St. 107 FtStfH iiffln i itMid Suh cantt m ti m V Trstu, v nedMlb »; avgusta 1913. Posamezna Številka 20 cou. Letnik XLVIII — -«--«—« tN. um, UcejBice kuj i ž niče. iJUBUAMA - Jugoslavija U uiosciuHiv t nlsifl© EDINOST Posamezne Številke v Trstu la okolici po 20 cent — Oglasi se račanajo v Strokostl ene fe«*one (72 mm\) — Oglarf trjorcev ia obižnftor m po 40 cent osmrtnice .«£hva!e, poslanice Is vtbfla po L I.—, o^asi dcnnrnfh zavodov anvt po L % — Mali oglasi po 30 cent. beseda, nejnauj pa L 2. — Ogbj^ naročnina la reklamacije ae pc£ljaJo izključno upravi E>iiiK*tI, v Trsta, ulica vr. Frančiška Asiškega Stev. 20, L ludatropje, — Telefon uredaiitva In oprav« I i-57. riti...! V svojem izdanju od S. 1- m. je prinesel j nj a bana Mazuraniča in njegovo «Picco!o della Serra» dolg članek o veli- ago». A kje so vsi tisti Kraafčeviči, Radi-kem jugoslovenskem pesniku, knezu Ivi čeviči, Preštmi, Njegoši, Gjalski m vst Vojno vicu. Čiankar pripoveduje, da se je drugi, ki H mogli biti v čast tudi največffaa knez Iva rodil v Dubrovniku, da mu je se- književnostim?! A MeStroviči, Bukovca in daj okoli 65 let ter da je napisal nekoliko del, ki mu niso pridobila le neizmerno spoštovanje vseh Jugoslovenov, marveč tudi veliko, pravo svetovno slavo. Glavna njegva dela so prevedena na francoski, nemški, poljski, italijanski, češki, ruski, madžarski in švedski jezik. O njem so pisali in pišejo tudi danes največji tuji kritiki: francoski, poljski, češki, švedski itd. Vsi ga obsipljejo z največjimi pohvalami. Njegova dramatska dela se uprizarjajo na največjih odrih in z največjim vspehom. Vse to stoji v onem članku «Piccolo della Sera» in vse to je živa resnica: knez Ivo Vojnovič je v resnici slaven pesnik, globok mislec, velik človek, velik Jugoslo-veru Drago nam je, da nam to potrjuje tudi tržaški, sicer nam jako neprijazen italijanski list. Še ljubše pa bi nam bilo, če bi šel «Ptcco!o* še en korak dalje. Bik> bi namreč že enkrat čas, da bi predstavil svojim čitateljem tudi narod, iz katerega je izšel ta veliki pesnik. Toda, to v pravi, resnični sliki, takega, kakršen je v resnici, da bi ti čitatelji že enkrat doznali, da njihovi sosedje Jugosloveni niso nikaki eporchi sciavi >, nikaki trogloditi (prebivalci brlogov), niti «pedocchiosi», nikaki jw£ poslednje uvideti, da jo zJboljršaaije državnega golspoidlarstva v njihovo korist. Nova stranka, kot socialistična in italijanska, bo dala na razpolago Mussoliniju pri njegovem vzpostavit ve nem delu vse svoje moči In za to ne bo stranka zahtevala ničesar drugega kakor iskreno sodbo o njenem delovanju. ItaSila Odprava zapuščinske pristojbine. . Poročilo ministrskega sveta kralju. RIM, 18. Načrt odlomka za odpravo zapuščinske pristojbine v krogu diružirue je bil predložen kralju v cdjcbritev. Načrtu je priloženo poročilo, podjpisasio csd ministrskega predsednika in Ertamćnega ministra, ki povdarja glavne nagibe, ki so privedli vlado, da je odpravila ta davek. Pri tem svojem sklepu je smatrala vlada, da bo odprava zapuščinske pristojbine blagodejno vplivala na javno gospodarstvo in na kroženje prihrankov ter da bodo tako neposredni finančni žrtvi stale nasproti ne-le pridobitve v moralnem oziru, ampak tudi gospodarske koristi, ki ležijo v tem ukrepu. Delo vlade stremi posebno za tem, da ustanovi v državi take socialne po-£oie politične, gospodarske rn finančne da bo v mejah možnosti zagotovljena kapitalu in zasebni podjetnosti in poštenim zaslužkom kar najboljša produktivnost m primerna garancija. Ta gospodarska in finančna politika, v kateri se združuje dobrobit državljanov z močjo držav«, odgovarja na splošno pravemu interesu siroma-šnejšega dela ljudstva in jo lahko radi tega smatramo za pravo državno potrebo v očigled veliki demogralični moči Italije In njenim bornim in nezadostnim sredstvom fn težavam, ki se stavijo na pot izseljevanju. S tem odlokom bo odpravljen davek, ki je doživel že pri razpravah v senatu še prej, ko je stopil v veljavo, stroge kritike. Ta odprava pa velja le za najožje sorodnike, kakor so predniki, potomci, ^ak^n^ bratje in sestre, strici in nečaki Ta korak pomeni prelom s splošnimi smernicami sedanjega časa z ozirom na zapuščinske pristojbine. Fašizem hoće predvsem spošto* vati družino v njenem duševnem in pra- ktičnem bistvu. Kot čuječ varuh zgodovin-ske kontinuitete države hoče fašizem slediti v svoji finančni politiki smerem, ki bodo naučile državljana, da bo gledal preko svojega življenja v bodočnost. Vznemirjenje v fanstovddli vrstah radi dogodkov v Mrianelli Fašastovska voditelji nepokorni MnssoHnjju? RIM, 18. Nedavno so komunisti vrgli več bomb v fašistovski sedež in stanovanje tamošnjega. fašstovskega tajnika. To je med tamoš-njimj fašisti Se bolj povečalo ogorčenje nad komunisti, ki je bito že itak na vrhuncu. Šlo je namreč za Kmetijske zadfcuge, ki so bole pre v komunističnih rokah in so si priStedile že precejšnje svota denarja. Pozneje je viada in novala za voditelja zadrug vladnega konoosar-ja, Jki je baje ugotovil, da so v blagajni le 4 milijoni mešto kakih* 15; tako veHiko naj bi namreč bilo zadružno premoženje. Fašisti so tedaj očitali prejšnjemu načehuštvu, da je znalo lepo spraviti ostali denar. Tennr so se pridružili še omenjeni napadi na fašistovski sedež. Fašisti so mobilizirali vse svojo čete v Balognski pokrajini. Pri postopanju proti komunistom so baje prekoračili meje, ki jft jim stavi discipfina. To gibanje proti koammi- £toxn je vodil rag Baroncini. V svoji nepokorščini je Baroocini Se) bajti tako daleč, da se je izrazil: cMussolini ukazuje v Rimu« a tu sem gospodar jaz». Baroncini je to vest za-. ni k al v pšsmu na uredništvo popolarakega lista cPopolo*. ki jo je prvi prinesel. Organizacija fašistovakega tiaka. RIM, 18. Tiskovni urad fačistovske stranke ie razposlal vsem ptArajnsldn zaupnikom ia ravnateljstvom fašistovskih tednikov sledeče pismo: Veliki fasistovskr svet je aa avojem zadajam zasedanju v tulaiu izdal odredbo, da se nebo Juflostevija Jugo slovenska vlada pristaja na italijanske predloge o reškem vprašanju. - Reko z Ba-rošem in Delto bo eno leto oprarijalajpari-tetna ketnisija. _ Sestanek med Nincičsm in MussoKnijem. BELGRAD, 18. Po informacijah radikal-ske »Tribuneki stoji blizu vladi,' se je paritetni komisiji v Rimu posrečilo, da začasno reši reško vprašanje. Po tem sporazumu, ki se za sedaj drži tajno, bo italijan-sko-jugoslovenska paritetna komisija leto dni .upravljala reško državo ter luko Baroš in Delto. Administracija luke bo poverjena posebni komisiji, dočim bo mesto pod direktno upravo paritetne komisije. Medtem pa bosta jugoslov. in italijanska vlada nadaljevali pogajanja za definitivno rešitev tega vprašanja. Doznava se tudi, da se bo dr. Ninčtč na povratku iz Francije sestal v nekem mestu severne Italije z Mussolinijem in da bo z njim konferiral o reškem vprašanju. Ministrstvo za zun. stvari je izjavilo, da o te& stvareh še ni prejeioi mkakega obvestila. Vendar pa je bil splošen vtis ta, da naša vlada v načelu ni proti taki rešitvi reškega vprašanja ter da bo sporazum v tem smislu tudi sklenjen, ko se vrnejo državniki na svoja mesta. Ministrski svef. BELGRAD, 18. Včeraj se je vršila pod predsedstvom dr. Velizarja Jankoviča seja ministrskega sveta, ki je trajala od 17. do 20.30. Na seji so razpravljali o tekočih re-sortnih vprašanjih« Med drugim je bilo sklenjeno, da se posmrtni ostanki skladatelja Mokranjca prenesejo v Bel grad in pokopljejo na državne stroške. Nato se je vršila razprava o načinu plačila zaostalih dolgov vojnega ministrstva. Na koncu se je nadaljevala razprava o ustavitvi reparacij skih plačil Nemčije ter se je o tem vprašanju izdal naslednji komunike: «Vlada se nadalje aktivno bavi s pretresanjem odpovedi reparacij skih plačil in natura s strani Nemčije. S tem vprašanjem so zelo prizadeti naći življenski interesi Z enako pazljivsotjo se razpravlja to vprašanje v Bukarešti in v Atenah. Težnja gre za tem, da se najde sporazumno stališče prizadetih držav v tem vprašanju. V tem pogledu se vrši med zainteresiranimi državami izmenjava mislil Vlada je o tem koraku Nemčije obvestila reparacij sko komisijo, ki je po mirovni pogodbi v to pristojna, in je vložila protest proti ustavitvi reparacij v naravi* . PioiaEi a prihodnja leto. BELGRAD« l& Minister financ je za-hteval od vseh nrihistrstev, da mu čimprej v jeseni povodom zopetoega sestanka narodne skupščine pričakujejo važne izpre-membe: G. Pašič se namerava umakniti iz lastne volje, da bi s tem olajšal rešitev srbsko-hrvatskega vprašanja, ki sedaj prehaja v resno fazo. Zadnja rekonstrukcija v vladi je povzročila v radikalskem klubu resne zapetljaje, ki jih tudi Pašič sam ne more obvladati. Člani vlade se v klubu med seboj drugod! fdirisgega oddaljujejo in menijo da je edino Ljuba Jovanovič sposoben, da pomiri duhove. Pašič sam mu baje namerava odstopiti vodstvo. Dalje poročajo »Novosti*, da je med vprašanji, ki bodo v jeseni usodne važnosti za rešitev krize Pašičeve vlade, tudi vprašanje odnosajev s sovjetsko Rusijo. Kakor je znano, se Pašič nikakor ne zavzema za to, da se odnošaji med Jugoslavijo in Rusijo obnovijo, ker vodi Palica pijeteta napram carju Nikolaju II. in bivšemu carskemu režimu. Vendar se med radikali in demokrati širi misel, da je treba na to stvar gledati s širšega obzorja in da je treba z Rusijo, čeprav fo predstavljajo boljševiki, stopiti v redne zveze, kakor je to storila že večina evropskih držav. Zmede v radikafeki stranki. BELGRAD, 18. V vrstah radikalcev v Vojvodini se je razvil močan pokret za razcep stranke. Minister dr.. Stojadinovič je odšel v Pančevo, da intervenira, toda ni imel uspeha, tako da bo moral poseči vmes sam Pašič. Vsled odhoda ministra Stojadi-noviča v Pančevo se ni mogla vršiti seja ekonomskega komiteta ministrov. Radikal-ski veljaki se vozijo po državi, da zdravijo razdrte razmere v stranki, delo v vladnih odborih pa mora radi tega počivati. Vladao stališče napram Radiću. — Okznaaa proti HRSS. BELGRAD, 18. Minister notranjih zadev Vujičić je včeraj zastopnikom tiska kategorično izjavil, da se predsednik HRSS Stjepan. Radič v resnici n&hcj}-:} v inozemstvu. Vlada z vso pazljivostjo spremlja delovanje Radića v inozemstvu in bo proti njemu viporabila vsa sredstva, ki jih ima po zakonu na razpolago za slučaj, če pride Radičevo delovanje v kolizijo z zakonom. Ravnotako je vlada odločena vporabrti zrfton proti vodstvu HRSS. Evharisticni kongres v Zagrebu. ZAGREB, 18. Povodom evharističnega kongresa se je pripeljal sinoči iz Bel grada pap. marca f, Pekgrinetti, kateremu sta šla do Križevcev nasproti škof dr, Premuš in dr. Deželic. Nuncija so sprejeli na kolodvoru nadškof dr. Bauer, pokr. namestnik dr. Čumč, komand, armije, župan Heinzl in centralni odbor kongresa. Že dopoldne je prispelo veliko število cerkvenih dostojanstvenikov, med njimi: dubrovniški škof dr. Josip Marcelič, senjski škof dr. Josip Marušič, djakovski dr. Ante Akšamović, sarajevski nadškof dr. Ivan Šarič in ljubljanski skof dr. Bonaventura Jeglič. Za nedeljo se pričakuje prihod ministra za vere, dr, Voje Janjiča. Na številnih stavbah so razobešene v čast visokim cerkvenim dostojanstvenikom zastave. Pričakuje se, da pride iz Jugoslavije in inozemstva na kongres do 50.000 oseb. Kongresu bodo prisostvovali tudi gostje iz Francije, Španske, Belgije in Anglije- _ tehoslovaika Generalna stavka čeških rudarjev. PRAGA, 18. Cehoslovaski itiskovni urad objavlja: Tajništvo rudarske unija naznanj-a, da bo z ozirom na to, ker so od ponedeljka dalje tekoča pogajanja z lastniki rudnikov končala brez vsakega pozitivnega rezultata in ker se ni dosegel sporazum glede mezdnega razmerja, državna Tionferenca rudarjev di3e> 20. t. m. sklenila pozvati vse v premogovnih revirjih republike zaposlene rudarje, da ustavijo delo. Poljska Hugo Stzaaes ia poljska industrija. VARŠAVA 18. Znani nemški vele industrijalec Stinnes se je začel zanimati za poljsko industrijo. Mnogo njegovih agentov potuje sedaj po Poljski in kupuje različna podjetja. Nemški kapkal gre preko Dunaja ali Budimpešte, da bi ostal prikrit njegov nacijonalni značaj. Posebno pozornost posveča Stiimes rudnikom v Gornji Šleziji. slu, ako bo Berli odnehal v vprašanju psu-ivnega cdjpora. Tudi Francija namerava vpeljali davek na tujce. PARIZ, 18. Poslanec Taitinger je predložil finančnemu ministru zakonski načrt za vpeljavo davka na tujce; Taitinger je podprl svoj načrt z dejstvom, da je sličen davek vpeljan že v Ameriki, ItaI3Jl in drugih državah. Po tem načrtu bi plačal družinski poglavar 10C0 frankov zase in 200 frankov za kakega družinskega člana, ako ostane v Franciji nad 8 dni. Delavci in poljski ter belgijski državljani bi bili davka prosti. Francija poslala Belgiji v preglej odgovor ca angleško spomenico. PARIZ, 18. Francc&ko zunanje ministrstvo •je poslalo poslaniku v Bruselju cdgcvor na zadnjo angleško spomenico, da ga izroči bel-gijski vladi v pregled. Direktna pogajanja msd Nemčijo iu Francijo. PARIZ, 18. V tukajšnjih finančnih krogih so bile danes razširjene govorice, po katerih se opažajo prizadevanja, da se pričnejo med novo nemško vlado in Poincare-jem direktna pogajanja. Ni izključeno, da bodo imela ta prizadevanja uspeh, ker potekajo strogo zaupni predrazgovori ugodno. V Berlinu se ni mogla dobiti potrditev teh vesti. Francija Pred direktnimi pogajanji med Francijo in Nemčijo? Napetost med obema državama popustila. PARIZ, 18. Napetost med Nemčijo in Francijo se je nekoliko omilila in je pričakovali znatno izboljšanje položaja, ako izrazi novi kancelar Stresemann pripravljenost za izmenjavo misli s Francija V tem slučaju se tudi Poincarč ne bo branil nadaljevati svoje diskusije z Londonom, Kar se tiče rurskega vprašanja, se računa, da Stresemann ne bo vztrajal na dosedanjem stališču Nemčije, da naj se nadaljuje pasivni odpor toliko časa, dokler se ne umakne poslednji vojak iz zasedenega ozemlja. Gotovo je, da bo način, kako naj Francozi in Belgijci ukinejo okupacijo, iz-premcnU pobožaj v precej spravljivem Siališce Cankova axna|ano. BELGRAD, 18. Po vesteh iz Sofije se vlada Cankova nahaja v zelo težkem položaju. Zveza, bolgarskih oficirjev, ki je v prevratu imela odločilno vlogo, je s Can-kovo vlado nezadovoljna. Neuspeh Can-kova v stvarjanju meščanskega bloka je to nezadovoljstvo še povečal. V dobro obveščenih krogih se smatra, da bo Cankov prisiljen, da v kratkem predloži demisijo svojega kabineta. Obenem se navaja, da bo namesto Cankova došel general Lazarov, ki uživa polno zaupanje kralja. Stambolijakjfevi ministri niso bali obsojeni. SOFIJA, 18. Bolgarska brzojavna ctjencija poroča, da ;e veat inozemskih listov o obsodbi na smrt štirih ministrov iz Stambolijskejeve£ i kabineta neresnična. Pripomniti je treba, da Ui še končana preiskava proti članom bivše vlade. liam&Ja K spopada v Aachenu. 15 mrtvih. Novi nemiri v Alsdorla. PARIZ, 18. Tukajšnji lrsti poročajo, da ja onih 25 ranjencev, ki so bili ranjeni pri zadnjih demonstracijah v Aachenu, podleglo ranam. V Akdorfu je prišlo med komunisti in poHtijo do spopada-, ,ki je zahteval 8 mrtvih in 50 ranjenih. Protest vsemu svetu proti blokadi Pcrurja. BERLIN, 18. Wolfova agencija poroča iz Iiamma, da so zastopniki industrijalcev in vseh delavskih sindikatov naslovili na ves svet protest proti z^ipretju meje med Porurjem in nezasedeno Nemčijo, katerega podaljšanja grozi spraviti ljudstvo v največje pomanjkanje. Na obeh straneh meje je 4ako tisočem delavcev onemogočeno vcako deiio in zaslužek in ne iuo-rejo tako prehranjevati svojih sestradanih dru-n. Radi blokade je postalo neroogeče trdi vsako oskrbovanje z živili. Položaj je vedno bolj kritičen, radi sistematičnih rekvizicij živeža in delavskih mezd. Protest izjavlja na koncu, da pade vsa odgovornost za posledica tega položaja na francosko politiko. Anglija Smrt sokrivca Dreyiusscve afere, LONDON, 18. Major Valdi Eszterhazy, ki je igral v znanem vohunskem procesu Dreyfuss veliko vlogo ter do sedaj pod napačnim imenom živel v Londcaiu, je danes umrl. Proti kapetanu Dreyfussu v Parizu je bila, kakor znano, svoj čas dvignjena obtožba, da je izročil tuji državi važne vojaške dokumente, med njimi tudi neki zapisnik, Zapisnik je nato preiskalo pet strokovnjakov, od katerih so trije izjavili, da ga je v resnici napravil kapitan Dreyfuss. Kasneje pa se je izkazalo, da je zapisnik napravil Eszterhazy. Zaključitev medjparlamentarne konference r Kopenhagena. K razpravi o narodnih manjšinah. Odškodninska vprašanja pred konferenco. KOPENHAGEN, 17. Med razpravo q narodnih manjšinah je poslanec Finzl kot zastopnik nemške manjšine v Italiji izjavil, da lahko pristane na predloge gleJle manjšin, dasi dajejo le-ti prav sšbka jamstva manjšinam. Nato se je o-glasil poslanec Dudam, ki je skušal pobijati Finzlova izvaja-iijai. Predlogi so bili sprejeli. (Danski, ameriški, oehoBlovaški, romunski in tpanski odjpioslanoi so se vzdržali glasovanja). Po ddtobritvi predlogov glede razorožitve je knferenca razpravljala o gospodarskih in finančnih zadevali Kaufereca se je izjavila proti neipotrebnim in Škodljivim prepove-dSmt izvoiza. ali uvoza gotovih izdelkov in surovin ter za ustaljenje tečajev. Glede ckSškochžnsrkega vprašanja je Švedski odlposUmec baron Adelswenl predlagal, najj bi sae kaki n.ejpru&transkii nwadtaa-rodni ustanovi poveril nalog, da sestavi poročalo o odškodninskem vprašanju Francoz Merim j& stavil cJopolnilna predlog, naj se apefira na vse vlade, naj pospešijo rešitev odskodhlrakega vprašanja. y l'reiti, ctfce 19 avgcsta 1923* Predloga sta bila sprejela. Na predlog italijanskega senatorja Ciraolo je konferenca Bklenila, da bo ukrenila vse potrebno za ustanovitev mednarodne podporne institucije za revne. Nato so se vršile volitve v odbor. Vsi prejšnji odborniki ostanejo na svojih mestih. Po voiLitvi je predsednik zaključil konferenco. Sledil je običajni banket. _ Pustošenje kitajskih razbojnikov. Mesto Tsao Shiii požgano. HANKOW, 17. Razbojniki so napadli mesto Tsao Shih ter zažgali bolnišnico an-jgleške protestantske misije, neko inozemsko stanovanje ter katoliško cerkev; nato so plenili po mestu. Pogrešata se dva irska katoliška duhovnika. Dve tretjini mesta sta vpepeljeni. Garnizija, ki je štela 120 mož, je imela 8 mrtvih; ostali so morali zapustiti mesto. Zrakoplov strmoglavil aa streho. MADRID, 17. Iz Badajoza poročajo, da *e neki portugalski letalec, ki je letel nad mestom, rcnadcjma strmoglavil z zrakoplovom ter padel na streho neke hase, ki se je zrušila. Smrtno je bila zadeta neka deklica; letalec pt težko ranjen, Amerika in reparacije. PARIZ, 18. Po vesteh iz Washingtona stoji ameriška vlada slejkoprej na stališču, da se plačilna zmožnost Nemčije določi po mednarodni komisiji strokovnjakov. Amerika pa še ne bi sodelovala pri delovanju te komisije, kakor tudi ne pri rešitvi ostalih vprašanj, ka so s tem v zvezi, dokler se projekti, ki so sedaj v Evropi v razpravi, ne spravijo v konkretne forme. Vlada namerava čimprej doseči kritje stroškov ameriške zasedbe, ki znašajo približno 50 milijonov funtov. Vrhutega bo zahtevala od Nemčije, ker prekaša vrednost v Nemčiji zaplenjenega ameriškega imetja vrednost nemškega imetja v Zedinjenih državah, pokritje diference. Končno želi nova vlada Zedinjenih držav, da bi se obveznosti zaveznikov čimprej konsolidirale. Diemal Bcy aretiran* CARIGRAD, 18. Bivfi minister za zunanje zadeve v vladi Ferid Paše je bil aretiran. mehanske volne v Nemili! V teh vročih dnefi, ko miruje pri nas politično življenje, preživlja, Njenrčrja resne cheve žil sic^s ptedl dalekosežnima osfks-'čUvaimi. Zaradi Nemičije sc razburjajo tud£ šla komunisti v sporazumu s tretjo inter-nacionalo ia sovjetsko Rusijo, da je sedanji trenotek pripraven za odločilni boj. Kakor kažejo vsa znamenja, ni danes ko-všso'ki državniki Francije in, AttgHfe, kateri munistična stranka v Nemčiji še tako moč-morajo preirgovali svoje poletne počitnice * *" L": J " in v hudih pasjih dneh krpati Evropo, vsak g>ci sr.oje seveda. Konta j so Angleži iztak-rili blagjcfcSe^eji cbiiž za razmesarjeno- telo ie'vhoge Evrope, so že francoski «za£rav-niks tia, ki pravijo«, da ne bo nit; jjjd tega, zakaj oni so iznašli rueka; vel Slo boljšega. In. v tem času, ko se učeni možje f rep-'rajo o zdiraivišLraem sredstvu', gre razkroj dalje, bclezem se slabša, pojavljajo se resni simptom?, ki ogrožajo celo življenje pacienta1. Da ne govorimo več v prenešenth) besedah, prerdiiimo k stvari, k,t dianes najbolj z&Tiiroa evrcpsicc* javnost. Ali yc ru^goč iz-bridi meščanske vo;oj v Nemčiji? bi bilo prvo vprašanje, a dirugo: kd:> bo zunagal in katere bi hiSc neposredne posledice? Ako se se i'-in/i valutni ka-cs v Nemčiji ne izstavi, te dk j je ja^no, aa i udi s-etfenja koalicijski vlada pade, ž njo pa. bržkone tetdfi režim. Vzdrževalci sedanjega režima eo velike stranke: socialni demokrat je, cen L rum, nemški IjudrOJvci ai še ncikaj drugih. Ti tvorijo! večino, proti tej večini se ne more uveljaviti nobena opozicija, dokler se vrši bo£ msed strr:nk-D.?r i v parlamsn-tu. Opozicijo tvcri;o: koiruurJsii in skra>ai nacionalis d. Obe stranki hiiaUu v prsagira-ru:a zrušitev režima, komunisti streme za sovjetsko repi.bi:ko, nacionalisti za reak-cktaar.no diktaturo in po večini za monar-hiono oblikot Kolik« so je zanesli na parlamentarno večino v dVžavah, ki so razburkane po političnih dogodkih- in socialnih težavah, nasn cbkazufO prccej tipičnih slučajev iz zadnje dobe. Nobena parlamentarna večina ne more preprečiti revolucije, če so dani poboji za revolucijo. Gibanje eks.treiinističnih strank v Nemčiji se je v zadbjih tednih zek* poostrilo. Levica in desnica se pripravljata z \so pare. na odločilni epcpaitf, o tem ni dvema. Da bi Nemci san:io markirali taka; in podobna gibanja. kak.cir jim očitajo nasprotnik?, ni verjetno. Fnccbno nihče ne moro dvomiti o resnosti »delničarske akcije. Kap- na, da bi se spustila v boj s sedanjim režimom. Vkljub temu utegne priti do boja še p redne se bodo čutili komunisti gotovi zmage, ker jih bodo izzvali njihovi nasprotniki na mej dan. Značilno je dejstvo, da se skušajo komunisti za sedaj združiti! z skrajnimi nacionalisti, torej s svojimi najhujšimi in nepomirljivima nasprotniki, samo da se vrže sedanji režim. To približevanje je nekaj tako gorostasnoga in na prvi pogled nerazumljivega, da se človek vprašuje, ali so ljudje sploh še pri zdravem razumu, da so mogoča pogajanja in kompromisi med križem in belcebubom. In ven-, dar so komunisti snubili nacionaliste, ne da bi zatajili svojega programa. To politiko je težko razumeti, toda dejstva so tu. In najlepše pri stvari je to, da stoje na čelu vsem tem političnim potezam ali spletkam, ali kakorkoli jih hočemo imenovati, člani vodstva moskovske internacionale. Ime Radeka se zopet čuje, govori se, da on vodi sedanjo komunistično kampanjo v Nemčiji. Z oziroen na nepripravljenost komunistov za odločilni udarec, se more sklepati, da skušajo komunisti za vleči čas končnega spopada in sc za to poslužujejo vseh sredstev. Pogajanja s takozvanimi edesnimi boljševiki» morejo imeti samo ta smoter. Razni štrajki, nemiri, plenjenja itd., ki jih vprizarjajo komunistični agitatorji, imajo za sedaj le ta namen, da prvič otipavajo tereni in drugič, 'da vadijo svoje somišljenike v vojevanju. Ti boji so prav krvavi, zakaj vsak dan obleže na ulicah mrtvi in ranjenci. To so torej resne priprave in nihče ne more omalovaževati komunističnega gibanja, ki narašča z vsakim dnem. In čimbolj se bo Nemčija pogrezala zaradi porurske akcije v finančno in gospodarsko močvirje, tem več bo rastla moč komunistov in tem hitreje se bo bližal trenotek, ki ga bodo oni smatrali kot ugodnega za odločilni udarec. Pa tudi razne nacionalistične struje se njihovih vrstah iemeljito pripravljajo. V ^ se nahajajo po večini častniki, vseučilišč- pov pujč je bil vendar poučen precedens. niVi in bojevniki. Po svoji organizaciji so Pa tirdi komunistična struja zelo moč- najbolj nevarni komunistom, ki ne razpona in se pripravlja na cdSoičšleffi spopad: j )»mki frenti proti Avstriji IV. » Ceaare car« Finzi. Majhen neznaten človek v Italiji se zove tako, toda bister, datekovfcfen, neumorno delaven, ki zmore delo, Mojemu bi 10 drugih »e bila kes. Mož je znan tudi pri nas izza leta 1919., ko je vodil' kot podpolkovnik urad I. T. O. v Trstu. Avosncirat je vsled 6vc*jih izrcdutli spcsobncH.fi nenavadno naglo — sredi 1917. je bij še kapitfin. A že tedaj je stal na odličnem mestu kot vodja informacijskega urada I. italijanske armad«. V dobr, ko asm služil formalno še v anrstrij-eSsi vojski, sem se sestajal često s Finzijem. Tudi moj podnarednik «parlamentario», ki je služil od septembra 1917. dalje v maj eni lc-gijonarskem odredu v ItaH^i, ga je pozneje- v Italiji spoznri m trdil, da je bil baš Finzi, s katerim je^ imel v Vicenzi največ posla. — Kot Bošnjak sem prestopal tekom poletja 1917. vsak teden, včasih tudi po dvakrat in trikrat na teden italijansko fronto in trinajst-krat mi je prihHel Fina iz Vicenze naproti, da osebno govori z menoj. Imel je vselej toliko idej in kazal obsežno znanje o avstrijskih razmerah, da smo se čudili. Zcxetkocna mi njegov vpliv ni bil umljžv in sssn često misli], da pretirava, ko' je govoril o svojih konferencah s komandanti armad, z vrhovnim poveljnikom generalom Cadorno tn s srpnisn kraljem ■— pozneje smo uvideH, da anožfčkova beseda zares mnogo zaleže. CoioneUo Arrivabene, komsadant polka florentinskih lancie>nev, mi fe pripovedoval avgusta' 1918., da se boje Finzija vsi generali. Sam sem videl in slišal, kako neusmiljeno je ošteval višje oficirje, kadar jim je očital storjen« napak«. Po rnc^ih pojmih so taki pojavi nekaj izrednega, v Italiji pa, kjer se dogajajo še čudeži, se je treba tadi temu privaditi. Finzi je bil, k«kor mi je trdil 21. julija 1917. v Strigm.1, pred vojno italijanski aU«e v Pešti in ima žeqa z južnega Ogrskega, torej Jugo-sTovensko. Z njegovo druiiako sem se seznanil pozneje v Verooi. O Slovencih in Hrvatih je knel mož strahovito one upe vse do one dobe, ko se je začel slikati z nami. Videl je v iuts Avstrijake in njegovi posli a frooto v prvih letih vojne mu niso ixpodbili prvotnega prepričanja. Mnogo je menda vplivala nan) tudi strahovita tradicija, ki govori v njegovi družini od rodu do rodu o onih Hrvrvtih, ki so leta 1849. pod vodstvom generala Radetzkega zapustili slab glas za seboj: tudi Finzijev&ga deda/ so baje Hrvatje zrezali do krvi in onemoglosti, r< bi vlada ne imela povoda za persekucLje in da Slovenci. — Kaj pravit k tami paktu?« «To je programa, ki ga priznavamo. Za Udd prevrata je vredno izdajali deklaracijo. T* program itak živi v srcih vseh praivah aacijo* nalistov.n se torej izrekate za kriški programi jMislil sem si. — Mi, ki složno db strani, dino v vaših programih vefiko neenotnost« Tudi krfski pakt ima hike — ker ae ne oakm na vojne rezultaite in na besedo veiHkib thv žav, ki bodo imele ob sklepanju miru več govoriti nego revclucijofiarr« begunci majhnih' plemen, notabene plemen, ki atoje notorifcoe^ in po ogromni večini v vojni »a vtrani Ar-; strne. Taki paikti so torej probl emartsk«ga značaja/ — recimo akademskega značaja. Ak| ni tako?« «Da je neuko ljudstvo v avstrijskem tabora na fronti in deloma tudi s srcem, ne sme biti vam, ki poznate Avstrijo, «Lč Čudnega in obsodbe vrednega. Saj je va§* ita-1 dansko ljudstvo, kolikor ga je v Avsfcr^i, tudi orientirano tako, da ima irreidenta intelektualcev tviko delo. Ta poloržaf je začasen in se bfiS v sedanji dobi obrada na bolje, rezultati vojne pa itak izpremene vse. Kakor izjavlja ItUlija, da hoče svoje avstrijske rojake združiti z italijansko narodno celoto in izvršuje ta program že 70 let, tako vidimo v Srbiji iisto ufcgo glede Ju goslove nw. » ttiti'iiiani smo eden narod.» «1 mi ano eden narod. — Ako se zde vam danes besede kriškega dfogovora brez vred- si pridobe podpise tudi med neinteligentnimi: nosti — meni se ne zde. Študirata hočem do- Ako bi zsaagaii ko-nii3isti ter prc^Usili bržkone razbila in nastale bi nevarne kom-sovjetske republiko, ne v vseli deželah,' pKkacije v mednarodnih canošajihevrop-pi A^ej v nekaterih važnih ccnii-ih kukor v j skili držav. Grupacije okoli Francije na Berlinu, Lipskeni, v T\uaria3gj]ii in dk*ugod, | eni in Anglije na drugi strani bi se naglo •tedaj nastane vpra žanje, kakšsio staliiće razvi j ale in stali bi pred novo svetovno ib zavzela* ententa nsip-rairk temu novemu vojno. Sicer bi francoske armade brez ve-po3ožaju. Ali bi mogla ententae dtžave likih naporov strle nemški oboroženi od-rrirno prenašati boljšem isko rcp«i'i)Liilco v p^ toda politične in gospodarske posledi-osrčju Sredhfe Evrope? Sovjetska refpaib- oe te «zmage» bi tale nedogledne. lika v Nemčiji bi stalno o^rožaliai meščan- Zatorej je izbruh nemške meščanske vojski režim zapadnih držav, tretja) interna- ne za evropski mir silnega pomena. Če bi cionala bi pcdvojiia sr/ojb propagand!^ po zmagali komunisti, imamo svetovni spor vser deželah E\TOpe, skratka; nastal bi med vzhodom in zapadom, če zmagajo na-takše^ položaj, ki bi prisilil zapadhe dr- cionalistični desničarji, grozi istotako s vezave. da aktivno- nastqp^o preti bo^eviz:- tovna vojna pod nacionalistično zastavo, nva. in tedaj bi ufle-gnile francoelc«, angje- Le tedaj, če bi bila ententa v vsakem slu-žke in italijanske čete vkorakati v Nem- čaju popolnoma edina, bi »e dale posledice čijo in streti nemško sovjetsko republiko, nemške meščanske vojne lokalizirati, sicer V iem. slučaja pa bi bil to casus belli za pa ne# Rusijo, ki ne bi mogla ne smela pustiti naj Je še tretja možnost, da ostane pri se-cedilu nemških komunistov. Ni izključeno, danjem režimu. Ako bo nova koalicijska da bi se v kratkem vnela na nemškem vlada premagala sedanjo valutno in gospo-czemlju pravcata vojna med vzhodnim darsko krizo in se sporazumela s Francozi, komuuizmom in zapadnim meščanstvom, potem je tudi možnost meščanske vojne Tudi okoliščina, da je Poljska med Nemčijo precej manjša. Skrajne struje morejo ži-in Rusijo, ne bi mogla tega preprečiti. Veti in zmagati le tam, kjer so socialne Tudi na Poljskem je komunizem močan in razmere obupne. Ako pa se ohrani socialni s pomočjo Rusije bi poljski komunisti za- red in je prebivalstvu zagotovljen življen-mogli vreči sedanji režim v Varšavi. Treba ski minimum, tedaj so tla za komunizem je pomisliti, da bi tedaj Rusija napela vse pa tudi za nestrpni nacionalizem nerodo-moči, da pripomore do zmage komunistov vitna. Nemci so že poskusili oboje. Njihov v Srednji Evropi. Če pride sploh do kak- pangermanizem jih fe pognal v vojno in šne večje akcije komunistov v Nemčiji, te- jim prinesel poraz, razni komunistični puči iaj se bo ta izvršila na ukaz tretje inter- pa so razočarali celo navdušene komuni-lacionale, ki bo prevzela v tem slučaju ste. Zakaj jedro komunistične akcije je najluđi polno odgovornost za izid borbe. Za- prej temeljilo vsestransko podiranje. Zida-kaj, če podleže komunistična Nemčija, te- nje se prične še-le na ruševinah. Kakor hi-tem je tretja intemacionala zaigrala svoj tro pa bodo množice videle, da stoje na prestiž in svojo bodočnost. Pri vsem pa je čelu države možje, Id hočejo in so spo-soudeležena tudi sovjetska Rusija, zato se sobni zidati in obnavljati, se bodo pridru-mora Rusija udeležiti tega boja za vsako žile njim in zapustile one, ld imajo ▼ pro> -sen o. ~ I gr*""* nafprej ružetjje, a ie-le potem Vprašanje je seveda, ali smatrajo nem- zidanje. v oci. In vračal se je prvič z novo vero v Vfcen-zo, da so tudi med Jugosloveai ljudje, ki niso Avstrijaki — neka nova generacija ki se ne strinja z njegovimi dosedanjimi pogrni, «Ali so vaši Bošnjaki zanesljivi zarotniki proti Avstriji?» »Videli ste podoficirja. Taki so.* «KoEko je vas?» «Nuše število raste vsak dan. O moji zvezi zvarni je točno poučenih seveda le malo Iju-dij; upornikov je blizu 50, ki eo pripravljeni na moj migljaj stopiti v ake$o. Vseh ljudi ni-stm informiral, ker smatram, da ni dobro, ako bi vedel vsrk vse in b« morebiti po nepotrebnem govoril o stvari, ki fe ne!varna,j> •Psunetno |e tako. ZaracB varrtosli m previdnosti je treba molčati o vašem koraku tudi med ne£boij$sni prijatelji.* O Cadbrni mi razlagal Fraz.. «Vaš nairt fe-zelo fep. Mene je presenetil. Načrt je predložen sedaj vrhovni komandi. «Suia Eccellenza» bo odfočila. Sua Eccellenza mi je rekla, naj se eeznrmim z vami osebno in se z vami razgovorim. «>Siia Eccellenza je general Cadorna?» «Da,» se smehlja Fmzi. Vprašuje me* po osebnih podatkih, po družini, po vojni sKižbf, po motivih, »cm se cd ločil stopiti z Italijo T zvezo. Odgovarjam mu, kakor sem naznačil mobve v pismu. « Mi £3BO jug oslov eiffika irredenia.» «Tako! Ali ste prepričani, da bo vojna razbila Avstrijo* «Ba, prepričani «Čujte, gospod, to je problem, veKJc probi em, pri katerem bodo odločevale velike države. Prijatelj, Avstrija ima zagovornike v Angliji, rrfiaciji, Ameriki* «A vendar propade. Drugega izhoda ni.» «Želim vam, da sc uresniči, kar pravit^ To ie teza, ki vodi tudi moje delovanje: — Meni so Slovani simpatični. Govorila bova drugič o v:J5«m problemu.* Ob drugi priJikr je Finži rade volje posredoval, ko smo pisali dr. Edvardu Benešu v Pariz. Ponujal sc Je, da rad v*e»ej ustreže kot posredovalec, če se hočemo stikati z znane«, živečimi v inozemstvu. x :V V. ' • 'V ' ' Revizij prepričanj«i ^- Pri sestanku 26. julija 1917. je navajal Finzi govor na notranie razmere v Avstriji. V Itaiiji so baje o dogodkih, ki se vrš* v Avstriji, pr®r cej dobro poučeni. Avstrijsko časopisje dobivajo v Italijo preko Švice. »Kaj pravite Jigoskrveni o deklaraciji de-putatov G rek« in Koroseka?* # V prvem trenotku sc morem domisliti, kaj hoče. «Kateri deklaracije?« Ali ne poznate majske deklaracije? Za avtecomlfo Jugoslov«nov pod vlado Habsbur-gov?» Aha, že vem, kaj mi&H. Imenoval j« prej po svoje' dr. Kreka ia dr. Koroica. ' < Poznam oka đepvteia in čka) seca o u£ deklaraciji ▼ Ainajikffc Mih. Našth slovitih in hrvatskih Šalov mm dobivamo na fnmtn. množicami ljudstva.» «Z drugo besedo bi rekli, da vodico jezuitje jugo!sJovensko politiko v Avstriji. Inače misli jot, inaiče izjavljajo! To ni dobro znamenje.» «Oni, koji so izjavo sestavljali, morebiti tako mislijo, kakor so povedali. Revolucionarna misel, da se moramo rešiti Habsburžanov, \e v našem ifudsLvu le malo razširjena. Kolikor je meni znano, smo gojjli revolucijo-narno idejo pri nas edino v giinnas ličnih društvih.* «To je pa zanimivo! Tudi vi imate gunaia-ste, ki so revolucijonarci? To je bilo nekdaj pri nas tudi. Vi ste gimnast?» «Da. «Sokola se zove organizaciji «Zdaj že vem. Spominjam se, da sokol. — Ali je močna ta organizacija ?» «Pri nas je žal še slabsi Bilo nas je okroglih 10.000.» *To je «nnogo.» «Pri CeKh so pred nami. Tam so prekoračili 100.000.* «Saij se posna jo rezultati tudi v vojni, Čehi sc« mnogo agilnejši revclucijonarci nego vaši Jugosloveni. Torej vi đte tudi «Sokol»! Zdaj bolje razumem,* «Uraljiv-o> je, da' naši pctslanci ne morejo in ne? smejo podajati radikalnih izjav o zahtevi narodne samostojnosti. Take izjave, ki imaijo protiaestrijsko smer, podajajo lahko šele, kadar so izven oblasti Avstrije. Za. revolucionarne nacionaliste ni forum Dunaj.» «Temveč Corfu?» «Prosina, zakaj Krir» «Tu sem vam prinesel poročila najnovejših italijanskih listov o sestanku vaših po K trkov beguncev in srbskih politikov na otoiku Krfu. Videli boste, kako so v Italiji poroča o vaših vprašanjih. Šupila sem poznal, a ie mrtev. Trumbiča ie ne poznsen. Sed-a-j je advokat Trumbič iz Splita va5 zastopnik?« «Da, takozvani Jugosl o venski Odbor.» «Baš za Odbor je podpisal dr. Trumbič krfiskl pakt.» «0 paktu ne vemo ničesar. Prosim, Mi je s tem paktom?» «Ne morete vedeti, ker se je konferenca vršila v zadnjih dneh. Sicer pa mislim, da vaši tfsti v Avstriji tke bodo smeli pisali o paktu. V «Corriere della Sera» boste čitali. Pnšič kot zastopnik Kraljevine Srbije in dr, Trumbič kot predsednik Jugoslovenskegai Odbora sta se aedin'la na nekaterih točkah: da bodo po vojni tvorili Srbi, Hrvsjti in Slovenci skupno kraljevino pod kraljem Petram, oziroma pod srbsko dinastijo, da bodo vsi narodi in vse govor in ga tajno spraviti tudi demev, prijateljem v Avstrijo, ki 60 šs«fcga nušijtrr-.a kakor jaz.» s «Sf$ v vašem ljudstvu ni ideje vn žei; izraza.» *In če so pcedinci, ki se pečajo tajno s to idejo -— stvar je neizvr&Ijiva\ dokler svetovna diplomacija, nc sankcijbnira dogovorov.« «Za diplomatsko stran dogovorov se zdaj kot vojak ne morem brigati, iako daleč niti ne vidim. Jaz sem vojak, človek za delo in podjetnost, ki delam zgolj po instinktu. Instinkt mi pravi, da sc je treba boriti proti Avstriji, kar fe naša prva dolžnost. Is-ta instinkt mi pravi, da dosežemo samo po razbitju Avstrije narodno sranostognost v zniislu pakta, o kojem ste govorili. V tem oziru delamo isto, kar Cehi, z istimi, to js paralekiim; cUji.i> «Vi govorite talco prepričevalno, da bom menda revidiral svoje prepričanje.» * * * Italijani očitajo kaj radi Jugoslovenom, Itaf sesn v poiznc-jši dobi često videl in doživel, da smo trdi in konservativni za ^boljše, prepriča-nje», kadar imamo svoje prepričanje. Vsak človek, vsalco pleme ima svo^e l.'&tncfiti. Zdi se mi pa, da smo si glede kosteervativnosti Ju^colcveni in Italijani vbl enaki, ako nSma^o oni tc lastnosti v Š^ vcč> meri. Gospod- Finzi, ki ga sm^ram za izredno gibčnega med n/jiini, je začel na sv. Ane dan 1917. revidirati svoje prepričanje o Ju^osto-venih, ko sva sedela na grudah in kupih kamenja zgoraj nad Strignom. RczuHa-t, do kojega je dospel v tem oziru tekom naslednjih mesecev in let, ni izpolnil popolnoma mojih iiad. ' Ob slovesu je Finzi poslušal, kako nekdo poje ob Masu. «Mc-j redov je,» pravim. *Na straži stoji Bošnjak in si poje.» Ilija Knežević rma krep; in ja«sno sii-šiš vsako besedo dp Strigsia. Tako pesmi še Finzi ni slišal. «Kaj značijo besede?^ «Smiliš se mi, domovina Bosna, zapuščena/ sirota. Finzi posluša«. «Lepo je, a melodije ne razusnem.» Kako ie pogedii moj llija! Pravijo nam, da je lepo, a da naših meloduf ne razumevajo. Ali ni tudi ta malenkost značilna? Ne mešajmo pojmov! Na naM izvajanja o znani zablodi nekega dopisnika «Gariske Straže« o Princ i-povem mučeništvu nam omenjeni list v svoji zadnji številki odgovarja xn seveda brani svojega dopisnika na zelo zavijajoč način. «Straža» je veo zadevo zavlekla na popolnoma drugo polje češ, mi da smo poveličevali nasilstvo kot sredstvo v političnem boju in da je njen dopisnik imel prav, ko je trdil, da potem tudi ne bi smeli obsojati požigakev naših narodnih domov, Krnice, morilcev komunista Berce-ta itd. Obrambi sledi običajni konec o^ ljudstvu, katero da ne odobruje takih nasilstev, katerega se ne sme zavajati in slično. Čitatelj razvidi iz tega, da je potrebno, da se vlak te polemike spravi zopet na pravi tir oziroma na že doseženo končno postajo. Stavek, zapisan od našega lista in od * Istarske Riječi«, iz katerega je «Stražin» dopisnik izvajal svoje nelogične trditve, je glasil tako-le: «Princip ni bil navaden zločinec.* A zapisali smo ta stavek o priliki obletnice začetka svetovne vojne. Naravno je, da smo se pri tem spomnili tistega, ki ie sprožil prvi strel. Že iz naše trditve, aa Princip ni bil navaden zločinec, je razvidno, da se zavedamo, da je dejanski stan tega, kar je storil Princip, dejanski stan zločina. Ni bil pa to navaden zločin. Prmcip je sprožil strele iz osebnih nagibov, iz maščevalnosti, radi koristi ali kaj taeega, streljal je, da s tem manifestira jugosiovensko misel. Tudi to, kar je Oberdan nameraval storiti, je zločin. Toda Italijani s pravico slavijo Oberdana, ker je v Oberdanovi nameri izrazen njihov nacionalni ideal in protest proti avstrijskemu režimu. Z isto pravico slavimo mi Principa: Večji del našega naroda je samostojen, neodvisen, in Princip je bil med prvimi, ki j« pred vsem svetom vzdignil klic po tej neodvisnosti. Pa še nekaj ne smemo pozabiti: Proti koncu je vzdignil Princip svojo roko? Proti mogočni Avstriji ki je Imela eno najmočnejših vojsk sveta, tak da alti en trenutek ni mogel biti v dvomu, da pomeni njegov čin zanj — konec, pogin. Vzdignil je svojo roko ne tfoaou f mogoče v kakem te zasede, ameak v srcu velikega mesta Sarajeva v trenutku, ko je bila v tem mestu velika vojaška parada, ko so bile v mestu cele divizije vojakov, stotine detektivov, vzdignil je roko ven iz tisočglave množice vedoč, da bo sto rok mehanično seglo po njem, čim bo pc£iJ njegov strel, vzdignil je roko proti onemu, katerem^ je bil ves ogromni vojaški in policijski aparat zbran v Sarajevu, slepo podvržen. Človek, ki iz takih nagibov, ob takih okoliščinah in na tak način izvrši zločin, vendar ni navaden zločinec! Vse to je tako samo ob sebi umevno, da smo prepričani, da vse to pišemo le za gospode v uredništvu «Straže» in njihovega dopisnika, ki nočejo razumeti. Požigalci naših Narodnih domov, Krnice itd. pa so nastopili proti malemu, neoboreženemu odlomku našega naroda, kateri ni nikoli pro-pvedoval nasilstva in ga tudi nikoli ni izvajal, morilci BeTceta so nastopili proti stranki, katera leži strta na tleh, ne poži-galcem, ne morilcem se ni trebalo ničesar bati. Gospodom pri «Goriški Straži» je moralo biti vendar znano, ko so pisali obrambo svojega dopisnika, da je eden poži^lcerv našega Narodnega doma, ki je sani izjavil na velikem ljudskem 3hodu, da ta požig pc-raenja začetek njegove politične karij--' danes poslanec v rimskem parlament . obenem organ fašistevske stranke in v -katerim se poverfajo ob raznih pnhi-s, važne naloge. Kakšna razlika med razkošno rimsko poslansko zbornico, kjer poslanec Giunta svobodno govori narodu in svetu, in temno, podzemsko celico v daljni trdnjavi v Josefsladtu, kjer je nefeproona jetika v par ktih uničila mlado Prineipovo življenje! Bolje je, da stvar zaključimo, in naj ostane pri golem dejstvu, ki konečno ni tako hudo, da ce je «Stražin» dopisnik, kateri je drugače laliko častivreden mož, pošteno urezal. Vsaka naša številka je dokaz za to, da vedno obsojamo vsako nasilstvo v političnem boju. Obsojevali smo nasilstva ne samo tedaj, ko so bila naperjena proti nam, ampak tudi tedaj, ko so šla proti fašistom, obsojali smo jih tudi tedaj, ko je bilo nevarno obsjati jih aH vsaj previdno: molčat L Naj pokličemo gospodom pri «Straži« 1« tn primer v spomina V Trsta, dne 19. avjusta 1923. Ko je hfla v maju 1915. opustošena «Pic-colova» tiskarna, je «Edinost» vzdignila pogumno svoj glas proti takim nasiljem in naše politično vodstvo, na čelu mu poslanec Wilfan, je «Piccolu» pcjnucUIo našo tiskamo, da mu pomaga olaj šati škodo povzročeno po nasilstvu sodrge. Naše pravilno in pošteno stališče glede nasilstev je tako splošno znano, da je res vsaka beseda odveč. Znano je ljudstvu, ki ga vi, gospoda pri «Straži*, tako radi pokličete na pomoč, ko vam zmanjkajo argumenti, znano je to dobro tudi vam samim, gospoda. Čemu torej?. .. ____ ZMi'inska dejstva In neresnice Poglavje o «Petnelopah»( ki razdirajo, kar drugi snujejo dobrega, in ki ga je sprožil «Piccolo», smo mi spopolnili kakor potrebno, da je medalja vidna tudi od druge sirani. Pogiavje, ki ga je knjiga Attalija Tamaro posvetila Jugoslaviji in njeni politiki, smo pustili na strani, ker se nam je zdelo, da izgled s Češko še najbolj nazorno kaže, kako izvestni italijanski novinarski in publicistični krogi križajo sedanjo poKliko oficijelne Italije. Izjavili pa smo, da smo hoteli le beležiti in da nočemo po-imizirali z Attilijem Tamaro in z listom ^Fiamma Nera». Le na nekatere trditve in navedbe —, ker so kaj sorodne z gonjo proti našemu ljudstvu v teh krajih, — naj jiekoliko reagiramo. Tam aro se sklicuje n. pr. tudi na razne •izjave češkega slavnega zgodovinarja Pali ackega, pokojnega voidie češkega naroda Riegra, in znamenitega češkega publicista Havlička, da bi dokazal, da so bili Čehi v sik dar zvesti austriakanti. Odgovarjamo, da je balo vedno, je in bo tako, da je vsakdo — naj bo zasebnik, ali znanstvenik, ali politik — dete svoje dobe, produkt razmer v katerih živi in deluje. Palacky se je rodil i. 1798 in umrl 1876,, Rfeger se je rodii 1818 in umrl 1903, Havliček rodil 1821. umrl 1856. V tisti dobi so češki voditelji jnorali računati z dejstvom, da je češki narod priključen k avstrijski državi! In ket realni politiki so morali svojo taktiko urejevati temnii primerno. V resnici pa so ti «austriakanti» polagali temelje vzgoji češkega naroda, ki je v sedanjih zgodovinskih frenotidh dozorela sad: osvoboditev naroda češkega in ustanovitev samostojne čehoslovaške države Tudi nas obsipljejo z au s t nakan Is tvom, ker smo v predvojnih časih računali z dejstvom, da nam Dunaj kroji usodo in smo zalo — v borbi za pravice svojega naroda — morali tenm prim-erno urejati svoje postopanfe, kakor so delali tudi Italijani kot avstrlMsi državljani! Tako s» dblsli tudi njihovi poslanci, da-si iredentisti. «PSbcokr» j.e, kije nedavno« — v zgodo v. aii-strarikantskega gibanja v na£iii krajih — odkrito »ugjettem; il, da je bila> v run c-gih itkli-jataskih dmižiriali, ki so se pozneje pridružile iresdie ritisličnemu gibanju, poprej živa. tradicija — avs.lrijakantstva. K jim pa ne c*čita dan.es tegai aofeen «Piccolo» in. nsolben Ta*narc, Danes fe vse pozabljeno in odpuščeno. Nas pa le Jiajganjajo z avstr^ja-kamt-sivom Ln kličejo v tem imenu ogenj ki žvepla na nas, čeprav istotaiko neopravičeno, kak!or bi bilo to proti enim rtalHan^kiai družinam*. Kdor poza češko Soko;sivo> ia. diflh, ki je živ v njem od) njegovih prvih začetkov-, £ na volitvah zmagali Mlajdo-čehi vodstvom Kramara; «\Vas ist as SUoivenicih neprestano širi legenda, tdia smo uživali slmnaine Danaja, da ssco bili njegovi lju-al;e*nci, njegovi Benjamini. Kaj pa naj rečemo še le C — ne moremo reči chni^aće — neumns) trdiskvi, dk je se-dlanjS prf^s-gdnik čehosiovaćike repdbižke, Masaryk, afoil-lTj^sate a Vteraia di essere in serviz&o detta Mctrdiia oble ve il rcandato ci deputalo alla camera?! Res — preeisr.no 1 Kzior pozna p©lifc9lČB2fO zgodavmo Avstrije iz šeisfcde-eeHh in sedemdesetih lei, ve, r, temveč je prosto vsem dekletom, da si jih izdelajo in poljubno nosijo. Smatrali saxu> goriomenjeno objavo za po-Crcibno, ker se je vsaiko dejanje, izvršeno po dekletih v takih bluzah, pripusovsJ!© prosveta-šicazn, — Odbor. Sestanek železničarjev — pohabljencev. Vsi železničarji, ki so postali žntev keke nezgode in so dobivali rento na podlagi zavarovanja prođi sezgodrrn, ©o vabljeni na važen sestanek, ki se bo vršil v gostilni «Pri stari breskvi* v ulici Udine št. 17 jutri, v ponedeljek, ob 15. uri. BruSfveaa vasli Dijaška Matica. Opozarjasno člani ^-dijake, da je zadnji dan za vlaganje prošenj 20. avgust. Pozneje došle p«>šnje se bodo le izjemoma upoštevale. Društvo mara imeti vse prošnje do 20. t. m. ker mora sestaviti proračun za šolsko leto 1923/24. Proračun mora biti sestavljen — po pravilih — najmanj 3 tedne pred rednim občnim zborom. -— A poslednji se mo^a vršiti v prvi polovici septembrai Izv. odbor. CM.P. -Sv. Jakob. Jutri cb 20.20 sestanek s predavanjem: < O planinstvu*. — Preds. Plaatofcp društvo v Trstu priredi v dneh 1. 2. 3. 4. septembra izlet na TrigUv združen na povratku z obiskom Ljubljanskega vele-scjnia. Pristop na vrh Triglava z Jugoslovenske sftrani in sicer čc-z M o r ano-Dc^rje. Opozarjajo se vsi i isti, &l &e misiijo- vdedežki tege izleta, da si pravočasno preskrbe potrebni potni Kst, ter da se vdeleže v Čertrtek dne 24. t. m. sestainka, kfer se bo določil natančnejši spored. Sestanek se bo vršil pri g. Dektevi. — Odbor. _ Iz tržaškega iivlianSa Pretep med ženskami. Zaseboica Padovan, stara 27 let, stanujoča s svojim ljubimcem, 39 letnim mehanikom Josipom Gierra, v vdrci En-rico Toti št 18, se je včeraj opoldne sprla s tremi sestrcini poslednjega. Zdi se, da ie bil vzrok prepira ljubavno razmerja med rado-vanovo in Gleriom, .kr menda ni bilo sestram po godu. Po kratkem besedičenju so si ženske skočile v lase. Padovanova se ni mogla uspešno staviti po robu razjarjenim AmaccnJtam. Te so jo pridno obdelovale s pesfcmf, nohti, k uha i racami in stičnimi — bojnimi sredstvi. Naposled je ena izmed treh sester zagnala proti Padiovanovi lonec vrelega kropa. Razjarjene ženske so nehale mjka&titi svojo nasprotnico šele ko se je ta vsa poto&ena in pol nezavestna zgrudila na tla. Pekleoaki vriše ie privabil na — bojno polje mnogo ljudi. Padovan ovo so spremili v mestno bolnišnico. Tam ji je zdretvnik izlečil in obvetail neštcvil-ne bunke po veeci telesu in precej hude opekline po desni roki; poleg tega je imela ženska najbrž zloenljeni dve rebri in je močno krvavela iz nosa. Sprejeli so jo v kirurgični oddelek. Okrevala bo v 15 dneh. če ne nastanejo kake komplikacije. Dogodek ie bil nctznani«a na kvesturt, Kramerjeva nezgoda. Včeraj zjutraj je velik vojaški sanitetni avtomobil, vozeč po trgu Ga-ribaldr, zadel po nesreči ob branjevsko kolibo pod katero se je na&ajsft kramar Karel Chersrfai, star 51 let, Vsled sunka ae je streha ko4ibe podrla in drog, ki je služil za sleme, je padel Chersani?u na glavo..Ubogega moža je takoj obMa kri. Ljudje, ki so bili navzoči pri tej originalni tUezgodi, so ranjenega kr.«narja sjrremili v bližnjo« lekarnoi ALbertini, od koder je bil poklican na 1'te mesta zdravnik resalne postaje. Ta je dognal, da ima Cbersani poleg dveh« sirovih ran nad obema očesoma tudi pretresene. možgane. Ranjenca so prepeljali v mestno bolnišnico, kjer so sprejeli v kirurgični oddelek. Svojemu gospodarju je kradel. Težak Rudolf Valvason, star 40 let, stanujoč v Škorkljr, 'jrslužben v skladišču vina in likerjev, ki se nahaja v ulici Cesare Battisti št 23, je že delj časa opetovano kradel iz skladišča botilke finih likerjev. Nekega lepega dne je lastnik skladišča zalotil Val v ase na pri tatvini in Valvason je konča* v zaporu v ulici Coroueo. Bomba v stranišča, Predsžoočnjim je neki orožnik našel v nekem javnem stranišču pri Sv. Jakobu bombo avstrijskega tipa. Nevaren predmet je bil prenešen na policijski komi-saria4 v ulici Amerigo Vespucci. Mali oglasi se računajo po 20 stot beseda. — NaunaaHs pristojbina L 2.—. Debela črke 40 stot beseda. — Naimaniša pristojbina L 4.—% Kdor išče službo, plača polovično cena SOBO svetlo, zračno, v sredini mesta, odda slovenska družina. Naslov pri upravništvu. 1M8 SLUŽKINJA, nkda, se sprejme takoj h eni osebi sadni. Zglasiti se v ponedeljek popoldne via S. Micke le 27, priUičje, levo. 1146 TRGOVSKI POMOČNIK, vešč meitoe stroke, prost vojaščine, govori nemško, češko, hrvaško, srbsko, slovensko in nekoliko italijanščine, išče primernega mesta. Naslov pri UDravffČbn*. 1147 BABICA avtoriskana sprejema noseče. Prijazna postrežba. Govori slovensko, GtuKa 29 1145 PRIDNO in pošteno dekle se Bče za dve osebi Via Coroneo 13, vrata 9. ~ 1143 KUHARICO itte gostilna Furlan, via Gep-pa 18 1142 PRIJATELJI! Pridite vsi, ki želite popiti kozarček dobrega vipavca, v via UdJne 37, gostilna Č eho vin: ' 1141 BABICA, diplomirana,, govori slovensko sprejema noseče. Prijazna postrežba. Najstrožja tajnost. Corso Garibaldi 23-1._1140 DVONADSTROPNA hiša s 6 stanovanji in vrteča, se radi selitve ugodno proda. Zgtasifti se v vša Roiano 2, čevljarnica. Posredovalci izključeni. 1144 25.000 LIR iščem hipoteka na prvem mestu, okolica. Naslov pove Upravat, . 1145 SREDNJE posestvo je naprodaj vsled preselitve v Jugoslavijo. Pojasnila: Begar Anton, gostilničar, Sežana. * 1134 LEP plemenski bik, 20 mesecev star, dobre pasme, se proda. Raženo, Bazovica 44, 1136 STISKALNICA za grošdje, od 20—40 kg, se kwpi. Kain, via Galatti 8/III. 1137 PRAŠIČE, stare 3 mesece, prodam, Chiadmo in moaite 155. 1138 KROJAČ, Jernej Cahorija se priporoča slavnemu občinstvu iz mesta in okolice. Via Miramar 13, pritličje._1114 GOSPODINJE! Kupujte edino-le pravo češko VoadraČek-ovo cikorijo znamke »Miramar«, ki je najboljša. Zahtevajte jo po vseh prodajalnah, Glavna zaloga Zemžnek & Cor-nell, Trst, Via Trento 12, tel. 108. 1052 LEPO POSESTVO, obsli^eče iz. 40 oralov zemljišča, hišč, 6 goopodaiskai poslopij, inventarja, živ:®«, njiv, iravciloo-v in vetkega gozda, cddadjeao 10 minut od kolodvora Ponikva ob juž. železnici se preda. Amalija Šmigovc, Hotvmje 26 p, Ponikva ob juž. železnici, Slovenija*. 1125 HIŠA s trgovino se proda v čemicah št. 21, 1127 KUPUJEM dnevno cunje. Plačujem od 60 do 150. Kupujem tudi žimo in preče. Via Sodi-tario 1. H29 DEKLE se sprejme v trgovino z mešemšci blagom. Prednost imajo tista, ki so vešča italijanskega jezika in šivanja. Nastop taikoj. Ako je le mogoče, zglasiti se osebno. Naslov pove uprevništvo. 1131 G. DOLLINAR Trst — Via Ugo Polonio 5 (prej Vta Bacchi) Telefon 27-81, uvoz —izvoz. Velika zaloga papirja za zavijanje pisalnega i. t. d, papirnatih vrečic l*r valčkov raznih velikosti lastnega izdelka. 30 PIANINO ali glasovir v vsakem stanju, kup! u glase valeč Andrej Pečar, Trat, via Molino a vento 5, III, (6) SREBRO, zlato in btšj&nte plača več kot drugi Periot, via S- Framcesco 15. a 45 KRONE, srebro, zlato in platin kupujem. Plačam več kot drugi. Zlatarna -Povh Albert, Trst, via Mazzini 46, 855 Poslano*) RIBIČII Vabljeni ste, da pridete v nedeljo, dne 19. avgusta 1923 ob 9.30 n« Prošek v Starčevo dvorano, kjer se bo vršil ustanovni občni zbor »Ribarsko zadruge za tržaško okolico!.« Kar je ta »M—o va *m Vas In za Vaše mlajSe neobhodno potrebna, da si pridobite svoje pravice, saj nihče ne izostane. Y v Sklicatelj. •) Za članke ped trn oaslovom odgovarja mrnim Blitvo ls toliko kofikor mu sakoa vdava. ZAHVALA. Podpisani se tem poi 25.— Cr^pes, črtani • • • • L 3.50 Etamine, fantazija, razne barve . . L 4.—, 11.50, 16.50 Crčpes, črtani in barvani L 8.50, 10.—, 11.50 Gobasto blago . . L 12.—, 12.50 Perkal, tiskan • • L 3.20.—, 4.— Gobasto blago za kopalne plašče, 150 cm ... L 17.— Zefir za srajce ... L 4.80, 5.60 Nadaliuie se prodala v ^ Plszzo M Borsa 6 pritličje 1. in H- nadstr. OgBeife si naša m mrnm 3 I. in I!, nadstr. ©ksiaS PODLISTEK ANNIE VIVANTI: KIRKA <24) Roman Marife Tarnoreke. • PodaveuOa G. & «Bod$ miren, bodi nvren, ljubi!* sem prosila, osustonivši se nad njim. -S ta hI ge reStel, da aač ne de,» pravi Božev-skij. «Kuj ne Stati? » SfeSd odgovoril nfč. Kadtl fe z zaprtimi očmi in * usti neJcolžko oklprtinif. Strah m grm me je bilo. SkdU je dolg noflr «Ste II dbeUbva|i?» sem vprašala Stabla. Potrdil je z migom glave Al kadil dalje. Hotela sem naročiti Boževskiju mleko z jajcem, toda on je le dalje gibal z glavo sem in % m nt hotel nič zavžiti Ropotale v gosUkt fs potaefcalo. Tudi d-genska godba« U «e jo }e čiđm od daleč, je potihnila. No« j« nemo prflexla le aam. Stahl sa §e malo potraje streeel ia odpri oči. GMd je mene, tfecfeft Bo£evdkija k» ie Izgledal v kragu sence z u^lhit ustni v ob-vezanem ovratniiou obupno in nenavadno. Bfl je otožen. Štabi ee jš zganil; peta ja zače) dUiati knor an ko fmi je bil v trojki takso bKr«. Sope! je, sikal Inekotžko in nervozno fefnati z glavo. ahl,» eem šepetafla, sklorvjeaia nad n^n in ponugftfvši proti Boževsliiju, «recite mi... kaj mislite?» Stahl ni odgovoril Dozdevalo se je, da me ni -ff^^at in da se muči s fizičnim, skrivnostnim je, Stahl? Kaj vam je? Navdajate me s strahom!« Stahl se je nervozno poroga!« vstal, ter stopal gor in dol V»Sh*yval je neprestano naglo in glasno, B Potem se je neraadome obrnit k meni «Prtdl sem, pridi sem tudi ti! Čemu trpeli?* Tedaj sem videla, da je imel v rokah malo stekleno mjeciifiko orodje — v brizgalko kokaine! Stisnis me je za zapset^c in z dru^a roko mi je odstranjeval vaftoviti reakav. vKuj delate? kaj delate7» sem ihtela. «česnu hočeš trpeti?» je tulil Stahl držeč me za roko. «Me usmrtiS?» sem vpraSal«. «Ne, ne, te ne uemrtim. Boi videla^.!» Spustila sem roko in on me je zbodel; pO* tem je krepko pobrisal po zbodla ju. IV *ED1N0ST» V Trstu, dne 19. đvg:2Sta 1923. ' Srakore banke. Zasebnico NftUo AHenbeo- ger, shipo 28 let, stamijočo v ulici Aldo Ma-nunzio št. 10, je včeraj popoldne njen svak tako krepko — pobožal, da se je morala zateči na rešilno postrvjo, kjer ji je zdravnik obvezal več bank in prask po obrazu. Padec starke. 84-tetna Marija Roulet, stanujoča v ulici Francesco Redi, je včeraj zjutraj v svojem stanovanju pedia s stolice ter se precej močno pobila po levem sencu. Dobila je prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje. Priporočljiv urar. Urar Oskar Camaruitto, lastnik urarne, Vcnec«; 7. —; Na straži. Poje moški zbor iz Materije; 8. F. Ju-vanec: Pastir, Poje moški zbor društva »LLpa<-iz Bazovice; 9, Villiar: Na vrelu. Poje moški zbor društva »Venec«. — Sodeluje godbeno društvo iz Herpelj. — K obilni udeležbi vabi Odbor. Vesti z GoriSkega OBČNI ZBOR AKAD. FER. DRUŠTVA «ADRIJA» V GORICI. Glavna skupščina «Adrije», ki se je vršila v nedeljo 29. t. m. je nudila jako pestro sliko aikademičnega dijaštva, ki je prišlo iz Padove, Florenze, Ljubljane, Gradca, Prage in drugih mest tu- in inozemstva, Zeio številno so bili zastopani naši srednješolci, ki so se tiste dneve zbrali na svojem vsesrednješolskem zborovanju ter obenem pcsetili tudi zbor Adrijršev. Posebno vroči pozdravi, izraženi po predsedniku društva, ki je otvoril občni zbor ob 10'4, so veljali vrlini Is t ranom, ki se n'*so strašili dolge poti in žrtev ter prihiteli med nas, da se prijateljsko med seboj pogovorimo o skupnih težnjah in ciljih. V toplih in izbranih potezah se je nato spominjal tov. predsednik umrlega starešine, ustanovnika in člana prvega odbera, g. notarja Toma SorH^a, ki nam ga je kruta Mora na ugrabila pretekle spomladi, V znae žalosti so se vsi prisotni dvignili s svojih sedežev in seja je bila prekinjena za par minut. Potem ko je predsednik v glavnih potezah še orisal delovanje« odbora, ugotavljajoč neprijateljsko zadržanje cGoriške Straže» napram našemu društvu, je podal tov, tajnik obširno poročilo o poslovanju upravnega odbora in raznih odsekov. Kljub temu, da deluje društvo po svojem bistvu le med počitnicami, je odbor hvalevredno vzdržal kontinuiteto dela ter ob rrćznih prilikah pokazal svojo marljivo agilnost. Sodeloval je pri ustanovitvi podružnice Šolskega društva, akcijskega odbora Dij. Matice in pri raznih drugih kulturnih snovanjih v Gorici, Pohvalno- je tudi prizadevanje in skrb za Dij. Matico, ki se je na zunaj pokazalo s prireditvijo ^Čajevega večera* v prid Dij. Matici med Velikonočnimi počitnic cami. Ndd vse važna pa je zopetna ustanovitev čitalnice «Adrije» v Gorici, ki je dostopna vsem gor. Slovencem. Želeti bi bilo le, da bi jo posečali v obilnejšem številu. Financijelno društveno stanje, ki ni ravno slabo, je omogočilo odseku cPočitniški zvezi »r da je tudi letos dala tiskati cAbnatoah» «P. Ž.», po katerem je poseglo mnogo srednje- in visokošolske omladine, vendar pa ne v taki meri, da bi ne mogli priporočati vsem, da bi posvečali n koliko večje pažnje m brige temu odseku in njegovemu cAlmanahu». Kcnčno »e predložil tajnik program dela za tekoče velike počitnice, ki obstoje poleg predavanj po deželi v 4 točkah, namreč: 25. in 26. avgusta se vršr III. prosvetni tečaj v Gorici, n»®seca septembra priredi dramatični odsek turnejo po raznih krajih Jul. Krajine. Cisti donos teh predstav je namenjen Dij. Matici 21., 22. in 23. sept. priredi društvo na Nemcih, kjer bo utile in dulce združeno, socijalni tečij, kamor je vabljeno predvsem očiteljstvo. Kot zr&ljuček' narodno-kultur-aega dela se vrši 29. septembra v Gorici poslovilni večer našega dijaštva. Že iz kratkega poročila je razvidno izredno plodonosno delovanje odbora, ki zagotavlja društvu miren pogled v bodočnost. — Razumljivo je in docela opravičeno, da \e ugled dru-Štra od dne cto dne: večji, kar je dokazalo prav častno zastopstvo ne? občnem zboru. V imenu »Zveze- prosv. društev» je izretkel svoje priznanje g. dr Fran Gabršček, za akz*L fer. tirretvo cBalkan* v Trstu je pozdravil zbor pred>cdrafc candL phaL Jos. Kosovel Pozdrave med., knjižničar: Jos. Urh, stud. teh., namestnika: Angel Plesmičar, stud. iur. in Anton Nem&c, stud. exp., revizorja; Rudolf Rutar, stud. exp. in Jos. Go-mišček, cand, exp. Goče pri Tipavi. Danes, 19. t. m. ob 3.30 pop. krlredi društvo « Nanos* na Gočahr veliko poletno veselico s sledečem sporedom: a) «Zdravica», petje, b) «Ljudmila«, žaloigra, c) ttNav-rtden človek*, veseloigra, d) »Pomladanska», petje. Preskrbljeno bo za najboljšo zabavo in strogi red. Veselica se vrši pri vsakem, vremenu. — K obilni udeležb: vljudno vabi — Odbor. Iz Volč. Dcn 11. avgusta je povili našo vas v globoiko' žalost; zatisnilo j® svoje oči v cvetju 23 let' uzorno narodno' dekle iz ugledne družina Manfreidove, gospšca Albina. M> je kakor da je legel samflnž dih na vso našo vas. V ponedeljek emo jo pokopali z ganljivimi dokazi resnične ia globoke žiilosti. Udeležba na sprevodu je bila naravnost ogromna za podeželske razmere. Cvetja in vencev je bilo tdli-ko, da ne vidiš zlepa kaj takega na- deželi. Društveni pevski zbor se je z ganljivimi ža-losLirtlcami poslovili od pokojnice. Razumljivo je tem bolj, to splošna sočutje, ker (je Manfre-dova hiša o>i nekdaj žarišče vsega kulturnega, socija&nega ~in vzgojnega snovanja v naši vasi. Brat pokojnice Edo, je voditelj in gonffina sila v vsem našem društvenem življenju. Izkazi sočutja so bili izraz žalosti po pctkiojnacfi in narodne frvalđižnofsjii. Ponavljamo tri izraz tudi tu. Goriški umetnik ofcraden. Te dni se je mudil v Benetkah tenorist ljubljanske opere g. Šanenc, naš gorišfcj ro£ak. Ko je kupoval na Lidu vozni listek, je za trenutek položiti listnico na klop. Ko je zopait se gnil po njej, je že ni bilo več. V listnici ®e je nahr'jala ne ravno velika (saj je umetnik!) svota denarja, in potni Taka je pač usoda umetnika, da živi in umre brez denarja, če ga. pa kao ima, mu še tistega ukradejo. Sicer b: mu bit tudi potni list nepotreben a saj je umetnost mednarodna*, {toda državne oblasti so drugega mnenja ter mora vsled tega čakciti na nov potni list. Briški šksadaL Ker se škandalu v Gorici ni obneslo, se £e prescEil v Brda in ifco v Kozaoo, Pretekli teden so prepetfali v goriške zapore 57 totnegJ Alojzija Debenjaka, iker je osumljen, da je nasilno zlorabil 14-letno deklico... Baje ija počenja) samostojno m v družbi z nekim drugim komplicem še razne druge nečednosti nad mladoletnimi 4—10 letnimi deki i c ama Mož se je mord še pred aretacija zagovarjati pred prhkim sodom: jkozsuskih žensk, ki so se s kremplji in pestmi maščevale nad nj tn za pogaženo čast ženskega spola. Seveda ni izključeno, da postane škandalu tudi v Brdih prevroče in da jo pojviha kam drugam. Vsekakor mu podnebje na Goriškem zalo prija. Odstop občinskega sveto v Kostum. Pod pritiskom fasjrl v Dolenjahje odstopil z županom vred občinski svež v .Kožbani Seveda ho na njegovo mesto imenovan kak fašrst za komisarja. bok. Ko je fašjo v Rih-emberku izitljtsči? štiri člane iz svoje s rade, smo napravili docela utemeljeno opazko: ko bi začeti izključevati radi neznačajnosti, bi ne miefi niti enega slovenskega fašista! Ker smatra «Nova doba» to skromno opazko za surovo žalitev vseh fclsstov, posnemamo po «G. S.» kratek življenjepis, ednestno — kar ba bolj pravilno — popis garderobe voditelja rihiemberških fašistov g. Cigcja. G. Cžgoj je nič man^ kot štirikrat menjal to obAe^ko, to srajco. Iz orožniške mocihtra je skočil v sokolsko srajco, iz pokornega avstrijskega žandarja je postal torej nawdušen sokoL Ker pa ge sokolska srajca itak rudeča, si je nataknil, ko je prišel čas zato, nanjo kladivo in srp ter je tako positađ i sokola ko- * ■ T* -_• .1.1. m »A1 f li Gospodarstvo Trfsi dan v Sežani. Na semenj v Sežani dne 13/8 ti 1. je bilo prignanih 879 glav živine in sicer: Goveje živine 560 glav. Cena za ikvintrU od 400—450 lir. Konjev 247 glav Kupčija dobra, boljši konj* so se prodali do 4000 kr. Navadni konji, za delo, od 800-2500 lir. Prašičev je biio na trgu samo 72, kupčija navadna. Po-praševanje po prašičih veliko. Dobro in ko-r&Lno bi bilo za kmete, da bi pomnožili prašičerejo in si tako veliko opomogli na gospodarskem polju. Manufakturno bkgo, železnina, leseni izdelki in drugo vsakovrstno blago se je prodajalo po navadnih cenah. Prihodnji semenj se bo vršil v. sredo 22. avgusta L 1. Ker ima Sežana lepe zveze z železnico, Automobili in vozovi iz vseh strani dežele, nudi trgovcem 5n obiskovalcem semnja vse ugodnosti bodisi za- prihod alt odhod sz Sežane. Tudi za slučaj slabega vremena je: v Sežani preskrbljeno z nad 20 velikimi hlevi. Postrežba po javnih lokalih točna in dobra. ŽIVNOSTENSKA BANKA PODRUŽNICA v TRSTU Ulita lm vogsl si MM. — lastna p&la Đctelika glavnica In rezervni zaklad K Č. Si. ra*,O«&'.CK>0 IzniijttaMivsetartae i! majalsUBstcusakcji ■ Uradne ure od »-13 ■ LISTNICA UREDNIŠTVA. P. t Postojni. Kumov te dni ne moremo pri-občevati, ker je borza do 20. t. m. zaprta. Spominjajte se ob vsaki priiiiti v Dijaške Matice* munist. Ta prelevite v ni stala moža velikih žrtev, niti" srajce ni bilo potrebno jkupčti. Toda .kmalu je zapihal drug veter, pod riadečo larzeš straši po Kuiemoerku. Kako octgo oo »o&il g. Cigo| črno srajco in 'kake barre bo ijegova prihodnjrt srajca? Na to vpraSanie bi :amogel odgovoriti le Eol, bog vetrov. Raz- srajco je začelo postajati neprijetno in zebsti, medtem ko se je itopk> in prijetno živela pod črno srajco, preodeti se iz kričeče rudeče v isto tako kričečo črno srajco, to pa ni lahka stvar. Todia mož, ki «Še pri Doberdobu smrti bal se ai», si je z velikim junaštvom in samo-zatlijevanjem nabavil črno srajco, v kateri še danes straši po Rihemberku. Kako dolgo bo nosil njegova zamogel odgovoriti _ ven te pisane gardierobe hrani g. Cigoj na dnu kufra srebrno zavito avstrijsko «medajo» za hrabrost, kogo si je zaslužit s krvjo italijanskih vojakov na doberdobški' fronti. Mož si pač misli: ob svojem času vse prav pride! Če «Novi dobi* ia popis garderobe ne zadostuje, bomo poskrbeli fte po drugih garderobah voditeljev, «caposquader», in «grega-riev» slov. fašrama. Posebno zammiva bi bila garderoba uČite^ar Torova! Izzivanje fašistov. Doseckij smo poznali izzivanje slovenskega ljudstva samo s strani italijanskih fa&istov. Sedaj, ko je to več ali manj prenehalo, pritekajo pa na vrsto slovenski fašisti, ki med lastnimi rojaki iSčejo prepire, seveda pod zaščito vsemogočne črne srajce. Tako je prišla v nedeljo v Ročinj skupina kambreškifh fašistov in se tam tako prepotentno obnašala, da je izzvada med domačini veliko nezadovoljstvo; kljub temu, da so domačini do skrajnosti zadrževali jezo vsled izzivalnega obnašanja kambreških črnesrajčnikov, je prišlo ponoči do pretepa, v katerem so «Siv-čenemu», načelniku krtmbreških fašistov, precej temeljito zrahljali trde loosti Seveda je bilo naslednjega dne vsled tega dogodka v RoČiaju vse po koncu: iz Kanala so prihiteli fašisti, I iz Gorice orožniki na «kamjonu», s&j to pome- j ni punt, ako se kakemu fsšistovskemu izzi- j vaČu malo posvet. Uvedla «e je takoj pre- j iskava, koje posledica je bika, da so biU od-: peljrjni na «kamjonu» v spremstvu 12 orožni- J Lov trije domačini: v goriške zapore. Odhodi h pMl vlakov JUŽNI KOLODVOR, Trti, Tržič, Čerrinjan, Portograsro - Benetke. Odhodi: 0.15 o; 5.— ekt.; 3.35 brz.; 9.40 o.; 10.10 brz.; 14.— eks.j 15.40 o.; 18.— o.; 19.05 eks. Doko& 0.40 eks.; 5.40 o.; 8.15 o.; 10.05 eks.; 14.— brz.; 15.40 eks.; 19.23 o.; 23.25 eks. Trst, Gorica, Karmin, Videm (Udlms). Odhodi: 6.05 o.; 8.— o.; 9.40 o.; 13.10 o.; 16.40 brz.; 18.— o. Dohodi: 8.15 o.; 10.45 o.; 12.40 brz.; 16.50 o.; 18.50 o.: 22.45 o. Trst, Nahrežina, Divača, 31 Peter, Postojna. Odhodi: 0.40 eks.; 5.15 brz.; 7.00 brz. 8.30 o.; ».00 brz.; 16.10 o.; 19.45 brz. Dohodi: 3.30 eks.; 7.15 O E -J o C; £ j •o S* o bo T3 * Q ob o § B „ Q Sij ►J? SI JU C s-v c ** ^ O TO f® O n a> S a i o« o • h a i a.oo > Sb topla priparača Elija €aikt scdni izvriensc Piazza Cavstir štev. 9. r ■i B I v »Edinosti' j CENTRALA TRIESTE Delniška glavnica Lit. 15,000.000.— Podružnice: Abbazia, Zara. Aflllranl zavodi: Jadranska Banka Beograd in njene podružnice: Bled, Cavtat, Celje, Dubrovnik, ErcegnovI, Jelša, Je-seolre, Korčula, Kotor, Kranj, Ljubljana. Maribor, Metković, No-visad, Preval je, Sarajevo, Split, Šibenik, Tržič, Zagreb. ADgmnSCHE BAMKt WBE Frank Sataar Stala BanJe: new-Y0RK Banco Yu9oslavo da Chlle: v ALP AR A! sa Izvršuje vsa bančne posle« *T PREJEMA VLOGE ^ Bivloiae knllžlceterllti o&restsl2 do 3nu°uMw na žiro-rnara do 470 Na odpoved vezane vloge obrestuje po 'najugodnejših pogojih, ki Jih sporazumno s stranko določa od slučaja do slučaja. sos Da|a v najem varnostne predale fsafes)- Zavodov! uradi, Trieste: tfta Cassa cM RisparraJo 9 — Via Sm'mzolb 9. (Lastna palača) n m m 2I2L mm PS® oi 9.30 m IZJO m m 10 de i&