DELO
glasilo KPI za slovensko narodno manjšino
Leto XXIX. - Štev. 10	TRST - 5. decembra 1977	150 lir
Združimo se v enotnem boju proti temnim silam in tistim, ki podpihujejo strategijo napetosti!
USTAVIMO SOVRAŽNIKE DEMOKRACIJE !
Zopet zločin. Prav za prav dva zločina. Sredi Barija je padel Benedetto Petrone, član ZKMI. Napadla ga je tolpa, ki je pridrvela iz brloga fašistične "Fronte della gioventù". Eden izmed zločincev ga je zaklal. V turinski bolnišnici pa je po trinajstih dneh agonje umrl časnikar in bivši partizanski borec Carlo Casalegno. Podlegel je kot žrtev atentata tako imenovanih "rdečih brigad".
Dva zločina torej, ki sta toliko bolj kruta če pomislimo, da se je časnikar Casalegno vračal z dela in da se je zgrudil pod streli pred svojim stanovanjem, in da se mladi komunist Petrone, ki je bil skupaj z drugimi sovrstniki na cesti, ko je podivjana fašistična drhal pridrvela iz sedeža MSI, zaradi delne hromosti ni mogel pravočasno umakniti.
Tako prva kot druga vest je pretresla demokratično javnost. Oba zločina sta ponovno kot opomin potrkala na vest vsakogar, ki mu pojmi: demokratična zakonitost, red in varnost nekaj pomenijo. Oba zločina opozarjata tudi na to, da je negotovost v Italiji resnična stvarnost, da se temne sile še vedno gibljejo in da je zato nujno potrebno okrepiti budnost v demokratičnih vrstah, od oblasti pa še odločenje zahtevati, naj izpolnijo svojo dolžnost.
— Fašisti so v Bariju na zverinski način umorili mladega komunista Petroneja, tako je zapisano v sporočilu, ki ga je objavilo tajništvo KPI. Drugi mladi tovariš, Franco Intranò, pa je bil težko ranjen.
Tolpe zločincev in škvadristov, ki se organizirajo v brlogih MSI, čeravno osamljene in številčno šibke, zasledujejo točno določen načrt: napadajo mlade komuniste, demokrate, da bi tako omajale enotno prenovitveno zavzetost širokih množic mladine in delavcev; te tolpe bi rade sprožile verigo nasilja, zločinov, ubojev, zasejale paniko in nezaupanje, razvnele spiralo nasilnih spopadov med državljani in tako zadele demokratične ustanove.
— Obsoditi je treba in zlomiti te poskuse sovražnikov demokracije, fašističnih tolp, pustolovskih skupin, ki sku-
Preteklo sredo so demokratični študentje v Trstu priredili manifestacijo proti fašizmu in nasilju. Z njo so odgovorili na zločin, ki so ga fašisti zagrešili v Bariju, kjer so umorili mladega komunista Petroneja. Odgovorili so tudi na zločin v Turinu, kjer je zaradi posledic atentata priminil časnikar Casalegno. Toda mirna in omikana manifestacija ni bila pogodu fašistom in drugim njim podobnim skrajnežem. Pristaši fašistične "Fronte
šajo izkoristiti sleherno priložnost za svoje napadalne in vandalske podvige.
— V težkem položaju, kakršen je sedanji, je nujno potrebno okrepiti in razširiti skupen napor in politično iniciativo komunistične partije in zveze mladih komunistov, okrepiti in razširiti enotno in množično budnost. Umor tovariša Petroneja potrjuje nujnost, da se demokratična država, njeni organi, sile javnega reda, ob enotni podpori državljanov, poslužijo vseh sredstev, ki jih demokratična zakonitost dopušča, zato da se stre izzivalna akcija MSI in sleherni pojav nasilja.
della Gioventù" so najprej odvrgli proti manifestantom nekaj kamnov, nato pa so iz sedeža, kjer imajo svoj brlog, priletele še "molotovke". Medtem je skupinica tako imenovanih "avtonomov" začela razgrajati po mestu. Razbila je več izložb trgovin v središču mesta in s tem poskušala povzročiti paniko, omikano protifašistično manifestacijo pa izkritivi. Demokratični študentje so provokatorje zavrnili, vendar pa so ti še naprej povzročali nerede in nadaljevali svoja vandalska početja.
Pozno ponoči se je neka zločinska tolpa pritihotapila v hišo, kjer stanujeta deželni sekretar KPI poslanec Antonino Cuffaro in njegov oče, bivši predsednik deželne skupščine na Siciliji, Domenico Cuffaro. Vhodna vrata je polila s keroze-nom, napeljala ražigalno vrvico do vrat stanovanja očeta našega poslanca in jo prižgala. Plameni so se hitro razširili in vrata so zagorela. Gasilci, ki so bili poklicani po telefonu, so ogenj pogasili in tako preprečili hujše.
Vest, ki se je naglo razširila po mestu, je zbudila veliko ogorčenje, družinam Cuffaro pa so že zjutraj začeli prihajati izrazi solidarnosti.
Vsi ti dogodki so naleteli na velik odmev. V deželnem svetu je bil dan {Nuttalievante na S strani)
Protestna manifestacija na sedežu KPI v Trstu. Pristotni so bili tudi predstavniki drugih strank ustavnega loka in sindikatov.
Atentat na stanovanje tov. Cuffaro
Trst odločno obsoja provokacije in nasilje
Tiskovno sporočilo deželnega tajništva KPI
Za enotnost Slovencev v boju za avtonomjo našega šolstva
Sporazumno s tajništvi tržaške in goriške federacije je deželno tajništvo KPI proučilo vprašanje šolskih volitev med Slovenci, posebno še glede na rezultate včerajšnjega srečanja na deželi med predstavniki demokratičnih sil o rokih in načinu odobritve norm, ki zadevajo samostojnost slovenskega šolstva.
KPI pozitivno ocenjuje obveznost, ki jo je sprejel deželni odbor, da bo v najkrajšem času piedložil pristojni komisiji in nato deželnemu svetu osnutek vsedržavnega zakonskega predloga za ustanovitev posebnih okrajev, ki naj zajamejo slovenske šole in s pristojnostmi, ki naj jim zagotovijo dejansko samoupravo. Ta obveza seveda ni izbrisala odgovornosti za nakopičeno zamudo pri obravnavanju tega delikatnega vprašanja. Zato pa se ni zrahljala stiska in še traja negodovanje manjšine, kateri predolgo časa kratijo pravice. Da bi dosegli v tej zadevi stvarne rezultate so KPI in drugi omenili možnost krajše odložitve okrajnih volitev, vendar predloga niso sprejeli.
Srečanje strank o tem vprašanju je KPI ocenila kot koristno in primerno, vendar nezadostno glede na nujnost natančnega odgovora na zahteve slovenske manjšine.
Skladno s to oceno je KPI izoblikovala svoje stališče o udeležbi Slovencev pri volitvah za okrajne in pokrajinske šolske svete. KPI ne soglaša z načinom, ki gaje izbrala večina slovenskih organizacij in drugih strank, v katerih se izražajo Slovenci, da bi izrazila protest zaradi neuresničenih zahtev po ustreznih instrumentih avtonomije manjšinske šole. Tudi nepopolne in ne povsem ustrezne instrumente, kot so sedanji šolski zborni organi, ki vsekakor širijo soudeležbo in demokracijo pri upravljanju šole, bi slovenska manjšina ne smela zanemarjati, saj je zanjo širjenje in krepitev demokracije bistveni pogoj za priznanje njenih pravic.
KPI (ki je vedno važen pobornik slovenskih pravic, je na to temo angažirala vse svoje člane, neglede na njihovo narodnostno pripadnost, kar ji je zagotovilo najširšo podporo in množičen pristop slovenske narodne manjšine v naših krajih), dobro ve, kako dragocena je enotnost Slovencev v boju za dosego novih demokratičnih ciljev. Zato upošteva dejstvo, da večina organizacij in strank, v katerih se izražajo Slovenci, ne priznava teh okrajev in ne mara vanje. KPI zato izjavlja, da se pridružuje temu predlogu po nezadostnem rezultatu včerajšnjega srečanja na deželi, predvsem zato, da se ohrani enotnost Slovencev. Nobenega slovenskega komunista torej ne bo na enotnih demokratičnih listah, ki jih bodo predložili organizmi "demokratičnega koordinacijskega šolskega odbora".
V luči zadnjih dogodkov in načina, kako so bili sproženi ( o čemer KPI meni, da je neprimeren) bo potrebno pazljivo preveriti nekatere oblike in instrumente, preko katerih se danes izraža enotnost Slovencev, da bo lahko vsaka sila pomenila glede na svoj dejanski vpliv in da se bo še bolj razvijala dejavnost za enotnost ne samo med Slovenci, pač pa tudi med Slovenci in italijanskimi demokratičnimi silami, kar je nujen pogoj za dosego ciljev zaščite in vsestranskega razvoja slovenske manjšine.
KPI izraža upanje, da bo mogoče to povezavo ustvariti že pri prihodnjih šolskih volitvah, ko bi Slovenci podprli uveljavitev tistih komponent italijanske šole, ki se borijo za njeno obnovo, demokratizacijo in v tem okviru za avtonomijo slovenske šole.
OPOMBA -
Tiskovno sporočilo deželnega tajništva KPI je bilo objavljeno ko je bil list že tiskan, zato je izšlo v prilogi.
Uredništvo
DELO, glasilo KPI za slovensko narodno manjšino - Priloga lista štev. 9 z dne 11. novembra 1977 — Direktor Albin Škerk — Ureja uredniški odbor — Odgovarja Ferdi Zidar — Uredništvo: Trst, Ul. Capitolina 3 — Tisk: Tipo-offset Riva, Trst.
Pomemben korakjiaprej
Zakon o finansiranju SSG v Trstu
7. senatna komisija, ki je pristojna za javno vzgojo, umetnost, znanstveno raziskovanje, prireditve in šport, je soglasno odobrila na zakonodajni ravni, ob ugodnem mnenju vlade, zakonski predlog, ki so ga vložili senatorji KPI: Jelka Gerbec, Silvano Bacicchi, Modica, Mascagni, Ruhl-Bonazzola in Villi za državni finančni poseg v korist Stalnega slovenskega gledališča v Trstu.
Zakonski predlog predvideva saniranje pi imanjkljaja Stalnega slovenskega gledališča v T i stu, kijev zadnjih letih dosegel 802 milijona lir in letni državni prispevek 430 milijonov lii od 1. januarja 1977.
Po poročilu, ki ga je podal senator Boggia je v imenu skupine senatorjev KPI govorila senatorka Jelka Gerbec. Poudarila je pomembnost tega zakonodajnega ukrepa, ki popolnoma izenačuje Stalno slovensko gledališče v Trstu z ostalimi podobnimi ustanovami v državi. Zakon, je nadaljevala naša senatorka, bo omogočil Stalnemu slovenskemu gledališču v Trstu, prvič po njegovi ustanovitvi, da opravlja svoje poslanstvo brez omejevanj in zaskrbljenosti za prihodnost, in predstavlja
Predstavniki političnih strank in krovnih slovenskih organizacij so pred nedavnim poslali predsedniku vlade naslednje pismo:
Gospod predsednik, devetega avgusta letos ste nas vljudno sprejeli in omogočili, da smo Vam prikazali odprta vprašanja slovenskega prebivalstva.
Vprašali smo Vas za vplivno posredo vanje, da bi se spoštoval v osimskem spnazumu predviden rok za rešitev odprtih vprašanj slovenske manjšine inda bi v istem roku parlament sprejel globalni zakon, ki bi slovenski narodnostni skupnosti zagotovil njene pravice in jamčil nemoteni razvoj.
Med razgovorom smo Vas tudi vprašali, naj vlada sestavi posebno komisijo, ki naj preuči razne predložene osnutke za globalno rešitev vprašanj slovenske narodnostne skupnosti. Pri sestavi tega zakona moia biti vsekakor zagotovljena aktivna udeleženost političnih, gospodarskih in kulturnih pi edstavnikov slovenske narodnostne skupnosti v Italiji.
Takrat ste se strinjali z mnenjem, da je mogoče sprejeti zakon o globalni zaščiti v roku predvidenem za izvajanje osimskega sporazuma (3 oktober 1978). Delegaciji ste zagotovili, da boste ob jesenski obnovi dela poskrbeli za ustanovitev predlagane komisije in ste se obvezali, da boste na naše predloge pismeno odgovorili.
Ker do danes še nismo prejeli nobenega ustreznega odgovora in ker je treba upoštevati, da so roki izredno kratki, Vas sprašujemo ali se že sestavlja komisija-in
obenem dejanje pravičnosti do slovenske narodnostne manjšine, ki je bila predolgo zapostavljana. Govornica je nadalje poudarila, da predstavlja ta ukrep nadaljnji korak na poti h globalni rešitvi dolgoletnega problema slovenske narodnostne manjšine v Italiji in k stvarnemu uresničevanju duha in črke osimskega sporazuma. S tem dobijo primerno priznanje tudi napori kolektiva Stalnega slovenskega gledališča za ugled, dostojanstvo in kvaliteto ustanove in za zadovoljevanje pričakovanj slovenskega prebivalstva.
Pri glasovalnih izjavah v senatni komisiji je za KPI spregovoril senator Urbani. Izrazil je zadovoljstvo komunistične skupine ob ugodnih izjavah in trditvah glede rešitve problema po predlogih, ki jih je vseboval zakonski načrt KPI. Izrazil je tudi željo, da ta ukrep odpre pot, da se v kratkih rokih doseže globalna zaščita pravic Slovencev v Italiji in da bo mogla slovenska manjšina prevzeti v življenju države tisto mesto, ki ji je bilo tako dolgo osporavano.
Zakon bo moral iti še skozi pristojno komisijo poslanske zbornice.
če se, Vas prosimo, da nam sporočite, kako in po kakšnih kriterijih jo mislite sestaviti.
Moramo Vas opozoriti, da bi bilo primerno predhodno posvetovanje s predstavniki slovenske manjšine v Italiji, ki bi lahko s koristnimi in stvarnimi nasveti pripomogli k sestavi komisije. S tem bi bil tudi podan pravi dokaz, da se namerava obravnavati manjšino kot subjekt in kot protagonist pridobitve in zagotovitve nje nih pravic.
Dovolite nam, gospod predsednik, da Vas še enkrat opozorimo na nevzdržno stanje slovenske narodnostne skupnosti, ki zahteva nujen poseg. Kot dokaz naših trditev Vas opozarjamo, da je v istem času, ko ste sprejeli na znanje naše predloge, osrednji nadzorni organ avtonomne dežele Fui lanije-Julijske krajine nad krajevnimi ustanovami zavrnil sklep tržaškega pokrajinskega sveta o uvedbi
Obisk v Puli
Pred kratkim je bila na obisku v Puli delegacija tržaške federacije KPI. V delegaciji so bili: Giorgio Rossetti, Boris Iskra, Tullio Morgutti in Guido Cossutti. Delegacija se je najprej pogovarjala z voditelji konference zveze komunistov občine Pula, nato pa je obiskala ladjedelnico Uljanik, kjer so potekali pogovori z voditelji organizacije zveze komunistov in s predstavniki sindikalne organizacije. Srečala se je tudi z voditelji Unije Italijanov Istre in Reke.
rabe slovenščine pri svojem delu. Deželni svet pa ni sprejel predloga o ustanovitvi avtonomnega šolskega okraja za šole s slovenskim učnim jezikom.
Pomanjkanje pozitivnih norm, ki bi državljanom slovenske narodnosti zagotovile zaščito, enakopravnost z ostalim prebivalstvom in ki bi preprečile nove diskriminacije, predstavlja torej pretvezo, da se slovenski narodnostni skupnosti odrekajo pravice.
Izjavljamo Vam, da smo pripravljeni na nadaljnja pojasnila in Vam izražamo naše globoko spoštovanje ter najlepše pozdrave.
Senatorka Jelka Gherbez za Komunistično partijo Italije
Drago Štoka,
deželni svetovalec za Slovensko skupnost— Unione Slovena
Marko Waltritsch za Socialistično stranko Italije
Bor is Race
za Slovensko Kultur no gospodarsko zvezo
Damjan Paulin
za Svet slovenskih organizacij Viljem Čei no
za slovenske kulturne krožke v videmski pokrajini
OKNO V SVET
Na Portugalskem so začeli pripravljati zakon o prepovedi fašizma. Pobudo zanj sta dali komunistična partija in socialdemokratska stranka. Načelno je parlament že sprejel predlog poslancev omenjenih skupin, vendar pa bo dokončno besedilo izdelala posebna parlamentarna komisija. Zadeva se, lahko rečemo, počasi odvija, saj so minila že tri in pol leta od tedaj, ko je na Portugalskem padla fašistična vladavina..
*
V Španiji pripravljajo novo ustavo. Prvi osnutek besedila nove ustave je že dokončan in objavili naj bi ga že v tem mesecu. Z novo ustavo naj bi bila oblast kralja omejena, volilno pravico pa naj bi dobili državljani, ko dopolnijo 18 let. Omembe vredna novost osnutka nove ustave je tudi ta, da bi predsednika vlade izbral parlament in ne kralj.
*
Po končani vietnamski vojni pred dvema letoma je tisoč Vitnamcev umrlo zaradi min, ki so ostale na poljih in v gozdovih. Tako piše pariški list "Le Monde". Vietnamski armadi je uspelo s pomočjo prostovoljcev demontirati blizu šest milijonov min, kljub temu pa jih je zakopanih še okrog dva milijona. Poleg min čaka na demontiranje še kakih 150.000 težkih bomb.
Vietnamu primanjkuje zapletenih in dragih tehničnih naprav, ki bi gotovo rešile mnoga življenja. Tako opremo ima veliko držav, vendar pa ni znano, da bi katera Vietnamu vsaj ponudila to opremo.
Pismo predsedniku vlade
Izbrali so načrt bodoče avtoceste
Nova avtocesta bo speljana do mejnih prehodov Fernetiči, Pesek, Škofije in do tržaške industrijske cone, novega pristanišča in sedmega pomola
Deželni posvetovalni odbor, ki proučuje načrtvovanje "velikih cest" na Tržaškem, je odobril načrt nove avtoceste, ki bo omrežje italijanskih avtocest povezala z obmejnimi prehodi Fernetiči, Pesek in Škofije in seveda tudi s tržaškim novim pristaniščem, sedmim pomolom in s tržaško industrijsko cono. Nova avtocesta bo od Sesljana do Opčin speljana po dosedanji državni cesti 202, tj. po tako imenovani "trbiški cesti". Na obvozu pri Opčinah (speljan bomimo železniške postaje v smeri strelišča na Pikeljcu, bo en odsek ceste speljan do mejnega prehoda in avtoporta Fernetiči, drugi odsek pa mimo Banov, Trebč in Padrič v smeri mejnega prehoda Pesek. Blizu Padrič se bo nova avtocesta zopet razdvojila tako, da bo en odsek speljan v smeri mejnega prehoda Škofije in še prej tudi v smeri tržaške industrijske cone, novega pristanišča in sedmega pomola.
O novi cesti, ki bo nedvomno izrednega pomena za razvoj tržaškega gospodarstva, izmenjav med Italijo, Jugoslavijo in vzhodnoevropskimi deželami in seveda tudi za industrijsko-trgovinsko prosto cono na Krasu, predvideno po osimskih sporazumih se je zlasti v zadnjem času
mnogo govorilo. Načrtovalci so izdelali več variant izmed katerih je deželni posvetovalni odbor izbral tisto, ki jo omenjamo na začetku tega zapisa. Ta izbira je, lahko rečemo, pravilna in to iz več razlogov. Nesmiselno bi namreč bilo ubrati med Sesljanom in Opčinami ter Padričami povsem novo traso, kajti na isti relaciji obstajata že omenjena državna cesta 202 in pokrajinska cesta. Z novo traso bi, lahko rečemo, po nepotrebnem žrtvovali dadaljnja zemljišča, poleg tega pa bi gradnja sama zahtevala mnogo večje izdatke. Pripomniti pa moramo še, da bi izbira povsem nove trase prizadejala še hujši udarec slovenski narodnostni skupnosti, ki strnjeno živi v kraških vaseh.
Odsek nove avtoceste v smeri proti mejnemu prehodu Škofije je problem zase in se ob njem danes ne bomo zadrževali. Nedvomno je, da bo ta povsem nova trasa zahtevala žrtve, katerim, pa se ni mogoče izogniti, paziti pa bo treba, da se žrtve zmanjšajo na minimum.
V dopolnitev tega zapisa naj omenimo še to, da so v deželnem posvetovalnem odboru zastopane tudi zainteresirane občine:	tržaška, devinsko-nabrežinska,
zgoniška, repentabrska, dolinska in
miljska in seveda tudi kraška gorska skupnost. Tako župani naših občin kot predstavnik kraške gorske skupnosti so se med razpravo o izbiri variante odločno zavzemali za zaščito interesov naših ljudi in krajev.
O vprašanjih, ki so v zvezi z načrtovanjem novega cestnega omrežja na Tržaškem je razpravljalo tudi tajništvo tržaške federacije skupaj s predsedstvom urbanistične komisije KRI. Po razpravi, ki je bila pred kratkim, je bilo objavljeno posebno sporočilo, iz katerega povzemamo bistvene ugotovitve:
— Povezava avtoceste Benetke — Videm — Trst z mejnimi prehodi Fernetiči, Pesek in Škofije, kakor tudi s sedmim pristaniškim pomolom, novim pristaniščem in tržaško industrijsko cono je odločilnega pomena za razvoj tržaške pristaniške in industrijeske dejavnosti, kakor tudi za razvoj mednarodnih izmenjav med Italijo, Jugoslavijo in vzhodnoevropskimi deželami in za uresničevanje o-simskih sporazumov. KPI se že dolgo časa zavzema za pravilne izbire. Zadevna vprašanja je postavila na pristojna mesta. Skupaj z drugimi demokratičnimi političnimi silami je zahtevala, naj pride do takih izbir, ki ne bodo stale preveč, ki bodo obvarovale, kolikor mogoče, naravno okolje. Pri izbiri trase nove avtoceste na Krasu je treba sprejeti tako izbiro, ki bo v najmanjši možni meri oškodovala prebivalce kraških naselij in slovenske narodnostne skupnosti.
Dokument KPI pripominja, da bi bilo neumestno če bi na območju tržaškega Krasa speljali še eno povsem novo cesto, kajti na tem območju so v razmeroma majhni medsebojni razdalji speljane: obmorska cesta označena s štev. 14, železnica, pokrajinska cesta, državna cesta štev 202 in zopet železnica na relaciji Nabrežina - Opčine. Zato KPI zagovarja naslednje: 1. Državno cesto št. 202 (trbiško cesto) treba preurediti in jo spremeniti v avtocesto; 2. na nekaterih predelih naj bi bila ta cesta tako urejena, da bi lahko služila kot obvozna mestna cesta in 3. novo avtocesto naj bi povezali tudi s krajevnim cestnim omrežjem, zlasti na vozliščih pri Proseku in pri Opčinah pa tudi (na novem odseku) v Lakotišču (Domjo) in pri Škofijah.
Končno, tako je poudarjeno v dokumentu, KPI meni da morajo krajevne uprave in prizadeto prebivalstvo odločilno vplivati na izbiro najpremernejše variante, kraška gorska skupnost pa naj koordinira dejavnost krajevnih uprav in prebivalstva, da pride do najprimernejše izbire, ki naj zajamči harmonični družbeni in gospodarski razvoj slovenske narodnostne skupnosti ter zaščiti naravno okolje.
Načrt obvoza pri Opčinah
Obisk podpredsednika Minica v Rimu
Nova stran v odnosih med državami
Podpredsednik zveznega izvršnega sveta in zvezni sekretar za zunanje zadeve SFR Jugoslavije Miloš Minic je bil pred kratkim na uradnem obisku v Rimu. Srečal se je z najvidnejšimi italijanskimi državniki, z ministrom za zunanje zadeve Forlanijem, s predsednikom vlade Andreottijem, s predsednikoma poslanske zbornice in senata in drugimi. Sprejel ga je tudi predsednik republike Leone.
Ob koncu uradnega obiska v Italiji je bilo objavljeno skupno sporočilo, v katerem je rečemo:
Zvezni sekretar za zunanje zadeve SFRJ Miloš Minič in italijanski minister za zunanje zadeve Arnaldo Forlani sta v zelo konstruktivnem in prijateljskem ozračju izmenjala mnenja o razvoju ita-lijansko-jugoslovanskih odnosov in sodelovanja ter o najbolj perečih vprašanjih mednarodnih odnosov. Z zadovoljstvom sta ugotovila, da se odnosi in sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo upešno razvijajo. Poudarila sta, da obstajajo stvarne in ugodne možnosti za vsestranski razvoj odnosov. Ugodno sta ocenila začetek izvajanja osimskih sporazumov in izrazila prepričanje, da bo njihova uporaba prispevala ne le k poglobitvi temeljev sodelovanja, temveč tudi k pospešitvi procesa uresničevanja vseh dogovorov, ki jih vsebujejo ti pomembni dokumenti. To še posebej zadeva področje gospodarskih odnosov, regionalnega in obmejnega sodelovanja, kulturne izmenjave in sodelovanja na področju varstva in zboljševanja položaja narodnostnih manjšin.
Obe strani sta posebej podčrtali, da sta trdno odločeni izvajati dogovore iz osimskih sporazumov o gospodarskem razvoju obmejnih območij in pri tem skrbno varovati okolje ter okrepiti sodelovanje med državama.
Ministra sta izrazila prepričanje, da je politika obeh držav do slovenske narodnostne manjšine v Italiji in italijanske v Jugoslaviji v duhu osimskih sporazumov dinamičen dejavnik razvoja italijan-sko-jugoslovanskega sodelovanja in prijateljstva, ki bo postajal čedalje močnejši.
Relega tega sta proučila sodelovanje na področju kulture, izobraževanja in šolstva, ki je pomembno za obe narodnostni skupnosti. Ugotovila sta načelno pozitivno skladnost stališč glede krepitve tega sodelovanja.
V okviru proučevanja perečih mednarodnih vprašanj sta ministra podčrtala, da ima krepitev procesa popuščanja odločilen pomen za pozitiven razvoj položaja v Evropi in v svetu, za stabilnost miru in varnosti.
Ministra sta posebej poudarila pomen, ki ga Italija in Jugoslavija pripisujeta varnosti in sodelovanju v Evropi ter v tem okviru sodelovanja med vsemi sredozemskimi državami. Podčrtala sta velik pomen, ki ga ima beograjski sestanek kot nadaljevanje konference o varnosti in sodelovanju v Evropi za sklenitev dogo-
vora o ukrepih, ki bi omogočili učinkovitejše, dinamično in celovito izvajanje sklepne listine, kar bi prispevalo k utrditvi varnosti, zaupanja in sodelovanja v Evropi.
V	skupnem sporočilu je dalje rečeno, da sta obe strani izrazili zaskrbljenost spričo stanja na Bližnjem vzhodu, hkrati pa sta izrazili tudi prepričanje, da pravična in trajna rešitev bližnjevzhodne krize terja priznanje zakonitih pravic palestinskega ljudstva in spoštovanje neodvisnosti, ozemeljske nedotakljivosti in varnosti vseh držav tega območja.
V	skupnem sporočilu je tudi rečeno, da sta ministra namenila največjo pozornost vprašanjem razorožitve in poudarila, da sta Italija in Jugoslavija med pobudniki sklicanja posebnega zasedanja generalne skupščine Organizacije združenih narodov o razorožitvi, ko bi maja in junija 1978.
Miloš Minič je obiskal tudi Vatikan, kjer ga je papež Pavel VI. sprejel v posebni avdienci. Tudi pogovori v Vatikanu so potekali v prijateljskem vzdušju.
V	zvezi z obiskom Miniča v Rimu ter Vatikanu je dopisnik ljubljanskega Dela Peter Breščak, med drugim, zapisal naslednje:
— Ta obisk v Rimu ter Vatikanu odpira novo pozitivno stran bilateralnih stikov in je prispevek prizadevanju zainte-
resiranih držav za čimprejšnjo rešitev žgočih mednarodnih problemov... Tako z Italijo kot z Vatikanom ima Jugoslavija odnose na zgledni ravni, sporazumi iz bližnje preteklosti, podpisani v Osimu, pa postajajo zgled za metodo reševanja nesporazumov v svetu... Po intenzivnih stikih med Italijo in Jugoslavijo je bila dana priložnost, tako s politične kot še posebej “tehnične" plati osvetliti dosedanje uresničevanje osimskih sporazumov. Tudi zaradi povsem nedvoumne baze (ki jo pomenijo v italijansko-jugoslovanskih odnosih osimski sporazumi) so bili lahko pogovori vsebinski in stvarni.
Ko Peter Breščak komentira odnose z Vatikanom pravi, med drugim, da teh odnosov ne motijo nikakršni nesporazumi, da Jugoslavija posebej ceni moralni vpliv, ki ga ima za reševanje mednarodnih kriznih situacij Sveti sedež in da je tudi Vatikan zainteresiran za še znatnejše rezultate v bilateralnih odnosih. Ureditev cerkvenih meja med Italijo in Jugoslavijo, za katero se je papež Pavel VI. z ustanovitvijo škofije v Kopru odločil, je nov kamen v mozaiku vseglobljega sodelovanja med državama.
Miničev uradni obsik v Italiji ter Vatikanu je slednijič dal še tole sporočilo: raven odnosov danes zahteva aktivno spremljanje in verificiranje vseh nadaljnjih korakov, tudi "drobnih".
Priprave na izvajanje osimskih sporazumov
Priprave na izvajanje osimskih sporazumov so čedalje bolj intenzivne, kar potrjuje, med drugim, tudi imenovanje raznih komisij tako na državni kot na deželni ravni. V deželnem merilu so bile imenovane tri komisije, odnosno odbori: posebna komisija deželnega sveta za izvajanje osimskih sporazumov, me-dodborniški odbor za izvajanje gospodarskega dela osimskih sporazumov in posvetovalna komisija za izvajanje gospodarskega dela osimskih sporazumov. Posebna komisija deželnega sveta je sesta--vljena tako-le:	predsednik:	Berzanti,
podpredsednika: Colli in Lonza, tajnik: Berteli, člani: Biasutti, Coloni, Devetag, Ginaldi, Lovriha, Morelli, Puppini, Štoka, Trauner, Vicario, Zanfagnini in Zorzenon. V medodborniškem odboru za izvajanje gospodarskega dela osimskih sporazumov, kateremu predseduje podpredsednik deželnega odbora Stopper, sta tudi tržaški župan Spaccini in goriški župan De Simone, v posvetovalni komisiji za izvajanje gospodarskega dela osimskih sporazumov, kateri prav tako predseduje deželni podpredsednik Stopper sta tudi Vito Svetina kot predstavnik Slovenskega
gospodarskega združenja in Arturo Calabria kot predstavnik Nove delavske zbor-Yiice — CGIL.
Žal, v medoborniškem odboru in v posvetovalni komisiji za izvajanje gospodarskega dela osimskih,.,sporazumov nj predstavnikov drugih zainteresiranih občin.
Imenovana je tudi mešana italijan-sko-jugoslovanska komisija za industrijsko cono na Krasu, ki jo predvidevajo osimski sporazumi. Poleg predstavnikov raznih ministrstev in drugih izvedencev sta v omenjeni komisiji tudi tržaški župan Spaccini in predsednik tržaške pokrajine Ghersi.
Gramsci v angleščini
Zanimanje za Antonia Gramscija se je v zadnjih letih močno povečalo tudi zunaj Italije. Med novitetami zasluži pozornost zlasti delo, ki ga je napisal A. Davidson in ki je pred nedavnim izšlo pri angleški založbi Merlin Press. Prek 300 strani obsegajoč življenjepis z naslovom "Antonio Gramsci" je izšel v žepnem formatu.
Na beograjskem sestanku
Problem zaščite narodnostnih manjšin
Med piedloyi, ki jih je Juyoslavija registrirala na beograjskem sestanku evropske konference o varnosti in sodelovanju, je tudi predlog, ki se tiče uresničeva nja določil sklepne listine, povezanih z vprašanjem narodnostnih manjšin,
Jugoslavija pr edlaga, naj dr žave-udele-ženke beograjskega sestanka sprejmejo potrebne ukrepe za uresničitev mednarodnih obveznosti v zvezi z narodnostnimi manjšinami — tako tistih, ki izhajajo iz splošnih načel mednarodnega prava ali iz pogodb, ki so jih podpisale — razširijo vzajemne stike in spodbujajo priiejanje seminaijev in drugih oblik sodelovanja, vključno z izmenjavo informacij o polo žaju in pravicah narodnostnih manjšin — pa tudi o izkušnjah, pridobljenih pri odkrivanju njihovega položaja in pravic pri razvijanju vzajemnega sodelovanja na področju kulture, izobraževanja in podobnih področij — naj upoštevajo potrebe narodnostnih manjšin, njihove dosežke na teh področjih in celovito vključujejo v mednaiodno dejavnost na teh področjih.
Izhodišče predloga je dejstvo, da so manjšine dejavnik zaupanja, zbliževanja in sodelovanja med državami samo tedaj, kadar so jim njihove pravice v celoti zagotovljene, To dejstvo pa se seveda povezuje z r esnimi pr imen nespoštovanja določil sklepne listine o manjšinah, kar nujno poraja spoie in celo konflikte,
So knjige, ki se upirajo temu, da bi jih vtaknili v predale in na police, da bi bile obsojene na čakanje, da bi jih kdo prelistal takrat, ko ne bi ime! kaj drugega početi. Gre za dela, ki znanstveno analizirajo in posplošujejo družbene procese in pojave ter tako širijo meje revolucionarnim preobrazbam, spodbujajo boj za osvododitev človeka in družbe. Med takšne knjige se nedvomno uvršča najnovejša razprava Edvrada Kardelja "Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja".
Če so v svetu blaga videt! odnos/ med ljudmi kot odnosi med stvarmi, tako tudi za politične sisteme - v tem sklopu tudi za politični sistem socializma — lahko trdimo, da so ti v marsičem fetiši zi rani, mistificirani, nerazloženi z znanstvenimi dognanji. Kardeljevo delo se uvršča med prva dela takšne vrste in to ne le v Jugoslaviji, ki so z marksističnih teoretičnih izhodišč sistemov in izoblikovala celovito zasnovo političnega sistema socialistične samoupravne družbe. Veliko je tud! naklepnih slepil in iskrenih zablod
posebno med sosedami, kjer v eni državi živi matični naiod, v drugi pa njegov del kot manjšina,
Jugoslavija ne zanika določenega na predka, ne moie pa mimo pomanjkljivosti in kršitev. Predlog ne omenja konkretnih primerov, čeprav je docela jasno, za kaj gie in komu so te pobude predvsem namenjene. Ponudba — kai se tiče Jugoslavije same in njene neposredne okolice — velja vsem sedmim sosedam, kajti povsod živijo deli njenih narodov, skoraj vse sosede pa imajo svoje manjšine (na rodnosti) tudi v Jugoslaviji.
Skalitev spoštovanja, oziroma nespo štovanje, ki sega od popolnega zanikanja obstoja jugoslovanskih manjšin preko očitnih kišrtev mednarodnih sporazumov in poskusov asimilacije do novih pr isto pov in načelne obljube celovite zaščite, postavlja naspjoti svojo ustavno kategorijo naiodnostr in svojo prakso kot moralno protiutež biez neposredne zahteve po recipročnosti.
Z vključitvijo v kontekst evropske varnosti (sedmo načelo deklaracije o odnosih med državami podpisnicami) pa je ponudba, ki samo z Jugoslavijo in njenimi sosedami zajema petino vseh podpisnic helsinške listine, seveda daleč presega jugoslovansko prakso kot moralni temelj predloga.
izrečenih in izpričanih o odnosu med socializmom in demokracijo. Kardeljeva knjiga pa daje odgovore na številna vprašanja o bistvu tega odnosa, ko opredeljuje njihovo naravno zvezo in pogojenost.
Tovariš Kardelj poudarja, da ne gre za oblikovanje novega političnega sistema naše družbe, marveč za dograjevanje, spo-polnjeganje sistema, ki ga gradimo nekaj desetletij, od uvedbe delavskega samoupravljanja naprej. Kardeljevo delo je ustrezno izraženo in znanstveno utemeljeno marksistično spoznanje o tem, kaj je v bistvu naš politični sistem in kaj mora biti kot sistem družbenega samoupravljanja v svojem razvoju, v vseh svojih konsekvencah, vsebinah in pojavnih oblikah.
So knjige, ki jih ljudje sprejemajo kot samo spoznanje družbenih procesov in svojih interesov v teh procesih. Kardeljeva knjiga, ki se v tem protrjuje, vzpostavlja neposreden stik z bralcem. Natisnjena je bila v približno 300.000 izvodih v srbohrvaščini (cirilica in latinica) slovenščini in je kaj hitro našla pot do številnih delovnih ljudi. Samo v Klubu bralcev Komunista v
Beogradu so v nekaj dneh prodali več tisoč izvodov knjige, pri čemer sta kolektivni in posamični nakup zelo uravnotežena. ( V nekaterih mestih pa v knjigarnah ni več knjig in založniki pričakujejo zahteve po novih pošiljkah.) Izjemnemu zanimanju naše javnosti za delo tovariša Kardelja, se je pridružilo tud! zelo živahno zanimanje tujih založnikov.
Med pripravami na enajsti kongres je dobila Zveza komunistov Jugoslavije v Kardeljevem delu močno orožje za svoje teoretične, idejnopolitične pa tudi svoje praktične akcije. Gre za akcijo izjemnega pomena v sedanjem trenutku. Na področju dograjevanja našega političnega sistema so namreč danes bistvena vprašanja in problemi celotnega socialističnega samoupravnega razvoja. Zato pomeni reševanje teh vprašanj — drugače povedano, spopolnjevanje našega političnega sistema na temeljih delegatskega načela in samoupravnega interesnega pluralizma — poglabljanje samoupravnega produkcijskega odnosa v celoti. Zato je Kardeljevo delo vse prej kot tekst, ki naj bi ga ob ustreznih priložnostih citirali kot dokaz lastne obveščenosti o sistemu, temveč je močno orožje delovanja in akcije zveze komunistov in vseh organiziranih družbenih sit v boju za dograjevanje našega političnega sistema na načelih, ki jih določata ustava in zakon o združenem delu.
T.M.
Gierek v Italiji
Prvi sekretar poljske Združene partije dela Edvard Gierek je zaključil obisk v Italiji in se vrnil v domovino. Malo pred odhodom ga je v Vatikanu sprejel papež Pavel VI. Razgovor med njima se je zavlekel tako, da so morali skrčiti na minimum napovedano tiskovno konferen co poljskega voditelja.
Vsekakor je Gierek na srečanju s časnikarji izrazil zadovoljstvo zaradi obiska in pogovorov, ki jih je imel s predseknikom republike Leonejem in predsednikom vlade Andreottijem. Med drugim sta Gierek in Andieotti podpisala skupno italijansko — poljsko izjavo ter štiri sporazume na področju industrijskega in trgovinskega sodelovanja. Gierek se je sestal tudi s tajnikom KPI Bei linguerjem. Na omenjeni tiskovni konfeienci je dejal, da so odnosi med italijansko in poljsko pai tijo dobri.
Končno je Gierek poudaril važnost svojega pogovora s papežem Pavlom VI.
Priznal je, da obstajajo "elementi nesoglasja, kot se dogaja v vsaki družini, kai pa ne pomeni, da bi bili odnosi slabi." Na vprašanje časnikarjev o verski svobodi na Poljskem pa je Gierek dejal, da gre za "že zdavnaj rešena vprašanja'"
Muzej kozmonavtov
V Moskvi so odprli muzej sovjetskih kozmonavtov. Največjo pozornost so posvetili Juriju Gagarinu, prvemu človeku vesolja. Odprtje tega spominskega museja sovpada s slovesnostmi ob 60 letnici okto-biske revolucije in 20 letnici začetka vesoljske dobe.
E. Kardelj: "Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja”
Vloga komunistov v demokratični preobrazbi Španije
Intervju z generalnim sekretarjem KP Španije Santiagom Carillom
Generalni sekretar KP Španije Santiago Carillo je bil, kot je znano, pred kratkim na obisku v Jugoslaviji. Ob tej priložnosti ga je uredništvo Komunista, glasila ZKJ, zaprosilo za intervju v zvezi s stališčem KP Spanje do notranjega razvoja v Španiji in z nekaterimi drugimi vprašanji.
Na samem začetku intervjuja je tovariš Carillo dejal:
— Položaj v Španiji se je bistveno spremenil. Fašizem je izginil. Država je na poti demokratičnega razvoja. Imamo parlament, ki je bil demokratično izvoljen, svobodo strank in sindikatov. Imamo zelo dejavno državljansko gibanje, imamo svobodo tiska. Široke množice iz dneva v dan vse bolj aktivno sodelujejo v političnem življenju. Kljub temu pa je povsem jasno, da nas čakajo še mnoge naloge. Še naprej je treba demokratizirati državni aparat. Ukvarjamo se s pripravljanjem nove demokratične ustave. Nedavno smo dosegli zelo pomemben sporazum med strankami in vlado, ki je pravzaprav program široke demokratizacije države. Sile, ki so 40 let vladale, so v manjšini in nimajo političnega vpliva.
KOMUNIST: KP Španije je po junijskih parlamentarnih volitvah pod zelo neugodnimi pogoji postala tretja najmočnejša sila v španskem parlamentu. Medtem pa se je po splošnem prepričanju njen vpliv znatno povečal. Kje so razlogi za takšen uspeh?
CARILLO: Prepričan sem, da so razlogi za tako uspešen razvoj v vlogi, ki jo je partija uresničevala v boju za demokratizacijo v vseh minulih štiridesetih letih. Razlogi so tudi v njeni pravilni politiki nacionalne sprave, v politiki "sporazuma za svobodo", ki ga je, ko je bila še v ilegali, predlagala drugim strankam, zato da bi poiskali demokratične alternative osovraženi diktaturi v državi, kar so druge sile postopoma sprejemale.
KOMUNIST : Čeprav je v opoziciji ima partija vpliv na politiko v državi. Sporazum iz Moncloe (tj. sporazum, ki je bil sprejet med strankami in vlado) to dokazuje. Prosili bi vas, da ocenite pomen, ki ga partija pripisuje temu dogovoru.
CARILLO: Sporazum iz Moncloe je progresivni politični program. Vsebuje dogovore o političnih spremembah ter o spremembah na gospodarskem in kulturnem področju, ki so zelo pomembne. Programa ni izdelala samo vlada, ampak tudi predstavniki vseh demokratičnih strank. Komunistična partija Španije je imela pri tem zelo pomembno vlogo. Sedanja vlada mora izvajati ta program, v njem pa je na viden način izražen tudi vpliv delavskega razreda. To pomeni — četudi ne sodelujemo v vladi — da zavzema delavski razred določen prostor v politični oblasti. Mislim, da se bodo te možnosti v bližnji prihodnosti še bolj
širile. Zato sem prepričan, da so z marksističnega stališča sporazumi iz Moncloe korak naprej pri napredovanju delavcev do politične oblasti.
KOMUNIST: Morda je to ustrezen povod, da poveste tudi nekaj o pojavu in praksi, ki se običajno označujeta z neustreznim izrazom — "evrokomunizem".
CARILLO: Naj povem konkretno. Ko upoštevamo razvoj sodobnega orožja, so komunisti Zahodne Evrope, vštevši Španijo, mnenja, da spreminjanje imperialistične vojne v državljansko, danes ni tista pot, ki bi odprla perspektive socializmu. Svetovna vojna bi bila namreč samomor vseh družbenih razredov. Po drugi strani menimo, da gre razvoj svetovnih sil socializma v smer, kjer ob proletarski avantgardi tudi druge, zelo široke družbene sile želijo dejavno sodelovati v boju za socializem. Boj med socializmom in kapitalizmom ni boj dveh političnih blokov, marveč boj znotraj meja vsake države, med prevladujočim in podrejenim razredom. Vsaka delavska stranka se mora zliti s koristmi svojega ljudstva, postati mora najbolj izrazit predstavnik njegovih koristi... Odtod je nujna neodvisnost vsake partije in vsake države, da bi lahko izrazile svojo notranjo in zunanjo politiko, zanikale sleherno težnjo, da se revolucionarni proces kake države povezuje s politiko in koristmi katerekoli druge države. Mislim, da so to nekateri značilni vidiki tistega, kar se z neznanstvenim imenom označuje kot "evrokomunizem".
KOMUNIST: Občitno je, da je v okvirih takšne politike pomembno vprašanje, kakšne so možnosti za ugoden razvoj na španski levici. Katere sile obstajajo?
CARILLO: Prepričan sem, da mora biti levica pogonska sila demokratične preobrazbe v Španiji. Pri tem ne mislim samo na komunistično partijo, mislim tudi na socialistično stranko, na napredne krščanske skupine in na druge stranke posameznih nacionalnosti in območij, ki so usmerjene napredno. Politika levice se zdaj izraža v ustvarjanju enotnosti vseh demokratčnih sil, vštevši center, ki zdaj vlada. To je potrebno, da bi demokratični sistem razvili, stabilizirali in utrdili. Španska levica ne more izvajati politike izola-cionizma, marveč mora skupaj s centrom delovati v smeri demokratizacije.
Iz še eno vprašanje;
KOMUNIST: KP Španije se pripravlja na svoj kongres. Kako se v njenem življenju v teh pripravah odražajo spremembe, ki so nastale s prehodom partije v legalnost?
CARILLO:	Na kongresu moramo
potrditi politično usmeritev, ki smo jo že natančno določili. Po drugi strani pa mora partija dobiti nov statut, ki bo prilagojen razmeram svobode, nacionalnim in regionalnim raznolikostim. Gre
za demokratizacijo življenja partije, za to, da dobi strukturo, ki bo jasno odsevala sedanje stanje in delovanje partije znotraj vseh nacionalnost^ v Španiji. To pomeni, da bo znotraj KP Španije kot celote glede na obstoj baskovske, katalonske, galicijske, andaluzijske in valer\'cijske partijske organizacije bolj izražena individualnost vsake izmed njih.
Na koncu svojega intervjuja je Santiago Carillo spregovoril še o odnosih med ZKJ in KP Španije. Dejal je, daje prepričan, da odnosi med ZKJ in KP Španije izražajo veliko vzajemno, politično in ideološko afiniteto, da se popolnoma ujemajo stališča v potrjevanju neodvisnosti in avtonomije. Poudaril je tudi, da obstaja soglasje tudi glede neuvrščanja, kajti oboji želimo, da bi Sredozemlje spremenili v območje miru.
ČESTITKE
Sekcija KP! na Opčinah čestita tovarišu Dr. Robertu Hlavatyju ob njegovi osemdesetletnici ter mu želi še mnogo srečnih let življenja.
Čestitkam se pridružuje tudi DELO.
PRISPEVKI
V počastitev spomina.
Darko Bandi, Dolina 110, je v počastitev spomina pokojnega tovariša Ri-karda Marca iz Doline, daroval 5.000 lir za tiskovni sklad DELA.
Družini Jožeta in Sergija Cesar (Rocolska cesta-Trst) se hvaležno spominjata tete Justine Klumpester in Lah -Drugarice. V počastitev njenega spomina sta prispevali 5.000 lir za sklad DELA.
Bogomila Gerlanc (Prosek) je v spomin svojega pokojnega moža tovariša Antona Gerlanca, darovala za sklad DELA 10.000 lir.
Emilija Hrovatin (Zgornja Kolonja) je ob vpisu naročnine prispevala 2.000 lir za sklad DELA.
Silva Cunja (Barkovlje) je ob vpisu naročnine prispevala 2.000 lir za sklad DELA.
Mirko Kosmina iz šempolaja je ob vpisu naročnine prispeval 2.000 lir za sklad DELA.
Iskrena hvala.
Zvestoba idealom bratstva in sodelovanja med narodi
Spominska svečanost na Matajurju
V	nedeljo, 13. novembra, sta planinski društvi iz Slovenske Benečije in Kobarida v sodelovanju z drugimi organizacijami in s partizansko zvezo AIMPI priredili pohod v spomin padlih za svobodo na Matajur. Ob tej priložnosti je bila tudi spominska svečanost na matajurskem pokopališču, kjer je grob padlih partizanov. Na spominski svečanosti je govoril tudi Viljem Černo, predsednik kulturnega društva Ivan Trinko iz Čedada. Iz njegovega govora povzemamo nekaj misli:
— Pravilno je, da na Matajurju počastimo spomin padlih v osvobodilnem boju, saj Matajur, kot simbol Benečije, predstavlja tudi danes odpor proti teptanju človekovih pravic, za obstoj Slovencev v videmski pokrajini, za socialne pravice, za ustvarjanje kulturne celovitosti Slovenske Benečije, ki si še mora utirati z borbo pot v jutrišnji dan, se mora boriti za svoje zgodovinske pravice ter se zoperstavljati reakcionarnim silam in he-gemonističnim težnjam, ki oporekajo svobodno uporabljane slovenske materine besede.
V	boju proti tem silam, ki še strežejo po našem življenju — tako je poudaril govornik — borci za svobodo, antifašisti, mladina, delavci, študentje in kmetje teh obronkov so se skupno borili za bratstvo, za zmago pravice in svobode, s čimer so prispevali h končni zmagi in ustvaritvi demokratične republike.
Matajur je torej najbolj živa priča tega boja, v katerem so se Slovenci in Italijani toliko žrtvovali za skupno stvar svobode in pravic, med katere spada tudi pravica narodne individualnosti.
Danes duh tistega boja postaja bolj mladosten in prežet z zvestobo idealom bratstva in sožitja, prijateljstva in sodelovanja med tu živečima narodoma. Mi sami, kot živ del družbe, v kateri živimo, se borimo za odstranitev vseh zgodovinskih obremenitev, ki se od časa do časa namerno tod oživljajo ter zahtevamo ureditev položaja slovenske manjšine v videmski pokrajini v duhu osimskih sporazumov, da bi plemeniti cilji narodne osvoboditve in boja zaživeli in da bi se slovenska beseda okrepila kot duša in mati naše zemlje.
«Ukve» tarča napadov
"Slovenksi vestnik", ki izhaja v Celovcu je pod gornjim naslovom objavil naslednji članek:
— Pred nedavnim je bi! edini slovenski list v sosednji Kanalski dolini v Italiji, župnijski vestnik "Ukve'' tarča napadov m to zaradi tega, ker sta v listu bila objavljena dva članka — "Na delo" in "Nekaj misli". V članku "Na delo" pisec izraža zaskrbljenost, ker uradna državna soia pouk slovenščine trdovratno odreka, medtem ko država plačuje samo tečaje za jezik Kapplerja in njegovih kolegov, ki po vaseh v Kanalski dolini širijo in prosla-
vljajo rasistično politiko mrzlega severnega soseda...
V drugem sestavku "Nekaj misli" pa pisec poroča o pisanju južnotirojskih časopisov o položaju v Kanalski dolini in o njeni nemški manjšini, o kateri pisec meni, da so nemške družine v Kanalski dolini že prava redkost, ker je večina za časa Hitlerja odkorakala za svojim Fuhrerjem v veliki Reich. Nadalje je v tem sestavku bi! omenjen Jijžni Tirolec dr. Afz, ki-je na kongresu Slovenske skupnosti v Števerjanu dejal, da so južnotirolski predstavniki v italijanskem parlamentu glasovali proti osimskemu sporazumu zato, ker v njem ni omenjena slovenska manjšina. Ko pa je dr. Afz govoril v Ukvah, je tudi sam prezrl Slovence. Govori! je v italijanščini in nemščini, o Slovencih pa ni črhni! besedice. Kam piha veter je razvidno tudi iz Tega, kakšno stališče je južnotirolski tisk zavzel do Kapplerja in s takimi ljudmi naj bi edina slovenska stranka v Furlaniji-Julijski krajini imela prijateljske stike. Naj tudi odgovorni pri Slovenski skupnosti premislijo, kam plovejo s takšno druščino.
Te odkrite , misli in besede so bile povod, da se je ob nje obregni! "Katoliški glas", ki očita uredniku Usta "Ukve", župniku Mariu Gariupu, da je ponatisnil nekaj informativnih člankov iz dnevnika, ki ga izdajajo "komunisti in socialisti pa čeprav slovenski". Nadalje je ta list vzel v zaščito Južnotirolca dr. Afza, kateremu je člankar v "Ukvah" upravičeno očital, da ne ve za Slovence v Kanalski dolini. In da bi njegov zagovor dr. Afza bil še učinkovitejši se je na račun zavrnitve slovenskega^ šolskega okraja znebi! neslane trditve, češ da so tega krivi komunisti in socialisti, kar pa seveda ne drži, ker so o tej zadevi odločali demokristjani.
Skoro istočasno je bi! list "Ukve" tarča napada s strani glasila Južnotirolske ljudske stranke ("katoliške", "Volksbo-te”.) V dolgem članku z naslovom "Neprijetne novice in Kanalske doline" in~ s podnaslovom "Ščuvanje slovenskih časopisov proti tirolski pomoči za zidavo šole v Ukvah", je pisec hotel prikazati, da je solidarnost severnih in južnih Tirolcev
slovenskim nacionalistom trn v peti in da so slovenski časopisi uprizorili ščuva!no akcijo proti vsemu, kar bi utegnilo služiti ohranitvi nemškega jezika in kulture. To je očitno in namerno potvarjanje, kajti v vestniku "Ukve” ni ne duha ne sluha o kakšem napadu na tirolsko solidarnostno pomoč prizadetim krajem. Pripomba ali kritika je bila iznešena le proti načinu, kako je bila slovesnost polaganja temeljnega kamna izvedena. Če se je že uporabljala beseda "šovinizem", potem le-te ni očitati Slovencem v Kanalski dolini in župniku Gariupu, nasprotno, šovinizem so demonstrirali tisti, ki so Slovence hote prezrli in ki tudi delujejo proti njihovemu obstoju in razvoju.
Z uradne otvoritvene slovesnosti polaganja temeljnega kamna za novo šolo v Ukvah je znano, da nihče ni spregovoril v slovenščini in da tudi nihče sploh ni omenil, da živijo v Kanalski dolini Slovenci. To pa je bilo po mnenju glasila "Ukve" očitno potvarjanje dejstev s prozornim namenom nadaljnjega raznarodovalnega pritiska na kanalske Slovence. O kakšnem napadu na solidarnostno pomoč Tirolcev Kanalski do Trni po potresu pa seveda ni govora.
Novo
na knjižnem trgu
Pri Založništvu tržaškega tiska so izšle naslednic publikacije:
,	— Pesniški list 33: Nevin Birsa. (Zbirka 15
pesmi). Pesnik Birsa se je rodil v Braniku na Vipavskem in tam tudi živi. Svoja dela je objavil v raznih revijah, njegove samostojne zbirke pa so: Elektronke v očeh (1970), Stekleni vihar (1973), Rihemberk (1974) in Jelen cvete med debli (1975).
— Pesniški list 34: Saša Vegri: Ofelija in trojni oksel. Pesnica se je rodila v Beogradu, živi in dela pa v Ljubljani. Doslej so izšle naslednje njene zbirke: Mesečni konj (1958), Naplavljeni plen (1961), Zajtrkujem v urejenem naročju (1967) in Slikanica Jure Kvak-Kvak (1976).
— Pesniški list 35: Aleksander Peršolja: Koraki. Avtor tega dela se je rodil v Neblem pri Gorici, dela v Sežani, stanuje pa v Dutovljah. Poezijo objavlja v raznih revijah. Knjižne objave pa so naslednje: skupinska knjiga Štirinajst (1968) samostojni zbirki Čez noč (1971) in Nad poljem je mrak (1974).
Cena posamezne zbirke Pesniški list je 750 lir, letnik, ki obsega osem zvezkov pa stane 6.000 lir.
Pri istem založništvu je izšla tudi 72 strani obsegajoče knjižica: Ivan Verč: VDRUG, L'improvviso in Dostoevskij. Knjiga stane 3.500 lir.
VSE, KI BODO OB NAKUPU KNJIG OD 22. NOVEMBRA DO 31. DECEMBRA POTROŠILI PREKO 25.000 LIR, ČAKA	
PRAZNIČNA NAGRADA TRŽAŠKE KNJIGARNE	
vredna 8.000 lir	
Za spodbudni dar je Založništvo tržaškega tiska v Obzorja namenilo knjigo iz bibliofilske zbirke "Iz kladnice" MIKLOVA ZALA	sodelovanju z založbo slovenske kulturne za-
Ob prazničnih dneh pomislite na darilo, ki ne "ovene".	
TRŽAŠKA KNJIGARNA, Ul. Sv. Frančiška 20	
Atentat
(Nadaljevanje s 1. strani) predlog, naj se posebna delegacija takoj sreča s prefektom ter zahteva ustrezne ukrepe. Predlog je bil sprejet in predstavniki dežele so se srečali s prefektom.
"Vsi morajo prispevati, da se izognemo vsaki degeneraciji, da v kali zatremo tako huda dejanja", je poudaril predsednik deželnega sveta Pittoni.
Izgrede v Trstu in atentat na stanovanje družine Cuffaro so obsodile tudi občinske uprave, pokrajinska uprava, številne demokratične organizacije in sindikati. Senatorka Jelka Gerbec, senator Silvano Bacicchi in drugi parlamentarci so poslali pismeno vprašanje ministru za notranje zadeve, v katerem so zahtevali ukrepe za zagotovitev varnosti ter za izsleditev in kaznovanje krivcev.
V četrtek zvečer je bila v dvorani krožka v ulici Madonnina protestna manifestacija, ki jo je priredila tržaška federacija KPI. Na njej je govorilo več govornikov. Sekretar federacije, tov. Rossetti, je med drugim dejal, da so prevratniške sile hotele zadati z atentatom udarec ne le družini Cuffaro temveč tudi vsej KPI v deželi. Poudaril je tudi, da je treba proti takšnim poskusom, proti širjenju vzdušja napetosti odgovoriti složno in da kot je enotni nastop preprečil prihod Almirante-ja v Trst, tako lahko enotnost prispeva k nadaljnji borbi proti fašizmu ter proti novim zagovornikom nasilnih in prevratniških dejanj, kot so tako imenovani "avtonomisti". Rossetti je ob tej priložnosti ponovil zahtevo, naj oblasti dokončno zapro sedež fašistične organizacije v ulici Paduina.
Protestne manifestacije KPI so se udeležili tudi predstavniki nekaterih drugih strank ustavnega loka in predstavniki demokratičnih organizacij.
Medtem, ko je potekala protestna manifestacija v ulici Madonnina so netilci nasilja povzročili še eno vandalsko dejanje, odvrgli so zažigalne bombe proti sedežu sekcije KPI "Tomažič" na trgu
Hudo poškodovana vrata Cuffarovega stanovanja
Stare mitnice. Na srečo ni bilo žrtev, skoka pa je občutna.
V zvezi v vandalskimi početji je tržaška federacija objavila posebno sporočilo, v katerem poziva vse demokratične sile k budnosti in hkrati izraža solidarnost s trgovci, ki so utrpeli škodo zaradi vandalskih početij.
Posebno sporočilo je objavilo tudi deželno tajništvo KPI, ki med drugim poudarja, da morajo vse demokratične sile izolirati tiste, ki poskušajo ustvariti zmedo in preplah ter zaustaviti napredovanje demokratičnih sil.
Na filozofski fakulteti v Ljubljani je diplomirala tov. Živa Gruden. Čestitamo!
II.
Plamenica, ki jo je Che Guevara prižgal na Sierri Maestra, ko je z "bar-budosi" začel zmagoviti pohod proti Havani, in nato v bolivijskih hostah, še plamti in vzbuja občudovanje; preživel je nakane potrošniške družbe in industrije, ki je skušala tudi njega, komandanta Ernesta Che Guevaro izkoristi v zgolj dobičkonosne posle (pomislimo le, koliko posterjev in majic z njegovim obličjem so prodali v teh tetih); preživel je zmago reakcije v Latinski Ameriki, kjer Kuba ostaja eden od redkih kažipotov svobode in revolucije. "Che" — prijatelj še živi v naših srcih kot lik poštenega, brezkompromisnega in doslednega revolucionarja, ki je za svoje ideje žrtvoval tudi življenje, vselej zvest načelu, da je ni bolj zgrešene bitke od tiste, ki je nisi nikoli začel.
Za Latinsko Ameriko je Che Guevara predvsem prapor nemira in iskanja, poguma in poštenja, doslednosti in požrtvovalnosti. Ostal je zapisan kot velik prerok sprememb med Karibi in Ognjeno Zemljo. Veliki borec za pravo stvar, pošten revolucionar, celo v primeru, da bi se izkazalo-in to nam današnje razmere v Latinski Ameriki vsaj delno kažejo-da so bili njegovi pogledi o metodah in poteh revolucionarne borbe na tej nesrečni celini zablo-da.
Če je Patrice Lumumba postal simbol afriškega boja proti neokolonjalizmu, boja za pravo in popolno neodvisnost, za svoboden razvoj vseh in slehernega afriškega naroda, mučenec "črne celine" in večni voditelj afriških svodoljubnih čet, je v Ernestu Che Guevari videla Latinska Amerika človeka, ki je padel in se žrtvo,-val, da bi kot vzor in legenda spodbujal in pozival "zeleno celino" k akciji, ji vlival poguma in vztrajnosti.
Danes bo le malokdo soglašal z njegovim pojmovanjem proletarskega interna-
Pesem v prijateljstvu
Slovenska prosvetna zveza priredi v soboto, 10. decembra ob 20,30 v kulturnem domu v Trstu mednarodno revijo pevskih zborov z naslovom PESEM V PRIJATELJSTVU. Sodelovali bodo:
Zbor "Igo Gruden" iz Nabrežine, zbor iz Šentjakoba na Koroškem, italijanski zbor "Alabarda" iz Trsta, furlanski zbor "Gottardo Tomat" iz Spilimberga, zbor italijanske narodnostne skupnosti s Koprskega, zbor "Srečko Kosovel" iz Ajdovščine in hrvaški zbor "Kolo" iz Šibenika.
Predprodaja^ vstopnic na sedežu SFZ, ul. Sv. Frančiška 20/11. vsak dan od 9. do 12. ure ter eno uro pred začetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
donaiizma, težko bi še sprejemali njegov odnos do stvarnosti, ko ni hotel prvenstveno računati z razmerjem sil in je hotel spreminjati zgodovino na njenem čelu, s svojimi idejami in s svojo brzostrelko. Vendar v času, ko nas obča morala spodbuja k sebičnosti, k temu, naj mislimo vsak samo zase in naj se ne zmerlimo, kaj se dogaja s sosedom (naj v tem pogledu omenim le presunljiv primer fotoreporterja, ki je posnel na film smrt nekega samomorilca, ne da bi nesrečnežu skušal pomagati), občutimo še bolj pomen Che Guevarovega zgleda, njegove ljubezni do človeštva in solidarnosti do vSeh trpečih. "Skušajte — je malo pred smrtjo pisal otrokom — kar nagloblie občutiti in doživljati vsakršno krivico, ki jo kdo komu stori kjerkoli po svetu. To je najlepša lastnost nekega revolucionarja". To vsaj delno potrjuje oceno, ki jo je o Cheju zapisal francoski Časnikar in pisatelj Regis Debray: "Če ste katolik, vas bo to nemara šokiralo, toda zame je bila Gueravova dogodivščina neke vrste mistična dogodivščina, zadnji meseci njegovega življenja pa pasijon, njegov revolucionarni križev pot.-Spominjal je na Kristovo podobo."
Vojmir Tavčar
D E L O - glasilo KPI za slovensko narodno manjšino Direktor ALBIN ŠKERK
Ureja uredniški odbor Odgovarja FERDI ZIDAR Uredništvo in uprava:
Trst - Ulica Capitolina, 3 telef. 764-872, 744-047 Dopisništvo v Gorici: Ulica Loccbi, 2 telef. 24-36
Poštni tekoči račun 11/7000 Letna naročnina 3.000 lir Tisk: Tipo/offset Riva Trst, Ulica Torrebianca, 12
Legendarni revolucionar Ernesto Che Guevara
Ob desetletnici njegove smrti