bil osumljen neki 35 let star moški, visoke in močne postave. Ko »o ga še držali, se jim je v vlaku iztrgal ter skočil z drvečega vlaka na progo. Beg se mu je posreSiL
Maribor
Iiredni občni *bor Jugoslovanske Matice v Mariboru.
Maribor, 81. oktobra.
Izredni občni zbor podružnice Jugoslovanske Matice v Mariboru, ki je bil sinoči v Narodnem domu, se je odlikoval po tem, da se je na njem nazpravljalo z največjo resnobo in vnemo o našem najbolj perečem manjšin jakem vprašanju in da so bili na njem napravljeni važni sklepi v pogledu reorganizacije.
Občfli zbor je otvoril dosedanji predsednik g. Stanko Detela, ki je obrazložil vzroke razpusta pokrajinskega odbora, glede katerega je vložen priziv in je pričakovati, da bo v najkrajšem času ugodno rešen. Ni pa bil razpuščen osrednji odbor in tudi ne podružnice, ki radi tega lahko nemoteno nadaljujejo svoje delo. Zvesta svojemu večletnemu stremljenju po koncentraciji narodno-obrambnega dela, hoče tukajšnja podružnica čim ožjega sodelovanja z Narodno obrano, radi česar predlaga, da prevzame njeno predsedstvo predsednik sreske organizacije Narodne obrane, kar se sprejme z največjim odobravanjem in navdušenjem.
Za g. Detelo se je razvila stvarna in temeljita debata glede bodočega dela, v katero so posegli prof. Kenda, prof. Kovačič, dr. Vauh-nih, dr. Irgolič, Brandner, Perhavec, prof. Še-divy, Kariš in drugi, nakar je bil soglasno izvoljen novi odbor s prof. Kendo na čelu.
Končno so bili sprejeti nekateri predlogi, med njimi predlog glede naše manjšine na Koroškem, za katero se bo Jugoslovanska Matica zavzela z vso odločnostjo. Tudi je bilo sklenjeno ■pozvati javnost, osobuto pa vse dosedanje prijatelje Jugoslovenske Matice, da to velevažno narodno-obrambno organizacijo, ki ima nalogo skrbeti za narodne manjšine izven mej naše držav?, tudi nadalje podpirajo, zlasti pa sedaj, ko Jo čakajo najtežje naloge tako na Primorskem kakor na Koroškem. Prva seja novoizvoljenega odbora, na kateri se bo razpravljalo predvsem o izvedbi sklepov občnega zbora, bo v četrtek, dne 6. novembra ob 20. uri v pisarni Sokolske župe v Narodnem domu.
m Lekarniška služba. Nočno lekarniško službo ima od nedelje ? t. m. opoldne do nedelje 9. opoldne lekarna Albanese »Pri sv. Antonu« v Frankopanovi ulici.
m Okrasitev grobov. Na vseh mariborskih pokopališčih je bilo te dni živahno vrvenje. Čistila so se pota, snažili grobovi in zasajalo in opletalo se je novo cvetje. Mestni pogrebni zavod je z občinskimi delavci očistil tudi vojaške grobove na novem mestnem pokopališču na Pobrežju in poskrbel za sveče, ki bodo zagorele na predvečer Vernih duš. Kakor običajno, bodo tudi letos peli na pokopališčih tukajšnji moški pevski zbori.
m Obiskovalcem pokopališč. V počaščenje spomina pokojnih bodo nabirale na obeh glavnih mariborskih pokopališčih oba praznika članice Slovenskega ženskega društva dinarske prispevke v prid slabotnih otrok in njihovo oddajo v počitniško kolonijo na Pohorju. Apeliramo na vse posetnike pokopališč, da izvrše svojo človekoljubno dolžnost.
Sigurno in hitro vožnjo v megli Vam omogoči
edino „MEGLOLOM“
(Nebelbrecher)	601
ki prodira s svojimi barvnimi žarki meglo. S tem preprečite nesrečo. $e danes zahtevajte v lastnem interesu naš cenik. Generalno zastopstvo za avtopribor
N. Šušteršič, Maribor, TaMenlathova 26
m Predavanje. V pondeljek 3. t m. bo dvorani Zadružne gospodarske banke na Aleksandrovi cesti predaval Dunajčan I. Koranek o smuškem raju na Korošici. Predavanje je organiziral zimskošportni odsek SPD.
m Sanatorij v Maribora, Gosposka ul. 49, tel. 2358. Najmodernejše urejen za operacije in zdravljenje z zdravilnimi aparati. Lastnik: primarij dr. Mirko Černič, špecijalist za kirurgijo.
m Nesreča posestnika. Z desno nogo je prišel po nesreči v parno mlatilnico posestnik Viljem Kronfogel v Čremenšnjaku pri Zgornji Količini. Prepeljali so ga v bolnico.
m Nesreča pri Sv. Petru. Včeraj popoldne okrog 11. ure je pri mariborskem stavbeniku Kiffmannu zaposlenega 30-letnega hlapca Blaža Mlakerja pri Sv. Petru pod Mariborom konj tako močno brcnil v desno nogo, da so ga morali z rešilnim avtomobilom prepeljati v bolnico.
Oglaiajie vedno y »Jugoslovanu«! Imeli bostfe uspeh!
m Tujski promet. Pri zglaševalnem uradu na predstfcjništvu tukajšnje policije je bilo v mesecu oktobru prijavljenih na novo 2132 oseb, od teh 582 tujih državljanov, Med tujci jih je bilo 250 z Dunaja, 139 iz Gradca in 193 od drugod.
Težka nesreča t Lovniku pri Poljčanah
Včeraj popoldne je prišla 46-letna posestnica Helena Ropova v Lovniku pri Poljčanah pri brananju njive z desno nogo med zobovje brane tako nesrečno, da se ni mogla rešiti in so jo konji vlekli za sabo še okrog 200 metrov. Pri tem si je Ropova zlomila desno nogo nad kolenom, pod kolenom pa si jo je zmečkala. O nesreči je bila obveščena tukajšnja rešilna postaja, ki je poslala v Poljčane svoj avto in ranjenko prepeljala v bolnico. Stanje Ropove je tako, da ji bodo najbrže morali odrezati desno nogo.
Nenavadna šala
Včeraj popoldne okrog 14. ure je bila rešilna postaja obveščena, da hodi po zunanji strani ograje mostir pri Studencih neznan s cvetjem okrašen inla^-nič, ki najbrže ni pri pameti Rešilna postaja je odšla tja. Ko pa je mladenič zagledal rešilno moštvo, je skočil v Dravo. Priletel pa Je na plitvino, s katere se je lahko sam rešil in utekel, tako da ga rešilno moštvo ni moglo zasledovati. Mladeniča so kasneje dobili.
Celje
* Osebna vest. Sodnik in pisatelj g. Jernej Stante je podal ostavko na državno službo in se posveti advokaturi. Stopil bo v pisarno odvetnika dr. Lovrenčiča v Ljubljani. Simpatičnemu javnemu delavcu želimo ob odhodu v Ljubljano mnogo sreče 1
* Zahvala javnosti. Zbirka za spomenik koroškemu junaku in pesniku Srečku Puncerju je donesla 13.241 Din in so s tem kriti stroški za spomenik, ki je bil odkrit na svečan način ob veliki udeležbi naroda dne 19. oktobra v Braslovčah. Za vpoalane prispevke se podpisani odbor iskreno zahvaljuje zavodom, korporacijam, društvom in posameznikom, Iti so z velikim umevanjem omogočili uspeh akcije. Zahvala gre tudi vsem, ki so s svojo udeležbo pri odkritju dali svečanosti sijaj in pomen. Odbor za postavitev spomenika.
* Vpisovanje v kmetijsko nadaljevalno šolo v Celju in gospodinjsko šolo za kmetska dekleta v Celju bo v torek 4. novembra ob 14. uri v okoliški osnovni šoli na Dolgem polju.
* Pobijanje trošarine na vinski mopt. Mestno načelstvo razglaša, da je banska uprava Dravske banovine dovolila, da sme mestna občina celjska za kritje občinskih potrebščin v letu 1930 po vsem občinskem ozemlju pobirati občinsko trošarino po ?' Din od 100 litrov vinskega mošta.
* Nagradno streljanje celjske strelske družine se vrši v nedeljo 2. novembra ob 10. uri na strelišču v Pečovniku. Pripuščajo se samo člani; vendar pa se sprejemajo člani še pred pričetkom streljanja na strelišču, če plačajo članarino za pol leta naprej. Na strelišče bo vozil mestni avtobus izpred kolodvora ob 930. Ce ne bo dovolj prostora, se bo vračal dotlej, da spravi vse udeležence na strelišče.
* Nočno lekarniško službo ima od danes sobote do vštetega petka 7. novembra lekarna »Pri križu« na Kralja Petra cesti.
* Kdo sprejme v oskrbo deklici in dečka. Občina Celje okolica oddala bi za svoje ali brezplačno stalno oskrbo dve deklici v starosti 11 in 13 let ter fanta v starosti štirih let. — Informacije se dobe v občinski pisarni na Bregu med uradnimi urami.
Kranj
Sprememba sejmskih dni. Novemberski in decemberski (Miklavžev) tržni sejem je letos mestna občina prestavila in se ne vršita prvi ponedeljek v mesecu, kakor doslej. Prvi ponedeljek v novembru je Vernih duš dan, zato se sejem prestavi za teden dni na 10. novembra. Prvi ponedeljek v decembru pa je narodni praznik Ujedinjenja, zato se sejem prestavi na naslednji dan, t. j. 2. decembra.
Kamnik
Vojaško pokopališče v Mekinjah, na katerem je pokopanih 53 v Kamniku med vojno umrlih vojakov, je letos za praznik Vseh svetnikov izredno lepo urejeno. Ceste so očiščene in posute z belim peskom, na vsakem grobu so zasajene krizanteme, na križih pa visijo venci. Prosimo vsakogar- kdor bo v teh dneh obiskal pokopališče ,naj ponese s seboj vsaj eno svečko za samotne in zapuščene gomile padlih vojnih žrtev. Ne zaostajajmo za drugimi narodi, ko gre za počaščenje onih, ki so žrtvovali v izpolnjevanju svojih težkih dolžnosti najdražje, lastno življenje 1
Šmartno pri Litiji
Osebna vest. Na tukajšnjo osnovno šolo je premeščena gdč. Marija Hlebče iz St. Vida pri Stični. Kot bivšo načelnico tamkajšnjega »Sokola« jo iskreno pozdravljamo.
Svojo godbo ustanove tudi naši agilni Šmarčani. V ta namen bo dne 1. novembra sestanek ob 11. uri v salonu hotela »Maček« v Šmartnem.
Vpisovanje na obrtni nadaljevalni šoli se bo
začelo od dne 4. novembra t. L, šola se pa prične z rednim poukom 9. novembra t. L Druge podrobnosti se zvedo pri vodstu obrtne nad. šole v Šmartnem..
Cerknica
Skoda po padlem snegu. Sele sedaj se je do-znala škoda, ki jo je povzročil tako zgodnji sneg v naših krajih. Nekateri posestniki, ki imajo svoje drevesnice precej oddaljene od trga, so šele sedaj doznali, kako škodo jim je napravil sneg v njih. Sicer jim je sneg polomil samo mala drevesa, toda tudi teh je bilo škoda, saj so imeli vsi posestniki največje veselje z njimi, ker so jih res lepo gojili in bi jim v prihodnjih letih obilno poplačala njihov trud. Nadalje je sneg tudi telefonskih žic precej potrgal. Zlasti od Cerknice proti Ložu so bile pretrgane na več mestih in tako je bila telefonska zveza za nekaj časa prekinjena. Sedaj je zopet že vse v redu. Tudi radio-naročnikom je sneg malo nagajal in tudi nekaj škode je napravil nekaterim.
S kozolca je padel. Kakor znano, je pri gradnji ceste Begunje—Sv. Vid zaposlenih večje število delavcev in tako spijo večinoma vsi po bližnjih kozolcih in skednjih. Tako je tudi neki delavec, ki je doma nekje od Kočevja, hodil vsak večer spat na neki kozolec v Topolu. Zadnjič se je zjutraj odpravljal na delo, a ker je bilo še nekoliko mračno, je po neprevidnosti stopil na rob odprtine. Omahnil je in padel z glavo na voz, ki je stal pod kozolcem. Po srečnem naključju je ostal pri življenju, a vseeno si je zdrobil več kosti v rami in na tilniku. Oddan je bil v ljubljansko bolnico.
V	jarek se je prevrnil. V sredo popoldan se je vračalo z Rakeka več voznikov skupaj domov. V bližini Marofa, kjer je cesta precej strmo odsekana, so se nekaj šalili in tako je neki voznik v šali pahnil svojega tovariša na rob ceste. Temu je zmanjkalo ceste in se je prevrnil po strmem bregu v jarek. Pri padcu se je močno potolkel po vseh delih telesa. Tudi lažje notranje poškodbe je dobil pri padcu. Prvo pomoč so mu nudili njegovi tovariši-vozniki, ostal je v domači oskrbi.
Semenj. V ponedeljek se vrši v Cerknici kramarski in živinsik semenj. In sicer kramarski pred farno cerkvijo, živinski pa pri Sv. Roku.
Vsi sveti. Res je lepo na našem pokopališču, toda tisti kupi raznih ostankov mu pa le niso v okras. Kljub temu, da je prepovedano pustiti nesnago z grobov na pokopališču, jo skoro vsi ljudje nosijo na te kupe.
Sprememba posesti. G. Lončar, ki se je pred kratkim vrnil iz Amerike, je kupil od Marjete Kebe hišo z velikim vrtom, ki stoji na koncu Cerknice.
Trbovlje
Iz delovanja Udruženja vojnih invalidov. Letos obhaja tukajšnje Udruženje vojnih invalidov, vdov in sirot 10 letnico svojega obstoja. Udruženje se laliko g ponosom ozira na svojo desetletno delovno dobo, saj je požrtvovalno lečilo svojim pomoči potrebnim članom in članicam rane, ki jim jih jo prizadejala kruta svetovna vojna. V’ tovariški hvaležnosti se tudi spominja pri tej priliki zvestih tovarišev Zveze bojevnikov iz svetovne vojne, ki so »taii Udruženju v najtežjih trenutkih ob strani bodisi z nasveti ali z dejansko pomočjo. Ta tovariška skupnost in zvestoba se je najlepše manifestirala s postavitvijo prelepega spomenika vojnim žrtvam v Trbovljah. Letošnje leto se lahko označuje kot eno najtežjih let, kar so jih doživeli vojni invalidi, vdove in sirote v tukajšnjem rudarskem revirju po preobratu. Od številnega praznovanja in s tem zmanjšanega zaslužka so tudi ti hudo prizadeti. Zato je sklenil sedanji odbor prirediti v kratkem veliko tombolo, katere čisti dobiček bo namenjen za podpore v pomanjkanju živečim žrtvam svetovne vojne v tukajšnjem revirju, zlasti onih, ki jih je sedanja težka socijalna kriza najbolj zadela. Odbor razpošilja na vse strani prošnje za prispevke v denarju ali blagu, ki bi služili kot dobitki pri tomboli. Razen tega pa bo Udruženje na praznik Vseh svetnikov tudi na tukajšnjem pokopališču uvedlo štetje obiskovalcev ter pri tem prodajalo spominske listke. Ker bodo zbrani prispevki namenjeni v . dobrodelne namene, naj bi dobrosrčna javnost ne odklanjala prošenj Udruženja vojnih invalidov odnosno odkup spominskih listkov, ki jih bodo invalidi na praznik Vseh svetih prodajali.
Pojasnilo Udruženja vojnih invalidov v Trbovljah glede konzorcija za zgradbo invalidskega doma. Udruženje vojnih invalidov v Trbovljah nas prosi glede na izjavo trboveljskega podžupana g. Ignaca Sitarja v »Jugoslovanu« štev. !I6 z dne 11. sept- t. I., da priobčimo sledeče po. jasnilo: G. podžupan Sitar pojasnuje v svoji izjavi, da na občini ni bil deponiran denar konzorcija, pat pa hranilna knjižica. To dejstvo na stvari pač ne spremeni prav ničesar, ker je podžupan g. Sitar izročil funkcijonarjcm konzorcija hranilno knjižico, s katero so potem denar dvignili ter ga uporabili v doslej še nepojasnjene svrhe. Prvotno je namreč sresko načelstvo naročilo takratnemu županu g. Sitarju pismeno — kar je' sporočilo tudi podpisanemu odboru UVI, da naj izroči hranilno knjižico Udruženju vojnih invalidov, toda g. podžupan tega naloga na žalost ni vpošteval, ter je telefonično pojasnil sres-kemu načelniku, da se naj ta denar našima >o-oblaščcnima zastopnikoma ne izroči, češ, da bi ga naša organizacija uporabila v povsem dru^e svrhe. To bi seveda ne odgovarjalo resnici, kaiti Udruženje je že v takratni prošnji, naslovljeni na velikega župana ljubljanske oblasti povdarilo, da namerava organizirati tombolo ter pri tej priliki odškodovali oškodovane kupce srečk lote.-i.ie konzorcija za zgradbo invalidskega doma, ki je propadla. Na ta pojasnila, ki jih je telefonično sporočil g. podžupan Sitar sreskemu načelniku, je le-ta anuliral že izdano odredbo, da se nam izroči hranilna knjižica. Kasneje se je ta knjižica izročila funkcijonarjem konzorcija, ki so
—	kakor že omenjeno — uporabili svoto 14.000 do 18.000 Din v doslej 8e nepojasnjene svrhe. Toliko javnosti v pojasnilo, da se ne bo mislilo, da je bilo podpisano Udruženje vojnih invalidov, vdov in sirot soudeleženo pri akciji loterije Konzorcija za zgradbo invalidskega doma v Trbovljah, pri kateri je bilo mnogo kupcev srečk občutno oškodovanih, dočim je podpisano Udruženje silno trpelo tako na ugledu, kakor tudi v gmotnem in moralnem pogledu, ker se je izrabljalo invalidsko ime v invalidskim interesom povsem nasprotne namene.
Krajevni odbor Udruženja vojnih invalidov v Trbovljah.
Hrastnik
Vrtec. Tu se ustanovi še en oddelek otroškega vrtca, na katerega je imenovana naša znanka gdč. Klara Baloh, ki je službovala med vojno na C. i. M. vrtcu. Dobrodošla!
Odlikovanje. Z redom Jugoslovanske krone V. r. je bil odlikovan na zadnjem tuk. uradnem dnevu sreskega načelstva rezervni častnik g. Ivan Plazar ml., ki je uklužben v tukajšnji steklarni. Odlikovanec je brat poleti v Rimskih toplicah ponesrečene hrastniške Sokolica
Litija
Šport. V nedeljo so gostovali v Litiji senjorji SK Ilirije in odigrali nogometno tekmo s SK Litija. Zmagali so Litijčani z rezultatom 4:2. Prvi polčas je sodil g. Lozar, s katerim pa publika ni bila nič kaj zadovoljna. Padlo je več ogorčenih vzklikov. Bolje bi bilo, da se publika vzdrži raznih neumestnih medklicev, s katerimi samo moti sodnika in igralce. Po tekmi so priredili gostom na čast litijski športniki veselico v dvorani Dekliškega doma.
Sokol. Ker je tekom par mesecev prijavilo vstop k društvu večje število novincev, je uprava Sokola dostavila vsem priglašencem nove prijavnice, s katerimi se obvežejo posečati redno društveno telovadbo vsi oni, ki še niso dopolnili 26 let. Pristopilo je tudi več šolarjev. Po sokolskem pravilniku pripadajo naraščaju nad 12 let stari dečki in deklice. Naraščaj pa ima telovadbo posebno še v zimskem času zvečer, ko je že tema. Zelo bi bilo ustreženo staršem in šoli, ako bi bilo mogoče preurediti telovadne ure naraščaja na tak čas, ko je še dan S tem bi bilo namreč mogoče ugoditi tudi vzgojni zahtevi, ki prepoveduje šolarjem nočno potikanje po cestah in ulicah.
Rimske toplice
Proslava osvobojenja Čehoslovakov. Naše sokolsko društvo je v torek zvečer ob 21. uri proslavilo v gostilniških prostorih br. Gregorja Sušnika dan osvobojenja čehoslovaškega naroda. Proslavo je otvoril podstarosta Sokola br. Dvo-fak. Br. Dvofak je tudi po kratkih pozdravnih besedah zelo lepo in zanimivo zajeto vsebino zgodovine čehoslovaškega naroda vse od poznih časov do danes orisal njegov boj za obstanek, nek, posebno za časa svet. vojne. Njegovo predavanje je vsesplošno zadovoljilo navzoče. Proslavitev je potekla v najbolj zadovoljivem razpoloženju. Po predavanju, ki je trajalo več kot pol ure, se je publika odzvala 8 ploskanjem in živahno vzklikala: »Živela Čehoslovaška! Živela bratska sloga!« Pevske točke pq so izpolnili bratje Sokoli sami, ko so zapeli: »Hej Slovani!« in »Lepa naša domovina«. Po oficijelni proslavi se je vršil še domač proslavitveni večer, tako da je bila proslava zares povoljno uspela.
Svetovno znano kazino so podrli
Do prihodnje sezije bodo zgradili najmodernejšo novo
Spričo letošnje rekordne letoviščarske sezije na Bledu, kjer je bilo okoli 19.000 tujcev, ki so prišli iz najrazličnejših bližnjih in daljnjih krajev, je nastala včasih radi mikavnega in zanimivega programa družabnega večera v Kazini silna gneča, kjer ni bilo mestoma možno dobiti pod nikakim pogojem prostora.
Ako premotrimo, da se je na Bledu v zadnjih letih, tako tudi ravno letos, mudilo 22 različnih narodov in sodeč s stališča, da ga menda ni mesta v Nemčiji, odkoder ne bi bili prišli tujci kot gostje v Park-hotel, je upravičena trditev, da je bil vsak slehem posetnik Bleda vsaj enkrat gost Kazine. Lahko se torej po vsej pravici označi Kazino kot svetovno-znano. Gre za to hvala pred vsem lastniku Park-hotela, ki si je znal s svojim požrtvovalnim in neumornim, solidnim delom pridobiti toliko spoštovanja, ugleda in naklonjenosti mednarodne publike.
Hoteč nuditi svojim gostom čim več udobnosti in komforta, je lansko leto zgradil velikanski štirinadstropen hotel. Številni gostje se radi prenatrpanosti niso mogli prosto gibati v Kazini; gneča je bila zlasti na plesišču, zato se je lastnik odločil, da poveča in razširi Kazino.
Pred dobrimi 14 dnevi jo je gradbena tvrdka Slavec s svojimi številnimi delavci jela razdirati. Ko bodo popolnoma podrli Kazino ter odpeljali gradbeni materijal, bodo zgradili že do prihodnje sezije najmodernejšo kavarno Kazino, ki bo mnogo večja od stare ter edina te vrste v Dravski banovini.
Koliko je vreden ostanek cigar in cigaretf?
Pomislite samo to: Cigareta je dolga običajno kakih 6 centimetrov. Kako dolg pa je ostanek, ki ga vržete proč? Kar zmerite ga! DoJ-r ia ostanka je odvisna več ali manj od vaše varnos*' potem pa tudi od vaše nervoze in znaša povprečno 2 in pol do 1 in pol centimetra. Ali pa recimo, da znaša povprečno po dva c nt;"ietra. Vidite, to pa jo ravno tretjina oele oigarete, kd ste jo plačali celo! Pa ne samo vi, a npak vsi milijoni kadilcev.
Sedaj pa pomislite, koliko milijonov cigaret pokade ljudje! In eno celo tretjino tega dragega blaga pomečemo proč!
Ali mora res tako biti in tako ostati? Ali ne bi bilo mogoče napraviti take cigarete, ki bi jo človek lahko pokadil do konca? Fabrikanti bi morali gledati na to, da človek res lahko pokadi vse, kar drago plača. Md imamo sicer cigarete s cevkami iz papirja, ampak teh ne mara vsak. Zato pa bi bilo potrebno, da bi se tros podi e iznajditelji pečali tudi g to zadevo.
rako zidarskega podjetnika Matka Curka na
Martinovem trgu (Mirje) je včeraj ponori vlomil neki odpuščeni delavec ter odn-nei 'e? zidarskega orodja v skupni vrednosti 800 Din.
■ Drobi* policijske kronike. Zaradi 'n v',ie namiznih prtov iz paviljona Gospodarske z.ur.e na velesejmu je bil včeraj aretiran neki postopač dalje sta bila aretirana dva pijanca, ker Ma v neki gostilni razgrajala. Policijski upravi go oile včeraj prijavljene 3 manjše tatvine, 2 telesni poškodbi, 3 neprevidne vožnje z avtobusom in s kolesom, 2 ponočnjaka zaradi kaPenjs lnčr.o-ga miru, 1 gostilničar zaradi prekoračenja ; o-licijske ure, 5 prekrškov avtopredpisov in 10 prekrškv cestnopolicijskega reda.
■ V vlaku okraden Ljubljančan. Pred dnevi ge je Ljubljančan, uradnik Milan J. vozil v potniškem vlaku iz Beograda v Ljubljano. V bližini Sremske Mitroviče pa je presenečen ugotovil, da mu je iz suknjiča izginila hranilna knjižica Poštne hranilnice z vlogo 9.V0 Din it žepna ura, vredna 550 Din. Tatvine je b:l osumljen neki 35 let staT moški, visoke In močne postave. Ko so ga še držali, se jim je v vlaku iztrgal ter skočil z drvečega vlaka na progo. Beg se mu je posrečil.
Maribcr
Izredni občni zbor Jugoslovanske Matice v Mariboru.
Maribor, 81. oktobra. Izredni občni zbor podružnice Jugoslovanske Matice v Mariboru, ki je bil sinoči v Narodnem domu, se je odlikoval po tem, da se je na njem »razpravljalo z največjo resnobo in vnemo o našem najbolj perečem manjšinjskem vprašanju in da so bili na njem napravljena važni sklepi v pogledu reorganizacije.
Občni zbor je otvoril dosedanji predsednik g. Stanko Detela, ld je obrazložil vzroke razpusta pokrajinskega odbora, glede katerega je vložen priziv in je pričakovati, da bo v najkrajšem času ugodno rešen. Ni pa bil razpuščen osrednji odbor in tudi ne podružnice, ki radi tega lahko nemoteno nadaljujejo svoje delo. Zvesta svojemu večletnemu stremljenju po koncentraciji narodno-obrambnega dela, hoče tukajšnja podružnica čim ožjega sodelovanja z Narodno obrano, radi česar predlaga, da prevzame njeno predsedstvo predsednik sreske organizacije Narodne obrane, kar se sprejme z največj-im odobravanjem in navdušenjem.
Za g. Detelo se je razvila stvarna in temeljita debata glede bodočega dela, v katero so posegli prof. Kenda, prof. Kovačič, dr. Vauhnik, dr. Irgolič, Brandner, Perhavec, prof. Se-divy, Kariš in drugi, nakar je bil soglasno izvoljen novi odbor s prof. Kendo na čelu.
Končno so bili sprejeti nekateri predlogi, med njimi predlog glede naše manjšine na Ko-iroškem, za katero se bo Jugoslovanska Matica zavzela z vso odločnostjo. Tudi je bilo sklenjeno ■pozvat« javnost, osobdto pa vse dosedanje prijatelje Jugoslovenske Matice, da to velevažno narodno-obrambno organizacijo, kd ima nalogo skrbeti za narodne manjšine izven mej naše država, tudi nadalje podpirajo, zlasti pa sedaj, ko jo čakajo najtežje naloge tako na Primorskem kakor na Koroškem. Prva 6eja novoizvoljenega odbora, na kateri se bo razpravljalo predvsem o izvedbi sklepov občnega zbora, bo v četrtek, dne 6. novembra ob 20. uri v pisarni Sokolske župe v Narodnem domu.
m Odlikovanja. V četrtek dopoldne je izročil srezki načelnik dr. Ipavic red Jugoslovanske krone V. stopnje g. Mirku Hercerju, rezervnemu pešadijskemu poročniku in privatnemu kapelniku v Mariboru. Včeraj sta pa dobila enaki odlikovanji sodnika mariborskega okrožnega sodišča rezervna kapetana II. razreda dr. Rudolf Adamič in Miloš Senica.
m Lekarniška služba. Nočno lekarniško služ bo ima od nedelje 2 t. m. opoldne do nedelje 8. opoldne lekarna Albanese »Pri sv. Antonu« v Frankopanovi ulici.
m Okrasitev grobov. Na vseh mariborskih pokopališčih je bilo te dni živahno vrvenje, čistila so se pota, snažili grobovi in zasajalo In opletalo se je novo cvetje. Mestni pogrebni *avod je z občinskimi delavci očistil tudi voja Ške grobove na novem mestnem pokopališču na Pobrežju in poskrbel za sveče, ki bodo za gorele na predvečer Vernih duš. Kakor običajno, bodo tudi letos peli na pokopališčih tu kajšnjl moški pevski zbori.
m Pontiiikalna maša. Pri današnji pontifi-kalni maši se bo pela Haydnova maša s sodelovanje sopranistke gdč. Cloricijeve, altist-ke eg. Skofpkove, tenorista g. Živka in basista g. Neraliča. Pri maši ob 9.30 se bo v stol nici s prvo pridigo predstavil novi stolni župnik msgr. Mihael Umek.
m Obiskovalcem pokopališč. V počaščenje spomina pokojnih bodo nabirale na obeh glav nih mariborskih pokopališčih oba praznika Čla nice Slovenskega ženskega društva dinarske prispevke v prid slabotnih otrok in njihovo oddajo v počitniško kolonijo na Pohorju. Apeliramo m, vse posetnike pokopališč, da izvrše svojo Človekoljubno dolžnost.
Sigurno in hitro vožnjo v megli Vam omogoči
edino „MEGLOLOM“
..	(Nebelbrecher)	601
tBm>t*^ra 8 svoumi barvnimi žarki meglo. S lastn^rePrečlte nesrečo. Se danes zahtevajte i *"» interesu naš cenik. Generalno zastop j. _	stvo za avtopribor
u*leršit> Maribor, Tatienbachova 26
"I ^r®daIa“ie. V pondeljek 3. t. m. bo dvo rani Zadružne goppodarske banke na Aleksan ov cesb predaval Dunajčan I. Koranek < smuškem raju na Korošici. Predavanje je organiziral zimskošportni odsek SPD.
m Koncert moškega zbora »Drave«. Dne 8.
novembra priredi glasbeno društvo »Drava« svoj prvi koncert v novi sezoni. Koncert v veliki dvorani »Uniona« bo izvajal moški zbor, ki bo v dveh nastopih odpel v Mariboru še neizvajane skladbe domačih komponistov Železnika, Rožanca, Foersterja, Juvanca, Savinška. Mirka, Deva, Jereba in Gjorgjeviča. Med zbori se bo oglasil znani baritonist g. Faganeli, posebna zanimivost pa bo prvi nastop sopranistke ge. Antonije Škvarčeve, absolventke ljubljanskega konzervatorija. Na njenem sporedu bodo Čajkovski, Prokofijev, Musorgski, Dvofak ter Sajovic, Bersa in Dev. Na klavirju jo bo spremljal g. prof. Vasilij Mirk. Zaključila pa bo koncert daljša skladba Vilharja-Kalskega »Na Ozlju gradu«, balada za moški zbor ter sopranski in baritonski solo. Glasovir za spremljavo bo dostavila domača tvrdka Brandl.
m Tujski promet. Pri zglaševalnem uradu na predstojnišlvu tukajšnje policije je bilo v mesecu oktobru prijavljenih na novo 2132 oseb, od teh 582 tujih državljanov, Med tujci jih je bilo 250 z Dunaja, 139 iz Gradca in 193 od drugod.
m čigav je stroj za predelavo mleka? Pred tremi meseci je neznanec, ki se je pripeljal z motornim kolesom 8 prikolico, zastavil v gostilni Zaklan nov stroj za predelavo mleka. Lastnik naj se javi pri tukajšnji policiji.
m Slaninarski trg. Včeraj so slaninarji imeli na našem trgu na 68 stojnicah 159 zaklanih prašičev, 2 govedi, 2 teleti in 2 ovci. Cene v bistvu stare.
m Mariborski trg v petek. Na trgu je bilo včeraj 26 vozov krompirja, zelja in čebule ter dvoje vozov sadja. Perutnine je bilo krog 1000 glav. Piščanci so stali 25—70 Din par, kokoši, race in gosi od 45—90 Din ena, purani 70 do 125 Din, kapuni pa 40 Din za kg. Na trgu za ribe in divjačino so se prodajale sardele po 16 Din, sipe 22 Din, škombri 24 Din, morske jegulje 24, krapi 22 Din za kg; zajci 38—50 Din, zajčje noge in hrbti pa 25—30 Din kos. Zelo veliko je bilo na trgu tudi cvetlic in nagrobnih vencev.
m Sanatorij v Mariboru, Gosposka ul. 49, tel. 2358. Najmodernejše urejen za operacije in zdravljenje z zdravilnimi aparati. Lastnik: primarij dr. Mirko Černič, špecijalist za kirurgijo.
m Dunajski izvoznik ni bil izpuščen. K naši včerajšnji vesti o aretaciji prekupčevalca J,
L. z Dunaja zaradi utaje izplačila za jabolka posestnici Ivanki Kureševi v iznosu 48.000 Din se nam poroča, da J. L. ni bil izpuščen, ampak je bil izročen sodišču.
m Aretacije in prijave. V četrtek so bile v Mariboru aretirane 4 osebe: 2 radi nedostojnega vedenja, 1 radi tajne prostitucije in nedovoljenega povratka ter 1 radi pijanosti. Prijav je policija prejela 15, poročil 5.
m Tatvina aktovke. Ge. Pahernikov! iz Vuhreda je neznanec ukradel v sredo v lekarni KOnig na Aleksandrovi cesti aktovko z različno vsebino.
m Tatvina kostanja. Branjevki Barbari Ma žerovi je iz veže hiše št. 3 v Mlinski ulici izginila vreča kostanja, 71 kilogramov, vrednih 223 Din.
m Izgubljena mladost. Hedvika L. je stara šele 15 let, vendar je že zašla na pota, ki vodijo v neizogibno pogubo. Mariborske nočne ulice jo že poznajo in ko je v noči od srede na četrtek našla novo žrtev v osebi nekega natakarja, je ž njo izginil tudi njegov denar, 2000 dinarjev. Policija je tako j®h ved la zasledovanje, doslej je pa še ni našla, ker je tudi domov ni bilo več.
m Nasilni tatovi. V noči od srede na četrtek je vrtnar Konrad Raner opazil na Bvojem vrtu na vogalu Jadranske in Fochove ulice mlajšega neznanca, ko je ravno nabiral solato in jo tlačil v vrečo. Gospodar je skočil za njim in ga prijel, toda lat se ni dal premakniti z mesta, na njegov klic pa sta iz teme prihitela še dva tatinska tovariša s palicami in hotela gospodarja napasti. To je prvi tat izkoristil in pobegnil, solato pa je vendar pustil.
m Okraden šofer. Šoferju veleposestnika Viktorja Glaserja iz Ruš, Janku Pohlinu je neznanec odnesel v četrtek zvečer iz avtomobila, ki je stal pred kavarno »Central« v Ulici 10. oktobra, suknjič, klobuk in rokavice v vrednosti krog 1000 Din.
m Najden čoln. Orožniki iz Št. Janža na Dravskem polju so našli pri Janezu Gorinšku v Rošnji ob Dravi skoraj nov, 425 cm dolg in 45 cm širok čoln z napisom »Rose Gionna«. Go rinšek je izjavil, da je čoln potegnil iz Drave, ki je priplaval v smeri od Maribora. Coln je lastniku na razpolago pri omenjeni orožniški postaji.
m Nesreča posestnika. Z desno nogo je prišel po nesreči v parno mlatilnico posestnik Viljem Kronfogel v Cremenšnjaku pri Zgornji Količini. Prepeljali so ga v bolnico.
m Nesreča pri Sv. Petru. Včeraj popoldne okrog 11. ure je pri mariborskem stavbeniku Kiffmannu zaposlenega 30-letnega hlapca Bla ža Mlakerja pri Sv. Petru pod Mariborom konj tako močno brcnil v desno nogo, da so ga morali z rešilnim avtomobilom prepeljati v bol nico.
Nenavadna šala
Včeraj popoldne okrog 14. ure je bila rešilna postaja obveščena, da hodi po zunanji strani ograje mostu pri Studencih neznan s cvetjem okrašen mladenič, ki najbrže ni pri pameti Rešilna postaja je odšla tja. Ko pa je mladenič zagledal rešilno moštvo, je skočil v Dravo. Priletel pa je na plitvino, s katere se je lahko sam rešil in utekel, tako da ga rešilno mO' štvo ni moglo zasledovati. Mladeniča so kasneje dobili.
Težka nesreža v Lovniku pri Poljčanah
Včeraj popoldne je prišla 46-letna posestnica Helena Ropova v Lovniku pri Poljčanah pri brananju njive s desno nogo med zobovje brane tako nesrečno, da se ni mogla rešiti in so jo konji vlekli za sabo še okrog 200 metrov. Pri tem si je Ropova zlomila desno nogo nad kolenom, pod kolenom pa si jo je zmečkala.
O	nesreči je bila obveščena tukajšnja rešilna postaja, ki je poslala v Poljčane svoj avto in ranjenko prepeljala v bolnico. Stanje Ropove je tako, da ji bodo najbrže morali odrezati desno nogo.
Celic
* Osebna vest Sodnik in pisatelj g. Jernej Stante je podal ostavko na državno službo in
se posveti advokaturi. Stopil bo v pisarno odvetnika dr. Lovrenčiča v Ljubljani. Simpatičnemu javnemu delavcu želimo ob odhodu v Ljubljano mnogo sreče I
* Zahvala javnosti. Zbirka za spomenik koroškemu junaku in pesniku Srečku Puncerju je donesla 13.241 Din in so s tem kriti stroški za spomenik, ki je bil odkrit na svečan način ob veliki udeležbi naroda dne 19. oktobra v Braslovčah. Za vpoelane prispevke se podpisani odbor iskreno zahvaljuje zavodom, korporaci-
iam, društvom in posameznikom, ki so z veli-;im umevanjem omogočili uspeh akcije. Zahvala gre tudi vsem, ki so s svojo udeležbo pri odkritju dali svečanosti sijaj in pomen. Odbor za postavitev spomenika.
* Vpisovanje v kmetijsko nadaljevalno šolo v Celju in gospodinjsko šolo za kmetska dekleta v Celju bo v torek 4. novembra ob 14. uri v okoliški osnovni šoli na Dolgem polju.
Pobijanje trošarine na vinski mošt. Mestno načelstvo razglaša, da je banska uprava Dravske banovine dovolila, da sme mestna občina celjska za kritje občinskih potrebščin v letu 1930 po vsem občinskem ozemlju pobirati občinsko trošarino po 2"' Din od 100 litrov vinskega mošta.
Petje na grobovih. Pevski zbor »Svobode« zapoje danes popoldan na bolniškem, okoliškem in mestnem pokopališču pesmi: Koobe: Mir ter C. Pregelj: Mirno »pavaj. Začetek ob 1430 na bolniškem pokopališču. »Oljka« poje ob 1430 na mestnem pokopališču in ob 16. uri na okoliškem pokopališču.
* Nagradno streljanje celjske strelske družine se vrši v nedeljo 2. novembra ob 10. uri na strelišču v Pečovniku. Pripuščajo se samo člani; vendar pa se sprejemajo člani še pred pričetkom streljanja na strelišču, če plačajo članarino za pol leta naprej. Na strelišče bo vozil mestni avtobus izpred kolodvora ob 9 30. Če ne bo dovolj prostora, se bo vračal dotlej, da spravi vse udeležence na strelišče.
* Nožno lekarniško službo ima od danes sobote do vštetega petka 7. novembra lekarna »Pri križu« na Kralja Petra ceeti.
* Kdo sprejme v oskrbo deklici in dežka. Občina Celje okolica oddala bi za svoje ali brezplačno stalno oskrbo dve deklici v starosti 11 in 13 let ter fanta v starosti štirih let. — Informacije se dobe v občinski pisarni na Bregu med uradnimi urami.
THuj
Češkoslovaški narodni praznik smo tudi v Ptuju pod vodstvom JC. lige našim razmeram primerno, slovesno obhajali. Mesto je bilo v zastavah. Zvečer pa se je vršila v prostorih »Glasbene matice« akademija, na kateri je govoril gimn. ravnatelj g. dr. Komljanec. Udeležba je bila tokrat res razveseljiva. Gimnazija je imela ob tej priliki tudi svojo interno svečanost.
Avtobusni promet. Mestno avtopodjetje v Ptuju otvori z dnem 31. oktobra novo avtobusno progo Ptuj—Moškanjci—Velika Nedelja—Ormož—Središče in nazaj. Avto odhaja iz Ptuja ob 10. uri 15 min., pride v Ormož ob 11. uri j 10 min., v Središče ob 11. uri 40 min., odhaja« iz Središča ob 11. uri 52 min. in se vrne v Ptuj ob 13. uri 17 min. — Na avtoprogi Ptuj— Sv. Barbara—Sv. Andraž stopi s 1, novembra nov vozni red v veljavo. Iz Ptuja zjutraj ob 7. uri 10 min., se vrne v Ptuj ob 8. uri 45 min. Popoldne iz Ptuja ob 13. uri 59 min., nazaj v Ptuj ob 15. uri 51. min. Prometno torej s hitrimi koraki napredujemo. Na potujočem občinstvu je, da bo ta napredek občinstvu in podjetju v prid procvital.
Ormož
Inšpekcija. V torek je inšpektor g. Pirkmajer inšpiciral tukajšnjo davčno upravo.
Proslava čsl. praznika. Dne 28. t. m. ob 20. uri je Sokol priredil v risalnici meščanske šole proslavo obletnice uejdinjenja bratskega čeho-slovaškega naroda. Popularni predavatelj in društveni prosvetar br. Kunst je obširno opisal delovanje in križeve poti prezidenta Masaryka in njegovih sodelavcev v dosego svobode svojega naroda. Starosta br. Sevnik je v vznešenih besedah med drugim povdarjal neomajeno prijateljstvo Čehoslovakov do našega naroda. Po zval je navzoče, da v dokaz naše ljubezni do njih zakličejo trikratni »zdravo« prezidentu in vsemu dragemu čehoslov. narodu, čemur so se navzoči gromko odzvali. Želeč v prihodnje še večje udeležbe, je br. starosta zaključil lepo uspelo proslavo.
Sola. Na tukajšnjo osnovno šolo je imenova na gdč. Olga Sijanec, dosedaj učiteljica pri Veliki nedelji.
Murska Sobota
Davčni urad se je preselil. Koncem meseca se je davčni urad preseli v prostore nove Kardo-ševe hiše na Aleksandrovi cesti. To je prva dvonadstropna hiša v mestu. 3. novembra se bo vselila v drugo nadstropje tudi katastrska uprava,
80-letni jubilej. G. Andrej Šianec, uslužben pri tvrkdi Ratkol Tivadar, bo slavil prve dni no-vembra svojo 80-letnico. Točnega rojstnega datuma se ne spominja, a kakor sodi sam, je rojen nekako okoli dneva svojega patrona. Letos poteka tudi 50. leto, odkar je uslužben pri eni in isti tvrdki kot zidar. Kljub visoki starosti je še čil in izvršuje svoj posel. Še na mnoga leta!
Oglašajte vedno v »Jugoslovanu«! Imeli boste uspeli!
Draiba v Szaparyjevem gradu. Zadnji čas se ni sklenila nobena večja kupčija, razen sobe v južnem oglu gradu z zelo zanimivo posteljo z boldahinom, ki jo je kupila veleknjigarna Kugli is Zagreba za 72.000 Din.
Umrla je v bolnici Gomboši Katarina po za-strnpljenju krvi.
Guštanj
Proinja.
Sokolsko telovadnica v Guštanju, nekdaj baraka za ruske ujetnike, se podira, podira ravno v času, ko se društvu obeta glede članstva Jo-sedaj najlepši razmah. Mladi Sokoli, obrtniki in delavci, bi telovadbo, ki je začasno pozimi onemogočena, nadomestili s tamburaškimi vajami. Potrebno je tudi to, da se članstvo na društvo naveže. Manjka pa tamburic, bisernic, kontrašic, bračev — tudi bugarij, ker se je priglasilo okrog 20 članov za tamburaški zbor. Ker ae društvo pripravlja za zidavo telovadnice, ne more iz svojih sredstev nubaviti inštrumentov, mladi člani pa so revni. Na vsa narodno čuteča srca se društvo obrača z nujno prošnjo, da pošljejo, če vedo kje za odvišne stare inštrumente — iste proti primerni odškodnini, bolje še seveda, če so darov mi Sokolskemu društvu v Guštanju ali pa Sokolskemu upravitelju v Guštanju. Spomnite se jugoslovanskih Korošcec in — pomagajte!
Brežice
Izprememba ▼ službi. Zapustila nas bo v kratkem gdč. Anica Radanovič, učiteljica na osnovni Soli v Brežicah. Odhaja v Vače. V našem mestu je zelo priljubljena. Želimo ji vso srečo na novem službenem mestu. Na osnovno šolo prideta gospodični Vittori Josipina in Ma-Čkovšek Franja, obe iz Virštanja. Nova vrzel je pa nastala na meščanski šoli po odhodu gdč. Marije Šinidove v Mostar in ne v Kastav, kakor je bilo pomotoma objavljeno.
Svečana proslavitev čsl. narodnega praznika
V	torek 28. t. m. se je pod okriljem Sokolskega društva v Brežicah vršila v veliki dvorani Narodnega doma ob 20. uri svečana proslavitev češkega narodnega praznika. K proslavi se je zbralo številno občinstvo. Oder je bil okusno okrašen. Med zelenjem in trobojnicami so blestele slike Nj. Vel. kralja Aleksandra, prezidenta Masaryka in prestolonaslednika Petra Slavnostni večer je otvoril starosta g. dr. Josip Zdolšek, ki je v lepih besedah orisal borbo češkega naroda za osvobojenje. Po dr. Zdolško-vem govoru je pevski zbor »Vrbinica« iz Krške vasi zapel češkoslovaško himno »Kje dom je moj«, in pa našo »Bože pravde«. Sledil je govor dr. Janka Dernovška. Spominjal se je v svojem govoru neštetih žalostnih dogodkov, ki jih je moral pretrpeti naš bratski češkoslovaški narod. V spomin vseh onih, ki so padli za svobodo in domovino, je odredil enominuten molk. Občinstvo	je vstalo	in	posvetilo	eno minuto
idealistom	svobode.	Po	tem govoru je dekla-
miral učenec IV. razreda mešč. šole z lepim povdarkom dr. Despotovo »čehoslovačkoj«. Po tem je učenka IV. raz. meščanske šole recitirala iz dr. Ivan Lahove knjige »V borbi za Jugoslavijo« odlomek o borbi Čehov in Jugoslovanov v dunajskem parlamentu. Za tem je učenec II. raz. mešč. šole deklamiral prav lepo Aškerčevo pesem »Knježni kamen«. Nato se je dr.	Zdolšek zahvalil cenj.	občinstvu za
udeležbo.	Proslavo	je	zaključila	pesem »Hej
Slovani«. Nadalje moramo še omeniti orkester, ki je posamezne točke prav lepo izvajal. Svetujemo vsem igralcem, da naj ne opuste godbe Priznalno moramo zopet omeniti pevski kvartet »Vrbinica«, ki je tokrat ponovno dokazal svoje res lepo znanje.
Splašen konj. V torek zjutraj je ušla iz hleva kobila g. Gabrischa ter je divjala po mestu kakor zbesnela. Lahko bi se pripetila velika nesreča, ker se je to zgodilo v urah, ko je na cesti največ šolskih otrok. Kobilo so s težavo ■•deli.
$	Trbovlje
Pojasnilo Vdružen ja vojnih invalidov v Trbovljah glede konzorcija za zgradbo invalidskega doma. Udruženje vojnih invalidov v Trbovljah nas prosi glede na izjavo trboveljskega podžupana g. Ignaca Sitarja v »Jugoslovanu« štev. 86 s dne 11. sept- t. L da priobčimo sledeče po. jasnilo: G. podžupan Sitar pojasnuje v svoji izjavi, da na občini ni bil deponiran denar konzorcija, pač pa hranilna knjižica. To dejstvo na stvari pač ne spremeni prav ničesar, ker je podžupan g. Sitar izročil funkcijonarjem konzorcija hranilno knjižico, s katero so potem denar dvignili ter ga uporabili v doslej še nepojasnjene svrhe. Prvotno je namreč sresko načelstvo naročilo takratnemu županu g. Sitarju pismeno — kar je sporočilo tudi podpisanemu odboru UVI, da naj izroči hranilno knjižico Udruženju vojnih invalidov, toda g. podžupan tega naloga na žalost ni vpošteval, ter je telefonično pojasnil sres-kemu načelniku, da se naj ta denar našima *o-oblaščenima zastopnikoma ne izroči, češ, da bi ga naša organizacija uporabila v povsem dru*e svrhe. To bi seveda ne odgovarjalo resnici, kaisi Udruženje je že v takratni prošnji, naslovljeni na velikega župana ljubljanske oblasti povdarilo, da namerava organizirati tombolo ter pri tej priliki odškodovati oškodovane kupce srečk loterije konzorcija za zgradbo invalidskega doma, ki je propadla. Na ta pojasnila, ki jih je telefonično sporočil g. podžupan Sitar Breškemu načelniku, je le-ta anuliral že izdano odredbo, do se nam izroči hranilna knjižica. Kasneje se je ta knjižica izročila funkcijonarjem konzorcija, ki so — kakor že omenjeno — uporabili svoto 14.(100 do 18.000 Din v doslej še nepojasnjene svrhe. Toliko javnosti v pojasnilo, da se ne bo mislilo,
da je bilo podpisano Udruženje vojnih invalidov, vdov in sirot soudeleženo pri akciji loterije Konzorcija za zgradbo invalidskega doma v Trbovljah, pri kateri je bilo mnogo kupcev srečk občutno oškodovanih, dočim je podpisano Udruženje silno trpelo tako na ugledu, kakor nuli v gmotnem in moralnem pogledu, ker se je izrabljalo invalidsko ime v invalidskim interesom povsem nasprotne namene.
Krajevni odbor Udruženja vojnih invalidov v Trbovljah.
časa	boste	i
za praznika Vseh Svetih in Vernih duš, da priporočite svojim bližnjim, prijateljem in znancem naš list. Povejte jim, da smo pripravljeni pošiljati jim en teden »Jugoslovana« na ogled. — Dajte jim dopisnico, ki je priložena današnji številki, da se lahko takoj nar oče
$kodlj iva krma
Krma lahko šikodii živini iz različnih vzrokov.
Radi prime&uiega peska, prsti ali pepela. Te
neprebavljive snovi izloča t_ilo navadno kot blato in često ne Škodijo, dasi jih požre žival mnogo. Včasih se pa sktapijo v prebavljaiMh organi' , pokrijejo sluznice z debelo plastjo ali pa ostanejo pri prežvekovalcih v želodčnih gubah, kar povzr ča prebavi ja lne motnje, zaprtje alli celo smrt.
Radi nekaterih tovarniških dimov. V teh so
včasih strupene arzen o ve svinčene ali oinkove spojine, ki se vsedejo na . vršino rastlin. Cink, svinec, baker in arzen pa vstopajo tudi v rastlinsko tkaničje, tako n. pr. arzen v peso, če je bila gnojena z gnojilom, V; je vsebovalo arzen. Take požrle rastline povzročajo kronično za-atrupljenje in hiranje živali. Žveplasta kislina, solna kislina in fhiorovodik, ki so večkrat v tovarniškem dimu, vsrkava rastlinsko listje. Dolgotrajno krmljenje živine z rastlinskimi de-
li,	ki so nasičeni s solno kislino, povzroča kostne bolezni.
Radi rje, plesni in bakterij. Rje in plesni povzročajo včasih vnetje črevesnih sluznic, krče, ohromitev hrbtnega mozga in požiralnega centra in ledvične ter mehume bolezni. Domnevajo, da vstvarjajo te glive v gotovi razvojni stopnji ostre snovi, ki povzročajo vnetje in živčne strupe, ki so tem bolj škodljivi, £im bolj Je žival občutljiva. Včasih vzklijejo trosi in zrastejo v črevesno sluznico, kar povzroča vnetja. Dasi eo plesni različno škodljive in rje samo dvoje vrst, je vendar bolje, da vedno zavržemo tako krmo. Vsekakor je ne sme jesti mlada ali noseča žival. — Krompirjeva plesen je menda neškodljiva. Vendar se krompir spremeni radi te plesni v kratkem času tako (suho ali vlažno plesnenje), da ga ni mogoče pokrmiti.
Huda zima?
Ste lahko brei skrbi!
Vse potrebne oblalilne predmete
Gospodarske vesti
X Zaščita proti nezgodam pri delu. Zunanje ministrstvo je obvestilo trgovinsko ministrstvo, to pa vse gospodarske organizacije, da je bilo na XII. konferenci dela, ki se je vršila v Ženevi, izglasovano priporočilo glede ukrepov za zaščito pred nezgodami pri delu. Zunanje ministrstvo je preko trgovinskega ministrstva vprašalo gospodarske organizacije za mnenje, aU bi se ta konvencija mogla skleniti in na kakšnih načelih.
X Plemenska živina selekcijskih postaj. Znano je, da je ministrstvo za poljedelstvo lani razdelilo raznim selekcijskim postajam plemen-, sko živino, predvsem perutninarsko in si tur j primorskih in drugih pasem. Sedaj so te p> staje vrnile v zmislu zakonskih predpisov iz-' posojeno plemensko živino. Zato jo bo ministrstvo izposodilo dalje. Ker obstojajo take selekcijske postaje večinoma na severu države, proučuje ministrstvo načrt, da izvede enako akcijo v južnih krajih naše države.
X Standardizacija izvoza jajc. V oddelku za živinorejo proučuje ministrstvo za poljedelstvo, kako naj se čimprej uveljavi predlog o standardizaciji izvoznih jajc.
X Samoupravne finance. Zveza mest kraljevine Jugoslavije je sklenila sklicati na dan 5. novembra t. 1. konferenco zastopnikov mest v Beogradu. Na tej konferenci se bo vršila anketa na zelo široki podlagi o financiranju in sestavljanju občinskih proračunov. Financiranje in budžetiranje mest je postalo v zadnjem času zelo težko in komplicirano. Mesta imajo vedno več izdatkov, pa si ne znajo pomagati do novih dohodkov, a dosedanje zbiranje občinskih dohodkov, posebno trošarine, se je pokazalo za zelo neuspešno. Vsa ta in slična vprašanja se bodo obravnavala na tej konferenci in zveza mest pričakuje, da bo prišlo na zborovanju do zelo koristnih in konkretnih predlogov in zaključkov. Poleg zastopnikov mest so povabljeni na to konferenco tudi zastopniki posameznih ministrstev kot tudi poedi-nih industrijskih, trgovskih in obrtnih gospodarskih organizacij. Vse kaže, da bo ta konferenca postala vse bolj zanimiva in važna, kakor obe konferenci, ki sta se vršili v Ljubljani in Zagrebu, ker bodo zastopniki mest imeli priliko priti v stike z vsemi onimi, od katerih je odvisno sestavljanje finančnih proračunov.
X Trgovinska pogodba med Italijo in Romunijo. Naš generalni konzulat v Milanu je obvestil zunanje ministrstvo, da je bila nedavno sklenjena in da je stopila že v veljavo trgovinska pogodba med Romunijo in Italijo.
X Zakon o neposrednih davkih. Ker na merodajnih mestih podrobno proučujejo vprašanje, kako naj bi se olajšala gospodarska kriza in kako bi se našel izhod iz nje, ter bi pri olajšanju krize prišlo v poštev tudi olajšanje pri plačevanju davkov, je zelo verjetno, da bodo merodajna oblastva resno razmotrivala vpraša-
Krma, kd so jo popadlo gotove plesni ali bakterije, je lahko strupena. Okus in duh krme tu čeoto varata. Edino zanesljivo preiščemo »umljiv materija! mikroskopsko in mikrobiološko.
Radi zmrznjene krme (korenje, gomolji, repe, sadje, trava itd). Zmrznjena krma sicer ni popolnoma neuporabljiva, vendar lahko škodi radi mraza sluznici, če je mnogo poje žival na tešče. — Če zmrznjena krma po odtajanju še dalj časa leži, postane kmalu škodljiva. Radi zmrznjenja so namreč postale stanične mrene bolj propustne, kar omogoča pomešanje stani-finih sokov srednjih stanic. Pri tem spremene encimi, kd so sicer v stanicah zaprti, škrob v sladkor in utekočinijo beljakovine. Tako spremenjena krma se kaj rada brzo pokvari. Krmo, ki je bila zmrznjena, je torej zelo priporočljivo kar najhitreje skisati.
Strupene rastline. Strupene rastline se lahko nahajajo v senu v velikih množinah. Od nekaterih rastlin so vsi deli strupeni, od nekaterih le seme. Take škodljive, pni nas v poštev prihajajoče rastline so te: mak, kokolj (plevel med žitom), njivna gorjuščica (poljski plevel), »motna ljuijka (vrsta trave), pasje zelišče, jesenski podlesek, cipresasta mleček, zeleni klobuk, zla-tioa, močvirska preslica, škrobotec itd. V zelenem obsijanem krompirju in v krompirjevem z^Mšču je strup soianin. Semena nekaterih le-guminoz In bezgovo listje oddajajo oiamovodik, kar lahko zastrupi šival do smrti. Cianovodik vsebuje tudi mladi lan, medtem ko je pozneje popolnoma neškodljiv. Škodljiv učinek naštetih rastlin lahko vsaj deloma preprečimo z izpiranjem ali kuhanjem i vodo. — Močno peščene rastline družijo mehanično želodčno sluzni-oo, ker jo ranijo ostri in trdi zobki in robovi, kar povzroča vnetja in veliko oddajanje beljakovin z blatom. Med te rastline spada pasja trava, bilnioa, šaš itd. Ta učinek zakremenje-nih celic zelo zmanjša krmno vrednost tako-zvanih kislih trav.
Pokvarjena umetna krma. Umetna krma ki je večinoma produkt kemičnih tvomic, a prihaja pri ncs malo v poštev, postane lahko škodljiva radi razkroja bel.' ' ovin, radi produktov kipenja in plesnenja, nastalega radi neprimernega ali predolgega ležanja.
izborne kvalitete iz novo poveCane zaloge po najnifjib cenah
nje o spremembah In dopolnitvah zakona o neposrednem davku.
Dobave
Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 7. novembra t. L ponudbe glede dobave 700 komadov nalučnikov in 60 komadov gorilcev za petrolej.
Prometno-komercijelni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 7. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 2100 kom. brezovih metel in 1400 komadov signalnih zastavic. — (Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih.)
Direkcija državnega rudnik Velenje sprejema do 3. novembra t. 1. ponudbe glede dobave steklenih cevi; do 10. novembra t. 1. pa glede dobave 1 hidranta za zalivalni zasip.
Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 6. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 250 omotov krovne lepenke.
Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 10. novembra t. 1. ponudbe glede dobave bakrene žice, 2000 m* krovne lepenke in 1000 kg katrana. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za Tul v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Borzna poročila
dne 31. oktobra 1930,
Devizna tržišča
Ljubljana, 31. oktobra. Amsterdam 22735, Berlin 13 455, Bruselj 7 8708, Budimpešta 9 885, Curih 1095-90, Dunaj 7-944—7-974, London 274-31, Newyork 5635, Pariz 221-54, Praga 167-06-167-86, Trst 294-35—296-35.
Zagreb, 31. oktobra. Amsterdam 22-695 do 22-755, Dunaj 794-40-797-40, Berlin 1344 do 13-47, Bruselj 787-08 bi., Budimpešta 987 do 990, London 273-91—274-71, Milan 294-486 do 296-486, Newyork čok 56-25—56-45, Pariz 220‘54 do 222-54, Praga 167-06-167-86, Curih 1094-40 do 1097-40.
Beograd, 31. oktobra. Amsterdam 22-75 do 22-7650, Berlin 13-44—13-47, Curih 10 9440 do 10-9740, Dunaj 794-40—797-40, London 273-91 do 274-71, Pariz 220-54—222-54, Praga 167‘06 do 167-86.
Dunaj, 31. oktobra, d. Amsterdam 285-72, Beograd 12-75' Berlin 168-95, Bruselj 98-89, Bu-
jt£vixanha „ferižrt
besede pomenijo;
Vodoravno: 1. epirski kralj, 4. letopis, 6. rastlina, 7. reka v Italiji, 9. lat. veznik, 10. država v Ameriki, 12. moško ime, 13. nadomestuje sladkor, 14. metla, 17. ustanovitelj Teb, 20. znamka motornih koles, 22. žensko ime, 24. na pomoč, 25. barva, 26. nogometni izraz, 27. štetje, 29. plo-ščinska mera, 30. 1. k., 31. j. d., 32. os. zaimek, 33. del posode, 34. sledi vojni, 35. časovno razdobje, 36. turški mogotec, 38. Corneillova tragedija, 40. del eerkve, 42. kvartopirci, 43. odslej, 44. kaz. zaimek, 46. obl. pom. gl., 47. kratica, 48. osel (frc.), 49. organ, 51. jaro žito, 53. propad, 55. grška črka, 56. gl. 44., 57. zemlja, 59. mesto v Egiptu, 62. frc.: pijan (fon.), 63. stvarnik, 66. evropska prestolica, 68. pokrivalo, 70.a) Čapkovo delo, 72. lat. kaz. zaimek, 74. mati Ro-mulova, 76. obl. os. zaimek, 77. božanstvo, 78. papiga, 79. veznik, 80. nem. predlog, 81. gl. 29., 82. če, 84. tvornica čevljev, 87. nevestino premoženje, 89. moško ime, 91. relacija, 93. mil (shr.), 95. število, 97. zrak (frc.), 99. lastnoročno, 100. ptič, 102. ruska reka, 104. ljubljansko pokopališče, 105. ukrivljen žebelj.
Navpično: 1. steza, 2. napis na križu, 3. zver, 4. zelje, 5. moško ime, 8. mesto na Japonskem, 9. mesto v Zg. Italiji, 11. vzdih, 12. plošč.
M*
mera, 14. del mostu, 15. pesnitev, 16. množica, 17. športna trgovina v Zagrebu, 18. predlog, 19. pokopališče v Zagrebu, 21. pokopališče v Ljubljani, 23. jugosl. pokrajina, 24. užitni del drevesa, 23. žensko ime, 37. gl. 12, 39. znan port. pomorščak, 40. poljedelsko orodje, 41. del telesa, 45. zadnje počivališče, 49. molim (lat.), 50. žuželka, 51. lat. predlog, 52. konica, 53. predlog, 54. uzmovič, 57. kazalni zaimek, 58. gl. 12, 59. naš otok, 60. Ste-, vilo, 61. naravoslovje, 62. obl. os. zaimka (shr.), 64. utežna enota, 65. moderno pokopališče, 67. žensko ime, 69. nam kaže čas, 70. šahovski izraz, 71. koliba, 73. teža, 75. plošč, mera, 81. mesto na Finskem, 83. prislov, 85. kaz. zaimek, 86. žensko ime, 87. iglavec, 88. igralna karta, 90. os. zaimek, 92. reka v Afriki, 94. frc. os. zaimek, 96. neumen, 98. rudarski izraz, 100. kratica žalostnega spomina, 101. os. zaimek, 102. pritrdilnica, 103. nikalnica.
Rešile v križanke »C. S. R„«
V ouoi urno ;
2. Neruda — 8. oberoč — 14. rja — 17. ovinek
— 18. sol — 19. mi — 20. Lee — 22. ais — 23. kra — 24. dož — 25. Srb — 26. k. s. -28. Edi — 29. H. H. — 30. Ba — 31. Ita — 32. pot — 35. pa — 37. ip — 38. altar — 40. davek — 43. Nemcova Božena — 45. Alep — 46. Hiko — 47. vaza — 48. Ob — 49. Bratislava
— 52.	Ajas — 53. at — 54.	do	—	57.	zob	—
59. sta	— 60. kje — 62. ar —	63.	kol —	65.	ma
— 67. orkan — 70. pi — 71. in — 72. ab — 74. otava — 75. Thomas Masaryk — 76. laket — 78. pa	— 79. Al — 80. on —	81.	ro	— 82. Ana
— 84.	ion — 87. Sak — 89.	sol	—	92.	ton	—
94. ter — 95. val — 96. dialog — 99. Jan H1**
— 102. Ice — 103. Alaika — 104. enkrat. Navpično:
1. Praha — 2. nor — 3. Eva — 4. Ri — 5. un
— 6. ded — 7. ako — 8. Osram — 9. bob — 10. el — 11. Om — 12. čik — 13. Leipa — 15. Jihlava — 16. as — 20. le — 21. edinost — 23. Karpati — 25. ste — 27. Sporadi — 30. Bae/a
— 31. in — 32. Po — 33. or — 34. at — 36. ažijo — 39. tla — 40. Dvorak Ant. — 41. vi — 42. Karasek — 44. Iška — 50. Sahinas — 51. An-drisk — 55. uta — 56. oko — 58. pop — 59 Smetana — 61. j. r. — 64. Libcrec — 66. anali
— 68. par	— 69. salon	—	71.	Iva	—	73.	ban	—
74. Opava	— 77. torek	—	83.	al	—	85.	oda	—
86. Nil —	87. sok — aga	—	90.	oje	—	91. lan
— 92. tua	— 93. ost	—	94.	ti	—	97.	Aa	—
98. li — 100. n. k. — 101. h. r. —
Prejeli smo 30 pravilnih rešitev križanke »Čebela«. — Žreb je določil nagrado g. Matko Babiču, dijaku drž. moškega učiteljišča v Mariboru — knjigo »Vohuni«.
Za pravilno rešitev današnje križanke razpisujemo nagrado knjigo: »Slika Doriana Gra-ya« (Oskar Wilde).
dimpešta 124-15, Bukarešta 4-2113, Kopenhagen 189-65, London 34-46, Madrid 78-50, Milan 37-1175, Newyork 709-30, Pariz 27-825, Praga 21-03, Sofija 5T39i Stockholm 190-25, Varšava 79-47, ZUrich 13r72.
Curih, 31. oktobra. Beograd 9-1275, Pariz 20-2125, London 25-0287, Newyork 515-15, Bruselj 71-8125, Milan 26-9725, Madrid 57'90, Am-
Zimske plašče, zimske obleke, zimsko perilo, snežne Čevlje, damske, moške ter otroške
sterdam 207-50, Berlin 122-75, Dunaj 72-63, Stockholm 138'25, Oslo 137"80, Kopenhagen 137-80, Sofija 3'73, Praga 15-275, Varšava 57-75, Budimpešta 90-20, Atene 6'675, Carigrad 244, Bukarešta 3'06, Helsingfors 12-975.
Vrednostni papirji
Na ljubljanskem tržišču ni sprememb.
Zagreb, 31. oktobra. Državni papirji: 7% inv. pos. 88 bi., vojna škoda ar. 428 do 429 (429), dec. 428-50—430, februar 520 do 426, 4% agr. ob v. 54 bi., 7% Bler. pos. 80-50 do 81-25 (81-50), 8% Bler. pos. 91-75—92-25, 7% pos. hip. b. 80-75-81-25 (81-25). Banke : Hrvatska 50 d., Praštediona 925—930, Udruže-na 191—192, Ljublj. kred. 122 d., Medjunarodna 67 d.. Narodna banka 8000—8100. I n d u s t r i -j e : Sečerana Osijek 296—300, Trboveljska 382 do 385, Slavonija 200 d., Vevče 124 d.
Beograd, 31. oktobra. 7% inv. pos. 87-—87'50, 4% agr. obv. 55, 7% pos. drž. hip. b. —, 7% Bler 84-50 (1000 dol.), vojna škoda 447 do 448 (2025 kosov), uit. dec. 452—452-50 (4000 kosov), Narodna banka 8060—8150.
Dunaj, 31. oktobra, d. Bankverein 17-20, Kreditni zavod 47-20, Trbovlje 47-50.
Notacija naših državnih papirjev v inozemstvu
Newyork, 31. oktobra. 8% Bler 92 R, 7% Bler 79-50—80, 7% pos. drž. hip. banke 79-75 do 80-50.
Žitna tržišča
Na ljubljanskem tržišču tendenca: neenakomerna. Promet 3 vagone koruze.
Novi Sad, 31. oktobra. Pšenica : 79/80 kg, baška 140—14254, baška Tisa šlep 147 54 do 1521/*, gornjebaška 14772—15254, banatska Ti-
do 145, gornjebanatska 145—1471/«, južnobanat-ska 13772—140, sremska 78 kg 135—13754, slav 78 kg 132—135. — Koruza baška, sremska stara 100—105, nova 70—72K, nova dec., jan. 70—727», sremska posušena 87 54 —90, ladja 877z—90. — Moka: baška Og, Ogg 250—270, 2. 220—240, ostala neizpremenjena. — Fižol: baški sremski 270—280. Promet: pšenica 36 vagonov, ječmen 1 vagon, koruza 11 vagonov, moka 4 vagone, otrobi 3 vagone. — Tendenca: mlačna.
Soinbor, 31. oktobra. Pšenica : baška Tisa štep 80 kg 145—150, baška okolica Sombor 78 kg 135—140, gornjebaška 79/80 kg 147)4 do 1527», banatska Bega šlep 79 kg 140—145, banatska Bega kanal 79/80 kg 135—140, banatska Dunav šlep 79/80 kg 135-140, sremska 78/79 kg 13254—13772, slav. 78 kg 130—135. Oves : baški, sremski, slav. 1327»—13754. Koruza : baška 1027»—10754, ladja Dunav 105—110, nova posušena 85—90, nova ladja Dunav dec., jan. 75—80, nova ladja Dunav garant. 6772—7254. Moka: baška Og, Ogg 260 -270, 2. 230—240,
na cfolgoroino odplačevanje
Oblačllnici ..Ilirija4*
Ljubljena
Mastni trg 17. Telefon 28-25.
5. 200-210, 6. 165-175, 7. 105-115, 8. 80-85. Fižol: baški »usanc« 250—260, baški mešani 145—155. Otrobi : baški, sremski, slav. 65 do 70. Tendenca neizpremenjena. Promet 215 vagonov.
Budimpešta,' 31. oktobra. Tendenca: dobro učvrščena. Promet:	majhen. Pšenica:	marc
15-90 (15-90—15-91), maj 16-05 (16-05-16-06). Rž: marc 9-10 (9-10—9-11). Koruza: maj 12-35 do 12-46 (12-41-12-42). Trs. maj 10-35-10-40 (10-30—10-35).
Ljubljansko lesno tržišče Tendenca neizpremenjeno mlačna, brez pro-
loto
meta.
Poslužujte se za oglašanje »Jugoslovana«!