190. številka. Trst, v torek 21. avgusta 1900. Tečaj XXV ,,Edinost ■ « T .haja enkrat na dan, razun nedelj io praznikom, ob 6. uri zvečer. Naročnina znaša : Za celo leto........24 kron z« pol leta.........12 za četrt leta........ 6 _ za en mesec........ 2 kroni Naročnino je plačevati naprej. Na na-roČbe brez priložene naročnine se uprava re ozira. _ Po tobakarnali v Trstu j»e prodajejo posamezne Številke po 6 stotink (3 nvč.1: izven Trsta pa po S stotink (4 nvč.) Telefon Stv. 87«. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. j V edinosti Je moč ! Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za vi» kratno naročiio s primernim popustim Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oglasi itd. se računajo po pocobo Vsi donisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upruvništTo. Naročnino in oglasi je plačevati Joeo Trat. Uredništvo iu tiskarna se nahajata v ulici Carintia Stv. 12. tlpmvništvo, in sprejemanje inseratov v ulici M o lin piccolo št v. II. nadsir. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konBorcij lista „Kdinost". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Tistu Nova točla ? našem mirni (Dopis.) Primorski poslanci v državnem zboru in v deželnih zborih so imeli do sedaj in imajo še reke polne posla in glave polne misli ter se niso mogli baviti z »malenkostmi«. Med te malenkosti so računali do sedaj tudi vprašanja, nanašajoča se na o. kr. uradnike naše narodnosti. To je bila i u je velika pogreška. Naši poslanci so smatrali za malenkost vprašanje največe važnosti, vprašanje, ki bi moralo biti in koliko morajo delati naši uradniki tudi — za druge, to sem povedal že prej. V naši borbi za jezikovna (reete: narodnostna) prava je važno vprašanje: da-li se ima delati od doli navzgor, ali od gori navzdol ? ! Meni se zdi, daje potrebno jedno in drugo, a v a ž n e j e da je drugo. Saj ko bi imeli povsodi sposobnih in srčnih naših uradnikov, bi se bile stvari že davno obrnile na bolje. Število naših uradnikov relativno majhno. Prav zato bi morali ti stati pod posebnim varstvom zastopnikov naroda! ledć so vodili istrsko deželnozborsko večino o sestavljanju onega zakonskega načrta, jej ne pove nihče ! Zato pa moramo vladi jasno in odločno povedati, da večini deželnega zbora istrskega o sestavljanju zakona za uredbo razmerja občinskih uradnikov ni bila pred očmi skrb za blagor teh uradnikov, da osestavlja- ki bi vodili občinsko zastopstvo, so ti zastopi v kmečki občini — z redkimi izjemami — sestavljeni od priprostih mož, ki ne poznajo zakona, ki ne poznajo niti svojih dolžnosti. Vendar imajo tudi ti svoje želje, svoje nazore, svoje načrte, katere bi radi izvršili. Te želje pa so dostikrat v navskrižju z obstoj e- nju onega zakona niso bili odločilni oziri na > čimi zakoni, torej neizvršljive. Občinski za- obseženo v jednem prvih členov našega pro- to ne samo gledć kraja, kjer imajo slu-grama, ki bi moralo tvoriti jedno od najzna-i žiti, in gledć posla, ki ga imajo opravljati, men i tej ih toček naših želja in zahtev. ampak tudi gledč nagrade, zaslužene s tru- Mi nimamo ni zakona ni naredeb o tlom iu muko, katera nagrada naj bi se ka-dolžnostih c. kr. uradnikov in o pravicah j zala v hitrejem avancamentu ! strank v jezikovnem pogledu. Naredbe, iz- j ivajti, kakor smo že rekli na početku, dane pred 50 leti, so razveljavljene po gla- ni n'ti posebnega zakona niti posebnih na-sovitem členu XIX. — kateri člen pa go-' redeb : primorski uradnik je v jezikovnih spoda predstojniki e. kr. oblasti tolmačijo vprašnjih relativno jako sloboden. A stranke vsaki po svoje, kakor tudi ministri in poje- se uradnikov — bojć! Naše »tSunke bodo dine stranke našega parlamenta. drage volje dovoljevale italijanskemu urad- Jedno samo določilo je v nas skoro v niku, da jim piše italijanski, nemškemu, da obče pripoznano na administrativnih oblastih : piše nemški — samo, da jih živih ne odere, da se uloge strank morajo reševati v tistem ali vsaj ne vrže iz sobe.....Koliko sreče jeziku, v katerem so bile uložene —a kadar torej, ako bi imela naša stranka opraviti z uradnik ne bi znal lega jezika, da ima od- našim uradnikom! govoriti nemški. Na sodiščih se ravnajo re- Primorje danes ne poraja mnogo naših šitve po jeziku tožitelja, oziroma postopajo- uradnikov. Zato bi trebalo, da potrebno šte-čega zaupnika. j vilo pokličemo iz Kranjske, Dalmacije in Na administrativnih oblastih se še danes Češke. Na Dalmatince treba paziti, kajti, ' tu in tam na slovenske (hrvatske) uloge od- kolikor so doma ognjeni in hudi v narodnih govarja nemški, ali pa so uradniki naše na- stvareh, toliko so, ko so došli med nas, nerodnosti prisiljeni, da poleg dela, dodeljenega marni — cel<5 tudi ljubkajo preveč z našimi jim po zakonu, morajo reševati tudi slov en- neprijatelji. J. ske (hrvatske) akte ali pa prevajati nemške : _ (italijanske) rešitve na slovenski (hrvatski) 5 ^trt;:zl:;;i:n;:nc ta Zakonski nacrt o nreflitvi razmerja Na sodiščih delajo kakor morejo in k - fll)Pjll^lflll TlPPflllilffltf kor hočejo. Predstojniki skoro vseh okrajnih; UUuIliDAlll lil(111111MJ!. sodišč v Istri so Italijani; na okrožnem sodišču II. v Rovinju pa je pet ali šest svetnikov (tajni- Menim sicer, daje iz prejšnjega članka kov) naše narodnosti, a vendar ni našega že povsem jasno, da je omenjeni zakonski senata. načrt, ob sedanjih razmerah, v taki obliki za To je značilno! Hrvatskim (sloven- nas nevsprejemljiv. Vendar je isti tolike skim) okrajnim sodiščem stoje na čelu italijan- važnosti, da se mi vidi potrebno, stvar še ne- ski svetniki : a naše svetnike pošiljajo v Ro- koliko pojasniti, da ne bo mogel nihče pri- vinj, kjer ni našega senata, da-si je dovolj govarjati. Stvar je prevelike važnosti, da bi naših svetovalcev............i jo mogli odpraviti kar tako. Treba je, da se Na administrativnih oblastih so najva- oglasimo za časa, ker, ko dobi načrt cesarsko žneji referati navadno v nemških, včasih V potrjenje, ne bo nie pomagalo pisati rekrimi- italijanskih, nikdar pa v naših rokah. A kako nacije. Ako vladi ne povemo mi, kaki nagibi bfcljo in redno občinsko upravo, a m p a k edino in izključno le narodno-p o 1 i t i š k i oziri! Res je sicer, da bi se po uveljavljenju onega zakona razmere občinskih uradnikov zboljšale v- vsakem oziru, a mi se moramo — z ozirom na skrb za našo narodno eksistenco — z vsemi silami in najodločneje upirati uveljavljenju tega usodnega zakona. stopi na deželi dostikrat -- bolje: navadno — ne veti6 niti, kaj smejo, niti, kaj ne smejo. Jasno je torej, da mora imeti občinski zastop nekoga, ki zamore željam in sklepom tega zastopstva dati zakonito obliko. Ta nekdo pa ne more biti drugi, nego obe. tajnik. Obč. tajnik v kmečki občini ni samo uradnik, ampak mora biti tudi zaupnik in tolmač nazorov občinskega zastopa. Občinski tajnik na deželi P O n 1, ISTE K 24 Zinka Brazilijanka. Povest. Spisal IvoTrošt. VI. Y Podnanoščino je zopet prihajal Božič. Sneg je pokrival goro in poljano, mraz je obiskal sleharni kotiček, in vsakdo je bil zadovoljen, da mu ni bilo treba preveč kazati na mrazu svojega lica. Nekaj minut zunaj vasi še stoji hiša, kjer je nekdaj črevljar Gregor užival najsrečnejše dni svojega življenja, na hiši pa je še naslikani črevelj ; menda so ga pozabili. Sedaj gospodinji tu teta Reza, ki je v pritličju nekdanjega Gregorju namenjenega skednja nastanila prašiče, gorenji del pa imajo v svoji oblasti miši in podgane. Neki večer je teti Reza pokladala v pritličju svojim krulečim gostom in gledala skozi poteče se okno na cesto iz hleva, s steljo in listjem skrbno zavarovanega pred nadležnim mrazom in silovito burjo. — Bog vedi, kaj da jih ni? Ali so se potopili, o—o—o! Tega je bilo pa res treba. Morda so se med potoma izgubili denarji — — vsi so me nagovarjali, naj jim pomagam domov, vsi — tudi moj mož. Zinka je tako lepo pisala — — Kdo bi ne pomagal — — O, kaj je bilo tega treba, saj pravim, kaj je bilo treba ?___ Takšen samogovor je teta ponavljala večer za večerom, postavljala ob solnčnern zahodu roko nad oči in zrla črez sneženi plan, dokler jej ni opešal pogled. — Gregorja ni. Bog vedi, kaj da ga ni? Tisto soboto večer pred Božičem se je vračal domov iz Trsta znani senaš Anton Žakelj, mlad, korenjaški mož, ki je vsaki j teden dvakrat zaj u trkova 1 v Trstu. Voz je bil naložen z ostanki sena za konje, na vrhu sena se je pa zavijalo v stare cunje in se-neno plahto več otrok. Ugledavši nad hišnimi vratmi «namalan» črevelj, se je Žakelj spomnil, da bi morda kazalo tukaj ustaviti in odložiti cživo blago®. Ustavil je vprašaje: Ostanete tukaj, kaj ? Velika gruča sredi sena se je razvalila, iz gruče se je prikazala raz-mršena glava nekdanjega Črevljarja Gregorja in zaspano zamrmrala: Tukaj pa še ne —a— tukaj pa še ne —e—e! Hi—i—i! Žakelj je komaj prid rž al konje. — Hi—i—i ! pravim, primaruha ! Lahko bi mi bila pomagala, pa bi se obrnilo vse drugače. Hi — i—i! Žakelj ni vedel, kaj bi storil. Res je nadalje, da je zakonski načrt ve- i ima v rokah vso občinsko upravo in to — like socijalne in gospodarske važnosti in kdo i osobito v Istri, kjer je marsikje še tlanesi'9°/0 bi nam utegnil morda očitati, da socijalna in i analfabetov - takorekoč brez v s a-gospodarska vprašanja podrejamo narodnim, cega nadzorstva. Ztlaj si pa mislimo, Ali tu treba pomisliti, da je danes narodno kako bi bilo mogoče, da občinski zastop za-vprašanje še vedno tako akutno, da vsa druga upa to upravo uradniku, ki se ne identifikuje vprašanja potiska v ozadje. Socijalno vpraša- s težnjami tega zastopa, ki je druzega mišljenje sili sicer vedno bolj v oposredje, a na nja in nazorov, nego občinski zastop .J! Ze prvem mestu je vendar še vedno narodno misel na kaj tacega je — absurdom ! Kako vprašanje. Tega dejstva tudi mi ne naj izvaja moje nazore Človek, ki je tem nasrnemo nikdar izpustiti izpred oči, ako no- zorom potiven ?! Vendar tam, kjer je jedna čemo sami sebi podpisati narodne smrti. Naši sama narodnost, diference mej strankami niso narodni in politiški nasprotniki sodijo in de- navadno tako velike, da bi stranke radi teh lajo vse le se svojega narodno-strankarskega sta- diferenc spreminjale uradnike, dočimje, temu lišča. To ni prav, to je krivično, ali skrb za nasproti, tam, kjer sta dve narodnosti — mi-narodno eksistenco, naravni nagon po samo- slim samo na Istro — o sedanjih razmerah obrani — torej najopraviČeneji egoizem, nas nemogoče, da bi italijanski zastop mogel ob-sili, da, dokler oni delajo tako, jih posnemamo držati hrvatskega tajnika, kakor je nemogoče, tudi mi! da hrvatski zastop obdrži italijanskega tajnika ! Narodno-politiški oziri so bili oni mo- Žalostno je to sicer, a, žalibože, p re res nično ! tiv, ki je istrski deželnozborski večini nare- Polagoma, čez nekaj desetletij, se utegnejo koval zakon o uredbi razmer občinskih urad- sedanje napete razmere mej obema narodno-nikov in narodno-politiški oziri so oni motiv, stima v deželi ublažiti, a danes je tako in nič ki sili nas, da se upiramo uveljavljenju re- drugače. Ko italijanski fanatizem poneha točenega zakona. liko, da se bodo Italijani učili našemu jeziku Vendar nimamo proti onemu zakonu po- in ko dobimo toliko inteligence, da bode na mislekov samo se svojega narodno - politiškega čelu vsake naše občine v Istri stal inteligen-stališča, ampak imamo tudi drugih teh- teu župan, ki bode lahko nadzoroval podre-tnih pomislekov. jene uradnike, takrat torej, ko bodo občinski Občina je avtonomna in kakor taka tajniki res le to, kar bi po zakonu morali ima popolno neodvisnost, da svoje stvari svo- biti, to je, županu podrejeni uradniki, takrat bodno upravlja potom občinskega zastopa k a- se tudi mi ne bodemo upirali stalnosti občin-kor nekake legislative in potom občinskega skih tajnikov. Do te d a j p a m o r a i m e-svetovalstva in župana kakor eksekutive. Ve- n e v a n j e občinskih ta j n i k o v zana je o tem le na obstoječe zakone, kateri ostati edino in i z k 1 j u č no le pa pripuščajo županu in občinskemu zastopu stvar občinskega zastop a, d o-jako obširen delokrog tam, kjer ga poznajo, čim pa naj dežela osnuje p e n-Ker pa na deželi v obče ni inteligentnih mož, z i j s k i z a log, a d r ž a v a n a j u vede ■ izpite usposobljenosti! Teta Reza je namreč pritekla k vozu in - trepetaje začela iz sena izbirati otroke; zdaj je voznik izprevidel, da bi bilo najpametnejše ustaviti, da odloži «živo blago». — Kaj je bilo tega treba, moj ljubi Gregor? — Uboga moja sestra! Uboga vaša Politični pregled. TRST, 21. avgusta 1JMX>. K položaju. Danes je prava suša na mama, otroci, kje je mama? — — — Oh, ; vesteh o našem notranje-politiškem bolniku, tega ni bilo treba! Celo >Neue Freie Pre3se«, ki navadno vlači — Denarje bi bila poslala, pa bi ne bilo meh, in dela veči ali manji veter, nima da-treba, se je obregnil — nekdanji braziljan- nes niti jednega samega navodila /.a gospoda ski kmet. Korberja. A vendar imamo za sabo velepo- — Nismo mogli prej prodati juncev; memben dan, ki morda pomenja začetek dvakrat jih je gnal Jože v Sežano in še-le Korberjeve akcije: glasom »Narodnih listov« za sv. Simon prodal. Zavreči jih nisem mogla, i je bil namreč za včeraj dr. Paeak, ki sedaj moj Bog. — Potem sem ti poslala. | vodi predsedništvene posle češkega kluba, — Ti poslala? Kdaj? komu? He he !l pozvan k dru. Korberju. To bi bil torej za-! Zdaj me hočeš imeti še po malem za norca. ! če te k akcije za pridobitev garancij, da bo Sveta nedelja! Poslala, poslala! Ni-j parlament deloval. Ako vlada ne dobi teh kar me ne glej tako čukasto. Ali si spet pil ? — Brrr! kako je mraz! Kje ste, otroci. Ej, otroci! — Kje je Pepca? A tukaj ! Francika, Micika, Cilika, Nežika, Berta in Gregec. No, ta je še n tjbolj porasel. Pa Zinka ? — ln še glasneje je vprašala: Gregor, pa Zinka? Zinka— a—a. — A— a—a! Zinka—a—a— je osta—la —a—a. Zdaj je bil Gregor zares pijan, da ni mogel dovršiti odgovora. (Pride še). garancij, potem — tak«) smo čitali v nekem dunajskem, vladi prijaznem listu — državni zbor ne bo več sklican, ampak razpuščen. Narodi Avstrije naj se torej le pripravijo na to zadnjo eventuvalnost. Šanse za pridobitev :»garancij« stoje namreč tako slabo, da sla-beje ne morejo, dokler Cehi izjavljajo, da ne odnehajo od obstrukcije, dokler ne dobe kakega zadoščenja za storjeno jim žaljenje, in dokler Nemci odgovarjajo, da bi vsako za- doščenje Cehom pomenjalo zanje razžaljenjc, kateremu bi sledila na nemški strani — ob-strukcija!! To je tisti cirulus vitiosns, v katerem se bomo vrteli vse dotlej, dokler ne pride vlada, ki bo imela toliko energije, da pove Nemcem, da na vsej nesreči so krivi le oni, ker so njih pretenzije na potu izvajanju veljavnih zakonov. ,.Halbasien1'. Pod tem naslovom piše ♦Slovenski narod« : «To, bi bilo najprimernejše ime za nekatere dežele naše države, vsaj kar se tiče šolstva. «Statistische Monats-hefte« so prinesle članek dr. Badenija «Schul-pflicht und Sehulbesuch in Oesterreich », ki to jasno kaže. Nad oO let že imamo zakon o splošni dolžnosti šolskega obiska ; po tem zakonu m o v a vsaki otrok obiskovati šolo. V resnici pa je v 1. 1894/95. mej 3,872.965 otroci, obvezanimi obiskovati šolo, biloo92.87.'i otrok, ki sploh niso nobene šole obiskovali. Mej temi jih je bilo največ v Galiciji; v jedino je gotovo, drugo pa ne. V prvo ne so- i rala. Zdravniška pomoč ni več izdala. Pra-glašajo poročila o tem, kako se je vršil uhod 1 vijo, da je nesrečnici neka ženska, ki jo je v Peking, ali brez znatnega upora od strani obiskala prošlo nedeljo, utihotapila strupa. Kitajcev, ali pa je bil upor teh poslednjih Aretiranje. Z včerajšnjim popoludan- krvav. Jedna poročila — vzlasti iz kitajskih j skim poštnim vlakom sta se pripeljala dva virov — trdć, da Kitajci se niso upirali in j dečka, ki sta zbežala svojim roditeljem ter da so - pojedini dostojanstveniki cel<5 prijazno se mislila podati — v južno Afriko, in sicer vsprejeli mednarodne čete ; dočim poročajo j 14-letni Ivan Frohlich iz Donna\vitza pri druga, bržkone verojetneja poročila, o hudih I Ljubnem in 16-letni Karol Pungartnik iz bojih po ulicah Pekinga; upora da so se ude-1 Pfarrdorfa. Redarstvo je dečka prijelo, daju ležili toliko bokserji, kolikor redno vojaštvo, j izroči roditeljem. Ta poročila zatrjajo celo, da Peking gori.! Poskusen uloni. Sinoči sta skušala dva Kitajske čete da so se zavarovale v tako j tata ulomiti v stanovanje gostilničarja Karola ! bil bolj gotov večnega življenja, povprašal je za svet nekega dekana rimsko-katoliškega. radi česar je v »Edinosti« nekdo opravičeval dotične duhovnike. Na to pa je »Primorski list« v št. 32 od 2. t. m., kakor zadnja instanca, objavil sledečo razsodbo : »V št. 154. dotika se -Edinost« vprašanja, ali bi smeli katoliški Slovenci zapustiti katoliške cerkve ter zahajati v pravoslavne cerkve. Njen dopisnik je hodil že po vsem svetu. V krajih, kjer ni bilo katoliških cerkva, je opravljal svoje verske dolžnosti \ luteran kih in pravoslavnih cerkvah. l>a bi imenovanem ^cesarskem mestu» ; računati da j Delle Rose na trgu Cordaiuoli, a redarji so je torej na daljši odpor. Po takem vojaška ga zalotili »na delu« ter izročili zavodu v Ta namestnik I> o ž j i (kako spoštljivo!) mi je odgovoril: »Prvo ste dolžni, ako le Okrajna bolniška blagajna. Tekom mogoče, iti v našo cerkev: ako pa to ni prošlega tedna je bilo prijavljenih 431 slu- ; mogoče, je toliko luteranska, kakor pravo- naloga marša v Peking še ni popolnoma re- ulici Tigor. šena. No, na tem ni dvoma, da bo kmalu rešena, kajti neprestano prihajajo ojačenja. Na strani mednarodnih bo rnoč vedno veča, na strani čajev bolezni, 460 oseb je proglašenih zdra- j slavna cerkev sposobna, da se v nji Kitajcev bo pa —čisto naravno —naraščala j vi mi, 899 jih je ostalo v zdravljenju, med j moli, ker so tudi to cerkve in hrami liožji. demoralizacija, čim bolj se bodo le ti zave- poslednjimi 167 takih, ki so ponesrečili na , Da bi bil bolj gotov svoje stvari, sem vpra- Istri jih je bilo 17.653! Razen teli : dali nerazraerno veče vojaške vrednosti svojih delu. V 189 slučajih so se bolniki pregrešili šal o stvari še nekega pravoslavnega paroka. izkazanih otrok, ki ne obiskujejo šole, je pa po zatrjevanju «S£«t. Mouatsh.» v Galiciji še kacih 300.000 druzih otrok, ki ne hodijo v nobeno šolo, pa so bili iz uradnih izkazov nasprotnikov. Kar pa se dostaje diplomatične strani naloge, to je one, katero bo rešiti potem, ko bo odpor Kitajcev udušen, — kdo bi mogel kar na kratko izpuščeni. Na Kranjskem je kaj prorokovati ? Evropska diplomacija danes bilo 1896/97. leta 3394 otrok, ki ni so j menda niti tega ne ve za gotovo, jeli cesa- proti naredbam zdravnikov. Na podporah se j Odgovor je bil: »V vseh cerkvah, kjer se je izplačalo tekom tedna 819.88 kron. ! daruje nekrvava daritev, ustanovljena po na- Dražbe premičnin. V sredo, dne 22. ; šem Izveličarju, morete moliti z istim vspe-avgusta ob 10. uri pred pol u dne se bodo vsled i bom.« naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za ci- ; Tako prinaša »Edinost«. Dopisnik vpraša vilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin :; na koncu: »Kdo ima torej prav?« < >dgo-pri sv. Mariji Magd. zgornji št. 86, hišna i vora na to vprašanje pa ni! trde, da je v Pekingu in da baš ona j oprava in drugo; v ulici Pondares štev. 1,1 Temu dopisu pač ni treba komentarja ! sili na krvavi odpor, drugi trde, da je ubegla. j konj, vozovi, tehtnice in premog; v ulici t S takimi dopisi se očitno ljudstvo zapeljuje Dalje je tudi povsem neznano, da-li je v Pe- Rossett št. 101. in Molin a Vento št. 6, v verski razkol. Izgovar jajte se, kakor hočete, konji: v ulici Pozzo del Mare, hišna oprava; tako pisarenje je nevredno časopisa, kate-v Risorta št. l.b in v ulici Sette Fontane št. rega spisujejo katoličani in katerega čitajo rica-regentinja še v Pekingu ali je ubežala. Jedni obiskovali nobene šole in sicer radi tega, ker so bile šole preod-d a 1 j ene. Članek v uradnem razglasilu «Stat. Monatshefte» kaže, da je šolski obisk najboljši tam, koder imajo klerikalci najmanj vpliva, najslabši pa tam, koder imajo klerikalci moč v rokah. Kakšna bi bila šola, če bi jo klerikalci dobili v roke, to se tudi vidi in ako bi res hotele pozabiti na tretjo, rekli hišna oprava in glasovir; v ulici Chiozza št. hovnikov, kateri vam pri listu pomagajo! iz citiranega članka. V njem je glede ekspo- ! bi moralno stran stvari, to je zaprisego, da' 30, hišna oprava: v ulici Ferriera, hišna Takih dopisov ne more odobravat- katoliški kingu sploh še katera oseba s kako vladno avtoriteto. Danes torej vlasti niti ne vedo, s kom naj bi se pogajale, ako bi tudi hotele 32, konj za dirke: v ulici Giulia štev. 60, katoličani. Nikar ne kličite na pomoč du- zitur in šol za silo rečeno doslovno: «Ve- si pridobe zadoščenje za kruto žaljenje po i oprava. duhovnik ! Sicer pa so se liberalci in brez- čina (taeili šol) se nahaja v alpskih deželah, j nezaslišanem kršenju mednarodnega prava od Vremenski vestnik. Včeraj: toplomer verci v vseh časih sklicevali na duhovnike!« na Štajerskem, na Kranjskem in v Primorju, strani Kitajcev, storjenega z umorstvom nem- ob 7. uri zjutraj 26.3., ob 2. uri popoludne Iz tu navedenega je razvidno, da je a vodijo jih duhovniki, kateri se po poročilu i škega poslanika in proganjanjem drugih po-! 26.2 C°.— Tlakomer ob 7. uri zjutraj 761.3 vendar-le res, kar je trdila »Edinost« m kar c. kr. deželnega šolskega sveta goriško-gra- slanikov in ostalih tujcev?! diščanskega čisto nič ne trudijo, da bi do- 1 i— Danes plima ob ^12 predp. in ob <.6 pop.; oseka ob 1.30 predpoludne in ob 1.31 s e Francoski list »Observč« meni, da v segli dober šolski obisk in dobre učne uspehe». | pekingu in 0bližju, po vsej Peiho-dolini, treba j popoludne Menda ni treba pisati k temu posebnega ko- j ^ dljc 6asa uvesti mednarodno vojaško upravo i inentarja». i Zato da je prava sreča, da so se vlasti, še Fakt, ki ga. konstatuje tu ljubljanski predno je pal Peking, zjedinile glede vpra-list gledd števila otrok, ki ne ooiskujejo no- j šanja vrhovnega poveljstva. Kitajske izgrede tržaški okolici priredi dne 26. avgusta javno odgovoril na vprašanje dopisnika »Edinosti«: bene šole, je gotovo žalosten in ga mora j treba onemogočiti. Okupacije treba, ali vlasti tombolo na občinskem trgu. Dobitka bosta »Kdo ima prav V < ter je razsodil, kakor za l-obsojati vsakdo, kdor je prijatelj ljudskega ne smejo misliti na aneksijo, ma t več naj uve- dva: činkvina 100 kron, tombola 200 kron. uja instanca, da se katoličani in katoliški napredka, tega neizogibnega predhodnika rijo Kitajce, da nočejo preprečiti vspostavlje- Cene srečkam po 40 stotink. Začetek točno duhovniki ne smejo udeleževati verskih obre- Vzajemno podporno društvo za zavarovanje goveje živine v sv. Križu v je potajeval * Primorski list«, to je: da je »P rim. list« res spod ti kal nad onimi duhovniki, ki so se udeležili omenjenega pogreba, ker zgoraj citirani sestavek je replika na dopis, v katerem »Edinost« zagovarja one duhovnike. »Primorski list« je ljudske slobode. Ali žal nam je, da moramo tudi o tej priliki vnovič utrditi glas o črnem klerikalstvu našega lista. nja njih domače dinastije. Vse lepo; ali tu se spominjamo tistega j na pregovora, ki pravi, da apetit prihaja med S i ob 4l/ž uri popoludne. Po tomboli ho ples dov drugih veroizpovedanj ! občinskem trgu. Svirala bo domača srodba. Primorski list« bi storil torej tudi dobro, ko bi bil nekoliko bolj previden o sestav- I 6 * » 'J Viti UJ/V>Ll L |M 1 lit« jll lUVVl : ... 1 *1 " * 'P 1*1 Zvvischen uns seiNVahrheit - pravi j jedjo. Ko bi torej med jedjo okupacije ta ali j »Delalskemil podpornemu društvu« ljanju - svojdi lastnih zatrjevanj. 1 obko v Goethe. Po ljubljanski želji, izraženi o raznih j ona vlast, ali pa vse skupaj dobile apetit po so darovali o priliki obletnice blagoslovljena naglici. ^ \ prilikah in — polemikah, ostajamo danes lepo ! aneksiji, o čemer bi pa, seveda, vsaka hotela zastane na veselici pri sv. Jakobu sledeči X S lav nos ti v A a » r e z i n i se u< e- 1 - — ^ , ,. , '-i-*- ----..i J^okol« z zastavo in tle- doma v naši tužni Istri, tužni vzlasti zato, imeti veči in bolji kos?! Glede takih medna- Šnebel Jakob 20 st.; Jakelin Andrej 20 ležita nadalje »Trz. ker imamo tu ob le 300.000 duš prebival-1 rodnih akcij, ko'vsaka vlast na skrivnem mi- j st, Iaikšič Tomaž 1 K; Bar tel Srečko 2 K, P"tac,ja pevskega društva »Slava« pri sv. stva kakih 20.000 otrok, ki rasejo brez šol-! sli na-se, se pač ve, kje in kako se priče- kockaj Anton 1 K; Dr. Rvbaf 60 rt.; Man- Mariji Magdalen, spodnji z zastavo, skega pouka! Resnica, gola. naga, notoriška ! njajo, a so nikdar ne more vedeti, kdaj, kje ^ Mate 1 K 60 st.; Grbec L. 10 st.. Na- X Sežana bo dne 26. avgusta t. 1. resnica pa pravi, da imamo v tej nesrečni de-1 jn kako se nehajo. Zato ni brez temelja bo- j l*rgoj 60 st,, N. N. 10 st., X. X. 20 stot., vsa v praznični obleki. Sleherni občan se želi deželni zastop in odbor, ki sta tako so- jazen, da pride do komplikacij med vlastmi Turk Josip 2 K, Gregorčič Josip 40 st., X. trudi, tla čem več pripomore k veličastni in ------ - ; N. 20 st., Bezek A. 20 st., Stemberger 60 za sedanje čase velepomembni slavnosti. Xu- st-, Vouk V. 20 st., X. X. 60 st., Furlan 1 panstvo je votiralo potrel>en denar v pokritje K 60 st., Macarol 1 K, Seražin L. 60 st., stroškov. Xa Rajmtindovem trgu bo stal ve-G n štiri 1 K 60 st., Babič Gregor b Iv. ličasten slavolok s posebno lepim transparent- Vrlim darovalcem izreka odbor svojo nim napisom, na občinski hiši pa bodo drugi zahvalo. tudi pomembni transparenti. Zvonik — ta stoletni kazalec domaČe obrti — se pokaže še v posebni razsvitljeni, občudovanja vredni lepoti. Kakšna bo pa Sežana dan, to bo vražna ljudskemu šolstvu, da kaj tacega niti j samimi. iskati ne smemo v kaki drugi deželi. Vzlasti ® i sta naravnost brutalno nasprotna vsaki kultu - relni povzdigi našega slovensko-hrvatskega ljudstva. In za co nam gre menda — ali bij nam vsaj moralo iti — v prvi vrsti! Stranka, ki vlada v deželnem odboru in dež. zboru istrskem, ne le da se je vsikdar — in tudi tedaj, in povsodi, ko so celo državni organi Tržaške vesti. Se nekaj značilnega. Pod tem naslovom nam pišejo: Gospod urednik, tudi Vi ste gotovo opazili, da velika nova občinska palača poleg cerkve sv. Antona novega ni silili na to — vpirala osnovi vsake in še imela niti jednega znaka na sebi ni na pred-tako potrebne nove šole v našem ljudstvu, je večer rojstnega dne našega Vesti iz ostale Primorske. X Iz Opatije. Zadnji seznamek iz- šla v svojem fanatizmu tako daleč, da je še rojstni dan sam. Ob enem ašega cesarja ni na kazuje 7912 strank s 14.040 osebami. Dne videlo radovedno oko in uho bo slišalo inilozvo em pa se gotovo spo- l(i. t. m. je bilo v Opatiji 1283 gostov. neče glasove o obhodu polnoštevilne vojaški tam, kjer imamo kako šolo, hotela v ljud- minjate, kako je bilo na isti palači povodom stvu ubiti vsako veselje do šole in doseči, da j smrti laškega kralja. Vsa okna in balkoni so bi še ono malo obstoječih šol ostale kolikor bili poviti v črnino. Ali ni značilno to: ob le možno prazne. V ta namen je obiskovanje I laški žalosti toliko darežljivosti na našem ke X V pojasnilo in obrambo. Pre- godbe. Kako olepšan bode pa vrt, kjer bode jeli smo in objavljamo: »Primorski list« od koncert, tega ne povem. Vsa županstva mi- dne 16. t. m. št. o4 piše : slij o napraviti tisti dan pa Še nekaj posel »- »Edinost« je prinesla uvoden članek nega, — politično važen korak. šol obremenila s posebnim davkom, s šolskimi magistratu, sicer pa štedljivost, ki se dotika j »Pod uplivom fanatizma«, ki je v prvi vrsti Za goste i/. Trsta in iz Goriškega je po- taksami, in sicer tako visokimi, da jih istrski skopuharije ! kmet absolutno ne more plačevati, vzlasti, / odra j c padel včeraj 21-letni zidar ako gaje Bog oblagodaril z mnogo drubnjavi!! : Anton Barič iz Roj a na št. Delal je v vejši dokaz pa, kam zamore človeka dovesti naseljeno vse polno vojaščine, in ko ne Uode A stranka, ki gospodari v dež, zboru in de- ' drugem nadstropju neke nove zgradbe v fanatizem-, vidimo na goriškem »Primorskem dosti prostorov za prenočitev, o polnoči po- obrnjen proti »Primorskemu listu t. Gospodom sebno dobro preskrbljeno, ker odide i/ Sc-se vidi, da so glavo zgubili. Pišejo: Najno- žane, v katerej bode od 23—21'. avgusta želnem odboru in ki je zagrešila ta zločin, je uiici petronio. Težko poškodovanega mlade «liberalna» najčistejega kova, dočim moremo ; so spravili v tuk. bolnišnico. zatrditi, da v nobeni deželi v Avstriji du- Aretiran tat. Včeraj so aretirali tukaj nika udeležili nekateri slovenski katoliški vlak vsprejme vsacega, v vsak razred in z listu«, ki se spodtika nad tem, ker so se po- seben vlak v Trst. Ta ima zvezo v Nabre-greba pokojnega srbsko-pravoslavnega žup- i žini z vlakom 1012, ki vozi na Goriško. Ta hovšČina nima tako malo besede, kakor baš j Ludvika Gruberja iz Monakova, ker je v duhovniki. v Istri!! Manjšina dež. zbora se je najod- ; Unzmarktu izvršil vedo tatvino. Mož se je Konstatujemo, da ni »Primorski liste do vsakovrstnim listkom. Ker je ta veselica — patrijotična slav- ločneje uprla takemu, ljudski izobrazbi toli j branil, kolikor seje mogel ter vpil nepre- zdaj niti z eno naj m a njo črki c o nost — odziv vsega okraja — upa se tudi sovražnemu početju in ni bil baš zadnji v stano> <|a je — ruski anarhist. vrstah poslanec — duhovnik !! omenil pogreba srbsko-pravoslavnega župnika, na posebno mnogoštevilno udeležitev. Samomor ali nezgoda ? Včeraj v jutro To je pač jasen dokaz, kako potrebno bi X P o t r j e n z a k o n. Cesar je sankei- \ saj relativno nekoliko na boljem glede ; so potegnili iz kanala truplo 62 letne kuha- bilo, da bi * Edinost« bila nekoliko bolj pre- joniral zakon, sklenjen v deželnem zboru go- Ijudskega šolstva smo v zapadni Istri, to je j rice Frančiške Fink ter je prenesli v mrt- j vidna v sprejemanju rokopisov, tam, kjer smo po zložnem delu, na katerem | vašnieo pri sv. Justu. Pravijo, da je ženska, O drugih nesmislih v omenjenem uvod- seje nsijintenzivneje udeleževala tudi du-! kj je bila zadnji čas brez službe, rada pila nem članku morda prihodnjič!« hovščina, vsaj občinsko avtonomijo dobili v svoje roke. To je resnica gledč Istre in : Z\vischen uns sei \Vahrheit! Pa brez zamere! K dogodkom V Kitaju. Mednarodne čete so v Pekingu, poslaniki in drugi tujci pod njih varstvom — to je gotovo. Ali to ter ni izključeno, da je v pijanosti padla v vodo. Samomor v bolnišnici. 33-letna za-scbnica Helena Križman, ki je bila mesec dni v tuk. bolnišnici — bolehala je za sušico — se je včeraj popoludne zastrupila s fe- Tako »Pr. list«. Temu nasproti sledeče : O pogrebu srbsko-pravoslavnega župnika je prinesla »Edinost« kratko notico, v kateri je omenila, da so se pogreba udeležili tudi nekateri slovenski duhovniki. Radi tega je istim duhovnikom čital levite neki itali- nilno kislino. Strežaji sojo našli, koje umi-ljanski »vrli sobojevnik« »Primorskega lista«, riškem o delitvi občine Dornberg. X Premestitev. Pravosodni minister je premestil deželnega sodišča svetovalca Matijo Ruta rja, predstojnika okrajnega sodišča v Kanalu, na okrožno sodišče v Gorici. X Laške — bajacade. Z ozirotn na vest, da so si gospodje italijanski poslanci v deželnem zboru istrskem dovolili neslano šalo, da so na sobo v poslopju sv. Ivlare v Kopru, kjer se je shajal slovensko-hrvatski klub, napisali besedo »Morti«. piše »Naša Sloga« : »Pobožna želja koperskih prijateljev našega naroda je brez dvoma izražena v onem napisu ; no, hvala Bogu, se na take želje ne ozira Oni, ki je nad italijansko gospodo v Istri, če tudi so veliki in mogočni. Zastopniki Hrvatov in Slovencev so, hvala Bogu, živi in zdravi, in vsaki od njih dela po svojih silah na korist našega naroda, in hočejo, ako Bog da, tako delati tudi v bodoče vzlie pobožni želji italijanske signorije v Istri«. Mi pa bi rekli, da je ravno to jako značilno za moralno, etično kvaliteto istrske gospode, da na tako resnem kraju in v takih resnih stvareh uganjajo svoje — bajacade ! Poleg tega pa je bilo v isti čas tisoč in članek o bledici, torej bolezni, ki je med Najboljši merski sestav (sistem) je fran- ; tisoč nedeljskih izletnikov na raznih parnikih j Slovenkami, žalibog, precej razširjena. coski ali meterski, katerega so se poprijeli J in jadrnicah na visokem morju in mnogo teh ; Tudi ta zvezek ima priloženo sliko, skoro vsi omikani narodi. | ladij se sploh še ni povrnilo; le kapitani j krasno Madono češkega umetnika C. Temelj temu sestavu je desetmilijonski parnikov so iste še o pravem času spravili v C zec h a. kvadranta zemeljskega meridijana, idočega Nepristranski čitatelj bo moral priznati, skozi Pariz; ta del imenujemo meter (grški da »Slovenka« lepo napreduje ter se bo ču- metron = mera). Iz metra kakor da«gostne dil, da nahaja tako malo odziva med sloven- enote Uvajamo tudi vse površinske in telesne skim čitateljstvom. No, kdor pozna razmere mcre; stopnjevanje merskih delov in višjih in ve, kako se iz osebnih vzrokov — javno e,lnot je Uvedeno po decimalskem setavu. in skrivoma — v klerikalnih glasilih in v »li- j r:,ze merskih enot zaznamujemo V Pennsvlvaniji se je poštni ekspresni | beralnih« pamtletih, a tudi v zasebnih pismih z grškimi besedami: deka = 10, hekto - vlak zaletel v neki pogrebni vlak, katerega I deluje proti temu edinemu našemu ženskemu l00> ki,° = 1000 ia ra.vri:l = 10.0CH», pod- je vihar doletel na potu na pokopališče ter j listu, temu bo ta prikazen jasna. Vprašanje oddelke pa z latinskem« besedami deci = Vio> se pred viharjem zavaroval v predoru pri j je pa, ali dotičniki koristijo naši skupni centl — V100 1,1 millt ~ Viooo \Vellingtonu. O tem je bilo 15 ljudi usmr- j stvari, ali pa jej ne koristijo... cenili ter mnogo drugih ranjenih. V Buffalu _ 1 zavetje. Daleč na okolo je obrežje posuto z podrti na mi vacht iu zabavnih čolnov. Tikoma pred New-Yorkom se je neka rodbina : oče, 1 mati in pet otrok zatekla pod neko drevo, a treščilo je ravno med nje; Čudno pa, da ni bil nihče ranjen. zvezi /. oo Vesti iz Kranjske- * D v a to v a r na vlak a sta minolo soboto zvečer na ljubljanskem kolodvoru trčila skupaj. Poškodovanih je bilo le več vagonov, druge nesreče pa ni bilo. * Gostovanje slovenske umetnice v Bele m g r a d u. Začetkom prihodnjega meseca bo. kakor poroča «Narod», izvrstna domača moč v slovenskem gledišču v Ljubljani, gospa Irma Pola kova, gostovala na kraljevem gledališču v Belemgradu. Naša umetnica nastopi v več operetah v srbskem in jedni v slovenskem jeziku. Gospa Pola-kova je že nedavno temu, kakor smo poročali, na svojem gostovanju v Belemgradu dosegla najsijajnejših vspehov in si stekla naj-laskevejih priznanj. * Gospodinjska šola c. k. kmeti jske družbe v Ljubljani pod vodstvom ec. sester redovnic prične nov tečaj 1. oktobra t. 1. Pouk, ki je slovenski, traja 1 leto. Go-jenke stanujejo v zavodu ter je njih število omejeno na 1 '2. Pouk zavzema vse stroke gospodinjstva : kuhanje, šivanje, pranje, likanje, dela v hlevu in na vrtu, mlekarstvo itd., vrhu tega pa tiste šolske predmete, ki so potrebni za popolno izobrazbo gospodinj na kmetih. V šolo se sprejemajo vsaj 16 let stara dekleta, ki plačujejo po 14 gld. na mesec za hrano, stanovanje in vse drugo potrebno. Podrobni pogoji se izvedo pri c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, kateri je tudi prošnje za sprejem v šolo poslati do 15. septembra. * Držav n a p o d p o r a. Poljedeljsko ministerstvo je dovolilo za uravnavo Ljubljanice mej Vevčami in Kašljem 1500 kron podpore. * Ogenj je nastal včeraj okolu po-ludne na Selu pri Ljubljani. Zgorela so štiri poslopja in jeden prašič. Zasluga, da ni ogenj zavzel grozne dimenzije, gre vojakom žrebi-čarjem in sanitetcem, ki so bili, s častniki na čelu, prvi na mestu nesreče ter so najuzor-neje delovali na udušitev ognja. Na lice mesta sta prišla tudi okr. glavar marki Go-zani in pol. svetnik Podgoršek. Zažgal je baje neki potepuh. Škode je do 6000 kron. * God sv. Cirila in Metoda. Kakor posnemamo iz «Slovenca=> je apostolska stolica v Rimu ugodila prošnji ljubljanskega knezoškofa ter je god sv. Cirila in Metoda povišala v praznik više vrste (dupl. maj.) V sled te naredbe se bo v prihodnje god imenovanih svetnikov v ljubljanski Škofiji obhajal cerkveno in za ljudstvo vedno na dan 5. julija. je treščilo v veliko zalogo žita ter je ista r pogorela popolnoma. Promet je bil skoro j povsod ustavljen, brzojavna žica raztrgana na milje daleč, železnične proge in mostovi poškodovani ter promet na cestah po mestih ustavljen za mnogo ur. Važna novost v bicikfiški tehniki. Najvažnejši tlel biciklov in motorjev je gotovo pnevmatika. Ob vseh prednostih pa imajo sedanja kolesa to največo hibo, da se zračna Brzojavna poročila. in milli tično mersko enoto. Meter je navadna dolgostna mera. deka-1 . . '? . . . meter nam služi pri merski verižici) s liekto- metrom merimo poti iu krajevne ceste, s kilometrom in mi rij a metrom pa večje daljave, ki so jih poprej merili z miljami. Kvadratni :tli štfrjaski meter je temelj površinski meri. Sto št'rjaških metrov tvori i\\ ki je enota v gospodarski (zemljiški) pomeri. Kralj romunski na potovanju. DUNAJ 21. (K. B.) Kralj rumunski i pride 29. t. m. ineognito na Dunaj ; prihodnji dan pojde v Isehl obiskat cesarja, a od tod dne 30. t. m. popoludne obiskat na dvoj- ' .i- vodinjo Elizabeto Marijo v Traunkirchenu. i \lota telesne mere je kubični meter (ster), ............. „ _________________________Zve5er se P°vrne v Isehl> od koder se o<1- t. i. kocka po en meter široka, dolga in ,J, , .. . J , .a . i pelje čez Monakovo v zdravilišče Ragatz. - i cev lahko prodira m popotovalec prihaja tako1 . ° visoka. prav pogostoma v največo nepriliko, ter mora L Staja Iia hitiV]sfeeiU. | Tisoči del kubičnega metra ali kocka, IbCHL 21. (K. B.) Cesar je brzojavil katere n>l)i so 01 m dolgi (kubični decimeter), ministru za vnanje stvari grofu Goluchow-! je polUslga posdni meri (suhi in tekočinski) skemu: »Prosim Vas, da brzojavite Rost- ter se imenuje liter; potemtakem je kubični h ornu ter mu izrazite moje veselje, da je re- | meter toliko kakor kilo|iter = i()00 litrov, šen on, njegova junaška žena ter ostali naši! Enota za teŽQ je „ram> ki je enak težl državljani; 'izrazite mu tudi moje priznanje! kubi5nega centimetra destilirane vode o tona njegovem vedenju. Naj priobči moja ču-1 plot q C; ku|3jgni meter je torej enak mi-stva tudi častnikom in moštvu junaškega ,ijonu gramov {) mil|ier = ] tona), liter je mornarskega oddelka. Fran Josipe. ] j kiIograrn. y veliki trgovi„i pa rabijo na- Ta najvišji ukaz se je takoj izvršil. yadno ,e kiiograme, a hektograme iu deka- LONDON 21. (K. B.) »Daily MaiL grame ,e kakor ,|esetinske (decimalne) »d-javlja iz Tokohame z dne 20. t. m.: Japon- Jomke kilograma. Dejanska enota teže v veliki v • X • 1 ska vojna ladija »Yokohama« je odplula od <.-„„..:„: 1.,-l,,,.,™ Najveća njegova: j j ji trgovini je torej kilogram. tod, da izkrca vojake, ki so namenjeni, da Uradno uvedena znamenja (okrajšave) večkrat sredi poti pretrgati dalj ti j o vožnjo. Mnogi so si že belili glavo, kako bi temu nedostatku prišli v okom, a dosedaj so se še vsi poskusi izjalovili. Pred kratkim pa je Edvard Munzer iz Nemčije iznašel novost, katera utegne postati zelo važna za bicikliški šport. Bistveni del kolesa obstoji iz dveh spiralnih zmetij iz jeklene žice, ki sti oviti okolo kolesa namesto sedanje zračne cevi ; te dve špirali segati jedna v drugo in ste pokriti s primernim plaščem. Ta novi obroč je baje jako po ceni, trpežen, lahek ter se ga z lahkoto nastavlja na kolo prednost pa je ta, da odpade dosedanja sitna manipulacija z zračno tlačilko, ter strah pred i varuJej° 'l:ll,once v »anghaiu. i našib meriljso . m = raetcr, m* izpraznjenjem zračne cevi. I , BEROLIN 20. (K. B.) \Volff javlja: (kvatlRltni)> meter ,„» = kubični Nemški konzul v Cituu brzojavlja danes, da 1 zvezne Čete obstreljajo cesarsko mesto. Česati I uhost. Neka bogata gospa, ki je ozdra- j . ^ vila od gluhostt in šumenja v ušesih s po- lova je baje se v njem. močjo usesnega bobniia dr. N i c h o 1 s o n a, ; SHANGHAI 20. (K. B.) Glasom uradne okj je darovala njegovemu zavodu 75.000 gld. z kitajske vesti je Li Ping Heng umrl dva dni namenom, da gluhi in nepremožni ljudje vdo-1 po bitki dne 10. t. m., v kateri je bil rabijo brezplačno taka bobniia. Pisma naj se njen Izkreanje angleških Čet ni vznemirilo naslovljajo: S t. 4660, z a v o d N i c h e 1-! , . , , r , . * inA P J TJ 1 ~ , prebivalstva. Izkrcali so kakih 100 traneo- s o n »ljongcott«, (jt u n n e r s b u r g, 1 ' L o n d on. W. = ar, I = liter, g = h = hekto, k == kilo, d = deci. c = centi, Književnost in umetnost. »Slovenke« VIII. zvezek, ki je izšel včeraj, je zopet nov dokaz, kako se trudi uredništvo, da bi vsestranski zadovoljilo svoje čitatelje, a o tem jih ne zabavalo samo, ampak jim tudi koristilo. Gospa Danica pobija ženski dilentantizem ; v odlikovanem spisu »Ženska k'o t vzgojiteljica« kaže ista marljiva sotrudnica, kakšna bodi j sarica vdova iz dveh vzrokov ni pustila pred vsem naloga ženske: širiti svetlobo v dvora v Singafuju, in sicer aradi pomanjka-temi, voditi blodeče po pravi poti, podpi- nja vode in zaradi tega, ker prebivalstvo tega rati padajoče ! V tretji razpravici nam raz- mesta, ki je iz večine inohamedansko, sovraži laga ista pisateljica, kaj je »tretji« spol. cesarico- vdovo, zlasti, ker se boji čet Tungfu-Ivanka odgovarja g. Bogdanu Kazaku na siangovih. Uradniki na jugu so zaradi tega njegovo razpravo: »Nekaj o ženskem posvarili cesarico-vdovo. vprašanju« v »Zori«. Zanimivi članek je Romuni in Bolgari, pisan objektivno. Spis »Ženski pokret BUKAREŠTA 20. (K. B.) Včeraj je na Grškem« je posnet po izvrstnem srb- j bil velik ljudski shod, katerega seje udele- stir jaški meter ; a gram ; dk = deka, ui (grški m) - mvria ; m = milli. Iz t»-h oicmjsav delamo sestave, kakor mm = milimeter, km- --- štirjaški kilometer, cm' = kubični centimeter, ha = hektar, kg -= kilogram, dk[r = dekairratn itd. O ? ~ 'J V Avstro ogerski smo sprejeli ime tne-skih vojakov. Pravijo, da pojde v Tientsin tergki gtQt (meterski cont) za 100 kilogramov; neki parnik, ki vsprejme ljudi, osvobojene v znamenje za to višj() enoto jc M (<»1 franco- Pekin^u- skega (juintala = stot) 1000 kilogramov je PARIZ 20. (K. B.) »Agence Havas« tmm _ t lSt0 Zfl!irnenje je v navadi tudi na oporeka vesti nekega bruseljskega lista, da Xemškem; za naš H pa rabijo Nemci večkrat minister za vnanje stvari, Delcassć, namerja = iiektokjiograill. sklicati v Pariz shod diplomatov, da bi pro- j _ učili sredstva, s katerimi naj bi se zagotovila edinost velesil na Kitajskem. LONDON 21. (K. B.) »Times« javljajo ! včeraj iz Šanghaia : Misijonarji, ki so nedavno prispeli iz Šensija, so mnenja, da ce- Razne vesti. Strašen vihar je razsajal v noči od 12. na 13. t. m. na zapadnem obrežju Zjedinje-nili držav, iti sicer od Kanade do Floride na več tisoč kilojietrov daleč v dežele. Škoda, ki jo je provzročil grozni orkan, je velikanska in znaša na stotine milijonov ter je sto i u sto ljudi prišlo ob življenje. Orkan je v par urah o pustošil dvanajstero najbolj cvetočih mest /jed i njen i h držav. Pred nesrečo je bilo sedem tropično vročih dni, potem p je v nedeljo zvečer padel termometer za 25 stopinj. Ob enem je zavel močan piš, ki je v nekaj trenotkih narastel v strašen vihar. Z" naglico 100 kilometrov v uri, divjal je čez Ne\v-York, posipal ceste z razvalinami ter divje razburkal vode v pristanišču. Treščilo je zdaj tu zdaj tam in tekom jedne ure je gorelo že na dvajsetih različnih mestih. K sreči so bili gasilci vedno takoj na kraju nesreče in je ploha tudi učinila svoje, tako, da se je požar zelo omejil. Kljub temu pa je zgorelo več oseb : štirinajst jih je bilo samo v New-Yorku ubitih od strele. Število onih, ki so se \ topili v pristanišču, še ni določeno. skem listu »Ženski svet« v Novem Sadu, i i stoto ko črtica »Žene«, ki zaključuje z besedami: »Mogoče je ženo osrečiti, treba je le njeno ljubezen umeti in jo samo malo — žilo kakih 30.000 oseb in ki je sprejel resolucijo, da obsoja postopanje Bolgarske o priliki umora prof. Michaileana, odobruje odločne naredbe romunske vlade ter jo po- MT pohištva vsake vrste Alessanflro Lby1 Minzi v Trstu. Piazza Rosario 2. (šolsko poslopje). Bo^nt izbor t tapetarijah, zrcalih in slikah. Ilustriran cenik grratis in franko vsakemu na zahtevo. Cene brez konkurence. Predmeti stavijo se na brod ali železnico brez da bi se za to kaj zaratnna*. ljubiti.« Med drugimi leposlovnimi doneski živa, naj opozori Evropo na homatije Bolga- naj omenimo nadaljevanje »S t u de n t k«, rov, ki da imajo namen, da bi rušile mir katere piše toli napadana Zofka K v e d e r. na Balkanu. Kralju je shod izrazil udanost Dejanje se zapleta na tragičen način. Baš to jn zvestobo. nadaljevanje ima prekrasnih odstavkov. Sla- \ ojna v jtlžlli Afriki. • voljub Podala pinsk v nam je podal ak- CA PST A DT 20. (K. B.) Kakor poro- | tuvelno sličico »Brez cilja«, neki Obscu- čajo sta se De\vet in Delarev pokazala vče- i rus pa sentimentalno črtico: »Posvećenje*, raj 20 milj pred Pretorijo, od koder sta Ostajajo še pesmi. Zupančičeva muza odišla čez Hebron proti severovzhodu. je zopet bogato zastopana : Soneti, pesem, verzi, epigram in pomladni izlet ! Prijateljem pristne poezije bo ta zvezek dobro došel. Tudi g. E. G a n g l« seje zopet oglasil z ljubko pesmico »Zamišljena ljubica«, B. Baebler pa s pesmico »Kedar te vidim...« Nova prikazen na polju pesništva je Bonifacij, ki se nam predstavlja s pesmico v narodnem slogu : »Zatvori, dekle, kamrico...« »Listek« je izvečine posvečen književnosti i.i umetnosti. Opozarjamo zlasti na že obljub- Jttbilej sultanov. CARIGRAD 21. (K. B.) Pravijo, da o priliki sultanovega jubileja pride semkaj j khedive egipčanski. Trgovina in promet. Uvod v nauk o trgovini. II. del. Trgovina z blagom. Tretji o ti d e 1 e k. ljeno kritiko slavnega hrvatskega pesnika Določanje količine v trgovini z blagom. Xeresa de la Maraja o Zofke K ve- (Dalje.) drove knjigi »Misterij«. Isto delo je Temelj meram, kakor je določen po za- kratko ocenila tudi gospa Danica. Omeniti konu, in razmerje merskih enot med seboj tvor i moramo še »literarnih paberkov« ia izvrstni merski sestav, kije v dotični državi v veljavi. OBUVALA! PEPI KRAŠEVEC pri cerKvi S?. Petra (Pima Rosario pod ljudsko šolo) priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke Po5tne naročbe se izvrše v tistem dnevu. Odpošiljatev je poštnine prosta. Prevzema vsako delo na debelo in drobno ter izvršuje iste z največjo natanjčnostjo in točnostjo po konkurenčnih cenah. Za mnogobrojne naročbe se priporoča Josip St&ntič Čevlj. mojster k F AHLUVIA ? Kaj je Čitajte jutrajšnjo „Edinost". HIHIl^ilHEir Mala oznanila. Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih cenah. Za enkratno insercijo se plača po 1 nvč. za besedo; za večkratno insercijo pa se cena piimerno zniža. Oglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po 10 gld. ter se plačujejo v četrtletnih antieipatnih obrokih. Najmanju objava 30 nvč. V Trstu. Ziiloga likerjer t sod č i h in buteljkah. Porhonn lal/nh u,ica Acljivo v mrzli vodi, je Najuspešnejše sredstvo za zatiranje in uni-fevanje vseli trt 11 ili mreesov in ušij, vseh žuželk na sadnih in drugih drevesih, ze lenjadi in cvetljicah. Navodilu za ndm ,.Atfrieola" ]nišiljn franko Tovarna mila R Meri k C.o TRST. - Via Limitanea št. 1. - TRST. ZASTOP IN ZALOGA na Goriškem pri g. Frideriku Primas v Gorici, Travnik Iti (v dvorišču) in na Opčinah pri g. Frideriku Cumar. Ulica Stadion št. 20, pekarna in sladčičarna, svež kruh večkrat na dan. prodaja moke. Vsprejema tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna. f "'T1T— 'T11-- Tf1' J ■ ■ i ■ .I ." - Kavarne. Anton Šorli priporoča svoji kavarni »Commercio« in »Tedesco« ki sti shajališči Slovencev. Na razpolago so vsi slovenski in mnogi drugi časniki. Trgovci. P»*5lfl Ujfft/ Ulica Barriera vecchia št. 13 I I dll niliy prodajalnica vsakovrstnega manifakturnega blaga in drobnarij. Na zahtevanje se pošiljajo vzorci tudi na deželo. 1X1 •m Muha Josip Oglje in drva. v ulici del Torro štev. 12 priporoča svojo dobro preskrbljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor pre- | moga, koka, trdega lesa itd. Svoji k svojim \ 51 Dr. Rosa Balsam -- iz lehrne B. Fraper-ja t Pragi Praško domače zdravilo i -- je že več kakor 30 let obče znano domače zdravilo vzbuja slast iu odvaja lahko. Z redno uporabo istega se prebavljanje krepi in ohrani. Velika steklenica 1 gld., mala 50 nvč. po pošti 20 nvč. več. varilo! Vsi deli embalaže nosijo je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero varuje in ohrani rane čiste, vnetje in bolečine olajša in hladi. V pušicah po 35 in 25 nč., po pošti 6 nvč. več. zraven stoječo. postavno po- Ioženo varstveno znamko. Prva slovenska Pohištvo. izdelovalnica in zaloga zaznovrstnega pohištva lastnega izdelka. Sprejemam naročbe po načrtu. Delo fino in trpežno, cene brez konkurence Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu in na deželi v smislu gesla „svoji k svojim." Andrej Jug v Trstu ulica S. Lucia 12 {zadej c. kr. deželne sodnije.) priporoča svojo veliko prodajlnico in izdelovalnico vsakovrstnega pohištva in popravljenje istega po cenah ki zadovolje gotovo vsakega gosta. Za obilne obiske se priporoča Ivan Cink, ulica S. Daniele št. 2. Is! Glavna zaloga: Lekarna B. Fraper-ja c. in kr. dvornega zalaptelja „pri črnem orlu'' Praga, Malastran, Ogel Spornerjevc Ulice. Vsakdanje poštno razpošiljanje. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogerske, v Trstu v Lekarnah: G. Lucia ni, E. Leitenburg, P. Prendiui, S. Serrarallo, X. Šuttina, C. Zauetti. A. Praxmarer Slovenec V Gorici. Civilni in vojaški krojač. ...... . .. gfcž, vsatemu Koj razumilivi C. kr. pnviHuram kron ^^ Martin Poveraj v Gorici na Travniku št. 221, n. I ima izborno zalogo vsakovrste blaga za obleke iz inozemskih in avstrijskih tovarn in gotovih oblek, dežnikov in sobnih plaščev za vsako sezono. vse po najnovejši modi. Gimnazijski konvikt Benediktinske ustanove pri Sv. Pavlu na Koroškem. Polletna penzija 280 kron. Javni višji gimnazij. Pojasnila daje predstojništvo konvikta. l\ok za vsjmjemno skušnjo: 17. september. Fran Willielmov llTljljlti W\ od Frana Wilkelm lekarnarja v Neunkirchen (Spodnja Avstrijai. Se dobiva v vseli lekarnah v zavitku po 1 gld. av. vel j. ISO gld. išče mašinist na posodo; vrne 200 gld. Dobro jamstvo. Ponudbe pod: »200« na upravo Kdinosti*. Voščene sveče. J|/«haa svečar v Gorici ulica Sv. Antona . l\U|JCtU št - izdeluje sveče iz pristnega čebelneg-a voska. Za pristnost jamči a 2000 k. Za obilne naročbe se priporoča preeastiti duhovščini, cerkvenim oskrbništvom ter slavnemu občinstvu. Tovarna nadplatov (Seli u h ob er-tlieil) tvorničko zalogo usnja in podplatov, vse potrebščine za čevlarje, sedlarje, knjigoveze, itd. ter glavno zaloge voščila {biksa) družbe S?v. Cirila in Metoda v Lju- j I bljani ima trvdka Ivan Drufovka Gorica Travnik 5 I Filialki v Komnu in Sežani. Ceniki za&tonj in franco naročila točna. ^ Omm%us k vsakemu vlaku. Dr. JOSIP MARTINIS doktor vsega zdravilstva in specijalist za očesne bolezni ulica Taldirivo štev. 3, I. nacist. Sprejema na domu vsaki dan od 8 do 83/4 zjutraj in od 1 do 2 popoludne in eventuelno oH O o h o >to ■iN £ O M o M m U O g Mainnt 4f 6t6l SuŠUk Kavarna Obed po 1 krono. — Večerja po 60 vin. Poleg al>onementov je podpisan«* ravnateljstvo uvedlo tudi izdajo blokov, veljavnih / \ željeno dobo za obede po ceni ene krone. Vsak dan raznovrsten in obilen menu. Izborna bela vina i/, sla vin »znanih kleti prav. grofa Nikole Podrinskega v Zagrebu. Domače vino prve vrste iz Meje je vedno v veliki izl>.-ri liter p<> 1 K. vin. Dalmatinska najizbranejša vina v butiljah p<» vin. 4n, 60 in 1 K. Opozarjajo se p. n. gospodje obiskovalci posebno na slovite marke Solinsko in Kasteianski Crljenak. Pristna Vodica iz Bakra, lastnega pridelka, po '2 K. hutiljka. Plzensko pivo iz prve delniške pivovarne v Plznu po 64 vin. liter. RAVNATELJSTVO. Elegantne sobe od K 1.20 naprej. Velika dvorana za koncerte in gledališke predstave Električno razsvetljen vrt. Balincanje in L a w n - T e n n i s. Omnibus k vsakemu vlaku. o, Vzajemna zavarovalnica proti požarnim škodam in poškodbi cerkvenih zvonov 10T v Ljubljani je pričela svoje delovanje Pisarna zavarovalnice se lftlliaja na Dunajski cesti v 3Ie