Poštnina plačana v gotovimi.
Posamezna številka 1.25 Din.
Uredništvo in uprava:
Maribor. Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana VII, Zadružni dom — Celje. Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenic«, Del. dom. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Štev. 16.
Izhaja vsako sredo In soboto.
Naročnina ta Jugoslavijo zaa*& msaečno 10 Din, za i»o-r«nstvo mesečno 15 Dia.
Sreda, 24. februarja 1932.
Malih oelasov, ki »lužijo v posredovanje in »ocijalne uaman. delavstva teT »ameSčencev, stane vsaka beseda 50 »ara. Debelo tiskana beseda stan« Din 1.—. Malih oglasov trgovskege značaja, stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stan* P*-titna enostolpna vrsta D, 1.50. Pri večjem itevilu obiav popust. Čekovni račun- 14.335.	— Reklamacij« s« ne fran.ki.ra.lo.
Leto VII.
Ljubljanska univerza
Proti njeni okrnitvi.
Na zadnji seji ljubljanskega občinskega sveta je župan s predsedniškega mesta poročal o obstoječi nevarnosti, da bodo nekatere fakultete ljubljanske univerze — baje medicinska in teološka — ukinjene iz razlogov štednje. Občinski svet je soglasno izrekel svoje odločno mnenje, naj bi se na ljubljanski univerzi ne ukinila nobena fakulteta. Verjetno je, da se bodo temu sklepu ljubljanskega občinskega sveta pridružile tudi ostale občine v Dravski banovini, ne samo mestne in delavsko-industrijske, temveč tudi podeželske občine.
Sklep ljubljanskega občinskega sveta je gotovo umesten, vsaj kar se tiče znanstvenih fakultet, in ga pozdravlja tudi organizirano delavstvo. Kar se tiče teološke fakultete, smo pa še vedno onega mnenja, ki ga je izrekel v začasnem narodnem predstavništvu leta 1919 o priliki debate o ustanovitvi ljubljanske univerze tedanji socialistični poslanec dr. Dragotin Lončar, da namreč teološka fakulteta ne spada na svobodno univerzo, ampak v cerkev in v zakristijo. Univerza mora biti matica svo-bodne znanosti, pa ne učilišče teorij, ki se osnavljajo na aprioristične dogme.
Organizirano delavstvo se dobro zaveda velikega pomena vede za razvoj in napredek človeške družbe. Zaradi tega pa tudi vedno in povsod po svojih močeh podpira vsa stremljenja in vse ustanove, ki pospešujejo in gojijo znanstvo. Zaradi tega naj tudi živi, raste in cvete ljubljanska univerza kot torišče svobodne znanosti!
Ravno zaradi tega, kot prijateljem ljubljanske univerze, pa naj nam bo dovoljeno nekaj opomb:
Boj za slovensko univerzo se je vodil že v Avstriji najnjanj petdeset let. Ta zahteva je postala ena izmed obče priznanih točk slovenskega programa, ki je vzbujala vedno največji interes v vseh krogih. Cim pa se je ljubljanska univerza leta 1919 ustanovila, je ta interes močno padel. Univerza med ljudstvom ni dobila one moralne in materielne podpore, ki bi jo zaslužila kot najvišje znanstveno središče. Ljubljanska univerza nima mecenov! Preveč se jo smatra za erarično ustanovo. Vse drugače znajo ceniti Srbi svojo univerzo. Koliko ustanov in zadužbin so jim naklonili ne samo imoviti izobraženci, temveč tudi trgovci in preprosti ljudje. Pri nas se pa dvigne nekak navidezen interes zanjo običajno samo takrat, kadar se pojavijo glasovi o nameravanih redukcijah. — Narod Dravske banovine ne vrši svoje dolžnosti napram svoji univerzi.
Priznati je treba, da ljubljanska univerza po svojih močeh vrši svoje znanstveno poslanstvo. Ne samo v predavalnicah, semenarjih in institutih. Okrog univerze se je ustanovila tudi cela vrsta znanstvenih organizacij in društev, v katerih poleg univerzitetnih članov sodelujejo tudi drugi znanstveno interesirani ljudje.
To je vse lepo. Vendar smo na adreso naše univerze dolžni nasloviti opombo, da je vendarle še preveč sama vase zaprta in da ne išče stikov z živim narodom. Svojo luč preveč postavlja pod mernik. Vsaj kar se organiziranega delavstva tiče, lahko trdimo, da bi člane univerze z največjim zadoščenjem pozdravilo med seboj, bodisi kot predavatelje,
Velik shod trgovskih in privatnih nameščencev v Ljubljani.
V	petek zvečer je sklicala podružnica Ljubljana Zveze privatnih nameščencev Jugoslavije v dvorano Delavske zbornice shod, na katerem se je obravnavalo izigravanje fiovega obrtnega zakona. Na shod so bile povabljene vse nameščenske organizacije. Udetežba na shodu je bila, kakor je od privatnih nameščencev še ni bilo. Prostorna dvorana je bila mnogo, mnogo premajhna.
Prvi povod shodu je dala okrožnica, s katero se je nameščencem po mnogih trgovinah odpovedala služba in se jih obenem zopet sprejelo v službo, nekatere pa odpustilo. Dokazalo se je pa, da gremij trgovcev ni sklepal o okrožnici ter je predsednik gremija na anketi pri banski upravi obljubil, da se bo stališče okrožnice revidiralo.
K novemu obrtnemu zakonu se pa ravno sedaj izdelujejo pravilniki. Shod je glede zakona in teh pravilnikov izrazil svoje želje, ki naj se v pravilnikih upoštevajo, da bo izvajanje zakona čim točneje, ker se zakon nikdar ne more baviti do podrobnosti s snovjo in določbami.
Obrtni zakon stopi v veljavo dne 9. marca 1932, torej štiri mesece po objavljenju v »Službenih Novinah«. Določbe § 433 obrtnega zakona, ki se tičejo odpravnin v slučaju odpusta, pa šele leto dni kasneje. To točko resolucije je priporočal zastopnik nameščencev denarnih zavodov.
Resolucija, ki je bila shodu predložena, izreka naslednje želje:
1. Obrtni zakon naj bi stopil v veljavo z dnem objavljenja v »Službenih Novinah« v celoti, da se prepreči vsakršna sabotaža zakona v izvajanju.
2. Okrožnica gremija je nezakonita in naj se razveljavi, ker o njej ni bil informiran pomočniški odbor. Ta točka je z anketo pri banski upravi rešena.
3. Shod protestira proti uveljavljanju odpovednega roka dne 1. in 15. vsakega meseca, ki je po veljavnem zakonu sicer dopusten, ne pa po no-
vem.
4.	Ker preti nevarnost, da se bode poizkušalo obiti določbe novega obrtnega zakona s kakršnimikoli ukrepi od strani podjetnikov, želi shod, da se v izvršilno naredbo in pravilnike vneso zlasti določbe, ki bodo jamčile, da se ob uvedbi novega obrtnega zakona ne oškoduje trgovskih in privatnih nameščencev na pridobljenih pravicah; to je, da se ne bodo kršile službene pogodbe in se bo vpoštevala službena doba, kolikor prihaja njim v prilog po novem zakonu in niso službene razmere slabše, kakor jih določa zakon.
Zborovalci so spremljali razpravo z izredno pozornostjo. Glavni referent J. Golmajer je povdarjal, da se delavske zbornice in svobodne strokovne organizacije trudijo, da izidejo čim popolnejši pravilniki ter da je borba proti njim tudi po drugih delih države.
Resolucija je bila sprejeta soglasno.
Kot zadnja govornica je nastopila M. Ajdiškova, ki je pokazala v jasnih slikah borbo nameščenskih in delavskih organizacij za novi zakon in za pravilnike. Zveza privatnih nameščencev Jugoslavije je bila vedno na prvem mestu. Delavske organizacije so za osemurni delavnik krepko nastopile, večine trgovskih in zasebnih nameščencev pa v teh vrstah ni bilo. Zadnji čas je, da se tudi oni oklenejo naših organizacij. Za svoja izvajanja je žela naravnost hrupno odobravanje.
Govorniki drugih organizacij so bili: gg. Kravos, Vrančič, Božič, Zemljič in član banovinskega sveta Iv. Tavčar.
Navdušenje med zborovalci je napravila tudi celjska brzojavka, v kateri so želeli celjski organizirani tovariši shodu najboljši uspeh.
Vsi govorniki na shodu so obenem opozarjali udeležence, da se morajo vbodoče bolj in iskreneje zanimati za svoje interese.
Predsednik je še pozval navzoče, da vstopijo v organizacijo ter zaključil shod ob 10. uri zvečer.
Nova francoska vlada.
Tardieu predsednik vlade.
Nova francoska vlada šteje sedem članov manj kakor Lavalova. Socialistični »Populaire« pravi, da je nova vlada pravo bojno ministrstvo, proti kateremu bodo socialisti vodili ostro
opozicijo.
V	novi vladi opravljajo:	Tardieu
predsedstvo in zunanje zadeve, Rey-nand pravosodje in kontrolo javne uprave, Mahieu notranje zadeve, Flandin finance, Pietri narodno bram-bo, Mario Roustan pouk, Champetier de Ribes pokojnine in osvobojena ozemlja, Laval dela, Blaisot zdravstvo, Guernier javna dela, promet in trgovsko mornarico, Chauveau kmetijstvo, Rollin trgovino, pošto in telegraf, Chappedelaine kolonije. Poleg tega je še osem državnih podtajnikov.
Tardieu želi nasloniti svojo vlado na politično koncentracijo. Nova vlada pa utegne naleteti na isto levičarsko opozicijo, kakor prejšnja La-
valova, zlasti, če bo propagirala volilno reformo, ki jo je zbornica že sprejela, a jo senat odklanja.
Zunanja politika Francije ostane ista.
Volitve v Irski.
Republikanci večinska stranka.
Pri volitvah v irski parlament je dosegla stranka De Valere znatno večino nad dosedanjo vladno stranko. De Valera je znani nacionalistični borec za irsko svobodo. Po desetih letih je ta stranka postala v deželi najmočnejša. Vsi volilni rezultati še niso znani. Dobile so pa vladna stranka 50, neodvisni farmarji 15, republikanci (De Valera) 65 in delavska stranka 9 mandatov. Pri sestavi nove irske vlade bodo odločevale manjšf frakcije.
bodisi kot sodelavce pri njegovih publikacijah, bodisi kot znanstvene svetovalce pri problemih, ki jih vedno nove poraja sedanje življenje.
Uvedba socialne mezde v Belgiji.
Neposredno po vojni je večina strokovnih organizacij ne le zahtevala, da se mezda zviša po storitvi, marveč, da se mora ozirati tudi na rodbinske razmere. Takim mezdam so podjetniki najhujše nasprotovali in je v teku časa pod vtiskom krize tudi odpravljali, češ, da se mora mezda ravnati po storjenem delu.
Sedaj pa poročajo iz Belgije, da se iznova uredi tak način mezd z uvedbo splošnega tozadevnega zakona. Kakor smo že vedno zatrjevali, za potrebno izravnavo jako različnih bremen v prilog odraščajočih genera-
cii'
Dne 1- januarja tega leta je stopil v veljavo zakon, ki uvaja splošno obvezne rodbinske doklade »za vse delavce v industriji, trgovini in kmetijstvu, kakor tudi v svobodnih poklicih, in, povsem splošno, za vse osebe, ki se nahajajo v službenem razmerju ali opravljajo sicer kako službo, če so najmanj dvanajst dni v mesecu pri enem ali več delodajalcih ter najmanj štiri ure na dan zaposleni.«
Višina mesečnih doklad znaša: za enega otroka 15 frankov, za dva otroka 35 frankov, za tri otroke 75 frankov, za štri 145 frankov, za pet otrok 245 frankov, za vsakega nadaljnjega otroka 100 frankov. Doklada se plačuje ob vseh okoliščinah do 14. leta starosti otrok.
Vsi podjetniki, ki zaposlujejo eno ali več oseb, bodisi katerekoli starosti in spola, in vseeno, če imajo zaposleni skrbeti za otroke ali ne, morajo pripadati kompenzacijski blagajni in za vsakega delavca vplačati na dan po —,60 frankov (za žene po —.30 frankov). Neglede na znesek, ki se mora plačati, morajo podjetniki poravnavati na nje odpadajoče upravne stroške blagajne kakor tudi še posebno doklado v rezervni sklad. Ta posebna doklada znaša pet odstotkov yseh prispevkov v blagajno. Ta doklada se mora plačevati toliko časa, dokler doseže glavnica vsoto dvomesečnih prispevkov. Pri zaračunavanju prispevkov podjetnikov se vračunajo tudi oni delovni dnevi, ko je bil delavec bolan, se ponesrečil ali bil sicer iz zakonitih razlogov nezaposlen (ob nedeljah).
Gospodarska vojna proti Japonski?
Demokratski predsedniški kandidat v Zedinjenih državah Nevton Baker in druge vodilne osebnosti so izročile Hoovru peticijo, v kateri zahtevajo mednarodni gospodarski bojkot proti Japonski. V uradnih krogih pa izjavljajo, da je za to poklicano predvsem Društvo narodov, da napravi sklepe.
Zedinjene države pristopijo mednarodnemu sodiSiu.
Nasprotniki in prijatelji haaškega mednarodnega sodišča v Zedinjenih državah so se zedinili, da bodo glasovali za zakon o pristopu k haaške-mu mednarodnemu sodišču. Zedinjene države so torej rabile devet let, da sprejmejo ta zakon na svojem kongresu.
Čutili smo se dolžni, izraziti to opombo in to željo tako v interesu organiziranega delavstva kakor tudi v interesu univerze.
ii
za Cankarjevo družbo. Za 20 Din dobi vsak član 4 lepe knjige. =====
Dvestoletnica Was-hingtonovega rojstva
Dtie 22. februarja t. 1. je minulo dvesto let, odkar je bil rojen ustanovitelj Zedinjenih držav in njih prvi predsednik Jurij Washington. Meščanski listi ga imenujejo moža demokracije in slave njegovo rojstno obletnico, čeprav niso prijatelji demokracije. Washington je bil doma v Virginiji, ki je bila največja in najstarejša kolonija britske države. V Virginiji so vladale prave suženjske razmere. Tamkajšnja aristokracija in posestniki plantaž so imeli vso oblast v svojih rokah. Tudi Washington je pripadal tem slojem. Washington je bil aristokrat, ni se pa silil v ospredje, ker ni bil govornik in ne gibčen v fantazijah.
Nastal je prepir med Anglijo in kolonijami. Tedaj se je Washington zavzel za kolonije in se je udeležil prvič kontinentalnega kongresa, na katerem je vodil odpor Amerikan-cev.
Leto dni pozneje, ko se je zopet vršil kongres (1775), se je vojna za neodvisnost že pričela. Na tem kongresu je bil Washington izbran za vrhovnega poveljnika uporne vojske. Imeli so na razpolago spretnejše vojskovodje, toda za vojno za neodvisnost ni bilo spretnejšega.
Imel je doma odpora dovelj in je že obupaval, toda z neverjetno mirnostjo in vztrajnostjo ter naoporek-ljivo poštenostjo je vodil borbo. Vztrajal je v tej borbi, dokler je izbruhnila v Evropi vojna proti Angliji, ki so se je udeležile Francija, Španija in Holandska in so poleg tega hotele stopiti v vojno tudi Rusija, Švedska in Danska. Washingtonu so obenem pomagali z orožjem Francozi (1781). Tako je zmagal.
Po sklepu miru (1781) se je Wa-shington zopet umaknil v zasebno življenje. Toda med needinimi državami je nastala prava anarhija. Zopet je moral Washington iz zatišja ter blagodejno sodelovati pri sestavljanju zvezne ustave, kar se mu je tudi posrečilo. Na ustavodajni skupščini v Filadelfiji je predložil temeljito predelan načrt za ustavo zveznih držav, skupščini je tudi predsedoval in ko je šlo za izvolitev predsednika, je bil on edini kandidat. K sodelovanju je povabil kot predsednik obe si nasprotujoči stranki.
Prvo njegovo delo je bila osvoboditev sužnjev. Osem let pozneje pa je izdal politični testament, ki je zgodovinsko pomemben, ter zlasti svari Ameriko pred zvezami z Evropo, na kar se je zopet umaknil na svoje posestvo. Washingtonu so ponujali kraljevsko krono, odlikovanje, a je vse odklanjal, češ, da hoče ostati enak drugim državljanom. Prav posebno
značilna za njegov značaj je naslednja izjava. V pogovoru o cesarju Frideriku Velikem, ki je rekel na svoje stare dni: »Naveličal sem se vladati sužnjem«, je dostavil Washington: »Čudno, ipak bi on bil mogel napraviti iz sužnjev svobodne ljudi.«
Pod neomejenim vplivom demokratičnega Washingtona je nastala ustava Zedinjenih držav, ki je še danes v veljavi. V tem duhu so tudi Amerikanci vzgojeni, neglede na silni razvoj gospodarske moči. Dve leti kasneje je Washington umrl.
Doma in po svetu.
Kuluk. Banovinski svet v Ljubljani je sklenil soglasno, da naj se kuluk v dravski banovini opusti. Po predlogu odbora, ki se je bavil s tozadevnim nasvetom, priporoča, da se uvede namesto kuluka 15% doklada na direktne davke. Dalje smejo okrajni cestni odbori pobirati 10% doklado na direktne davke,
Senat je imel v pondeljek kratko sejo in se je posvetoval o zakonu o gospodarskem svetu. Po seji so se senatorji udeležili slavnosti — Wa-shingtonove rojstne obletnice.
Jugoslavija in Madžarska. Dopisniku budimpeštanskega lista je izjavil jugoslovanski zunanji minister dr. Marinkovič, da želi iskreno sodelovati z Madžarsko, zlasti na gospodarskem polju. Obe državi želita to. Gospodarsko sodelovanje je z ozirom na evropsko krizo potrebno, politično sodelovanje se s tem razvije samo.
Imunitetni odbor narodne skup*
šči.tie je na zahtevo pravosodnega ministra podal svoje mišljenje o slučajih narodnih poslancev Dušana Ži-vojinoviča in dr. Anteja Kuntariča, katerih izročitev je sodišče zahtevalo na podlagi tiskovnega zakona, ter dr. Živana Lukiča, katerega izročitev se je zahtevala na podlagi kazenskega zakona. Imunitetni odbor je odločil, da se izročita sodišču D. Živojinovič in dr. A. Kuntarič, medtem ko se dr. Lukič ne izroči.
Zdravniška zbornica, ki je imela svoj zbor v nedeljo, se je soglasno izrekla za predlog, ki zahteva, da se uvede v bolniškem zavarovanju svobodno izbero zdravnikov. To vprašanje je tudi na programu zdravniškega kongresa.
>!c
Zveza slovanskih mest je imela v nedeljo v Krakovu svojo sejo, na kateri je bil sestavljen program za kongres svetovne zveze mest, ki se bo vršil meseca maja v Londonu. Seje so se udeležili zastopniki Jugoslavije, Bolgarije, Poljske in Čehoslo-vaške,
Reparacijska konferenca. Repara-cijska konferenca, ki dela toliko preglavice, bo sklicana meseca junija t. 1. Prizadete vlade so bile obve-
ščene s posebno okrožnico. Konferenca se bo bavila z reparacijskim vprašanjem in z — gospodarsko krizo, ki je danes etiketa vseh konferenc.
Avstrijski kancler dr. Buresch predlaga ljudsko glasovanje o zopetni uvedbi smrtne kazni. Krščanski socialec kancler dr. Buresch je na nekem shodu z ozirom na morilca žen Landenbacha sporočil, da se izvede ljudsko glasovanje o zopetni uvedbi smrtne kazni, ki je v Avstriji odpravljena. — Zločin, ki ga je Landenbach izvršil,* je res zverinski. Tak zločin pa kljub temu ne more biti zadosten razlog za uvedbo smrtne kazni. Taki zločini so navadno posledica nenormalnosti ter zadostuje, če se bolest-nika da v primeren zavod.
Pred avstrijsko gospodarsko konferenco. Avstrijska vlada namerava zaradi svojega slabega položaja omejiti uvoz, da izboljša trgovinsko bilanco. Po teh ukrepih namerava sklicati gospodarsko konferenco, na katero bi bile povabljene sosedne države, in sicer Jugoslavije, Čehoslova-ška, Madžarska in Italija, nadalje Francija, Nemčija, Anglija in Rumu-nija. Predvsem gre za uvedbo preferenčnih carin.
Nezgodne rente iz Nemčije, Mnogi delavci, zlasti rudarji, prejemajo iz Nemčije nezgodne rente v zmislu konvencij. Sedaj je pa Nemčija sporočila, da 20% rent ne bo več izplačevala.
Stavka stanojemalcev. V New-yorškem predmestju Bron so stanovalci neke velike najemniške kasarne iz protesta proti previsokim najemninam izpraznili hišo in znosili svoje stvari na cesto pred hišo, kjer so se utaborili. Novih najemnikov, ki bi hoteli zasesti izpraznjena stanovanja, niso pustili v hišo. Pred hišo se je nabrala 10.000 glava množica, ki se je postavila na stran deložirancev in je hotela linčati lastnika hiše. Morala je nastopiti policija na konjih.
Mladinska kazenska zakonodaja na Angleškem. Spodnja zbornica je obravnavala reformo kazenskega zakona za mladoletnike. Pripadnost za mladinska sodišča se zviša od 16 na 17 letnike. Smrtna kazen se ne sme
Izkoristite
ugoden nakup ostankov v TEKSTIL-BAZARJU v Mariboru / Ostanki, meter po Din 6-—, 7-—, 8'—, 9— in 10—
Ali se naše delavstvo zaveda tega?
(Nekaj o vplivu časopisja.)
V svojem uvodniku z dne 18. februarja 1932 piše »Slovenec« med drugim tudi to-le:
»Časopisje ustvarja in obvlada javno mnenje. Oblast nad javnim mnenjem je istovetna z vladanjem nad ljudsko voljo in njega mišljenjem. Duhovna sila je to, ki je večja kakor moč orožja in kapitala. Tako bi se na pr. sodobni svetovni kapitalizem takoj zrušil, kakor hitro bi se javno mnenje proti njemu obrnilo. Glavno orodje v roki kapitalizma, oklopni avto, s katerim se vozi preko sveta, je časopisje, ki ga ima v svoji oblasti. Redki posamezni!^ se dobe, ki si mimo in preko svojega lista ustvarijo samostojno mišljenje. Večina slepo sledi vodstvu svojega dnevnika. Ako list nudi zdravo hrano, tem boljše; ako pa je zastrupljena, tem slabše. Duševno je ta proces podoben eksperimentom v laboratorijih z gotovimi živalicami: krmijo jih s hrano, kateri je primešana neka količina barvila. Čez nekaj časa postane ves organizem istobarven.«
»Slovenec« misli to vse za proti-katoliško in nekatoliško časopisje. Vendar velja to vse tudi za protide-lavsko časopisje, ki prav tako vodi svoje čitatelje, kakor se zdi lastnikom časopisja primerno, potrebno in koristno. To časopisje naslika vsako stvar tako, da so ono in njegovi vzdrževalci čisti ter da imajo prav — nikdar pa ne natoči svojim čitateljem čistega vina. Radi tega delavec, ki se pusti voditi od takega časopisja, nikdar ne ve, če ne ravna sam proti sebi. Da bi se boril proti svojemu izkoriščevalcu, tega mu časopis, katerega lastniki so podjetniki in kapitalisti, gotovo ne bo poročal.
Zato je dolžnost vsakega delavca, da je naročen, da čita in da sledi svojemu lastnemu časopisu, ki je napisan zanj, ki so ga napisali delavčevi somišljeniki, njegovi sotrpini, sodrugi in tovariši zanj. Zato naj ne bo delavske hiše in družine, ki bi ne bila naročena na delavski politični časopis. To pa sta pri nas: »Delavska Politika« in »Volksstimme«. Din 10.— mesečno bo lahko dal vsakdo za to, da bo vsaj vedel, kam naj gre njega pot. Torej na delo za naš tisk!
P. R.
izvršiti na osebah, ki še niso dopolnile osemnajsto leto starosti. Pač pa še naprej ostane v veljavi »batina-nje«. (!)
V Italiji še vedno narašča nezaposlenost. Koncem decembra 1931 je bilo v Italiji 982.321 nezaposlenih. Število nezaposlenih je pa naraslo do konca januarja 1932 na 1,051-321. — Podporo za nezaposlene dobiva 254
Angelo Cerkvenik:
ROSA.	6
(Povest.)
III.
Prišla je zima.
V	okolici Varšave je bilo vse belo, okrog bolnišnice vse mrtvaško tiho. Rosa in Bojo sta sedela ob topli peči. Nič več nista drugovala tiho pošumevajoči reki, nič več nista pila sladkosti jesenskega umiranja . . .
Boju je včasih postalo dolgočasno. Semtertja so ga poselile žalostne misli: Tukaj zapravlja svoje moči in svoje sile v prazen nič, tukaj gine, tam pa ga kličejo, tam ga vabi delo, boj.. .
Hotel je zbežati v Rusijo, a Rosa ga je prosila, naj ne sili v pogubo.
Nekega dne — bilo je baš v božičnem tednu
—	so pripeljali v bolnišnico težko ranjenega častnika, Bojovega tovariša. Skupaj sta se nekdaj bojevala, skupaj sta zidala ob hladnem potočku zlate gradove visoko v oblake, skupaj sta spoznala drobno Tanjo.
Tudi njega so vjeli Nemci. Odrezali so mu desno nogo.
Mnogo je moral pretrpeti. Bojo je sedel ob njegovi postelji in ga tolažil.
Po daljšem času mu je rekel:
— Bojo, ko sem te prvič zagledal, sem bil ves prepaden. Svojim lastnim očesom nisem mogel verjeti.
— Zakaj, Viktor?
— Zakaj? Saj so razglasili, da si pade!, da si umrl,. .
— Padel da sem, umrl?
Bojo se je stresel ob tej pomisli. Nekaj usodnega je občutil ob tem razodetju.
— Da, službeno so te proglasili za mrtvega.
— In Tanja, Viktor?
— Tanja, vidiš prijatelj, Tanja . . .
— Kaj je s Tanjo? Povej!
— Saj veš! Tanja je mlada, je zdrava . ..
— Kaj hočeš s tem povedati?
— Težko je povedati!
— Kaj je naredila?
— Naredila? Malo je jokala . . . Napisala je v neko študentsko revijo prelep članek o tebi. . . Nekdo, ki je čital njen članek, je ugotovil, da je razborito in pametno dekle, ki bi jo bilo škoda prepustiti žalosti, da jo ugonobi. . .
— Kdo je bil tisti nekdo?
— Kdo drugi?
Oba sta ga videla v mislih — kapetana, polkovnikovega adjutanta!
— On?
— On, da! On, ki te je pošiljal v največje nevarnosti, ki te je neštetokrat silil smrti v naročje.
— Viktor, ti si torej vendarle imel prav!
— Jaz, prijatelj, poznam predobro naše ljudi!
— Ne govori! Povsod so takšni ljudje!
— Mogoče, a med našimi jih je največ! Toda, zapomni si, drago bo plačal svoje razbojništvo! Posekal ga bom . . . Prišel bo dan!
— In Tanja?
— Tanja je ženska! Ali ne razumeš tega? Kapetan je napisal v tistem časopisu o tebi podlistek. Slavil je tvoje vrline, govoril je o junaških delih, ki jih nisi nikdar izvršil, ki jih ni izvršil nihče pred teboj in jih ne bo izvršil nihče za teboj .. . In Tanja! Kaj, meniš, je moglo biti bolj naravno, nego njen interes za vsakogar, kdor je hotel in vedel o tebi kaj lepega in čudovitega povedati. Nadaljnje delo ni bilo več težko. Pisal ji je, naj mu pošlje tvoja pisma, o katerih meni, da bi se mogla objaviti, t. j. takšna pisma, ki govore o jugoslovanskih nacionalnih zadevah, o tvojih mučnih potih in bojih, o tvojih upih in o tvoji veri. . .
Tako, vidiš, se je začela plesti nit novega razmerja med Tanjo in njim.
Tvoja pisma so začela izhajati kot podlistek »Zarje slavjanstva«, nepomembnega študentskega glasnika.
Lepa pisma, Bojo, a naivna. .. Včasih sem mogel le težko verjeti, da si jih ti res pisal.
Bojo je samo še napol poslušal • . . Žalostna novica ga je pretresla, vendar pa se je tolažil z nečimerno zavestjo slave . . .
Tovariš in prijatelj, ki ni vedel, kaj se v njem godi, je izlil ves svoj gnev na kapetana.
— Vidiš, za kratek hip me je njegovo laž-njivo pisanje premotilo, hitel sem sam sebi zatrjevati, da sem po krivem sodil in obsodil kapetana, ker nisem vedel, da sta vedno pogosteje korespondirala, dokler nisem nekega večera — bilo je to približno pred dvema mesecema — zvedel, da se je kapetan s Tanjo zaročil.
tisoč delavcev. Fašistično glasilo strokovnih organizacij predlaga zato, da se popolnoma odpravi žensko delo, razen v nujni potrebi. Podjetniki se s tem predlogom ne strinjajo, ker bi s tem, kakor je v Italiji običaj, izgubili ceno delovno moč.
Stotisoč ljudi se medsebojno pobija. Ker Kitajci niso izpolnili ultimativne zahteve Japoncev, da se naj umaknejo 30 km za Šanghaj, so se v soboto prej prekinjeni boji zopet z vso srditostjo začeli. Po večkratnih brezuspešnih poskusih, se je Japoncem končno posrečilo zasesti selo Kiangvan. Trdnjava Vusung se pa kljub strašnemu obstreljevanju japonske težke artilerije in naskokom pehote še vedno drži. Kitajci se izredno hrabro drže in si morajo Japonci vsak korak zemlje le z velikimi žrtvami priboriti. Borba gre izključno le na bajonete. Ubitih je bilo v prvih urah blizu 2000 vojakov. Bolnice v internacijonalnem delu Šanghaja so prenapolnjene z ranjenci. Številčno cenijo obe nasprotni fronti na 100.000 mož.
Novo državo smo dobili v Aziji. Pod japonskim vplivom so neki ljudje v Mukdenu proglasili »neodvisno in samostojno« državo Mandžurijo, ki bo štela približno 30 milijonov prebivalcev in bo po teritoriju tako velika, kakor Francija in Španija skupaj. Kdo bo v tej državi vladal, je jasno: japonski Stinnes — baron Mit-Sui- Američani to početje zelo ljubosumno opazujejo in so že izjavili, da nove države ne bodo priznali. Član nove mandžurske vlade je tudi kitajski general Ma, ki se je še nedavno boril proti Japoncem, ki pa so ga nato najbrž podkupili.
Kriza kulture in razuma.
(Odstavki iz predavanja prof. Maksa Adlerja v Bratislavi.)
Dunajski sociolog prof. dr. M. Adler je imel v Bratislavi predavanje o krizi kulture in razuma, v katerem je rekel, da je danes že preko 30 milijonov ljudi brez dela in če štejemo njih rodbine, jih bo okoli 120 milijonov. Ti ljudje nimajo virov za življenje. Ni svetovna vojna kriva te krize. Tako znašajo na primer reparacije le 1,8 milijard mark, z zasilnimi naredbami se je pa narodu naložilo nove žrtve, in sicer okoli 2 in pol milijardi. To so žrtve, težke žrtve. Niso pa glavni vzrok, zakaj tudi v državah zmagovalkah je kriza bolj in bolj občutna. Najprej je prišla na vrsto Anglija, potem Zedinjene države, o katerih se je trdilo, da je tam sicer kapitalizem, ni pa razrednega boja, in sedaj ima Amerika 7 do 8 milijonov nezaposlenih. Končno je prišla v ta vrtinec oelo Francija.
Kar pa današnjo krizo razločuje od prejšnjih kriz, je dejstvo, da je ni mogoče premagati z enakim mehanizmom, kakor prejšnje krize.
Današnji kapitalizem stoji na svojem »najvišjem vrhuncu« v izkoriščanju znanstvenih pridobitev. Če smo imenovali pred 150 leti stroj prvo tehnično revolucijo, tedaj je današnja doba racionalizacije druga revolucija. Pa tudi človeška sila se izkorišča do skrajnih mej in če jemljemo strogo, tvori človek v današnji Produkciji pravcati sestavni del materije — z efektom, da se izdeluje cele hribe blaga, pred katerimi se loteva gospodarskih voditeljev strah, ?akaj racionalizacija je povzročila, na je današnja gospodarska kriza portala obenem tudi kulturna kriza: ljudje so postali nepotrebni. Zniže-vanje mezd in redukcije delovnega časa so le začasni pomočki, ki trajno ne morejo odpraviti krize.
(Prosto po »Prager Presse«.)
Napad na zakonite pravice nameščencev
(Odpovedi nameščencem, da se obidejo določbe obrtnega zakona.)
Ljubljana, dne 16. febr. 1932.
Dne 9. marca t. 1. stopi v veljavo novi obrtni zakon, ki ima nekaj določb, ki so za nameščence in sploh pomožno osobje, ki spadajo pod ta zakon, torej zlasti trgovskih in industrijskih podjetij, kolikor toliko ugodne. Seveda to že od izitja zakona delodajalcem ni po godu. In tako je danes, ko poteče dne 17., oziroma 19. t. m. zadnji rok za šesttedensko odpoved po starem zakonu, večina ljubljanskih tvrdk, zlasti večjih tvrdk, vsemu svojemu pomožnemu osobju odpbvedala službe, in osobje seveda takoj sprejela nanovo. S tem so hotele tvrdke spraviti svoje nameščence ob pridobljena leta, ki so po novem zakonu temelj za računanje odpovednega roka, odpravnine in dopustov. Vse to se je izvršilo po enotnem načrtu, ki ga je v svrho briskiranja novega zakona menda izdelal trgovski gremij, ta nekako polslužbena organizacija trgovcev. In marsikateri trgovci so, opravičujoč svoje nezaslišano postopanje, izjavljali svojim nameščencem, da so bili do tega dejanja celo prisiljeni. Tako so torej nameščenci, ki imajo pri enem in istem gospodarju že po 10, 15, 20, 30, 40 in še več let službe, naenkrat — vsaj po mnenju gospodov šefov — postali novinci! Pri neki tvrdki v Ljubljani so odpovedali 83 letnemu starčku, ki je postal tako po 54 letni službi pri tej tvrdki naenkrat novinec!
Ali tako, kot so si to gospodje zamislili, ne pojde in nikakor ne sme iti! Saj potem zakon sploh ni potreben. To se vendar lahko zgodi vedno. Saj bi potem lahko »šef«, ko bi uslužbenec doslužil 10. leto in s tem pravico do event. odpravnine, tega uslužbenca malo prej na ta način odpustil in zopet nastavil, pa bi tako nameščenec nikdar ne služil nepretrgoma deset let, marveč vedno kar samo po devet in toliko. Treba je takoj pozvati vlado, ministrstvo za trgovino in industrijo ter trgovinski oddelek banske uprave, da razveljavi, oziroma sploh onemogoči take
odpovedi, ki nimajo prav nobenega drugega namena, kakor samo izigrati zakon. — To morajo te oblasti izvršiti že radi načela, ker bo sicer moralo odločiti sodišče o tem, kaj se sme in kaj ne. Šefi zahtevajo razne podpise in soglašanje z odpovedmi, vendar po našem mnenju ti izsiljeni podpisi — proti zakonu — nimajo nikake veljave. Poizkus delodajalcev, ki ni samo nekaj nezaslišanega, nego tudi nekaj popolnoma nedopustnega, bo moral doživeti enako usodo, kakor so jo doživele vse klavzule glede neplačevanja, oz. nižjega plačevanja nadur, pri čemur so lani dosegli podjetniki tako veliko blamažo.
In še ena pomoč je tu, ki bo najbolj učinkovita, in ki bo — ako bo izvedena — enkrat za vselej vzela podjetnikom veselje, preizkušati naklonjenost sodišč in oblasti sploh: strokovna organizacija. Trgovski nameščenci so oni del proletariata, ki vedno lavira med ročnim in duševnim proletariatom. Zato mu do nedavno strok, organizacija ni dišala in še danes se marsikdo ne zaveda pomena in potrebe svoje organizacije. »Saj so službe sigurne, naš šef je kavalir!« itd., slišiš kar naprej. Boljšega dokaza o »sigurnosti« služb si niso mogli želeti, kakor je bil današnji, ki je prišel kar čez noč, in kavalirstvo pa tako, da se še ... skrije. Zdaj se bodo morda zavedli, saj ni boljšega odgovora na početje šefov, kakor korporativni pristop v svobodno strokovno organizacijo privatnih nameščencev: v Savez privatnih nameštenika, ki ima svoje tajništvo v Ljubljani v Delavski zbornici, prvi (levi) vhod, I. nadstropje, levo.
Odprite svoje oči, dokler ni prepozno! Vsi v organizacijo! S—s.
Op. ur.: Kakor smo naknadno izvedeli, se je vršila dne 16, februarja 1932 o tej stvari tudi debata v banovinskem svetu, kjer so konstatirali, da je iniciativa za to zadevo res izšla iz gremija. G. Bonač, zastopnik podjetnikov, se .je izjavil proti takemu postopanju, Ban g. dr. Marušič pa je izjavd, da ni misliti, da bi bilo mogoče obiti določbe novega obrtnega zakona in se bodo taki poizkusi že v kali zadušili.
Kmetiško vprašanje v jugovzhodni Evropi
»Neue Ziiricher Zeitung« razpravlja v člankih o problemih političnega razvoja v jugovzhodni Evropi.^ List pravi, da se tam nahajajo večinoma agrarne države. V vseh teh državah je kmetiški položaj slab, ker nimajo za kmetiške produkte trga v inozemstvu. Politično vrvenje je živahno, ne para se pa s krne-tiškim gibanjem in njegovim političnim prerojenjem, ker se to gibanje vrši zunaj mest, po deželi. V doglednem času je zaraditega tihega prerojevanja pričakovati vsaj v nekaterih deželah znatnih političnih iz-prememb. Odvisno je, kakšne bodo izpremem.be, od političnih voditeljev, ki morajo slediti zdravemu razvoju. Nespretna politika, na primer na Ogrskem ali v Bolgariji utegne pognati kmetiške sloje daleč na levo.
Društvo narodov sklicuje sejo«
Svet Društva narodov sklicuje Plenarno sejo na dan 3- marca t. L, ij1 sicer na zahtevo Kitajske, Kitajski elegat se pritožuje, da se rabijo um-dum krogle, da je v Šangaju 40 jisoč japonskih vojakov in 49 vojnih a ij Razen tega rabi Japonska mednarodno koncesijo za svojo bazo.
Ljubljana.
Treznostni kongres se je vršil v nedeljo v Ljubljani v veliki dvorani hotela »Union«. Na kongresu je bilo nekaj lepih referatov, zlasti oni drja Mirtiča.
Preskrba Ljubljane z mlekom. V
Ljubljani snujejo okoliški kmetje centralo za dobavljanje mleka mestu. Poročevalec je povdaril, da so preko neorganizirane okolice mleko jele dobavljati zadruge z dežele; če pa okoličani osnujejo tudi organizacijo, bodo imeli predvsem sami koristi. Urediti bo treba higijenske mlekarne v mestu.
VIII. DELAVSKI PROSVETNI VEČER, ki ga priredita, s sodelovanjem pevskega kvarteta »Glasbene Matice«, »Svoboda« in »Zarja« v sredo, dne 24. februarja ob 20. uri v dvorani »Delavske zbornice«, bo nad vse lep umetniški večer. Spored je sledeči: 1, Fr. Kozar: »Zakopana pravica«. Recitira Boris Božič. 2, Fr. Kozar: »Mi, minerji«, recitira govorilni zbor ljublj. del, odra »Svobode«, 3. Delavska godba »Zarja« zaigra pod vodstvom kapelnika Fr. Dolinarja Tro-janovo »Slavnostno overturo« in »Z združenimi močmi«, ter Kingovo: »Amerikansko novelo«. 4, Nastop pevskega kvarteta »Glasbene Matice« (gg, Pelan, Završan ml,, Završan st., Skalar). 5. Drago Burger zapoje Grie-govo »Princezo«, Flajšmanovo: »Moje sanje« in Medvedovo »Pogled v nedolžno oko«, 6. Darin Rauber zaigra na klarinet-solo Bacrmannovo »Tarantello«. 7. Konserv. Viktor Čampa in kons. Anto Fatur zaigrata koncertni duet na ilauto. 8. Koncertna pevka St., Frankovska-Vukova zapoje Mozartovo arijo »Kraljica noči« iz opere »Čarobna piščal« in arijo Gorislave iz znamenite Glinko-ve ruske narodne opere »Ruslan in Ljudmila«, ter dve novi še ne peti skladbi mladega skladatelja Josipa Grbca »Želja« in »Ljubim Te«",	9. Nastop pevskega kvarteta
»Glasbene Matice«. 10. Konserv. Drago Žagar zapoje K. Lowejevo »Ura« in Tostijevo »Sen«. Pri klavirju so konserv. Božena Šap-ljeva, Anica, šeberjeva, Bojan Adamič in Josip Grbec. 11. Nastop pevskega kvarteta »Glasbene Matice«, 12. Pisatelj Angelo Cerkvenik bo predaval o temi:	»Na razpotju
dveh kultur«. — Večer se bo prenašal tudi po radio in je ob enem delavska ura. Vstopnine ni.
SESTANEK PRIVATNIH IN TRGOVSKIH NAMEŠČENCEV V MARIBORU.
Vsi privatni in trgovski nameščenci se vabijo na
Javni sestanek
ki se bo vršil v petek, dne 26, febr, t. 1. ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice v Mariboru, Sodna ul. 9-II s sledečim dnevnim redom:
Protest proti izigravanju novega obrtnega zakona s strani delodajalcev.
Zveza privatnih nameščencev Jugoslavije — Podružnica Maribor.
Maribor.
Predavanje »Svobode«. V .sredo, dne 24. t. m. se vrši ob 20. uri v dvorani »Delavske zbornice«, Sodna ul. 9-II predavanje o temi »Kmetski upori v XVI. stoletju«. Predava s. prof. Teply.
Prispevki v gotovini za pomožno akcijo.
Uradništvo pošte Maribor II Din 450, Urad-nišitvo mestne hranilnice Din 1025, Zadruga izvoščkov in voznikov v Mariboru Din 1000, Hranilnica dravske banovine Din 450, Ravnateljstvo žen. učiteljišča Din 315, Ravnateljstvo dekliške narodne šole III. Din 10, Jugoslovanska hranilnica in posojilnica Din 200, Progovna sekcija v Mariboru, gl, kol. Din 1078, Sresko načelstvo, Maribor, levi breg Din 247, 65. četa granitne trupe Din 133.50, Zadružna gospodarska banka,’ Maribor Din 1000, Ravnateljstvo real. gimnazije j	Mariborska	mlekarna in tovarna
sadnih izdelkov Din 500, Državna, nižja gozdarska šola, Vrazova ul. Din 90, Nastavljen-ci kuril. drž. žel. Din 1262.25, Delavci kuril, drž, žel. Din 742.60, Sresko načelstvo, Maribor desni breg Din 65, Poveljstvo maribor, žar d arin eri je Din 95, Pekovski pomočniki mesta Maribora Din 500. — Prispevki v na-turalijah: Nabavljalna zadruga uslužbencev drž. žel, 10 vreč moke, Anderle Zdravko 4 kg pražene kave, Hutter in drug 20 m hla-čevine in 20 m klota,
Deiravdacija pri mestnem elektri-skem podjetju pred sodiščem. V petek, dne 19. t. m. sta se zagovarjala pred tuk. sodiščem radi defravdacije
nastavljenca mestnega elektriškega podjetja inkasant Franc Marat in knjigovodja Ljudevit Razboršek. Vodstvo podjetja je leta 1928 ugotovilo, da je inkasant Marat pridržal pri ne-nekem računu del zneska za se, radi česar je vodstvo odredilo strogo revizijo, ki je dognala, da je bilo v teku časa poneverjeno Din 81.586. Knjigovodja Razboršek pa je bfl obdolžen, da mu je bilo znano manipuliranje Marata, ni pa Marata izdal, ker mu je baje ta posodil okrog 9000 dinarjev. Tudi Marat se je vedno zagovarjal s tem, da ni kriv sam, temveč, da je imel tudi pomagača. Po zaslišanju prič in daljši razpravi je sodišče obsodilo inkasanta Marata na 3 leta in 30 dni težke ječe in na izgubo državljanskih pravic za dobo 4 let. Knjigovodja Razboršek pa je bil oproščen vsake krivde in kazni.
Preiskava okrog »Kmetijske zadruge«. Pri reviziji knjig zapečatene »Kmetijske zadruge« se je dognalo, da je bilo vplačanih za zavarovalnine 3,600.000 dinarjev. Dalje se je ugotovilo, da so si izposodili člani zadruge Kenda, Krištofič in Žunkovič 300.000 dinarjev zadružnega denarja. Ravnatelj zadruge Kenda je baje imel deset tisoč dinarjev mesečne plače. Preiskava se še nadaljuje ter bomo o končnem rezultatu poročali.
Ravnatelj mariborske realne gimnazije gosp. prof. Jakob Zupančič je bil te dni na lastno prošnjo upokojen.
Prodaja oporečenega mesa. V sredo, dne 24. februarja 1932 od 8. ure naprej se bo na stojnici za oporečeno meso pri mestni klavnici prodalo 300 kilogramov govejega mesa po 4 Din, in sicer na osebo 2 kg.
Mariborsko gledališče. V torek, dne 23. februarja ob 20. uri »Dijak prosjak«, premijera, abon. A, sreda, dne 24. februarja ob 20. uri »Radikalna kura«, abon, B. Znižane cene. Gostuje g. Josip Daneš, četrtek, dne 25. februarja »Groteska sedanjosti«, abon. D.
Nezgode, Pri sankanju je te dni dijak Franc Lapuh tako nesrečno padel, da si je zlomil levo nogo. — Na Grajskem trgu pa se je onesvestila 50-letna Mole Marija. Oba ponesrečenca sta bila oddana v splošno bolnico.
Tujski promet. V prvi polovici t. m. je bilo v Mariboru prijavljenih 789 tujcev, od teh 193 inozemcev.
Avtobusni promet na progi Celje—Ma-ribor. Dne 18. t. m. sem se vozil z avtobusom iz Celja v Maribor. Vožnja je bila zelo /prijetna od' Celja do Vrhov.lja, kjer je bila cesta, kljub zapadlemu visokemu snegu, lepo in temeljito očiščena, tako da je popolnoma sposobna za promet. Na drugem delu ceste od Vrhovlja do Maribora je ravno nasprotno. V prvem momentu imaš vtis, da si privozil v kako drugo državo. Cesta ni ‘Orana in tudi ne od snega očiščena. Cesta je v takem stanju, da je popolnoma nesposobna za vsak promet. Bilo bi dobro, da bi se merodajne oblasti zganile in napravile enkrat red na tem delu proge in s tem omogočile reden promet.
Tatvina dvokolesa, V Črtomirovi ulici je bilo minuli petek ukradeno okrog 800 dinarjev vredno dvokolo, last delavca Martina Zotterja.
SREČKE državne razredne loterije se dobe sedaj tudi v Štajerski hranilnici in posojilnici v Mariboru, Slomškov trg 6. Sodrugi, tam jih kupujte!
Hrastnik.
Občni zbor I. Del. kolesarskega društva se je vršil 21. febr. t. 1. v gostilni g. Domitroviča. Podružnica šteje 32 aktivnih in 6 podpornih članov. Mied drugim je imela 12 odborovih sej, 2 članska sestanka in 12 izletov. Ima tudi svojo dirkalno sekcijo, katera se je udeležila dirke podružnice Trbovlje. Občni zbor si je ponovno izvoli1
svoj stari odbor le z majhno izpre-membo. Zvezo del. koles, iz Maribora sta na občnem zboru zastopala ss. Magdič in Perko. Zborovanje je vsestransko prav lepo in disciplinirano poteklo in so ss. športniki kolesarji kazali lepo razumevanje za svoj napredek in obstoj delavskega kolesarskega društva. Le tako naprej!
Jeseniške delavske 2ene za re2itev krize.
(Trije veliki Jesenice, dne 20. febr. 1932.
Že zadnjič smo poročali, kako podružnica Zveze delavskih žen in deklet na Jesenicah pomaga SMRJ na Jesenicah pri reševanju krize jeseniškega delavstva, kateremu tovarna kar naprej grozi z odpustitvijo. Enkrat bi moralo idobiti obračun 80, potem, kakor se je nameravalo dne 22. t. m., zopet 220 delavcev, med njimi rodbinski očetje s številnimi otroci itd. Delavstvo živi v stalnem razburjenju, saj nikdar ne ve, kaj ga čaka jutri. Da pripomore k uspešnejšim intervencijam, je sklicala Zveza delavskih žen in deklet svoj drugi shod dne 12. t. m., na katerem' je bilo navzočih nad 500 žen in deklet. Vodila ga je s. Helena Zugwitzeva, ki je poročala o položaju. Kot drugi je poročal s. Cvetko Kristan iz Ljubljane o davčnih vprašanjih, zlasti, v kolikor se tičejo delavca in obremenitve njegovih dohodkov, torej predvsem o carinah, trošarinah, davku na poslovni promet, uslužtben-skem davku, kuLukiu, zgradarini ter o drugih davkih. Nato je tajnica Zveze s. Hermina Kristanjova prečitala najprej pismi, ki sta jih poslala Zvezi generalni ravnatelj KID g, Noot in jeseniški župan mg. ph. g. Joža Žabkar. G. Noot piše o težkočah tovarne ter o naporih upravnega odbora, da se omogoči obratom nadaljnje delovanje tovarn KID. Tajnica je prečitala nato tudi še dve resoluciji, prvo za KID, drugo pa za ministrstvo trgovine in industrije. Od tovarne se zahteva, da ohrani produkcijo na normalni višini, da prekliče vse redukcije, da delavstvo polno zaposli in da v najskrajnejši sili fjr» dopustih sporazumno s SMRJ pošlje na dopust posestnike in kmečke sinove, ne pa družinske očete s številnimi otroci, ki že drugi dan ne bodo imeli dati kaj v usta. Dalje zahteva resolucija sklenitev kolektivne pogodbe ter da tovarna v prihodnji stavbni sezoni sezida čim več novih stanovanjskih hiš za delavstvo'. Vlado se pa poziva, da stori vse, da zagotovi nadaljnje
ženski shodi.)
obratovanje KID, da vpliva na znižanje cen življenskih potrebščin (zniža trošarino, carinske premije) in stanovanj (gradbena akcija) ter da zniža davčna bremena (kuluk, trošarine, poslovni davek, carine) in da pasivnim krajem nadomestilo za škodo, ki jo trpe radi pšeničnega monopola. Soglasno sta bili obe resoluciji sprejeti. Sklenjeno je bilo tudi, da izroči KID resolucijo deputacija žen, ki bo zahtevala odgovor do četrtka, dne 18. t. m., ko se ob 7. uri vrši nov shod. V de-putacijo je bilo izvoljenih 14 žen. Drugo resolucijo se pa s prepisom prve pošlje min. trgovine in industrije v Beogradu, pomočniku min. trgovine in industrije g. posl. Ivanu Mohoriču, g. banu Dravske banovine, glavnemu zaupniki KID in županoma Jesenic in Javorniktf. Po zaključnem govoru s. Zugvvitzeve je bil ta shod po treh urah končan ob 10. uri zvečer.
V soboto, dne 13. t. m., se je oglasila deputacija Zveze pri KID, kjer sta jo sprejela ravnatelj g. Dostal in inž. Rakar. Predsednica Zveze s. Zugwitzeva je izročila resolucijo, ki jo je tudi utemeljila. G. Dostal je obljubil, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, zlasti pa, da ne dobe obračuna družinski očetje. Izjavljal pa je, dia preko moči KID ne more iti.
V četrtek, dne 18. t. m. ob 7. uri zvečer se je vršil tretji shod, na katerem je bilo navzočih nad 800 žen. Predsednica s. Zugwitzeva je sporočila navzočim, da je Zveza dobila odgovor od (banske uprave, ki sporoča, da je ukrenila že_vsa potrebno ter da je intervenirala pri ministrstvu financ, pri Narodni banki in pri KID. KID pa ni odgovorila prav nič in o tem. dejstvu naj sklepajo žene, Nato je govoril glavni zaupnik KID s. Franc Mohorič, ki je poročal o vseh neštevilnih intervencijah za delavstvo, ki pa so ostale večinoma brez večjih uspehov. Za SMRJ je poročal s. Franc Toman, ki je predvsem pozdravljal ukrepe žena in pa dejstvo sploh, da so žene spoznale, da je tudi njih
n b
zastonj
Vsi letni naročniki dobe
14 karatno originalno amerikansko
zlito nalivno pero
Jtr pa KOtschnerJev roinl leksikon,
(900 strani, 32 tabel) ali eno prvovrstno ■r,	radijsko cev.
Zahtevajte takoj brezplačno na ogled „Radio“ w«lt“. Naroča se Administration der „Radlo-welt“ Wien I, Pestalozzigasse Nr. 6, ki prinaša obširne radioprograme, interesantne slike in ima lepo urejene poučne tehnične članke.
Šolske torbice, aktovke, kovčekl, preobleko za kovčeke, damske torbice, denarnice, pasovi Itd. Istotako tudi poceni popravila v novo otvor-%nb f leni torbami
JOSIP KARLO,
MARIBOR. Kopališka ulica štev. 2
•i < " (Scherbaumov paviljon).
Razno manufakturno blago, perilo, obleke za moške In dečke, pletenino etc. priporoča po jako nizki ceni tvrdka
KARL JANČIČ
Maribor« Aleksandrova c. 11
,lM a.8 -.r.   —  .  :------
MALA NAZNANILA.
tajili in i iti Izi
tu in inozemske nogavice po nizkih cenah.
Trgovina z rokavicami in stezniki
Marija Sieber,
Maribor, Glavni trg 14, preje Gosposka 9.
' ■ .   ______________
Šivalne stroje, gramofone,	*
otroike vozičke, kolesa
popravlja JUSTIN GUSTINČIČ,
mehaničnar delavnica, Maribor, Tattenbachova ulica 14.
Pletenine, ?.*», ST.S!
Jenski In kosmatltnl predmeti, po-trebiilne se otroke, nogavice, rokavice, roCna dela In kroJaSke po-. , trebiilne.
FRANC SKOF,
Maribor, Aleksandrova cesta 23.
in livo iz
dolžnost in stvar, da se z roko v roki bore s svojimi možmi, kajti pri tem bodo ne samo pripomogle k boljšemu uspehu, nego bodo tudi spoznale, kje je njih mesto. Ko bodo videle, kako težek je boj njih mož, bodo lažje razumele, da se mora mož organizirati in postale bodo iz onih, ki so doslej možu navadno najbolj branile organizacije, najboljše agitatorke za organizacijo. Samo v dobrih časih ne smejo prekmalu pozabiti na pomočnika v slabih časih. Zelo pozdravljen je začel s svojim poročilom sivolasi s. Jože Kopač kot zastopnik Delavske zbornice. Poročal je o vzrokih nastale krize, pod katero trpijo zdaj v glavnem delavci in nameščenci, dasi so je, najmanj krivi. Spekulacije, ki jih vršijo denarni mogotci z denarjem tudi pri nas, iso mnogo 'pripomogle k poslabšanju krize. Opozarjal je na velike dobičke, ki jih je KID vtaknila v dobi konjunkture v svoj žep in je tedaj stalno na-glašala, da so njeni delavci stalni ter ne potrebujejo nikakega brezposelnega zavarovanja. Zato delavstvo KID ni plačevalo prispevkov Borzi dela in tako tudi ne more računati na pomoč od nje.
Pravkar se vršijo v Beogradu velike konference radi Jesenic in na nje sta odpotovala istega dne ss, Jeram in Ažman, ki boista skušala napraviti in doseči vse, kar bo mogoče. Upati je na uspeh.
Ko je s. Zugwitzeva poročala o vprašanju mleka, ki je na Jesenicah tako drago in še ne najboljše vrste ter je zbor sklenil, da naj edibor Zveze pošlje tozadevno resolucijo na pristojna mesta (županstva in sresko načelstvo), je bilo sklenjeno, da gre drugega dne dopoldne deputacija 12 žen z zastopnikom Delavske zbornice is. Kopačem na čelu k KID in da bo poročala o uspehu takoj ženam na shodu, ki se bo vršil v petek, dne 19. t. m. ob 11. uri dopoldne.
V petek, dne 11, t. m. ob 11. uri dopoldne sta g. ravnatelj Dostal in inž, Rakar od KID sprejela deputacijo. Sporočila sta ji, da KID zato ni odgovorila, ker se vršijo v Beogradu baš konference, ki bodo odločile usodo jeseniškega delavstva. Ko je s. Kopač sporočil, da je najbolj prizadeto delavstvo v oddelku žrebljarne, ki že od po-četka januarja dela samo po 4 ure dnevno, je g, ravnatelj Dostal takoj obljubil podaljšati ta čas na 6 ur dnevno. Radi redukcije, ki bi 'Se morala izvršiti v pondeljek, dne 22. t. m., je izjavil, da ne bo izvedena do konca beograjskih konferenc, ki bodo trajale nekako 14 dni. Alko bodo uspešne, ne bodo redukcije več potrebne, če ne, pa bo treba odpustiti najbrž vse delavce in nameščence in tovarne zapreti. Glede kmečkih posestnikov in sinov naj pa se izvede potreben odpust, oziroma dopust sporazumno.
Ob 11. uri dopoldne je poročal nato v imenu deputacije shodu, na katerem je bilo
Pristopajte k zadrugi
r. z. z o. z. v Mariboru
Pristopnina znaša 5 Din, delež 125 Din. Vsak delavec, delavka naj smatra za svojo dolžnost da bo član te delavske zadruge.
Zbirajte za tisk. sklad!
navzočih preko 1400 žen, s. Kopač. Naglasil je uvodoma, da pozdravlja mogočno in i®" pozantno zborovanje, ko je skoro vse jc^f' niško ženstvo zapustilo ognjišče in z žrtvijo kosila prišlo, da se bojuje za svoj obstoj. Poročal je o uspehih deputacije, ki je zelo uspela in to predvsem radi discipliniranosti jeseniškega delavskega ženstva, ki se je postavilo možu ob stran. Tudi glavni zaupnik s. Mohorič je naglasil dejstvo, da so imele žene stokrat več uspehov, kakor pa moški. Predsednica s. Zugwitzeva je poročala, da je Zveza žena poslala v Beograd brzojavko na Ministrstvo za trgovino in industrijo, da je naprosila za isto tudi KID ter naproša po zastopniku za to tudi Sresko* načelstvo. Zastopnik Sreskega načelstva je to obljubil, vendar je na vprašanje o sladkorju navzoče žene žal zelo razburil is pripombo, da je sladkor luksuz, ter da delavcu sladkorja sploh ni treba, ker namesto kave in čaja lahko pije mleko. Zal moramo to omeniti s prošnjo, da se tako neumestne pripombe s strani zastopnikov oblasti ne ponavljajo več. S pozivom ženam, da se tako polnoštevilno udeležijo tudi naslednjega shoda, ki bo v prihodnjih 14 dneh, je s. Zugiwitzeva zaključila to odlično uspelo zborovanje.
Je to menda eden prvih slučajev, vsaj v zadnjih letih, ko vodi delavska žena z roko v roki s svojim možem boj proti posledicam današnjega anarhičnega družabnega reda, ki ustvarja nepregledno razkošje na eni strani, a na drugi strani p.a neznosno bedo in pomanjkanje. Ako ise bodo delavske žene povsod tako zelo zavedle svoje dolžnosti, kakor se tega zavedajo na Jesenicah, nam bo nov, boljši družabni red precej bližji kakor sicer. Omenjamo še, da. je Zveza žena dobila danes odgovor od KID, kjer ravnateljstvo sporoča v glavnem isto, kar je g. ravn. Dostal povedal že včeraj de-putaciji. — Delavske žene in mladenke, na plan!	H.	K.
  it
Lju4s>):«	,
iiomš&ov tri’
Papirnica Ljudske tiskarne
Maribor, SlomSkov trg It. 6.
kupujte svoja potrebščine
pri naših
inseren-
tih.
in
Otvoritev
Špecerijske trgovine!
Podpisani si dovoljujem cenj. občinstvu vljudno naznaniti, da sem otvorll Špecerijsko trgovino
VETRINJSKA ULICA 6 preje MIRKO HERNET
Prizadeval si bom postreči svoje cenjene odjemalce z najboljšim blagom po najnižjih cenah
JANKO BABIČ, Maribor, Vetrinjska ul. 6
iv
\
Balngnltc suoje prihranke
‘	J.J* “ r <	t-f-.	"O ■ *'?
v Štajerski hranilnici in posojilnici v Mariboru, SlomSkov trg Stev. 6.
Posojila dajemo po ugodnih pogojih!
mote otirestulsmo pa 6'A>1
^roti trimesečni odpovedi.
0
m
0
0 \0 0
1
Tiska: Lludska tiskarna d. d. v Mariboru. Dredstavitell Jošlo Ošlak v Mariboru. — Za konzorcij Izdala in ureluio Viktor Eržen v Mariboru.