LETO III. ŠT. 7 (104) / TRST, GORICA ČETRTEK, 19. FEBRUARJA 1998
SETTIMANALE SPEDIZ. IN A.P. - 45% - ART. 2 COMMA 20/b LEGGE 662/96 - FILIALE Dl GORIZIA ISSN 1124 - 6596
R-
CENA 1500 LIR
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUZITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
PRED
KONZISTORIJEM
OB PRAZNIKU SLOVENSKE KULTURE V DEVINU
Še dva dneva nas ločita od velike slovesnosti v Rimu. V soboto, 21. februarja, bo v Vatikanu veličasten obred, na katerem bo papež Janez Pavel II. podelil novim kardinalom zunanje insignije njih časti. Gre za slovesnost, ki se bolj ali manj ponavlja ob podobnih svečanostih. Papež da vsakemu izmed novih kardinalov predvsem kardinalski klobuk (biret), nato pa še prstan. Do Pavla VI. so novi kardinali prejeli še širok rdeči klobuk (galero), ki je bil v naši dobi seveda le za okras, v srednjem veku pa so ga tudi dejansko nosili in si ga privezali na glavo na svojih nelahkih potovanjih na konju. Vsekakor ima tudi danes vsa slovesnost ob kardinalskih imenovanjih svoj globoki simbolični pomen, nudi pa tudi razmišljanja za širše ovrednotenje kardinalske službe.
Kot Slovenci smo gotovo najbolj zadovoljni, da bo po tem konzistoriju tudi slovenski cerkveni dostojanstvenik spet v kardinalskem kolegiju. Torontski nadškof dr. Alojzij Ambrožič sicer formalno zastopa Kanado, ko skupno s svojim kolegom nadškofom kardinalom iz Montreala sedaj sedi v tem najvišjem cerkvenem predstavništvu. Vse to pa v niče-®er ne zmanjšuje slovenske identitete novega cerkvenega kneza, daje ji kvečjemu še vse bolj kozmopolitski značaj.
Kardinalska vloga se je sicer v glavnem ovrednotila v srednjem veku, čeprav so že prej imeli v Rimu okrog Petrovega naslednika razne glavne (lat. cardinališ) duhovniške službe in cerkve. Od papeža Nikolaja II. dalje (v 11. stol.) pa so kardinali dobili nove vloge in zlasti edini postali volivci novega papeža - rimskega škofa. Kasneje se je zbor kardinalov delil na kardinale škofe, duhovnike in diakone; ta delitev je sicer bolj ali manj ostala (le formalno) do naših dni, saj so sicer danes skoraj vsi kardinali tudi škofje, razen nekaj izjem. V prejšnjih časih so bili tudi kardinali laiki, česar pa danes ni več. Prav v tem smislu so pred leti domnevali, da bi lahko Papež imenoval tudi kakega vidnega katoliškega laika za kardinala. Govorice so bile aktualne ob koncu zadnjega koncila, ko so nekateri pričakovali imenovanje s to najvišjo cerkveno častjo za znanega katoliškega francoskega filozofa Jacquesa Maritaina.
Današnje razmišljanje ob skorajšnjem kardinalskem kon-2lstoriju nas torej lahko navdaja z upanjem in veseljem. S tem slednjim predvsem, ker bo po dolgem času spet v njem zaslužni slovenski rojak, z upanjem pa, da bo na pragu novega tisočletja katoliška Cerkev res zadobila tisto vesoljnost in planetarno poslanstvo, ki ju v svoji osnovi in že v imenu katoliški" tudi ima.
TU es petrus - ti si peter, skala - so besede, ki skozi dobri dve tisočletji vodijo Kristusovo Cerkev na zemlji. Pod tem geslom in s tem tekstom, ki so ga tudi tako lepo uglasbili razni veliki mojstri, ki so delovali prav v Petrovi baziliki (Pa-lestrina), danes stopa rimska Cerkev na pot proti novim obzorjem in zlasti z željo po zedinjenju kristjanov. Ne vemo, ne kako ne kdaj bo do tega res prišlo. Naj pa tudi sedanji vstop novih in z vsega sveta imenovanih cerkvenih dostojanstvenikov v najvišje organe katoliške Cerkve vlije temu procesu nov zagon. Kot Slovenci in Slovani pa še bolj kličemo, da bi tako sv. Benedikt, predstavnik zahodne, in sveta brata Ciril in Metod, glasnika vzhodne Cerkve, res izprosila to veliko pričakovanje vsega krščanskega sveta.
« ANDREJ BRATUŽ
KULTURA IN POLITIKA
RAFKO DOLHAR
|y|islim, da ni prav, če postane praznovanje dneva slovenske kulture navaden obred. Kolikor vem, smo Slovenci edini narod na svetu, ki je dan kulture proglasil za praznik.
Prav gotovo ni slučaj, da smo Slovenci verjetno tudi edini narod, ki je eno najlepših pesmi svojega največjega pesnika izbral najprej za narodno, nato pa jo še proglasil za državno himno.
Prešerna imamo za največjega slovenskega pesnika, čeprav bi to lahko tudi ne bil. Prešeren je namreč živel in pesnil v podobnih razmerah, kot so naše današnje v zamejstvu. V njegovih časih je namreč na Kranjskem bila bolj priljubljena nemščina. Bila je jezik, ki so ga uporabljali izobraženi, premožni, skratka ugledni Kranjci. Tudi Prešeren je nekaj svojih pesmi zložil v nemškem jeziku in bi kot pesnik gotovo imel lažjo pot in se lažje uveljavil v jeziku tedaj na Kranjskem prevladujoče kulture. Toda Prešeren seje odločil drugače. Odločil seje za jezik svojih sonarodnjakov in jih s svojimi verzi uvrstil med evropske kulturne narode. V tem je njegova veličina. S tem je seveda naredil tudi veliko politično, celo revolucionarno dejanje.
Ta Prešernov zgled ni danes prav nič manj aktualen. Še danes so namreč v naši sredi ljudje, ki mislijo, da bodo bolj uspešni ali vsaj bolj imenitni, če se bodo odpovedali izobraževanju v lastnem jeziku.
Prešerna imamo torej lahko tudi za pomembnega slovenskega politika. Resnici na ljubo moramo priznati, da
nas je zadnja leta prav Prešeren toliko združil, da njegovih proslav ne prirejamo več ločeno; dokopali smo se tudi do tega, da skupno upravljamo nekatere ustanove vse-manjšinskega pomena.
mi bo morda kdo očital, da se spet dotikam politike. Toda tudi politika, porečem, je stvar kulture; zato ne govorim o kulturni politiki, temveč o kulturi politike. Slovenci smo vsekakor čuden narod.
tudi tisti, s katerimi naj bi bili vsi enotni, so izbrali tak volilni zakon, da bomo nekateri postavljeni pred izbiro: ali voliti zanje ali pa ostati doma. Ponavlja se pesem iz Nabrežine. Ni prav lahko sedeti za
Pogled na množico med odlično uspelim praznikom slovenske kulture v Laškem (gl. stran 10)
Pozivi na enotnost prihajajo zadnje čase od vsepovsod; predvsem od tistih, ki so še pred nekaj leti gradili drugi kulturni dom v vasi, kjer je že stal eden, pa se tam, kjer ni bilo nič, ni tudi ničesar naredilo.
Zdaj stalno srečujem ljudi, ki me sprašujejo: se ne morete zmeniti za enotno predstavništvo? Odgovor je zelo preprost: seveda se lahko. Vprašanje je le kako?
Po mojem bi morali najprej razčistiti pomen besede enotnost. V slovenščini imata namreč besedi "enoten" in "skupen" različna pomena. "Skupni" smo lahko tudi različno misleči, če hočemo biti enotni, pa moramo po sili razmer tudi enako misliti. Ne gre torej za enotno, ampak za skupno predstavništvo.
V tej zvezi sicer ugotavljamo, da Slovenci še nismo bili nikoli tako enotni, kot smo, odkar je v Italiji v veljavi večinski volilni sistem. Pri tem
Medtem ko so se naši rojaki v matici izkopali iz enoumja in se s priznanjem napak in zločinov v času enoumja približujejo spravi, smo Slovenci v Italiji zamenjali politični pluralizem za veliko, vsaj navidezno enotnost.
Kot se že spominjamo, smo na zadnjih parlamentarnih volitvah Slovenci v Italiji volili zelo enotno. Povečini smo zamenjali drevo, pod katerim smo stali dolga leta. Eni so izpod hrasta, drugi smo izpod lipe prišli vedrit pod oljko. Lepo in koristno mediteransko drevo, ki pa, če dovolite, ne diši tako lepo kot lipa. Imeli smo nato tudi volitve v devinsko-nabrežinski občini. Tu se je zgodilo, da je manj kot tretjina vseh volivcev izvolila upravitelje, ki bodo štiri leta krojili usodo te občine. Čez nekaj mesecev bodo deželne volitve. Tisti, ki so imeli pri določanju novega deželnega volilnega zakona v rokah škarje in platno, torej
Miro Oppelt
BOBNENJE PUŠČAVSKEGA GROMA
merika je sama, a še nikdar ni tako potrebna, zlasti temu, kar po propadu sovjetskega bloka alo od svetovnih ravnovesij^
(FAMIGL1A CRJSTIANA, TEDNIK)	1__j i_J
Jurij Paljk / intervju ANDREJ KOSIČ
Erik Dolhar / intervju JURIJ KUFERSIN
Iva Koršič BLEŠČEČ SKOPUH
Danijel Devetak
SVETI DUH, DUŠA STVARSTVA_______________
Marjan Drobež
JAKOB MISSIA, SLOVENSKI KARDINAL
Andreja D. Antoni ČAKAJOČ NA PREDSTAVE
Erika Jazbar
NEVARNI MONSINJOR PRIPOVEDUJE
ZVEZA NEPOSREDNIH OBDELOVALCEV
Zvone Štrubelj / pod drobnogledom MLADI NISO PROBLEM!
ČETRTEK 19. FEBRUARJA 1998
isto mizo s tistim, ki žaga vejo, na kateri sediš.
In še zadnji primer. V Rimu se končno kuha zaščitni zakon. Kuhajo ga tisti, za katere smo volili tako enotno kot še nikoli. Kaže pa, da iz tega lonca ne diši ravno prijetno, a naši "enotni" prijatelji v Trstu že hitijo pripovedovati, da bomo pač morali sprejeti kompromise, češ da bodo zakon lahko kasneje j "nadgradili". Hvala lepa za tako enotnost. Nihče ne more od nas zahtevati, da prismojeno mineštro vsi pojemo in jo hkrati še pohvalimo.
Me je pri izjavah zaneslo predaleč? Upam pa, da sem vsaj razčlenil mit o enotnosti. Mnenja sem, da si ob prazniku kulture ne smemo pripovedovati pravljic. Prav je, da si natočimo čistega vina. Tudi to je kultura; kultura življenja; kultura svobode odločanja o našem obstoju na tej zemlji.
Ivan Žerjal
O ISTRSKEM IN SUDETSKEM EKSODUSU
Pl
NOVI
BOBNENJE PUŠČAVSKEGA GROMA
MIRO OPPELT
Ko je že vse nared za napad na Irak, bo glavni tajnik Združenih narodov Kofi Annan skušal ob navodilih Varnostnega sveta preprečiti izvedbo Puščavskega groma. Od Saddama Husseina bo skušal doseči stvarno spoštovanje resolucij Varnostnega sveta, popolno svobodo nadzora nad obstojem množičnega uničevalnega orožja. Annan se znajde pred zahtevno nalogo. Spet je na kocki zamajani ugled svetovne organizacije.
J Znašel se bo kot kopalec, ki je na tem, da skoči v bazen, ne da 'četrtek bi vedel, če je v njem voda. Pred 19. februarja osmimi leti se takratnemu glav-1998 nemu tajniku svetovne organizacije De Cuellarju ni posrečilo preprečiti iraškega napada na Kuwait in nato Puščavskega viharja, ki se je zgrnil nad Irak.
Papež Janez Pavel II., ki je v zadnjem letu zelo pogosto svaril pred novo vojno, je z izjemno pobudo pozval Annana na potovanje v Bagdad. Vojne na Bližnjem vzhodu in na Zalivskem območju niso pripomogle k miru in spravi, nasprotno so samo poglobile spore in sovraštva. V ospredju pa je trpljenje ljudstva. Vsi, vključno ruski predsednik Jelcin, pa se zavzemajo za spoštovanje sklepov Združenih narodov. Annan o-pozarja, da ne gre v Bagdad z ultimati in da rešitev ne more biti ponižujoča za Irak. Saddam Hussein pa je trd oreh. Dokazano je, da je skušal stalno izigrati obveznosti, ki jih je bil sprejel. Nadzorniki so iraškim zagotovilom navkljub le našli velike količine kemičnega in bakteriološkega orožja za množično uničevanje. Prepričani so, da Saddam še razpolaga z uničevalnimi strupi. Menijo, da se prepovedana dejavnost skriva v predsedniških palačah, ki so dejansko širša zavarovana območja in do katerih niso imeli dostopa. Zlasti Amerika ob odločni podpori Velike Britanije zahteva dosledno spoštovanje obveznosti in prost pregled. Diplomatska rešitev ni možna brez vojaškega pritiska. Odtod odločnost, ki je povezana z vlogo velesile na širšem bližnje-vzhodnem območju. Neovirana kršitev obveznosti bi ošibila že tako zamajana prizadevanja za pomiritev na Bližnjem vzhodu. Pritisk na Izrael za obnovi-
tev izvajanja dogovorov iz Osla bi splahnel. Gre pa tudi za širše uveljavljanje prepovedi ali omejevanja smrtonosnega orožja za druge države. Položaj pa je popolnoma različen od onega izpred sedmih let, ko je protiira-ško koalicijo podpirala večina arabskega sveta s Sirijo vred. Nekdanji ameriški general Norman Schvvarzkopf, zmagovalec Puščavskega viharja leta 1991, trdi, da se Puščavski grom kaj lahko spremeni v Puščavsko luknjo, v neuspeh torej, ki bi u-trdil Saddama Husseina in ošibil zmerne arabske države. Po drugi strani sam nekdanji ameriški predsednik Bush izjavlja, da se ne kesa, da ni skušal nasilno od-
praviti Saddama, češ da bi to še bolj ogrozilo stabilnost. Dejansko je torej velika odgovornost prav na iraškem režimu. Vojna bi prizadela že spet trpeče ljudstvo. Bombardiranja domnevnih skladišč strupov bi končno povzročila nepredvidljivo število smrtnih žrtev med civilnim prebivalstvom. Prebivalstvo pa je zaradi stroge zapore v bedi in lakoti. Patriarh Raphael Bidavvid navaja podatke Združenih narodov, da je v sedmih letih umrlo zaradi zapore milijon iraških otrok. Ob pomanjkanju hrane in zdravil jih umre vsak mesec 4.S00.
V ITALIJI SE POLITIČNA TEMPERATURA DVIGA
V	poslanski zbornici se nadaljuje razprava o ustavni reformi. V središču pozornosti je listina, ki jo je bila predložila posebna dvodomna komisija, kateri je predsedoval poslanec Massimo DAlema, glavni voditelj Demokratične stranke levice. Štiri so teme, ki so še vedno najbolj sporne, tako da v tem trenutku nihče pravzaprav ne ve, če in kako se bodo rešile.
Najprej je treba omeniti obliko države in vlade, nato vprašanje federalizma, čemur sledi nova oblika dvodomnega parlamentarnega sistema, ter končno zelo kočljivo vprašanje sodstva. Posamezne politične skupine in posamezni parlamentarci so predložili več tisoč popravkov oziroma dopolnitev k listini, ki jo je bila pripravila dvodomna komisija. Delo je predvsem zato zelo težavno, ker poteka v ozračju, ki se bistveno razlikuje od tistega tik po koncu druge svetovne vojne. V tej zvezi je katoliški tednik Famiglia cristia-na (ta je zdaleč najbolj razširjen tednik v Italiji!) napisal: "V nasprotju z ustavodajno zbornico iz leta 1946, katere člani so delovali v skladu z jasnimi političnimi in družbenimi na-
čeli, se današnji reformatorji, kot kaže, med seboj razlikujejo zlasti po svojih igricah za oblast in ne toliko po svojih pogledih na velika vprašanja, ki danes pretresajo Italijo'1.
Vsi se danes v Italiji zavzemajo za federalno ureditev republike, kar pomeni, da bi morali korenito odpraviti predvsem sedanji centralizem in priznati deželam, občinam in pokrajinam široko avtonomijo. Tu pa posamezne politične sile nikakor ne morejo najti skupnega jezika. Pri tem niti ne omenjamo Severne lige, ki predstavlja problem zase in ki ga gotovo ne bodo mogli rešiti s policijskimi ali celo sodnimi kazenskimi ukrepi.
Politična temperatura je zadnje dni poskočila zaradi dogodkov na Bližnjem vzhodu. Zeleni so namreč zagrozili, da bodo njihovi ministri ter podtajniki zapustili Prodijevo vlado, če bo ta dovolila, da bi ameriške vojaške sile uporabljale vojaška oporišča v Italiji za operacije proti Iraku. Z izstopom iz vladne večine grozi tudi Stranka komunistične prenove, ki sicer nima v vladi nobenega svojega predstavnika, a sedanjo vlado podpira od zunaj.
■ STRAN 6
NOVI
GLAS
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
341 70 GORICA, RIVA PIAZZUTTA 18 TEL 0481 / 53 3 177 F A X 0481 / 536978 E-MAIL noviglas@tmedia.it
341 33 TRST, ULICA DONIZETTI 3 TEL 040 / 365473 FAX 040 / 77541 9
GLAVNI UREDNIK: ANDREJ BRATUŽ ODGOVORNI UREDNIK: DRAGO LEGIŠA IZDAJATELJ: ZADRUGA GORlSKA MOHORJEVA, PREDSEDNIK DR. DAMJAN PAULIN REGISTRIRAN NA SODIŠČU V GORICI 28.1 .1949 POD ZAPOREDNO ŠTEVILKO TISK: TISKARNA BUDIN / GORICA
NOVI GLAS JE ČLAN ZDRUŽENIA PERIODIČNEGA TISKA V ITALIJI - USPI IN ZVEZE KATOLIŠKIH TEDNIKOV V ITALIJI - FISC LETNA NAROČNINA: ITALIJA in SLOVENIJA 70.000,
INOZEMSTVO 100.000 LIR, ZRAČNA POŠTA 1 30.000 LIR POŠTNI TEKOČI RAČUN: 10647493 CENA OGLASOV: PO DOGOVORU
FC
SLOVENSKA SKUPNOST O ZAŠČITI SLOVENCEV V ITALIJI
ZAKAJ VZTRAJAMO
Slovenska skupnost vztraja na predlogu zaščitnega zakona, ki so ga že pred leti sestavile in soglasno odobrile komponente naše narodnostne skupnosti, tako politične kot iz civilne družbe.
Ugotavlja pa, da že dalj časa zlasti slovenski predstavniki DSL zaskrbljujoče odstopajo od že sprejetih dogovorov in ponovno postavljajo pod vprašaj nekatere bistvene zahteve naše manjšine, katerim pa se SSk ne namerava odpovedati.
Slovenska skupnost je naravnost osupla ob zadnjein stališču Slovenske komponente DSL, da naj bi se Slovenci v Italiji odpovedali svoji osnovni zahtevi, da mora zaščitna zakonodaja, vključno s pravico do javne rabe jezika, veljati v vseh 35 občinah, kjer živimo. To je bila ena od bistvenih zahtev, zaradi katere smo skupno zavrnili Maccanicov predlog. DSL pa danes trdi, da so potrebni nekakšni "sodobni11 odgovori na "nekatera vprašanja, kot so npr. določitev teritorialnih območij, na katerih bi veljale zaščitne norme'1 ter da bila potrebna neka nova "konkretna formulacija določb glede pravice do javne rabe slovenskega jezika", kakor da se ne bi bili že zdavnaj dogovorili.
Če se že hoče DSL posipavati s pepelom enotnosti, mora zamejski javnosti najprej jasno povedati, kaj s tem misli. Stališče, da mora zaščitna zakonodaja predvidevati v načelu enaka določila za vse tri pokrajine, vključno z mestnimi jedri v Trstu in Gorici, ne more biti za manjšino pod vprašajem. Lahko pa je za stranko DSL, ki je v Rimu ocenila, da so njeni interesi drugačni. Slovenci znotraj nje pa naj se odločijo ali ostajajo znotraj tistih stališč, ki jih je manjšina že sprejela in predstavljajo osnovni cilj in smisel skupnega predstavništva, ali pa se temu načelu odpovedujejo in tako sami sebe izključujejo iz skupnih zgodovinskih prizadevanj za dosego pravične zaščitne zakonodaje.
Politike vnaprejšnjega popuščanja pri bistvenih manjšinskih pravicah SSk ne namerava podpirati. Tako tudi ne namerava dovoliti, da bi skupno predstavništvo, ki temelji prav na že davno dogovorjenih načelih o vsebini zaščitnega zakona, danes postalo orodje v rokah starih in novih rimskih krogov, pa čeprav iz vrst DSL ali SKR Sedanja vladna večina z DSL na čelu ima danes zgodovinsko prilo-
žnost, da izglasuje dovolj pravičen zakon, enak za Slovence v vseh treh pokrajinah. Zakon, ki bo jasno določil, kje naj se manjšinska zakonodaja uresničuje, in ne bo popuščal nadaljnjemu neskončnemu političnemu barantanju, kje sploh Slovenci smo in kakšne pravice smemo uživati.
Slovenski komponenti DSL in SKP pa morata zamejski javnosti in naši stranki pojasniti, zakaj nista bili pripravljeni sodelovati pri dogovarjanju o skupnem nastopu v zvezi z zajamčenim zastopstvom v deželnem svetu, ki nikakor ne izključuje možnosti sodelovanja v italijanskih strankah, pač pa le omogoča manjšini, da se avtonomno odloča o svojem zastopstvu in ji zagotavlja vsaj minimalno prisotnost v izvoljenih organih, ne da bi pri tem izključevalo nikogar. Povedati nam morajo, zakaj se takrat nihče ni zgražal, ko sta ob tem vprašanju prav slovenski komponenti SKP in DSL zapustili skupno predstavništvo in to še v decembru, pred "demonstrativno" akcijo SSk. S svojim odklonilnim stališčem, ki sta ga isti stranki nazadnje potrdili tudi ob zadnji potezi gibanja Forza Italija, ko sta v deželnem svetu nasprotovali že samemu predlogu po takojšnji obravnavi njenega predloga o zajamčenem zastopstvu, sta dokazali, da jima gre predvsem za strankarske interese in ne za dejanske potrebe manjšine.
Zato tudi pričakuje, da bo SKP (in njena slovenska komponenta) nehala s pravljicami
o	jastrebih, golobih in klavzurah, ter se iz de-magoških in pavšalnih ocen spustila na realno soočanje o problemih, ki se jim ni mogoče več izogibati.
Slovenska skupnost se torej nikakor ne odpoveduje skupnemu predstavništvu, če to pomeni, da smo še vedno za osnovne manjšinske pravice, vključno s pravico do zajamčenega zastopstva v izvoljenih organih in za zaščitni zakon, ki bo izraz realnih potreb in zahtev naše manjšine.
Zato je ostale komponente pismeno že povabila na sestanek o teh vprašanjih in čaka na njihov pristanek na pogovore. Zeli namreč, da se pokaže, katere komponente se še vedno prepoznavajo v skupni platformi, ki jo predstavlja že dogovorjeni skupni zakonski predlog o globalni zaščiti.
POVEJMO NAGLAS
JANEZ POVSE
ZAŠČITNI ZAKON JE ZA MANJŠINO IN SLOVENIJO TUDI USODNA TEKMA S ČASOM?
Če rečemo, da je sprejemanje zaščitnega zakona tudi tekma s časom, potem imamo v mislih le eno vprašanje: bo zakon sprejet v trenutku, ko se bosta Slovenija in manjšina še vedno v premajhni meri zavedali pomembnosti medsebojne povezanosti? Ali pa ga bo italijanska država uresničila kasneje, se pravi tedaj, ko se bosta manjšina in Slovenija pomembnosti svoje medsebojne povezanosti zares in v vsej polnosti zavedali? Dejstvo je, da sta do tega trenutka Slovenija in manjšina svoje medsebojno razmerje premalo izčistili in mu določili pomen, ki bi bil koristen za celotno narodnostno telo. Slovenija v tem smislu dopušča, da Avstrija in Hrvaška odkrivata svojo manjšino na slovenskem ozemlju, ob tem pa svojim manjšinam ni jasno predlagala takšnega modela organiziranosti, ki bi bil koristen tudi za mlado državo in bi še lahko zagovarjal polnokrven in celovit zaščitni zakon. Kot da bi država Slovenija čakala na lastno manjšino, naj jo slednja opogumi in kot da v tem trenutku tudi zaradi razmer v manjšini sami ne obstaja nevarnost sprejetja nezadovoljivega zaščitnega zakona, ki bi manjšino praktično oddaljil od matične domovine.
Zdi se, da se v Sloveniji vsaj v zakulisju nekaj premika, namreč v smeri večje narodnostne zavzetosti, toliko bolj pa so se zadeve premaknile v naši manjšini sami. Polemična
zaostritev je slej ko prej opozorila, da so najbolj popustljivi pogledi na zaščitni zakon prav gotovo zaskrbljujoči, opozorila pa je tudi na problematično dejstvo, kako slabo je manjšinska javnost o različnih variantah zaščitnega zakona sploh seznanjena. Pokazalo se je tudi, kako nevarno je lahko takšno stanje znotraj manjšine, ko so odločilne stvari, kar zaščitni zakon prav gotovo je, v imenu nekakšne enotnosti zavite v megleno nejasnost. Najmanj, kar se pri tem zgodi, je vse večja in vse bolj razširjena pasivnost. Pa to še ni vse: v kolikor ne bi narodnostno organizirani del manjšine omenjene enotnosti polemično prebil, bi bili Slovenci v Italiji lahko deležni najslabšega zaščitnega zakona, a da bi sploh bili o njegovi vsebini zadovoljivo obveščeni. Tako pa je šele od sedaj naprej mogoče pričakovati večjo manjšinsko politično zavzetost za zares celovit in učinkovit zaščitni zakon. Toda ob vsem tem gre še za usodno temo s časom: se bomo kot manjšina in Slovenija dovolj jasno opredelili za celovit zaščitni zakon, ali pa bo Italija ob poznavanju naših razmer tostran in onstran meje pohitela s sprejetjem zanjo nezahtevnega zaščitnega zakona in to predno bi prišlo v Sloveniji in manjšini do odločnejšega zavzemanja za slovenske narodnostne interese?
AKTUALNO
INTERVJU / ANDREJ KOSIČ
VSAKDO MORA V ŽIVLJENJU PUSTITI ZA SEBOJ SLED
JURIJ PALJK
Trgovca in slikarja Andreja Kosiča poznamo kot umirjenega in poštenega človeka, ki vedno najde prijazno besedo za sočloveka. Te dni se v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici izteka njegova odmevna likovna razstava, na kateri je ta goriški umetnik postavil na ogled 101 akvarel. Ob tej priložnosti smo ga tudi povabili na pogovor.
ji posvetili ogromno slik, akvarelov...
Res je, Krasu sem posvetil in mu I še posvečam veliko časa. Rad slikam | naš Kras, pa čeprav se tudi sam zave-: dam, da se tudi kraška pokrajina zelo ! spreminja, saj Kosovelovega Krasa danes ni več, vsaj takega, kot ga je
Prosili bi vas, da se najprej predstavite našim bralcem.
Rodil sem se v Rupi leta 1934. Še danes sem srečen in tudi ponosen na to, da imam še vedno svojo rojstno hišo. Očetu je bilo ime Benedikt, materi pa Gizela, pisala se je Tomšič, po rodu pa je bila iz Jaklič blizu Mirna. Oče je bil iz Rupe in sta bila takorekoč z materjo soseda, saj ju je ločevala samo reka Vipava. Osnovno šolo sem obiskoval v Ilirski Bistrici, do četrtega razreda sem hodil še v italijansko šolo. V Ilirsko Bistrico je odšel oče z družino zato, ker je v Mirnu propadla čevljarska zadruga. Po poklicu je bil namreč čevljar; hitro se je odločil in si poiskal delo v Ilirski Bistrici, kjer je odprl čevljarno in trgovino s čevlji. Tam smo ostali vse do leta 1947, ko smo se vrnili domov, na Goriško.
Kdaj ste se srečali s slikarstvom?
Mislim, da je bilo to prav v Ilirski Bistrici, ko sem spoznal sestro no-tredamko, ki je bila učiteljica risanja. Prebivala je v samostanu v Trnovem. Se se spominjam, da je imela veliko potrpljenja in ljubezni do otrok. Takrat sem hodil v peti razred osnovne šole in sem prejel pohvalo za neko risbo. To je bilo gotovo odločilno za to, da sem se kasneje bolj posvetil slikanju. Doma nisem imel vzornikov in sem bil tako prvi iz naše družine, ki sem se začel posvečati slikanju.
Kako ste se po vrnitvi na Goriško spet vživeli tu, kako ste nadaljevali s slikanjem?
Prišli smo domov v Rupo. Bili so težki časi, saj se je pisalo leto 1947, za nas sta to leto in leto 1948 pomenili revščino, kot je bila revščina stalnica takratnih časov. Tu sta bili coni ^ in B, Slovenci smo bili razdeljeni. Oče Benedikt je bil izredno sposoben in je po prihodu domov takoj začel z delom. Trdo smo morali delati z njim in napredek ni izostal; vsi smo ga bili deležni. Jaz pa na veselje do slikanja nisem pozabil, čeprav sem bil zelo zaposlen. Moram povedati, da mi je slikanje sčasoma postalo nekako drugo delo, saj sem od nnladih nogslikanjejemal resno. Naj povem, da kot mladenič nisem zapravljal veliko časa za zabavo, plese ln drugo, morda sem bil celo preveč resen. Slikanje pa mi je postalo vec kot le konjiček. Oče je imel po-S u. moje slikanje in mi je omogočal, da sem v Gorici pri sestri no-iredamki Delhundes prejemal dobre b^1^*:	kanja	in	risanja.	Če	sem
■rti*
FOTO BUMBACA
l'.,prej 2a[es še "primitivec", kar se ' anja tiče, sem pri sestri osvojil „"ove harmonije barv in osnove hilrf	temelJe risbe. Takrat mi je
hvaiQ'	Tej sestr' sem še danes
h val
'ežen.
Kdaj ste prvič razstavljali?
Prve skupinske razstave se spominjam še, kot da bi jo priredili včeraj. To je bilo leta 1959, in sicer na ■ Korzu v Gorici. Bil sem zelo pono-I sen, da sem lahko bil zraven drugih i goriških slikarjev. Bil sem edini slovenski slikar, ki je razstavljal. Zame je bilo zelo pomembno, da sem končno razstavljal, saj sem bil po naravi zelo sramežljiv in se nisem nikdar postavljal v ospredje.
Kako pa ste se odločili za tehniko akvarela, kije postala vaša najljubša slikarska govorica?
Na začetku sem slikal samo v tehniki olja na platno, veliko pa sem tudi risal s svinčnikom. Niti sam ne vem, kako sem začel z akvarelom. S časom sem ga izbral za svojo tehniko slikanja. Morda sem se zanj odločil zato, ker mi najbolj leži, morda pa zato, ker se prav v akvarelu najlepše izražam.
Zakaj ste ostali vedno zvesti slikanju slovenske krajine?
Tudi to najbrž spada k mojemu značaju in mojemu gledanju na svet.
V	življenju ostajam zvest nekaterim vrednotam, ki mi pomenijo veliko. Če je na eni strani to krščanski vzorec življenja, po drugi strani tudi priznavam, da sem tradicionalist. Vem, da se to tudi v slikarstvu pozna, pa čeprav moram povedati, da sem se tudi sam poskusil v abstraktnem slikarstvu, a teh slik nisem nikdar razstavljal. Za razstave izbiram vedno slike, v katerih se najbolj prepoznavam. Ostal sem zvest figuraliki tudi zato, ker nisem hotel slediti modnim tokovom, v katerih se nisem nikdar prepoznal.
Kras je morda prav "vaša pokrajina ", saj ste
on opeval, ni več. Poglejte: pomlad v življenju mine zelo hitro, poletja se skorajda ne zavemo, zato sem mnenja, da moramo ljudje jesen zadržati čim dlje. Jesen mi je tudi najbližja. Rdeče, tople barve ruja so mi zelo blizu in jih imam tudi v življenju najraje. Morda sem tudi po naravi malce nagnjen k melanholiji, ki jo skušam pozitivno živeti.
Krščanstvo vam je več kot le vrednota, saj vam pomeni tudi vzorec za življenje...
Te vrednote so temeljnega pomena za življenje. Krščanstvo seveda zahteva celega človeka in ga je zato težko živeti, lahko pa se krščanskim idealom približujemo. Vem, da je težko biti dosleden, da je danes zelo težko živeti krščansko, a je bilo najbrž vedno tako, saj ti življenje nenehno postavlja nove izzive in nove zanke. Na nas pa je, da skušamo živeti krščansko, kolikor je v naših močeh.
Kot uspešen trgovec ste se gotovo znašli pred dilemo, saj vas je gotovo zanimalo tudi slikarstvo.
Kako ste se sproti odločali med poklicem in ljubeznijo do slikanja ? Težko je bilo. Vem pa, da je bilo i zame odločilno predvsem dejstvo, j da sem postal družinski oče in sem I se tega zelo dobro zavedal. Zato sem vedno najprej skrbel za družino in l skušal svoje delo kot trgovec vedno dobro opravljati, saj mi je prav ta poklic nudil sredstva za družino. Otroci morajo imeti možnosti za dober vstop v življenje in zato sem se dobro zavedal važnosti trgovskega podjetja, ki sem ga vodil. Lahko pa rečem, da mi je slikarstvo nudilo duho-. vno dopolnitev. Ko sem kot trgovec uspel, sem vedno skušal najti tudi
čas za slikanje, saj mi je prav likov-! no ustvarjanje ponujalo možnost, da ; sem duhovno bogatel in zorel. Šlo je tudi za neko dokazovanje, za dopolnitev. Nikdar nisem zgubljal ča-S sa, vsak trenutek življenja še danes i skušam dobro izkoristiti, tudi zato ! sem veliko in predvsem pa vedno delal. Vsak prost trenutek skušam posvetiti slikanju.
Kdo pa je na vas najbolj vplival?
Težko bi povedal. Priznam pa, da sem najraje gledal in še danes najraje gledam in občudujem sloven-i ske impresioniste, ki so se tudi zapi-1 sali slovenski deželi. Ti so mi zelo blizu, čeprav moram reči, da spoštujem vsakega slikarja. Imam več prijateljev, največ slikarskih prijateljstev pa sem navezal v slikarskih kolonijah po Sloveniji.
Ali se še spominjate,
koliko del ste napravili?
Točnega števila ne vem, akvarelov pa se je gotovo nabralo med i 1500 do dva tisoč; veliko sem tudi j slikal v tehniki olja na platno. Napravil sem tudi vitraže za cerkev v Rupi, prav sedaj pa končujem tudi križev pot za domačo cerkev. Vesel | sem, da lahko to naredim, saj menim, da bi vsakdo moral biti navezan na rojstno vas in nacerkevvvasi. Srečen sem, da lahko prispevam k olepšavi domače cerkve. To je eno | najbolj prijetnih del.
Kako to, da nikdar ne slikate ljudi?
Pravzaprav to ni res, saj sem na-| pravil več portretov, ki jih bom prej i ali slej tudi razstavil. Res pa je, da i nerad slikam ljudi v naravi, saj menim, da je krajina, še posebno jesenska, izredno doživetje zame.
! Pred leti sem še slikal ljudi v naravi,
' kasneje pa sem se odločil za naravo i samo. Da slikam tudi ljudi, priča podatek, da sem pred leti naslikal i večji portret svetnika Maksimilijana Kolbeja, poljskega mučenca. Ta slika je bila narejena ob prvem obisku pa-' peža Janeza Pavla II. na Poljskem in sem zanjo prejel tudi mednarodno nagrado, ki so mi jo podelili v Krakovu. Povedati moram tudi, da takrat i Kolbe še ni bil proglašen za blaženega.
Zakaj ste ostali zvesti slovenstvu in slikanju slovenske krajine?
Najbrž se tega ne da natančno | povedati. Slovenstvu ostaneš zvest zato, ker najprej v družini dobiš do-j bre temelje narodne zvestobe, kasneje pa vidiš, da je to del tebe, del, brez katerega ne bi mogel v polnosti zaživeti svojega življenja. Prav to je odločanje za slovenstvo; že po naravi sem tak in vedno sem bil prepričan, da mora vsakdo v življenju ; nekaj narediti, pustiti neko sled za i sabo. Slovenstvo je del mene, slikar-i stvo pa je pot, po kateri skušam so-
i	človeku nekaj podariti, življenje narediti lepše in duhovno bogatejše. Ne gre za neko dokazovanje, am-; pak za to, da se zavedaš svojega življenja, da v življenju narediš nekaj lepega i n dobrega. Sam se v življenju od vedno držim Gregorčičevega vodila: "Dolžan ni samo, kar veleva mu | stan, kar more, to možje storiti dolžan! To pomeni, da moraš napraviti več, bolje, kot ti narekuje le goli poklic. Tega se skušam še danes držati.
INTERVJU /
JURIJ KUFERSIN
SLOVENIJA NI SPREJELA ZSŠDI-JA V USTANOVO ZA ŠPORT
3
Dne 5. t.m. se je Olimpijski komite Slovenije - Združenje športnih zvez (OKS -ZŠZ) sestal v Ljubljani z zamejskimi športnimi organizacijami. Delegacijo Združenja slovenskih športnih društev v Italiji (ZSŠDI) so sestavljali predsednik Jurij Ku-fersin, podpredsednik Mario Šušteršič in tajnik Branko Sain. Predsednika Kufersina smo najprej vprašali za povzetek pogovorov.
“Srečanje je že tradicionalno, saj poteka enkrat letno ževeliko let. Na takih sestankih pregledamo opravljeno delo v minulem letu in določamo smernice za skupne pobude v tekočem letu. Tako je bilo tudi tokrat. Tako mi kot Slovenska športna zveza Koroške smo poročali o opravljenem delu v letu 1997 in o tem, kar predvidevamo za letos. Manjkali so Slovenci iz Madžarske, vendar sodelovanje Slovenije z njimi poteka po ustaljenih tirnicah. V bistvu se je srečanje vrtelo okrog vprašanja skupnih pobud z OKS-ZŠZ. Glavna točka tega programa je skupno športno srečanje manjšin, ki poteka enkrat letno v Sloveniji in na katerem sodelujejo Korošci, Slovenci iz Italije in Madžarske ter ekipa gostiteljev iz Slovenije."
Kakšen je trenutni položaj v zvezi z vašimi prizadevanji, da bi zamejski šport postal enakopraven dejavnik pri prejemanju finančne pomoči iz Slovenije?
Kot znano, prejemamo sredstva iz Slovenije samo prek obeh krovnih organizacij - Sveta slovenskih organizacij in Slovenske kulturno gospodarske zveze. Poleg tega smo bili vključeni v slovenski zakon o športu in smo prosili, da bi bili sprejeti v Ustanovo za šport, kjer se bo v Sloveniji vrtelo nekaj denarja. Prav na tem sestanku pa smo neuradno izvedeli, da nismo bili sprejeti v to ustanovo, kar pomeni, da smo v bistvu odrezani od tistih sredstev, ki jih bodo v Sloveniji pridobivali med drugim preko športne loterije. Prošnjo smo seveda vložili skupaj s Korošci in z njimi bomo sedaj tudi nastopili, da vidimo, kakšno je natančno stanje in kaj lahko naredimo. Menimo namreč, da bi morali nekaj sredstev prejemati tudi neposredno iz Slovenije. To, kar sedaj prejemamo, nam namreč omogoča le preživetje. Tako ne moremo predvidevati večjih pobud.
 — STRAN 1 6
ČETRTEK
19. FEBRUARIA
I 998
IZ ŽIVLJENJA CERKVE
BIBLIČNA RAZMIŠLJANJA
OB NEDELJSKEM EVANGELIJU
PREDAVANJE V TRSTU / P, MARKO RUPNIK
I	IZLUŠČI JEDRO!
ZVONE ŠTRUBELJ |	J 7. NAVADNA NEDELJA
ČETRTEK 1 19. FEBRUARJA 1998
"Vam pa, ki poslušate, pravim: Ljubite svoje sovražnike, delajte dobro tistim, ki vas sovražijo. Blagoslavljajte tiste, ki vas preklinjajo, in molite za tiste, ki grdo ravnajo z vami. Tistemu, ki te udari po enem licu, nastavi še drugo, in kdor ti hoče vzeti plašč, mu tudi obleke ne brani. Vsakemu, ki te prosi, dajaj, in če kdo vzame, kar je tvoje, ne zahtevaj nazaj. In kakor hočete, da bi ljudje storili vam, storite vi njim. Če ljubite tiste, ki ljubijo vas, kakšno priznanje vam gre? Saj tudi grešniki ljubijo tiste, ki njih ljubijo. Če namreč delate dobro tistim, ki delajo dobro vam, kakšno priznanje vam gre? Tudi grešniki delajo isto. In če posojate tistim, od katerih upate dobiti nazaj, kakšno priznanje vam gre? Tudi grešniki posojajo grešnikom, da prejmejo enako. Vi pa ljubite svoje sovražnike. Delajte dobro in posojajte, ne da bi za to kaj pričakovali. In vaše plačilo bo veliko in boste sinovi Najvišjega, kajti on je dober tudi do nehvaležnih in hudobnih. Bodite usmiljeni, kakor je usmiljen tudi vaš Oče!
Ne sodite in ne boste sojeni! Ne obsojajte in ne boste obsojeni. Odpuščajte in vam bo odpuščeno, Dajajte in se vam bo dalo; dobro, potlačeno, potreseno in zvrhano mero vam bodo nasuli v naročje. S kakršno mero namreč merite, s takšno se vam bo odmerilo." Luka 6,27-38
DEMON SOVRAŠTVA ČAKA PRED VRATI VSAKEGA SRCA
Kakšna neverjetna mešanica je to naše človeško srce, je zapisal španski mislec Miguel de Unamuno. Gre za mešanico dobrega in slabega, pozitivnih in destruktivnih nagnjenj. Jezus je dobro vedel, kaj je v človekovem srcu. Prav zato nam ga evangelist Luka v nedeljskem evangeliju predstavlja z radikalno zahtevo po ljubezni, dobroti in odpuščanju, kot bojevitega zagovornika božjega usmiljenja.
Kako priti do ključa, s katerim lahko razumemo Jezusove radikalne in celo paradoksalne zahteve: ljubite sovražnike, ne sodite, ne obsojajte, dajajte, odpuščajte? Jezus nam ta ključ ponuja s pogledom na Boga, zato pravi: on je dober tudi do nehvaležnih in hudobnih, zato bodite usmiljeni, kakor je usmiljen tudi vaš Oče! V pogledu na Boga so utemeljene Jezusove zahteve po neskončni ljubezni, ki odpušča tudi sovražnikom, po neskončni dobroti, ki ne pozna računice, po neskončnem usmiljenju in odpuščanju, ki ne poznata polovičnih mer. Samo na ta način lahko sprejmemo Jezusove trditve in jih zares živimo v našem vsakdanjem življenju.
Ta Jezusov mistični pogled v božje srce narekuje pozitiven pristop do človeka in do medosebnih odnosov. Ob prvem branju Lukovega šestega poglavja dobimo vtis, da gre za naivne trditve, ki ne upoštevajo realnih in včasih tako trdih in neusmiljenih pogojev človeškega življenja. Ko te vrstice prebiramo drugič in tretjič in ko se uskladimo z duhom, ki jih oživlja, vidimo, da gre za globino, katere kot ljudje nismo zmožni dojeti in do konca odobravati. Gre namreč za pravila božjega srca, troedine ljubezni, ki obstaja prav zato, ker se daje in použiva v večnem ognju predanosti in darovanja. Do konca jih lahko razumemo in sprejmemo le, če dejansko vstopimo v zapeljiv obroč božjih pozitivnih energij in zato noro ljubimo tudi tiste, ki nas sovražijo, drzno odpuščamo tudi vsem, ki so nam kakšno nakuhali, velikodušno dajemo tudi takrat, kadar smo v nevarnosti, da nič ne dobimo nazaj. Takrat smo zares na božji strani in takrat nas navdihuje božji, Sveti Duh.
Teh reči se ne bomo naučili ob televiziji, niti ob branju časopisov in knjig, tudi na ulici, med ljudmi ne. Naučimo se jih lahko od tistih, ki te nore evangeljske zahteve osebno in prepričano živijo in pa v knjigi življenja, v Svetem pismu, ki nam odkriva noro božjo ljubezen do človeka in vsega človeštva. Pa še nekje: v našem človeškem srcu, kjer je v skrivnostni globini zarisana božja podoba. Sele takrat bomo odkrili tudi, da demon sovraštva čaka pred vrati srca in da za vsako ceno želi stopiti vanj.
■ Vas zanima kak kuharski recept? Kaj pa drobne zanimivosti iz narave in iz človekovega mikrokozmosa? To in še kaj vsak petek v radijskem mozaiku ob 1 7.20.
Radio Ognjišče oddaja iz koprskega studia vsak dan med 16. in 19. uro. Poslušate ga lahko na Ukv frekvencah 107,5 - Sveta gora (Goriška in Furlanija) in 91,2 - Tinjan (Trst).
Prihod Sv. Duha, Binkošti - 17. stol., šola iz Kostrome, les, 99x64 cm; Arheološki urad pri Moskovski cerkveni akademiji
OBVESTILO
ustvarja osebe, ki svetu lahko marsikaj povedo in ponudijo.
Sv. Duh je "duh razlagalec11, ki razkriva pomene Božje besede. Za razumevanje teh so potrebni molk, tišina, poslušanje, drže, ki jim današnji čas ni ravno naklonjen. Sv. Duh preveva Božjo besedo, saj je njen navdihovalec; zato le-ta ni mrtva črka, ampak silna in učinkovita, preseneča nas, v določenem trenutku nam dopove to, kar je tedaj za nas koristno. In če je Božja beseda živa v nas, bo prek nas zaživela tudi v svetu. Sv. Duh uči moliti, uči stopiti z Bogom v dialog, ki razvija uravnovešeno osebnost. "Molitev je zdravilo proti žalosti in malodušju," učijo cerkveni očetje.
In še: Sv. Duh je "duh zakramentov", preko katerih nas vzgaja in oblikuje. Zakramenti brez Sv. Duha pa so le odvečna zunanja dejanja. S krstom Sv. Duh začne bivati v človeku, ki postane njegov tempelj, bivališče. Birma je novo vetje
duha, premik, ki človeka postavi na noge. Žal z našimi birmami ni vedno tako, saj se mladi po prejemu tega zakramenta ponavadi oddaljujejo od Cerkve in vere. Sv. Duh pa vseeno pride in čaka. Kot seme, ki ne pade zaman.
Prisotnost Sv. Duha prinaša v življenju človeka, ki se mu odpre, vrsto sadov, zastonjskih darov, nepričakovanih presenečenj, ki sama po sebi niso spektakularna, so pa jasna znamenja osebe, ki ni obrnjena vase, ampak do drugih. To so (Gal 5): ljubezen, vese-: Ije, mir, potrpežljivost, blagost, dobrotljivost, zvestoba, kratkost, samoobvladanje. To je srčika in cilj krščanstva; in vir vsega tega je Sv. Duh.
POSTNI GOVORI PO RADIU TRST A
Postni govori po Radiu Trst A bodo tudi letos vsak ponedeljek in vsak petek ob 18.45.
Govori bodo o našem velikem škofu Antonu Martinu Slomšku, za katerega upamo, da ga bo Cerkev kmalu proglasila za blaženega in svetnika. Govorili bodo: mariborski škof dr. Franc Kramberger, dr. Stanko Janežič, dr. Stanko Lipovšek, dr. Vinko Potočnik, dr. Janko Čar, dr. Ivan Štuhec, književnik Zorko Simčič in dr. Marjan Turnšek. Ker je škof Anton Martin Slomšek izredna osebnost, ki nam že več kot 150 let sveti s svojim naukom in zgledom in nam bo še bolj svetil, ko ga bo Cerkev postavila na svetilnik in ker nam bodo govorili o njem tako odlični govorniki, potrudimo se, da ne bomo zamudili nobenega govora. Priporočimo jih tudi drugim.
DD
i— STRAN 1 6	-----------
MLADI NISO PROBLEM! /z. štrubelj
Poročilo o mednarodnem seminarju: MLADI, ULICA, PRIHODNOST - Ljubljana, 13.-14. februar 1998
SVETI DUH, DUŠA CERKVE IN VSAKEGA KRISTJANA
OBLIČJE SVETEGA DUHA
DANIJEL DEVETAK
Golob, veter, ogenj... Kaj oz. kdo sploh je Sveti Duh? Nekaj osnovnih misli o vlogi in moči Sv. Duha v zgodovini Cerkve in današnjega sveta je v soboto, 14. t.m., nanizal v Peterlinovi dvorani v Trstu p. Marko Ivan Rupnik, teolog, slikar in slovenski intelektualec, ki že nekaj let živi, deluje in ustvarja v Rimu, kjer vodi študijsko-raziskovalni center Aletti. Večer, ki je privabil veliko število omikanih kulturnikov, pa tudi nemirnih in radovednih kristjanov, ki želijo bolj zavestno hoditi po Kristusovih sledovih, so priredili Slovensko pastoralno središče, Slovenski kulturni klub, skupina Shalom, Mladi v odkrivanju skupnih poti in Slovenska zamejska skavtska organizacija; javnosti so tako dali možnost, da se seznani s temo, na katero nas hoče papež Janez Pavel II. v pripravi na veliki jubilej leta 2000 opozoriti v letu 1998: Sv. Duh.
Večer v ulici Donizetti je bil živahen in dinamičen. Predavanju je sledil še dolg razgovor med p. Rupnikom in prisotnimi. Ti so želeli poglobiti nekatera vprašanja glede teologije in njene bolj ali manj sodobne govorice, glede mučencev našega stoletja in očiščevanja čutov kot predpostavke za zaznavanje tiste lepote, ki se je človek ne naveliča.
P Rupnik je niz kratkih slik o problematiki Sv. Duha živo in briljantno prepletal z modrostjo cerkvenih očetov in sodobnejših, predvsem ruskih, teologov. Svoje razmišljanje je uvedel s stvarno u-gotovitvijo, da je krščanstvo v zadnjih desetletjih predvsem v Evropi nezanimivo, na zunaj dolgočasno, brez lepote in privlačnosti. Zakaj?
V katoliški dogmatiki je Sveti Duh glavni tvorec ljubezni. Njegova vloga je ta, da kaže na drugega, torej obstaja v službi Očeta ali Sina ali stvarstva. Brez njega bi bila Sv. Trojica intelektualna formula, O-če in Sin bi bila zaprt odnos, saj odrešenja brez Sv. Duha ni mogoče razumeti. Sv. Ata-nazij pravi, da se Sv. Duh prvi odtrga od Sv. Trojice in se preseli v človekovo srce. Duši vtisne svoj pečat in ji da obliko -podobo Sina. Sv. Duh torej privede Kristusa v človekovo srce, kamor se nato naseli še Oče. Prisotnost Sv. Trojice začne človeka obračati k Bogu, tako da iz sužnja postane spet sin. Poglavitna naloga Sv. Duha je torej, da posreduje Boga in naredi iz človeka bitje razmerja, ga naredi sposobnega biti v odnosu z drugim. Vera namreč ni priznavanje nekega nauka ali etike, ampak priznavanje drugega, odnos. Če te življenjske drže ni, se vera izrodi v ideologijo, etične ob-
razce, pripadnost instituciji, tako ali drugače - v zablodo; zato je krščanstvo brez Sv. Duha - samo kot nauk - nesmiselno, kajti to, kar ni živo, človeka ne privleče.
Cilj duhovnega življenja je postati lepi, torej živeti v enotnosti, ki izvira iz ljubezni, to pa razodeva resnica. Askeza ne ustvarja dobrega človeka, ampak lepega. Vera se pri človeku vidi, ko ta ne vidi samo sebe, ampak tudi drugega in Boga. Če človek ni sposoben odnosa s človekom, tega ne more vzdrževati niti z Bogom. Zato intimizem ali elitizem nimata kaj opraviti s krščansko vero, ki je ljubezen, uresničena v skupnosti tistih, ki verujejo. Že sv. Irenej je zatrdil, da vera predpostavlja načelo pri-
znavanja drugega, ko je rekel, da "verovati pomeni ljubiti". Novost Cerkve je prav ta, da v nas živi Sv. Duh, ki ustvarja odnose in daje življenje; brez Sv. Duha je evangelij mrtva črka, Kristus arheologija, krščanstvo morala, Cerkev organizacija. V Sv. Duhu pa se Bog in človek srečata. Če je vera brez Sv. Duha filozofiranje, postane vera v Sv. Duhu modrost življenja, to, česar je danes svet žejen. Sv. Duh je namreč tisti, ki se ne ustavi pri žrtvi in smrti, ampak praznuje vstajenje, življenje. To kristjani prepogosto pozabljamo, zato je naše krščanstvo nezanimivo in brez lepote.
Sv. Duh nima svojega obličja. Ujeti ga skušamo v simbolne podobe, kot so golob, veter, ognjen plamen... Ne more imeti lastnega obličja, ker njegovo obličje je drugi.
TEOLOŠKI TEČAJ V GORICI / DR. CIRIL SORČ
Če je katoliška Cerkev posvetila leto 1997 liku Jezusa Kristusa, je letošnje, predzadnje leto tisočletja na poseben način posvečeno tretji osebi Sv. Trojice, t.j. Sv. Duhu.
V okviru teološko-pastoral-nega tečaja, ki ga prirejata Kulturni center Lojze Bratuž v Gorici in štandreška dekanija, je v četrtek, 12. februarja, pred številnim občinstvom v komorni dvorani Kulturnega centra že drugič govoril teolog z ljubljanske univerze dr. Ciril Sorč, tokrat na temo: Odpirajmo se delovanju Sv. Duha. Svoj poseg je uvedel z u-gotovitvijo, da je Sv. Duh duša Cerkve in hkrati vsakega posameznika, saj gradi in oblikuje krščansko osebnost ter dela iz nas osebe, ki lahko polnokrvno zaživijo. Sv. Duh ustvarja kristjane kot alternativo ljudem, ki živijo zgolj po pravilih tega sveta. Biti alternativa pa ni lahko, in to tako pred dva tisoč leti kot danes; predavatelj je prebral nekaj odlomkov iz Pisma Diogene-tu, bisera krščanske literature prvih stoletij, v katerih so orisani prvi kristjani. Kar je v telesu duša, to moramo biti v svetu kristjani. Prav Sv. Duh
POKOPAN JE V BAZILIKI NA SVETI GORI
DR. JAKOB MISSIA PRVI SLOVENSKI KARDINAL
MARJAN DROBEZ
V baziliki na Sveti gori so pokopane tudi tri pomembne osebnosti katoliške vere, ki so vsaka ob svojem času in na svoj način dale obeležje veri, Cerkvi in javnemu življenju ter s tem tudi Slovencem na Goriškem. To so ljubljanski knezoškof, goriški nadškof in kardinal dr. Jakob Missia, preganjani goriški nadškof Frančišek Borgia Sedej ter msgr. Mihael Toroš, apostolski administrator jugoslovanskega dela goriške škofije v težavni dobi po koncu druge svetovne vojne.
Po nedavnem imenovanju dr. Alojzija Ambrožiča, rednega torontskega nadškofa, za kardinala se je obnovilo zanimanje za dr. Missio, prvega kardinala slovenske narodnosti. V priznanje za odlično du-šnopastirsko delovanje ga je na omenjeno mesto, ki pomeni najvišjo cerkveno čast, imenoval papež Leon XIII. 10. 7.
1899. Ob imenovanju za kardinala je bil dr. Jakob Missia goriški nadškof.
Med prvo svetovno vojno sta bila grobnica in spominsko obeležje našega prvega kardinala razdejana. Po vojni so zadnji dom pokojnika premestili na drugo mesto v baziliki na Sv. gori, nad njegovo grobnico pa postavili spomenik z njegovo podobo. Tja prihajajo mnogi verniki in obiskovalci, ki ga časte; med njimi je največ njegovih rojakov iz Ljutomera v Pomurju, torej z območja, kjer je bil Missia rojen. Ob 150-letnici rojstva je bil o njem septembra 1987 v Rimu znanstveni simpozij. O dr. Missii so prebrali 12 referatov, s katerimi so ga priklicali v zavest in rešili pozabe. Hkrati so na simpoziju pokazali pomen njegovega delovanja za zgodovino slovenskega naroda na področju
Prvič obljavljena Groharjeva slika (1897) dr. Jakoba Missie, ki jo hranijo v kapeli za glavnim oltarjem na Sv. gori
treh škofij - mariborske, ljubljanske in goriške. Udeležence znanstvenega simpozija je sprejel tudi sv. oče in jih nagovoril v slovenščini. V pozdravu udeležencem je tudi dejal, "da je dr. Jakob Missia na prelomu zadnjega stoletja predstavljal Slovane srednje Evrope v kardinalskem kolegiju. Bil je neustrašen branitelj človeških pravic pripadnikov raznih etničnih skupin i in neutruden pospeševalec vzgoje duhovnikov in katoli-5 ške prenove svojih vernikov."
Frančiškanski p. Pavel Krajnik, ki upravlja knjižnico in arhiv na Sv. gori, skrbi tudi za gradivo o dr. Missii. To so predvsem fotografije s pogreba v Gorici in zapisi o njegovem ! življenju in delovanju. Navaja-
mo nekatere ugotovitve in podrobnosti, ki potrjujejo, daje prvi slovenski kardinal lahko j zgled in luč tudi zasedanji čas i in nove rodove Slovencev. Zapisano je, "da je bil pospeševalec slovenskega katoliškega tiska. Ljubil je materin jezik, glasbo in petje. Bil je buditelj slovenske katoliške zavesti v prejšnjem stoletju, utemeljitelj organiziranega slovenskega katoliškega gibanja. Kot škof oz. nadškof je skrbel za temeljito vzgojo in izobrazbo duhovnikov ter pospeševal redovništvo na Slovenskem. V 1 osebnem življenju in pastoralnem delovanju je združeval učenost in pobožnost, modrost in apostolsko gorečnost. V politično življenje ni neposredno posegal; zaradi svojega mirnega značaja se ni spu-
ščal v polemike z nikomer; skromnost mu ni dopuščala, da bi stopal v ospredje javnega življenja, toda ljubezen do slovenskega človeka ga je silila, da je v ozadju podpiral vse, kar je pospeševalo versko in narodno zavest našega, slovenskega človeka." Kobariški župnik Franc Rupnik je pred dnevi v kulturno-ver-skem listu Dom zapisal, da je pod upravo nadškofa in kardinala dr. Missie "Gorica postala izrazito srednjeevropsko mesto.11 Ta ugotovitev bi morala, menimo, vzbuditi razmišljanja in odmeve slovenskih, vendar tudi italijanskih vernikov in prebivalcev v goriški nadškofiji. K temu navajajo tudi ugotovitve sedanjega nadškofa v Gorici, p. A.V. Bom-marca, ki je o predhodniku dejal naslednje: "Povezani smo z osebnostjo tega gori-škega nadškofa ne samo zaradi njegove zaslužene kardinalske časti, marveč tudi zato, ker je v letih, ko je vladal nadškofiji, povzel daljnovidne pobude, katere sadove še danes uživamo. Med nami sta na primer nakup velikega zemljišča za malo semenišče in zgraditev vzhodnega krila nadškofijske palače v neoro-manskem slogu. Vsak dan molimo v tisti kapeli in, ko prestopamo njen prag, v katerem je vklesana letnica MCM, se spominjamo kardinala Jakoba Missie."
Navajamo oceno katoliškega teologa dr. Aleša Ušeni-čnika, “da je bil dr. Jakob Missia v javnosti knez, v cerkvi škof, med ljudstvom oče, med duhovščino prijatelj!" Liberalni voditelj dr. Ivan Hribar pa je opozoril, "daje kardinal govoril zelo lepo slovenščino. Med službovanjem v Gorici v letih 1897-1902 je zbiral tudi darove za gradnjo dijaškega semenišča v tem mestu.
OTMAR CRNILOGAR anr
Spovedno odvezo pa nam je prinesel v dar Gospod Jezus Kristus, prvi spovednik. Nanj se naslanja 965. kan. ZCR ki pravi: "Služabnik zakramenta pokore je samo duhovnik".
Medtem ko je Bog v stari zavezi odpuščal takorekoč iz roke v roko, seje Jezus odločil za posrednike: duhovnikom je zaupal odvezovanje od grehov, ne psihologom in psihiatrom. Duhovnikom je naročil, naj za njim ponavljajo:
Vidiš, ozdravel si. Ne greši yeč, da se ti ne zgodi kaj hujšega (Jn, 5,14). Ali: "Kje so, zena? Te nihče ni obsodil?" pekla je: Nihče, Gospod. In
Jezus ji je rekel: Tudi jaz te ne šojam. Pojdi in odslej ne gresiveč" (Jn 8,10).
Prav v tem je modrost, paj-Ja nove zaveze. Kabina, ki
ji rečemo spovednica, ni več sodišče, marveč ambulanta. Spovedenci pridejo zato, da bi se ozdravili, in ne zato, da bi jih sodili in obsojali. Družinski oče se iz spovednice želi vrniti domov prenovljen; materin korak bo po pokori lahak; in ko se bo družina usedla za mizo k večerji in bodo brez besed vsi vedeli, da so bili vsi pri spovedi, bo to večerja pod streho, kamor se je "vtihotapilo" samo nebo.
Človek namreč skuša biti dober. Če bi bil Bog po Sinu Jezusu svetu samo spovednico podaril, kabino odpuščanja in odveze, bi bil že storjen velik korak naprej od začetnega | stvarjenja. Človeštvu je nam-, reč v spovednici podaril tisto, i česar Neandertalčevi potomci v svojih akademijah znanosti in umetnosti niso in ne bi znali
iznajti - popolno katarzo. Saj je nekdanji Grk od Ajshi lovih dram šel domov prečiščen, toda brez odpuščanja, brez odveze', zakaj njegov Zevs ni znal odpuščati in med neštetimi svojimi otroki - zakonskimi in nezakonskimi - ni nobenega prikoval na križ, da bi o-pravil pokoro za človeštvo. Sele "tesarjevega" Sina, Jezusa iz Nazareta, je Bog pooblastil za vesoljno pokoro, za smrt na križu. Njegov Sin nas je poučil, da greha ne bomo več tlačili pod preprogo v pozabo, ampak da se bo greh črtal. Iz Nazareta, odkoder baje ne more priti nič dobrega, ne iz Aten, sta prišli odpuščanje in odveza. Ne Akropola 1 ne rimski Palatin, jeruzalemska Golgota je človeštvu prinesla tisto zdravilno zel, ki ji pravimo spoved, odpuščanje, odveza, zakrament odpuščanja. Od vseh velikih modre-I cev sveta, tam od leta 625 i pred Kristusom, od Thalesa iz l Mileta si je samo Jezus drznil
reči: “Pojdi, tvoji grehi so ti od puščeni in ne greši več."
In ko začne lomiti tudi duhovnika, kam tedaj? Diplome in magisteriji ne vedo za od puščanje, še manj za odvezo. K sosedu na kolena! Potožil'
| se mu bomo, da smo hoteli dobro, a ni zneslo. In ker je tudi sosed podoben revež nas bo razumel in nas rešil mučnega bremena.
V božjem gospodarjenju, v božji ekonomiji ni samoodpu ščanja. Živčnost, nejevolja nad samim sabo in zbeganost zahtevajo zdravnika od zgo raj. Naša spoved ne bo le be sedovanje, marveč zakrament s potrdilom, ki ga podpiše 1 sam Bog. Naših grehov se ne bo več spominjal, pa četudi bi bil rdeč kakor škrlat. In če se je sv. Hieronim lahko skli ceval na svoje dal mati nstvo (Parce mihi, Domine, quia Dalmata sum), se lahko tud mi sklicujemo na svoje slo venstvo - z enakim upanjem ----------DALJE
SVETNIK TEDNA
24. FEBRUAR
SILVESTER CUK I MAJ| j ^ APOSTOL
Izvoljeno ljudstvo stare zaveze je sestavljalo dvanajst izraelskih rodov, božje ljudstvo nove zaveze pa simbolično predstavlja dvanajst apostolov, ki jih je izbral Jezus iz vrst svojih učencev za svoje najožje sode-	7
lavce in nadaljevalce svojega poslanstva. Namesto dvanajstega apostola, Juda IŠ-karijota, ki je Jezusa izdal in si nato v obupu vzel življenje, so enajsteri po Gospodovem vnebohodu izvolili "nadomestnega apostola".
Volitve so opravili z žrebom, ki je določil Matija. Vodil jih je apostol Peter, ki so mu drugi apostoli priznavali prvenstvo. V svojem nagovoru pred volitvami je navedel dva pogoja, ki ju mora izpolnjevati bodoči dvanajsti apostol: da je bil med Jezusovimi učenci od začetka njegovega javnega delovanja ter da je videl vstalega Gospoda. Naloga apostolov je namreč oznanjati Jezusov nauk in pričevati o njegovem vstajenju. Matija je bil verjetno med tistimi 72 učenci, ki jih je Jezus "poslal pred seboj po dva in dva v vsako mesto in kraj, kamor je hotel sam priti", kot piše evangelist Luka, in jim pred odhodoni dni podobna navodila kot apostolom. Poleg Matija je bil kandidat za "nadomestnega apostola" še Jožef Barsaba z vzdevkom justus (Pravični). Po žrebu je Bog izbral Matija in ga dal Cerkvi za apostola. Tako se je uresničil pomen njegovega (aramejskega) imena, ki ga slovenimo z Bogdan, čeprav bi bilo pravilneje reči Božidar (od Boga darovan).
Sv. pismo (Apostolska dela) o apostolu Matiju ne pove nič drugega kakor to, kar je zapisano o njegovi izvolitvi. O njegovem delovanju govori apokrifni spis Dejanja Andreja in Matija v mestu ljudožercev iz 2. stoletja, ki sq si ga izmislili krivoverski g>iostiki. Ti so Matiju podtak-nili tudi Evangelij po Matiju. Srednjeveška Zlata legenda pripoveduje, da je apostol Matija misijonaril v Makedoniji, kjer je storil veliko čudežev in nazadnje umrl kot mučenec. Staro izročilo pa ve povedati, da je Matija oznanjal evangelij najprej v Judeji, nato pa med pogani v Etiopiji, kjer je okoli leta 43 umrl mučeniške smrti: najprej so ga pobili s kamenjem, potem pa s sekiro obglavili, zato ga najpogosteje upodabljajo s sekiro. Za svojega zavetnika so si ga izbrali tisti obrtniki, ki pri svojem delu uporabljajo ostra orodja: tesarji, mesarji, krojači pa tudi drugi stavbeniki in kovači in celo slaščičarji. Slednje je treba povezati s pregovorom: "Svet'Matija led razbija, če ga ni, ga naredi", ki je v taki ali drugačni obliki znan po vsej Evropi. V naši kmečki kulturi hoče ta pregovor povedati, da ima ta svetnik "oblast" odločati, ali bo zime konec ali se bo začela znova. Njegov praznik se obhaja 24. februarja (nekdaj se je v prestopnem letu "selil" na 25. februar); po novi preureditvi koledarja je prestavljen na 14. maj, pri nas pa ga zaradi prastare navade slavimo 24. februarja. Ime Matija je na Slo-venskem vedno bolj priljubljeno, prav tako tudi njegove različice Matjaž, Matiček, Matic, redkeje Tjaž in pa seveda Bogdan. Ženski obliki sta Tjaša in Bogdana.
ROMANJE V SVETO DEŽELO
Z NOVIM GLASOM NA OLJČNO NEDELJO
V JERUZALEM
VABIMO VAS NA IZREDNO POTOVANJE V SVETO DEŽELO, KI CA v PRIPRAVI NA VELIKO NOČ ORGANIZIRAMO OD 3. DO 10. APRILA 1998.
Romanje predvideva obisk najvažnejših krajev iz Kristusovega življenja: Jeruzalem, Betlehem, Mrtvo morje, Jeriha, pot ob reki Jordan do Genezareškega jezera, Nazaret.
Odhod z letalom z veronskega letališča v Tel Aviv. Preskrbljen je avtobusni prevoz Trst - Gorica - Verona.
Cena potovanja 1.650.000 lir, akontacija ob vpisu 400.000 lir. Rok vpisa do zasedbe mest.
Podrobnejše informacije in program potovanja dobite na naši upravi.
ČETRTEK 19. FEBRUARJA 1998
6
ČETRTEK ! 1 9. FEBRUARJA 1998
S S G / SAMUEL BECKETT, ČAKAJOČ GODOTA
ČAKAJOČ NA PREDSTAVE
ANDREJA D. ANTONI
Ob pričakovanju napovedane komedije, ki se ni pojavila na našem odru, nam v novi abonmajski predstavi Slovenskega stalnega gledališča Beckettov Godot ponuja v razmislek svet"čakanja in odsotnosti"...
Pred skoraj pol stoletja seje v dramatiki na nov način opozarjalo na nesmiselne in usodne koordinate človekovega bivanja, ko se je v besedilih nekaterih dramatikov (poleg Becketta najdemo največkrat omenjenega Ionesca) ob novi podobi sveta izluščilo tudi novo gledališče, gledališče absurda. Tesnobna ujetost pa ni dopuščala, da bi se o njej govorilo, predrugačila je tudi njeno uprizarjanje.
Čakajoč Godota ni drama dogajanja, saj se le-to ne more razviti, lahko le traja; ni drama nekega časa in prostora, saj nista nikjer določena in se tudi nastopajoči iščejo; ni drama oseb-junakov, saj je njihova identiteta preveč nejasna; ni niti drama besed, saj le-te izgubljajo svojo sporočilnost in le zapolnjujejo praznino dneva. Tega in onega, ki sledi vsaki noči. Dvodelno besedilo, ki v drugem dejanju ponavlja osnovo prvega, nas vodi v razmislek o vračanju in obstajanju enega samega trpnega vztrajanja, ki je brezmejno. Drevo sicer le ozeleni, a v svojem drugem mimohodu je Pozzo slep, Lucky (!) pa nem. Osrednja protagonista, ki sta Vladimir in Estragon, a se obenem tako nikoli ne poimenujeta, pa vztrajata, čeprav Godot,
o	katerem ničesar ne zvemo, prela-
Z 2. STRANI
PESTER IN ZANIMIV JADRANSKI KOLEDAR ZA LETO 1998
a apis o Jadranskem koledarju za leto 1998 prihaja precej pozno. Morda ne bo več tako aktualen in zanimiv, kot če bi do njega prišlo v času okoli Božiča in Novega leta, a kljub temu je prav, da zapišemo oceno o tem zborniku, ki je, kot je na predstavitvi dejal njegov glavni u-rednik Dušan Kalc, eden od treh koledarjev, ki izhajajo med Slovenci v Italiji (poleg koledarja Goriške Mohorjeve družbe in Trinkovega koledarja) in ki so dokaz življenjskosti in večplastnosti naše skupnosti.
Jadranski koledar je založilo Založništvo tržaškega tiska, tiskali pa sogavtiskarniGraphartvTrstu. Platnico krasi grafika Avgusta Černi-
V	ITALIJI SE POLITIČNA TEMPERATURA DVIGA
Končno je treba od pomembnih notranjepolitičnih dogodkov o-meniti zbor levice v Firencah, kjer je voditelj Demokratične stranke levice obrazložil svoj politični načrt, ki naj bi zagotovil celotnemu italijanskemu levemu taboru ohranitev vodilne vloge v italijanski stvarnosti. Od najbolj vidnih sklepov je treba vsekakor omeniti, da so na zboru v toskanski prestolnici spravili na podstrešje "srp in kladivo". Pod hrastom ju je zamenjala rdeča vrtnica.
Omeniti je treba končno, da se nekaj kuha tudi v tako imenovanem polu svoboščin. Bivši predsednik republike Cossiga snuje svoj "sredinski pol", kateremu se je že priključil del krščansko-de-mokratskega centra in nekateri parlamentarci iz drugih sredinskih ter desnih strank. Bo ta novi pol nastopal samostojno ali pa bo skušal preprečiti nadaljnje razkrajanje sedanjega desnosredinskega tabora, ki je do nedavno tega bil domena Silvia Berlusconija ter Gianfran-ca Finija?
ga svoj prihod na naslednji dan. Le skrivnostni Deček prinaša sporočila, da jutri Godot gotovo pride. Zato ostajata čakanje in pogovarjanje.
Marko Sosič, ki je s sodelavci pripravil v nemogoče kratkem času zavidljivo dobro predstavo, seje osredotočil na vse omenjene značilnosti besedila, ne da bi vanj avtorsko posegal, saj seje zavedal, da že samo v sebi nosi dovoljšnjo težo "metafore o človeku in njegovem položaju v svetu'1. Prav to pa mu je uspelo izluščiti in osvetliti s tenkočutnostjo, ki ni zašla v poetičnost, s humornostjo, zaradi katere ne zamre nasmeh. Z dramaturškim sodelavcem Alešem Bergerjem, ki je tudi pripravil nov prevod, nanj nas opozarja že spremenjeni naslov, je režiser pripravil sveže videnje Beckettovega sveta, ki je v prvem dejanju bolj celovito kot v drugem, v katerem se je lahno odražala zagata, da predstava v časovni naglici ni zmogla dorasti v celoti.
Med sooblikovalci uprizoritve je pomemben delež prispeval Klavdij Palčič s sceno, ki postavlja dogajanje v pastelno sivi čas, s prijaznim drevesom in z ožarjeno luno na nebesnem svodu. Tudi glasba Alda Kumarja je dogajanju dajala zanimiv podton.
Godot pa je zaživel po svoje tudi zaradi dobrih igralskih interpretacij. Vladimir Vojka Belšaka in Estragon Vladimirja Jurca sta izraziti upodobitvi, njuno pogovarjanje odlikuje preseganje banalnosti in ponavljanj, sposobna sta najti vedno nove odtenke, ki statično odrsko dogajanje povede v dinamično upodabljanje. Pozzo Janka Petrovca je intenziven v svoji drugačnosti, prepričuje nas v obvladovanju raznovrstne odrske govorice. Lucky pa je Gregorju Geču ponudil priložnost, da se izkaže v nemi prisotnosti na odru, a je tudi v izbruhu gibanja in besed dal liku zanimiv izraz. Aleš Kolar je bil Deček, ki med prihodom in odhodom lahko le ponavlja besedne avtomatizme.
Naše gledališče nam je z nenapovedano predstavo ustreglo, saj ni šlo le za prehod od ene do druge premiere. Univerzalna predstava za vsakogar, predvsem zaradi ustvarjalne energije vseh sodelujočih.
Samuel Beckett, ČAKAJOČ GODOTA. PREVOD, DRAMATURŠKI SODELAVEC: Aleš Berger, scena: Klavdij Palčič, kostumi: Marija Vidau. glasba: Aldo Kumar, gib: Brane Završan. LEKTOR: Jože Faganel, režija: Marko Sosič.
; igrajo: Vojko Belšak, Vladimir Jurc, Janko Petrovec, Gregor Geč, Aleš Kolar, premiera: 13. februar 1998 v Kulturnem domu v Trstu.
POGLED NA ŽIVLJENJE V GORICI
SKICE GORICE ALDA RUPLA
FOTO BUMBACA
Pred kratkim je pri založbi Soča-Isonzo izšla knjiga prof. Alda Rupla, ki nosi naslov Skice Gorice. K znanemu raziskovalcu in poznavalcu razmer na Goriškem in v zamejstvu smo se odpravili tudi zato, ker je to že enajsta publikacija izpod njegovega peresa.
"Ja, resje," pove prof. Rupel v svojem skromnem uradu na Slovenskem raziskovalnem inštitutu v Križni ulici in takoj doda: "Moram seveda povedati, da je polovica mojih publikacij raziskovalnega značaja, medtem ko jih je pol drugačnih, sam zase najraje rečemo, da so izpovedne. Sebe namreč nimam za pisatelja, ampak za o-pazovalca našega življenja." Prof. Rupel se zamisli in reče: "Mislim, da sedaj kar nekaj časa ne bom pisal, čutim, da se mi je ustavilo. Seveda tudi zato, ker sam skrbim za trženje lastnih knjig in to je zelo naporno."
Vprašamo ga, kako je “padel v pisanje," in pove, da je moral pred mnogimi leti objaviti publikacijo o sokolstvu, kasneje pa so ga tudi drugi nagovarjali, naj le piše. "Jasno je, da sem veliko pisal o taborništvu in telesni kulturi; takoj moram povedati, da zame telesna kultura ni le gola tekma. Nasprotno: tudi taborništvo, globoko doživljanje narave je," razpreda svoje misli prof. Aldo Rupel. Vprašamo ga, kako se pri njem prepleta raziskovalno delo z izpovednim pisanjem; takoj nam pove: "Rojen sem leta 1941 in po mojem je razumljivo, da je name vedno prav družba napravila velik vpliv, vedno meje najbolj zanimala. Vseeno pa moram reči, da sem moral in moram vedno iskati neko ravnovesje med družbo in lastno izpovednostjo. Ne opredeljujem se za pisatelja, o sebi najraje
goja. Z njo ter z dvema člankoma in ponatisi njegovih del so želeli uredniki Jadranskega koledarja počastiti 100-letnico rojstva tega velikega umetnika. Sicer se zbornik začenja s koledarskim delom, ki vsebuje po-
rečem, da sem pisec. Pri nas se zelo rado ukaluplja ljudi in jaz sem poznan kot "masovik", to je tisti človek, ki organizira mase. Vsem pa bi rad povedal, da je Aldo Rupel tudi človek, ki se zna razjokati. To se mi je zgodilo dvakrat: ko sem pisal Zaznave in odtenke v slovenščini in kasneje, ko sem jih pisal v italijanskem jeziku, saj ni šlo za prevod. Fločem povedati, da sem sicer res sposoben organizirati varnostno službo za shod na Travniku za pet tisoč ljudi, a sem hkrati sposoben napisati tudi izpovedne stvari. Počasi postaneš naveličan, ko vidiš, da te ljudje ukalup-Ijajo. V življenju rad prisluhnem odtenkom." Vprašamo, koliko časa je nastajalo 14 skic Gorice in pove: "Pravzaprav moram reči, da me je k branju spodbudil nek zapis o antologiji prof. Lojzke Bratuž Gorica v slovenski literaturi, v katerem je bilo ugotovljeno, da sva na Goriškem najmlajša pisca Povše in jaz; in oba jih imava krepko čez petdeset... Pri pisanju pa sem hotel bralcu in someščanu predvsem predstaviti svoje doživljanje mesta, v katerega sem se preselil pred veliko leti. Bliža se tisočletnica prve omembe mesta in prav je, da tudi Slovenci povemo svojo o mestu, v katerem živimo," nadaljuje prof. Rupel, ki tudi pove: "Čeprav prihajam od zunaj, sem vraščen v okolje in prav zanimivo je, kako sem spoznaval Podturn, kamor sem vozil v posebno šolo svojega sina. Njegov vero-učitelj je bil župnik Dipiazza, močna osebnost; spoznaval sem Furlane v mestu, v Podturn sem najprej prihajal kot gost, danes tam stanujem. Mislim, da je knjiga niz zapisov o mojem doživljanju mesta, o mojem pogledu na življenje v mestu, zato tudi naslov Skice Gorice."
JUP
membnejše dogodke v preteklem letu, spominske datume, recepte, pregovore in vinjete. Zatem je objavljen prispevek akademika Cirila Zlobca o manjšini kot nacionalnem vprašanju, Ace Mermolja pa v članku Vzpon in padec nekega kraljestva obravnava krizo, v kateri se je znašla Slovenska kulturno-gospodarska zveza po padcu berlinskega zidu in še posebej po zlomu t.i. "organiziranega gospodarstva" slovenske manjšine. K svojemu razmišljanju dodaja še osebne izkušnje udejstvovanja v tej krovni organizaciji. Voj-mir Tavčar piše o zadrugi Primorski dnevnik, Igor Prinčič se spominja pokojnega senatorja Darka Bratine, Marij Čuk in Bogomila Kravos pišeta
o	sezoni Slovenskega stalnega gledališča, Drago Štoka o Glasbeni matici, Aldo Rupel pa o slovenskem šolstvu v Italiji.
Med ostalimi prispevki gre vsekakor omeniti članka Mirne Kapelj
o	brezposelnosti mladih in Anasta-sie Purič o težavah mladih kulturnih ustvarjalcev v Trstu. Bralce bo verjetno zanimal prispevek Matije Jogana o manj znanih športih, s katerimi se ukvarjajo Slovenci v Italiji (članku je naslov Ni vse samo v nogometu). Bogat je tisti del Jadranskega koledarja, kije posvečen zgodovinskim temam s prispevki Milana Pahorja, Branka Marušiča, Marka VValtritscha, Elia Fornazariča in Jožeta Pirjevca. Dušan Jelinčič je prispeval svojo izkušnjo leta 1968. Zelo zanimiv pa je daljši prispevek Wal-terja Škerka o življenju in dogodivščinah pilota Jožeta Križaja. Boris Možina je prispeval utrinke iz preteklosti vipavske vasi Brje, Primož Škabar pa članek o tomajski knjižnici. Ksenija Majovski in Magda Pavlič Maver sta uredili Slovensko bibliografijo v Italiji. V Jadranskem koledarju se lahko seznanimo tudi s poezijo štirih narečnih pesnic, Danile Tuljak, Luise Battistig, Loreda-ne Drecogna in Marine Cernetig, ter Mirana Košute.
Na koncu tega skopega pregleda vsebine letošnjega Jadranskega koledarja lahko povemo, da gre za pester in zanimiv zbornik tako po obliki kot po vsebini, z vrsto privlačnih in aktualnih prispevkov. Napisati je treba še, da je letos Jadranski koledar izšel brez tradicionalnega knjižnega daru. Namesto le-tega so kupci oz. naročniki lahko izbirali med vrsto del iz knjižne zaloge ZTT-ja.    IŽ
PESTRA
FEBRUARSKA
ŠTEVILKA
PASTIRČKA
Pred dvema tednoma je Pastirček osrečil male in velike bralce s svojo šesto številko. V njej je veliko zanimivosti. Na prvi strani se ponosno predstavlja mesec februar-svečan s svečnico, sv. Blažem, z dnevom slovenske kulture, s pomembnimi obletnicami in seveda pustom.
Tudi vaša prijateljica Nataša si je oblekla pustno obleko; katero pa, boste morali sami ugotoviti. Marljivi cicibančki bodo imeli veliko dela pri barvanju nasmejanega pajaca, medtem jim bodo mamice prebra-!e Pesmici Ivanke Zavadlav o Tončku ln zimi in o pustu, ki razveseljuje s svojimi norčijami zimske dni. V Pastirčku bodo našli tudi dolgo, nenavadno pesmicoŽivalopis in zgodbico o Desnem in Levem pingvinu, ki jima je ribica ušla, medtem ko sta se prerekala, čigava bo. Obe sta se rodili izpod peresa Vojana T. Arharja. Zlata Volarič je spisala Smešno zgodbo. V rubriki Iz knjige življenja boste, dragi šolarji, naleteli na pomembne svetopisemske živali. Uganiti morate, kako so le-te povezane s svetopisemskimi osebami. Vedri prizorček/z življenja prijazne zajčje družine Janeza Povšeta vam pove, da mora biti telefonski pogovor kratek. Poizkusite ga zaigrati, prav gotovo se boste zabavali ob njem. Ali mislite, da bo medvedek Rjavček res našel zaklad, če bo pridno prekopal zanemarjeni vrt? Natančno sledite zgodbici Marize Perat Zaklad na vrtu, pa boste vse izvedeli. Ana Rupil vas vabi, da se zaustavite ob knjižni polici, ki je tokrat v celoti posvečena našemu velikemu Francetu Prešernu. Predstavlja vam dve njegovi bogato ilustrirani knjigi Pesem od lepe Vide in Povodnega moža. Kako so naši predniki poimenovali kašelj, ošpice in druge podobne otroške nadloge ter kako so jih zdravili, vam bo razkrila Ljuba Smotlak. Abeceda zdravja pa ukazuje Marku, naj se po končani nogometni tekmi temeljito umije. Vam gotovo ni treba tega pridigati, kajne? Po osvežujoči prhi pa lahko poprosite mamo, naj vam pripravi sladki šmoren, staro jed, ki vam jo priporoča Superkuharhari. Ko pa bodo vaši želodčki siti, si zapojte ali pa tudi zabrenkajte pesmico Le sekaj, sekaj smrečico, ki sta jo iz slovenske ljudske zakladnice iz brali Damijana Čevdek in Marja Fei nig. Ob njenih notah se boste kljub mrzli zimi v mislih pozibavali po širnem morju.
Zadnje Pastirčkove strani pa so samo vaše. Oblikujejo jih namreč va-Sl epi dopisi o Božiču, božičnih praz k žbicah, dedkih, mucah, psi ... in risbice, iz katerih izžareva vasa bogata domišljija. Pastirček je zredno vesel vsakega pisemca in 0 bi le mogel, bi rade volje objavil ^fvaše prispevke.
V NARODNI GALERIJI V LJUBLJANI
BIDERMAJER NA HRVAŠKEM
KLARA KRAPEŽ
Slovenska Narodna galerija je že leta 1996 v Zagrebu gostovala z razstavo Vtis obilja - štukatura 17. stoletja v Sloveniji, letos pa je tamkajšnji Muzej za
umetnost in obrt v okviru
mednarodne izmenjave pripravil razstavo Bidermajer na Hrvaškem.
V naši vzhodni sosedi je zagrebška lanskoletna postavitev pomenila o-srednji kulturni dogodek, saj sije bilo skupno mogoče ogledati kar 796 eksponatov. Secesijsko obdobje v prvi polovici 19. stoletja je označevalo čas pravega razcveta tako gospodarstva kot tudi zamisli o obnovitvi lastne države. Meščanska družba je kot osrednji ideal priznavala predvsem družino in dom, slednji pa je bil idealen prostor za razvoj secesijske umetnosti, ki se je združevala v univerzalnem načelu Moja kučica, moja slo-bodica. Zagrebčani so razstavo izkoristili kot obsežen projekt, v katerega so vključili številne strokovnjake
in tako uspeli zajeti dokumentacijo o arhitekturi, parkih in vrtovih, skulpturah, slikarstvu, modi in nakitu, urarstvu, pohištvu in stanovanjski kulturi, oblikovanju keramike, stekla, kovin in drugih podobnih materialov, vključena pa so bila tudi področja književnosti, glasbe in fotografije. Celotna raziskava in priprava razstave je potekala skupinsko, pri tem pa seje vključilo kar 20 muzejev, galerij in drugih institucij, med njimi 18 cerkvenih in zasebnih zbiralcev ter sponzorji. Ob tem je nastal ne le podroben popis za stroko, temveč tudi pregleden in bogat katalog, ki na 670 straneh prinaša zapis o bidermajerskem obdobju pri naših vzhodnih sosedih. Razstavo si je v dobrih štirih mesecih ogledalo kar 35 tisoč obiskovalcev, odmevnost pa je bila ' velika tudi v medijih.
HERMAN KOSIČ RAZSTAVLJA V BARCELONI
Herman Kosič, goriški slikar, ki že skoraj leto dni živi in dela v Barceloni v Španiji, kamor seje odselil s Kanarskih otokov, se na španskih tleh skuša uveljaviti tudi na slikarskem področju. Pred dnevi nam je poslal po telefaksu krajše poročilo, v katerem pravi, da je imel pred kratkim otvoritev samostojne likovne razstave v Barceloni. Razstavil je 19 platen, od katerih so 4 večjega formata. Obenem pa je postavil na ogled tudi deset grafičnih listov, ki smo si jih v Gorici lansko leto lahko ogledali na njegovi razstavi v likovni galeriji Ars v Katoliški knjigarni na Travniku.
Herman nam sporoča, da mu je razstava služila tudi za seznanjanje s španskimi likovniki, in tudi to, da si je razstavo ogledalo veliko ljudi, primerno pa je bila zabeležena tudi v dnevnem časopisju na kulturnih straneh. Sicer pa sporoča, da se v Barceloni preživlja kot čevljar, saj polovico dneva dela v neki čevljarni, popoldneve pa posveča študiju slikarstva in likovnemu ustvarjanju.
Ob koncu svojega zapisa Herman dodaja, da pripravlja za skupinsko razstavo, ki bo spomladi v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici, večji triptih. Hkrati pozdravlja vse prijatelje in že pričakuje srečanje z njimi na razstavi.
Slovenski bidermajer najbolje predstavljajo portreti J. Tominca, M. Langusa in M. Stroja. Na sliki Jožef Tominc, Tri dame iz družine Frohlich (detajl), olje, 1-829, Narodna galerija v Ljubljani
AKTUALNA KNJIGA ZA SLOVENSKE ČASNIKARJE
IZŠLA KNJIGA O STILISTIKI SLOVENSKEGA POROCEVALSTVA
Časopisno-založniška družba Kmečki glas je izdala knjigo z naslovom Stilistika slovenskega poročevalstva, to je pomemben strokovni priročnik predvsem za časnikarje.
Napisal jo je dr. Tomo Korošec, profesor Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Izjemna vrednost knjige ni samo njena, na aktualnih spoznanjih modernega besedoslovja temelječa zasnova, temveč tudi bogato dokumentirano pona-zarjalno gradivo iz slovenskega časopisja. Avtor je gradivo zbiral več kot četrt stoletja.
Pisec je v predstavitvi svojega dela zapisal, "da knjiga ni vadnica za tvorjenje poročevalskih besedil (čeprav se je posredno prek izbranih zgledov mogoče poučiti tudi o tem), ampak zahtevno jezikoslovno branje, namenjeno študiju stilistike, besedoslovja in besediloslovja, posebno za poročevalska besedila. Ukvarja se s slovenskim knjižnim jezikom, zato bo prišla prav tako splošnim jezikoslovnim raziskavam kakor tudi stilističnim, pa tudi profesorjem slovenskega jezika pri iskanju primernih zgledov iz publicistične funkcije zvrsti in za razumevanje jezika v sredstvih množičnega obveščanja. Prispevala bo lahko tudi študiju slovenskega jezika v poročevalstvu. To je v Sloveniji prva knjiga o stilu poročevalstva kot delu publicističnega stila."
Knjiga obsega 377 strani, zagotovo pa bo lahko koristna tudi za slovenske časnikarje v Italiji. Branje in razumevanje izrazov, pojmov in drugega, kar sodi k stilistiki, seveda zahtevata dobro znanje materinščine, kar bi morala biti tudi težnja in cilj javnih občil slovenske narodnostne skupnosti na našem območju.
M.
Muzej za umetnost in obrt je tokrat za slovensko javnost pripravil 229 predmetov, njihova posebnost pa je v tem, da so nastali izključno v hrvaških obrtnih delavnicah in ateljejih. Med številnimi razstavljenimi primerki na Hrvaškem so namreč bili tudi predmeti, ki so jih meščani tistega obdobja prinesli iz drugih krajev. Ljubljanska razstava ponuja v veliki meri predvsem slikarske izdelke, poleg tega pa še pohištvo, steklene in keramične primerke, srebrnino, nakit, nekaj tekstilij, fotografij in arhitekturne projekte. Med številnimi izdelovalci so bili tudi taki, ki so izde-
lovali svoje izdelke ne le za hrvaške naročnike, ampak tudi za Slovence.
Ljubiteljem tega dela zgodovine bo tako razstava v Narodni galeriji v Ljubljani zagotovo nudila dovolj estetskih užitkov, obenem pa se kar sama od sebe ponuja tudi možnost primerjave in spoznavanja skupnih točk in razlikovanja med dvema sosednjima deželama in narodoma, ki sta še ne tako dolgo tega pravzaprav živela v isti državi. Razstavo Bidermajer na Hrvaškem si bo mogoče ogledati vse tja do 29. marca.
F I L IVI FILM F I L IVI
Posnetek Titanica iz leta 1912. Danes leži 3.800 metrov pod površjem oceana.
TITANIC: VREDNO SI GA JE OGLEDATI! (2)
Na ladjo, ki je mimo irske obale odplula proti New Yorku, je stopilo kar 2.200 ljudi. Med temi sta bila tudi prijatelja, ki sta si ladijsko vozovnico prislužila z igranjem na karte tik pred odhodom Titanica. Eden od njiju, mladi, revni, a ponosni plavolasi slikar (22-letni Američan italijanskega porekla Leonardo Di Ca-prio), kaj kmalu postane protagonist filma. Njegova ljubezenska zgodba z rdečelaso ameriško lepotico Rose (izvrstna 22-letna angleška igralka Kate VVinslet) je prava vezna nit celotnega filma.
Preden je Titanic sredi Atlantika treščil ob ledeno goro, je Rose ravno privolila, dajo njen ljubimec nariše, samo z velikim modrim diamantom na srebrni verižici okrog vratu. Njen obljubljeni mož in njegova osebna straža - bivši policist, pa ju med begom oz. iskanjem mesta na rešilnih čolnih (na katerih je bilo prostora le za polovico potnikov) zasačita, fanta ujameta in ga v spodnjih prostorih z lisicami prikleneta ob drog. Titanic je medtem
7
ČETRTEK 19. FEBRUARIA 1 ‘)‘)8
treščil v ledeno goro, ki je v poltretji uri povzročila potop dotlej največje ladje na svetu.
Reševanje v popolnoma poplavljenih spodnjih prostorih Titanica je tako navdušujoče, da je množica ljudi, ki je v prvih dneh predvajanja filma (sredi januarja) kar navalila v tržaški kino, večkrat izbruhnila v spontano ploskanje. Ko se mlademu paru vendar posreči na površje, se povzpne na že popolnoma navpično krmo ladje, da bi čim kasneje skočila v ledeno vodo. Po njegovi smrti pa se ona reši in dočaka visoko starost. Film se konča takole: potem ko starka na krovu ladje raziskovalcem rekonstruira celotno plovbo Titanica, nastopi trenutek, ko j vrne oceanu njegovo "srce" - diamant.
Po pozitivnih ocenah ameriških kritikov si je režiser James Came-ron - 43-letni Kanadčan, doma iz bližine Niagarskih slapov in navdušen potapljač - upravičeno oddahnil, čemur je prispeval tudi izjemen obisk kinodvoran.
-------------ED
8
ČETRTEK 19. FEBRUARJA 1998
INŽENIR PETER MERKU V DSI
O ISTRSKEM IN SUDETSKEM EKSODUSU
IVAN ŽERJAL
V ponedeljek, 16. t.m., je bilo v Peterlinovi dvorani Društva slovenskih izobražencev v Trstu dobro obiskano predavanje inž. Petra Merkuja z naslovom Primerjava med eksodusom iz Istre in onim iz Sudetov po drugi svetovni vojni.
Inž. Merku, sicer brat znanega skladatelja, jezikoslovca in etnografa Pavleta Merkuja, že 38 let živi v Nemčiji in osebno pozna veliko nemških beguncev iz Sudetov oz. njihovih potomcev. Začel se je ukvarjati z njihovo usodo tudi v luči italijansko-sloven-skih polemik o povojni usodi istrskih beguncev. Predavatelj je v svojih raziskavah prišel do ugotovitve, da so si eksodusa in okoliščine, ki so do njiju privedle, precej različne.
Že prva razlika je v tem, da je po 1. svetovni vojni v Istri prišlo do spremembe etničnega sestava prebivalstva in do preganjanja Slovencev in Hrvatov. Po razpadu Av-stro-Ogrske pa je prišlo pod novo češkoslovaško državo preko tri milijone Nemcev, ki niso bili zatirani (Praga je npr. imela celo nemško univerzo). Druga razlika je v tem, da je V 2. svetovni vojni Italija nasilno zasedla predele Slovenije in Hrvaške in si priključila ozemlja, ki so bila po-polnoma neitalijanska. Z munchensko pogodbo leta 1938 si je Nemčija priključila samo ozemlja z nemškim prebivalstvom, leta 1939 je na miren način zasedla Češko in jo spremenila v protektorat. Češka je med vojno veljala za relativno mirno področje in tudi osvobodilno gibanje, z razliko od Istre pod italijansko upravo, ni bilo kdovekako razširjeno. Ob koncu 2. svetovne vojne in po njej je prišlo do izseljevanja ljudi tako iz Istre kot iz Sudetov. Eksodus iz Istre je trajal približno od leta 1943 do 1956 in je bil prostovoljnega značaja (ljudje so imeli pravico do opcije), iz Sudetov pa so v prvem povojnem letu Čehi nasilno in kruto izgnali ogromno večino nemškega prebivalstva in brez odškodnine zaplenili nemško premoženje (medtem ko je za istrske begunce veljal princip kompenzacije, o katerem priča vrsta italijansko-jugoslovanskih pogodb). Pa še neka razlika je: medtem ko so istrski optanti odhajali iz države, kjer se je uveljavila komunistična diktatura, ki ni preganjala ljudi iz nacionalnih, ampak ideoloških
razlogov, je bil izgon sudetskih Nemcev nacionalističnega značaja in je potekal na območju države, v kateri je vladala parlamentarna demokracija (komunisti so na Češkem prevzeli oblast komaj leta 1948). Dalje so bili istrski begunci na splošno dobro sprejeti v matični domovini, italijanska propaganda jih je celo vabila, naj zapustijo Istro. V Nemčiji pa begunci z Vzhoda (vključno s sudetskimi Nemci) niso imeli lahkega življenja, saj so nemške oblasti morale dobesedno prisiliti krajevno prebivalstvo, naj jih sprejme. Treba je tudi reči, da je Italija sprejemala begunce, katerih število se suče najbrž okoli 250.000, v obdobju kakih 13 let, medtem ko je morala Nemčija dejansko v enem letu sprejeti okoli 13 milijonov beguncev (3 milijone iz Sudetov in 10 milijonov iz Poljske).
Zanimivo je tudi, je še dejal inž. Merku, kako sta tragedijo eksodusa obravnavali nemška oz. italijanska država. Nemčija se zaveda, da je bil izgon sudetskih Nemcev posledica teroristične politike, ki jo je izvajal nemški nacistični režim. Nemška stran brezpogojno priznava lastno krivdo in ne izsiljuje svojih vzhodnih sosed na podlagi dogodkov ob koncu 2. svetovne vojne. V tem smislu je bila tudi napisana nemško-češka izjava o pomiritvi. Vsekakor, je dejal inž. Merku, v Nemčiji ne mine teden, da bi nemška televizija ne predvajala kakega dokumentarca o nacističnih zločinih. Isto se dogaja s časopisi, medtem ko morajo nemške šole vsako leto obiskati kako nacistično taborišče. Italijanski politiki pa očitno primanjkuje poguma, da bi storila nekaj podobnega.
Predavanju, ki ga je ob koncu občinstvo nagradilo s toplim ploskanjem, je sledi-
lo	nekaj vprašanj udeležencev, ki so hoteli zvedeti za dodatne podatke o usodi sudetskih Nemcev in njihovih organizacijah. Dodati pa je treba še, da bo inž. Merku na isto temo predaval v italijanščini, in sicer prihodnji ponedeljek na tržaški univerzi.
MANIFESTACIJA NAŠIH DIJAKOV PROTI NESTRPNOSTI
'TRST, MOLČE SPREJEMAŠ?"
Tako se je glasilo eno od številnih gesel, ki so krasila transparente na manifestaciji proti narodnostni nestrpnosti v soboto, 14. februarja. Manifestacijo so priredili dijaki slovenskih višjih srednjih šol iz Trsta kot odgovor na ponoven izbruh protislovenskega sovraštva, do katerega je prišlo pred skoraj dvema tednoma v neki tržaški gostilni. Zgodilo se je, da je skupina desničarskih skrajnežev besedno in fizično napadla dijakinji liceja France Prešeren.
Sprevoda, ki je potekal po tržaških ulicah, se je udeležilo veliko število ljudi (računajo na udeležbo okoli 1.500 ljudi). Prednjačili so seveda slovenski dijaki, njihovi profesorji in ravnatelji (zlasti liceja Prešeren, ki ga obiskujeta napadeni dijakinji), prisotni pa so bili tudi predstavniki Sindikata slovenske šole, staršev, društva Edinost, Slovenske kultu rno-gospodarske zveze, Sveta slovenskih organizacij, Slovenske skupnosti, Demokratične stranke levice, Stranke komunistične prenove, sindikatov, združenja partizanov in drugih organizacij. Mirne duše lahko rečemo, da je manifestacija povsem uspela, saj je bila množična in odmevna (o njej so pisala različna sredstva javnega obveščanja) in ni doživela tistega
negativnega odklona s strani tržaške javnosti, kot bi ga pred leti. Kaže torej, da, kot smo brali v izjavah ravnatelja liceja Prešeren prof. Tomaža Simčiča v Primorskem dnevniku, se v Trstu nekaj spreminja, ozračje postaja počasi drugačno, čeprav smo še daleč od normalnega in neobremenjenega odnosa.
Da smo od takega odnosa še daleč, priča tudi razočaranje predstavništva slovenskih dijakov, ki so se ob koncu manifestacije srečali s prefektom Michelejem De Feisom. Po njihovih besedah je hotel prefekt minimizirati izbruh pro-tislovenstva, češ da je šlo za osamljen dogodek in za otročarijo, ki jo je treba obravnavati kot tako. Morda, a na misel nam prihaja, da so tako v preteklih desetletjih govorili
skoraj vsi predstavniki oblasti, ko je prihajalo do podobnih dogodkov. Vedno, ko je šlo za skrunitve spomenikov naših padlih ali napadov na naše šole in ustanove, je bilo rečeno, da so to nepremišljena dejanja osamljenih ter nezrelih in nedoraslih posameznikov (morda zato jih niso kdovekako vneto iskali). V zadnjih dneh in tednih pa prihaja do delnega demantiranja teh teorij in to ravno na straneh tržaškega italijanskega dnevnika// Piccolo, ki je ravno pred kratkim obširno poročal o povezavah med tajnimi službami in desničarskimi in neofašističnimi prevratniškimi organizacijami, ki so med drugim odgovorne tudi za bombne atentate v sedemdesetih letih.
TRŽAŠKI OBČINSKI SVET SPREJEL PRORAČUN
V ponedeljek, 16. t.m., je tržaški občinski svet s 24 glasovi proti trem (glasovanja se niso udeležili predstavniki desne sredine in Severne lige) odobril proračun za leto 1998 in programsko poročilo za triletje 1998-2000.
V	tem smislu je svet sprejel tudi nekaj pomembnih točk, ki sta jih predlagali večinska koalicija in svetovalca Slovenske skupnosti Močnik in Berdon. Tako je bil sprejet predlog o preureditvi slovenskih šol v Križu in pri Sv. Jakobu, ki ga je predstavila koalicija Oljke.
Občinski svet je sprejel tudi nekaj resolucij SSk. Svetovalca slovenske stranke sta namreč predlagala preureditev in okrepitev slovenskih šolskih centrov na Ka-tinari in pri Sv. Ani, ureditev grezničnega omrežja in razsvetljave na kraškem območju tržaške občine in ponovno ovrednotenje starih vaških jeder na Krasu in v predmestjih. Svetovalci so spreje-
li	tudi priporočilo Slovenske skupnosti, naj se strelišče na Opčinah preuredi v spomenik, odobrili pa so tudi predlogo preureditvi okoliških kostnic in pokopališč.
Povečini gre za dela, ki so bila že določena, a še ne izvedena. S ponedeljkovim sklepom občinskega sveta pa naj bi jih izvedli do prihodnjega leta.
NASTOPILO JE 100 OTROK
KAKOVOSTEN NASTOP RICMANJSKE GLASBENE ŠOLE
Na prireditvi so sodelovali tudi učenci osnovnih šol od Domja, iz Ricmanj in Doline.
V	nedeljo, 1. t.m., je bila v občinskem gledališču Prešeren v Boljuncu 1. produkcija gojencev Glasbene šole godbe na pihala iz Ricmanj. V dvorani se je zbralo veliko gledalcev, ki so pozorno sledili raznolikemu poustvarjanju mladih gojencev Glasbene šole in učencev C.O.S. M. Samsa - Domjo in I.T. Zamejski - Ricmanje ter O.Š. R Vo-ranc - Dolina. Na odru se je navdušenemu občinstvu predstavilo v raznih sestavih in skupinah kar 100 otrok!
Ob prijetnem napovedovanju igralca Danijela Malalana so najprej nastopili najmlajši gojenci glasbene šole, t.j. otroci, ki obiskujejo 1. in
FOTO KROMA
2. tečaj pripravnice pod mentorstvom mlade in nadarjene pedagoginje Elise Ulian. Nastopili so z ritmično hojo in melodičnim taktiranjem ter z igranjem na glockenspiel. Spored so nadaljevali gojenci višjih tečajev prečne flavte, klarineta in saksofona, tolkal in gojenci iz razredov trobil. Oktet trobil je s svojim nastopom še posebno navdušil na-
bito polno dvorano z bogato dinamiko, čisto intonacijo in brezhibno agogiko.
Prvič so sodelovali na produkciji tudi učenci slovenskih osnovnih šol, ki jim glasbena šola ricmanjske godbe nudi že četrto leto zapored brezplačno specifično in kvalitetno glasbeno vzgojo. Osnovnošolci so se skupno predstavili s štirimi točkami: 1. in 2.
razredi z ritmično hojo ob spremljavi glasbe iz Verdijeve Aide, 3. razredi s telesno improvizacijo in pisanimi trakovi, 4. in 5. razredi pa so zaigrali ljudski motiv s kljunasto flavto ob spremljavi tolkal. Za zaključek pa so učenci 3., 4. in 5. razredov skupaj spremljali z različnimi tolkali znani Straussov Radetzky marš.
Večer je sklenil vzoren in prijeten nastop šolskega pihalnega orkestra, ki je pod spretnim vodstvom prof. Marina Marsiča izvedel tri skladbe, prirejene za mlade izvajalce. Šolski orkester, ki je edini tovrstni sestav v tržaški pokrajini, je z brezhibnim izvajanjem ponovno dokazal uspešnost in kakovost vseh glasbenih tečajev.
V	veliko veselje nastopajočih in seveda prirediteljev nedeljskega kulturnega popoldneva je bilo občinstvo navdušeno. Naj še omenimo, da bo prihodnja produkcija gojencev Glasbene šole godbe iz Ricmanj ob koncu šolskega leta.
----------GR
FOTO KROMA
TRŽAŠKA KRONIKA
ČESTITKE
V	soboto, 14. februarja, sta se v župnijski cerkvi Sv. Ivana v Trstu vzela Margi De Luisa in Igor Merku. Obilo sreče in veselja na skupni življenjski poti jima želita sve-toivanska župnijska skupnost in cerkveni pevski zbor.
Svojima pevcema - novo-poročencema Margi De Luisa in Igorju Merkuju želi vso srečo v nadaljnjem skupnem življenju zborjacobus Gallus.
Čestitkam se pridružuje tudi Novi glas.
Ob uspešno opravljenem državnem časnikarskem izpitu iskreno čestitajo Ivanu Žerjalu pevci cerkvenega pevskega zbora pri Sv. Ivanu.
POPRAVEK
OBVESTILA
SLOVENSKI KULTURNI klub, skupinaSba/om, Mladi v odkrivanju skupnih poti in Slovenska zamejska skavtska organizacija prirejajo v ponedeljek, 23. februarja, v Fin-žgarjevem domu na Opčinah Veliki pustni ples. Igral bo ansambel Kraški ovčarji. Začetek ob 20. uri.
TEČAJ ZA zaročence. Ma-rijanišče na Opčinah prireja v okviru Duhovske zveze vsakoletni tečaj za zaročence. Prvo začetno srečanje bo v sredo, 25. februarja, ob 20.30 uri. Sledilo bo še pet srečanj prav tako vsako sredo ob isti uri.
PUSTOVANJE 98
PREŠERNOVA PROSLAVA V DEVINU
"KRAS KOT PROSTOR KULTURNEGA SNOVANJA"
Kras kot prostor kulturnega snovanja je bilo geslo prireditve v počastitev dneva slovenske kulture v Devinu. Ob lepem številu ljudi, ki so se v soboto, 14. t.m., zbrali na sedežu devinskih zborov, je slavnostni govornik dr. Rafko Dolhar označil to dvorano za kraj, ki nudi redno in kar se da zanimivo kulturno ponudbo v duhovno obogatitev in narodno utrditev ljudi, ki obiskujejo te prireditve.
LETOPIS	ŠKOF	RAVIGNANI
TRŽAŠKE	SPREJEL	DELEGACIJO	KZ
ŠKOFIJE 1998	..........................
31. IZVEDBA KRAŠKEGA PUSTA
NA OPČINAH KAR ENAJST VOZOV IN SEDEM SKUPIN
ERIK DOLHAR
PRAZNIK SLOVENSKE KULTURE V BOLJUNCU
Mladinski dom Boljunecje hotel tudi letos posvetiti enega svojih kulturnih in vzgoj-no-informativnih večerov dnevu slovenske kulture. Zato je v torek, 10. t.m., priredil v dvorani Mladinskega doma poseben kulturni večer, na katerem so imeli besedo domači ustvarjalci. Prireditvi je prisluhnilo večje število poslušalcev, tako da je bila dvorana polno zasedena. Po prijetnem nastopu ženskega cerkvenega pevskega zbora, ki ga vodi Nataša Smotlak, je bil na sporedu klavirski nastop dveh obetajočih deklet, ki vadita pod mentorstvom pianistke Alenie Zobec. Istrska narečna pesnica Danila Tuljak je prebrala štiri svoje pesmi o starih običajih in navadah slovenske Istre ter vzbudila presenečenje in odobravanje pri poslušalcih. Kratko misel o pomenu kulture pri Slovencih je podal Aldo Stefančič. Poudaril je bistveno vlogo, ki sojo odigrali naši kulturni ustvarjalci od Linharta in Prešerna vse do današnjih kulturnikov, za ohranitev in razvoj našega naroda in našega jezika. Zato ni čudno, če trdimo, da se je naš narod ohranil in razvijal zaradi svoje trdoživosti in zaradi svoje kulture. Svoje razmišljanje pa je sklenil s pozivom k večji vnemi za kulturne dejavnosti in k večjemu pristopu k pobudam, ki prispevajo k obogatitvi naše kulture, jezika in poznavanja zgodovine. Spored so zaključili člani tamburaškega ansambla KD France Prešeren, ki so pod vodstvom Ervina Žerjala podali več pesmi in venček znanih melodij. Nastop tamburašev je vzbudil veliko navdušenje in odobravanje prisotnih. Večer se je potem še nadaljeval z družabnostjo pri kozarcu domačega vina v prijetnem in veselem vzdušju.
Od ponedeljka, 16. februarja, si lahko brezplačno preskrbimo letopis tržaške škofije za leto 1998. Dobimo ga lahko pri vratarnici škofijskega sedeža v ul. Cavana vsak dan od 10. do 12. ure ter v knjigarni pavlinskih sester na Korzu Italija 37.
Letošnji letopis, ki ga od leta 1984 ureja duhovnik Pier Emilio Salvade, vsebuje med drugim pozdrav novemu škofu Evgenu Ravignaniju, zimski in poletni urnik maš, seznam laikov, nosilcev papeških odlikovanj in skupnost duhovnih poklicev. Letopis vsebuje tudi podatke o italijanski in vesoljni Cerkvi, o Cerkvah v Trivenetu in o tržaški škofiji.
Delegacija Kmečke zveze, v kateri so bili predsednik A-lojz Debeliš, tajnik Edi Buka-vec in odbornik Valter Stanis-sa, se je pred dvema tednoma v spremstvu škofovega delegata za slovenske vernike msgr. Franca Vončine mudila pri škofu Evgenu Ravignaniju. Predstavniki stanovske organizacije slovenskih kme-
tovalcev so škofu orisali njeno vlogo in pomen pri ohranjanju slovenske narodne skupnosti na Tržaškem. Govor je bil tudi o problemih kmetijstva in možnostih razvoja na Tržaškem, o zaščiti narave s spodbujanjem tradicionalnih kmetijskih dejavno-j sti, v prvi vrsti živinoreje.
dve. Na tiskovni konferenci so namreč predstavili videokaseto o lanski, jubilejni 30. izvedbi Kraškega pusta oz. o pripravah nanjo, ki jo je izdala tv Koper-Capodistria po zamisli Martine Kafol in režiserke Maje Žirovnik. Drugo novost predstavlja dejstvo da se je tradicionalnim pokroviteljem Kraškega pusta (Zadružni kraški banki in Združenju Skupaj na Opčinah) letos pridružilo še nekaj novih, kot so tržaška občina, pokrajina in Trgovinska zbornica. Posledica tega je povišanje nagrad. Prvouvrščeni voz bo namreč prejel milijon 500 tisoč lir, 2. milijon in 3.750 tisoč lir, medtem ko bo najlepša skupina dobila 800 tisoč lir, druga 500 tisoč, tretja pa 300 tisoč.
SMRT MLADEGA DEKLETA
BRIDKO SLOVO OD MATEJE
V	petek, 13. t.m., se je nepregledna množica sorodnikov in prijateljev v Samatorci poslovila od šele 23-letne Mateje Fachin, ki je v noči na 11. februar podlegla zahrbtni in nenadni bolezni v beneški bolnišnici. Ogromno število pogrebnikov je bilo jasen dokaz, kako je bila mlada Mateja priljubljena pri vseh. Po opravljenem tržaškem liceju Prešeren se je preselila v Benetke, kjer seje vpisala na fakulteto orientalskih jezikov. Ta študij jo je zelo veselil, saj ji je do diplome manjkalo le še nekaj izpitov. Njen prijazen nasmeh bodo pogrešali še zlasti sošolci z liceja, pa tudi v krogih, kjer je njena družina zelo aktivna, od Slo-
venskega planinskega društva iz Trsta do sesljanske Čupe, skupine Stu ledi, medtem ko je bila na kulturnem področju še najbližja združenju Lupu-sinfabula Zveze slovenskih kulturnih društev, na političnem pa Stranki komunistične prenove. Po kratki sveti maši, ki jo je v cerkvici nad Samatorco daroval dr. Jože Markuža, se je je ob odprtem grobu (mama Majda je namreč po rodu iz Samatorce, oče Pavel pa iz Nabrežine) z občutenimi besedami spomnila prijateljica Alenka Spetič.
Mami Majdi, očetu Pavlu in sestri Valentini izreka občuteno sožalje tudi uredništvo Novega glasa.
-----------ED
Na drugem mestu objavljamo priložnostni govor dr. Rafka Dolharja, ki je v svojem nastopu poudaril, da je tudi skrb za javno upravo in družbeni napredek, se pravi skrb za politiko, pomembno kulturno dejanje.
Nastop dua kitar je bil okrnjen zaradi bolezni Sare Ma-gliacane. Ob Matiji Frandoli-ču je zato igrala Marja Feinig. Sledila pa je predstavitev naj-
novejše knjige dr. Rafka Dolharja z naslovom Kraška simfonija, ki je pred nekaj tedni izšla v založbi Tržaške knjigarne. O njej je govoril Marko Tavčar, medtem ko je nekaj značilnih odlomkov prebral Gregor Pertot. Večer so končali Fantje izpod Grmade. Zapeli so štiri pesmi, med temi tudi Prešernovo Prošnjo, ki jo je uglasbil sam pevovodja Ivo Kralj.
V	četrtek, 12. t.m., so v domu Brdina na Opčinah predstavili letošnjo, 31. izvedbo priljubljenega Kraškega pusta.
Odbor Kraškega pusta je z veseljem najavil, da se bo viška letošnjega pusta na Opčinah, se pravi sprevoda, ki se bo v soboto, 21. t.m., ob 14. uri vil od Pikelca (cesta proti Fernetičem na višini križišča za C0|) po Narodni in Prose-ški ulici do Brdine, kjer bo zaključno nagrajevanje, udeležilo kar enajst alegoričnih vozov in šest skupin mask ter gostujoča skupina Šavrink in Savrinov iz Gračišča v Istri. Pustno veselje in praznovanje pa se bo začelo že drevi, v četrtek, 19. t.m., ko bosta kralj (ki je letos Brežan) in kra-ska kraljica pusta nagradila najlepšo pustno izložbo na Opčinah. "Kronani glavi" bosta letos sodelovali tudi na Miljskem pustu. V petek, 20. lm„ bo ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah pust-ni defile, na katerega se lahko Prijavite tudi istega dne. Višek '''sega pa bo, kot znano, sobo-ni pustni sprevod. A oglejmo ' nasjove vozov oz. vrstni '.p katerim se bodo pred-r . V!,.e kraške vasi: 1. trnov-ppčr-K 3 de Bil...la", 2.
: "Zimska pravljica", 3.
MEDJA VAS - ŠTIVAN: "Kako bo leto 2000?", 4. PRAPROT: "Še ne molamol", 5. OPČINE: "Bogovi med nami", 6. JABADABADU (Dolinska občina): "Jabadaba-: sgnada", 7. DOBERDOB: "Klo-...akcija", 8. KRIŽ: "2001, darilo iz vesolja", 9. BAZOVICA: "II-lyndian". 10. šempoiaj: "Pa-pežkubist", 11. PROSEK - KON-TOVEL: 'Izmučena Ercolina".
v
Šest skupin mask bodo prireditelji posadili med vozove, na čelu sprevoda pa bo skupina Šavrink in Šavrinov, takoj za istrskim kraljem in kraško kraljico pusta. Žirijo, ki bo ocenjevala vozove in skupine, bodo letos sestavljali predstavniki zamejskih športnih društev, s predstavnikom
i	Združenja slovenskih športnih društev v Italiji na čelu.
Pomembni novosti letošnjega pusta na Opčinah sta še
Večer je uvedel Dekliški zbor Devin, ki ga vodi Herman Antonič z izvedbo Ma-ličeve Zdravljice. Dekleta so nato zapela še dve Prešernovi pesmi, in sicer Pod oknom v uglasbitvi Jurija Fleišmana ter bolj popevkarsko zasnovano Kam, ki jo je uglasbil Miran Košuta, v soboto je to pesem na kitaro spremljala Breda Sosič.
V	prejšnji številki smo v članku Praznik mladih ustvarjalcev napačno zapisali ime e-ne od nagrajenk literarnega natečaja SKK. Ne gre za Bredo Susič, pač pa za Bredo Sosič, ki se ji iskreno opravičujemo.
SZSO vabi vse skavte, skavtinje in prijatelje na PUSTNI PLES, ki bo v nedeljo, 22. februarja, v Marijinem domu pri Sv. Ivanu v Trstu. Zabava se začne ob 21. uri.
9
ČETRTEK
19. FEBRUARJA
1998
1 o
ČETRTEK 19. FEBRUARJA 1998
V LAŠKEM SLOVESNO O PREŠERNU
V	ponedeljek, 16. t.m., je bila v občinski knjižnici Sandro Pertini v Ronkah prijetna Prešernova proslava, ki jo je organiziralo slovensko kulturno društvo iz Laškega Jadro.
Letošnjo doživeto in dobro obiskano prireditev ob kulturnem dnevu Slovencev so sooblikovali tudi pevci mešanega zbora iz Podgore pod vodstvom dr. Mirka Špacapana. Prav zdravnik in javni delavec dr. Mirko Špacapan je imel tudi priložnostno misel ob Prešernovem dnevu. Zaradi jasne vsebine, pozitivne naravnanosti v prihodnost in iskrivih misli bomo njegov poseg objavili v eni prihodnjih številk Novega glasa. V imenu občinske uprave je prisotne pozdravil odbornik za kulturo Sergio Bearzi, ki je obljubil, da bo občinska uprava v kratkem ustanovila kulturno komisijo za slovensko manjšino v Laškem. Prisoten je bil tudi občinski svetovalec Franco Miniussi, ki je s svojo prisotnostjo na slovenskih prireditvah že večkrat pokazal posluh za težave Slovencev v Ronkah. Časnikarjurij Paljkje spregovoril o oljih na platno Davida Faganela, likovna razstava del goriškega umetnika bo v ronški knjižnici na ogled teden dni. O knjigi poezij Jurija Paljka Nedorečenemu je spregovoril inž. Karlo Mučič, duša vsega dogajanja v Laškem. Nekaj pesmi iz zbirke, ki je izšla lani pri Goriški Mohorjevi družbi, pa je doživeto prebrala Luisa Gergolet.
Kratka kronika Prešernove proslave seveda ne more opisati vzdušja v Laškem, kjer živijo Slovenci na najbolj zahodni jezikovni meji. Povejmo le to, da je zgledno, kako prof. Mučič s sodelavci skrbi, da se
v	teh krajih ne pozabi slovenska beseda, da se slovenski ljudje družijo med seboj. Skoraj sto prisotnih ljudi je le dokaz več, da je kulturno društvo Jadro živa celica našega narodnega telesa v Italiji. Tega
I	se zavedajo tudi na slovenskem konzulatu v Trstu, saj se je Prešernove proslave udeležil slovenski konzul Zorko Pelikan s soprogo prof. Majo Lapornik in tako s svojo prisotnostjo dal jasno vedeti, da se matična država zanima tudi za Slovence, ki živijo na jezikovno najbolj ogroženem delu našega zamejstva. Med prisotnimi omenimo še duhovnika msgr. Maria Virgulina, ki ima v Laškem velik posluh za s slovenske vernike. Goriško Mohorjevo družbo je zastopal msgr. Oskar Simčič, ki je tudi vezan na Slovence v Laškem, saj v krajevni cerkvi enkrat na mesec daruje sveto mašo v slovenskem jeziku.
Prešernova proslava v Ronkah je dokaz več, da slovenski ljudje potrebujejo dobre kulturne prireditve, in tudi to, da so prav skrbno pripravljeni kulturni programi tista stvar, ki privabi v skupnost tudi tiste naše člane, ki se sicer skupnega življenja naše narodnosti ne udeležujejo veliko. -----------ZUT
PO GRADNIKOVIH POTEH
SILVANA VOGRIČ
V	petek, 13. t.m., smo tudi v Števerjanu praznovali dan kulture. Večerje bil posvečen briškemu pesniku Alojzu Gradniku. Za to priložnost sta se združili domači društvi Briški grič in F.B. Sedej in skupno organizirali pester program. Predstava je potekala v prostorih osnovne šole v Števerjanu, ki je poimenovana prav po pesniku Alojzu Gradniku.
Večer se je začel z uvodom Maje Humar, predsednice kulturnega društva Briški grič, ki je poudarila pomen enotnosti, strpnosti in skupnih naporov Slovencev v zamejstvu. Nato smo prešli k jedru predstave. Tema večera je predstavljala Gradnikovo življenje in delo. Sovaščanka je pripravila zanimiv in pester recital. Tako smo ob življenjepisu in izboru poezij bolje spoznali briškega pesnika. Recitatorji so bili: Irena Bednarik, Ingrid Komjanc, Petra Miklus, Tanja Humar, Katja Dorni in Sara Miklus. Med
pomembnimi premori smo prisluhnili tudi nonetu Brda s solistom Vladimirom Čadežem, ki ima v svojem repertoarju prav Gradnikove pesmi. Recital, poezije in diapozitivi ter nastop noneta je spretno uredila in zrežirala domačinka Anka Černič.
V	drugem delu prireditve smo prisluhnili slavnostnemu govorniku Marjanu Breclju, ki nam je predstavil Alojza Gradnika tudi s pomočjo svojih spominov, saj ga je sam osebno poznal. Briškega pesnika je primerjal s Prešernom, ker oba opevata rodno domovino. Za njim je nanizal nekaj misli tudi pesnikov sin Sergej Gradnik. Večer je sklenil predsednik društva Sedej Mihael Corsi, ki je poudaril korak združitve dveh društev ob praznovanju dneva kulture: Ob Zdravljici se je tako večer končal in vsi smo srečanje še nadaljevali ob briški kapljici in veselem petju.
PRVA NAGRADA NA RADIJSKEM TEKMOVANJU REVIJE PRIMORSKA POJE
ZBOR HRAST ŽANJE NOVE USPEHE
DANIJEL DEVETAK
Mešani pevski zbor Hrast iz Doberdoba, ki ga vodi Hi-larij Lavrenčič, dela veliko čast svoji vasi in sploh Goriški, saj kar naprej marljivo in na tihem dela ter prejema zaradi kakovostnih umetniških dosežkov laskava priznanja, kjerkoli se pojavi na odru. V nas še odmevajo mojstrsko izvedene skladbe na letošnjih kulturnih proslavah v Trstu in Gorici, pa že je zbor Hrast pred nekaj dnevi prejel novo odličje. Pogovorili smo se z dirigentom Hilarijem Lavrenčičem, ki ima v rokah vajeti zbora že dvanajst let.
Ali lahko kaj poveš
o	zadnjem odličju, ki ga je prejel zbor?
V	nedeljo, 15. t.m., smo prejeli nagrado v gledališču v Kopru za četrto radijsko tekmovanje revije Primorska poje. Na prejšnji, tretji izvedbi, smo se uvrstili na tretje mesto, na zadnjem pa dosegli prvo mesto z 92,3 točke v kategoriji mešanih zborov. Naj povem, da je v kategoriji ženskih zborov zmagal ženski zbor Glasbene matice iz Trsta pod vodstvom Tamare Stanese, v kategoriji vokalnih skupin Musiča noster amor vedno pod njenim vodstvom, v kategoriji moških zborov pa APZ Vinko Vodopivec iz Ljubljane. To je seveda lep uspeh za naše zamejstvo.
Kaj meniš o tem tekmovanju? Načeloma sem bil vedno skeptičen do teh tekmovanj; letos lahko to povem, ker smo zmagali. Težko je, ker je za snemanje pomembna dvorana, v kateri nastopaš; drugič je pomembna kakovost snemalnih naprav. Snemanje pa je odvisno tudi od izvajalca, saj je lažje snemati kvartete, kvintete ali oktete. Številnejši zbor je trd oreh za dobro snemanje, saj le-to teži po omejevanju dinamike petja.
Ali ste že razmišljali, da bi kot zbor izdali CD-ploščo?
Plošče še nismo izdali, smo pa o tem že razmišljali. Decembra je bila predstavitev CD-plošče Zlati Primorci, na kateri nastopajo najboljši primorski zbori, ki so prejeli posebna odlikovanja na zadnjem natečaju v Mariboru. Med temi smo tudi mi. Predstavitev plošče bo meseca marca tudi v Doberdobu, ko bo predstavljena kaseta mladinskega zbora Veseljaki.
Mislim, da bi morala Zveza slovenske katoliške prosvete pomagati vsem včlanjenim zborom. Najprej bi morala skrbeti za zbore, ki imajo težave za obstoj in so potisnjeni na rob; morala bi pa posvetiti več pozornosti tudi tistim, ki lahko naredijo kaj več.
Nekaj podatkov o sestavi zbora. Trenutno nas je okoli štirideset; pevci so k sreči uravnovešeno razporejeni, deset za vsak glas. Mlajši pevci prihajajo iz mladinskih zborov in so torej že vzgojeni; poleg te-
PPm.
							
MePZ Hrast z dirigentom Hilarijem Lavrenčičem na koncertu 18. oktobra lani v Sacileju
ga imamo močno jedro, ki skupno poje vsaj 5-6 let, kar je pomembno. Na 40 oseb jih ima 13 nižjo stopnjo glasbene izobrazbe, 30 jih aktivno bere note. Poleg tega imam dobre pomočnike, saj kar sedem ljudi študira ali je že o-pravilo izpit iz harmonije. Deset je šolnikov, 15 študentov, ostalih 15 pevcev opravlja razne poklice, v glavnem uradniške. Najbolj me veseli prisotnost študentov: to je najtežja skupina, ker so zelo zaposleni. Zbor ima v repertoarju približno 50 skladb, ki jih z eno samo vajo lahko pripra-
vi	iz dneva v dan. V naš zbor prihajajo tudi ljudje od zunaj; toda kar 33 članov je iz vaškega jedra, kar je zame važno.
V	zadnjih mesecih ste delali na polno paro. 8. t.m. smo videli tudi vaš nastop po televiziji Koper. Kako je potekala do sedaj vaša sezona? Meseca septembra smo nastopili v Novi Gorici na proslavi ob 50-letnici priključitve Primorske; koncert je snemala tudi RTV Slovenija. V istem mesecu smo peli v Boljuncu na koncertu, posvečenem ljudskim motivom, v priredbi tržaške pokrajine. Na začetku oktobra smo predstavljali našo manjšino na koncertu v Izoli, kamor nas je povabil zbor tamkajšnje italijanske manjšine, ki ga vodi kolega iz gledališča Strudhoff. 18. oktobra smo peli v Sacileju na res kakovostni reviji. Oktobra smo peli tudi v Kobaridu na vabilo italijanske in slovenske ambasade; zapeli smo nekaj skladb v slovenščini, italijanščini, furlanščini in madžarščini. Decembra smo nastopili na Cecilijanki, domačem božičnem koncertu in 19. decembra na reviji v Vittoriu Venetu. Nekaj dni pred Božičem smo koledovali po Mavhinjah in Nabrežini, kjer nas je sprejel župnik Brecelj. Letos smo se pripravili na Prešernovo proslavo, sedaj pa pripravljamo celovečerni koncert.
Nam lahko kaj več poveš o tem? Nastopili bomo v okviru koncertne sezone Glasbene matice, v Gorici pa v organizaciji iste in v sodelovanju s centrom Komel. V Trstu bo nastop 1. aprila v luteranski cerkvi, v Gorici pa v soboto,
4. aprila, v cerkvi sv. Ignacija.
V	glavnem bo šlo za prerez od svetovne romantike do avtorjev našega stoletja; dodali bomo tudi nekaj naših krajevnih skladateljev. Drugi del koncerta pa bomo posvetili priredbam ljudskih motivov. Že lani ste dokazali, da imate poseben posluh za goriškega skladatelja Stanka Jericija...
Smo eden redkih zborov, ki izvajajo njegove skladbe, ki so še v rokopisih. Vzdržujem precej stikov z Jericijem, ki bo letos julija praznoval 70-let-nico rojstva. To je svojevrsten avtor, prejel je precej nagrad po Italiji. Ima svojstveno govorico, še zmeraj išče novih poti. Na celovečernem koncertu bomo prvič izvedli neko njegovo novo skladbo.
KDO JE NIETZSCHE?
Alessandro Arbo (na sredini) po koncertu Glasba vgoriških arhivih 18. stoletja (1996) med sopranistko Enzo Pecorari in basistom Martinom Srebrničem
V	pisani druščini zanimivih tem in osebnosti, ki nam jih v letošnji koncertni sezoni SCGV Emil Komel ponujajo Srečanja z glasbo, bomo prihodnji teden lahko od bliže spoznali znamenitega filozofa F. Nietzscheja. Iz šolskih klopi pa tudi iz publicistike nasploh ga vedno povezujemo z nastankom nacizma kot ideologa teorije o nadčloveku. E-nigmatično osebnost, ki skriva v sebi tudi druge dimenzije, bo skušal osvetliti mladi goriški muzikolog in publicist Alessandro Arbo. Arbo se uveljavlja kot esejist na področju filozofskih ved v širši italijanski publicistiki, obenem pa je dragoceno tudi njegovo raziskovalno delo na krajevnem zgodovinsko-glasbenem področju. Na srečanju z glasbo, ki bo v soboto, 28. februarja, ob 19.30 v komorni dvorani KC Lojze Bratuž, bo poleg svojega posega o estetiki F. Nietzscheja predstavil tudi del Nietzschejevega skladateljskega opusa. Na večeru bosta sodelovali tudi dve mladi, a že priznani goriški solo-pevki Romina Basso in Enza Pecorari.
USPEHI GOJENCEV SCGV EMIL KOMEL
V	zadnjih tednih so nekateri gojenci, ki se oblikujejo na centru Komel, dosegli nekaj lepih uspehov. 22. januarja je kot solist pianist igrala na koncertu Mladi mladim Gadžijevova učenka Maja Furst z orkestrom Slovenske filharmonije v Ljubljani. 12. t.m. je pianist Jan Bratož na regionalnem tekmovanju mladih glasbenikov Primorske prejel srebrno nagrado, 16. t.m. pa tri učenke prof. Franke Žgavec (Kristina Macarol, Alessandra Schettino in Julija Kramar) zlata priznanja v Postojni. Čestitamo!
DNEVI SVETEGA VALENTINA V ŠTMAVRU
Letošnje praznovanje sv. Valentina v Štmavru se je zače-
lo	13. t.m., ko je bila otvoritev razstave Slavka Pahorja Lesene podobe. V soboto, 14. t.m., je pel zbor Skala iz Gabrij in je bila predstavljen zbornik Vlada Klemšeta S Poklona do Toplice. V nedeljo pa je bilo na vasi živo, saj so bili odprti kioski in darovana praznična maša. Poročilo o praznovanjih in Klemšetovi knjigi prihodnjič.
PREMIERA JE BILA V SOBOTO, 14. FEBRUARJA
KATOLIŠKA KNJIGARNA - TRAVNIK 25, GORICA
Vljudno Vas vabimo na predstavitev knjige Neve Lukeš
DELČKI NAŠEGA VSAKDANA
v petek, 20. februarja 1998, ob 18. uri.
O delu bosta spregovorila avtorica in urednik Danilo Japelj.
BLEŠČEČ SKOPUH DRAMSKEGA ODSEKA PD ŠTANDREŽ
IVA KORŠIČ
Polna dvorana, zbrano pozorno občinstvo, neprisiljen smeh, iskren aplavz med samim izvajanjem, dolgo prisrčno ploskanje ob koncu predstave so najzgovornejši dokazi, da so štan-dreški igralci ponovno zadeli v živo in zadovoljili zveste častilce muze Talije.
Po petnajstih letih (1.1973 so odigrali Zdravnika po sili,
1.1983 pa Namišljenega bolnika) so zopet segli po Mo-lierovi zakladnici in izbrali njegovega Skopuha. Premiersko so ga uprizorili v soboto, 14. februarja, v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu (ponovitev je bila v nedeljo, 15.). Prikazali so ga v sočnem prevodu Janka Modra in sveži postavitvi režiserja Emila A-berška (naj mi oprosti, da je izpadlo njegovo ime iz mojega kratkega prispevka v_ NG st- 6), ki je pripravil za Štan-drežce že nad dvajset režij.
Molierova dela niso lahkotne komedijce, ki bi jih zaigrali kar mimogrede za kako urico prešernega smeha. Vsebina je pogosto prežeta z grenkobo in včasih je že na meji tragičnega. Zato so nedvomno njegove stvaritve trd oreh za ljubiteljske igralce. Tak je tudi njegov Skopuh, v katerem dramatik odslikava zoprno človeško lastnost - skopu-štvo. In prav ušivo stiskaštvo se je uči nkovito odražalo v ja-
sni igri Božidarja Tabaja, ki je Harpagona zaigral v zoprno prefinjeni, a obenem prikupni luči, da mu njegovo sko-puško-oderuško početje blago sodimo. Za dograditev lika jeTabaj izkoristil svojo dolgoletno odrsko izkušnjo; zavzeto pa je brez dvoma prisluhnil vsem režiserjevim nasvetom. Smejali smo se avtorjevim besedam, a tudi dobrim ! režiserjevim domislicam in seveda Tabajevemu kretanju in njegovi izraziti obrazni mimiki. Tudi tokrat je radodarno razdal svoje igralske talente. Ob njem letos ni bilo Majde Zavadlav. Pogrešali smo njeno sončno prisotnost, a želela si je pač malo oddiha in gledalci moramo sprejeti to njeno odločitev. Ostali igralci so verno sledili glavnemu junaku; soustvarili so prijetno predstavo in jo zaokrožili v homogeno celoto.
Po sicer nekoliko umirjenem začetku, nekaterih negotovostih in spodrsljajih v rep-
likah - mestoma so prehitro izgovarjali tekst, besede so I včasih ostale nejasne ali so celo zamrle na odru - se je v drugem delu igra razživela in pokazala vso dinamičnost režiserjevih predlog.
Priznati moramo, da so se tudi mlajše moči dobro spojile z ostalimi. David Vižintin -komisar, Danjel Pahor - Simon, Federica Bello - Marijana in Cristian Benedetti z zahtevnejšo vlogo Valerija so doživeto poosebili značaje. Spretno, gibčno in sproščeno se je na odru izkazal Marko Brajnik v vlogi prebrisanega Bliska. Harpagonovo hčerko Elizo in sina Kleanta sta dobro prikazala Anita Lutman in Marko Tabaj. V lik spletkarice se je posrečeno vživela Da-njela Puia. Marjan Breščak je ogrel srca in spravil gledalca v smeh s svojo simpatično interpretacijo strica Jakoba. Ne moremo prezreti niti Ljudmile Šuligoj - Klavdije, Lucijana Kerpana - Gobe, Viktorja Sel-
ve - Trske in Damjana Paulina -Anzelma, ki so s svojimi drobnimi, skoro sramežljivimi posegi dopolnjevali odrsko sliko. Seveda brez strokovne pomoči priljubljenega režiserja Aberška bi verjetno ne bilo te lepe odrske uprizoritve, ki se bo ob ponovitvah gotovo izpopolnjevala. Hvaležni smo mu za delo, ki ga skrbno opravlja v naši zamejski skupnosti že nad dvajset let. Po njegovi preprosti, a zelo dognani scenski zamisli (hiše z okenci, ki se nenadoma odprejo in iz njih nepričakovano i pogleda zvedav obraz) sta sti-j lizirano scensko rešitev uresničila Božidar Tabaj in Viktor Selva. Za kulisami je budno ' spremljala odrsko dogajanje in pomagala v stiski šepetalka Marinka Leban. Prvič - a upamo, da ne zadnjič - je s štan-dreško dramsko družino skupaj z Nevenko Tomaševič sodelovala Snežiča Černič. Popravili, obogatili, olepšali sta kostume, ki jih je vljudno posodilo PDG Nova Gorica. Snežiča je še poskrbela za lasulje, pričeske in pred predstavama našminkala igralce.
Premišljeno izbrana glasba - glas čembala in flavte - je primerno uokvirjala čas dogajanja.
Tudi ob letošnji premieri je izšel lepo oblikovan gledališki list, ki sta ga izdala PD Štan-drež in ZSKP Med njegovim prelistavanjem boste zasledili precej posnetkov z zadnjih predstav, Aberškov prispevek o Molieru, zapis o delovanju mladih igralcev in poklon nedavno preminulemu Igorju.
Pomlajenemu igralskemu zboru želimo ob nastopih doma, v Sloveniji in med rojaki v tujini čim več uspeha in nadaljnje klene vztrajnosti na utrjeni igralski poti.
POKRAJINSKA ODBORNICA ZA KULTURO V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ
PRIZNANJE GOSTILNI DEVETAK
Pokrajinska odbornica za kulturo Maria Masau Dan je po posredovanju pokrajinskega svetovalca Davida Grino-vera obiskala Kulturni center Lojze Bratuž. Sprejeli so jo predstavniki osrednjih dejavnosti, Franko Žerjal in Marinka Černič za Kulturni center Lojze Bratuž, Janez Povše za Svet slovenskih organizacij, Damjan Paulin za Zvezo slovenske katoliške prosvete, Silvan Kerševan za SCGV Emil Komel in Branko Černič za katoliško tiskovno društvo. Po °g edu prostorov je prišlo do lzcrPne izmenjave informacij
oz. osvetlitve problematike Kulturnega centra. Posebej je bila podčrtana možnost krepitve sodelovanja s Pokrajino j oz. temeljitejše izrabe prostorskih zmožnosti centra za pokrajinske pobude na ravni razstavne, glasbene in drugih dejavnosti. Ugotovljeno je bilo, da je kulturno sodelovanje in povezovanje na ožjem in širšem območju tisti pristop, ki lahko v pogojih novega časa odločilno prispeva k uveljavljanju evropskega duha tudi v naših obmejnih krajih, to pa pomeni vsesplošno in dinamično odprtost v korist vseh.
Avguštin Devetak in člani njegove družine, ki na Vrhu sv. Mihaela že nad 120 let uspešno vodijo družinsko gostilno, se v teh dneh veselijo novega pomembnega priznanja. Na začetku fer-buarja so namreč iz Toskane sporočili, da so nagrado Leccio d'Oro (Zlata črnika), ki jo
podeljuje vsako leto konzorcij za zaščito in širitev toskanskega vina bruneilo iz Montal-cina, podelili letos prav gostilni Devetak z Vrha sv. Mihaela. V obrazložitvi nagrade je tudi povedano, da je gostilna Devetak lokal s staro tradicijo, saj so Devetakovi imeli na Vrhu gostilno že leta 1870, obnovili pa so jo takoj po prvi svetovni vojni, ki je dodobra spremenila slovenski Kras. V obrazložitvi je tudi navedeno, da je Devetakova gostilna znana po dobri hrani in spoštova-
DAROVI
ZA KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ: N.N. 50.000 lir. Svoj prispevek lahko nakažete na uredništvu Novega glasa ali na tekoči račun št. 31276 na Kmečki banki.
ZA ŽUPNIJSKO cerkev v Štandrežu: Klara 50.000; N.N. ] 50.000; druž. Driussi 100.000; Mučič 100.000; Mara iz Sovo- i denj v spomin na pok. Stano J Nardin 100.000; druž. Tabaj 300.000; N.N. 50.000; Rena 50.000; L. in R Nanut 100.000; Bernarda 135.000; Danica in Nerina 100.000; Pavlica 30.000; svojci pok. Danice Zorn 200.000; svojci pok. Rože Zavadlav 500.000; starši birmancev 520.000; svojci ob krstu Leonore 100.000; svojci ob krstu Mateja Hledeta 100.000; stara mama ob rojstvu vnuka 100.000; druž. Furlan 80.000; Jolanda in Mirko 200.000; N.N. 100.000; Agata in Marko ob srebrni poroki 100.000; druž. Šturm 35.000; Vida Rijavec 100.000; letniki 1957150.000; svojci ob krstu malega Luciana 50.000; Savina Mučič 50.000; Lidija 50.000; svojci v spomin na pok. Ljudmilo Renčelj 250.000; druž. Gabrijelčič 200.000; N.N. 50.000; N.N. 100.000; Danica in Nerina v spomin na pok. Elviro Marin 50.000; Jolanda 20.000; letniki 1947 100.000. Namesto cvetja na grob pok. Roži Zavadlav: Milka in Savina 100.000; druž. Tabaj 50.000; Atilijo in Marija 50.000; Stana 70.000; Ninči 50.000; druž. Peter Briško 50.000; Lojzka Brajnik 100.000; Nadja, Graziella in Tiziana 90.000; Elvina 50.000 lir.
ZAŠOLSK1 sklad OŠ F. Erjavec in O. Župančič: v spomin na pok. Stanislava Brica kolegi učiteljice Mirke Bric 230.000 lir.
DRUŽINA FRANC Podveršič v spomin na teto Marijo Ferletič Peric in ob 11 obletnici smrti mame Rože Ferletič po 100.000 lir za cerkev v Doberdobu, za cerkev sv. Ivana v Gorici in za Vipavsko semenišče.
ZA ZBOR Rupa-Peč: starši Vida in Bernard v spomin na pok. sina Dimitrija 200.000 lir.
ZA CERKEV v Rupi: V. Klemše v spomin na pok. Poldo Ožbot
50.000 lir.
ZA NOVI glas: Albert Tence
30.000 lir.
UREDNIŠTVO OBVEŠČA ■ Zaradi preobilice gradiva bomo nekatere prispevke objavili prihodnjič. Sodelavcem in bralcem se opravičujemo.
FOTO BUMBACA
OBVESTILA
POTOVANJE V BENELUX Vabimo Vas na šestdnevno potovanje z NG v Benelux od 6. do 11. julija. Čimprej se vpišite in vplačajte akontacijo 300.000 lir. Vpisovanje je predvideno do zasedbe mest v avtobusu. Vsak udeleženec mora imeti za potovanje veljavno osebno izkaznico ali potni list.
V GALERIJI A RS v Katoliški knjigarni je do 21. februarja na ogled razstava Robert Hlavaty ob stoletnici rojstva. Obisk po urniku knjigarne.
V PROSTORIH Pokrajinskega muzeja na goriškem gradu bo v soboto, 21. t.m., ob 1 7. uri otvoritev razstave o Krasu, ki jo je pripravil Goriški muzej iz Komberka. Vodja projekta: mag. Andrej Malnič.
V GALERIJI Kulturnega do-i ma bo do 22. t.m. odprta raz-| stava perorisov in karikatur ' Roberta Hlavatyja. Urnik: 9.-113., 16.-18. ter v večernih
urah med prireditvami.
V KULTURNEM domu v Gori-! ci bo v petek, 6. marca, nasto-| pal znani italijanski kantavtor
Massimo Bubola v okviru gla-| sbenega festivala Across the Border.
RENAULT TWING0, 28 tisoč km, letnik 1994, barva borde-I aux metal., kat., radio, novi zračni plašči, dobra cena. Kličite na tel. št. 0335 299678.
ZAHVALA
Ravnatelj Malega semenišča v Vipavi mag. Vinko Lapajne se iskreno zahvaljuje dobrotniku za dar (en milijon lir), ki bo namenjen za gradnjo Škofijske gimnazije v Vipavi.
UMRL STANKO MEDVEŠČEK
Pred kratkim je v Gorici umrl Stanko Medvešček, dolgoletni uradnik goriške hranilnice. V svojem dolgem življenju (dočakal je 91 let) je bil vseskozi zaveden Slovenec. Zlasti v mlajših letih se je navduševal za planinstvo. Vedno je rad zasledoval tudi javno in prosvetno življenje goriških Slovencev in rad prebiral slovenski tisk ter ga tudi podpiral. Dolga leta je stalno obiskoval slovensko mašo pri sv. Ignaciju na Travniku. Zapušča ženo gospo Marijo, ki ji izražamo iskreno sožalje.
Pokojnika so pokopali na pokopališču v Kanalu v družinski grobnici.
nju slovenske, italijanske in avstrijske kuharske tradicije. Ob podelitvi laskavega priznanja so organizatorji tudi zapisali, i da je Avguštin Devetak poskrbel za imenitno vinsko klet, ki ! je izklesana v kraški kamen.
Vsekakor je podelitev nagrade gostilničarju Avguštinu Devetaku lepo priznanje vsej njegovi družini za dobro delo. Čestitkam ob nagradi se pridružuje tudi Novi glas, Ustili I je namreč naš dolgoletni bralec in naročnik.
PROSVETNO DRUŠTVO STANDREZ KULTURNO DRUŠTVO OTON ŽUPANČIČ
PREŠERNOVA PROSLAVA
Spored bodo oblikovali štandreška osnovna šola, društvena zbora in recitatorji. Govorila bo prof. Lučana Budal.
11
ČETRTEK
19. FEBRUARJA
1‘)90
Petek, 27. februarja, ob 20.30
Gregorčič v Štandrežu.
župnijski dvorani Anton
BRIKE
SREČANJE S PASQUALEJ
12
NEVARNI MONSINJOR PRIPOVEDUJE
SLOVENCI V NEMČIJI
KULTURNO DOŽIVETJE V STUTTGARTU
ČETRTEK 19. FEBRUARJA
1998
ERIKA JAZBAR
Kulturno združenje Evgen Blankin in Planinska družina Benečije sta v petkovih večernih urah priredila srečanje z matajurskim župnikom Pas-qualejem Gujonom. Pobuda se vključuje v niz srečanj, ki so si jih beneški planinci in družbeni delavci kulturnega združenja domislili z namenom, da bi se beneški ljudje poglobili v spoznavanje kul-turno-družbene stvarnosti domačih krajev, obenem pa, da bi se zagledali v prihodnost slovenskega življa v Nadiških dolinah.
V	petek, 13. t.m., je torej
o	svojih bogatih in ne vedno prijetnih večdesetletnih izkušnjah spregovoril beneški Čedermac, 88-letni msgr. Pas-quale Gujon. V novem špetr-skem župnišču se je zbralo polno ljudi, da bi prisluhnili spodbudnim besedam mata-jurskega "fajmoštra", ki bo 1. aprila dopolnil 89 let, saj seje rodil leta 1909 v Bijačah v občini Podbonesec. Msgr. Gujon predstavlja za slovenske ljudi Benečije živ simbol kljubovanja našega človeka na tem delu zamejstva, in to od vsega začetka. Matajurski župnik je bil namreč posvečen 12. julija 1933, novo mašo je imel istega leta v Ažli; pri maši mu je pridigal Anton Banchig, ki je imel tega dne zadnjo uradno slovensko pridigo v Bene-
čiji, saj je leto 1933 poznano in vklesano v našo zgodovino po znani fašistični uradni prepovedi slovenskega jezika v cerkvenem bogoslužju.
Od leta 1937 je Pasquale Gujon nepretrgoma župnik v Matajurju; poznamo ga predvsem z vzdevkom naš Čedermac, saj je življenje posvetil našim ljudem, branil je slovenski jezik in kulturo ter se boril za pravice zapostavljenega človeka. Pridigal je v cerkvi in učil verouk v slovenskem jeziku v obdobju fašizma ter vodil dva slovenska cerkvena zbora (v Matajurju in Mašerah). V vojnem in povojnem času je doživel marsikatero provokacijo protislovenskih
sil, nazadnje spomnimo na vdor karabinjerjev 13. novembra 1995, ko je matajurski monsinjor “zaslovel" v širšem slovenskem prostoru.
Monsinjor Gujon je poznan predvsem po svojem vedrem in optimističnem značaju, saj je kljub težkim preizkušnjam, ki jih je moral pretrpeti s strani skritih in manj skritih organizacij, obdržal živo upanje v prihodnost in vero v človeka. Rad se ukvarja z zgodovino slovenske Benečije. Ko dokazuje, da so bili beneški Slovenci svobodno ljudstvo, da so se avtonomno u-pravljali 1000 let in da so od priključitve h kraljevini Italiji (1866) preživeli ostremu poitalijančevanju v vseh segmentih vsakdanjega življenja, izžarevata iz njegovih besed ponos in zadoščenje.
"Pred desetletji je tako vztrajalo le nekaj duhovnikov, ki jih vi imenujete Čedermaci, danes je takih fantov veliko več in niso samo duhovniki, to so kulturni delavci, to so mladi." V dejanskem narodnem preporodu beneških ljudi predstavlja monsinjor moralnega ter duhovnega vodjo, kot takega torej neizbežno tarčo.
'Če smo dočakali 130 let, bomo še vztrajali, vedno se bo našel kdo, ki bo delal za naše ljudi..."
CIRIL TURK
Sobota in nedelja, 31. januarja in 1. februarja, bosta ostali Slovencem na VVurttember-škem v lepem spominu. Ob bližajočem se slovenskem kulturnem prazniku je Kulturno društvo Slovenija ob sodelovanju Slovenskega svetovnega kongresa priredilo v Stuttgartu kulturne dneve. V soboto popoldne je bilo v dvorani pri cerkvi sv. Konrada, kjer se Slovenci vsako nedeljo zbirajo, odprtje razstave pod naslovom Tam, kjer smo doma. Otroci sobotne šole in nekaterih drugih dopolnilnih šol so se z risbami in besedili spomnili krajev svojih staršev v Sloveniji, kamor zahajajo na počitnice. Kar okrog 70 njihovih izdelkov je bilo razstavljenih v lični dvorani. Posebno občudovanje pa sta želi 4x7m veliki krajinski sliki Bleda in Rudnika pri Ljubljani, ki ju je pred leti začaral na platno naš notranjski rojak Lado Oblak za krajinsko ozadje kul-turno-družabnih prireditev v Porurju. Prav pred sliko Bleda sta leta 1963 prvič nastopili na novo ustanovljeni folklorni skupini mladih slovenskih parov in deklic v gorenjskih narodnih nošah. Lahko trdimo, da so prav te narodne noše prve, ki sojih oblekli naši rojaki v Nemčiji. Vse je oskrbela slovenska župnija v Ober-hausnu in so še danes lastslo-venske verske skupnosti v de-
EVROPA NARODOV
9
(6)
VIDA VALENČIČ
IRCI: V PRECEPU MED TRADICIONALNIM IN MODERNIM
V	zadnjih letih smo priča pravemu odkritju Irske: turistične agencije ponujajo to "večno zeleno deželo" (zaradi dežja...), jezikovne šole prirejajo tu jezikovne tečaje angleščine za tujce, filmska industrija pa skoraj vsako leto ponuja zgodbo na filmskem platnu, ki se dotika kake ključne točke irske zgodovine: junaških dejanj irskega narodnega heroja Michaela Collinsa, množičnega irskega izseljevanja v Ameriko zaradi lako-
te, poleg seveda ducata filmov, ki se dotikajo žgoče problematike nasilja na Severnem Irskem in odnosov Severna Irska - Velika Britanija. Vse lepo in prav, vendar nad vsem tem navdušenjem leži temna senca: velika večina tudi izobraženih ljudi širokih nazorov dejansko ima irski narod za nekakšnega angleškega dvojčka, samostojno državo, ki so jo Irci z revolucijo dosegli leta 1921, pa kot nekakšno kulturno podružnico Anglije.
V	resnici so Irci, pravjako kot njihovi bratje Valižani, Skotje in Bretonci, keltskega izvora, kar
se odraža v narodnem jeziku -gaelščini. Paradoksalno pa je to: irska ustava določa status irskega (gaelskega) jezika kot prvega, uradnega jezika v državi, in angleščino postavlja na drugo mesto. Vendar to na papirju. Stoletja politične in predvsem ekonomske podrejenosti Angliji so jasno vidna: prevladujoči jezik v državi je angleščina, irščino pa vsakodnevno uporablja le kakih 1 20.000 ljudi na zahodni obali, na t.i. področju Gaeltacht (irsko-govoreči), kjer življenje še vedno teče z bolj upočasnjenim ritmom kot v glavnem mestu. In tu se pojavlja večni problem manjšin in manj razširjenih jezikov nasploh: obstoj jezika je odvisen od obstoja teh periferičnih predelov, katerih potrebe se korenito razlikujejo od potreb urbanih področij.
Tragika irskega predela Gaeltacht je povezana z zemljo. Slednja namreč ni dovolj rodovitna, da bi lahko zagotovila prebivalstvu tako stopnjo ekonomskega blagostanja kot drugod v državi. Irska vlada je z raznimi ukrepi skušala rešiti to :je in dejansko ji je to de-
področje loma usc
oma uspelo, vendar vsi posegi, kot npr. manjši in srednje-veliki industrijski obrati, so z novimi,
izključno angleško-govorečimi priseljenci, prinesli s sabo tudi ošibitev irskega jezika. Življenje v teh irsko-govorečih predelih države sploh ni enostavno. Mladi se izobražujejo v Dublinu ali v Angliji, izobrazbi primerne službe pa ne morejo dobiti doma in so zato primorani drugam. Posebno destruktiven pa je predvsem psihološki učinek primerjave med lastnim revnim področjem in mnogo bogatejšim zunanjim svetom, pa naj bo to Dublin, Anglija ali pa Združene države. Primerjava namreč pogosto privede do nekakšne psihološke reakcije proti tradicionalnemu tipu življenja, ki je sma-tran kot staromoden in manjvreden v primerjavi z moderno družbo drugod. Irščino tako sami Irci zlahka istovetijo z ekonomsko zaostalostjo in revščino (srednji mesečni dohodek na osebo znaša v teh predelih približno 50% vsote, ki jo dobivajo prebivalci glavnega mesta), prisvojitev angleščine pa kot potrebno sredstvo, da se socialno dvigneš. Enostavni rezultat je na dlani: če izumre področje Gaeltacht kot tako, izumre tudi volja do boja za irski jezik. Kot je v 70. letih zelo nazorno izrazil irski politik Tom 0'Donnell: "Nič delovnih mest, nič ljudi; nič ljudi, nič Gaeltacht; nič Gaeltacht, nič iršči-ne." Irska država je na srečo to
želi. V tistih letih je bila domovina našim delavcem v Porurju še silno daleč in prvomajska prireditev pred podobo Bleda jim jo je vsaj za nekaj ur nadomeščala. Okrog 700 rojakov se je odzvalo vabilu tedanje skupineMladosloven-cev, kot so se imenovali.
Ob misli na pesnika Prešerna, ki velja za osrednjo o-sebnost slovenskega kulturnega dneva, je dr. Marko Dvorak v slavnostnem nagovoru povedal nekaj pomembnih misli glede potrebe po kulturni samozavesti naših ljudi doma in po svetu. "Jaz sem to, kar sem z vsemi dobrimi in slabimi lastnostmi. Takega se moram sprejeti in uresničevati v vseh smereh," je dejal govornik. Občinstvo je pozorno spremljalo njegovo razmišljanje in ga nagradilo z živahnim ploskanjem. V sporedu so nastopili tudi slovenski šolarji in mladinci z mislimi na domovino, z recitacijo, pesmijo in godbo. V soboto je prinesla navzočim poseben pozdrav zastopnica Slovenskega svetovnega kongresa, gospajana Podobnik iz Ljubljane.
Nedelja ni imela nič zimskega na sebi. Veliko število
rojakov je prišlo popoldne k slovenski maši in po njej napolnilo cerkveno dvorano do zadnjega kotička. Na sporedu je bila igra pisatelja Alojza Rebule Četrti kralj, s katero je nastopila igralska skupina prosvetnega društva Sotočje iz Škofje Loke. Vsebina odrskega dela je svetopisemsko poročilo o Treh Kraljih, ki iščejo novorojenega Kralja in gredo po informacije k Herodu, k četrtemu kralju. Gledalec in poslušalec pa je lahko prišel do misli, da je vsebina igre vzeta iz današnjega časa. Sijaj iz nebes je bil in je tudi danes iskan. Herodov, ki se tega sijaja bojijo, pa nikoli ne manjka in tudi danes ne. Zgodovina pa nas uči, da zanje ni drugega izhoda kot strah, obup in propad.
Lektorica, gospa Ljuba Demšar, in scenarist, gospod Metod Habjan, kakor tudi vsi drugi igralci, so svoje vloge odlično izpeljali. Z nastopom je bilo občinstvo zelo zadovoljno, pa tudi gostje iz Škofje Loke niso mogli zakriti veselja, da so lahko igrali pred tako hvaležno publiko. Oboji si želijo še podobnih srečanj.
Slovenskemu kulturnemu društvu v Stuttgartu, ki ga uspešno vodi Škofjeločan Anton Strojan, k zamisli kulturnih dnevov lahko samo čestitamo.
kaj kmalu prepoznala in dognala, da pač mora investirati v svoje zahodne predele: financirala je nastanek različnih zadrug, ki skrbijo za gospodarski preporod tega področja (izdelujejo npr. dragoceno volneno blago /weed) in posredovala pri evropskih institucijah za dodelitev številnih finančnih podpor temu področju, ki ga je Evropa imenovala za "najmanj razvito" v okviru takratne EGS.
Današnja situacija je nekoliko bolj rožnata: zahodna in južna irska obala privabljata številne turiste, gostoljubnost pa je Ircem takorekoč v krvi, tako da se irska obala lahko ponaša s kar tisočimi "Bed&Breakfast"-i. Česar pa turistična industrija včasih ne razume, je, da bo Irska predstavljala vabo za turiste, le če bo obdržala svoje keltske korenine in bo podpirala na vse načine irsko kulturo in obstoj jezika, ne pa, da se bo v sli po lahkem zaslužku slekla do golega in razprodala turistu prav vse, tudi zemljo in kulturo.
V	vsesplošnem navdušenju ob nastanku samostojne irske države si je prva irska vlada leta 1921 zadala kot glavni cilj predvsem "obuditev" narodnega jezika, irščine. Realnost je bila pač prav ta: irščino je govorilo le 14% celotnega irskega prebivalstva. Kako pa lahko država "o-budi" narodni jezik? Briljanten primer popolnega uspeha nam ponuja Izrael, Irska pa pri tem ni dosegla takega uspeha. O tem pa prihodnjič.
—— DALJE
SLOVENCI IMA NIZOZEMSKEM
O ZDRUZENJU PRIJATELJEV SLOVENIJE
POLDE CVERLE
Vsi že vemo, da se je slovenstvo najbolj zasidralo v rudniškem okolju v severovzhodni Belgiji in na južnovz-hodnem delu Nizozemske. Tja so odhajali Slovenci že od začetka tega stoletja na delo, predvsem v rudnike. Družine so tam ostale za stalno. Razumljivo je, da najdemo na tem področju tudi najstarejša društva. O društvih v belgijskem libmurgu (Sv. Barbara, Slomšek in Naš dom, tudi 50 let staro Slovensko katoliško misijo) in o društvih v nizozemskem limburgu (Sv. Barbara, Zvon in Slovenska folklorna skupina Nizozemska) smo že večkrat poročali. Še nikdar pa nismogovorili o aktivnostih slovenskega Združenja prijateljev Slovenije, ki deluje na severozahodnem delu Nizozemske (Amsterdam, Rotterdam, Utrecht, Delft...), kamor se je zadnjih deset let zakoreninila tudi mlajša generacija Slovencev.
Takoj po osamosvojitvi Slovenije se je tam ustanovilo Društvo za priznanje Slovenije, ki si je potem izbralo novo
i	me Združenje prijateljev Slovenije. Že samo ime pove, da je njihov prvi cilj ne samo družiti Slovence, ampak tudi vse nizozemske prijatelje, ki imajo radi Slovenijo. Že sedmo leto izdajajo list Lipa. Na kulturnem, ekonomskem in družbenem področju želijo pospešiti sodelovanje med Slo-
venci in Nizozemci. S šolskim letom 1997/98 pa se je tudi začelo poučevanje slovenskega jezika. Kar precejšnje število mladih in odraslih se v več oddelki h zbira, tako da bene-luški aktiv šteje trenutno šest poučnih enot.
Iz njihovega letnega programa omenimo samo nekaj aktivnosti. V nedeljo, 18. januarja, so imeli novoletni sprejem. Vsako leto in tudi letos so praznovali Prešernov kulturni praznik na 8. februar v Delftu. Nastopila je glasbena skupina Joshua Band. Letni občni zbor bo 19. aprila. Jeseni imajo še v načrtu letno tekmovanje v taroku.
Združenje prijateljev Slovenije se letno širi, tako po številu včlanjenih kot po številu aktivnosti. Zadnje čase tudi kaže, da iščejo več stikov s slovenskimi društvi na jugu. Spodobi se in je prav, da se medsebojno povežemo za skupno sodelovanje, čeprav je med nami več kot 200 kilometrov razdalje. Prepričani smo, da bo slovenstvo še bolj zaživelo, če se bomo bolj pogosto obiskovali. Tukaj ima tudi Slovenska katoliška misija gotovo poslanstvo, čeprav ima sedež v belgijskem Maas-mechelnu, da razširi svoje delovanje na Nizozemskem. Tukaj je namreč na razpolago izseljenski duhovnik za vsakega Slovenca, ki ga potrebuje.
BENEŠKA SLOVENIJA
KANALSKA DOLINA
EM GUJONOM
VZORNO
TEŽNJE ZA BOLNIŠNIC
MARJAN DROBEŽ
Ijajo zahtevne mikrokirurške operacije pacientov z območja Gorice, zdravniki iz tamkajšnje Civilne bolnišnice pa sodelujejo pri zdravljenju posameznih pacientov, ki jih tja pošiljajo iz Šempetra. Sicer pa v bolnišnici v Šempetru izvajajo obsežen program, s katerim bi se bolnišnica uvrstila med boljše v Sloveniji. V njej dela nad 80 zdravnikov, bolnišnica ima okoli 520 postelj, v tehnološke izboljšave pa naj bi v naslednjih petih letih vložili okoli milijardo 700 milijonov tolarjev. Denar zbirajo v podjetjih, pri darovalcih med prebivalstvom (na bolnišnico v Šempetru gravitira nad 120 tisoč ljudi). Zbrani prispevki so že omogočili nabavo nekaterih sodobnih aparatov v o-česnem oddelku, kmalu pa bodo povečali tudi zmogljivost oddelka za dializo ledvičnih bolnikov. Zdravljenje bolnikov, ki jim dializa omogoča življenje, je namreč že nekaj let zaradi prostorske stiske ter skromne in izrabljene medicinske opreme zelo otežkoče-no. Na območju bolnišnice je že 77 bolnikov, ki trikrat tedensko potrebujejo dializo, na katero morajo prihajati tudi ponoči. Še letos bodo zgradi-
li	nadzidek na stari zgradbi in nabavili novo opremo za dializo, s čimer bodo odpravili tudi dializno nočno izmeno.
MARJANA REMIAS
Gradišče nad Prvačino: vasica, ki jo boste z lahkoto našli ob glavni cesti, ki iz Šempetra vodi proti Dornberku, je pretekli teden praznovala krajevni praznik. Vaščanke in vaščani, ponosni na kraj in hišo, kjer je pred stoletjem in več služboval kot duhovnik goriški slavček Simon Gregorčič, so ponosni tudi na pogum, odločnost in bojevitost mladih ljudi, vaščanov, ki so se 1943. leta z odhodom v partizane odločno zavzeli za svobodo kraja, dežele in ljudi. Ob krajevnem prazniku, 14. februarja, so se tudi letos prebivalci Gradišča z osrednjo proslavo, ki sojo pripravili na vaškem trgu ob kipu, delu Negovana Nemca, poklonili spominu premnogih mladih ljudi, ki so v drugi vojni darovali svoja življenja. Slovesnost, na kateri jč spregovoril Zvonko Volk, predsednik krajevne skupnosti, so s toplim kulturnim programom pospremili člani Godbe na pihala iz Pr-vačine pod vodstvom Bojana Planiščka in člani moškega pevskega zbora Provox pod vodstvom Pavla Pahorja.
Zvonko Volk je v osrednjem govoru, ki ga je namenil sovaščanom, izrazil hvaležnost vsem, ki so pripravljeni kljub pretresom vsakdana vlagati dobro voljo in moč za izboljšanje življenja na Gradi-
Slovenski minister za oko-jje in prostor dr. Pavle Gantar je izdal odredbo, s katero je reka Soča razglašena za državni spomenik. Veljala bo začasno, dokler statusa Soče ne bodo določili v zakonu o vodah v notranjosti Slovenije. Vendar pa je omenjena odredba povzročila pomisleke, bojazni in predsodke občin (tolminske, kobaridske in bovške) ter ljudi v Posočju, ker predpisuje najrazličnejše omejitve, da bi reko, ki je zagotovo ena najboljših in najlepših v Evro-
REKA SOCA NARAVNI
BO POSTALA SPOMENIK
pi, zaščitili pred škodljivimi vplivi razvoja civilizacije.
Reko Sočo obišče v poletnem času okoli 30 tisoč gostov oz. turistov, kar pomeni ekološki in prostorski problem, ki ga najbolj občutijo prebivalci ob njej. Zavarovano območje obsega Sočo od njenega izvira pa do sotočja z Idrijco in pritoke Koritnico, Zadliščico, Učjo, Lepenco, vse od njiho-
vega izvira do izliva v Sočo. Na področju gospodarskih dejavnosti je največja novost prepoved priseljevanja neavtohtonih živalskih vrst (npr. ribe šarenke), saj je soška postrv posebej zaščitena, tudi po priporočilih EZ za zavarovanje habitatov. Za to plemenito ribo, ki je nimajo v drugih državah, je predvideno posebno sistemsko varstvo.
Odredbo o razglasitvi reke Soče za slovenski naravni spomenik bodo po posvetih s tremi občinami v Posočju in njihovimi prebivalci lahko dopolnili in omejitve ublažili, bo pa osnova za prejem občinskih odlokov, ki bodo omogočili tudi ustanovitev javnih nadzornih služb in predpisovali kazni za kršitelje. Ob tem bi doda-
li, da zaščito Soče predvidevajo tudi pobude za sodelovanje med obmejnimi območji Slovenije in Italije.
----------M.
DR. RAFKO DOLHAR GOST SVETOVNEGA SLOVENSKEGA KONGRESA V LJUBLJANI
Svetovni slovenski kongres in Slovenska konferenca sta včeraj, 18. februarja, priredila v prostorih SSK v Ljubljani srečanje z dr. Rafkom Dolharjem, zdravnikom, pisateljem, politikom in predsednikom Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Povod za srečanje na temo Od Krasa do naše politike je bila njegova zadnja knjiga z naslovom Kraška simfonija.
ZMEDA GLEDE ŠTEVILA NOVIH OBČIN
Zakon o krajevni samoupravi in drugi predpisi določajo pogoje, ki jih je treba v Sloveniji izpolnjevati pri ustanavljanju občin. Okvirno je določen tudi način njihovega financiranja. Toda povsod se pojavlja pomen iskanja sredstev, saj je od zdajšnjih 147 občin od državne blagajne docela neodvisnih le pet.
V	pripravah za volitve v krajevne uprave, ki bodo jeseni je nastala prava zmeda, ker je zmeraj več območij, ki zahtevajo svojo občino. Po pred-°gu vlade naj bi v Sloveniji ustanovili 20 novih občin, za ,r.u8® Predl°ge pa je preso-'	* ne bi bilo primerno
a aljevati postopka. Komisi-lokalno samoupravo pa
predlaga, da bi vseh novih občin bilo 28. Med temi le občina Šempeter-Vrtojba izpolnjuje pogoje. Kljub temu pa te občine ni bilo v predlogu vlade, kar je povzročilo proteste v Šempetru in Vrtojbi.
SLS, SKD in SDS zahtevajo, naj bi bili referendumi o ustanovitvi novih občin tam, kjer se za krajevno upravo izpolnjujejo vsaj minimalni pogoji. Glede tega je med omenjenimi strankami nastala nova koalicija, ki bo najbrž enotno glasovala v Državnem zboru, ko bo ta dokončno odločal o območjih, kjer bodo referendumi o ustanovitvi novih občin.
V	Kopru Združena lista socialnih demokratov, ki ima v tamkajšnji občini večino, nasprotuje, da bi izpolnili raz-
sodbo ustavnega sodišča, naj sedanja občina razdeli na nove občine Koper, Ankaran-Škofije, Dekani in Šmarje-Marezige. Na območju občine Nova Gorica pa stranke, zlasti LDS in ZLSD, hočejo preprečiti referendum za ustanovitev nove občine Šempe-ter-Vrtojba. Predsednika krajevnih skupnosti v Šempetru in v Vrtojbi, Bogdan Kragelj in Darjo Fornazarič, kritizirata tudi Forum za Goriško, ki je predlagal, “da bi naselje na območju Mestne občine Nova Gorica enostavno ukinili". O-menjena predsednika krajevnih skupnosti sta v sporočilu za javnost tudi zapisala, ‘da je
i	žalostno spoznanje, da na drugi strani državne meje delujejo slovenske občine, medtem ko pri nas v svobodni Slo-| veniji naj ne bi imeli niti možnosti, da povemo, če si svojo občino želimo.11 -----------M.
ZA SAMOSTOJNOST GORIŠKE BANKE
Skupina vidnih javnih osebnosti, ki izhajajo iz Goriške, je v časniku Delo objavila poziv, naj slednjič ločijo Goriško banko od Nove kreditne banke v Mariboru. V pozivu je zapisano tudi naslednje: "Dogajanja prinašajo neprijetno spoznanje, da se v Šloveniji še vedno nismo otresli duha, ki ni sposoben politično demokratičnega, pravno legitimnega in, ker govorimo o gospodarski zadevi, tržno naravnanega reševanja problemov. Primer goriške banke nedvoumno kaže, da argument moči lahko še vedno prevlada nad močjo argumenta. Premoženje bivše Komercialne banke Nova Gorica, ki je izvorno premoženje prebivalcev Severnoprimorske regije, je na-
stalo v času, ko je bila banka samostojna. Lastništvo nad goriško banko omogoča cen-! trali Nove kreditne banke v Mariboru doseganje trajno boljših ekonomskih rezultatov in potencialno tudi prelivanje sredstev iz Severnoprimorske regije. Pa še nečesa ne gre prezreti, ni namreč vseeno, ali je obmejno območje slovenskega prostora, v tem primeru dobršen del Primorske, ekonomsko trdno, urejeno in uspešno, ali pa razredčeno, pasivno, morda celo ranjeno v svojih vitalnih funkcijah, predvsem pa nezadovoljno samo s sabo in s svojim položajem." Podpisniki zahtevajo od vlade, da nemudoma
l	ustanovi banko v Novi Gorici. ----------M.
šču; posebej z veseljem pa je na osrednjem trgu pozdravil nekaj vojnih veteranov, ki se | vsako leto z veseljem odzivajo : vabilu.
Zaključku uradnega in slovesnega dela proslave na Gradišču se je pridružilo družabno srečanje vseh v gostilni Na Kralovcu, kjer se je udeleženim (na vsakoletni krajevni praznik Gradišča se vračajo tudi domačini, ki so jih usode različnih življenjskih poti popeljale drugam) ponudila vsakoletna priložnost za sproščen klepet in obujanje skupnih spominov.
GORIŠKI BISERI
Nova Gorica. Novogoriška založba Branko je ob letošnjem prazniku kulture izdala komplet novih razglednic s podobami in portreti slikarja Krištofa Zupeta. Slikar je za portretiranje izbral pet velikanov slovenskega kulturnega in evropskega sakralnega življenja: sv. Frančiška, Antona Martina Slomška, Simona Gregorčiča, Srečka Kosovela in Alojza Gradnika.
Nova Gorica. Hitov Hotel Park že trinajsto leto zapored s koncertnimi programi razveseljuje goste iz Slovenije, Italije in drugih držav, ki ga obiskujejo. Pretekli petek je nastopi! zvezdnik italijanske ljubezenske pesmi Ric-cardo Cocciante. Pevec je v dobri uri koncertnega programa odpel vse svoje največje glasbene hite.
Jutri, 20. februarja, pa bodo v restavraciji Hotela Park prišli na račun vsi ljubitelji havanskega mamba. Na koncertu se bo namreč predstavila skupina Havana Mambo s Kube. Skupino vodi želja o-buditi spomin na kralja mamba Pereza Prado. Koncert se bo začel ob 22.30.
Ajdovščina. Sinoči so v ajdovski Lavričevi knjižnici predstavili pesniško zbirko z naslovom: Veter pomladnih angelov, avtorja Mirana Ru-stje. O zbirki je na predstavitvi spregovoril profesor Bojan Bratina, pesmi je interpretiral igralec Janez Starina, v kulturnem programu pa so nastopili tudi gojenci ajdovske Glasbene šole Vinko Vodopivec.
----------MR
OBVESTILA
V	VITEŠKI DVORANI na gradu Dobrovo bo v petek, 27. februarja 1998, ob 20. uri nastopil Trio Lorenz ob 40-let-nici umetniškega dela. Prodaja vstopnic uro pred koncertom na gradu Dobrovo. Preskrbljen je brezplačni avtobusni prevoz izpred Kulturnega doma Nova Gorica ob 19.15, s Trga Jožeta Srebrniča v Solkanu ob 19.25.
STROKOVNO SODELOVANJE OB MEJI
ZDRUŽIT EV S P LOS N I H	SPOMINSKO	SREČANJE	NA GRADIŠČU
V	ŠEMPETRU IN GORICI	proslava za 55 let miru
Občina Nova Gorica se loteva praktičnih ukrepov za izvajanje novih potreb in vizij ob meji, za prostorsko ureditev mednarodnega mejnega prehoda v Vrtojbi. Slednji naj bi po pričakovani odpravi državne meje med Slovenijo in Italijo deloval predvsem kot u-pravno-zemljepisna označba meje med državama, ki bi bili obe članici EZ. Gre za spremembe prostorskih programov, s katerimi bi zavarovali zlasti kmetijske površine in krajino na območju Vrtojbe.
V	okviru odlokov, ki jih je mestni svet občine Nova Gorica sprejel na zasedanju prejšnji teden, bodo v Vrtojbi zgradili t.i. obvezno cesto, s katero bodo v tem naselju odpravili vožnje s tovornjaki, in to v domačem in tujem (tranzitnem) prometu.
O	novih razmerah, ki bodo nastale na Goriškem po pričakovanem sprejemu Slovenije v EZ, je prejšnji petek razpravljal tudi Forum za Goriško, ki se opredeljuje kot nestrankarsko združenje za preporod Goriške. Beseda je tekla tudi o ustanovitvi Primorske univerze, ki naj bi imela svoji temeljni enoti v Novi Gorici in Kopru. Med razpravo o čezmejnem sodelovanju na raznih področjih so se člani Foruma za Goriško zavzeli tu-
di za združitev Splošne bolnišnice dr. Franca Derganca v Šempetru pri Gorici (na sliki) in Civilne bolnišnice v Gorici. Gre za predlog, ki ga sicer na raznih ravneh večkrat ponavljajo. Za združitev obeh bolnišnic, ki sta med seboj oddaljeni le nekaj sto metrov, seje nedavno ponovno zavzel tudi župan Nove Gorice Črtomir Špacapan. Bolnišnici v Šempetru in v Gorici naj bi po nekaterih zamislih povezali s posebnim predorom. Za integracijo na področju zdravstva v
FOTO BUMBACA
goriškem prostoru si bo prizadevalo tudi Združenje Darko Bratina, ki je bilo nedavno ustanovljeno v Gorici.
NOVE NALOŽBE ZA POSODOBITEV IN RAZVOJ BOLNIŠNICE V ŠEMPETRU Bolnišnici dr. Franca Derganca v Šempetru in Civilna bolnišnica v Gorici že dolgo časa vzorno sodelujeta. To sodelovanje poteka zlasti v korist bolnikov z obeh območij ob meji. Tako zdravniki-specialisti iz Šempetra oprav-
13
ČETRTEK
19. FEBRUARJA
1998
14
ČETRTEK 19. FEBRUARJA 1998
mm
NOVI GLAS / ŠT. 7 1998
GOSPODARSTVO
ITALIJANSKO PRAVO
KAJ PRINAŠA LETOŠNJA DAVČNA REFORMA?
O PREPISU VOZIL
Z davčno reformo, ki jo je oblikovala Prodijeva vlada in je stopila v veljavo 1. januarja 1998, prihajajo številne novosti, ki so važne v prvi vrsti za gospodarske operaterje, a ne samo zanje. Zato je Slovensko deželno gospodarsko združenje priredilo več dobro obiskanih informativnih srečanj o reformi, ki so bila 11. februarja v župnijski dvorani v Nabrežini, 13. t.m. v Kulturnem domu F. Prešeren v Bo-Ijuncu, 17. t.m. v razstavni dvorani Zadružne kraške banke in 18. t.m. v dvorani Nemškega dobrodelnega društva na Goethe Institutu v Trstu. Številnim zainteresiranim so davčno reformo orisali ravnatelj SDGZ Vojko Kocjančič, komercialist dr. Stevo Kosmač in knjigovodkinja Nadja Prašelj.
Največja novost davčne reforme Prodijeve vlade je davek IRAR ki je stopil v veljavo 1. januarja letos. Gre za deželni davek na proizvodne dejavnosti (podjetij, profesionalcev in družb), ki je porazdeljen na kraje, kjer se dohodek ustvarja (če je podjetje prisotno v rveč deželah, plača davek v tistih deželah) in ki ukinja vrsto davkov in obveznih prispevkov, kot npr. davek za zdravje, ILOR, ICIAP idr. Novosti predstavljajo tudi razne olajšave pri podeljevanju kredita za popravilo stanovanjskih zgradb, za nakup stru-mentalnih dobrin za podjetja, za privatizacijo zgradb za po-edinska podjetja in nestru-mentalnih zgradb za družbe, pri odbitku pasivnih obresti za gradnjo prve hiše in stroškov za avtomobile. Določene olajšave imajo tudi mladi podjet-
FOTO KROMA
niki (do 32. leta), ki začenjajo svojo prvo dejavnost.
Govor je bil tudi o poenotenju zapadlosti za prijavo in
plačilo raznih davkov, v prvi vrsti davka na dodano vrednost IVA, in o povišanju davčnega odtegljaja, ki je z janu-
arjem šel od 19% na 20% za profesionalce, za trgovske potnike pa od 10 na 19%. Od 1. januarja je treba obvezno registrirati najemninske pogodbe za stranke in nekomercialne ustarjove. Spremembe so tudi pri obdavčenju kapi-talov. Doslej so bili obdavčeni samo letni dohodki vloženega kapitala (obresti, dividendi). Odslej pa bodo obdavčili bruto dohodek kapitala in plu-svalence na realizacijah vloženega kapitala (razlika med dobički in izgubami). To s 1. julijem 1998. S 1. aprilom pa bo stopil v veljavo nov sistem denarnih in drugih kazni za prekrške in zamude pri plačilu davkov oz. prijavi faktur, dokumentov, obrazcev idr.  IŽ
OBČNI ZBOR ZVEZE NEPOSREDNIH OBDELOVALCEV
O KMETIJSTVU NA TRŽAŠKEM
V	raziskovalnem središču na Padričah so se v soboto, 14. t.m., zbrali člani Zveze neposrednih obdelovalcev in na rednem občnem zboru vzeli
v	pretres stanje in težave v kmetijstvu na Tržaškem ter se zamislili o prihodnjih pobudah, ki naj ovrednotijo primarno dejavnost v tem prostoru.
Občni zbor je vodil dežel ni predsednik stanovske organizacije Carlo Colussi, ki je opozoril na važno vlogo tržaške Zveze, ker aktivno skrbi za stike s Slovenijo. To namreč prerašča ozko in bolj ali manj utesnjeno delo na terenu ter zaobjema širši prostor, kar je važno tudi v luči evropskih integracijskih procesov.
SLOVENSKO DEŽELNO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE
PROMOCIJA ZA GOSTINCE V GRADCU IN DOMA
SDGZ sporoča, da pripravlja podjetje za turistično promocijo v Trstu spoznavni teden tržaške turistične in vsestranske ponudbe v Gradcu od 9. do 15. marca letos.
V	glavnem mestu Štajerske bodo gostovali tržaški "amba-sadorji'1 s področij gostinstva, turizma, proizvodnje značilnih živil in pijače, hotelirji, prodajalci in izdelovalci oblačil. Na sporedu bodo večeri, posvečeni tržaški kuhinji, vinom, v trgovinah bodo prodajali ali razstavljali krajevne specialitete itd. Ves teden bodo na pobudo trgovinske zbornice, občine, univerze, Verdijevega gledališča, raziskovalnega središča in drugih sodelujočih organizacij potekale razne spremne pobude: koncerti, predavanja, razstave (makete raznih struktur, turističnih pristanišč, navtike) in druge prireditve. Po tej prvi predstavitvi se obeta še povratno gostovanje graškega mesta in raznih operaterjev
ter ustanov iz štajerske dežele, predvidoma za mesec maj.
Prav glede gostinstva je bilo zaželeno, da bi prišlo do nekakega stanovskega pobratenja med operaterji, tako da bi gostinci, ki bodo šli v Gradec (tudi za manj dni), potem gostili kolege iz Štajerske. Za gostovanje so ponudili sodelovanje tudi hotelirji iz obeh mest.
Gostinska sekcija SDGZ vabi vse člane, ki so zainteresirani za promocijo na Avstrijskem in bi se radi vključili v samo akcijo, naj kličejo organizacijsko tajništvo SDGZ (tel. 040-362949) za podrobnejše informacije.
Gostincem SDGZ se ponuja tudi možnost sodelovanja s krajevnimi glasbenimi skupinami, ki bi bile pripravljene nastopati po zelo ugodnih pogojih v naših lokalih na posebnih večerih ali ob drugih priložnostih. Kdor je zainteresiran, naj se javi organizacijskemu tajništvu SDGZ.
Dosedanji predsednik dr. Nevo Radovič je v poročilu o-cenil položaj in z zaskrbljenostjo ugotavljal brezbrižnost političnih krogov, ki omalova-žujejo kmetijstvo. Razčlenil je tudi problematiko kraškega parka in pojasnil stališča Zveze, ki je še vedno mnenja, da morajo biti kmetje in lastniki enakopravno soudeleženi pri upravljanju. Razčlenil je tudi druge probleme, ki jim botrujeta vse večja birokratizacija in strožja zakonodaja. Za kmete na Tržaškem, je ugotavljal Radovič, je še mogoča prihodnost, a le, če bodo znali izkoristiti možnosti, ki jih dajejo visoko kakovostni pridelki. Pozval je k oblikovanju načrtov, ki naj spodbujajo nara-
vi	prijazno kmetovanje oz. turistično ponudbo na kmetijah.
O	opravljenem delu je na bolj razčlenjen način spregovoril ravnatelj tržaškega sedeža Zveze Rubert. Posegli pa so tudi nekateri drugi člani in gostje, ki so osvetlili razne vidike kmetijstva na Tržaškem.
Občnega zbora se je udeležil tudi predstavnik ministrstva za kmetijstvo republike Slovenije Boris Jež. Spregovoril je o možnih oblikah sodelovanja ob meji. Ugotavljal je, da so nekatere stvarne pobude že v teku in koristijo sredstva iz skladov EZ za razvoj in ohranitev poseljenosti podeželja. Možno pa bi bilo še izboljšati nekatere posege tudi na ravni dejavnosti turističnih kmetij. Med raznimi govorniki, ki so posegli v razpravo, je bil tudi predsednik čebelarskega konzorcija tržaške pokrajine dr. Dorigo, ki je prisotne seznanil z mednarodnimi pobudami konzorcija, ki ga vodi. Drugi govorniki, predstavniki ustanov in tudi sami člani Zveze pa so poglobili specifična vprašanja posameznih kmetijskih panog.
Na občnem zboru so bile tudi volitve. Obnovili so 11-članski svet Zveze, v katerem bo odslej devet Slovencev. Na prvi seji bodo iz svoje srede izvolili predsednika in porazdelili odborniške funkcije.
OGLED KMETIJSKEGA VELESEJMA
V	VERONI
V	četrtek, 12. t.m., je Zveza neposrednih obdelovalcev iz Trsta priredila izlet z ogledom Kmetijskega velesejma v Veroni. Letos je namreč potekalo 100 let, odkar so tam prvič priredili Kmetijski velesejem. Že takoj, ko je Zveza obvestila člane, da namerava prirediti ogled velesejma, je naletela na velik odziv, tako da je naročila dva avtobusa.
Ta prireditev je največji prikaz kmečke proizvodnje v severni Italiji; tu si kmet lahko ogleda vse vrste strojev in traktorjev, ki jift izdela vsa evropska industrija. Velik poudarek je bil letos na razvoju biološkega kmetijstva. Skoraj vse italijanske dežele so ponujale izvirne prehrambene izdelke in vina z izvirnim poreklom. Pri živinoreji smo si lahko v raznih paviljonih ogledali vseh vrst perutnine, celo noje, prašiče, ovce in koze ra znih pasem. Prijetno nas je presenetil naš član iz Cerovelj Martin Terčon, ki je pripeljal na razstavo svojo junico sivo-rjave pasme; ta je bila tudi nagrajena. Mnogo prostora je bi lo dodeljenega vrtnarstvu. Ženske so se največ časa usta vile v tem paviljonu in naku pile razne vrste semen.
Na velesejmu je bil tudi u-rad patronata E.PA.C.A., ki je prikazal usluge, ki jih nudi ta kmečki patronat. Proti večeru smo se ustavili v že znani agri turistični kmetiji "da Romeo11 in se pri večerji prijetno sprostili ob petju s harmoniko.
TRŽAŠKA ZVEZA
NEPOSREDNIH
OBDELOVALCEV
čestita
Nevu in Flavii Radovič ob rojstvu malega Borisa.
Čestitkam se pridružuje uredništvo Novega glasa.
18. odstavek 17. člena zakona št. 449/97, povezanega finančnim manevrom za leto 1998, spreminja člen 94 cestnega zakonika (Codice della strada - zakon št. 285/92), ki govori o formalnostih za prenos lastnine motornih vozil (v glavnem avtomobilov in motornih koles). Novosti pa so naslednje: od 1. januarja letos dalje je končno točno določeno, da je prepis prenosa astnine v registre PRA in na Motorizacijski urad v breme samega kupca; formalnost bo treba izvesti v šestdesetih dneh od overitve ali sodne ugotovitve podpisa prodajne istine; kupec, ki ne bo opravil teh obveznosti v omenjenem roku, bo podvržen upravni sankciji v višini od enega do petih milijonov lir (doslej
235.000 lir), kdor pa bo samo vozil avtomobil, za katerega novi lastnik ni opravil omenjenih dolžnosti, bo podvržen cazni v višini od 117.500 do
500.000 lir.
Kateri je problem? Problem je v tem, da tudi kupec, ki ne opravi omenjenih registracijskih dolžnosti, je kljub temu polnopraven lastnik avtomobila. V bistvu gre za neko notranje neskladje pravnega sistema kot takega, ki po eni strani uveljavlja načelo kon-senzualističnega prenosa lastnine in predvideva registracijo le kot neobvezno obliko pu-bliciziranja pravnega prometa s stvarmi (v funkciji razreševanja sporov med različnimi kupci iste stvari od istega
DAMJAN HLEDE
prodajalca), po drugi pa, v primeru neregistracije, predvideva kazen, kar pa dejansko naredi registracijo za obvezno. Sistem lastninskega prenosa avtomobilov skratka deluje tako: za prenos lastnine zadostuje sporazum med prodajalcem in kupcem, srečanje njunih volj. Ker spadajo vozila med premičnine, ni potrebno sporazuma izraziti v pisni obliki, dovolj je ustni dogovor. Ker pa vpis v registre PRA, ki ima zgoraj omenjeno funkcijo, kot vsi vpisi v javne registre zahteva obliko notarskega ali vsaj overjenega zapisa, je za prenos lastnine avtomobila potreben poseben notarski akt, ki je res "poseben11, ker gre samo za prodajalčevo izjavo, da se je s kupcem ustno dogovoril za prenos lastnine avtomobila.
Na tej podlagi je potem možna registracija, ki je s praktičnega vidika res nujna in potrebna, saj bi si ne mogli misliti, da bi v današnji družbi ne obstajal seznam lastnikov tako razširjenih stvari, kot so avtomobili, predvsem z vidika gotovosti pravnega prometa s stvarmi, ki tudi povzročajo nesreče ali so uporabljene v kaznivih dejanjih. Povišanje kazni bo sicer res spodbujalo k takojšnji registraciji, problem pa je v dejstvu, da kljub temu ostaja še tisto megleno območje, ki ga predstavlja omenjeno zakonsko neskladje.
LJUBLJANSKI SEJEM "MODA - FASHION"
GABRIJEL DEVETAK
Dne 11. februarja je podpredsednik slovenske vlade Marjan Podobnik odprl sejem Moda - fashion, ki se je končal v soboto, 14. t.m. Na 3900 m2 razstavnih površin se je zbralo 194 razstavljalcev iz 16 držav. Med temi velja omeniti Švico, ZDA, Italijo, Francijo in celo Tajsko ter Korejo. Neposredno prisotnih podjetij je bilo 143, zastopanih podjetij pa 51. Na bienalnem sejmu Kontri je sodelovalo 23 razstavljalcev iz sedmih držav. V primerjavi s prejšnjimi sejmi mode je bil letošnji tako po razstavnih površinah kakor tudi razstavljala h znatno boljši. Organizatorji so popestrili nastope z modnimi revijami. Zanimive so bile tudi strokovne ob-sejemske prireditve, kot npr. okrogle mize o povečanju konkurenčne sposobnosti tekstilne, oblačilne in usnjarsko-pre-delovalne industrije na globalnem trgu, seminarji o varstvu pri delu, strokovni posveti o povezanosti med self-imid-žem in imidžem oblačil ter imidžem izdelkov z blagovno znamko, posveti o prostotrgovinskih sporazumih, carinskih kontingentih in reviziji carinske tarife, simpozij o oblačilnem inženirstvu, ki sta ga pripravila Fakulteta za strojništvo ter inštitut za tekstilne in konfekcijske procese iz Maribora. Na letošnjem sejmu so se
predstavile nekatere strokovne srednje šole iz Domžal, Maribora, Kranja. Pomembna
i	je bila tudi udeležba modnih kreatorjev iz Ljubljane, Nove Gorice in drugih krajev.
Za prvi začetek sejma mode v Ljubljani štejemo leto 1956, ko je bila na Gospodarskem razstavišču prva strokovna razstava tekstila z mednarodno udeležbo, na kateri je sodelovalo 154 razstavljalcev. Iz leta v leto pa se je večalo za-nimanjeza razstavljanje kakor tudi obisk domačih in tujih interesentov. Na letošnjem sejmu so se s svojimi kreacijami predstavili tudi modni oblikovalci, ki so sodelovali v finalu za izbor oblačil, v katerih se je slovenska Miss '97 predstavila na svetovnem izboru.
Od italijanskih razstavljalcev bi omenili le Bremar Trst, Comez Cilavegna, Rosso Or-bassano, Rumi Botticino Sera, Ugolini, Schio, Rimoldi Milano, Zannier Sonico, Industria Calze Ceresara in druge.
Z letošnjim sejmom mode so se pričele promocijske aktivnosti na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Marca bo sejem Alpe-Adria, aprila avtomobilski salon, maja informatika, učila ter tradicionalni vinski sejem; v prvi polovici junija še mednarodni sejem les-noobdelovalnih strojev.
tj
*
ŠPORT
■fOrj
NAGANO
18. ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE
°q>poleg vremena
UDELEŽENCEM NAGAJA TUDI GRIPA
• • • • •
ERIK DOLHAR
‘•j
Na Japonskem se bodo v nedeljo, 22.t.m., zaključile zadnje zimske olimpijske igre in olimpijske igre sploh v tem stoletju in tisočletju.
Doslej niso navdušile, kajti prevečkrat so bile in so podvržene vremenskim muham. V o-kolici Nagana se dogaja vse, kar si lahko človekova domišljija predstavlja: megla, dež, sneg, sonce, veter, mraz... Take razmere so vplivale predvsem na potek tekem v alpskem smučanju. Preveč je bilo prelaganja in odlaganja, da bi lahko navdušile. Tudi urnik tekmovanj nekoliko vpliva na zanimanje, kajti vse pomembnejše prireditve potekajo tedaj, ko je pri nas noč. Mnogi se bodo teh iger spomnili tudi zaradi prave epidemije gripe, ki je že pošteno zdesetkala udeležence (in ne samo njih) teh zimskih olimpijskih iger.
Kljub vsemu temu se uveljavljajo tiste države, ki so že po tradiciji močne v zimskih športih: Rusija, Nemčija, skandinavski polotok. Te so doslej osvojile največ olimpijskih kolajn. V ospredju so tudi take, ki o snegu in hribih lahko le sanjajo, kot Nizozemska, ki je po beri zlatih °dličij celo med prvimi, zahvaljujoč se drsalcem in drsalkam na ledu.
V trenutku ko pišemo, mo-r^mo žal ugotoviti, da slovenski športniki v Naganu ne izpolnjujejo pričakovanj. Dve peti mesti Peterke in Grašiče-Ve *fa..vsekakor premalo za ambicije slovenskega zimskega športa. Predvsem od mla-ega Moravčana smo pričakovali veliko več. Ostaja še alpsko smučanje, predvsem zensko. Vsaj ena kolajna bi rešila sodelovanje slovenske odprave na teh igrah.
Italija pa se približuje cilju, ki ga je zastavil predsednik olimpijskega odbora Pescan-te: deset kolajn. Posebej je navdušila zlata kolajna v bobu dvosedu, ki jo je Italija do-[!a natančno trideset let po olimpijskih igrah v Grenoblu. ravi junaki privržencev "be-' športov pa so seveda vedno isti: Hermann Maier in Katja Seizinger in kljub odvratnosti - Alberto Tomba. Ka-2e< da tudi tam norijo za njim.
KONČNI IZIDI NEKATERIH TEKMOVANJ:
Ženski zasledovalni tek "a 10 km v prosti tehniki:
• Lazutina, 2. Danilova (obe J*usi|a), 3. Neumannova (Če-5; Belmondo (Italija)
Moški tek na 10 km v (Im n* tehniki: 1. Daehlie
S6?31' 2' Gandler (Av"
( n My|ly|lae (Finska),
J 1 Fauner (iz Sappade) cibM°ska a|pska kombina-
a. 1. Reiter (Avstrija), 2
C-H 3. Christian ,v,ayer (Avstrija)
Moški smuk: 1. Cretier (Francija), 2. Kjus (Norveška), 3. Trinkl (Avstrija), (...) 6. Ghedina (Italija), (...) 20. Koblar (Slovenija)
Moški zasledovalni tek na 15 km: 1. Alsgaard, 2. Daehlie (oba Norveška), 3. Smirnov (Kazahstan), 4. Fauner, 5. Valbusa (oba Italija) Moško umetnostno drsanje: 1. Kulik (Rusija), 2. Stojko (Kanada), 3. Candeloro (Francija)
Skoki - k 120: 1. Funaki (Japonska), 2. Soininen, 3. Harada (Jap), 5. Peterka (Slovenija)
Moški superveleslalom:
1. Hermann Maier (Avstrija)
2. Cuche (Švica) in Knauss I (Avstrija)
Ženski tek - štafeta 4x5 km: 1. Rusija (Gavriljuk, Danilova, Vaelbe, Lazutina), 2. Norveška (Martinsen, Mik-kelsplass, Nilsen, Moen-Gui-don), 3. Italija (Moroder, Peruzzi iz Bele Peči, Di Centa iz Paluzze, Belmondo)
Ženski biatlon na 7,5 km: i I.Kukleva (Rusija), 2. Disl, 3. Apel (obe Nemčija), (...) 11. Santer (iz Južne Tirolske), 12. Grašič (Slovenija)
Ženski smuk: 1. Seizinger (Nemčija), 2. VViberg (Švedska), 3. Masnada (Fra)
Skoki - k 120 ekipno: 1. Japonska, 2. Nemčija, 3. Avstrija, (...) 10. Slovenija Ženska alpska kombinacija: 1. Seizinger, 2. Ertl, 3. Gerg (vse Nemčija)
Moški tek na 4x10 km:
1. Norveška
Hokej na ledu: MOŠKI (na i sliki): 12. Italija; finalni DEL:
| Češka - Finska 3-0, Švedska - ZDA 4-2, Rusija - Kazahstan 9-2, Kanada - Belorusija 5-0, ZDA - Belorusija 5-2, Kana-I da - Švedska 3-2. IZIDI 3. KOLA: SKUPINA C: Češka - Rusija 1-2, Finska - Kazahstan 8-
2. D: Švedska - Belorusija 5-2, Kanada - ZDA 4-1. ŽENSKE: 1. ZDA, 2. Kanada, 3. Finska.
POGOVOR / GORAZD PUČNIK
POGLEDI NA ŠPORTNO SPECIALIZACIJO NAJMLAJŠIH
Tisi proti zgodnji športni specializaciji otrok oz. trdiš, da jih je bolje najprej s pomočjo igre usmeriti v splošno telovadbo... Absolutno! To tezo pa je treba razčleniti. Gotovo je, daje za kvalitetno učenje otrok najbolj primeren, kdor jeza to usposobljen. Naša društva pa niso tako bogata in niso kake "letalonosilke", kot so lahko samo velika italijanska društva v Trstu. Naša društva si marsičesa ne morejo privoščiti. Za vsako kvalitetno delovanje je namreč potreben profesionalec, ki pa veliko stane. Kdor se z nečim ukvarja toliko let in ima voljo, da se še česa nauči, je pravi navdušenec in svoje delo tudi zelo dobro opravi. Prav take športne delavce bi morali najbolj izkoristiti. Cilj vsega tega je, da z otroki delamo pravilno. Da to nekoliko razčlenimo: tu sta dva vidika: eden je ta, da športno društvo, ki je kolikor toliko močno, čuti po-
Naš sogovornik Gorazd Pučnik sredi otrok Športne šole Trst (Foto Korma)
trebo, da otroke čimprej zbere, j zato da nadaljuje svojo aktiv-I nost. To se zdi malo kruto, a je j resnično. Zaradi tega začnemo I čimprej zbirati te otroke. Sami se norčujemo, da bomo kmalu začeli hoditi v tržaško otroško bolnišnico' Burlo" na ogled no-| vorojenčkov- potencialnih bodočih športnikov. Mislim, da moramo iti v to smer oz. da ni ! tako pomembno, kako se neka I stvar imenuje, temveč da pazimo, kaj s temi otroki delamo.
i Otrokom je treba nuditi opo-! ro. Posebno za najmlajše mora biti športna dejavnost zabava; I če se da, skoraj izključno zaba-I va, sicer organizirana, s pravilnim pedagoškim pristopom, a i zabava.
Katere športne panoge pa zahtevajo že zgodnjo specializacijo?
Glede na svojo trenutno vlo-j go menim, da ne bi bilo korektno, če bi o tem govoril. -----------ED
HAmraiii
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST PRIREDILO ODLOŽENO FIS TEKMO NA TRBIŽU
Udeležilo se je je več reprezentanc iz sedmih držav.
Mlade smučarke so se v torek, 17., in sredo, 18. t.m., na progi Priesnig’lC' na Trbižu v slalomskem FIS tekmovanju potegovale za osvojitev pokala Treh narodov. Dvodnevni FIS slalom je priredilo Slovensko planinsko društvo Trst v sodelovanju z dru-
žbo Promotur. FIS slaloma za ženske bi morali izpeljati že prve dni januarja, ko so pričakovali tudi najboljše svetovne smučarke, ki naj bi se tako pripravile na mariborsko Zlato lisico, ki so jo kasneje zaradi pomanjkanja snega premestili v Bormio, prav tako pa sta bila na kasnejši datum odložena oba trbiška slaloma. No, trenutno je jasno, da se najboljše smučarke mudijo na
j zimskih olimpijskih igrah na Japonskem, vseeno pa so v Kanalsko dolino prišle druge in tre-i tje vrste Italije (ki je bila prisot-! na tudi z deželnimi komiteji), Avstrije, Švedske, Švice, Španije, ZDA in Avstralije. Na prvem, torkovem slalomu, je bila najboljša Italijanka Barbara Milani, 2. je bila Avstrijka Eva VValchner, 3. paŠvedinja Karin Huttery.
KOŠARKA
LJUBLJANSKA UNION OLIMPIJA NADIGRALA BOLONJSKI KINDER
Pogovor z lanskim rezervnim igralcem Ljubljančanov Radoslavom (Ra-šom) Nesterovičem (Makrisom).
Ljubljanska Union Olimpija je v predzadnjem kolu drugega dela Evropske lige v domači nabito polni Hali Tivoli spet visoko premagala močnejšega nasprotnika. "Zmajčki" so namreč v četrtek, 12. t.m., za 16 točk nadigrali bolonjski Kinder, ki je dotlej od začetka Evrolige izgubil le enkrat, na prvem srečanju v Bologni pa visoko premagal Ljubljančane. Vzdušje v Hali je bilo enkratno, za kar so zlasti poskrbeli zvesti navijači "Green dragons" - zeleni zmaji z metanjem papirčkov v zrak in plapolanjem treh ogromnih zastav, z bodrenjem pa je sodelovala vsa večtisočglava zbrana množica, s slovenskim predsednikom Kučanom na čelu. Nas je še zlasti zanimal nastop Radoslava (Raše) Nesteroviča (Makrisa). Gre za še ne 22-letnega 214 cm visokega košarkarja, ki opravlja v igri veliko nevidnega dela, kar na koncu v največji meri prispeva k skupnemu uspehu ekipe. V Ljubljani ni dal niti točke, o svoji vlogi v novi ekipi pa je povedal tole: "V tako sestavljeni ekipi, ki ima dva izredna strelca od zunaj, kot sta Danilovič in Rigadeu, in na centru Saviča, sem hitro uvidel, da je treba lastno igro za dokazovanje iskati na drugi strani igrišča, to je v obrambi in seveda v skoku. To mi za zdaj dobro uspeva, saj sem trenutno vodilni skakalec moštva." Izgubljeno tekmo proti svojemu lanskemu moštvu je takole komentiral: "Olimpija nas je povsem nadigrala tako v obrambi kot v napadu. Mislim, da so se nam s to zmago oddolžili za poraz v Bologni. Mi pa gremo naprej. Odigrati moramo še zadnjo tekmo; upam, da bo bolje."
Heroj srečanja na ljubljanski strani, Gruzijec s slovenskim potnim listom Vladimir Stepanija, se prebija skozi obrambo svojega bivšega soigralca in našega sogovornika Radoslava (Raše) Nesteroviča (Makrisa).
Nesterovič je slovenski reprezentant, ki v Italiji igra kot "Bosmanovec" z grškim potnim listom. Po lanski, ne ravno prijazni sezoni in 13. poziciji v ljubljanski Olimpiji, seje Nesterovič z nadzvočno hitrostjo prebil v najboljšo peterko bolonjskega Kinderja (v kateri ni niti enega Italijana!), trenutno najboljšega moštva evrolige.
— STRAN 16
DOMAČE SMUČANIE
ZMAGAL PORTOROŽ
V soboto je bil na Pianca-vallu 11. Pokal prijateljstva 3 dežel Quick, ki ga je priredil Smučarski klub Devin za slovenske smučarske klube obmejnih društev iz Italije, Slovenije in avstrijske Koroške. Letošnji pokal, dar podjetja Quick Cvetka Škerka, je premočno osvojil SK Portorož pred SK Snežnik in SK Pivka, od naših društev pa je bil s 4. mestom najboljši SK Devin.
V tekmovanju mladih za pokal Adria Auto je zmagal smučar Šentjanža Markuš Meierhof, na absolutni moški lestvici se je uveljavil Se-žančan Aleš Sever pred tekmovalcem Brdine Christianom Volpijem, med ženskami pa je bila prva tekmovalka Šentjanža Andrea Kruschitz.
AMATERSKI NOGOMET
PROMOCIJSKA LIGA: JU-VENTINA-Aiello 0-0, PRI -MORJE-Maranese 1-0, A-qui-leia-ZARJAGAJA 97 1 -0
1 .AMATERSKA LIGA: SO-VODNJE-S.Giovanni 2-1, VE-SNA-Fincantieri 2-1
2.AMATERSKA L.: Isonzo-PRIMOREC 0-1, BREG-Natiso-ne 0-O,chiarbola-MLADOST 2-0
3.AL: KRAS-CUS 0-0, ZARJA/GAJA B-BREG B 0-3
DOMAČA KOŠARKA
C LIGA: Cittadella-JADRAN NTKB 75-66 (37-39)
C2: DOM AGOREST ROB ROY - Amici basket 51-72 (29 -40)
D: Forum J,- BOR RADENSKA 94 - 104 (38 -48), KON-TOVEL - CICIBONA 61 - 59 (34 - 33)
PROMOCIJSKO PRV.: BREG - Skyscrapers 75 - 77
ODBOjKA
MOŠKI:B1 LIGA: Valdagno
- VAL LA GORIZIANA KMEČKA BANKA 1 - 3
B2: SLOGA KOIMPEX -VBU 2 - 3
C: Eltor-BOR 3-0, OLYM-PIA AGRARIA TERPIN - S.Vito 0 - 3, SOČA UNITECNO - II Pozzo 0 - 3
D: NAŠ PRAPOR - Azimut 0-3, Futura - VAL KOIMPEX 1
- 3
ŽENSKE: B2: CAMST-SLO-GA KOIMPEX NTKB 2-3 C: Tarcento - OLYMPIA KMEČKA BANKA 0 - 3, ASFRJ
- VAL IMSA BCC 3-1
D: Morarese - BOR FRIU-LEXPORT 1 - 3,Favento - SLOGA SAVA 3 - 0
NAMIZNI TENIS
ZENSKE: A1 LIGA: KRAS GENERALI - Torino 5-1 A2: KRAS CORIUM - Ca-gliari 1 - 5
B: KRAS ACTIVA - Juvenes 0-5
C1: KRAS-Primavera 1-4
BALINANJE
1. ZARJA 2. GAJA
Na zimskem prvenstvu ZSŠDI za dvojke so bili najbolj uspešni Zarjini in Gajini predstavniki. Zmagala sta namreč Zarjana Bruno Hrovatin in Tomo Pečar pred Gajevcema Ivanom Kalcem in Pinom Natura-lom.
15
ČETRTEK
19. FEBRUARJA
1 998
ŠPORT
S 1 5. STRANI
16
ČETRTEK 19. FEBRUARJA 1998
LJUBLJANSKA UNION OLIMPIJA NADIGRALA...
S svojim otroškim obrazom in stalnim muhastim nasmeškom na njem tudi neznancu razkrije, da se v njem skriva nepokvarjena duša. Odhod iz Olimpije in igre pri trenerju Messini kažejo na pravo potezo Nesteroviča (na sliki) ob začetku prejšnje sezone, ko ni hotel podaljšati pogodbe z Olimpijo. "Pripravljen sem bil podpisati, a hotel sem dobiti zagotovila, za kakšno minutažo naj bi šlo. Ker s strani Olimpije ni bilo konkretne ponudbe, pač nisem podpisal, zato tudi igral praktično nisem. Poleti se je že vedelo, da bosta v bolonjskem moštvu Savič in Danilovič, in prav onadva sta bila dejavnik moje dokončne odločitve, da se odpravim v Bologno. Tudi druga imena so me pritegnila. V vsem pa sem videl svojo priložnost, da bi si morda med centri vendarle lahko izbojeval zadovoljivo minutažo."
Kako je bilo zate spet igrati pred nabito polno Halo Tivoli?
X
Kinder
S 3. STRANI
SLOVENIJA NI SPREJELA ZSŠDI-JA
V	USTANOVO ZA ŠPORT
V	zvezi s tenu koliko sredstev naj bi letos prejelo ZSŠDI in ali je to dovolj?
Natančno še ne vemo. Mi prejemamo, kot smo se domenili, 10% tega, kar bosta prejela SSO in SKGZ. Mislim, da se danes še ne ve, koliko bo to. Kot sem zvedel, bi moral biti indeks 120 v odnosu na leto 97, to pomeni, da bi morali prejeti nekaj več od tega, kar bi morali prejeti za leto 97. Slovenski državni proračun je namreč šel zelo pozno v obravnavo, tako da do začetka decembra sploh nismo vedeli, koliko bomo prejeli. Upamo, da bomo letos izvedeli prej, kar bi nam omogočilo boljše načrtovanje. Četudi bi obveljal omenjeni indeks, pa bi bil le-ta še vedno zelo nizek in še vedno ne bomo mogli uresničiti nekaterih načrtov, ki jih imamo za sedaj v predalu.
Zdaj še vprašanje, ki bo pobliže zanimalo naše bralce z Goriškega. Obstajajo znaki ponovnega zbližanja med ZSŠDI jem in Olympio po njenem polemičnem izstopu iz vaše organizacije?
Z naše strani si nismo nikoli želeli pretrgati tega odnosa. Na osebni ravni smo imeli tudi več pogovorov z raznimi predstavniki. Osebno sem prepričan, da se bo zadeva morala prej ali slej normalizirati. Mislim, da smo mi pokazali znake dobre volje. Med drugim naj povem, da bo O-lympia lahko nastopala na zamejskem smučarskem prvenstvu 1. marca. To je tudi dokaz, da gledamo na ta naš šport globalno. Mislim namreč, da imamo že kot organizacija dovolj problemov. Te pa bomo lahko rešili, le če bomo enotni. Če se bomo ločevali, pa mislim, da bomo imeli velikanske probleme. Tisti, ki bi od tega največ izgubili, so prav mladi, za katere nosimo veliko odgovornost.
- ERIK DOLHAR
To je bilo zame nekaj čisto novega, ker v bistvu še nikoli nisem igral proti Olimpiji. Ne vem, nekaj novega, nov občutek.
Kakšne možnosti imaš s Kinderjem v letošnji evroligi?
Igramo vedno na zmago in za dosego najvišjih ciljev. Dokler gre, gre. Mi bomo dali vse od sebe.
Kaj pa bi nam lahko povedal o svojem priimku, saj si prvič nastopal kot Makris?
"Pusti to..., brez veze. Nič, to je samo zaradi mojega grškega potnega lista, tako kot se dogaja z Grki in Turki. Temu sem se moral pač prilagoditi. Grki pač niso dopustili, da bi z njihovim dokumentom igral drugod, kot le v Grčiji. S tem se nisem obremenjeval. Poleti sem treniral in čakal na razplet, ki je bil v glavnem v rokah mojega managerja in trenerja Olympiakosa Dušana Ivkoviča, ki mi je v veliki meri pomagal, da se je moja želja po igranju v Kinderju izpolnila. Ta pa je bila tesno povezana prav z grškim-potnim listom, kajti s slovenskim bi bil v tem moštvu poleg Saviča in Daniloviča že tretji tujec."
V	potnem listu, ki mu je nato na stežaj odprl Kinderjeva vrata, piše Radoslav Makris. Kdo neki ga je tako krstil? "Da v Grčiji dobiš potni list, moraš najti nekega, recimo temu, prednika, ki bo s svojim podpisom formalno seveda jamčil, da je tvoj sorodnik. Tako se je našel neki Makris, ki me je vzel za svojega."
Seveda ne moremo mimo Nesteroviča in slovenske reprezentance. Edini, ki je zadovoljil z igro na zadnjem EP v Španiji, je v novem kvali-; fikacijskem ciklusu ostal pred vrati izbrane selekcije. Ne po svoji krivdi in tudi ne po krivdi trenerja slovenske reprezentance Borisa Zrinskega, pač pa zaradi grških državnih zakonov, ki se navezujejo na podelitev državljanstva. V primeru, da bi o-menjeni igralec na svojo pest zaigral v reprezentanci, bi mu grške oblasti odvzele dokumente, s tem pa tudi možnost opravljanja svojega poklica.
! "Dokler bo tako, kot je, pač ne bom mogel igrati za reprezentanco. To so na naši zvezi sprejeli z razumeva-| njem in upam, da se bo tudi glede ! tega grškega zakona kaj spremenilo,"
! je še povedal Nesterovič, ki ima s Kinderjem podpisano pogodbo
2	+1, s tem da je po prihodnji sezoni prost za ameriško poklicno NBA ligo. In ko smo že pri najmočnejši ligi na svetu, povejmo, da se na letošnjem draftu, ko ameriški klubi zbirajo svoje nove igralce, visokim košarkarjem iz Evrope obeta kar zanimiv razplet, kajti v tej sezoni ameriška univerzitetna košarka ni dala tako zanimivih in zvenečih imen, kot so bila v preteklosti.
--------------ED
POD DROBNOGLEDOM
MLADI NISO PROBLEM!
SO ČLOVEŠKE OSEBE, KI ZAHTEVAJO VEČJO POZORNOST CELOTNE DRUŽBE
ZVONE STRUBELJ
Mednarodni seminar: Mladi, ulica, prihodnost, Ljubljana, 13. in 14. februar 1998
Skupina prostovoljcev Skala, ki v Sloveniji skrbi za mlade na obrobju, je v sodelovanju s Teološko fakulteto in Selezijanskim inšpektoratom priredila mednarodni seminar Mladi, ulica, prihodnost. Potekal je v prostorih Teološke fakultete v Ljubljani od 13. do 14. februarja. Na kratko bom povzel dogajanje in prikazal originalni doprinos posvetovanja o mladih in prihodnosti.
Že v slovesnem odprtju, kateremu so dali besedo varuh človekovih pravic Ivan Bizjak (častni pokrovitelj), dekan Teološke fakultete Janez Juhant, salezijanski inšpektor Stanislav Hočevar in voditelj projekta Skala Martin Lisec, je bila poudarjena misel, da gre za človeka: človeka, ki drhti in trepeta v mladostniškem beganju in spraševanju o samem sebi in o svoji življenjski poti, ki jo vidi v negotovi prihodnosti.
Na koncu prvega dne seminarja je na kulturnem večeru projektna skupina Ceste na ustvarjalen način zapela in omogočila doživeti prav ta center, okrog katerega smo bili zbrani predavatelji in udeleženci seminarja, okrog človeka: "Ej, ceste, ceste, ceste, kam vse greste? Ko pa se mi čas izteka, vidim v isto stran drže: vedno, vedno do človeka." (F. Milčinski - Ježek). Prav to misel bom vzel za vodilo pri sintezi originalnega doprinosa seminarja. Mladi, ulica, prihodnost.
Sociolog Vinko Potočnik je spregovoril o mladih proti letu 2000 in ugotavljal, da ni več mladinske kulture (bolje: mladinskih kultur), da obstajajo le mladinske scene, kjer mladi na zelo različne načine doživljajo sebe in svet okoli sebe. Vsekakor gre za "mali svet", izven dometa družbeno ambicioznih in celovitih vrednostnih sistemov. V današnji družbi postajajo večkrat brezdomci, na ulici pa si najdejo svoj azil.
Ali je lahko ulica dom? Diskusija po prvem predavanju nas je sama po sebi popeljala k temi drugega predavanja 'Družina in ulica". Psiholog in psihoterapevt Kristjan Gostečnik nas je z živo in dinamično besedo popeljal najprej v slovensko družino in v njej odkril veliko odnosno praznino; večkrat se skriva za lepo fasado, prikriva svojo depresivnost, na otroke pa stresa svojo prikrito agresijo in tolikere frustracije. Predavatelj je močno poudaril, da družina potrebuje strukturo in da je ulično dogajanje zrcalna slika družine. Priča smo bili močnemu in radikalnemu klicu k ovrednotenju družine. Družina z nerešenimi odnosnimi vprašanji pošilja otroke direktno na ulico. Ulica pa zanje ni nikoli pravi dom.
Ulica lahko postane dom le v enem primeru: za vzgojitelja in socialnega delavca, ki stopi na ulico in hoče spremljati in razumevati mlade, ki so na njej. Nikoli pa ni dom za mlade, ki se znajdejo na njej. Novost, ki je kot energijska injekcija vbriz-gnila v petkovo zgodnje popoldne, je bil prispevek italijanskega vzgojitelja in pedagoga, člana skupine Abele, GuidaTalloneja. Pripovedoval je, kako ulica vzgaja socialne delavce
in terapevte ter vzgojitelje in kakšna močna sporočila pošilja celotni družbi: družini, šoli, kulturi, politiki in Cerkvi. Uči, daje na ulici potrebno srečati najprej osebe in šele nato obravnavati njihove probleme; da ulica s svojim dogajanjem ne sme ostati periferni kraj, izločen iz družbe. Prav ulica in tisti mladi, ki so njej prepuščeni, naj bi učili ljudi vzljubiti celoten teritorij, na katerem živijo, in ga vzeti za svojega. Le tako bodo vstopili v šolo skupne odgovornosti in solidarnosti. "Živeti čas" pomeni za vse živeti ga tudi s senčne strani prikrajšanih, oropanih, tistih, ki so se znašli na ulici. Z Lukovo prispodobo o usmiljenem Samarijanu nam
I	je predavatelj ponazoril kaj pomeni mladega na ulici spremljati in kaj "nositi ga na rokah", to je, ga nadomestiti, zadušiti v njegovi rasti in avtonomnosti. To je bila močna lekcija za vsakega družbenega delavca, pa tudi za vse, ki se z navdušenjem vržejo v prostovoljno delo za mlade v težavah. Spet je bilo moč slišati refren, okrog katerega razpletam ta povzetek: "Ceste, kam vse greste.... vedno, vedno do človeka!" Do njegovega dostojanstva, svetega in neodtujljivega dostojanstva, ki ga je veliki vzgojitelj mladih don Boško mistično zrl v vsakem mladem človeku in je zato energično ponavljal: "Živim za mlade!" "Pustim si ukrasti srce za mlade!"
Tako kot sv. Janezu Bosku so mladi iz ulice ukradli srce tudi Guyu Gil-bertu, duhovniku in svetovno znanemu pariškemu uličnemu delavcu. Iz njegovih besed in pričevanj smo razbrali edini pravi impulz dobrega vzgojitelja, to je zdravilna in terapevtska moč ljubezni. Biti vzgojitelj je zelo težak poklic, je pa najplemenitejši poklic, saj se dotika dna človeškega trpljenja. Prav zato kot duhovnik svoj poklic uličnega delavca združuje z evangelijem in z bogato duhovno izkušnjo Cerkve, kot je sam rekel: "Brez Cerkve bi tega, kar živim, nikdar ne mogel živeti v tolikšni lepoti." Vzgojitelj, ki živi z mladimi, mora začeti pri njihovih sanjah. To niso le njihove sanje, kot je menil tudi don Boško. To so tudi božje sanje o človeku, sanje o uresničenem dostojanstvu človekove osebe. Ceste, kam vse greste? Spet smo pri refrenu: vedno, vedno do človeka!
Profesor sociologije Geraldo Ca-liman, Brazilec z bogato izkušnjo uličnega dela, nam je dal pomemben doprinos. Podčrtal je pozitivno plat nelagodja in rizičnih situacij, v katerih se nahajajo mladi na ulici. Delujejo lahko kot motivacija, ki je usmerjena k premostitvi težav, in včasih postanejo celo radikalna potreba po premostitvi težav. Takega pozitivnega gledanja pri nas nismo vajeni in je zato novost! Naučimo se, kot so poudarjali skoraj vsi predavatelji, z bogato izkušnjo uličnega dela, mlade videti ne kot problem, ampak kot naboj, kot nosilce skritih energij. Naloga vzgojitelja je, kako bo odkril in pritisnil na sprožilec energij prihodnosti v mladih, ki jih družba spontano zavrača in jih ko-dificira kot problematične in nepopravljive.
Psiholog in psihoterapevt Bernard Stritih je v svojem prispevku poudaril pomen odnosov, po katerih se mladi doživljajo in potrjujejo kot osebe. V sproščenem in prijetnem tonu nam je posredoval svojo pedagoško izkušnjo, ki sloni na oblikovanju, razčiščevanju in rasti odnosov med vzgojiteljem in mladim človekom, ki živi položaj psihičnega oziroma socialnega nelagodja.
Sociolog in profesor iz Rima Jože Bajzek je govoril o teritorialni preventivi. Kot je že pred njim močno naglasil Guido Tallone iz Skupine Abele (Severna Italija), ulično delo ne more biti izolirano in izločeno iz družbenih navez z vsemi institucijami, ki skrbijo za blagor državljanov: družina, šola, mediji, politika, kultura, Cerkev. Na zelo nazoren in jasen način je nakazal, kako je s social nega vidika pomembno izdelati preventivni načrt na določenem teritoriju. Tak načrt je v ustvarjanju posegov in projektov, ki bodo pozorni do mladih in njihovih teženj.
Prvi dan seminarja so potekale tudi štiri delavnice: prva o izkušnji Skupine Abele v severni Italiji, druga o ulični vzgoji v Heiligenstadtu v Nemčiji, tretja o izkušnji iz ulice na severu Munchna in četrta o izkušnji "favele" v Braziliji. Udeleženci so bili z delom zadovoljni in so zatrjevali, da jih je osebno zelo obgatilo. Seminar seje končal z okroglo mizo, na kateri so sodelovali Ivan Bizjak (varuh človekovih pravic RS), Renata Cvelbar z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, Blaž Mesec, dekan Višje šole za socialno delo, Martin Li-sec v vlogi voditelja projekta Skala ! in trije predavatelji: Jože Bajzek iz Rima, Uli Otto iz Nemčije, Guy Gil-bert iz Francije. Beseda je tekla o definiciji pojma ulično delo z različnih vidikov. Ponovno je bilo naglašeno, da mladi na ulici iščejo ljubezni, ki je v družini niso imeli; v nasilju, drogi in alkoholu jo tudi ne najdejo; da je deviantnost stvar celotne družbe, da je danes nujno pristopiti k problemu obrobnosti mladih mrežno, se pravi prek družbenih zavez z vsemi institucijami, s financiranjem socialnih in vzgojnih projektov.
V	prehodnem obdobju, v obdo-' bju nove družbene formacije v slovenski državi, je bil dvodnevni mednarodni seminar Mladi, ulica, prihodnost zelo dobrodošel in koristen predvsem za novo zavest, ki bi morala osvojiti javnost, zavest o pravicah in položaju mladih v družbi. V vseh strokovnih predavanjih je bilo poudarjeno, da ne smemo reči: obstaja problem mladih na obrobju družbe in ta problem moramo reševati. In vendar, ni prav to naš vsakdanji odnos do te resničnosti? Take ali podobne stavke smo žal nekajkrat slišali tudi na sklepni okrogli mizi. Pomislite, koliko časa bo še potrebno, da bomo spontano rekli, mislili in pisali: mladi niso problem. So najprej osebe, ki jih je potrebno srečati, jim prisluhniti, jih razumeti in jim dati dovolj prostora v naši družbi. Šele nato lahko govorimo tudi o njihovih problemih! Prav to je bil dragocen prispevek seminarja.