Kaho bo Kriza v rešena? Človeštvo stoji pred težkim in za bodočnost odločilnim vprašanjem vojne ali miru. Damoklejev meč (Damoklej je bil Grk, nad čigar glavo je visel meč) visi nad človeštvom na tanki niti. Kako malo je potrebno — in tanka nit se pretrga! Ni treba krepkega udarca, ni treba močnega mahljaja z orožjem, zadostuje ostrejši sunek zraka, in vedno tanjša nit se pretrga in meč vojne pade na glavo človeštva. Narodi si stojijo sovražno nasproti, oboroženi do zob in preko zob. Danes stoji 10—11 milijonov mož in mladeničev v Evropi pod orožjem. Do srede avgusta je zbrala Nemčija en in tričetrt milijona ljudi na poljski meji, prav toliko kot lani ob istem času na češki meji. Italija je zbrala v Lombardiji en milijon vojakov. Tako osišče RimBerlin. Vzporedno s tem oboroževanjem gre oboroževanje Anglije, Francije in Poljske z vso »fronto miru«, ki jo vodi Anglija. Kam to vodi? Že več mesecev razni preroki napovedujejo avgust kot velekritičen mesec. Žetev je pod streho. Kdor misli na vojne operacije, bo z njimi kmalu začel, da ga ne prehiti slabo vreme pozne jeseni ali začetne zime. Tudi doba glavnega zbora narodno-socialistične stranke v Niirnbergu v prvi polovici septembra povečuje kritič nost položaja radi dovršenih dejstev, ki se često pojavijo ob taki priliki ali vsaj napovedo. V sedanjem trenutku gre predvsem za mesto Gdansk. Poleg teh prerokov, ki gledajo vse skozi črna očala, nastopajo v javnosti drugi ljudje, ki presojajo položaj ne tako črnogledno, marveč dopuščaio možnost mirne poravnave obstoječih sporov. Svojo nado na ohranitev miru podpirajo s stvarnimi razlogi. Eden izmed najtehtnejših razlogov je gospodarsko stanje, ki ni povsod takšno, da bi dovoljevalo dalje trajajoče vojskovanje. General grof Montecuccoli (vojskovodja nekdanje Avstrije, f 1680) je na vprašanje, kaj je najbolj potrebno za vojskovanje, odgovoril: »Denar, denar, de-1 nar.« Tak denar kajpada mora biti ne papir, temveč zlato ali kar je zlatu enakovredno. Zlata pa ni povsod. Od vojskovanja tudl marsikoga zadržuje nesigurnost končnega izida. Začetek vojne je v rokah vseh, konec pa določajo samo nekateri. Nada hitre zmage je že marsikaterega nrcvarila. Najnovejši dokaz sa to so Japonci, ki se že dve leti vojskujejo s Kitajci, pa jih ne morejo premagati. Kl.inb vsej kritičnosti položaja torej ni izginil ves up na mirno rešitev vseh vorašanj, zlasti onih, ki so trenutno v Evrom najbolj pereea. Papež Pij XII. je dal n<> budo za tako rešitev ter v njeno svrho stavil Rredlosr, nai se skliče konferenca ve- lesil, ki bi prinesla poravnavo sporov brez oboroženega spopada, ki bi bil največja nesreča za evropsko človeštvo. Papeževa pobuda je bila v svetu sprejeta s simpatijo, eeprav doslej še ni dosegla vidnejšega uspeha. Uradna Italija je naklonjena ideji konference velesil in vpliva v okviru csišča Rim-Berlin pomirjevalno. Tudi angleški ministrski predsednik Charnberlain še ni opustil vsega upanja na pomirjenje med angleško-francoskim in ialijansko-nemškim taborom na gospodarskem polju, kar bi dovedlo tudi do političnega pomirjenja v Evropi. Gospodarska ureditev in politično pomirjenje Evrope je sicer v sedanjih prilikah. težka naloga, ni pa nemogoča, če obstoja zanjo dobra volja pri vseh odločilmh činiteljih.