Posamezna Številka stane 1 Din« УШШИСШ №25. la»ia 1923. Leto U, ■ i Naročnina ia državo SHSi do prekllcat a) ro po.-U BeeeBro Mi 14 k dagtevljen > u dom швввбв i......„ 12 za inozemstvo* at ecnu.......ш 21 ss Sobotna izdaja: eh t Jigaalatlji.....D n 20 » швзв1ге1*т....... 3. bi Gom lasoretom : m» Saoatolpaa patttaa vnta aiU aglaal po Bla.1'— la Ma-IM, veliki oolaal na« 45 mm ktaa и B'»2 —. poalaaa Ж po Dna. 3'—. *rl Tté|ea» вагоШа paya*. lakaja raak daa IzvseaH ; en«del|ka Ia daava do pta» alka «b X nri sj«tra|. Pito plačana t toM __Urertnii ro ,a v Kopitarjevi alte> »tov. 8/Ш. Ra .optai se ne «tačaja; naW, pratre In daaa|. 24.797. Stranke in socialno vprašanje. Najbolj pereče vprašanje v naši državi je s o c i a 1 n o. če pa človek prebira razno volivne oklice vladnih, napol-vladnih in k vladi stremečih strank, dobi vtis, kakor da socialno vprašanje v Jugoslaviji sploh ne obstoja. Če pa ga kdo omenja, kakor n. pr. socialdemokrati Bernotove šole ali pa >re-publikanck Novačanove sorte, se precej vidi, da tem ljudem socialna skrb za delovno ljudstvo ne gre iz srca, marveč jim služi sgolj v demagogične svrhe. Radikali o bedi širokih mas sploh ničesar ne vejo. Tej stranki je mar samo za plutokracijo in kako bi le-ta ohranila v svojih rokah oblast v državi. Tisti Ninko Perić, ki je danes minister za socialno politiko, je bil v skupščini izjavil, da je to ministrstvo sploh nepotrebno. On zdaj kot minister dele na vse kriplje na to, da bi osemurni delovnik izpremenil v deseturne-ga. Po intencijah radikalov je slovenska pokrajinska uprava, oziroma policijska direkcija kot njen podorgan, prepovedala stro- j kovno zvezo klobučarjev. Trpe se samo ber-notovske organizacije, ki so orodje v rokah lojalnega oficijelnega socialpatriotovstva. O | kakšni socialnojjolitični delavskcarstveni postavodaji radikalni program ne izgublja niti besedice. On govoriči veliko le o državi, narodu, edinstvu, državni moči, ugledu, vse same lepe reči, ki pa v radikalnih ustih zakrivajo zgolj pohlep te stranke po neomejeni vladi »višjih desettisočev« pod narodnim in državnim geslom. O demokratski stranki v tem pogledu fudi ni reči nič drugega, nego da ima za socialne probleme zgolj veliko besed, ki pa so gola sleparija, v resnici pa je demokratska socialnopolitična praksa podobna radikalni kakor jajce jajcu. Kakor hitro se je bil veedel na socialnopolitični ministrski fotelj dr .Žerjav, se je tam začela najhujša reakcija. Edino, kar je naredil, je bilo to, da je Praprotnika spravil v direktorij socialno-zavarovalnih institucij ter odredil, da se imajo delavski zavarovalni milijoni koncentrirati v Belgradu. O njegovi veliki bri-gi za socialne probleme priča glasno nedokončana gradba Delavske zavarovalnice v Ljubljani, ki jo je on ustavil. Zato je vse predvolivno pisanje »Jutra« o »socialnem« smislu demokratske stranke goli švindsl. Sicer pa tudi ta stranka govori na prvem mestu o edinstvu, narodu, državi, unitariz-mu, državotvornosti etc., z istim namenom seveda kakor radikali. Saj so demokrati le konkurenčna skupina buržuazije, ki z radikalnimi plutokrati tekmuje, kdo bo bolj izkoriščal državo in njen budžet. Če se dajo radikali primerjati z nekdanjimi francoskimi konservativnimi konstitucionalci (fejla-ni), se morejo demokrati prispodobiti z istotako konservativnimi, a enako afaristič-nimi žirondisti. Radičev >socialnk program je golo sle-parjenje nepismenega hrvatskega kmeta z >mirotvorno republiko«, pozitivnega pa ne vsebuje čisto nič. Socialni program naših samostojnežev je istotako samo varanje ljudi s »staro pravdo« in z nekaterimi vele-agrarnimi šiagerji; politična praksa samostojnih kolovodij pa je bila skrb za profite pri izvozu. Srbski zemljoradniki ima o meglen program kmetske diktature po n notranjih protislovij. Socialpotrioti prežvekujejo Marksa, resno pa ne mislijo, ampak podpirajo režim, kjer jih potrebuje. Edina parlamentarna stranka, ki je postavila socialne zahteve najširših mas ljudstva na prvo mesto in jih vedno nagla-šala ter svoje praktično politično delovanje po njih dosledno uravnavala, je SLS. Ona je najizrazitejša stranka delovnega ljudstva, nasprotnica socialno škodljivega kapitalizma in zaščitnica vseh za človeško družbo koristnih stanov. S. L. S. je svoj ustavni načrt sestavila vseskozi pod socialnim vidikom. Ona zahteva poleg osrednjega politič-lega parlamenta socialnogospodarski par-ament, v katerem bodo prišli vsi strokovno organizirani delovni stanovi do veljave ln bodo imeli pravo zakonodajno moč. Po aacctu S. L. S. ima moč v državi preiti iz rok-plutokrarlje v roke r'elovnih stanov ljudstvu. Prav zato se vse druge stranke, na čelu jim radikali in demokrati s pomočjo buržuaziji udinjene oficielne socialdemo-kracije s tako besnostjo zaganjajo v S. L. S. Vpijejo, da se borijo proti vklerikalizmuc, ki ga nikjer ni, v resnici pa mislijo na socialni program in značaj ljudske stranke, katera je njihovi vladoželjnosti najbolj na poti. 18. marca bo šlo v prvi vrsti za to: ali zmagajo stranke, ki hočejo ljudstvo še nadalje tlačiti in njegov trud izkoriščati ali pa ljudske stranke, ki stremijo za tem, da zavladajo v državi delovni stanovi, da zmaga pošteno in koristno delo, da se socialno dvignejo široki sloji. V Sloveniji je edina ljudska stranka S. L. S. Dvakrat га&Шка NOVE MUSSOLINIJEVE ZAHTEVE. - GROŽNJA BOLGARIJI. Belgrad, 24. jan. (Izv.) Dopoldne je bila seja ministrskega sveta, na kateri ie dr. Rybar poročal o stanju izvršitve si. margheritskih dogovorov po Italiji. Po zadnjih vesteh je italijanski ministrski predsednik Mussolini stavil neke nove zahteve za evakuacijo Sušaka in trtjega pasu. Ker smatra naša vlada te zahteve za čisto upravnega in tehničnega značaja, jih je sprejela ter upa, da bo vprašanje ratifi- kacije rapallske pogodbe prišlo na dnevni red prihodnje seje italijanskega parlamenta. Zatem je poročal zunanji minister dr. Ninčič o splošnem zunanjem položaju in zlasti o naših odnošajili do Bolgarske. Izjavil je, da bo naša vlada v slučaju, ako ne izpolni bolgarska vlada svoje obljube glede izgona četniških organizacij iz dežele, pod-vzela skupno z romunsko vlado in s pomočjo vlad male antante primerne korake. nastop. VLADA IŠČE SPORAZUM S PR0HĆEM. - PROTIČ PRIDOBIVA. Belgrad, 24. jan. (Izv.) Od 6. do 9. ure zvečer je bilo v ministrskem predsedništvu posvetovanje radikalnih ministrov in vplivnejših voditeljev radikalne stranke, na katerem se je predvsem govorilo o sporu s Stojanom Protićem, ki povzroča radikalni stranki čimdalje večjo skrb. V današnjem »Radikalu« je naslovil Stojan Protić poziv na svoje prijatelje in somišljenike, v katerem jih naproša, naj pošljejo iz vsakega volivnega okrožja in okraja po 2 do 3 de- Mainz, 24. jan. (Izv.) V razpravi pred vojnim sodiščem proti nemškim industrij-cem iz ruhrskega ozemlja je vojaški državni pravdnik opozarjal v daljšem izvajanju o pravnem položaju, da ;e po zakonitih določilih mogoča denarna globa in da bi taka kazen odgovarjala pravu Francije glede kaznovanja kakor tudi posebnemu položaju obtožencev. Na predlog zagovornikov je bila razprava odgodena ob 2.12 popoldne. Nemški odpravnik v Parizu je ra-ditega izročil francoski vladi noto nemške vlade. Uvedba sodnega postopanja pred francoskim vojaškim sodiščem, se glasi nota, bi ne imela nobene pravne podlage ter bi ne mogla odvzeti napram aretiranim na noben način značaja protizakonitosti in nasilja. Nemška vlada zahteva, da se nasprotno aretiranci takoj izpuste na svobodo. Pariz, 24. ian. (Izv.) Agence Havas poroča, da so v razpravi pred vojnim sodiščem izjavili Thiessen in drugi obtoženci, da so se pokorili samo odredbam nemške vlade. Po zaslišanju prič je izjavil državni pravdnik, da zasedbene oblasti niso prekoračile člena 42. in 43. dodatka liaaške konvencije, ker določajo pogoji, pod katerimi je kako ozemlje okupirano, kompetenco oblasti. Zahteval je kazen, da se dokaže, da je Francija v svoji pravici, izrekel pa se je za milo kazen. Na podlagi odgovora glavnega poveljnika je zahteval državni pravdnik, naj se obtoženci kaznujejo z denarno globo. Vojno sodišče je obsodilo Thiessena na 5100 frankov globe, Kestnerja na 15.623, Wustenhoferja na 8400, Kengelmanna na 6020, Olfeja na 224.300, Spindlerja pa na 47.742 frankov globe. (Op. ured.: Po nemških vesteh je bil Thiessen obsojen na 500.000 frankov globe.) Razpravi je prisostvovalo le malo oreb. Demonstracij ni bilo. legate na konferenco, ki se bo vršila 31. t. m. v Belgradu v svrho dogovora radi volitev. Protić izjavlja, da se bo sestavil začasni odbor, ki bo vodil volivni boj. Na seji radikalnih ministrov se je razpravljalo, kako bi so ta akcija Stojana Protiča onemogočila in kako bi se morebiti omogočil sporazum s Protioem, ker pridobiva Stojan Protič po došlih poročilih čimdalje več na terenu, medtem ko ga oficielna radikalna stranka izgublja. VSI RUDARJI DELAJO. Diisseldorf, 24. jan. (Izv.) V ruhrskem ozemlju vlada mir. Rudarji so nastopili delo v vseh rudnikih, stavka samo 1500 kovinskih delavcev Thiessenovih podjetij. — Francoski zasedbeni pas se razširi s 1. februarjem na mostišče v Koblenzu. Bamboru, 24. jan. (Izvir.) Rudarji Thiessenovih podjetij so včeraj sklenili soglasno, da nastopi o danes ob 6. uri zjutraj delo. Zahtevali so oprostitev Thiessena in vseh aretiranih oseb ter izjavili, da so vedno pripravljeni nastopiti za nemške sodru-ge. — Pariz, 24. jan. (Izv.> Agence Havas poroča iz Ditsseldorfa, da so popolnoma neresnične vesti, da stavka 75.000 delavcev v ruhrskem ozemlju. Potrjuje se vest, da so se vsi rudarji vrnili na delo. RAZBURJENJE V MONAKOVEM PROTI FRANCOSKEMU POSLANIKU. Berlin. 24. jan. (Izv.) WoHfov urad do-znava od pristojne bavarske strani v Berlinu, da je bavarska vlada sporočila državni vladi, da bo vse storila, kar je v njeni moči, da se zaščiti francoski poslanik Dard in osobje njegovega poslaništva. Istočasno pa ie opozorila na to, da mora odkloniti z ozirom na razburjenost prebivalstva radi francoskega pohoda v ruhrsko ozemlje odgovornost za . varstvo poslanika, tembolj, ker je znano v širokih krogih, da je bavarska vlada že pred nedavnim časom izrazila željo, naj se poslanik Dard odpokliče. Bavarska vlada je naprosila državno vlado, naj posreduje vnovič v tem zmislu pri francoski vladi. NEMŠKI BOJKOT. Berlin, 24. jan. (Izv.) Kakor poroča »Vossische Zeitung so sklenili gostilničarji iz ruhrskega ozemlja v Essenu, da bojkotirajo pripadnike zasedbenih čet. Mussolini o zunanji politiki. Itmi. 24. jan. (Irv.) Na današnji seji ministrskega sveta je imel ministrski predsednik Mussolini daljši govor o zunanji politiki in o položaju v ruhrskem ozemlju. Izjavil ie da se more vprašati, ali bi natančnejša proučitev pogojev, ki jih le Ha-liia predlagala v svoji spomenici v Londonu, ne mogla preprečiti sedanjo resno zmešnjavo. Na vsak način pa razvija italijanska vlada živahno delavnost, da se preprečijo nadaljnje večje zmešnjave in da se v najkrajšem času odpravi napetost položi a po vsej Evropi, vsled česar bi bilo mogoče v drugem ozračju nanovo razpravljati o repa. rucijskem problemu in vprašanju dolgov. Razdelitev dolgov bivše Avstro - Ogrske. Pariz, 24. jan. (Izv.) Agence Havas po roča: Reparacijska komisija objavlja sledeče uradno poročilo: Reparacijska komisijo je v smislu senžermenske in trianonsko: mirovne pogodbe razdelila fundirane in ne-fundirane predvojne dolgove bivše avstro-ogrske monarhije. Dolgovi so se razdelili tako-le: 1. Fundirane predvojne dolgove prevzamejo države, na čijh ozemlju se nahaja zastavni predmet, večinoma železniško omrežje. Če se nahaja železniška proga samo na ozemlju ene nasledstvene države, potem mora ta dolg popolnoma prevzeti dotična država. Če se pa železniška proga ! nahaja na ozemlju več držav, tedaj so razdeli dolg med dotične države sorazmerno po velikosti železniške proge, ki jo je posamezna država prevzela. Reparacijska komisija je to razmerje za vsak dolg posebej določila. Bodočim sklepom reparacijsko komisije je pridržana le se razdelitev dolga, ki pripada omrežju železnic nekdanje privatne avstro-ogrske državne železniške družbe. 2. Nefundirani dolgovi, či.iih titre so bile žigosane, so se razdelili sledeče: a) Od avstrijskega predvojnega dolga prevzame: 1. avstrijska republika 36.827 odstotkov, 2. Italija 4.087 odst., 3. Polisku 13.7333 odst., 4. Romunija 1.610 odst., 5. Jugoslavija 2.043 odst. in 6. Češkoslovaški 41.700 odstotkov. b) Ogrski predvojni dolg se razdeli: Sedanja Mažarska 45.733 odstotkov, 2. Romunija 21.802 odst., 3. Jugoslavija 14.116 odst., 4. Češkoslovaška republika 16.022 odstotkov, 5. Avstrijska republika 1.581 in 6. Reka 0.748 odstotkov. Svoj sedež nefundiranega avstrijskega predvojnega dolga prevzamejo nasledstvene države z dnem 16. julija 1920 daljo in delež ogrskega nefundiranega predvo nega dolga z dnem 26. julija 1921 t. j. od dneva, ko je bila zadevna mirovna pogodba, sklenjena v St. Germainu ali Trianonu, ratificirana. Zveza med Nemčijo in Rusijo Riga. 24. jan. (Izv.) V diplomatskih krogih se govori, da obstoja poleg rapallske gospodarske pogodbe med Rusijo in Nemčijo še posebna pogodba vojaškega značaja, katere besedila pa se antanti kljub ! vsemu trudu ni posrečilo dobiti. Za obstoj te pogodbe govori dejstvo, da je nemški za-! stopnik na nedavni razorožitveni konferenci v Moskvi bil vedno ob strani Litvinova in da jo pazil na vsak pogled in kretnjo svojega ruskega tovariša. Te dni so se vr-; šile v Moskvi demonstracije za Nemčijo in proti antanti, na katerih so nosili napise j Rešitev Nemčije je samo v zvezi л sovjetsko Rusijo«. SRBSKA REPUBLIKANSKA STRANKA. Belgrad, 24. jan. (Izv.) Današnjo ï-No-vostk pišejo: Zadnje 3 ali 4 dni so razvili srbski republikanci živahno agitacijo, ki kaže na uspehe. Po vseh okrožjih Srbije in Macedonije se vrše zborovanja in sestanki, na katerih se postavljajo tudi kandidati. Velika aktivnost se opaža v smederevskem, niškem in topliškem okrožju, v katerih bo nastopil kot nosilec liste Jovan Gjonovič. V Prilepu se je vršilo veliko zborovanje srbske republikanske stranke, ki je bilo zelo dobro obiskano. Na zborovanju je ko- voril dr. lkonič kot delegat glavnega odbora iz Belgrada. Jugoslovanska republikanska stranka bo imela 28. t. m. že drugo zborovanje v Zagrebu. SEJA GOSPODARSKEGA ODBORA MINISTROV. Belgrad, 24. jan. (Izv.) Dopoldno je ! bila seja gospodarsko-finančne^a odbora ministrov, na kr.leri se ie razpravljalo o porabi kreditov, ki jih je finančni odbor odobril na svoii zadnji seji. Ob tej priliki se je govorilo tudi o uvoznih carinah in iz-l vozu mokts. češkoslovaška. INDUSTRIJSKA KRIZA. Prapn, 24. jan. (Izv.) V nekem poročilu o položaja češkoslovaške industrije izvaja glavni tajnik češkoslovaške industrijske zveze dr. Hodač, da se pričakuje pri približnem kurzu češkoslovaške krone v višini 15 centimov v doglednem čaeu počasen preobrat, da nn se ne more govoriti o nre-maganju krize. Za trajno zbol sanje krize •e jiotrebno znižanje premogovnih cen in iarifov. Sedaj j-? na češkon'ovaškem 330 tisoč b "p '). ; •-<■•' ii ; Stran 1 SLOVENEC, 25. januarja 1928. Ster. 19. MINISTRSKI PREDSEDNIK SVEHLA. Praga, 24. jan. (Izv.) Zdravstvno stanje ministrskega predsednika Švehle so je v toliko zboljšalo, da upa ministrski predsednik, »la bo mogel sam opraviti potrebna preddela za prihodnje zasedanje narodne skupščine. S privolitvijo predsednika Ma-saryka se je definitivno opustila misel, da bi se poverili posli ministrskega predsednika drugi osebnosti. NOV MA2ARSKI LIST NA SLOVASKEM. Bratislava, 24. jan. (Izv.) Mažarske opozicionalne stranke na Slovaškem bodo izdajale v Bratislavi nov dnevnik pod imenom >Az Est«. ZOPET STRAJK. Moravska Ostra va, 24. jan. (Izv.) Radi mezdnega nesoglasja je izbruhnila v vsem Industrijskem ozemlju Pilsko splošna stavka. Cestna železnica, elektrarna in vodovod ne obratujejo. Na mestnem trgu je došlo do spopada med stavkujočimi delavci in vojaštvom. BREZUSPEŠNA MA2ARSKA POGAJANJA S ŠVICO. Bratislava, 24. jan. (Izv.) Mažerska vlada se je pogajala po svojih finančnih delegatih » Švico radi zaključka ve'Yega posojila v švicarskih frankih, ki naj bi se v glavnem porabilo za zboljšanje mažareko krone. Do^a pogajanja pa niso imela nobenega uspeha ter so se mažarski zastopniki vrnili praznih rok iz Švice. VELIKA NESREČA V BERLINU. Berlin, 24. jan. (Izv.) V poslopju tvrd-ke Rudolf Moose (Berliner Tageblatt) se je zgodila velika nesreča. Okoli desetih dopoldne se je podrl v šestem nadstropju novega poslopja stavbni oder ter podrl staro poslopje do drugega nadstropja. Doslej so izkopali izpod razvalin 10 mrtvih in 16 težko ran enih. Po pripovedovanju delavcev se nahaja pod razvalinami Še* mnogo mrtvecev in ranjencev. Pollt?6ne vesti 4- Novi listi. »Slovenski Narod« poroča, da začne 1. februarja izhajati v Blasni-kovi tiskarni na Bregu »Ljudski dnevnik« kot glasilo dr. Ivana šusteršića. »Urejeval ga bo«, kakor poroča o dr. šusleršićevih akci ah najboljše informirani »Narod«, sam dr. šusteršić. Torej se ta list ne bo imenoval »Srbski glas«, kakor se je prvotno slišalo, niti »Ljudski glas«, ampak »Ljudski dnevnik«. Odgovorni urednik bo baje gospod Debeljak, izdajatelj pa »Dispozicijski tond v Belgrad u«. List preneha takoj po volitvah. — Isti »Slovenski Narod« porota, da začne v Zvezni tiskarni izhajati tudi glasilo narodne radikalne stranke pod imenom »Jutranje Novice«. »Kakor čujemo,« pravi »Slov. Narod«, »bo glavni urednik tega lista gospod Andrej Gabršček.« Tudi zelo priporočljiva firma. + Kaj se vse »Jutru« sanja. V »Jutru« 24. t. m. beremo: »Pravda poroča, da klerikalci, četudi tega javno ne povedo, mnogo pričakujejo od Protićeve akci e. Oni upajo, da dobi Protičeva stranka kakih dvajset mandatov na račun radikalcev. Iz teh 20 protičevcev in klerikalcev bi se potem sestavil klerikalno-konservativni blok.« — Na to odgovarjamo, da se »klerikalci« zanašamo samo na moč lastne stranke. Stvo-ritev »konservativnega bloka« pa »klerikalci« prepuščamo radevolje demokratom. Ti imajo za to največji talent, kar so v zadostni meri dokazali, ko so bili z radikali na vladi. To je bil pravi pravcati konservativni blok, kakršnega bi mogel biti vesel sam Abdul Hamid. i-f- Ше se eoeialnl program. Prejeli smo in objavljamo: Vse znanstvenike, politike in sociologe prosim, naj mi sestavijo socialni program, kateri bi bil pripraven za delavske sloje. Rabim ga nujno za svojo stranko. Prosim, naj bo kolikormogoče modernim socialnim zahtevam primeren, vendar pa ne sme iti predaleč, da ne bi bil v nasprotju z državotvornimi idejami g. Ni-kole Pašiča. Izgotovljen program naj se pošlje rekomandirano na naslov g. Beltrama. Za tajnost avtorja se jamči. Soc. program velia do 18. marca 1923. — Dr. Ivan Šus-teršić._ Kaj $e zaupno Izve. Stojan Protič piše v »Radikalu« z dno 23. t. m. pod svojim podpisom sledeče: »Sam šef radikalne etranke in predsednik današnje vlade pripoveduje svojim prijateljem zaupno, ti pa drugim seveda zopet zaupno, končno pa tudi javno na strankarskih sestankih, da je g. Pašič dobil mandat za sestavo čisto radikalne volivno vlade, da ohrani stanje vidovdansko ustave, no sme pa sprejeti politike, ki bi danes ali jutri prinesla izpremembo vidovdansko ustave. (Podčrtano v originalu, op. ur.) Zato on ne more in no sme skleniti volivnega sporazuma s Protičem in r onimi radikali, ki mislijo kot on in zato tudi ne more priti do kompromisa med stališčem Protiéa in Pašiča v ustavnem vprašanju. Zato morajo (podčrtali mi, op. ur.) priti v parlament samo oni radikali, in samo oni pos'anci raznih političnih skupin, ki mislijo tako o tem vprašanju kakor g. Pašić! Odtod prihaja voiivni teror v Sremu ln v Vojvodini,----zato se pripravlja prodaja sekvestriranih posestev, zato dobivajo rezervni kapetani zaprta povelja in naredbe, naj bodo vsak trenutek pripravljeni/: v Banjaloka. V nedeljo 21. t. m. se je vršil pri nas dobro obiskan shod SLS. Poslanec g. Škulj je obrazložil delo Jugoslovanskega kluba v ustavotvoml in v narodni skupščini. Soglasno se je izrekla zahvala Jugoslovanskemu klubu in zahvala delavnemu poslancu g. Škulju za njegov trud v prilog okra u. Na shodu so bili tudi nekdanji volivci SKS, ki pa so sami ostro obsodili njeno delo in jo odslej odločno odklanjajo. V SLS pa vidijo pravo zastopnico interesov slovenskega ljudstva. Tudi nekaj navzočih Kcčevarjev je odobravalo izvajanja govornika. — Popoldne ob treh je bil pa shod pri Fari. Ob udeležbi raznih slojev in strank je med živahnim odobravanjem poslanec škulj kazal na doslednost SLS, ki značajno in požrtvovalno vedno vrši svo' program. Izrekla se je zaupnica Jugoslovanskemu klubu in zalivala poslancu, posebno za njegovo de!o v prilog krošnjar-stva, kar tvori glavni vir preživljanja vseh krajev od Kočevja do Drage. Občina, ki je da'a ob zadnjih volitvah večino SKS, danes noče slišati o teh ljudeh, pač pa se je ves zbor izrazil za SLS. v Št. Janž pri Velenju. V nedeljo, dne 21. t. m. po rani sv. maši smo imeli zelo dobro obiskan shod SLS. Govorila sta poslanec Davorin Krajnc in naš rojak Ura-n ek iz Griž. Izrekla se je zaupnica Jugoslovanskemu klubu in njegovim poslancem, ki so se do besedice držali svojega programa ln obljub. Sklenili smo kmetje in delavci, da pri volitvah volimo skupno SLS. Razšli smo se s prepričanjem, da bo pri volitvah na celi črti zmagala SLS. v Hrvatska pučka strauka v Hercegovini. »Politika« javlja iz Mostara: 21. januarja se je VTŠil v Mostaru zaupniški sestanek HPS za Hercegovino. Sklenili so izvo- liti dva delegata za pogajanja s hrvatsko ' težaško stranko glede skupnega nastopa pri volitvah. Kot nosilec skupne liste bi nastopil fr. dr. Dominik Mandič, eden najuglednejših franjevcev v Hercegovini. v Razcep v JDS. Belgrad, 24. jan. (Izv.) 28. t. m. je sklican kongres bivše nacionalne stranke, ki je bila prej sestavni del demokratske stranke, od katere se je popolnoma odcepila. Nacionalistična stranka bo na kongresu postavila svoje kandidate ter bo nastopila popolnoma samostojno. v Skupščina Radićeve stranko. Zagreb, 24. jan. (Izv.) V nedeljo 28. t. m. bo v Zagrebu ob 10. dopoldne skupščina Radićeve stranke za zagrebško okrožje. V sredo 81. t. m. se sestane glavni odbor Radičeve stranke, da se posvetuje o postavitvi kandidatov. v Konferenca Spahove skupine. Belgrad, 24. jan. (Izv.) V četrtek bo v Sarajevu konferenca delegatov Spahove muslimanske skupine, na kateri se bodo določili nosilci kandidatnih list za šest bosen-skih okrožij. Obenem se bo tudi sklepalo, ali naj Spahova skupina razširi svojo akcijo tudi na južno Srbijo. Istočasno se bo tudi sklepalo o stališču te skupine napram Maglajlićevi skupini Domneva se, da bo za nosilca kandidatne liste v Bihaču Husejin Alić, v Mostaru Šalih Bajié, v Sarajevu dr. Spaho, v Tuzli Halibeg Hrasnica, v Travniku Hamdžija Ajanovič in v Banjaluki dr. Spaho. v Volitve v Črni gori. »Nova Štampa« javlja, da bo nastopilo v Črni gori najmanj 5 strank; če bodo pa dovolili tudi komunistom nastopiti, bo 6 strank. Demokratie bodo postavili 2 listi. Jako živahno akcijo pa razvija v Črni gori avtonomaška stranka, ki jo vodio pristaši bivšega kralja Nikole. v Mažarska stranka. Belgrad, 24. jan. (Izv.) Mažarska stranka bo postavila svoje kandidatne liste v somborskem, novo-ad-skem in suboliškem okrožju. V svojem volivnem programu se v glavnem zavzema za koristi in pravice narodnostnih manjšin. V dolini šentflorjanski... Pozorišče sledečih vrstic Je loška dolina s glavnim mestom Loi, ki jo bilo do nedavna nedotakljiva domena JUS, v prvi vrsti starega Špelina, nekdanjega vernega avstrijskega župana ln pokornega sluge vsakega okrajnega glavarja. V mestu se je pri zadnjih obćinskib volitvah izvršil temeljit preobrat, stnra klika jo bila poražena, samo Iti rja jedeesarji imajo nalogo, da v občinskem svetu kontrolirajo delo novih socialnih strank. Umevno Je, da Iščejo U elementi vsako priliko, da ae •/.maščujejo. Ugodna prilika jim je došln na Vidov dan, ko se je vršila slovesna zadušnica za pokojne vojake. Slučajno je bila navzoča tudi razmejitvena komisija z generalom Msjstrom na čelu. Zapazili so, de se je župnik umaknil, ko Je šolska deca začela j>eti >Bože pravde-i. Vsa loška inteligenca je bila do skrajnosU ogorčena in je odposlala pismen protest na generala. In general sam se je pritožil pri pokrajinskem namestniku. 2upnik je bil v preiskavi, anelišan od okr. glavarja in 6e po-zueje od ortlinariata, na poziv samega ministrstva. Stvar se je po vsestranskem pojasnilu končala za tikrat mirno in zadovoljivo. Lansko leto pa je prišel v dolino Velimir Nikasinović kot državui komisar sekvestrirane šneperške graščine. Je tip pravega srbskega radikala. V agitaciji za »Sokola« mu je bila na poti seveda najbolj duhovščina. Zapazil je na dan kraljeve poroke majhno udeležbo v cerkvi in se je šel k županu pritožiti Ko mu je ta pojasnil, da za to rii odgovorno županstvo In naj gre vprašat župnl urad, se je izrazil: »No, da, tako revolucionarne in protidinastične duhovščine sploh ni kakor je (ukajr. Sledila je tožba od strnnl vseh tioh duhovnikov. V prvi instanci je komisar tajil inkriminirane besede, pri vzklicni razpravi pa je nastopil »dokaz resnice« in se oprl pri tem na incident na Vidov dan in fie nekatere druge ma- lenkosti, zlasti p« na neki razgovor, ki ao j« ha j« vršil t konsumni kuhinji. Vzklicna razprava ee J« vršila pri deželnem sodišču dne 19. januarja. Sodb« prve taštance je bila v celem obsegu potrjena ln zadeva xa duhovščino častno rešena. NikaelaovM ja bil obsojen na 500 Din globo, miroma tapera. Nečastno se Je končala to atera za vse loške dem» kratske abderite, General Majster je mora) sam priznati, da je naknadno slišal, da Je župnik popolnoma pravilno ravnal po cerkvenih predpisih. Ali bi ne bilo bolj častno zanj ta za duhovščino pravično, da bi se bil, predno je oddal tako težko ovadbo, na pristojnem mestu informiral, da ee na Vidov dan kraljeva himna ne poje? In sodni avçt-nik Kajfež, ki jo bil po naših gotovih Informacijah povzročitelj omenjenega protesta, Je-li on pri našem ljudstvu kaj pridobil na ugledu? In Franjo Lah, ki je mislil, da Vidovega dne no more boljše proslaviti kakor s tem, da izstopi ravno ta dna h katoliške cerkve a svojo soprogo vred — kaj je n>j boljšem? ln Milan Lah, poštar v Ložu? Samo ma-nipulaata Pegana ee še dotaknemo. Ta si je domišljal oni pogovor v konsumu in Nikasinovič dobm ve, zakaj mu je obljubil udobno življenje kje v Srbiji. Toda Pegan bo na to še čakal, ker bo Nikasinovič izginil ix doline. Popreje pa bomo njegovega adbituea Pegana še vprašali, kako je bilo « lesom za danske pogorelce, ki bi ga bili imeli dobiti po znižani ceni le pod pogojem, da vstopijo » Sokola. Vee slučaj pa je splošno zanimiv zato, ket kaže, kako demokrati lažejo o duhovščini, da je »protidržavna«, pred sodiščem p« rep pod nog« stisnejo. — K nnSemu članku o razmerah v okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani smo prejeli obvestilo, da za nedostatke, ki žalibog res vladajo lam, ne zadene nobenega zdravnika niti najmanjša krivda. Vsi zdravniki vrši o svojo službo točno in vestno, vendar je pri malem številu zdravnikov in ogromnem navalu bolnikov v ambulatoriju mogoče in umljivo, da ni mogoče vsem željam bolnikov tako ugoditi, kakor bi zdravniki sami želeli. Da bodo prenehale pritožbe, je nujno, da se am-bulatorij razširi in nastavi toliko zdravnikov, kolikor jih je potrebno sedanjemu številu zavarovancev, ki znaša brez svojcev nad 19.000. — Naši rojaki т Marrdoniji umiraj« lakot' 7. Ovčjega polja, kjer je nanovo naseljenih vet slovenskih družin, je dospel sledeči klic na pomoč: Vsled slabo preudarjenega naseljevanja v tukaj-бпје kraje od strani naših vladnih organov, smo izpostavljeni priseljenci enostavno, da poginemo od gladu, zime in splošnega siromaštva, oddaljeni in zapuščeni od naših rojakov, brez veake pomoii j», ročeni grozni smrti. Obračani se s prošnjo do vas, da blagovolite nabrali ta dopoelati starih oblačil ta ôrevljev, ki vam jib nudi v izobilju božično drevesce, v gorkl hiši, ki je mi tukaj ne poznamo. Brez hiše, brez drv, brez vsake tudi najelabfe hrane, brez kruha, brez živali, brez obdelam: zemlje, a zima strašna od vetrov, tako, da ljudstvo umira od gladu in zime. Prosimo pomoč, pomoč in zopet pomoč, da ne poginemol —■ Smo v pravem pomenu besede nagi in bosi, brez obleke in obuvala, brez posteljnine, brez odeje ali koca. Smo v neizmerno žalostnem položaju, lačni, zmedeni, bolni. Staronaseljenci Macedonci so vsi v kožuhih in volneni obleki, a jib Še zebe. Kaj pa bo z nami, ki nimamo nobene obleke, ne drv, ne hiše? Le-žimo na goli slami, brez rjuhe, brez odeje, v slabi nezakurjeni baraki, lačni ko volkovi — Ostali smo brez obsojane zemlje. Te dni v zimi, ko ne mor» mo več sejati, je dobila vsaka hiša 500 Din za semena. Dobili smo torej za 100 kg semena. Kaj bo iz tega semena zrastlo, razsodite lahko sami, da niti semena nimamo za prihodnje leto do polovice (15 ha). A kje je hrana? Dobili smo po 00 Din za osebo za prehrano. Kaj se za ta denar tukaj kupi ta kako dolgo se s tem živi, lahko razsodite sami. — Zaupajoč vaši dobri volji, vaši darežljivoeti, prosimo ljube slovenske rojake za obleko, obuvalo, Prvi zemljani na mescu. Čui.ežni doživljaji dveh Angležev. 3 Angleški spisal H. G. Wells. — Poslovenil —e—. (Dalje.I »Tako storite vi^k dani« Pogledr1 me je in premišljeval. »Morebiti je res, — zdi se mi, da bo res, — sedaj ko mislim nu„aj. — Ampak« — mm je pomomljal — »kaj je bilo pravzaprav tisto, kar ste hoteli zvedeti od mene?« »Kaj —? Tole!« »~;le —?« »Da! Čemu delate to? Vsak večer, ko pridete semkaj, daj.'.e od sebe nekak glas —.« »Nekak glas —?« Takole —.« Posnemal sem njegovo brenčanje. Neverno me je gledal in videti je bilo, da mu brenčanje ni po godu. »Tako delam?« je vprašal. »Vsak božji večer!« »Niti sanjalo se mi ni I« Ustavil se je kakor ukopan, resno me je gledal. »Ali je mogoče, da mi je to postala navada —?« »Izgleda tako! Ali ne?« Raztreseno se je prijel s palcem in kazalcem za spodnjo ustnico in jo potegnil navzdol. Gledal je psička pri svojih nogah. Spet si je hrupno popravil grlo in je za-kašljal. »Moj duh je silno zaposlen,« je dejal. »In vi bi radi vedeli, s čim! M'in — prav, gospod, zagotavljam vas, ne samo da ne vem zakaj sem tako brenčal, — sploh nisem vedel, da brenčim! In če natančneje premislim, — res je, kakor pravite! Nikoli še nisem prišel dalje ko do sem--. In to vas razburja —?« Ne vem zakaj, pa moja volja ee mi je ohladila. Nisem več bil jezen. Mož mi je ugajal. »Ne da bi rekel, razburja me,r sem mu odgovoril, »ampak, veste —. Pomislite, če človek piše — povest —!« »Jaz bi je ne znal!« »No — pa če bi bili vobče zaposleni s kako stvarjo, ki zahteva zbranega duha — k »Ah — seveda!« je dejal in se zamislil. Njegov obraz je bila sama zgovorna raztresenost. Še bolj se mi je omilil. Končno je zares razžaljiva in vsiljiva predrznost in kršitev osebne svobode, ako koga kar takole na cesti ustaviš in ga vprašaš, zakaj brenči. »Kakor vidite,« je dejal mehko in z opravičujočini glasom, >v navado mi je prišlo!« »O —, priznam vam tok »Odvaditi se moram k >Pa Če vam je neprijetno •—J Navse- zadnje, — mene pravzaprav stvar nič ne briga, predrzno je bilo, da sem vas napadel — k »Nikakor ne, gospod!« se je branil. »Nikakor ne! Zato sem vam hvaležen 1 Čuval se bom takih razvad. Od danes zana-prej! — Ali bi vas smel nadlegovati, — še enkrat, kako delam —?« »Takole nekako: zuum — zuuuum — zuuuuum — zu —. Ampak zares, prosim, da —.« »Zelo sem vam hvaležen! Da vam povem resnico, prav neumno raztresen postajam zadnje dni. čisto prav ste storili» da sto ine opozorili, čisto prav ! Zares, zelo» sem vam hvaležen! To mora nehati! — Ц sedaj, gospod, — bojim se, da sem vas že vse predaleč spravil seboj, — nadležen sem vam bil —k »Upam, da mi moji predrznosti —.« »Nikakor ne, gospod, nikako" nek Molče sva se za trenutek pogledala. Dvignil sem klobuk in želel lahko noč. S krčevito, zmedeno kretnjo je pozdravil, si še enl -at popravil grlo in zakašljal -—. Šla sva vsak svojo pot. — Pri lesi sem obstal in pogledal za njim. VHno se je fcrremenil. Postava mu je upadla, kretnje so bile slabotne, medle. To nasproijo s prejšnjim njegovim sunkovitim, brenčečim vedenjem se mi je zdelo pretirano. G1?dal sem za nj.'m, dokler mi ni izginil izpred oči. Crital sem si, da bi naj bil ostal pri svojem poslu in se ne brigal za druge ljudi. Vrnil s^ui se v hišico ia sedel k pisanju. — Drugi dan ga ni bilo, tudi tretji dan ne. Pa mnogo sem mislil nanj in zdelo se mi je, da bi bil kot razmišljen čudak prav pripravna oseba v razvoju moje povesti. In moja domišljija je delovala, ga spravljala v zvezo z. drugimi osebnostmi moje »zgodbe«, ki sem jih že ime' pripravljene, nove misli so se porajale na obzorju mojega ustvarjajočega duha, krčevito sem grabil za pero in grizel peresnik in že sem se pripravil, da ga zasadim v potrpežljivi papir, ko —. Ko me pride četrti dan ^biskat —. Da ni prišel, kdc^e s kako dolgočasno povestjo bi bil nadlegoval ubogega založnika in potrpežljive bravce, — njegov obisk pa je izpremenil vse moje načrta, izpreme-nil pa tudi moje miroljubno življenje in ga zagnal v vrtinec čudežnih, neverjetnih dogodkov —. Tistikrat torej so so te stvari započele. Njegov prihod me je iznenadil in po-praševal sem se, kaj ga je prineslo k meni. Izprva je govoril o čisto vsakdanjih rečeh, kakor se običajno govori o njih pri takih obiskih. Nato pa je brez vsakega prehoda prešel k stvari. (Dalje). Btev. 19. SLOVENEC, dne 28. januarja 1923. Stran 8. posteljnino, ali mogoče 5e kaj Jedil, d« ne poginemo od zime in gladut — Darovi v denarju ia obleki naj se oddajajo v Dobrodelni pisarni, Ljubljano, (Poljanski панр 10). — RennUon čudež. Pišejo nam; Slučajno ml je prišlo v roke pismo, naslovljeno na po.itajeuačeluika R. v N. ua Dolenjskem, ki je, kakor nam jo znano, Slovenec. Kot pošiljatelj — čujto in strmite se jo blestelo na ovoju ime: Josef Seidol, Fleischbauer uud Viehh&ndler, Lalbach, Unter Schlschka. — — Kdo je neki ta Josef Seidel, Flelschhauor ln UnterseliischkaT To je gospod veledomo-krat, bivši šišenski narodni župau, zdaj mla-din Josip Seidol ln seveda ultranarodujak. — Delegat ministrstva financ v Ljubljani, dr. Karel Šavnik je v sredo 24. t. m. službeno odpotoval v Beograd, od koder »e povrne v 8 dneh. — I. redni občni zbor Slovenskega zdravniškega društva v Ljubljani se vrši dne 31. januarja ob pol 5. uri popoldne ▼ mestni posvetovalnici s sledečim dnevnim redom: 1. let. eo poročilo odbora. 2. Poročilo o dr. Ltischner-Maderjevl ustanovi. 8. Volitev predsednika in odbora ter dveh revizorjev računskih zaključkov društva in dr. Lôschner-Maderjeve ustanove. 4. Določitev časopisov. 5. Določitev društvenih prispevkov. 6. Samostalnl predlogi. 7. Slučajnosti. — Odbor. — Koliko je stala svetovna vojna, O tem piše >Newyork Herald«: Svetovna vojna je stala 250.000,000.000 dolarjev v srebru. Ta vsota ima težo 7,812.000 ton. Za prevoz te teže bi bilo potreba 3906 vlakov po 40 vagonov vsaki. Ti vlaki bi zavzemali dolžino 1302 mil e, to je pot od Newyorka do San-Paulo. Ako bi se ti dolarji položili drug poleg drugega v eni črti, bi mogli 236-krat po ekvatorju objeti zemeljsko kro-gljo, ako bi se pa položili drug na drugega, bi se stvoril srebrni stolp v višini 349.560 milj, to je dvfiinpolkrat toliko kolikor znfcSa razdalja med zemljo in lnno. Ako bi se pa ti dolarji splavili, bi dobili srebrno reko, dolgo 49.322 milj ali dvakrat več kot je dolg zemeljski ekvator. Ako bi se to srebro razdelilo enako med prebivalce celega sveta, ki so živeli avgusta meseca 1914 leta, torej ob izbruh« svetovne vojne, bi dobil vsaki, tudi najmanjši otrok 170 dolarjev. »Za ta denar« — dostavlja list — >bi se bilo dalo gotovo neka' veliko bolj pametnega narediti nego je bila svetovna vojna.« — Domovi za izseljence v italijanskih Inkah. Mussolini je odredil, da se v neapeljski in genovski luki zgradita velika domova za italijanske izseljence, ki so namenjeni preko morja. — Pomniijkanjn stanovanj} v Italiji. Italijanski strokovnjaki so izračunali, da manjka v Milanu 16—20 tisoč sob, v Turi-nu 18—21 tisoč, v Genovi 8 do 10 tisoč, v Rimu 25 tisoč. Vsega skupaj manjka tačas v Italiji 1,050.000 sob. Vsled podražitve stanovanj upa o, da se bodo ljudje tako omejili v stanovanjih, da bo manjkalo samo še približno 600.000 sob. Za zgradbo teh bi bilo treba približno 5 in pol miljarde lir. — Ruski staroobrcdci т Jugoslaviji. Kakor poroča >RuskuIta<, se nahaja v Jugoslaviji med ruskimi begunci tudi veliko vernikov takozvane etaroobredne cerkve. Imajo tudi škofa, Inoken-Hja, ki je osnoval v Belgradu staroobredno župnijo. — Izkoriščanje savskih peSčenih otokov r Zagrebu. Zagrebški občinski svet je sprejel ponudbo družbe >Cyklop< za izkoriščanje peščenih otokov v Savi. Družba zgradi v to svrho lastno železnico. Družba ae je obvezala, da dobavi mestu potrebne množine peska u vzdrževanje in Ua kovanje cest kakor tudi za cementna dela pri zgradbi nameravane nove klavnice. — Kubanski delavci v Jugoslaviji. Kubanska vlada je izposlovala dovoljenje za dopotovanje 8000 kubanskih kvalificiranih delavcev v Jugoslavijo. — Italijanski delavci u ruhrsko ozemlje. V Nemčijo je došlo več transportov italijanskih de« lavcev, ki so bili namenjeni v ruhrsko ozemlje. Ker niso imeli izkazov v redu. so jih nemške oblasti odpravile nazaj na mejo. — Zagrebški hotelski načrti. Svoj tas se je v Zagrebu ustanovila družba, ki Je mestni upravi predložila načrt za zgradbo velikega modernega hotela Kasneje je družba prosila, da bi smela graditi po zmanjšanem načrtu, glasom katerega bi imel novi hotel 100 sob s 180 posteljami. Zagrebški mestni svet je v svoji zadnji seji omenjeni načrt odobril pod pogojem, da družba začne z gradbenimi deli najkasneje do 1. maja t 1. V nasprotnem slučaju mor« družba dovoljeno Ji stavbišče v Mihanovičevi ulici postaviti v prejšnje stanje. Družbi se je tudi zvišala kavcija. — Hude R'oinje. Tone Zupančič, Miha Kater in Ivin Kos so v Sostrem Jožefu in Antoniji Strnil prožili in upili, da bodo Straha že enkrat ubili, njegovi že-ii pa kosti polomili. Kričali eo, da bodo zažgali hišo. Končno so še Strahove pretepli. Na Straha so bili jezni, ker je Katarja zasačil pri lovenju iib in ga je, ker je ribiški čuvaj, naznanil sodišču, vsled česar je bil Kačar obsojen na t mcsec ječe. Deželno sodišče je zato prisodilo 'Zupančiču in K n farju pet in Kobu 8 dni zapora. — Usoda rejenčkov. Jožeta Cerne it Rudnika reïa a rejo nezakonskih otrok. Od 8 njenih re- Jenùkov jih je pa umrlo le G. Dne 20. julija 1922 jo »prejela v rejo 7 tednov starega Ivana Sluga, ki jc bil t; krat krepek in zdrav. Otrokova mati je plačevala Černetovi mesečno 1000 K in Ji dajala 6o sladkor, milo in slndin. Kljub temu Je dete hiti. !u iu je 2. decembra umrl». Sodno razteleeenje je ugotovilo, da je malček umrl vsled slabe pre> hrane. Ker Černetova k otroku nI poklicala zdravniku, ji je deželno sodišče prisodilo 14 dni etra» gega zapora, poostrenega z dvema poetom*. — Almanah kraljevine SHS. Uredništvo »Almanaha« v Zagrebu nas prosi, da objavimo naslednjo vest: Ker anončnl zavod Drago Beseljak ln drug v Ljubljani ni več zastopnik »Almanaha« za Slovenijo, prosi glavno uredništvo vse urade, podjetja in zasebnike, da se v vseh poslih in vprašanjih, ki se tičejo Almanaha, obračajo direktno na Glavno uredništvo Almanaha SHS, Zagreb, Marovska 80. Za nove oglase za II. izdajo ekonomsko-finančnega dela Almanaha za 1928 loto pa naj so obračajo na Aloma Company, nnončna in reklamna družba v Ljubljani, Kongresni trg 8, ki je sedaj glavni zastopnik Almanaha SHS za Slovenijo. (464.) — Čevlje kupujte od domačih tovaren tvrd^p Peter Kozina z znamko Peko, ker so isti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga na debelo in drobno Ljubljana, Breg štev. 20, ter Aleksandrova cesta štev. 1. 3322 novice, š Osebne vesti. Voditelj politične ekspoziture v Mozirju okr. kom. dr. J. Šiška je premeščen k okr. glavarstvu v Ptuj. — Profesor na real. glmn. v Celju Josip Klemene je imenovan za asistenta na arheološkem muzeju v Zagrebu. š Umrl je v Mariboru čevljarski mojster ln bivši obč. svetovaleo Jakob Zollen-s te i n. š Vlak povozil par volov. Hlapec posestnika Antona Fišor iz Strnlšča pri Ptuju je gnal iz Maribora proti domu par volov. Na železniškem prehodu na Toznu je eden volov na ledeni cesti padel. Tedaj jo pridrvel vlak ln oba vola povozil. s Navijalee cen obsojen. Posredovalec Franc Pečnik iz Ptuja, je kupil po nagovarjanju gospe Šlambergerjeve vola za 60U0 K, kateri je tehtal 360 kilogramov. Tega vola jo so tisti dan prodni zo 7.080 kron. Nekdo trn je ovadil in radi tega je bil pri okrajnem < o-dlšču v Ptuju kaznovan na 500 Din globe. Proti tej obsodbi je vložil vzkllc, toda okrožno sodišč« v Mariboru ni ugodilo njegovemu vzklicu, temveč je potrdilo prvotno obsodbo. š Tobačnih rastlin ne more videtL G. Lasbacher v Št. Juriju pri Ščavnici je imel oreteklo leto več tobačnih rastlin ua svojih njivah. Katarini AntonIč, ki je njegova soseda, bvžkono to ni ugajalo in radi tega je baje prosila svojega, bratu Franca, da naj bi mu rastline navezal. Ta so je dal takoj pregovoriti in res jo 15. julija narezul 75 tobačnih rastlin, katerih pa, ker ni kadilec, ni vzel s seboj temveč jih jo pustil na mestu. G. Lasbacher je sumil, «la mu je to nekdo iz njemu sovražno rodbino Antonlč napravil in je zadevo javil orožnikom, katerim je Antoni/? tudi priznal, da ,ic rastlino narezal. Pri okrajnem sodišču sta bila obsojena in sicer Frane Antonio na 48 ur, njegova sestra Katarina pa na 24 ur zapora. Proti taj obsodbi sta so pritožila, toda okrožno sodišče v Mariboru je 23. t. m. potrdilo prvotno obsodbo. š Ptujski mesar pred sodiščem. G. Ge-renčar iz Ptuja je prodajal ine. oea novembra m. 1. meso po 40—44 K, za katerega ;e plačal samo 18 kron žive teže. Bil je ovaden hi pri okrajnem sodišču v Ptuju radi navijanja een obsojen na 8 dni zapora in 1000 dinarjev globo. Bogatemu mesarju to ni ugajalo in se je radi tega pritožil. Pri vzklicni razpravi, ki so je vršila 23. t. m. pri okrožnem sodišču v Mariboru, se mu je res posrečilo dobiti svoje zadoščenje. kajti k tej razpravi poklicani izvedence je potrdil, da cena od 44 K za kilogram za tisti čas ni bila pretirana, ker so cene kožam padle. Vsled tega je okrožno sodišče oprostilo Gerenčarja. k Koroško. Povodom zmanjšanja deželnih zastopstev beležijo avstrijski listi, da šteje Koroško po zadnjem ljudskem štetju 366.599 prebivalcev, ki volijo 42 poslancev in imajo v vladi S članov. Potemtakem pride na vsakih 8728 prebivalcev po en poslanec ter na vsakih 45.823 prebivalcev po en vladni član. p Smrtna kosa. Na Opčinah jo umrl mnogoletni tamkajšnji učitelj in ravnatelj Štefan Fer lu ga, bivši tržaški deželni poslanec. r Požiganje katoliških cerkva v Kanadi. V zadnjem času se na tujnos'.en nnčin dogajajo požari v najznamenitejših katoliških cerkvah v Kanadi. Najprej Je požar uničil narodno romarsko svetišče Ste. Anne de la Pocatière, nato katedralo v Quebecu, od koder se je začelo pokristjanjevanje Severne Amerike, potem sloviti jezuitski zavod ev. Bonifacija v Winnipegu z dragocenim redovnim arhivom, v katerem so hranili poročila prvih misijonarjev o njihovih potovanjih. Po splošni sodbi eo ti požari delo tajno družbe »Ku-Klux-Klana«. Ta prostozidarska družba je s svojim terorjem izsilila odpravo krščanskega pouk» iz Sol v državah Texas, Oklahoma in Oregon. r Važna iznajdba. Berlinski zdravnik dr. Albert Wolff je iznašel aparat za ozonizacijo zraka in sa napolnitev sobnega zraka z raznimi zdravilnimi faktorji. Aparat zrak najprej posesa, in sicer ne da bi nastal preilih, potem filtrira — zbirajoč pri tem morebitne dragocene postranske produkte — in končno odpravi v >pr3ni stolp«, kjer ee zrak v nasproti tekoči sterilizirani ozonovi raztopini opere. Po otušitvi in poljubnem ogrelju se zrak zopet iz-piha, a to na poseben način, tako da nI rifcakega prepiha. Pri tem ostane ozouova raztopina v posebnem reccr.eratorju nezmanjšano ohrani-.ua. — ' purat deluje brez vsake obnove zraka od zunaj, kar je pri zdrr />nju re" in nekih bolezni dihal velikega pomena. Ravno tako je ta okolnost važna v *iveïni industriji, \t;o p -l kenserviranju, kakor tudi v različnih tehničnih obratih. Mova iz;.ajd-ba omogočuje dalje ustanovitev -arùilh zdravilišč z umetno višinsko, morsko in pu&cvsko klimo, ne-gl-do na zemljepisno lego poiminezc-ga kraja. — Pri nas bi take aparate krvavo potrebovali za nekatera podzemska stanovanj«, kamor nc pride nič svežega zraku. Dr. RadosavSJević v Ljubljani, Ljubljana, dne 24. jan. 1923. Danes popoldne se jo mudil v Ljubljani načelnik finančnega ministrstva dr. Rado-suvljević, ki jo poročal na predsedstvu pokrajinsko upravo o našem valutnem vprašanju ter se informiral o željah naših gospodarskih krogov glede na novi devizni pravilnik. Danes ob 4. uri popoldne se jo vršilo tozadevno posvetovanje, kateremu jo prisostvoval pokrajinski namestnik g. Ivan Hribar, predsednik trgovske ln obrtne zbornice S. Knez, g. Drago Un Hribar, ravnatelj Narodno banke g. Gregorio ter zastopniki Ijnb-ljanskih bančnih zavodov. Ekspozè g. dr. Radosavljevića je napravil jako ugoden utls, zato ker nI nič obljuboval in ni podal ble-stečih široko zasuovauih obljub kot zadnjič g. Dušan Plavšlč, ainpak je računal z realnostjo. Tudi g. dr. Radosavljević jo glede nase valute optimist. Verujo trdno v popravo dinarja, ker so po njegovem mnenju podani finančni pogoji za popravo dinarja. Dr. Eadosavljovič je naglašal, da so je naš leteči dolg zmanjšal, da se je v letu 1922 zmanjšal dolg države nasproti Narodni banki, da se inflacija papirnatega denarja ni sorazmerno preveč povečala ter da se tudi v bodoče ne bo to zgodilo. Nas promet se stopnjevaje izboljšuje 1л sicer s pomočjo lokomotiv in vagonov, ki smo jih prejeli v precejšnjem številu iz naslova reparacij iz Nemčijo. Poleg tega smo dobili od naših izseljencev zadnjo čase precejšnje množine dolarjev. Plačilna bilanca je sicer pasivna, toda konstantna. Povišanje carinskega aggio od 7 na 9 odstotkov bo veliko pripomoglo k temu, da ae uvoz nepotrebnih luksuznih predmetov omeji. G. dr. Radosavl jević je našteval vzroko padca našega dinarja, ki so našo jnvnost in naše finančne kroge naravnost presenetili. To so v prvi vrsti vesti o naši mobilizaciji, vostl o vojaških Izrednih kreditih, o našem dozdovnem mandatu glede okupacije Mažarsko ter o ultimatu Bolgariji. Vesti, ki so napravilo na inozemstvo silen utls, tako da se jo polastila našega dinarja mednarodna špekulacija, ki je umetno pritisnila naš dinar k tlom. — G. dr. Kadosavijevič so jo informiral pri naših bančnih krogih glede želj. ki se nanašajo na spremembo pravilnika. Tozadevno se jo razvila obširna debata, r katero so posegli skoraj vsi zastopniki naših bančnih iu trgovskih krogov. Upati je, da se bodo devizno odrodbe olajšalo. Končno so naši gospodarski in trgovski predstavniki apelirali dr. Rado-savljeviča, naj čimprej ugodno reši zadevo glede ustanovitve popolne produktno borzo ter borze z ofokti in valutami v Ljubljani. * g Nadaljnji ilvig naše valute. Deviza Zagreb se je na včerajšnji predbovzi dvignila na 4.90, na zaključni borzi pa je zopet padla na 4.75. V Zagrebu so vse tuje devize in valute zopet šibo nazadovale, tako da je lira padla pod 5 Din, dolar na 102 Din, London pa pod 700 Din. g Češkoslovaški bančni urad in padec naiîe.ga dinarja. Češkoslovaško poslaništvo demontira ve-fcii, da je češkoslovaški bančni urad vrgel dinar na trg, da pospeši padec naše valute in dvigne umetno kurz češkoslovaške krone na naš račun. Poslaništvo ugotavlja, da se jo stanje dinarja pri bančnem uradu češkoslovaško republike zadnje dni Že povečalo. — Listi dostavljajo, da je nas finunčui minister dr. Stojadinovič sam potrdil vesti, da je češkoslovaški bančni urad pritiskal naš dinar k tlom. g Žitni trg. Na novosadski produktni borzi notirajo žitu sledeče cene: plenica 475 Din, ječmen 325 Din, koruza 225 Din, oves 205 Din, pšenična moka (št. 0) 710 Din. g Francoski kapital n ■ Poljskem. Francoski kapital, ki je investiran v gf'iškth naftinih virih, znaša 717 milijonov francoskih fn>nk"v in kontrahirn polovico petrolejskih virov. V tekstilni poljski industriji je 75 od.Uotkov francoskega kap'ala; velik del kapitala poljskih lesnih, premogovnih, železarskih, prevoznih in denarnih podJ-MJ je tudi v rokah francoskih industrialcev in finančnikov. g Francosko posojilo Romuniji. Neki finančni konzorcij se dogovarja z romunsko vlado gleda poeo.iila v znesku 100 milijonov frankov. Posojilo bi bilo sklenjono na 15 let. Obrestna mera bi znašala 4—5 odstotkov. — V današnji razburkani dobi taka posojila ne nplfvnjo posebno pomirjevalno. BORZA. Curih, dne 24. januarja 1023. (Sklep.) Douze: Pešta 0.20.\ Berlin 0.025, Italija 25.65, London 24.98. New York 586, Pariz 84.75. Praga 14.90, Dunai 0.0074, Bukarešt 2 70, Sofija 8.25, Belgrad 4.75, Varšava 0.02, lloll. 212. Valute: n. a. krone 0.0075. Zagreb. dne 24. januarja 1923. (Sklen.l Devize: Peš ta 4—4.25, Berlin 0.52-0.56, Italija 4.80 do 5.00, London 480—488, New York 103—104, Puriz 0.80 6.90, Praga 2.90-8.00, Dunni 0.1850 do 0 1450, Curih 19—19.75. Vidute: liro 4.80—4.90, divinri: îoa-los. m. k '.ј.сл Pnnaj, dne T4. januarja lï>28. (Sklep.) De. vize: Peš a 26.95, Berlin 8.40, Italija 3400, London 832.200, New York 7Ш0, Pariz 4014, Praga 1992, BrUssel 1094, Curih 13.285, Sofija 439.50, BelgrJ 679, Varšava 2.45, Amsterdam 28.250. Llu№lan*ke im!ce. ~ lj Volitev ljubljanskega župana in pod« župana. Vladni komisar je razposlal članom novega občinskega sveta sledeče vabilo: Na podlagi odloka pokrajinske uprave za Slovenije, oddelek za notranje za iove, г dne 19. januarja 1923, št. 45.478-1922, 6 katerim je bil kot neutemel. en zavrnjen ugovor proti izidu volitve odbornikov in namestnikov v občinski zastop glavnega mesta Ljubljane dne 3. decembra 1922, vabim Vas k prvi izredni seji novoizvoljenega občinskega odbora, ki bode v .soboto, dne 27. januarja 1923 ob 11. uri do pol J ne v mestni dvorani s sledečim dnevnim redom: 1. Volitev župana. 2. Volitev podžupana. Vabim Vas, da se te seje zanesljivo udeležite ter Vas opozarjam na določila § 44 zakona o volitvi v občinska zastopstva v Sloveniji, ki se glasi: - Po končania volitvah občinskega odbora je voliti župana in, ako to predpisuje občinski red, podžupana in občinske svetovalce. Ta volitev se vrši najela I je v roku 8 dni pod pred sod« stvom po letih najstarejšega občinskega odbornika. Dotedanji občinski predstojnik, po.ubi k te' volitvi proti dostavnici vse člane občinskega odbora z dodatkom, du tisti, ki brez veljavnega izgovora ali ne prMcjo, ali pu pred končano volitvijo odidejo, izgube svoj odborniSki j)osel in tri leta ne smejo biti izvol jeni ter da vrhu tega na občinsko korist j;lačajo globo, katero sme občinski odbor naiožiti do 500 kron. Zoper kazenski sklep ni dopuščena nobeiM jjri-tožba.« — Kakor čujemo, kandidira Zveza delovnega ljudstva za župana dr. Peri č a, za podžupana pa dr. Stanovnika. lj Organizacija javnih nameščencev so« mišljenkov SLS. Danes nujna važna seja! Prosim gotove udeležbe ob pol 8. uri zvečer v običajnih prostorih. — Predsednik. lj Slovenska Straža. Odborova seja se vršt nocoj ob 8. uri v Jugoslovanski tiskarni I. nadstr. lj Panični dnevi v Ljubljani? Pod tem naslovom poroča tržaškii >Era Nuova« neznano stvari o paniki med ljubljanskim občinstvom zaradi padca dinarja. Pravi, da je vse kakor blazno drlo v trgovine in kupovalo, kar je bilo dobiti. Naval je bil tolik, da so morale nekatero trgovine zapreti, bodisi da se obranijo ravala, bodisi ker so do zadnjega vse razprodale. Lisi pravi, da so se taki prizori vršili edino še na Dunaju ob polomu krone. >Era Nuova pe je dala pošteno potegniti, kajti o kaki hrupni paniki ni bilo v Ljubljani nobene sledi. Tiha par,ika pred draginjo pa preveva Ljubljančane, posebno uradnike, že dolgo in vsak dan bolj, eeveda še bolj sedaj ob padcu dinar a. lj Umrla je na ev. Petra cesti SS v visoki starosti 92 let g. Marija Breznikar. rodom iz Št. Buperta na Dolenjskem. Naj počiva v miru! lj »Miklova Zala« na Ljudskem odru t Ljubljani. Katoliška delavska izobraževalna organizacijo »Krekova mladina« vprizori na Svečnico 2. in v nedeljo 4. februarja, obakrat ob 7. uri zvečer, občo priljublje.no ljudsko igro »Miklova Zala«, s petjem v 8 slikah. Igra je med našim narodom znana izza časa, ko je izšla povest o »Miklovi Zali* kot knjiga X družbi sv. Mohorja. Igra nam predstavlja zanimive prizore, n. pr. ko Turki ropajo in po-žigajo domove koroških Slovencev pri Sv, Jakobu v Rožu, Svetni vasi, pri Svetinjah in tako daljo. Nihče naj ne zamudi prilike pobeliti igro »Miklova Zala«. Predprodaja vstopnic se vrši od torka najjroj v prodajalni Kal. tiskovnega društva (Ničman) ln na dan predstave od 6. ure zvečer dalje v Ljudskem domu. Dvorana bo dobro kurjena. lj šišensko prosvetno društvo priredi danes popoldne ob pol 6. url zanimivo ln poučno skioptično predavanje o Lnrdu. Predaval bo msgr. Steska v samostanski dvorani v Kmetijski ulici št. 112. Dvorana bo zakurjena. Vsi člani ln prijatelji »Prosvete eo uljudno vabljenL — Odbor. lj Pozivi Vso aktivne in vpokojone drl nameščence, vpokojene častnike, njih vdove iu sirote vabi podpisana O. Z. ua protestno zborovanje, ki se vrši v nedeljo dne 28. t. m. ob 11. uridopoldnev Mestnem domu. Vsak javni nameščenec naj s svojo udeležbo dokaže svojo discipliniranost v težkem boju za obstanek! Manifestlrajmo za svoje pravice vsi brez izjeme, zavedajmo se pa pri tem dostojnosti iu ugleda, ki je potreben za takšen nastop! — Osrednja zveza javnih nameščencev in vpokojencev za Slovenijo f Ljubljani. lj Prikrojevalnl tečaj ca črevljarje v Ljubljani priredi Urad za pospeševanje obrti kraljevine Srbov, Hrvatov ln Slovencev v Ljubljani na srednji tehniški fioll v četrtek dne 25. L m. ob pol 5. nri zvečer In bo trajal vse delovne dni ob večernih urah. Ker je za ta tečaj še nekaj prostih mest, vabi Urad za pospeševanje obrti, da ne interesenti takoj prijavijo v pisarni na Dunajski cesti It. 22 da Izpolnijo tozadevno prijave. lj Zahvala. Elizabctnl konferenci v Ljubljani sta povodom 25 letnice poroke darovala gg. Marljn in Tvnn Oerln znesek Din. ki n- ч1 • .....'"'ell na Stran 4 SLOVENEC, dne 25. januarje 1923. konferenc« Sv. Jakob, Sv. Peter in Trnovo. Za ta velikoduÊuj dar ho Imenovanima na.i-toplcje zahvaljujemo željo, da bi našla prav mnogo posnemovalcev med lmo-itej-ëimi sloji. — Odbor. lj Cujte klir vpijočega » pošJuvi. Mnogo Tratenj». a malo dožja. Vsi smo se £e veselili ХШ. plače na magistratu, ker smo bili že gotovi, de io dobimo — a usoda jo hotela irugaïc. Gospod po krajinski namestnik si io preuiislil — trinajst.'» ;e 51a po vodi. Mnogi so si rm ta račun nabavili obleko, ki jo nujno potrebna, a zdaj? Kdo plaîa? Tisti na i bi plačal, ki nas jc speljal n» led! Kot preprost uradnik držim bessdo, ïe so ima rrutitl mot, a gospod pokrajinski namestnik no ve. kako grdo nas io s tem speljal. Držati obljubo jo nekaj zelo lepega, da pa ec obljuba tako velikega pomena prelomi, ni lepo, tornveč naravnost greh. To je pač samo pri uredništvu dopustno, da so tako naravnost nesramno norčuje iz njega, komur s-» poljubi, ker to ie etra, 1-j jo bil nekdaj kupljen in plačan in zdaj pa so uporablja poljubno kot na-vaden stroj is žoleza. Xobcden gospodov, ki odločajo o naši u^o-li rima niti najmanjšega poima, v kako težkem položaju ез naci|a uradništvo ravno sedaj. Takoj po 1. februarju so mora pričeti zbiranje milodarov za bedno tiradništvo — ako ni to sramota za službodajalca za uradnika Se toliko manj — če ne bo tako. naj bo drugače. Tudi uradnik ima kot vsak drug zomljen pravico do življenja. Ako bo res prišlo do zbiranja, bo slavno občinstvo gotovo rado priskočilo na pomoč. Upamo pa tudi, da bo gospod pokrajinski namestnik, ki je ïnan po svoji oarežljivosti za nas ubogo urad-triSko paro — 38 izkazal kot kavalirja in priložil iz svo jega žepa enega ali dva :■kovača U Čast komur časti Ali pa bo moralo uradništvo i. s. javno nradništvo iti na cesto tolči kamenje. lj Umrli so v Ljubljani: Fran Reiek, posestnik. 5S let — Karel Obormayer, steklarski pomočnik, 23 let. — Alojzi.i Mohar, rudar, 38 let. — Fran Kaič žel strojevodja, SI let. — Marija Brez-nikar, zasebniea, 02 let — Marija Mibelif, posest-niea, 81 let. — Franja Zrimšek, čevljnrjeva hči, S leta. — Franja Trpin, služkinja, 44 let. — Josip Meden, delavec, 74 let. — Karel Oltra, sin tov. delavca, 1 leto. — Marija Kokec, zasebniea, 52 toi. — Viktorija Furlan, rudaijeva hči, 13 let. — He- lena Stepanif, delavka, 71 let — Marija žen, po-seetniea, 28 let. — Josip LovSe, vojni invalid, 38 let — Alfred SercJ, nu&i begunec, 51 let — Marica Kette, trgovčeva žena, 40 let •— Ivana Bizjak. obS. uboga, htralka, 70 let. — Fran Mulej, občinski revež, 6o let. lj Ukradena obleka. Franc Luznar je bil £e Štirikrat kaznovan. Dne 31. avgusta 1922 je vlomil v stanovanje g katebnta Franca Bona&a in odnesel hlače, suknjič in telovnik, v vrednosti 4000 K. Luznarju je prisodilo «»to deželno sodišče 6 mesecev težke ;ебо. lj Prodaja pokvarjene prekajene svinjine. Mesar Matija Ham jo bil na deželnem sodišč»! obsojen na 0000 kron denarne globe, ker je prodajal pokvarjeno, prekaj*no svinjino, katero je jedla Marija Gnf-ik, ki je m to nevarno obolela. lj Policijska kronika. V Zazreba so aretirali na zahtevo ljubljanske policije zolo sprideno deklo Frančiško Rupar, katera govori Sest jezikov, ker je v Dobrni pri C-eJju ukradla neki gospej avto-plašč s čepico, v vrednosti 12.000 K. Mlado pre-frigano tatico so izročili sodišču. — Albinu Hra-starju je bila na Brodu v Malem grabnu ukradena 2 m visoka in 1.15 m široka žičnata mreža. — Lju-devit Dujmovič iz Roiiika je prišel 23. t m. V Ljubljano, kjer se mu je ponudil v neki gostilni 35 do 40 let eta' mož, krepke postave, ki je bil zelo ljubezniv in obljubil Dujmoviču, da mu bo zamenjal denar. Dujmovič je res dal prijaznemu možu 97 lir in 100 dinarski bankovec. Od 9. zjutraj do 2. popoldne je čakal nato Dujmovič prijaznega neznanca, ki je pa pozabil na svojo obljubo in mu odnesel navedeno vsoto. — Vajenec Emil Bari pri goepodu Birtjelu na Karlovski cesti je našel 24. t m. na Miklošičevi cçfti sivo kuverto z napisom firme iZora<, v kateri je bilo 20.000 K denarja, ki je zdaj na policijski direkciji. Prosveta. pr Seviljski brivec x g. Balabanom kot brlvccm. Resničuo smo se ga razveselili, zakaj zdaj je tndl prvi del prvega dejanja te bleste&j opere z nje žgaekajočo muziko in dražečo komiko rešen in jc spričo njegovega Izvrstnega nastopa in čistega, jasnega, svežega, zvonkega pet ja mogoče druge nedostatke pozabiti. Njegov glas jc obsežen, v vseh legah izenačen, izdaten, obsežen, naravnost mogočen, z izredno čistim in lahnim višinskim nastavkom. Tudi igraveo je dober, užitek je gledati, kako zna svojo igro spraviti v so; glasje, kako Bi kretnje pogosto ureja v so- glasja z glasbo, prav »po notah«. Zdaj Imamo ga. Romanovskega, ki smo ga občutno pogrešali, lzborno nadomeščenega. Ga. L o v še -to va nam vedno bolj ugaja kot sijajna pevka, pa tudi kot igravka se je osamosvojila, tako da ni več opaziti nogotovosti, trdot, ampak živo in neprisiljeno se kreta po odru, da nas dobro zaziblje v domišljijo resničnosti. In kako gibko se jI usipajo kolorature iz prožnega grla, kakor prelestni biseri po nizu, ji teko zlasti v višini čudno sladki in jasni toni. Da je bU g. B e t e 11 o nad vse sijajen v igri* petjn, maski, no bomo omenjali, si ga drugačnega niti misliti ne moremo. Samo na hrupno razpravo o kleveti naj opozorimo, kjer z brezbrežno širino in neverjetno brez-danjostjo poslušavca popolnoma premoti da si niti misliti ne more, da to ai dvakrat živa resnica, ampak navsezadnje vendar le samo igra. Iz vsega petja naj pokažemo samo na besedi II. dejanja, kjer mu dokazujejo, da je bolan, da jo videti »kakor mrtvec«. Kako že prvič to izgovori, ln kako še le drugič, s kakim potencLranim poudarkom, kako vdrn-gič, ko so pomena te besede pravzaprav še le popolnoma zave, kako mu notranja, brezmejna groza zatrepeta iz istih dveh besed, iz isto glasbe. — Vedno boljši je tudi g. Zupan , lahko smo ga gledali, pa tudi glasovno počasi, pa stalno napreduje. Ga. Sroolenskaja se je tudi dobro držala; lz Banovca se utegne razviti v prijeten liričen tenor, prav tako se zdi, da se bo Pugeljev glas dal ogladltl v dobro porabon bariton. Najboljši del g. Kovača je bila še vloga rogovilastega častnika. K. Orlovski vestnik. Fantovski večer Šišenskega Orla se vrši nocoj točno ob pol 8. url pri br. Borštnar-ju. Udeležba članov obvezna. — Predsednik. Skladbe i» proste vaje za Orlire 1923 so izSle obenem s koračnico za klavir: Mi smo Orli. Skladbe so zložene tako, da se morejo igrati tudi na harmonij in docela odgovarjajo posameznim gibom letoinjlh orliSkib prostih vaj. Izvod stane 8 Din, dva izvoda skupaj 10 Din brez poštnine. Naročajo ee pri Društveni nabavni zadrugi, Ljubljana, Ljudski dom. Turistika in sport. Slovenski dirkalni klub ▼ LJnblJaii vaM evoje člane in prijatelje jahalnega športa na sestanek, ki se VTŠi v ponedeljek dne 29. januarja t 1. ob pol 9. uri zvečer v restavraciji »Žveida« radi ustanovitve »Kola jahača< v Ljubljani. Poizvedovanja. I (gabila je neka oseba včeraj dopoldne okoltt 10. uro na potu od Marijinega doma v Slomškovi olici do kolodvora 20 000 K x računom. To po-menja za prizadeti zavod težak udarec. Pošteni najditelj se iskreno prosi, da odda denar v Marijine» domu v Slomškovi ulici. GUMENE PETE m GUMENE POTPLATE I c L" conoj« ln trajnljo м kakor nnntl Najbolj« varstva prott vlagi I mrasal Meteoroiogično poročilo, Ljabiinna 30B m a. m. vti. op.so- Vfcll'ft na« u« enot« v mm lutlliO* mot.i » C f alnru M. I t.r.no. * O N.uo, v mm 23. I. 21 h <43-3 — 4-2 1 jasno B. v. :4 1 1 b 741-6 * 0-7 lasno •ever - £4 1. 14 h 748 0-6 11 jaano sever Vda ili v božjo voljo sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in rn.mcem pretu7.no vest, da je naša skrbna soproga, predobra mamica, stara mama, teta, tašča in svakinja, gospa Elizabeta laurič roj. Ambrežič po kratki, a fflttkepolni bolezni, previden» s tolažili sv. vera, dne 22 januarja 1923, ob 11. dop., mirno v Goepodu zaspala. Pogreb se vrši v sredo dopoldne na tnkaišnjc pokopališče. V Loin, dno 22. januarja 1923. Globoko žalujoča rodbina LAURIČ — KRASNA — BLAŽ ANIN. ženitna ponudba. Rudi pomanjkanja znanja t>e želi seznaniti gospodična srednjih let, trgovsko dobro zvežbana. vešča gospodinja, z sekaj premoženja, s trgovcem ali veleposestnikom resnega značaja. Vdovci niso h-ključeni. — Ponudbe naj e« pošljejo pod: «VELIKA NOC 1923-, poštno ležeče Kamnik. Tajnost zajamčena. 461 Poziv g. Franju OMAN, agent. Ker na noj opomin n* poSIjete ne naročil, ne obračana, Vas tem potom po-slednjič opominjam, da zadostite svoji dolžnosti, sicer st« odpuščeni Ivan Gjurin, Zagreb, Vlaška ulica 16. Priporočajo se sledeče domače tvrdke: (Objava F.LEKTROTEHNIČNO PODJETJE Ivan Bogataj, konces. elektrotehnično podjetje, Sv. Petra cest* 30. i:Г.-Ј-,-'^ ■ :... '.. v:.-.. ... ' - 4ùd£iSf£ fciШ Tapet. VAJENCA sprejme AVGUST PAVLE, LJUBLJANA, Vegove nllca Me v. 10. Mm in 1AB8 tesarstvo Globoko žalostnega srca naznanjamo vse m sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Vsemogočni poklical k Sebi našega nepozabnega, nadvse ljubljenega sina oriroma brata, nečaka in vnuka Ivana Marinko v cvetu mladosti 18 let, v torek, dne 23. t. m. ob 21. ari po delgi, mukepolni bolezni, večkrat previdenega s sv. zakramenti za umirajoče. Pogreb nepozabnega rajnkega bo v četrtek, 25. t. m., ob pel 16. uri ir Kise žalosti, Glince 149, na pokopališče na Viču. Sv. maše so bodo brata v župni cerkvi na Viču. Glince - Vič, dne 24. januarja 1923. PA vue JAKOB » DOMŽALE oblastveno pmzknšcni tesarski mojster. KUHARICO pošteno, snažno in dobro, SPREJMEM takoj. Naslov v upravi lista pod št. 431 KLEPARJI: Rcmžgar & Smerkol, Florfianaka ti! 13 Produktivna zadruga kleparjev, instalaterjev, kollariev in krovcev v Ljubljani, Kolodvorska ulica šlev 28 Kom T, Poljanska cesta Slev a KLOBUKE in ÏELOV. POTREBŠČINE: Knnovar Ivan, Stari Irg Stev 10. KONFEKCIJSKA TRGOVINA: Olup Josip, Pod Trančo. MEHANIČNA DELAVNICA» pisalne, računske, razmnoževalne in druge pisarn, stroje popravlja in prenavlja Ludovik Baraga, Selenburgova ulica 6/1. 4 dinarje.) PARNA PEKARNA: ean Schreya nas! Jakob Kavčič, Gradišče štev 5. STAVB IN GALANT. KLEPARSTVO: ferenc & Fucha, Liubljana, Mirte Slev. 2 SPED1CIISKA PODIETIA: »Orienl« d. d. Sodna ulica 3. Tel 461 Ronzlnger R., Cesta na iuž ielezn 7—9 TRGOVINA Z 2ELEZNINO: ■ , Д Sošnik A, Zaloške cesta St 21. Ljubljane TROOV Z DEŽNIKI IN SOLNCNIKI: Mikui L, Mestni trg 15. TROOV. Z 2ELEZNINO IN CEMENTOM; Erjavec & T ur k pri .Zlati lopati«, Valva- zorjev Irg šlev. 7. ZALOGA POHIŠTVA: F. Fajdiga ein. Sv Peira cesla Slev 17. Pletenine kakor Jopico, zimsko perilo, nogavico, rokavico v veliki Isbltl pri A. ŠinkovSc nasl. K. Soss Ljubljaaa, Mestni trg 19. MARIfA MARINKO, mati. JOSEP. brat. ZAHVALA. Za vse izraženo sočutje povodom smrti našega dragega in nepozabnega brata in sina, gospoda Pavla izrekamo najsrčnejšo zahvalo predvsem Udraženju gledaliških igralcev, upravi narodnega gledališča, ravnatelju drame g. Goliju ter g Danilu - Cerarju гч poslovilni govor na grobu, pevskemu zboru in člano-j orkestra za v srce segajoče žalostinke, sploh vsem znancem in ostalim, ki so ga spremili na njegovi po. slednji poti in končno vsem za izraženo sočutje. Žalujoča rodbina LOCNIKOVA. Urarski pomočnik zmožen vsega dela in s popolnim orodjem, želi službo spremeniiL — Cenjene ponudbe na upravo lista pod «Pomočnik«. Poravnajte naročnino! 1НПМ111111НМ11П11Н1 Nov FRAK naprodaj s svilo podšit. — Naslov pove uprav-niltvo «Slovenca« pod ttev. 457. Sprejmem dekie polten«, zdravo in snažno, za pospravljanje sob in k otrokom. — Naslov pove upravništvo ^Slovenca« pod It. 43Х TRINADSTROPNA HIŠA na prvovrstnem prometnem kraju, za trgovino ali drugo obrt sposobna, in J*- ENONADSTROPNA HIŠA z večjimi skladišči, NAPRODAJ. Razen tega je ie več hil, vil, gralčin in različnih posestev, gozdov in mnogo parcel naprodaj Pojasnila daje FR. SCHANTEL, konce«, posredovalec, Mastni trg iS/L Kolesa Vam prenovi in strokovno shrani preko zime ob malenkostni pristojbini tvrdka . 14. POZOR VINSKI KUPCI! Kdor želi kopiti i z vrstnega vina po zmerni ceni, naj vprmia n naslov orf npravalitva «Slovane*« pod it«v. 404, Sploš. mizarska dela stavbena, portalna in pohištvena, izvršuje dobro in najceneje tvrdka LOTRIC IN SIN, Tesarska nI. 3 (Karlovska cesta), Ljubljana. BENCIN - MOTOR 3 HP. še malo rabljen, prodam. Istotam naprodaj hrastove DESKE 3 cm in IS mm debel. — Naslov pove upravništvo «Slovenca« pod it«v. 435 inserati v »SLOVENCU« imajo popoten uspeh! Razno perilo za gospoda, damo ln dooo priporoča tvrdka H. I E. Shaberné ЈК. DVA KOSTUMA volnen - svetlomoder, svilen - črn, popolnoma nova, PRODAM po ugodni ceni. • Naslov pove oprava Usta pod lt«v. 453, Prodaja vina. V večjih in manjSih pariijah ie naprodaj VINO leinika 1922. Po-bližja pojasnila daje: Ravnatelj« sivo nadbiskupskih dobara, Zagreb, Vlaška ulica 75. Nakup blaga v Nemčiji poljubne vrste preskrbuje, zanesljive tovarnarje In dobavne vire nakazuje izborna zaeiopstva osKibi »Weiiware«, Ein«and Ansfuhr O. m. b. H., Berlin W. 12, Kloiststrasso 31 odd. Jugoslavija. Izdaja konzorcij »Slovenca«* Odgovorni urednik: Mihael Moikerc v Ljubljani. Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani