PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ČITATEIJE PROLETAREC (jlasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice OFFICIAL ORGAN OF J. S, F, AND ITS EDUCATIONAL BUREAU ST.—NO. 1926, £>torW m -cku MllM. Dn. i. 1H7, «t th« pa»* Wfttrn mt Cfcku* II, u*4#c tb« Act o* Comt,*m at M«r«J» S. UTft. CHICAGO 23, ILL., 9. AVGUSTA (August 9), 1944. Publuhed Weekly at 2301 8. Lawndale Ave. •u LETO— » uL. XXXIX. STRELCI IZ ZASEDE so okupacijski armadi sms.-om nevarni. Gornje je ameriška patrulja v Franciji, ki stika sa skritimi naclji. Velesile za mir še vedno slabo pripravljene CHURCHILL ZA VRHOVNI ODBOR ŠTIRIH, KI NAJ BI VLADAL NAD SVETOM. — MALE DEŽELE OSTANEJO V OZADJU. — KITAJSKA VZLIC VSEMU TEMU V PODREJENI VLOGI Sedaj, ko se lahko vsak hip dogodi, da se nacizem zruši in zavezniki v Evropi triumfirajo, se je znova pojavilo vprašanje, da-li sploh imajo kak načrt, namreč, kaj bodo napravili z mirom? To, da hočejo poraziti Hitlerja, je znano iz mnogih njihovih poudarkov. Ni pa še nikjer nič določnega na sliki, kakšen mir si zamišljajo za Evropo Liga narodov v drugi obliki Premier Churchill je v enem svojih osnutkov za bodoči mir razlagal, da naj vzamejo vodstvo nad svetom štiri glavne države; Velika Britanija, Sovjetska unija, USA in Kitajska. Te bi tvorile odbor štirih, ki bi odločeval. Pravi, da le tiste države, ki so pripomogle k zmagi v tej vojni, in ki so v stanju s svojo oboroženo silo vzdržati tudi red in mir po svetu, nai imajo odločujočo in glavno besedo. S tem se mnogi strinjajo, a vprašujejo pa, kakšen mir hočemo protektirati? Komu v korist? Kaj bomo storili v slučaju, da se dogodi recimo v Franciji, v Italiji ali kjer že, socialna revolucija? Ali jo bomo pod znamko "reda in mira" zadušili po-sedujočim v korist? Socialni problemi najvažnejši To niso enostavna vprašanja. Kajti te štiri dežele, ki naj bi tvorile vrhovni svetovni policijski odbor, si niso edine niti med sabo, ne v svoji notranjosti. Ali naj se od Sovjetske unije pričakuje dušiti revolucije za republikansko obliko vlade in za socialistični gospodarski red? Ali pa od torijske vlade v Angliji in od demokratsko - republikanske koalicije v Zed. državah, da se bodo zavzemale podpirati revolucionarne pokrete za strmo-glavljenje kapitalizma v Evropi in drugod po svetu? In prav to je glavni problem. Vojne nastajajo veliko vsled gospodarskih vzrokov. Socialni preobrati pa edino vsled njih. Fašizem je nastal v napottti reakcije, da si ubrani privilegije in bogastva v boju z onimi, ki so le preveč naglas zahtevali demokracijo v taki obliki, da ne bo lažnjiva, ampak tudi socialno pravična. Sedaj, ko se fašistični režimi krušijo in padajo, pa je za Churchillov predvidevani vrhovni svet zagonetka, za kakšen socialni sistem se naj odloči. Za kapi- talizem. kako pak, "za naš način življenja", pravijo toriji v Angliji in v Ameriki. V Moskvi o tem večinoma molče, a ob enem vzgajajo osvobodilna gibanja, kot je Titovo v Jugoslaviji, osvobodilni odbor na Poljskem, nemški antifašistični svet v Moskvi, grška osvobodilna fronta itd. . Ce Moskva molči, kadar Churchill in Roosevelt razlagata svoje načrte za novo svetovno družbo, to ne pomeni, da se ne briga, kaj se bo godilo krog nje. Bas njeni imenovani odbori pričajo, da je zelo budna in da si bodoči mir gradi sama na svojo roko in je v tej akciji izmed vseh dežel najbolj pripravljena. « Male dežele neupoštevane Kot stoje stvari sedaj, se po angleškem načrtu razvijajo priprave za bodoči mir tako, da b*i Anglija, njeni dominjoni in pa Zed. države skupno nastopali, Rusiji pa prepustili nekaj evropskih dežel pod njen vpliv. To bi jo morda zadovoljilo, če se ji želje Londona in mnogih v Ameriki pravilno pojasni. Na drugi strani menijo, da bo v vsakem odločilnem trenutku Rusija izgovorila končno besedo. Kot se diplomatični toki sedaj razvijajo, je razvidno, da se res obračajo tako, kot si jih zamišlja Moskva. • Kaj s Francijo? ' Da-li sta Stalin in Molotov za vlado štirih nad svetom, ni zna- (Nadaljevanje na 5. strani.) Briga vladnih organov za stroje večja, kot pa za one, ki jih obratujejo "Nobena tajnost ni da je naša viada potrošila skoro sedemkrat tolike^ ljudskega denarja za grad-njo poslopij, v katerih so privatne kompanije instalirale stroje zq vojno produkcijo, kot pa je zapravila za gradnjo stanovanj onih, ki te stroje operi- _ // * * rajo. Tako ugotavlja informacijski urad Ameriške delavske federacije, ki je v kritiziranjih vlade silno oprezna in konservativna. Prav radi tega pa je poročilo iz omenjenega urada AFL toliko bolj zanimivo. Dokazuje namreč, da se ljudje na visokih vladnih mestih veliko bolj brigajo za stroje in za strehe nad stroji zato, ker to koristi privatnim družbam in njihnim vojnim dobičkom V vojni industriji je nastalo vehko novih fabri-ških centrov, v katerih se je na stroške zvezne vlade zgradilo na stotine modernih tovaren, ki postanejo nekega dne bržkone privatna svojina za mal denar tistih korporacij, ki jih obratujejo V zvezni vladi so korporacije zelo dobro zastopane s takozvanimi "Dollar-a-Year Men", a delavci pa skrajno slabo In zato je tako Po krivdi organiziranega delavstva seveda, ker se bolj briga ohraniti v političnih uradih advokate korporacij kot pa da se bi odločili za socialistično politiko. Kritika iz urada AFL našteva, v kako žalostno slabih stanovanjskih razmerah žive delavci, dočim so ravnatelji v vilah in stroji pa v modernih tovarnah. Za delavska stanovanja je škoda vladnih po-troškov, ker so delavci, pa njihova zdravja, v primeri s stroji še vedno najcenejša stvar na svetu. Hiš, ki so bile zgrajene v podeočju vladne agencije za delavska stanovanja, je veliko. Prodane so jim bile drago in njihna trpežnost pa je preračunana le na nekaj let. Nekdo torej žanje sijajne dobičke, drugi pa enako sijajne komišne. Toda kritike AFL proti zvezni stanovanjski administraciji ne bodo zalegle, ker dokler bodo v takih administracijah špekulanti in ravnatelji profitarskih korporacij, bodo zmerom skrbeli, da bodo le z vladnim denarjem tovarne moderno zgrajene in stroji pa operirani z delavci, katerim naj se pove, da smo v vojni, pa se na| vsled tega nikar ne pritožujejo, če imajo neugodja vsenaokrog. v v Zed. države bodo kmalu brez "tujccv in " nezaželenih'' Vsled ustavljenega naseljevanja (ki se ga je pričelo zavirati po prejšnji vojni in še bolj v*fee-danji, ter v zadnji depresiji), vsled izumiranja in pa naturalizacije se je število takozvanih "tujcev" (aliens) znižalo na o-krog 3,400,000 dui. Leta 1940 jih Je bilo še nad 5 milijonov, kot je razvidno iz podatkov ju-stičnega departmenta, objavljeni 31. julija. Sedanje število tujcev, to je priseljencev, ki Še niso državljani, je najnižje v zadnjih 35 letih in se stalno krči. V sedanji vojni prihaja v to deželo le malo novih priseljencev. Kar jih je, so večinoma begunci izpod fašističnih vlad, v prvi vrsti 2idje. Zaradi vojnih razmer in pa strahu pred bodočnostjo se je zelo veliko "tujcev** priglasilo za državljanstvo. Lani je dobilo "drugi papir" nad 435,000 ljudi. Najhitreje niža število "tujcev" in turojenih državljanov smrt. Njihova povprečna starost je 51 let, dočim je povprečna starost vsega prebivalstva 29 let. Tujerodci so torej sedaj najbogatejše polje za pogrebnike, v mlajših letih pa so bili "zlata majna" za izkoriščevalce. Plemenski spori, ki jih ne bo tako lahko odstraniti DOGODKI V PHILADELPHIJI, CHICAGU IN SACRAMENTU LE SVARILO, KAJ LAHKO PRIČAKUJEMO, KO BO DELAVCEV V IZOBILJU. — MADEŽ NA UNIJAH Novembra se prične šesto vojno posojilo Kampanja za kupovanje bon-dov šestega vojnega posojila se prične na obletnico premirja prejšnje vojne dne 11. novembra in se konča na dan 3. obletnice japonskega napada na Pearl Harbor dne 7. decembra. Večina Poljakov za prijateljstvo s Sovjetsko unijo in za samostojnost Ko se je poljski socialist Tomaž Arcizewski minuli teden vrnil iz Poljske, kjer je bil nekaj tednov v juniju in juliju, je novinarjem v Londonu izjavil, da po njegovem in po dognanju njegovih prijateljev, ki so bili z njim, lahko brez skrbi ugotovi, da velika večina poljskega ljudstva želi sporazum s Sovjetsko unijo. Ne samo sporazum, ampak prijateljstvo trajnih vrednot. "Vse poljsko ljudstvo je za prijateljsko sožitje z mogočno Sovjetsko unijo," je rekel Arci-zewiki, a prav tako si ogromna večina Poljakov želi, da njihova domovina ne bi bila več žoga tujih sil, temveč zares tako samostojna, da bi lahko kooperirala s svojimi sosedi sebi in njim v korist ne oziraje se r\a interese in intrige drugih dežel. Kadar se dandanes kdo loti iti v od Nemcev okupirano deželo, kakor si nekateri drznejo iti v Jugoslavijo, na Poljsko itd., je jasno, da jim je ljudstvo tista točka, zaradi katere se podajajo v nevarnost. Ko je šel Arcizewski pred tedni na Poljsko, v spremstvu kakih štirih oseb, je vedel, da riskira življenje tisti hip, ko pride v Hitlerjevo domeno. A hotel se je prepričati in z njim vred njegovi tovariši. Bili so tam in se menili z voditelji in drugimi člani podtalnega gibanja in preoblečeni v kmete z vsemi ljudmi, ki so jih srečavali. Ob vrnitvi v London je To- Topovi na maginotni črti zaobrnjeni Nemci so slovite francoske, takozvane nepremagljive utrdbe na Maginotovi črti preuredili tako. da sedaj merijo topovi iz njih proti zapadu, dočim so bili prei obrnjeni proti vzhodu (na Nemčijo). • maž Arcizevvski poudaril najbolj tri stvari: 1.) Prijateljsko sožitje Poljske z Rusijo je neobhodno potrebno. 2.) Vprašanje mej se ne sme razčleniti v ško^ do Poljski. 3.) Poljskemu ljudstvu se mora ugoditi s socialnimi reformami toliko, da bo nova Poljska res lahko postala močna, samostojna, demokratična država. Bilo je dobro, da se je o tem posetu pisalo baš v času, ko je bil v Moskvi na posvetovanjih premier zamejne vlade Mikolaj-ček. Prav gotovo se je s tem izkazalo, da je med demokratskimi krogi poljskega ljudstva mogočna volja za prijateljstvo in sodelovanje z USSR, ne pa za kakšno podvrženje tuji sili v tuje koristi. Iz dogodkov minulih dni, ki se tičejo Poljske, je upati, da bosta to vprašanje med sabo najboljše rešili Rusija in Poljska sami. Čimmanj tujega umeša-vanja, toliko boljše. Vladni vojni delavski odbor in pa vladni odbor, ki ima nalogo odpravljati diskriminacije med plemeni, kar se zaposljeva-nja delavcev tiče, sta v zadregi, ker ameriško ljudstvo tu pa tam noče verjeti, da se borimo za "štiri svobodščine", pa jih manjšinam tukaj odreka. Boj za privilegije v zaposlitvah Zed. države n. pr. smo spremenili v arzenal demokracije. Odločile so se dati svetu dober vzgled z dokazovanji, kako tu lahko dela bel človek poleg črnca, bel in črn poleg Japonca in Kitajca, katoličan z Židom itd. Toda take reči je laglje kazati na filmih, v priučenih predstavah vojne propagande, kot pa jih najti v resničnem življenju. « Vsled vojne se je v ameriška mesta naselilo stotisoče črncev iz juga, a že prej so bila v teh krajih velika zamorska naselja. Dobili so delo. ker ga je v izobilju. In ob enem so se organizirali, da podpro svojo zahtevo za odpravo diskriminacij. Beli ljudje črncev, kjer le morejo, ne puste v dobre službe, ampak samo na težaška dela in pa v umivanje pljuvalnikov in stranišč ter v druge "umazane" službe. Za enakopravnost v praksi Ker zvezna vlada načelo enakopravnosti toliko poudarja, so se zamorci zgenili in začeli pritiskati na zvezno vlado, da nai svoja gesla uveljavi najprvo tu- kaj, predno jih bo Nemčiji ponujala. Tako so n. pr. zahtevali, da naj železnice v južnih državah najemajo črnče tudi še v kako drugo službo, ne samo za pomi-vače in čistilce čevljev. Unije bratovščin železničarjev so obtožili, da podpirajo izločevanje zamorcev in na vlado so naslovili manifest, da če misli resno na svoj program za štiri svobodščine, naj pomaga do pravic črncem v južnih državah. Vojni delavski odbor se je odzval pritožbi, pritisnil na unije železničarjev, da naj najemajo tudi črnce, a v odgovor je bilo nekaj momljanja in tu pa tam je kak črne dobil res boljšo službo. A tudi več sovraštva proti sebi. Kajti belopoltnim v indu-strialnih mestih, posebno v onih, kjer je sovraštvo proti zamorcem ukoreninjeno iz tradicij južnih držav, se ob pomisli na najemanje črncev poraja strah, kaj šele bo, ko bo delavcev preveč? Črne ima skromnejše potrebe in delodajalci jih bodo najemali, da s pomočjo njih znižajo plače in poslabšajo delovne razmere. To je argument be-lopoltnih, ki kajpada ni povsem brez podlage. Boji v mestu "bratske ljubezni" Prvi izgredi v času te vojne so se dogodili proti črncem v Detroitu, v Los Angelesu pa proti Mehičanom. V Californiji je vlada sama n (Nadaljevanje na 5. strani.) Nov načrt za podpiranje brezdelnih po vojni "Vojne bo konec, a bo enem z njenim zatonom se prične velika brezposelnost, toda mero-dajne ameriške oblasti se niso proti temu problemu še prav nič zavarovale." je dejal general | Philip B. Fleming, ki uprav-nik zveznih javnih del. i | w fca njegov in na druge sličn« apele so se nekateri senatorji le zgenili in v senatnem odseku za vojaške zadeve sprejeli 4. av-gusta načrt, ki določa podaljšanje brezposelnost ne podpore s sedanjih 14 do 24 tednov na dobo enega leta za vse tiste delavce. ki bi bili oh zaslužek vsled ukinjenih vojnih naročil. Po tem načrtu omenjenega se- natnega odseka, ki pa je bil sprejet le s majhno večino, in se ne ve, kaj bo storil s njim senat, kadar in ako mu bo predložen, bi delavci prejemali prvih 52 tednov brezposelnosti do 75 odstotkov svoje plače, kakršno so imeli v času vojne. Dobivali bi po $20 na teden oni, ki so brez od njih odvisnih svojcev, tisti pa, ki imajo odvisne družine,, pa do $35 na teden, i Ker se bo moralo na stotisoče delavcev po vojni s svojimi družinami izseliti za delo drugam, jim bodo plačani potni stroški do vsote $200, ako bo načrt sprejet v tej obliki. ■ • Glavna točka načrta je jamčiti delavcem po ukinjenju vojne produkcije brezposelnostno podporo skozi celo leto, namesto le nekaj tednov, kot določa sedanja postava. Novi načrt določa tudi posebne enoletne podpore odpuščenim vojakom. Znašala bi, ako imajo odvisne svojce, do $1,050 na leto, poleg raznih drugih podpor in olajšav. A glavna briga, ki se je ni resno lotil še noben senatni, ne kongresni odsek, pa je, kako čimbolj pospešiti preureditev volne industrije v produkcijo izdelkov za civilno uporabo. In pa, kje in kakšna javna dela se naj bi pod vzelo že v prvem letu prihodnje "depresije". - . Največjo priložnost za zaposlitve nudi stavbinska industrija. toda če ne bo naloge prevzela zvezna vlada, bodo slumsi ostali nedotaknjeni in večina stavbinskih delavcev pa brez zaslužka. A pristaši bizniikega ra-ketirstva pa zahtevajo, da se naj-vlada, čim bo vojne konec, neha umešavati v "private enter prise". Tako bodo mečkali in nekega dne — morda ni več daleč — se bo znašlo več delavcev brez zaslužku, kot pa jih je bilo v zadnji krizi. Vprašanje ni samo, ali imamo svobodo tiska, ampak kdo ga lastuje V časopisju veliko beremo o ''svobodi tiska". Nekateri najbolj zagrizeno kapitalistični listi jo najbolj poudarjajo. Pravijo, da si zvezna vlada skuša podvreči tisk pod svojo kontrolo toliko, da ne bo več "svoboden", ampak urejevan po navodilih oblasti, kakor v totalitarnih deželah. Resnica je, da so bogati ameriški dnevniki in magazini popolnoma svobodni.' In resnica je, da priobčujejo le tisto, kar je njim po volji. Par ducatov bogatašev kontrolira 80 odstotkov časopisja v Ameriki. Tako ugotavlja po dognanjih unij železničarjev njihovo politično glasilo tednik "Labor" v VVashingtonu. To se pravi, če bi sešteli cirkulacijo vseh časopisov in revij v Ameriki, kontrolira 80 odstotkov izvodov vsega tiska samo par ducatov bogatašev. A tudi v ostalih 20 odstotkih cirkulacije imajo večino privatni interesi. Delavski tisk je najšibkejši. In prav radi tega je v tej deželi tako težko oriti med maso s socialističnimi nauki. Bogataško, bizniško časopisje napada delavske organizacije in delavske voditelje kolikor najbolj more. Raketirje podpira, toliko časa, da postanejo "notorični", potem pa jih "razkriva", češ, glejte, taki so ti-le vaši takozvani unijski voditelji. i1 Toda ko jim je pokojni Eugene V. Debs zalučil v obraz, da so jih oni krivi, in da so vsled tega oni odgovorni zanje, ker ne puste v svojem časopisju do izraza socialistom, so pa udarili po njemu. In enako po vsakem drugem socialistu, kadar jim je dovolj na glas povedal resnico. Da; ameriško časopisje je svobodno. Toda ni pa v njemu svobode tiska, ker nad 90 odstotkov njegove cirkulacije služi privatnim interesom in s tem sistemu izkoriščanja množic. ♦ t PROLETAREC UST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. tMUj« JniotloTtiik« DtUvika Tukora* Družb«, Ckicago, 1U. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOC1AUSTICNE ZVEZE NAROČNINA ▼ Zed in j enih driavaa ta celo leto 98 00; sa pol leta $1.71; sa četrt leta $1.00. , Inozemstvo: sa celo leto $3.50; sa pol leta $1.00. Vti rokopisi ia oglasi morajo biti v aaAem uradv-naj pot naje do pondeljka popoldne aa priffbtjftiv v itevilki tekočega tedna, • / n P R O L E TA R E C ** Published etery Wednesday by the Jugoslav Workmen'a Publishing Co., Inc. Established 1906. Editor.............. Business Manajrer .. i ..Frank Zaiti Charlee Pogorele« 8U1SGRIPTION RATES: . > Jnited States; Ono Ye»r $3.00; Si* Months $1.76; Tkrt* Months $1.00. Foreifn Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00. PROLETAREC; 2301 S. Uwndai« Avenue CHICAGO 23. ILL. Telephone: ROCKWELL 2864 V novi Evropi bodo zmagale sorialislirn«1 tendence Uradniki zavezniške vojaške vlade v Italiji in Franciji se čudijo, ker je med ljudstvom toliko levičarskega duha, podtalno gibanje pa je sploh Vse prepojeno z marksistično ideologijo. Ameriški in angleški častniki so ljudje zelo konservativnih nazorov, pa se jim čudno zdi, čemu toliko radikalizma in mržnfe proti staremu ekonomskemu redu med maso. V Italiji, kolikor jo je pod zavezniško upravo, se je spet pojavilo močno socialistično gibanje, še večji zamah pa bo dobilo v in-dustrialni severni Italiji, kakar se osvobodi nacijskega terorja. Vse uporniško gibanje bodisi v Italiji kot v Franciji je pod vodstvom marksistov. V Italiji so se zavezniške avtoritete v soglasju z italijansko vlado domenile, da se bo upornike,.ki se bore proti nac i jem, odslej označevalo za "patriote" namesto za oartizane, kar pa na stvari nič ne spremeni. Naj se jih imenuje patriote ali kakor koli. dejstvo ostane, da se ti ljudje ne bore za tako Italijo, kakor je bila pred Mussolinijem, temveč za svobodno, socialistično urejeno ljudovlado. Enake vrste ljudje so uporniki v Franciji. V Jugoslaviji si osvobodilna fronta zamišlja zgraditev nove, federativne države, ki bo služila ljudstvu, ne pa privilegijem, kot je v prošlosti. , v Osvobodilni odbor na Poljskem pravi v svojem programu, da hoče razdelitev zemlje, ki je sedaj last veleposestnikov, med kmete, ki jo obdelujejo; zahteva socializacijo bank, prirodnih virov in f'velike industrije. Tudi poljska zamejita vlada v Londonu obljizbija velike socialne reforme in podruiabljenja bogastev, da bodo služila ljudski blaginji namesto parazitom. V Franciji se privilegiji, ki lastujefb bogastva, boje svojega lastnega ljudstva veliko bolj kot pa so se kdaj bali Hitlerja. V resnici so mu eni odkrito, drugi pa tajno pomagali, po zlomu francoske armade pa vsi skupaj. Francoska reakcija je v tej vojni pokazala fašistično barvo toliko, da je ne bi mogla bolj v nobenem slučaju. Po zmagi bo francosko ljudstvo z njo pomedlo in prav lahko je mogoče, da bo Francija prva izmed kapitalističnih dežel, ki bo po tej vojni napravila odločilne korake v socializem. Tudi Cehoslovaška še bo po vojni izrekla za gospodarske in socialne spremembe, ki ji bodo odprle vrata v socializem. Na Angleškem se levičarski nazori in zahteva za socializem širijo toliko, da je torije začelo skrbeti, za bodočnost svojega razreda. V svoji stranki so ustanovili posebno mladinsko gibanje, katerega naloga je vzgajati mladino bogataškega sloja za boj proti delavski stranki in vsem drugim takim skupinam, ki zahtevajo zapl?nitev bogastev in socializacijo v prid neposedujočih. V Nemčiji, ko bo enkrat zbita na tla, se bo pričel silovit boj med razredi. Bogataški sloj je v času Weimarske republike financiral Hitlerja in njegove razbojniške črede. V odločilnem momentu ga je potisnil v vlado in se radoval, ker je Hitler obetal, kako se bodo glave marksistov kotalile po pesku. Ako bodo zavezniške vlade demokratičnemu elementu v Nemčiji, to je, proletariatu, bolj naklonjene, kakor pa so mu bile po prejšnji vojni, bo tudi nemškega kapitalizma konec, kakor bo francoskega in italijanskega. Če se bo obdržal vzlic temu, bo to le zasluga zavezniške okupacijske armade, ki ga bo ščitila pod pretvezo vzdrževanja reda in mira v#Evropi. Fašizem delavskega gibanja torej tudi z najhujšim terorjem ni mogel streti. Udaril je po njemu z vso silo kjerkoli je prišel na oblast. Toda sedaj, ko blazni nacionalizem zatemneva, vidimo, da v deželah, ki so bile ali so še pod najbolj fašističnimi režimi, znova vstaja mednarodni proletariat. Ta masa bitanih in razžaljenih bo po vojni obnovila delavsko socialistično mternacionalo in šla na delo za socializem veliko bolj odločno kot kdaj prej. V prošlosti je bila njena največja zmota^ ker je pod geslom demokracije dopuščala vladajočim do utrditve, namestč da jim bi odvzela privilegije in bogastva. Teh napak socialistično delavstvo ne bo več ponavljalo. i Sovjetski ekonomski sistem ostane Predsednik ameriške trgovske komore Eric A. Johnston je napisal serijo člankov o Sovjetski Rusiji, o kateri pripoveduje, da je bil v nji na povabilo sovjetske vlade več tednov, in da je smel svobodno študirati njen politični in ekonomski red. Ugotavlja, da s^ je v tej vojni sovjetski gospodarski red utrdil, in da — uspava. Glavna Johnstonova briga je bila, da v Rusiji doŽene, če bosta ameriški kapitalizem In rtlski boljševizem mogla na kak način sodelovati tudi po vojni. On smatra, da je to možno. Johnston v svojih člankih in predavanjih nič ne skriva, da se je v Rusiji veliko brigal, kaj namerava Stalin po vojni. In je J0SK0 OVEN: — RAZGOVORI Boj na domačem, to je volil-1 pripraviti za prihodnjo zborova-nem polju, se je že pričel. Naši nje SANSa. Zbiranje obleke, na- ' bava zdravil in drugih potrebščin mora biti prva skrb, katero mora rešiti in zato pripraviti po- V NORMANDIJI so savetniki rešili veliko delavcev it Rusije, ki so jih Nemei privedli tja, da jim trade utrdbe in opravljajo raiaa druga teiaška dela. Gornja slika predstavlja osvobojenega Rusa. ki Je od veselja, da se bo lahko kmalu vrnil v domovino, pel svojim osvoboditeljem. KATKA ZUPANČIČ: IVERI "Njega Veličanstvo — kralj .. Republika je beseda francoskega izvora, dočim je demokracija grškega- Pomenita pa obe eno in isto, namreč: ljudsko vlado. Razlika med njima pa je ta. da smo "republiko" sprejeli v nje ožjem, to je, v pravem pomenu besede a demokracijo smo pa ogrnili s toliko ohlapnim plaščem, da je pod njim prostora tudi za kralje in za vse njihove žlahtnike in privržence. Le s tega vidika torej lahko govorimo o demokraciji na An-škem ter v njej podobno upravljanih državah. Vendar se mi zdi angleška demokracija veliko prebleda in premalo razvita, da bi se je smelo tako neznansko poudarjati. Saj še ameriška ni toliko spopolnjena, da bi zaslužila posebej visok pedestal* angleška pa še toliko manj, kajti monarhija in demokracija si ne moreta biti nikdar v popolnem skladu. To je vse res — drugod, ne pa v Angliji, kjer je kralj samo nekakšna figura, ki nima posebnih privilegijev, razen da predstavlja svoj imperij. Na takele polresnice se ujame največ ljudi. Seveda se angleški kralj vtika v vladne posle, saj se mu ni treba! Cemu ima pa lorde? In lorde imenuje on! (V tem pogledu je bila po kralju vladana Jugoslavija na bo-ljeni. V njeni ustavi je bila točka, po kateri ni bilo kralju dovoljeno, da bi delil plemiške naslove, in bi kak bogati ali drugače vplivni politik — ali kar že — bil danes še rdečekrvni ple-bejec, jutri pa modrokrvni ari-stokrat. 1 Tako ima angleški parlament, kakor parlamenti drugod, svojo nižjo in višjo zbornico. Višja zbornica je zbornica z lordskimi pravicami in lordskimi zahtevami. Torej, ko se lordi potegujejo za svoje dobro, se potegujejo zaeno za kraljevo, saj drugače ne morejo. Kraljeva volja je njihova volja. Nekateri lordi baje v zbornici nikoli ne spregovore, ampak glasujejo 4e in to se zna, da ne glasujejo proti sebi. O učenjaku Newtonu — po kraljevi milosti dvignjen v 'sira* — pripovedujejo, da je bil takle molčeč član višje zbornice. Nekoč se je pa le zganil in ko je vse napelo ušesa, kaj bi veliki učenjak povedal, je ta vstal in pokazal na okno, rekoč: "Vleče ..." in se zopet mirno vsedel. Kako je držati ljudstvo in njega pravice v nekih za lorde in kralja ter ostalo aristokracijo varnih mejah, to jih pa uči zgodovina. Konja, ki ga jezdiš, mo- raš poznati. Požnati moraš njegove muhe in navade, predvsem pa njegove potrebe. Francoski Ludviki in vsa njihova neplemenita plemenita gospoda so pozabili, da se lahko i konj domisli, da zraste na polju še kaj več, ne pa zgolj prazna ovsena alama. Zato so se nazadnje znašli na pesku in s peska so pobitali svoje glave. Ruski carji in caristi so postrezali svojemu konju s knuto, če se mu je plesniva slama upirala. Kaj se je naposled zgodilo — vemo vsi. Vedo tudi lordi. Zato skrbno pazijo, da ni njihov konj nikoli ne prelačen, ne presit, in da so mu jasli pribite zmerom tbliko na visokem, da se mora stezati db njih. Kakor hitro pa začne s kopiti nevoljno strgati po tleh, ^a pot repi ja jo po plečin, mu dajo pest ovsa in če še nadalje prha, mu jasli za spoznanje znižajo. Tako je za nekaj let, morda za eno generacijo ali pa še dlje, vse v redu. Vedoč pa, da bi se navzlic vsemu utegnil angleški konj le raz-gledati po svetu in se vprašati: čemu treba njemu težke kraljevske mondure, ko drugi lahko shajajo brez nje ter se tudi bolje in svobod ne je počutijo — se na vse pretege trudijo, da tudi drugod obdrže kralje v sedlu. In če se jim njihove nakane obnesejo, tedaj bo po tej vojni ne manj, marveč več kraljev sedelo v sedlih. Poleg ^udske volje je odvisno tudi od vpliva Anglije, kako se bodo razne razbite evropske dežele uredile. 2eleti bi bilo, da bi njen vpliv ostal minitnalen. Kajti če bi angleški diplomati imeli v povojni Evropi glavno besedo, sem prepričana, da se bi dežele, posebno balkanske, znašle v dobi, kakršna je bila pred svetovno vojno, vsaj kar se oblike njihovih vlad tiče. Iž tega razloga je rastočo politično moč ruske sovjetske vlade toplo pozdravljati. Ce ne bi Angleži s svojim kraljem na Čehi čutili, da sodi njihov srednjeveški pomp Že davno v muzej, si ne bi toliko prizadevali in vsiljevali kralje tudi takim deželam, ki se jih otepajo. Na kratko povedano; predobro se zavedajo, da so hnonarhi-je anahronizem. Toda, čim več nasejejo po svetu takega ana-hronizma, tem dalj se bo tudi zanje zavlekla usoda, ki ji je zapadel pozabljeni ptič dodo. e Se to: Nekdo ima "iveri" rad — a ta nekdo je — tiskarski škrat... dognal, da se bo brigal v prvi vrsti za svojo deželo. Naj jo kapitalizem pusti v miru, naj ji prodaja, kar potrebuje, in Rusija njemu, pa bo dobro. Naj si druge dežele iz ran, ki so jim bile zadane v tej vojni, pomagajo, kolikor najboljše si morejo, Rusija pa si bo pomagala iž svojih, ki niso majhne. Svojega gospodarskega sistema ne bo nikomur vsiljevala, meni Johnston, toda dodaj«: "Ce pa se bo ljudstvu te ali one dežele zdel sovjetski gospodarski red boljši nego oni, ki ga ima »edaj, bo pač to njegova stvar, če bo starega zavrglo in se odločil o za socializem." To se pravi, po našem pregovoru, da besede mičejo, a vzgledi vlečejo. PO DOLGEM ODMORU SPET NEKAJ BESED Chicago, 111. — Zdravje mi Qi pustilo, da bi nadaljeval s svojim drobižem, zato sem svojo kolono, kakor je bilo že pojasnjeno, iz tega razloga moral opustiti. Sedaj se počutim precej boljše. Prihajam v Center, sedim na klopi na solncu. kadar nI vroče, ali v senci, če je soparica neznosna. Ali pa sptxiaj v kleti, kjer je ponavadi hladno. Svojo kolono bi rad obnovil. Pa kadar poskusim, uvidim, da mi ne bo Še šla od rok. A pisal bi. ker vidim, slišim in se razgo-varjam, pa mi je pred očmi in ustnih veliko tega, kar bi rad izrazil. Berem veliko, čeprav bržkone več kot je za moje zdravje koristno. In tako čitam v Prosveti nadaljevanje polemike, ki je izgubila sled in se vrti samo okrog ene osebe, namesto načelnosti. Pa sva nedavno sedela v Centru na vrtu 2 rojakom, ki je bil radoveden, čemu več ne pišem v Proletarca. , "Ker so ti diplomati vrat zadrgnili," se je šalil, "ne da bi čutil kake bolečine?" "Nu, misliš morda, da si s svojim kikanjem ves svet reformiral, pa si bil le ignoriran morda. Ce pa ga hočeš danes pohvaliti, da je poboljšan, bo jutri spet prav tak, kakor Je bil predno si mu ti kadil s pridigami." • Pomenek je zašel v presojanja vzhodne fronte. "Glej, John, ruska armada prodira od 30 do 40 milj na dan. To je prvič v zgodovini, da se kaka armada pomika za sovražnikom s tolik^po naglico. Ali si opazil, da čikaški dnevniki dajo le kakih 20 milj kredita na dan tej ruski sili, ostalih 20 milj pa zamolče?" (2e ko je bilo to napisano, se je začela z enako naglico pomikati ameriška armada v Franciji.) e In kakor je med nami navada, smo zašli v pomenku tudi na socializem. "Ja, vidiš, Johrl, tako je! Pred 30 ali 40 leti, ko še ti nisi bil pri nas, je bilo med nami mnogo načelnih socialistov. Dobil si bojevnik i v metropoli, v centralni Penni in kjerkoli. Ti si takrat še k maši hodil. A kje smo sedaj? Eden izmed tistih bivših stebrov sedaj zagovarja klerofašističnega ljubljanskega škofa Rožmana, drugi pa hvali ameriški kapitalistični sistem." Tako mi je govoril rojak, ki sem se z njim na Centrovem vrtu po šestih letih prvič sešel. Čutil sem enako kakor on, vzlic razočaranji nad onimi, v katere smo verjeli, pa so se izkazali za nezanesljive. A so drugi, ki so v preizkušnji trdni ostali in na te zidamo. V tem prisrčnem pomenku s prijateljem sem tisti večer na vrtu v Centru užival vesele ure. — John Chamazar. Nesreč« v prometnih tokih naraščajo V prvih petih letfh tega leta Je bilo ubitih na ameriških cestah 9,400 ljudi, ali 11% več kakor v isti dobi prejšnjega leta. senatorji in kongresniki so si počitnice že zagotovili, čeprav Je delo v kongresu in senatu sedaj potrebnejše kot kdaj poprej. Razni demagogi, kot je na primer rev Gerard Smith, so močno na delu, Vsi glavni kandidati se že tudi pripravljaj^, zal1 na pot. Krfi vse kaže, bo boj precej oster. Kot je izprevideti ii raznih Smernic, ne bo ravno* gladko za vse ljudi. To je sprevidel posebno eden najstarejših senatnih demagogov iz juga — "Cotton Ed" Smith, katerega so volilci v South Carolini vrgli v koš *Ed Smith je že star znanec. Ce bi bil to pot izvoljen, bi bil to že njegov sedmi termin. Kot izgleda gre precej trda tudi par drugim reakcionarjem. Cas je že, da bi se malo pomedlo v obeh zbornicah. - belavstvo, organizirano delavstvo, se bo kajpada udeležilo t£ni Jesenskih volitev v večji meri kot kdaj prej. Ali na žalost, v svoji stranki, ampak po stari navadi — v demokratski in republikanski stranki. Nobena prevara in nobene izkušnje nas ne predramijo k tej zgodovinski potrebi, da mora biti delavstvo organizirano politično in ekonomsko, če hoče, da zmaga Socialistična stranka je postavila svoja predsedniška kandidata ter bo imela v raznih državah tudi svoje kongresne kandidate Ali prejšnje moči in sile v nji ni več. Tudi tistih ljudi ni več, kateri so staliza glavo večji kot vsi ostali v krdelu, kot, je na primer — Debs. Ali tudi tukaj se bo še spremenilo. Na bojnih poljanah Septembra meseca bo pet let od kar je Hitler zapalil Evropo. Pet dolgih, strašnih let. Tej nečloveški grozoti se ne more primerjati ničesar v zgodovini sveta. In ta. takozvani brani-telj evropske civilizacije, ta pošastna spaka nacijskega na dclo-veka, gleda danes gotovemu porazu v obraz. Napoleon, Clngis-kan in v gotovi meri tudi Atila, so vseeno imeli nekaj človeškega v svoji naravi — ali ta zverska nadutost je nima niti trohice. Mislil je, da bo pomedel Evropo — da ga je usoda ali pre-| vidnost postavila na svetovni prestol, ter da bo kot nekak Mojzes ali pa Mesija, popeljal tisto svojo zverinsko drhal na pomol vsega človeštva... Sijajne, briljantne sanje — katerih konec bo vrv na vislicah. Umik. umik. Neprestano — nazaj in nazaj. Ce čitaŠ opis Napoleonove velike armade v Tolstojevi "Vojna in mir", boš naletel natančno primero uničenja Hitlerjevih armad. Človek, kateri je v svoji nadutosti mislil, da je gospodar sveta, se danes boji stopiti na ulico. Njegovi lastni generali so v zaroti proti nJemu — in on sam menda he zaupa niti svojim najožjim prijateljem. Izgleda, da ta njegov sistem in sestava najožjih je kot Krortos, kateri je požrl svoje lastne otroke. Na vzhodu, na zapadu in na jugu pritiskajo armade vedno bližje. Festung Europa je postala še samo bajka, v katero menda ne verjame hiti sam fi-rer. Padec Rytijeve vlade na Finskem ter fjrekinjenje diplo matičnih stikov med Turčijo in rajhom so znamenja, da konec ni več daleč. To razumejo tudi | Poljaki v Londonu. Jugoslavija Kot pišejo listi so Nemci potegnili iz Jugoslavije sedem prvovrstnih divizij. Ostalo je pa tam še okrog 375,000 nemških In satelitskih vojakov. S tem je Jasno povedano, bolj kot na katerikoli drug način, kako veliko vlogo igra ljudska osvobodilna armada v Jugoslaviji. Držati toliko vojaštva v podvrženi deželi Je velikanska stvar. To šteVilti bi veliko pomenilo na ftynco*ki, italijanski, ali ruski fronti, če bi ga mogel nemški generalni štab potegniti iž te dežele. V resnici ogromno vlogo je izvršil naš narod skoro brež pomoči ln brez orožja. Razumeli so, kot je razumel komisar Bogarov, katerega sem omenil že zadrtjič: "Ce zmaga Hitler v tej vojni — potem ne bo več solnca ha svetu, ne zvezd In ne lepih noči"... Bolj kot kdaj prej se je treba trebne odbore. Cas hiti. Proletarec V zadnjem seznamu je lepo Itifvl^ATOn prijateljev-daroval-cev. PrvfJirjms, katero je nače-Hevalp, j/e bilo kot je prav -— 'Matt Petrovichevo iz Clevelanda. Matt, star sodrug, naročnik in prijatelj lista, je skoro gotovo žfe pozabil,,kdaj si ga je prvič naročil. Johna Kosina poznam ie izza leta 1918. Na njega lahko Proletarec vedno računa. Johna Zornika in Petra Benedicta ni treba posebno omenjati. Sta vedno v prvih vr stah. Prepričan sem, da ima Proletarec še polpo prijateljev v Detroitu, ki se še oglasijo. Frank Klun iz Chisholma je stara korenina, kateri še ni bil nikdar v ozadju, kadar je pomoč potrebna. In naših v Chicagu je polno število. Posebno sta me iznena-diU društvi v Clevelandu — namreč * Progresivne Slovenke, krožek št. 1, ter društvo "Svoboda". Vsem iskrena hvala. Neradi beračimo, ali je že usoda vsakega delavskega lista, še posebno če zastopa socialistično stališče, da se mora od časa do časa obračati za pomoč k svojim čitateljem. In prav nič me ni sram se obračati na vas. Meni se zdi. da je naše delavsko časopisje naše edino USPESNO ORO-2je, katerega moremo uporabiti v našo korist. In naš Proletarec je vsa leta vestno in pošteno vršil svojo nalogo — delavskega socialističnega časopisa. Naša dolžnost je torej, da ne dopustimo, da zaide v dolgove, temveč, da ga zboljšamo in povečamo; kajti to je naš list in kot tak mora tudi ostati. Zato sodrugi— pomagajte. Ruski relif Zopet ni nič za poročati. Ali potreba je še velika. Spomnit«* se časih . Odvožonje ranjencev iz Jugoslavije težavna stvar Angleški radio Je v enem svojih poročil slikal, kako težavno je delo angleških lotalcev^in Titovih vojakov, ki imajo nalogo odvažati ranjence iz Jugoslavije v zavezniške bolniške t$boTe v Italiji in Egiptu. Maj. W. M. Jo-nes, ki je glavni častnik angleških zaupnikov pri osvobodilnih četah v Sloveniji, opisuje zapreke, kl jih imajo v Sloveniji pri odnaŠahju ranjencev na varno. Prvo, ranjenih partizanov se ne sme pod nobenim pogojem pustiti, da bi prišli Nemcem v roke, ker jih bi takoj pokončali. Odnašajo jih na varno po najbolj skritih krajih. Skozi gošče in strmine v hribih. Pri nosilni-ci skozi take kraje je treba če-stokrat šest mož. Ko ranjence znesejo na varno, jih nalože na zavezniška letala in odpeljejo. Ako ste prejeli opomin, da vam Je naročnina potekla, prosimo, obnovite i« čimprej! Tole mi ne gre v glavo? | Cemu se je »n rt o* i m uradnikom AMGota v Italiji tako ne-mAtftfe sprijaznili c trtico, da spada bodočnost malemu (navadnemu) človeku, ne pa plemstvu in drugim trotom, ki «o ga ▼Se dotlej tako sVokodrto Izkoriščali? POVESTNI DEL JUJ KOZAK: ŠENTPETER (Nadaljevanje.) Najeli sta godce, ker Pušelca že dolgo ni bilo v hišo. Pravili so, da je izdihnil nekje v Tomaževem, kjer je bil doma. Ko je bilo zvečer vse pripravljeno, je Marija s skrbjo ogledovala Aleša. "Kot zid je bled! Bogve, kaj ima?" • Pred Zebo pa je vzdihnila: "Tako težko mi je nocoj pri srcu!" "Eh, dirindaj bo." "Sobe so se polnile. Zeba je sedela v kuhinji ter od časa do časa pogledala v sobo. "Sami tuji ljudje. Naših je malo." "Naj le neso na mize. Oni pridejo kasno." Resnično so pričeli stari fara-ni prihajati šele pozno. Posedli so v hiši, kakor so bili vajeni od nekdaj. Za njimi je dospela Liza. V veži jo je Marija veselo pozdravila, ogledovala se je za Alešem, pa ga ni odkrila. Rok jo je povabil k sebi. Od zunaj je skozi okno gledal bled obraz, katerega ni nihče opazil. Liza je tiho sedela. Ni jedla, ne pila, roke so ji drhtele. Zaplesali so. "Marija jo je lahko vesela," so si šepetali med seboj, ko so jo videli plesati z Rokom. Tedaj je Rok za povedal godcem: "Za naju!" Bledo obličje pod oknom je v tem hipu izginilo. Nenadoma je stal Aleš sredi sobe. Stopil je h godcem in prepovedal gosti. Vsi so ga čuli. Zmedeno je gledal krog sebe. Srdito se je ozrl Rok: "Ka . .aj?" "Ne pustim!" je trepetal Aleš, "Liza bo plesala z menoj!' Prepadeno ga je gledalo dekle. Roku je kri zavrela. "Kaj? Ti, hlapec, boš gospodarju prepovedal ples? Ven, takoj ven k živini, kamor slišiš!" Alešu so se tresle ustnice. Ukopan je stal sredi sobe. Možje in žehe so vstajali. Liza se in srepo je za korak umaknila upirala v Roka oči. "Ven!" je besnel fant. Dvignil je roko. Alešu so se oči s krvjo pod-plule. Ničesar ni videl, le roko pred seboj. Zadaj v tilniku ga je zabolelo. Sprostrl je desnico in zadel Roka v*prsi. Liza je prebledela kot platno. Zgodilo pa se je tako hitro, da ni bilo časa niti za misel. Aleš je omahnil vznak, grčal je in tiščal pene iz ust. "Jezus, božje ga je!" so kričali. Liza si je pokrila oči, da ne bi videla strašnega, podplutega obraza na tleh. Marija je prihitela iz kuhinje, pokleknila in mu odpela srajco. "Pomagajte!" je prosila. Par mož ga je dvignilo, prenesli so ga v Marijino sobo, kjer so ga položili na postelj. Marija je ihtela in ga močila. "Večkrat se mu blede," je pripovedoval Rok v sobi, kjer se je zmešnjava polegla. , "Boš plesala?" je silil v Lizo. ^4Jaz ne bom nocoj plesala," je odklonila, "smili se mi. Rok, zakaj si tako sirov z njim?" Srdito se je obrnil od nje. "Kakor hočeš." Marija se ni več vrnila. Aleš je zaspal in ostala je pri njem. Vroče solze so jo polivale. "Moj bog, ne molitev, ne ljubezen nI pomagala. Ti si mi priča, da sem vse poizkusila. Ubogi Aleš, Rok ti je nalašč iz same zlobe to storil. Tudi on je obseden. Dekleta in tebe je onesrečil. Zeba je vedela; v naši krvi je zli duh. Kdaj bomo odrešeni?" Liza je dolgo molčala. Ko pa je videla, da se Rok ne zmeni zanjo in pleše po vrsti z drugimi, se je vdala. Rok jo je omamljal. Iz dekleta je žarelo. Proti jutru jo je izvabil iz hiše. Tam zunaj mu je omahnila v naročje. Takrat se je Mariji zazdelo, da se je Aleš predramil. Hitro je prižgala svečo ter ga zagledala sedečega na postelji. Oči so se zmedeno ozirale. Iz krčme je prihajal truac. Mrs. Grey is on the spot! On dajt off from u*r u-ork, sh* must Jo /be Umndrj— Bnt u itb no eUctric iron »bt't in *n au ful quandary\ ZAMENJAJTE vaše nerabne električne predmete za vojne znamke Uboga gospa Grey! Vsak, ki opravlja hišna dela, in zraven mora še delati v vojni industriji, potrebuje električne predmete, ki mu skrajšajo čas in olajšajo delo na domu. Posebno pridejo v poštev likalniki; te se pa v vojnem času težko dobi. Ali ji ne bi pomagali, ali kdo drugi s tem, da ZAMENJAJTE odvišen električni likalnik za vojne znamke pri vašem električarju? S tem likalnikom boste razveselili kako žensko, ki mora delati v vojni industriji in doma. A Prejeli boste zato znamko za nerabne električne predmete — celo za one, ki so zanič, kajti on jih bo popravil, • # « ZAMENJAVANJE pospeši zmago na dva načina — razpečava vojne znamke in pomaga sosedu pri njegovih pod vzet jih. PRIPOMBA: Commonvvealth Edison Company ne kupuje starih električnih predmetov za naknadno prodajo, pač pa da pomaga trgovcem v Chicagu pri tem patriotičnem zamenjevalnem načrtu. COMMONWEALTH EDISON COMPANT Prisluškoval je. Zdelo se je, da bi se rad nečesa domislil, a ne more. Nenadoma je planil iz postelje. "Aleš! Aleš!" Ni se zmenil zanjo. Napol oblečen, kakor so ga prinesli, je drvel čez dvorišče. Hitro je ogrnila ruto in stekla za njim. Močno ji je utripalo srce,. od strahu se ji je oznojilo čelo. Prosila je: "Aleš! Aleš!" On ni maral za klice, proti vodi se je namenil. Žive duše nikjer. Na klancu se je ustavil. Tam ga je Marija dohitela. Komaj jo je začutil, se je spustil nizdolu. "V vodo gre!" jj je šumelo v glavi. S poslednjimi močmi je gazila sneg. Vsak hip bi moral biti doli. Na bregu je postal, kakor bi ga strašila temna groza. Marija se ga je oklenila krog vratu. "Aleš, Aleš, pojdi nazaj!" Osuplo se je ozrl vanjo, kakor bi jo bil šele zdaj spoznal. "Jezus, Aleš, kaj počneš?" Ni govoril, silil je proč od nje. "Ne, Aleš, tega ne boš storil!" Hotel se ji je iztrgati. "Ubogaj me. Jaz bom skrbela zate, da ti bo dobro!" "Umrl bi rad," je izpregovo-ril z žalostnim glasom. "Ali hočeš mojo smrt?" Topo je gledal predse. Rahlo ga je prijela in ga potegnila s seboj. V duhu odsoten je ubogal. Počasi ga je vodila, kajti čutila je, da tudi njej pojema moč. Večkrat se je v snegu opotekla. Zdrsnila je na kolena. Ob roki je počasi vstajala. Dolgo sta hodila. Tresla se je od mraza, šklepetali so ji zobje, čeprav se je vzdrževala. Pred hišo je oprezala, da bi ju nihče ne videl. Se toliko je imela moči, da ga je sunkoma potegnila za seboj. V sobi pa je onemogla. "Kaj sem ji storil?" je govoril na postelji sede. "Zakaj mi ne puste ..." "Le tiho; Aleš, tebi je hudo. Zaupaj vame!" Prejšnja topost je izginila. Sedaj je pogledal bistro, kakor bi padla mrena z oči. "Mati! Pustite me umreti. Mene nima nihče rad na svetu." Tolažila ga je s poslednjim naporom. Zunaj je bil že dan, ko je utrujen legel in se par dni ni ; zavedel. Marijo je napadla vročica. Premagovala se je in večkrat je hodila oprijemaje se po hiši. Zeba ji ni mogla več pomagati, čeprav se je reva trudila na vso moč. "Marija, tako sem slaba, da nič več ne vidim in ne slišim. Se šteti ne morem več. Zame je denar mrtev, ne razločim ga v rokah," je tarnala starka. Med drugimi brigami in težavami Marija niti pazila ni na starko. Preveč sta zrasli skupaj, da bi se lahko porodila'misel na ločitev. Ko pa jo je zdaj pozorno pogledala, je videla izsušeno, razpokano obličje, v katerem ni bilo niti sledu krvi. "Teta, lezi!" "Eh, lezi. Potem ne vstanem več." Nekaj tednov se je še mučila. V prvih pomladnih dneh pa ni več vstala. • S pojemajočim, komaj slišnim glasom Je prosila: "Pošlji po gospoda, zadnja ura se bliža. Končano je." "Zeba, če bi kaj rada ..." "Oh ... vidiš, vse moči so pošle ... nič, prav nič. Le to te prosim, ko pridejo gospod, da bova sama. tako malo slišim ..." Obhajali so jo in ležala je molče. Od časa do časa je odprla oči. "Marija, kaj boš počela, ko ne bo več mene?" Mariji je bilo težko, da je komaj odgovarjala. Zopet je vzdihnila umirajoča; "Da bi ti bog dal srečo... Hudo mi je od tebe... tako dolgo sva živeli skupaj ... Koliko smrti je šlo mimo naju ... Zame je zadnja ..." Mariji se je zdelo, da pojema pred njenimi očmi. Kakor pla-menček je včasih oživela. "Tiste soldke .., daj za maše... naj molijo zame ... Kak revež se me bo včasih spomnil ... Kasno me je poklical.. Ustnice so posinele in drhtele. Ležala je z zaprtimi očmi in dvignila je trudne veke, kadar je vzdihnila. VOJAKI AMERIŠKE PEHOTE na francoskem obretju. Nemški vojak, ki jim je skušal zastaviti pot. leti ob nji ubit. Na večer je prosila: "Naj prideta fanta!" Marija ju je poklicala. Rok je povešal poglede. Aleš se je solzil. Starka je molče iskala roke. Prijela je Rokovo. "Bodita dobra .. ." Tedaj so tudi njemu zalesketale solze. Ko sta zapustila sobo, je ostala Marija sama. Potne srage je zagledala med globokimi razpokami. Zdaj je vedela, da se ne moti. Prižgala je svečo za umirajoče. "Marija, kmalu bom pri naših ..." Sredi molka se je čulo rahlo hropenje. "Kaj si rekla" Do polnoči se ni več zavedla. Mariji se je venomer zdelo, da se smehlja. Po polnoči je zopet izpregovorila. "Oh. kako bi bila že rada Tam..." Lice je posta io voščeno. Vsak dih, še tako slaboten, je bil nadnaravno resen. Nepremično je pričakovala. "Marija ... zdaj ... roke so mrzle ... noge . k. Vzela jih je v svoje in bile so ledene, vlažne od poslednjih kapljic potu. "Srečna . . slišiš . . Večne ure ... bi jejo ... zdaj... bi jejo." Hotela se je dvigniti, da bi prisluškovala. Zasopla je in srce, ki je tolikanj ljubilo, ni več utripalo. Ihte jo je pokrila Marija z lastnim telesom. Ni mogla verjeti, da je končano mukepolno življenje tete Zebe. Ženske, ki so jo umivale, se niso mogle naj-čuditi Bila je lahka kakor pero. "Vse je dala, do zadnje kapljice krvi!" je dejala Marija. (Dalje prihodnjič.) GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA « ______ _ Piše CHARLES POGORELEC Joie Ovca/ Springfield, 111., | prispevali enake vsote še Frank je poslal $10 v sklad 200-stote-rih, ki jih je prispeval klub št. 47 JSZ. Torej bo menda naš klub prvi, ki je prispeval v ta sklad iz naše naselbine, pa ne Barbič, Frank Bclaj in Vinko Levstik, ki so nas pred kratkem obiskali v uradu. U, Michael Kumer, nekje z "one strani", pravi, da hoče ve-mislite, da bo to vse, bomo tudi deti kaj se godi na tej strani lu-od drugih še kaj prišlo. Anton že, posebno v našem gibanju; Gorenz pa je poslal 1 novo na- naročil si je list za celo leto in Majski glas, preostanek $1.50 roenino. Lojze Barborich. Milwaukee, Wis., se je lotil dela za nabiranje oglasov koledarju z vso vnemo. Za začetek jih je poslal 10 in zraven tega tudi 2 novi, 2 ob-novni naročnini in $3 v tiskovni sklad. Tudi Anton Zornik v zap. Penni je pridno na delu za kole-darjeve oglase. Poslal jih je 5 in zraven 19 obnovnih in 2 novi naročnini, s soprogo pa sta prispevala tudi petak v sklad 200-terih. V Chicagu je naša aktivnost sledeča: Jože Oblak je poslal 4 obnovne naročnine, Frank S. Tauchar tudi 4, Chas. Pogorelec pa 8 obnovnih. Za sklad 200-te-rih so pa prispevali: Filip Godi-na. Angela Zaitz, Fred A. Vider, Kristina Turpin, Frank Bizjak, Louis Zorko, Luka Groser in Chas. Pogorelec. Iz bližnjega Clarendon Hillsa pa je prispevala v ta sklad Mrs. Mary Koahak. John Trček, Beech Grove, Ind., je obnovil naročnino in prispeval $2 v tiskovni sklad. Anton Shular je p6slal svoj petak za sklad 200-terih, zraven pa 5 obnovnih naročnin in dolar v tiskovni sklad, ki ga je prispeval John Cizerle iz Edisona. Waukegan-No. Chicago: Jack Mesec je poslal 4 obnovne naročnine in $1 v tiskovni sklad za Frances Zakovšek, Martin Jud-nich pa 12 naročnin in že drugi petak v sklad 200-terih, Jože Koriič, Detroit, Mich., je poslal dve obnovni in dve četrtletni novi naročnini; Mrs. Julia Lemuth pa svojo naročnino ter $2 v tiskovni sklad. Cleveland, O. Frank Hribar je poslal dve novi naročnini in $2 v tiskovni sklad; Jože Duni dve naročnini; Anton Jankovich dve novi; John Krebel 21 naročnin in $57.12 v tiskovni sklad ($50 sta prispevala "Zarja" in klub Št. 27 JSZ, ostalo pa posamezniki, Sam pa Je dodal še petak v sklad 200-terih. V isti sklad so pa je omenil naj gre kamor je bolj potreba. Pozdravlja osobje pri listu in druge prijatelje in znance. Mi vsi mu enako vračamo z željami, da se kmalu vrne med nas. Mike Krultz, naš farmar iz VVillarda, Wis., je spet poslal 8 naročnin in $1 v tiskovni sklad. Pravi, da je njegov sin poročnik Mike Krultz Jr. še zmerom nahaja na južnem Pacifiku. Vsi mu želimo srečen povratek k soprogi in hčerkici. Tej želji se pridružuje tudi pisec teh vrstic. Mary E. Fradel, Latrobe, Pa., ne zamudi nobene prilike, kadar je kaj za storiti v prid Proletarca. Pred kratkem se je udeležila -seje Westmorelandske federacije SNPJ na Yukonu, kjer je nabrala med udeleženci $13 v tiskovni sklad. Iz daljne Fontane, Calif., se je spet oglasil naš zastopnik John PeČnik. Poslal je 10 naročnin in $7.68 v tiskovni sklad. Pravi, ker je težko kolektati po peta-kih, bomo skušali pomagati pa bolj po malen in večkrat. Tudi tako je dobro, prijatelj Pečnik. Konec tej koloni pa naj naredi Pečnikov sosed iz Oaklanda, naš "Big" Tone Tomšič. Poslal je dve obnovni naročnini, za provizijo pa pravi, da jo je v svojem "testamentu" prisodil v tiskovni sklad. 0 TEM IN ONEM Herminie, Pa. — Zelo sem se razveselil, ko sem videl, da se je tudi Katka Zupančič pridružila sotrudnikom Proletarca. Prvič se je oglasila v njemu v številki dne 19. julija. Dne 26. julija pa je s svojo besedo in dokazovanji pokazala, kdo je in kaj zastopa. Potegnila se je za SANS. Na Katkine spise sem postal pozoren, ko je začela pisati v Am. druž. koledar, v Majski glas in v Mladinski list. Začela se je udejstvovati, če se pravilno spominjam, čim je prestopila prag te dežele. Ponosni smo nanjo. • » V omenjeni številki Proletarca je dobro tudi drugo čtivo, razen tistih opazk, ki so za socialdemokrate v New Yorku žaljive in se tudi jaz ne strinjam z njimi. S sodrugi v newyorški SDF sem sodeloval in jim še zmerom pomagam. Proletarec torej piše, da sedaj, ko so American Labor Party social-demokratom komunisti ukradli, bodo pa delovali v svoji novi liberalni stranki. Jaz sem s social-demokrati zato, ker ko so sprevideli, da se s Thomasovo grupo ne bo nikamor prišlo, so izstopili. Njim ni bil pacifizem glavno na svetu, kakor je bil Thomasu, ampak mednarodni socializem jim je bil vse. Ko so uvideli, da s Thomasom in njegovo skupino za socializem ne gre, so se odločili za svoje gibanje pod označbo SDF. Drugega jim ni kazalo, če so hoteli zastopati socializem namesto da se bi ogrevali za Tho-masov pacifizem in za njegovo smešenje ameriške demokracije. Kje bi bila danes Anglija, ako ji ne bi prišle na pomoč Zedinjene države! Strta bi bila, ravno tako tudi Sovjetska unija. Hitler bi dominiral Evropo, Azijo in Afriko. Sedaj pa, ko združene sile zmagujejo na celi črti, lahko ob enem računamo na uspešnejšo borbo tudi za socializem po svetu. Kongres naše JSZ se je v Clevelandu 1. 1940 odločil z dve-tretjinsko večino za izstop iz Thomasove grupe. S tem smo zasigurali obstoj Proletarcu in ob enem Zvezi. Naj se vrnem nazaj k new-yorŠkim socialistom (k SDF): Z ustanovitvijo American Labor Party so pomagali k izvolitvi nevvdealovcev v razne urade, pripomogli so k silnemu poja-čanju unij in vodili to kampanjo po vsi deželi, tako da je sedaj v unijah kakih 14 milijonov članov, pred tem pa jih je bilo le dobrih par milijonov. V Hoovrovi "prosperiteti" so dekleta delala ves teden za par dolarjev plače v takozvanih sweat shops in v splošnem se je enako godilo neštetim drugim delavcem širom dežele. Pa so se v tem položaju začele po malem uveljavljati točke iz socialističnega minimalnega programa in tako smo dobili iz njega precejšen košček socialne zaščite in mnogo drugih zakonov, kakršnih ni ameriško delavstvo še nikdar imelo. Torej, ko vse to preudarimo, kdo ima boljšo priložnost pomagati ljudstvu: Roosevelt ali Norman Thomas? Zavezniška pomoč jugoslovanskim četam Urad za vojne informacije pravi, da pošiljajo zavezniki jugoslovanski osvobodilni armadi čezdalje več potrebščin, a koliko, to mora biti vojna tajnost. Angleški radio je k temu poročal, da so pošiljatve Titovi armadi v juniju narasle od prejšnjih najvišjih pošiljatev 600 odstotkov. Ali pa naj mar zaupamo republikancu Deweyja, ki se niti ne strinja, da bi država New York dala vojakom volilno pravico tako, da jo bi zares lahko uporabili? Ali pa reakcionarni republikanski podpredsedniški kandidat ohijski governer Bricker? Neki star republikanec je rekel, da ako bi Bricker kandidiral za predsednika, bi zanj glasoval, a Dewey pa se mu zdi kot cukrcna figura na ohcetni torti. Ce bi mene kdo vprašal, kako voliti, mu bom rekel, pa voli za Thomas a, če se ti je Roosevelt res toliko zameril, toda nikar ne glasuj za Hoovrovo skupino! Člani SDF se bodo gotovo sukali med liberalci, to je res, a □b enem tudi v dobro delavski stvari. Kajti dokler socialisti svojih skupin ne strnejo, je taktika SDF najboljša. Kadar pa se združijo za socialistični program, bodisi pod tem ali onim imenom, na primer, kakor so se v Kanadi, pod Commonwealth Co-Operative Federation, pa bomo tudi tu lahko politično bolj socialistično delovali kakor pa je sedaj mogoče. Da, social-demokrati v New Yorku se drže socialističnega programa, ki bo morda v 10. letih, mogoče prej ali pozneje prišel prav gotovo v svetovno veljavo. Do takrat pa mora postati konec konfuzije in tudi diktatur, namreč vseh diktatur. Človek ne more biti zadovoljen, če ni svoboden. Le če sme povedati vsakemu v obraz to kar misli, ne da bi se bal biti ustreljen za svoje prepričanje, se lahko zares zaveda, da živi v demokraciji Za socialistične kandidate propagiram že 40 let, z izjemo leta 1940 in potem za kandidate, ki jih indorsira SDF. Zase sem uverjen, da je bilo to pravilno, ker ljudje, za katere sem glasoval, so delovali in še delujejo tudi po izvolitvi za "common people". Tudi v tej kampanji nam le to preostane, ali pa če hočemo pomagati Deweyju in njegovim ljudem, česar pa noben zaveden delavec ne želi. Ko pa bo čas, bomo dobili "tretjo", to je res delavsko masno stranko. To je naša naloga. Delajmo, da se ohrani, kar je dobrega, in da vse to izboljšamo. In ko ne bo tako delo več mogoče na sedanji način, tedaj pride doba, ki bo zrela za neodvisno delavsko politično akcijo. Na ta način argumentira tudi novo glasilo SDF, "The Social Democrat", ki izhaja mesečno v Nevv Yorku. Njegov naslov je 7 East 15th St., Nevv York 3, N. Y. Prijatelji, ne udajajmo se iluzijam, da ne bomo razočarani. Kar pa se tiče agitacije za Proletarca, soglašam z Joškom Ovnom, ki se je zavzel zbrati skupaj skupino dvestoterih. izmed katere bi vsaki prispeval po $5. Midva z ženo sva sklenila, da se odzoveva, in tako sva storila. Želim pa listu več dopisnikov, posebno takih, kakor je Katka Zupančič. To so pogoji, ki bodo Proletarcu pripomogli, da bo še izhajal in vršil svojo staro nalogo. — Anton Zornik. Ako bi delavci s takim veseljem podprli delavski tisk, kakor podpirajo savajalno časopisje, bi bilo kapitalizma kmalu konec. Netnaaje •ovratnik. Je delavčev najhujši Najboljši pripomoček pri učenju angleščine za starejše, ali mlajšim za učenje slovenščine je DR, KERNOVO "ANGLEŠKO- SLOVENSKO BERILO" ^''English^louene fteader" Cena $2.00 s poštnino vred Naročila prejema PRCLETAEEC »jr«" 2301 S. Lawndale Ave., CHICAGO 23, ILL. KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE * rUMMMIMiniMilHItlMMMMIMHUMnHHIHIM Stanislav Mikolajček je ob 12. uri spoznal, da se ne izplača kijubavati sili, ki ji poljska reakcija nikakor ne bi bila kos. Sedaj se ne gre več za graditev "sanitarnega kordona" ob ruski meji. Vprašanje Poljske je le. ali more in hoče biti v prijateljstvu z USSR. Mikolajček pravi, da je to mogoč*. Poljski socialisti smatrajo isto. A so v ozadju stare protiruske tradicije in vrh tega pa še interesi poljskega plemstva, birokracije in cerkve, da je ovir na poti zbližanja med Poljsko in Rusijo več kot pa si jih povprečen čitatelj more predstavljati. Moskva ima v politiki svoje muhe. Toda z ozirom na Poljsko — tako se zdi, ne igra muh. Hoče le popraviti krivice, ki so se ji zgodile v Versaillesu. Ako se poljski in sovjetski državniki v tem sporazumejo, bodo svoje težave rajše med sabo rešili, kot pa jih metali po rešetih v Wash-ingtonu in v Londonu, pa v Vatikanu. Najboljše zbližanje je vedno med tistimi, katerih se vprašanje zbližanja najbolj tiče. Črnagora se glasom poročil iz Titovega tabora imenitno postavlja. Tako dobro, da ji je po-glavnik "Nezavisne hrvatske države" dal "samostojnost" in ji celo določil "državni svet'. S tem je priznal, da samo s svojimi in Hitlerjevimi četami Črno- tezo v veri, da ko bo vojne konec, se bo z njimi postopalo kot % domoljubi, ne pa kot z izdajalci in vojnimi zločinci. Njihova edina zmota je, jia so vojno Nemčiji prepozno napovedali. V UMW skuša Ray Edmund-son izpodriniti Johna Le\Visa in je pri tem računal na pomoč, vseh onih, ki sovražijo J. L. Le-wisa. Nekdo je napisal zoper Lewisa tudi knjigo, ki naj bi ga pokopala. A neglede kakšen in kolikšen falot je Lewis, izgleda, da so premogarji v^ veliki večini vendarle z njim in zanj. V Italiji so zavezniki dovolili ustanovitev nove armade, ki naj bi imela nalogo skrbeti za red in mir doma in pa ob enem pomagati v vojni za poražen je Hitlerja. V to armado se sprejema prostovoljce, ki so bili in so zoper fašizem. Da, ampak kdo jo bo kontroliral? "Italia Libera" v Rimu,, ki je glasilo stranke aktivistov, pravi, da se hoče te nove italijanske oborožene sile polastiti upravitelj kraljevih poslov prestolonaslednik Umberto. "Kam pa bo prišla demokracija v Italiji, ako se bo nova italijanska armada morala spet klanjati savojski dinastiji," vprašuje "Italia Libera" in zavezniški (angleški in ameriški! oficirji pa se čudijo, čemu se jih nadleguje s takimi vprašanji. Mar Italijani ne ve- A MEHIŠKI VOJAKI V FRANCIJI nadaljujejo s zmagami svojih prednikov v prejšnji vojni. Kako tešavna je njihova naloga, priča fornja slika. letarca, Koledarja in Majskega glasa $7,657.97, klišeji $218.96, stanarina, telefon in pisarniške potrebščine $454.84, knjige za knjigarno (v razprodajo , največ Adamičeve) $204 15, davki $181.38, plače $3,680, provizije pri nabiranju naročnikov listu, nabiranju oglasov za koledar in Majski.v glas, pri prodajanju knjig in razni drugi popusti $1,-569.74. Honorarji $185. . Poštnina je lani znašala $425,-35, ostali stroški v vsoti $151,29 pa se nanašajo na popravila, pravne izdatke, veztoo knjig in na razne druge male potroške Proletarec, oziroma JDTD je imela ob koncu leta 1943 iztir-jati — največ za koledarje, $4,-123.37, obveznosti pa je imela istega dne $4,678.69, ali $555.-32 več kot pa je bilo predvide-vanih dohodkov. Obveznosti koncem leta 1943 so bile: Tiskarni za tisk ko- dar j a ........................ $1,138.00 Slov. del. centru ........ 300.00 Za naročene knjige .... 50.00 Za vezbo koledarja .... 645.08 Za klišeje v koledarju 135.50 Za tisk Proletarca........ 850.91 Dolg uslužbencem na plačah ........................$1,559.20 Skupaj kot omenjeno prej ............................$4,678.69 Poravnane so bile v prvi polovici tega leta vse, razen plače uslužbencem (prejšnjim in se danjim) ter dolga SDC. gorcev ne more več držati pod|*>. da smo jih osvobodili izpod svojo kontrolo. Skuša jih torej Mussolinija? Da. to razumejo, a podkupiti z obetanjl "osvobo- ditve" in svobode, kar pa med Črnogorci ne drži. Hitler je vojno tudi v teh krajih izgubil. Maršal Tito je dobil iz Sovjetske unije v dar k svojemu rojstnemu dnevu dragoceno izdelano sabljo /i napisom "Smrt fašizmu! Svoboda narodu!" Sablja sama Ka sebi ne pomeni veliko. Pomeni pa to, kdo mu jo je dal. To se pravi, Moskva Tita zelo upošteva, ne samo London, kot se duša nad njim Srbobran. ONA (časniška agencija Over-seas News Agency), na katero je Proletarec naročen, je nam poklala 29. julija dolg članek v ukrajinsčini, tiskan v cirilici, toda neb Ukrajini, pač pa o Italiji. In članek opravičuje stališče italijanskega komunističnega voditelja Ercola, ki pravi, da če so zavezniki za tako in tako taktiko, je to znamenje sporazuma v Teheranu. Vsako kljubovanje tistemu dogovoru pa je greh. A iz dogodkov v Italiji se zdi, da ljudstvo nič ne porajta, • kaj so sklepali v Teheranu, ampak le na to, kar se v Italiji dogaja. Mala Estonija je zadnji dan julija napovedala vojno Nemčiji in Rusiji. Tako se je glasila vest v ameriških in angleških listih. ' A resnica je, da so desperatneži pod vodstvom svojega protiso-vjetskega glavarja storili to po- čudno se jim zdi, čemu podpiramo tiste, ki so Mussoliniju omogočili priti na vlado ?n ga vzdrževali vseskozi do lanskega leta. Hitler je svetu obljubil dve odrešitvi: eno izpod marksizma, drugo izpod židovstva. Uničil je delavske unije, socialistično in komunistično stranko, ne pa marksizma. Nemčija se spet pripravlja, da se bo začela zanimati zanj bolj ko kdaj prej. In uničil je nič koliko Zidov. A izkazalo se je, da so fA6jte" zarod "devetih življenj". V sveto nemško zemljo se je pomaknil s svojimi oddelki rdeče armade naj prvo general Čer-njakovski, Zid po veri. Stalin je s tem Hitlerju zaigral, da mu kar šumi po glavi. Ministri italijanske vlade se pritožujejo, da so zavezniki obsodili izmučeno, spokorjeno Italijo v vice, namesto da jo bi proglasili za zaveznico. Pritožb« ministrov so razumljive. A če bi zavezniki res hoteli dati Italiji nekaj pokore za njene težke grehe, bi ji povedali, da je v vicah zato, ker se je sama vrgla vanje. "Božja previdnost" .spremlja v vsaki vojni vse od kraja. Hitler se baha z njo, pa Mussolini, Pierre Laval, Petain, Goebbels in Goering, in prav tako predstavniki zavezniških vlad. Goebbels n. pr. pravi, da če se je - PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI M J * 1 sla $495.65 dohodkov, stroškov predstavnik je Krek), predstav- rekordira v zapisnik. Bilo je po- NAfcOčiTE SI DNEVNIK "PROSVETA il Naročnina aa Zdrošooo Mtv« j- moga primanjkuje! Stara igra krajih mesta, zamorska mladež je razbijala šipe na izložbenih Važno glede konvencije strov, katera prihajata iz AV- Prva konvencija SANSa se bo ie Primerno, de ne iz- vršilu v Slovenskem narodnem kllu*no umetna priprava, kate- domu, 64. cesta in St. Clair Ave- na<™?n je likvidirati vlado v nue, Cleveland, Ohio, v soboto inozemstvu in nuditi Titovi vla- in nedeljo 2. in 3. septembra, j r*Mpo\*go vsa sredstva Ju- Konvenčni odbor lokalne po- goslavije, ki se nahajajo izven družnice št. 39 ima v oskrbi Ju*°*lavije. Tito je odobril novo vse potrebno glede dvorane in v,ado v Inozemstvu le za ta na- hrane za časa konvenčnih zboro- men Ta vlada ** ne 1)6 Povrnila vanj. Za stanovanje bodo mo- v Jugoslavijo kot vlada, ki naj rali poskrbeti delegati in dele- bi Prevzel« svojo oblast. AV- gatinje sami. Da ne bo potez- NOJ <*t«ne de facto" vlada Ju- koč, apeliramo na vse izvoljene g°slavije do popolne osvobodit- delegate in SANSove odbornike, vc *n do ljudskih volitev. To ki se bodo konvencije udele- Pa ne da se osebe kot žili, da si uredijo akomodacije dr- Šubaaič, Sava Kosanovič, Izi- glede stanovanja že sedaj. Obr- dor Cankar in drugi, ne bi smeli nejo se naj na svoje* prijatelje tak°j vrniti v Jugoslavijo. To ali pa naravnost na kak hotel 11060 lahko stonli. tod» ne bodo v Clevelandu. imeli nobene važne oblasti. Vsi delegati in odborniki se Zavezniki tudi ne bodo dopu- naj registrirajo v konvenčni sti,\ da bi se v Jugoslaviji or- dvorani ob 9. zjutraj in.izročijo ganizirala kaka struja, ki bi z svoje poverilnice poverilnemu 1 Mihajlovieem vred skušaU ovi- odboru. Z vašo kooperacijo se ta ?sporazum u ^»♦„*iibil ves svet. Bodimo hvaležni, Ako ste pripravljene{x>statl ^ nam ^ treba ^ ^ '.n n«'e organiiacije, . ^ jte trebn(f in članica I hočete v vašem kraju ustanoviti krožek Progresivnih Slovenk? Podprite plemenito akcijo! ganizaclja. v katerp plačuje članica samo 25c mesečno. Za to malp vsoto dajo PS v slučaju smrti članice njenim ljudem _ _ _ , znatno gmotno pohioč. ljenja. Pomislimo, kako bi bilo, se bo ponavljala. Ali je kateri druga organiza-1 ako se bi morali boriti za našo Tu je bil nedavno v gostih re ciia ki vam more to dati? la®tno zemljp in bi na nas poza- pubiikanski predsedniški kan J ' bil ves svet. Bodimo hvaležni, wey. Pravijo, da je fajn fant. Povedal pa menda ni dosti. Po posetu v Springfieldu je šel v Pttt 1 t Inico Josie Za i 1 ^jer 50 gover- Cornelia Avenue Na na*ega naPr<**n«*« neri». ki pripadajo republikan- krajsek. 70OJ Cornelia Avenue, ^ borca in prijatelja ski stranki, konferenco* s^iarasr £ | rr^sr jaintl. # oglasil Stari Kraševec' iz dalj- Vsaka zavedna Slovenka bi j negfl Biwabikaf Minn., Frank morala bit* članica progresivnih Kfirigh in nftfn potU1 money or. Slovenk. ^er za $2. Nepoznanemu rojaku Apel za "ambulantni sklad" Kraševcu iskrena hvala. Upa-1 je moj mo, da bo imel mnogo posne-Na zadnji konferenci Progre-1 movaicev ne samo med Krašev-sivhih Slovenk smo sklenile, da jci ki ^ fini ljudje ampak tudi sc oprimemo ogromnega dela,!med Gorenjci, Dolenjci, Štajerci, Notranjci, Primorci itd. Prispevki se sprejemajo od vseh krajev, kakor tudi od domače nil v svetovni požar. V tej deželi, kot drugod po svetu, je dovolj dela in prostora in kruha za vse, samo vzajemnosti in strpnosti, pa brat- oknih, bliskali so se noži in kre-! skega razumevanja je treba. peljci, policija pa je imela veli-1 _ ko opravka. .Unija v teoriji in praksi Unija transportnih delavcev CIO v Philadelphiji trdi, da ne dela nobenih diskriminacij. V VELESILE ZA .MIR SE VEt)N0 SLABO PRIPRAVLJENE (Nadaljevanje s 1 strani.) no, ker nimata navade kazati svojih kart. A je verjetno, da sta, iz razloga, ker si Rusija želi to je nabirati prispevke med našimi rojaki za ambulanco, katera se bo poslala našim borcem v Jugoslavijo potom Ameriškega fronte Kdo ^ drugi z daljnega Rdečega križa ali pa Zojsa, ka-, kraja( ki ^ prispeval v "Am- konvencija lahko konstituira v najkrajši dobi in sc poda na redno delo. V soboto, 2. septembra zvečer, se namerava obdržavati javni shod. bodisi v SND na St. Clair-ju ali pa v Slovenskem delavskem domu v Collinwoodu. Povzeti so koraki, da se za ta shod dobi govornike iz stare domovine. Če se to posreči, bo dana vsem konvenčnim zastopnikom prilika slišati o situaciji v Sloveniji iz ust oseb, ki se udej-stvujejo v političnem in borbenem gibanju za Združeno Slovenijo v okvirju demokratične federativne Jugoslavije. Politični vetrovi Dasiravno so ameriški listi objavili glavne točke "sporazuma" med zastopniki AVNOJa in kraljem Petrom, se je vseeno našlo med nami veliko skeptikov, ki niso samo dvomili o uspehu takega sporazuma, temveč so celo podvomili o iskrenosti voditeljev AntifaŠističnega sveta. Kdorkoli je dosledno zasledoval politiko Amerike, Anglije in Sovjetske unije, bi moral pričakovati nekaj podobnega. Zavezniki so hoteli povezati vso borbeno silo jugoslovanskih ljudstev za boj proti okupatorjem in odstraniti vse vzroke, ki so delali razkol ie radi vprašanja notranje ureditve bodoče Jugoslavije. Načrt za sedanji sporazum torej izvira izza Teherana. AVNOJ < Antifašistično veče narodne osvoboditve Jugoslavije) je s tem sporazumom obdržal vse pravice, ki si jih je vzel, ukljtičivši vpfašanje monarhije, dobil pa je na svojo stran fonde jugoslovanske vlade v inozemstvu, jugoslovansko trgovsko mornarico in vse diplomatične urade,- poslaništva in razne komisije, kjer je dosedaj nadvladala osovražena vlada v begstvu. Nobenega dvoma ni, da je bil 'sporazum" zmaga za Tita in Ribarja. To bi bil kratek resume o tem vprašanju, povzet iz ameriškega tiska. Toda stvar gre bolj globoko. Subašičeva vlada, katere člani Bivši veleposlanik Fotič je o tem že nami-gaval v ameriškem tisku in že preje je bilo znano, da ima vezi z nekim "demokratičnim svetom" nekje v gorah in gozdovih Jugoslavije. Ta odltv* je orožje v rokah srbske šovinistične klike, ki še vedno sanla o stari Jugoslaviji pod srbsko dinastijo. Te sanje sanjajo tudi slovenski in hrvaški reakcionarji, katerih povratek do oblasti bi bil zagotovljen le, če bi v Jugoslaviji po vojni vladala vojaška diktatura, ali pa če bi se jim posrečilo odcepiti Slovenijo in Hrvaško od Jugoslavije in ju priključiti kaki centralno-evropski državi kjer bi ponovno predominirali Nemci. Vsled tega bi ne bilo presenetljivo, če bi novi kabinet ne okrasil Mihajloviča s kakim naslovom in ga poslal na varno. Vsekakor hočejo zavezniki na en ali drug način preprečiti civilno vojno v Jugoslaviji in zbližati vse borbene sile v boju proti nacistom. Mirko 0. Kuhel, izvršni tajnik kor že bo boljše kazalo. Cena za vsako ambulanco znaša $3.500, to je, popolnoma opremljeno. Bilo bi častno za Slovengc\ ako se bi jo poslalo — ne samo eno ambulanco, ampak dve ali več. bulančni sklad?" Ali boste vi? Za vsak dar se že vnaprej zahvaljujemo. Vsi darovi se pošiljajo na naslov: Josie Zakrajsek, 7603 £or-nelia Ave., Cleveland 3, Ohio, Neglede kje živite in koliko M pa na CeCeUj0 Subel, 1107 prispevate, vsak dar bo dobrodo-( E 68th St CleVeland 3, Ohio. šel. Vsa imena in prispevki bodo objavljeni. Izdale bomo tudi "Spominsko knjigo", v kateri bodo vsa imena. nasloVi in pa kolikšna vsota Je bila darovana. Bilo je sklenjeno, da se bo ta knjiga poslala v Jugoslavijo z ambulanco. Za Progresivne Slovenke, Josie Zakrajšek, gl. tajnica. Dodatek: Na 13. avg. se vrši velik piknik in semenj na vrtu Slovenskega doma na Recher Ave., v Euclidu, O. Ves preostanek gre v sklad za ambulanco. S Gotovo bo hotel vsak zaveden tem vabimo vse Slovence in Slo-Slovenec ali Slovenka imeti svo- venke na P0*** je ime zabeleženo v tej knjigi Kako bodo veseli vaši v domo- KLUB ŠT. 47 JSZ ZA vini, ko bodo čitali da ste tudi PROLETARCA vi prispevali m pripomogli do ambulancc. Narod, ki preliva Springfiled, HI. — Naš klub se je v kampanji dvestoterih odločil prispevati $10, tako, da bo med prvimi, če ne prvi izmed pravilih res nima določbe, da Vročino imamo hudo (ko bo se črncev ne najema, a ni jih to natisnjeno, bo morda vreme mar«l» vzlic temu, dokler ni bi- že spremenjeno). Dežja ni bilo ^ v to primorana po imenova- , _ , že od pomladi "Victorv Gar- nem vladnem odboru. Članstvo dolgotrajen mir, da bo popravi- dens" so usahnili Pa Je vzelo "pravico" v svoje ro-1 la, kar ji je nemška okupacija Ožjim prijateljem omenim, da ke- Vs* aP<* foditeljev CIO ni- j *kode napravila. To bo zahte-e moj sin "2ovi" nekje v Fran- pomagali, dokler se ni bo-! valo veliko dela, časa, veliko lju- ciji. Njegova pisma še dokaj re- j^nost polegla toliko, da se je; ^ materijala in denarja V tem dno prejemamo. Piše, da se mu , d" stavkarjev s hladno | slučaju bi v odboru štirih vb- r 1 * dali Angleži in Američani. Ako bi hotela USSR od njih sodelovanja, se bo morala izkazati, da kraj dopade, kaj več pa voja- besedo. kom ni dovoljeno poročati. Jože Ovca. V Chicagu bilo boljše Tudi slična unija v Chicagu, ga je vredna. PLEMENSKI SPORI, KI JIH NE BO TAKO LAHKO ODSTRANITI (Nadaljevanje s 1. strani.) pripadajoča k AFL, ni marala črncev za motormane in kon-duktorje. Pa ji je vladni odbor zapretil, da mora z diskriminacijo nehati, kar je storila, dasi silno nerada. A izgredov tukaj ni bilo nobenih. Imeli pa smo jih kri za svobodo, tudi lahko pričakuje od nas, ko že mnogo let uživamo to za kar se oni borijo. podprli jugoslovansko osvobodilno fronto, poleg dveh mini- PROGRESIVNE SLOVENKE V AMERIKI IN NJIHOVA DELA Cleveland, O. — "Progresivne Slovenke" so organizacija zavednih, naprednih, demokratičnih žena, ki širi znanstvo v javnosti in med članicami. Med nami se goji dramatika, petje, predavanja itd. Naše članice se udejstvujejo pri vseh dobrodelnih akcijah, kakor so JPO-SS, SANS, Rdeči križ, Ruska vojna pomoč, in pri prodaji vojnih bondov. Pri zadnji kampanji za peto vojno posojilo so se odlikovale naše članice s tem, da so prodale nad $7,000 vojnih bondov med članicami, za katero delo dobi naša organizacija priznanje od War Finance Committee, Washington, D. C. s tem, d p bodo naslovili en vojni voz z napisom "Progressive Slovene Women of America". Vse to so plemenita dela, torej ste i druge rojakinje vabljene, da postanete članice naše di- da jim pošljemo za rešitev živ- klubov v tem oziru. ljenja saj tiste potrebščine, ka- Ob enem se zanašamo, da bo tere so jim nujno potrebne. Na- še kaj drugih sličnih odzivov od rod vam bo res hvaležen, negle- tukaj. de na vaše prepričanje. Pri os- Peabody majno št. 53, v kate- čne organizacije in pomagate ši-so se že preje ugodno izrazili in ^riti naše delo. Progresivne Slo- venke smo edina civična, kulturna in poučevalna ženska or- Komur je za ohranitev Proletarca, se bo odzval klicu za prispevanje v sklad dvestoterih V tiskarni so nam tisk znatno podražili, poštnina je višja, in cene papirja in pisarniških potrebščin naraščajo, dočim jc naročnina na Proletarca ista kakor je bila. V nadomestitev teh višjih izdatkov in za kritje rednega primanjkljaja je bil na predlog Joškota Ovna ustanovljen poseben SKLAD DVESTOTERIH PROLETARCU V PODPORO. Vsak izmed njih sc obveže prispevati najmanj $5 v ta namen. Ako se Že niste, odzovlte se tudi vi za pristop med DVESTOTERE. vobodilni armadi se ne vpraša, kdo si, vpraša se le, ali si pripravljen dati življenje za svobodo. Tuidi med nami se ne bi smeli vprašati, ali bomo dali ali ne. Ako imate res čut do vašega brata ali sestre, boste darovali velikodušno. Vsak, ki čita te vrstice, naj pomisli, ako je to mogoče, kako bi bilo tukaj v Zed državah, aki bi pričeli po nas ri sem bil tudi jaz zaposlen, so za zmerom zaprli. Obratovala je 60 let. Pravijo, da kar je še premoga v nji, in baje ga nt malo, se ga družbi n« bi izplačalo spravljati na dan, ker ima drugih. bogatejših rovov na razpolago. V omenjeni maj nI je delalo veliko Slovencev, posebno v prejšnjih letih. Dne 28. julija smo naredili v nji zadnji šiht. pomagala k že itak velikemu so-1 zelo velike v prejšnji vojni, vrastvu do Japoncev, da be je Slabše se je izkazala unija že- še bolj razplamtelo. Izgnani so lezniških popravljačev na pro- bili s svoje zemlje, iz svojih do- gah Iljinois Central RR Co. v mov in is delavnic ter preganja- Chicagu. Na zahtevo vlade je ni iz tabora v tabor. Drugega do- železnica najela okrog 60 tU ro- kaza nezvestobe proti njim ni jenih, povsem zanesljivih japon- bllo kot to. da so drugačne polti, skih delavcev, da bi delali na ,kot je večina drugih America- progi, ker drugih delavcev kom- nov. panija ni mogla dobiti. Toda V Philadelphiji, ki se ponaša, unija je zapretila s stavko in da je "mesto bratske ljubezni",; pri grožnji vztrajala toliko časa, je minuli teden zastavkalo ka- da je vladni odbor odnehal, kih 6,000 delavcev transportne- V New Yorku so pred meseci ga sistema, ker je bilo osem črn- zamorci udirali v prodajalne Ži- cev na zahtevo vladnega vojne- dov in jih izrqpali. V Sacramen- ga odbora za pravična uposleva- tu so se pretepali Mehičani in nja povišanih iz pometaške v mornarji, dokler ni bilo obojim motorniške službe, tako je hi- prepovedano biti na ulicah v ve- poma zastal ves osebni promet, černih urah. Delavci niso mogli na šiht, toda Vojna bo oblastim in ljudstvu transportni delavci, organizira- povzročila še marsikak glavo- ni v CIO, so zahtevali odslovi- bol. Ako bi bili ljudje, ki se ,tev tistih osmih črncev, predno gnjavijo s plemenskimi sovra- se vrnejo na delo. Končno je štvi pametni, bi probleme rajše prometni sistem v Philadelphiji j skupno rešili. Kajti sedanja voi- na podlagi izjemnega zakona na je dokaz, da se jih z nasilji prevzela vlada, a tudi še potem in terorji nikakor ne more, pač se delavci niso hoteli takoj vrni- pa se je z njimi položaj poslab-ti. Rekli so, da s črnci delali ne šalo toliko, da je končno izbruh- Slovenski Ameriški Narodni Svet RAČUN ZA MESEC JUNIJ 1944 Bilanca v banki dne 31. maja 1944.......................... $19,379 95 Ročna blagajna $34 92 ............................................................$19,414 87 DOHODKI: PodruŽ. št 1, SANS Detroit, Mich............................$ 100.00 " " 6, " Ely. Minn......................................................25 2® " 8, " West Newton, Pa...................................1/80 M 12 " West Aliquippa, Pa..................................18 20 " 15 " Springfiled, Tli.......*................................6.78 M 22 " Midway, Pa..............................................................10.00 " 23 " St. Louis. Mo. .....................................................15 75 " 25 " Chicago, 111...............................................................25 97 " 27 " Arcadia. Kansas .............................3 00 " 32 " Cleveland, Ohfc ..........................8 00 " 38 M Acmetonia, Pa ................................................25 00 .. " " 40 " Kemmerer, Wyo. (daroval Fr. Žagar, Labarge, Wyo. 5.00 " 45 " Sheboygan, Wii............................................3 10 .... M " 47 ". Pueblo, Colo..........................................................5 00 " " 54 " Chicago, 111. ..........................................................11.«0 " 61 " Indianapolis, Ind..........................................63 00 " " 85 " Worcester, N. Y..................................................11.50 " 73 " Herminie, Pa......................................................10.00 " 83 " Walaenburg, Colo..........................................35.00 " 86 " Elizabeth, N. J. .......................4.00 " 92 " " St. Michael, Pa..................................50.00 " 94 " Hostettar, Pa..........................................................10.00 " 97 " Newark, N. J......................................................29.00 " 99 " Luže me. Pa. ..................................1.00 Federacija društev SNPJ za Weitmoreland okraj, Pa. 114.00 Kansaška federacija društev SNPJ, Kansas....................10.00 Postojanka it. 32, JPO-SS, South Chicago, 111.....................25.00 Druitvo št. 266 SNPJ, Muskegon Heights, Mich..................5 50 5>kupiČek prodanih partizanskih zvezd, katere Je podaril rojak F. R. Vavpotich, New York, na pikniku slov. pevskega dr. "Slovan" dne 11. Junija t. 1. (poslano po Glasu naroda)..............................31.35 Anton Milavec, Maxwetl, N. Mex., (poslano po Olasu naroda) .......x................................................................................2.50 Frank Mozja, Smlthfield, Pa...............................................1.00 John Perme, Witt, 111..............................................................................................................i.©0 Dohodki za mesec junij............................................................................$ 687.13 $20,090 17 IZDATKI: Najemnina urada ........................................................% 50.00 Popravilo mlmeografa ...................................................................................2.25 Poštnina .........................................................."ZZ!Z. 85 00 Potftl in vozni stroški ............................................................................179.85 Plača uslužbenca ......................................................................................................162 25 Razsvetljava ..............................................! . 1.00 Telefon in telegrami ...............................................................n.26 Tiskovine ......................................................22500 Uradne potrebščine ...................................... Podpora JPO-SS (darilo podr. it. 97, Elizabeth N J. 12.00 Skupni izdatki .................................................687 13 Bilanca v blagajni 30. Junija 1944 ..............L. lf.Sttio Ročna blagajna ..................................................................................................24.34 $2o7o9oTl7 Joseph Zalar, blagajnik. Mirko G. Rahel, izvrini tajnik. Imenik zastopnikov Proletarca Kdor zeli prevzeti zastopstvo za nabiranje naročnikov Proletarcu, prodajati Am. družinski koledar brošure in knjige, naj piše upravništvu, ki bo poslalo potrebne listine in informacije. Na tu priobčene zastopnike apeliramo. naj skušajo ob vsaki ugodni pri• liki pridobivati naročnike temu listu. Pravzaprav je dolžnost vsakega slovenskega zavednega delavca agitirati za svoje glasilo Proletarec. Ako je ime kakega zastopnika v sledečem seznamu izpuščeno, naj nam sporoči pa bomo imenik radevolje popravili. CALIFORNIA. Fontana: John Pečnik. CUkland Anton Tomšič. Los AngcUst Frank Novak. San Fraiciicoi A. Lekftsn. COLORADO. Crfttlad Buli«: Ant. Slobodnik. Pa«blo: Ludvijr Yoxey. W*iaenbarf in okolica: Edward Tomšič. ILLINOIS. Chicago in okolica» Frank Bizjak, Joseph Oblak, Chas. Pogorelec, Peter Vsrhovnik, Frank ZsiU in Frank S. Tavchar. La Salle hi okolica: Anton Udovich in Leo Ževnik. Springfield: Josoph Ovca in John Goriek. Virdont Fr. Ilersich. Wanko«an-No. ChicaVo: Martin Judnich. INDI ANA. Indianapolis: Mary Stroj. KANSAS. Armai Anton Shular. Arcadia: John Shular. WmI Minoral: John Marolt. MICHIGAN. Detroit-Dcarborn: John Zornik, Leo Junko Sr., Joseph Klarioh in John Plachtar. MINNESOTA. Bahli Max Marte. Chisbolrr: Frank Klun. DuUatk: John Kobl. El>, John Teran In Jacob Knnrtelj. Hibbinr: Frank Pipan. MISSOtTRI St. Loais: John Spiller. MONTANA. Butte: Anton Zugel. East Holena: Joaeph Mihtlirh. Rod Lodffat K. Erznoinik. NFW j£RSEY. Eliaakath: Amalia Oblak. NEW MEXICO Gallup: Mary In Jennie Mariniek. NEW YORIC. Gowafida. Jame« flekleva. OHIO. 4kron - Kenmoro - Borfcortom Mike Kopach In Matt. Močnik. I Bridgeport in okolica: Joaeph Snoy m John Vitez. Cleveland: John Krebel, Anton Jankovich In Frank Hribar, Fairport Harbor: Lovrenc Baje. Girard: John Roaln in Andrew Kr-vina. Lisbon-Power Point: Jacob Bergant Pinejr Fork: Frank Zavrsnik. Powhatan Point, O.t John Guzel. Warren: Joseph Jei. PENNSYLVANI A. Aliquippa: Gao. Smrekar. Avella: Frank Bregar. Crafton-Moon Run: Jennie Jerala. Canonsburg-Strabanot John Terčelj in Marko Tekavc. Export: Jos. Britz. Forest Cilft Anthony Drasler Jr. ^ Point Marion: Tony Zupančič. Herminie: Anton Zornik. ImpeHal: Frank Auguitifi. Johnstown la okollcat Andrew Vi-drich, Ilija Bubalo in Frank Cvetan. Latrobe: John !n Marj Fradel. Ilouston: Louis Britz. Llbrarjr*. Nick Triller. M«adowlandsi Martin Baje. Park Hill - Conetnaufh: Frank ?od- Rew: Anton Stopar. Sharom Joseph Cvelbar. Potovalna zastopnika aa Proletarca, Ameriftki družinski koledar in Majski Glas za zapadno Penno Anton Zornik, Hormlnio, za Cambria in Somerset okraj pa Frank Cvetan, Joknstown. WASHINGTOft. Seattle. Lucas Debeljak. W£ST VIRGINIA. Elm Grove: Frank Kosem. Star Cityt Iiavrrenct Selak. Thomas« Lenhaft Werdlflek. WISCONSIN. Milwaukeo in Wnt AlUst Louis BaN borich. Sbeborten: Frank Stih. Willard: Mike Krulta^in Matt Mal> nar. . WYOMING. Kemmerer in okolioai Anton Tratnik In John H. Krsisnik. Ročk Spring*: frank Remitz. t)e Oaulle in njegov odbor v Alžiru tli z zavezniško politiko nič kaj zadovoljen. Smatra* da kujejo še slabši mtf, kot pa je bil poa prejšnji vojni. In drugo — de Gaulle in vsi člani njegovega odbora so "neuradno" o-gorčeni, ker VVashington in London rajfte podpirata reakcionar-Je v Franciji, kakor francoske progresivne. VzHc tej svoji nejevolji pa ]e de CŽaiile v govorih za povfatek Francije v zvezo z Anglijo, a ob enem zahteva, da sa ne sme Francije, vzlio njenemu porazu, ignorirati« ali pa ji pretiti z odvzemom kolonij, katerih ni bila v atanju braniti. De Oaulle da včasi razumeti, da bo morda Angliji in Zed. državam še žal, ker sta toliko odrivali njegov osvobodilni odbor. Najbrže ne, ker se znajo Francozi v diplomaciji precej asimilirati. Lahko 9e zgodi, da bo Francija v nekaj mesecih spet vodilna država na svetu. Ampak da se bi jo ignoriralo, kot je v angleškem osnutku, tega pa ne bo dovolila. t f ... Roosevelt, Stalin In Churchill bodo storili pametno, če se domenijo tudi z radikalnimi nemškimi voditelji, kaj bomo z invazijo v Nemčiji. Kajti. hočemo v bodoče mir, ne pa vojne na vsakih 15 ali 20 let, se mora tudi pogorišče tretjega rajha povabiti v novo društvo narodov. Priporočite prijatelju, 9i naroči Proletarca. nsi*. naj wm POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko radio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, poštajč WGES/J360 kifocyclev Vodi jo Georoe Mdrchoit . * ,. -»i ■ * MHMMMMHMMMMMH PRISTOPAJTE K I SLOVENSKI NARODNI < : PODPORNI JEDNOTI NAROČIT« SI DNEVNIK ••PROSVETA- • « Stan« aa eoto leta |6 M. pol lota $3.00 Ustanavljajte nova drultva. Dos«t članov (ic) j« treba za novo druitvo. Naslov za list in za tajništvo Ja: 2657 S. Lawndale Ava. CHICAGO 23, ILL. 11 M11H I MHHIMII Dr. Joha J. Zavertnik FNTSICIAlf and SURGEON . 37Ž4 West 261 h Street Tel. Craw^nrd 2211 OFFIOE H0UR8: 1:30 to 4 P. M. *Except Wed. and Stln.) «(30 ta S:3o P. M. (Kxcnpt Wed., Sat and Stifi.) Res. 2219 So. Ridf*woy Avo. Tel. Crowford S440 If ao ismr -• ' • Anstin §700 »hllllMMKllMMMMM ; BARETINCIC & SON POGREBNI ZAVOD Tal. 20-361 4*4 Braad St*o*< ' johnstown, pa. PROLETAREC education organization co-operative commonwealth A Yugosluv Weekly Devoted to the Interest of the Workers OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. and Its Educational Bureau CHICAGO 23, ILL. August 9, 1944 Publi.h.d W««kly at 2301 S«. Law«d«U Av«. THE MAH C H OF LABOR About War Debts FACING the FACTS With PHILIP PEARL » /u. -L- .a« t . , Suppose that German^ fturpendered tomorrovv. Suppose that Japan. realizing the hopelessness of resisting the combined might of the ^United Nations. were to give up the next day, What Would happen? The answer is that vve wouidvlose the peace. Lord knows, everyone is hoping and praying that our enemies wil! coilapse quickly and that the war will end in the shortest possible v:.ne But the dangerous fact rčmains that we haven't prepAred for sueh a contingency. That is why the American Federation of Labor has opened a re-newed drive novv and is pushing vvith might and main for immediate passage of the Kilgore Bili. This measure is needed to set up the ma chinery for speeding reconversion and it is preferred over other bili« dealing vvith post-vvar readjustment because it seeks to proiect human needs as vvell as property needs. Of course. vve don't really knovv hovv soon victory will come The fighting may stili be prolonged for another year or more. But there are inereasing indications that the Nazis are on the point of coilapse. Milita^ leaders, fearful of over-optimism. decry sueh repoits—but they persist. And should they turn out to be true, our country will be asleep at the svvitch—unless Congress vvakes up right novv. CONSEQUENCES OF PEACE Let's look for a moment at the possible consequences of sudden peace for vvhich vve have as yet made no adequate provision. Overnight, at least ten million war vvorkers would be thrown out of their jobs. Contracts vvould be cancelled almost automatically. Fac-tories vvould be *hut dovvn. If the war against Japan should end soon after, the army of unemployed might swell to fifty million within a few vveeks. Returning soldiers, looking for a job. would find breadlines on the street. . ' In fact, if Germany and Japan vvished to strike their most effective blovv of the vvar against America, they could do nothing more catas-trophic than to give up at once and together. Isnt that a sorry state of affairs to contemplate? Isnt it a serious refleetion on the common sense of the American people? Can't they do something about It? Of course they can! Our country has been so intent on the immediate job of vvinning the vvar that it has neglected thus far to prepare for winning the peace. That*s a natural and normal oversight. But it must and can be corrected at once. The first thing to do is to learn the name of your Congressman Most Americans, to their shame, don't knovv it. The next step is to vvrite or vvire your Congressman — and your Senators as well—urging them to get busy on reconversion legislation—more specifically, the Kilgore Bili. If this bili is enacted into lavv before Labor Day, as it should be, the Government, industry and labor can get started in time on the tremendous problem of readying our country for peace vvhen it comes. r«£ iMrteDiAT* ca ose o* ine AMT.orfw.of COAL STRlKe or WA5 1TKElMFOS«rtOf4 Cf COMfUVjar AfKBi' »j* U*isutu« »« CIR-I^VcS tJ TAH iNIVSTRitS, J ^T^rj Of 7,000,000 M«M MOtMi«, OHCi AtOLTT WATI*A*C tucr^c U0*T*» •fUl PEAlC Of |MftO>MUIT I Of CMILD**« MtWi£M > io ANP 15 kVAS MACHIP J* l9lO, WMiN 2,000,000 WCR.£ IMPLOVtP. Q UMIOM Mi« ! 1HAT N(*T HAT WHl Fitt CPOOV »f If e«A«S TMIS UNION IAMU. If 15 TMAT l"T t^iOM-MAOf. The Priče of Unemployment Americans Have Nothing To Gain ln Preserving Private Profit System ITU TO REAFFILIATE WITH AFL IN AUGUST PATRIOT ITALIANS AND JUGOSLAVS JOIN FORCES IN TRIESTE WASHINGTON. — The French radio at Algiers in a broadcast on July 26, reported to OWI, said that "the liberatlon committee of north-em Ita1y has concluded an agree-ment wlth Patriot resistance forces of Slovenia." According to the broadcast, "the agreement, approved by Tito, pro-vides for the creation of joint com-mittees and fighting unlts vvithout dlstinction of nationality so as to co-ordinate aetion in a Joint region, and enable a common paper in tvvo languages to be published in Trieste." . ROADS IN BAD SHAPE America's highways are in a bad way, according to the Public Roads Administration It reported that at least 10 per cent of the main roads need rebuilding, a job that holds out hope of a 'year's employment for 650,000 vvorkers. escapable Implications of a class economy ln an era of material abundance they vvould see that only Socialism wlll lead to democ-racy and .freedom. t