Poitnl urad 9021 Celovec — Verlagspostamt 9021 Klagenfurt Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt Posamezni izvod 1,30 Sil., mesečna naročnina 5 Šilingov P. b. b. VI. KONGRES ZVEZE SINDIKATOV AVSTRIJE: Vsestransko soodločanje poglavitna zahteva Prezident Jonas opozarja na resnost krize Minulo nedeljo je stopil VI. kongres Zveie sindikatov Avstrije — žitev zaščite pri odpovedih in od-najmočnejše organizacije v državi — v ospredje avstrijskega javnega pustih, ter poenotenje dopustov in zanimanja. Pozornost, ki mu jo javnost posveča, traja ves teden. Danes odpravnin. Med nadaljnimi zahfe-bo kongres zaključen, njegova vsebina In sklepi pa bodo še precej vami je treba še omeniti zahtevo časa odmevali v političnem, gospodarskem in socialnem življenju na- po zakonu za zagotovitev delovnih še države. mest, po močnejšem zastopstvu sin- Pomen kongresa, ki se vrši v času največje gospodarske napetosti dikafov v organih podržavljene in-v državi v zadnjih 15 letih, je najbolj očiten s tem, da se je njegove dustrije in po izdelavi trajnejšega slavnostne otvoritve v dunajski mestni hali udeležilo okoli 8000 ljudi, koncepta razvoja železnic, med njimi delegacije in opazovalci iz 19 držav, in da sta ob tej pri- V sredo je na kongresu govoril ložnosti govorila zvezni prezident Jonas in zvezni kancler Klaus, generalni direktor avstrijske narod-Vsebina predlogov, ki jih mora kongres obravnavati in o njih sklepati, ne banke W i r I a n d e r, danes obsega 64 strani, med njimi zavzemajo predlogi včlanjenih sindikatov pa ;jma predsednik Benya zaključ-54 strani. no besedo. Pred barometerskimi volitvami V nedeljo se bo v Avstriji začela jesen »malih volitev«. V Kremsu bodo šli prebivalci na volišče, da izvolijo nov občinski svet. V nedeljo teden, torej 8. oktobra bo celovško prebivalstvo volilo nov občinski svet. Isti dan bodo občinske volitve tudi v mestu Salzburg. Tem občinskim volitvam bodo 22. oktobra sledile deželnozbor-ske in občinske volitve na Zgornjem Avstrijskem, 5. novembra pa občinske volitve na Gradiščanskem. Te volitve so prve od lanskih državnozborskih volitev, ki so bile 6. marca in pri katerih je OVP dosegla večino v državnem zboru in s tem tudi samostojno vlado. Ker bo pri vseh teh volitvah šlo na volišče okoli 1 milijona volivcev, bodo prav gotovo pokazale, kako je med prebivalstvom odjeknilo poldrugo leto samovladanja OVP. To bodo pokazale tembolj ker različnost interesov pri državnozborskih, deželnozborskih in občinskih volitvah čedalje bolj zginja, ker se njihovi problemi med seboj vedno bolj prepletajo. Pred kongresom, ki zaseda ob stoletnici priborjenega zakona o pravicah zborovanja in združevanja, sta ločeno zasedali frakcija socialističnih sindikalistov in frakcija krščanskih sindikalistov, poleg tega pa je bila še konferenca sindikalno organiziranih žena in kongres sindikalne mladine. V soboto zvečer je priedil dunajski kardinal K 6 n i g sprejem za zvezne sindikalne predstavnike. V svojem pozdravnem nagovoru je zvezni prezident Jonas poudaril, da je Zveza sindikatov v glavnem dosegla cilje, ki si jih je zastavila na V. kongresu, da pa sedaj nikakor ni ‘le njena naloga, da premosti sedanjo krizo, marveč je to naloga države in celokupnega gospodarstva. S tem v zvezi je izrekel priznanje prizadevanju sindikatov, vse merodajne činitelje pa pozval k na-daljnemu sodelovanju, da se obvarujeta doseženi napredek in demokracija v državi. Besede zahvale je sindikatom in včlanjenim delavcem in nameščencem za njihov doprinos k dosegi trdnosti države izrekel tudi kancler Klaus. V ponedeljek je kongres z 700 delegati in gosti začel s svojim delom. V svojem poročilu je predsednik, državni poslanec B e n y a najprej nakazal uspehe prizadevanj od zadnjega kongresa pred 4 leti. Pri tem je opozoril na dosego zajamčenega tritedenskega dopusta za vse delojemalce, na dosego dela prostega državnega praznika, na zboljšave pri socialnem zavarovanju in na olajšave pri mezdnem davku. Ko je govoril o aktualnih vprašanjih, je zlasti poudaril zahtevo po pravici soodločanja Zveze sindikatov v javnem življenju. To soodločanje se ne more več omejiti le na podjetja In na paritetično komisijo, marveč mora biti razširjeno na številne sosvete In na pravico do stališča k osnutkom zakonov. V sklopu poročil o razvoju in delu sindikatov od zadnjega kongresa je govoril sekretar H o f s t e t -ter. Število članov je po njegovem poročilu naraslo na okroglo 1,543.000, dohodki pa so od začetka 1962 do konca leta 1966 znašali 1,7 milijarde šilingov. Povečali so se za 25 %. Od tega zneska je bilo 170 milijonov šilingov dodeljenih skladu solidarnosti, 250 milijonov je bilo izdanih za razne podpore, 5 milijonov pa za štipendije. Sindikalno premoženje je naraslo na 394 milijonov šilingov, delo sindikalnih organizacij in ustanov pa je stalo 471 milijonov šilingov. V teku svojega poročila je 'OVP obdolžil, da se v parlamentu ravna čedalje bolj po svojih strankarskih koristih, isto velja tudi za paritetično komisijo pri vladi. V obeh primerih se premalo upoštevajo mnenje in stališča sindikatov, ki kot celota stojijo izven strankarskih trenj. Za tem, ko je poročal predsednik kontrolne komisije, prof. Klenner, je prišlo do obravnavanja vprašanja sindikalno organiziranih žena, katerih število znaša okroglo 431.000. Tekom leta 1966 je število zaposlenih žena padlo za 20.000, junija 1967 pa je bilo zaposlenih 54.000 manj žena kot pred letom dni. Iz tega sledi, da so delovna mesta žena najbolj ogrožena. Med predlogi, ki jih obravnava kongres, je treba predvsem omeniti zahtevo po pozitivnejših ukrepih na področju gospodarstva, zlasti potom sproženja novega vala Industrializacije s koncentracijo in pospeševanjem objektov rasti. Kmetijstvo noj svoja sredstva za pospeševanje porabi predvsem za ostvaritev dovolj velikih življenja sposobnih kmetij. Pomembna je tudi zahteva po kodifikaciji delovnega prava, ki naj zapopade zdru- Kongres astronavtske federacije v Beogradu EGS in dežele vzhodne Evrope Pod 'tem naslovom je bil konec mi-lulega tedna v Trstu tridnevni po-vet ekonomistov, ki so se ga udele-•ili predstavniki Evropske gotspo-larske skupnosti in ekonomisti Mad-:arske, Češkoslovaške, Poljske, Nemke demokratične republike in Jugo- Noto posvetovanju so dali uvodni lagovori italijanskih predstavnikov. / njih so se prepletale te-le tomelj-le ugotovitve: Evropa, _ predvsem rzhodna, doživlja v zadnjem obdob-u pomembne gospodarske spremem-)e, tako da so odstranjene mnoge )vire za intenzivnejše gospodarsko, snanstveno in tudi kulturno sodelovanje med Vzhodom in Zahodom, rej možnosti odgovarjajoče narašča tudi zanimanje in potreba po gospo- V Beogradu se je v ponedeljek pričel 18. kongres mednarodne astronavtske federacije. Kongresa, ki bo trajal do jutri, Se udeležuje več kot 1000 znanstvenikov iz 30 dežel. Sovjetska zveza je na kongres poslala »prvo garnituro« 90 znanstvenikov in astronavtov, medtem ko so Združene države Amerike poslale le »drugo«. Kongresu prisostvuje sovjetski načrtovalec raket iin satelitov, oče prvega umetnega zemeljskega satelita L. I. Sedov. Kongres, ki je povezan s proslavo desetletnice vesoljskih raziskav v Sovjetski zvezi — pred 10 leti je poletel v vesolje prvi »Sputnik« — razpravlja o uvedbi astronavtike v šolske programe, o pogonskih sredstvih vesoljskih ladij, o astrodinami-ki, o uporabnosti satelitov v različne miroljubne namene, o vodenju in kontroli vesoljskih ladij, o bioastro-navtiki itd. Najpomembnejši del ‘kon- gresa pa so simpoziji o orbitalnem laboratoriju, ki naj bi nekaj let krožil z izmenljivo posadko okrog Zemlje, o vesoljskem pravu in o zgodovini vesoljskih poletov. Otvoritveni nagovor je imel oče prvega umetnega satelita L. I. Sedov. V svojem nagovoru je dejal, da je tehnično povsem mogoče zgraditi stalno naseljeno orbitalno postajo, ki lahko odlično služi predvsem raziskovanju s področja astronomije' .gw fizike in meteorologije. Sedaj je v ospredju problem medplanetarnih poletov ljudi na druge planete. Pri tem je omenil, da bo Venera čez 19 mesecev v položaju, ki bo omogočil polet nanjo, Mars pa bo v prav takšnem položaju čez 25 mesecev. Kongres je povezan z obsežno astronavtsko razstavo, pri kateri sovjetska zveza prikazuje vesoljsko ladjo Vozhod in 11 nadaljnih vesoljskih teles. Umrl je Ivan Regent V Ljubljani je v torek preminul v 84. letu starosti Ivan Regent, eden prvih buditeljev slovenskih delovnih ljudi v borbi za napredek in enakopravnost. Vse svoje življenje je posvetil svojemu narodu in delovnim ljudem sploh. Leta 1902 je postal član Jugoslovanske socialnodemokratske stranke v Trstu, leta 1914 je bil izvoljen v njen izvršni odbor, nakar je postal njen predsednik. Leta 1921 je bil med ustanovitelji Komunistične partije Italije in postal njen sekretar za slovenski del Primorja. Po osvoboditvi je zavzel vidne položaje v vodstvu KPS in KPJ. V tem svojstvu je, kakor prej, posvetil vse svoje delo pro-svetljevanju slovenskega človeka. Ob smrti Ivana Regenta je ZSO poslala Zvezi komunistov Slovenije telegram naslednje vsebine: Ob smrti uglednega borca za pravice delovnega ljudstva in vnetega zagovornika enakopravnosti zamejskih Slovencev se v globokem spoštovanju klanjamo tudi koroški Slovenoi. Zahodna Nemčija spet išče Jugoslavijo Bonnsko notranje ministrstvo je v ponedeljek sporočilo, da je prepovedalo ustaško organizacijo ..Hrvatski demokratski odbor" ki ima svoj sedež v Munstru v Vestfaliji. Istočasno je ukazalo njen razpust. V utemeljitvi tega ukrepa je ministrstvo dodalo, da je ugotovilo, da je delovanje tega odbora v nasprotju z zakonom, da je ..naperjeno zoper idejo o sporazumevanju med narodi in da prav tako ogroža javni red in mir." Dva člana tega društva sta bila obtožena kovanja terorističnih akcij v Jugoslaviji in sta bila zaradi tega 10. marca v Kolnu obsojena na zaporne kazni. V političnih krogih Bonna razlagajo ta ukrep zahodnonemškega notranjega ministrstva kot eno izmed znamenj, ki pričajo o tem, da se Zvezna republika Nemčija zadnje čase resno prizadeva, da bi zboljšala odnose z Jugoslavijo. goslavija v bonnskih diplomatskih odnosih »poseben" primer, drugačni od romunskega, kanclerju Kie-singerju pa se je še pred dvema mesecoma zdelo, da kompleks obnove odnosov z Jugoslavijo zahteva še temeljito proučevanje. Kakor pa sedaj' izgleda, hoče bonnsko vlada izkoristiti »priložnost". To priložnost pa vidi v nedavni izjavi jugoslovanskega državnega sekretarja Marka Nikeziča v Parizu, ko je rekel, da je Jugosla- darski izmenjavi med vzhodno- in zahodnoevropskimi državami, pri čemer je bilo postavljeno za zgled sodelovanje Italije kot članice EGS z Jugoslavijo in sodelovanje med Fur-Janijo-Julijsko krajino ter Koroško in Slovenijo, katerih prva pripada državi, ki je članica EGS, druga državi, ki je članica EFTA, tretja pa je v jugoslovanskem socialističnem sklopu. S tem v zvezi je bilo prikazano tudi večajoče se sodelovanje Italije z evropskimi vzhodnimi državami. To sodelovanje ima še veliko možnosti, 'treba pa je, da se režim trgovinske izmenjave spremeni v prid liberalizacije, da se razširi kreditiranje izvoza in da se poveča 'tehnično in industrijsko sodelovanje. vija pripravljena brez pogojev ob- Odnosi med Zvezno republiko premišljene korake, da bi uredila novitj ^ose z Zvezno republiko Nemčijo in SFR Jugoslavijo so se svoje odnose z Beogradom. Žani- Nemčijo in da za Jugoslavijo to ni poslabšali pred 11 leti, ko je Nem- mivo je Je, da se ji pri tern zadnje nič novega, sicer pa ni pred 11 leti čija iz protesta proti priznanju Nem- čase — izgleda — zelo mudi. Tako po svoji volji pretrgala stikov in ške demokratične Republike s stra- je sedanji zunanji minister Brandt dotlej nikoli ni postavljala pogojev ni Jugoslavije prekinila z Jugosla- precj dvemi |efi dejal, da je Ju- za obnovo odnosov, vijo diplomatske odnose. Od tedaj naprej je Jugoslavija v Zahodni Nemčiji vzdrževala Je svoj urad, ki je imel svoj sedež v švedskem veleposlaništvu. Zadnje čase pa so se pričeli vrstiti dogodki, ki kažejo, da leži sedanji zahodnonemški vladi zelo na tem, da bi spet normalizirala svoje odnose do Jugoslavije. Že pomladi je poslala v Beograd svojega diplomata v rangu poslanika. Medtem je bil zahodnonemški minister in generalni sekretar demokrščan-ske stranke Heck dvakrat v Jugoslaviji. Prvič se je oficielno udeležil gasilske prireditve v Karlovcu, drugič pa je bil na zagrebškem velesejmu. Vse to in pa sporazum o delovni sili, ki sta ga državi medtem sklenili, kaže, da ubira bonnska vlada TE DNI V BEOGRADU: Posvet o elektrogospodarstvu med Avstrijo, Italijo in Jugoslavijo Včeraj se je v Beogradu začelo peto plenarno zasedanje regionalne skupine za koordinacijo, proizvodnjo in prenos električne energije med Avstrijo, Italijo In Jugoslavijo. Na dnevnem redu zasedanja, ki bo jutri končano, so vprašanja proizvodnje in prenosa električne energije, poročila o gradnji elektrogospodarskih objektov, problemi goriva, jedrskih elektrarn in izmenjave električne energije. Neposredni predmet posvetovanja pa je tehnični projekt »220-kV-znake SUDEL" za povezavo prenosa elektrike med Avstrijo, Jugoslavijo in Italijo. Ta daljnovod bo imel svoje izhodišče v Št. Petru na Vašinjah. Po tem projektu naj bi bil daljnovod s skupno dolžino 660 kilometrov zgrajen do konca prihodnjega leta. Sedaj v Beogradu razpravljajo o vprašanjih njegovega financiranja. Izvedba tega projekta bo fe države gospodarsko medseboj še bolj povezala, je vendar električna energija ključni pogoj za gospodarski razvoj in za medsebojno sodelovanje omenjenih držav. v-e^-c/ruc« Kaj je infrastruktura? Napredni ekonomisti držav z visokoindu-strializiranim gospodarstvom pravijo, da mora tako gospodarstvo na daljšo dobo uspevati le, če ima primerno zgrajeno infrastrukturo. Njen pomen so pravilno spoznali večinoma šele v zadnjih letih, zato pojem »infrastruktura« v čedalje večji meri uporabljajo, ne da bi bilo ■širšemu krogu prebivalstva znano, kaj pomeni in predstavlja. Pojem »infrastruktura« je vzet iz vojaške terminologije. Na gospodarskem področju zajamemo z njim zelo različne investicije javne roke, to je države, dežel in občin, ki so namenjene predvsem temu, da ustvarijo pogoje za razvoj zasebne proizvodnje in da odpravijo negativne vplive na zasebno gospodarsko dejavnost. Tako štejejo k infrastrukturi javne investicije na naslednjih področjih: promet, energija, vodno gospodarstvo, gradnjo stanovanj, izobrazba, raziskovanje, zdravstvo, prostorno načrtovanje in javna uprava. Bistvena značilnost infrastrukture obstoja na vsak način v pomanjkanju lastne rentabilnosti, vsled česar privatno gospodarstvo razumljivo na njej nima potrebnega interesa. Zato pa je narodnogospodarska rentabilnost takih investicij tem večjega pomena. Vloga infrastrukture trenutno ne obstoja le v vprašanju » kako živimo danes in kako bomo jutri?«, marveč v vprašanju »v kakšnih razmerah moremo in bomo živeli leta 1980?«. Zato je razumljivo, da morajo v čedalje na-glejšem tempu razvoja industrijske družbe investicije javne roke biti v določenem razmerju do skupnih investicij in do narodnega dohodka. Poleg tega mora biti struktura javnih investicij taka, da bo držala ravnotežje med investicijami materialnega značaja in med investicijami duhovnega značaja (izobrazba, raziskovanje itd.). Država, ki greši proti tem zakonitostim, ki ne skrbi za kolikor toliko odgovarjajoče razmerje med javnimi investicijami ter med proizvodnjo in potrošnjo blaga, mora prej ali slej občutiti socialne ne prilike in upadanje gospodarske storilnosti. Prav te ugotovitve pa so resno svarilo tudi za našo državo. Delež investicij na področju infrastrukture, od leta 1950 pri nas ni le nazadoval, marveč vidno zaostaja tudi za .drugimi industrijskimi deželami. Tako je n. pr. naša država leta 1963 uporabila za infrastrukturo po glavi prebivalstva za 28 °ln manj kot Zahodna Nemčija, v pogledu na investicije duhovnega značaja pa sameva daleč za evropskimi industrijskimi državami. S 100 šilingi na osebo izda v ta namen na leto manj sredstev, kot jih izda en sam švicarski koncern. V tem pa je tudi jedro prihajajoče krize, ki je ne bo tako lahko odpraviti. Jutri bo odprt graški jugovzhodni sejem Jugoslavija med inozemskimi razstavljalci na drugem mestu Letošnji jesenski Avstrijski jugovzhodni sejem v G razu bo odprl jutri svoja vrata in jih držal za njegove razstavljalce in goste odprta do nedelje 8. oktobra. 1661 razstavljajočih podjetij iz 30 držav se bo v tem času merilo v konkurenčnosti in poskušalo pridobiti na dobrem glasu med obiskovalci sejma in kupci. Graški sejem se bo tokrat še bolj kot doslej predstavil kot avstrijski gradbeni sejem, kakor bo tudi spet poskusit stopiti v konkurenco z Innsbruckom kot drugi avstrijski sejem turističnega gospodarstva. Vsak dan bo sejem odprt od 9. do 18. ure prihodnji četrtek in soboto pa celo do 20. ure. Od razstavljavcev jih odpade 1049 na avstrijske zvezne dežele in 612 na inozemstvo. Med njimi je s 228 razstavljalci najbolj zastopana Zahodna Nemčija, na drugem mestu stoji s 95 razstavljalci Jugoslavija, na tretjem Velika Britanija, na četrtem pa Italija, ki bo sodelovala s 37 razstavljalci. Prvič bosta na sejmu zastopani Brazilija in Tu-nezija, >po daljšem času pa se ga bodo udeležili spet razstavljalci iz Češkoslovaške in Madžarske. V okviru sejma bo v »hali narodov" 12 kolektivnih razstav. Za razvedrilo razstavljalcev in pa obiskovalcev pa bo vsak dan poskrbljeno z oddajo »Avtomobilisti med potjo" ki bo od 1. do 8. oktobra vsak dan na razstavišču, poleg tega pa bo vsak dan na razstavišču mednarodni folklorni in umetniški program, ki ga bodo dale skupine iz Avstrije, Jugoslavije Madžarske in drugih sosednih držav. Kakor je poročal referent za tisk pri graškem sejmu, dr. K a g e r, vlada zlasti v Jugoslaviji za sejem veliko zanimanje. To so pokazale že tiskovne konference, ki jih je uprava sejma Imela v Zagrebu, Beogradu, Sarajevu, Reki, Ljubljani in Mariboru, še bolj pa bo prav gotovo to zanimanje potrdil Premiki v letošnj Prvo polletje tekočega leta je pokazalo, da prihaja v avstrijski zunanji trgovini do precejšnjih sprememb. Od svoje dolgoletne in vse predolge orientacije na območje EGS je pričela naša država z nekoliko večjim zanimanjem gojiti tudi trgovino z drugimi območji in državami. Prvo polletje je namreč pokazalo, da je avstrijski izvoz v območje EGS nazadoval za 4 odstotke, medtem ko je izvoz v območje EFTA napredoval za 17 odstotkov, v države vzhodne Evrope pa celo za 20 odstotkov. Na uvozni strani je sicer še vedno 58 odstotkov našega uvoza odpadlo na EGS, vendar se je istočasno uvoz iz območja EFTA povečal za okroglo 10 odstotkov. V detajlih gledano, je EGS na avstrijskem izvozu v prvem polletju udeležena z 41,63 obisk jugoslovanskih kupcev, o katerih kupni moči so v Grazu naravnost presenečeni. Lani pomladi so na sejmu našteli 35.000 obiskovalcev iz Jugoslavije, jeseni 65.000, letos pomladi pa že nad 100.000. Poleg gospodarskih zbornic Slovenije in Hrvatske, ki imata tudi na graškem sejmu stalni paviljon, hoče že na prihodnjeletnem pomladanskem sejmu nastopiti tudi srbska gospodarska zbornica, svoje veliko zanimanje pa je prijavila tudi gospodarska zbornica Bosne in Hercegovine. 'Poleg gradbenega in kmetijskega sejma ter sejma turističnega gospodarstva je treba kot zanimivosti tega sejma omeniti še razstavo malih živali, kolektivno razstavo Združenih držav Amerike z atrapo Gemini-vesoljske ladje, novostmi na področju elektronike in z avtomobilskimi gumami, ki vzdržijo stalno brzino 220 km. Nič manj ne bo zanimiva kolektivna razstava Sovjetske zveze, ki se bo tokrat predstavila predvsem s stroji za rudarstvo In za pridobivanje nafte. Kakor že spomladi bo posebno pozornost zbudila tudi jugoslovanska modna revija 4. in 5. oktobra. i zunanji politiki odstotka (lani 46,5 odstotka), EFTA z 21,51 (lani 19,62), države vzhodne Evrope ipa z 16,72 odstotka (lani 14,93 odstotka). Na uvozni strani je delež uvoza iz območja EGS v istem času narasel od 58,45 na 58,68 odstotka, delež uvoza iz EFTA od 16,29 na 17,99 odstotka, delež iz vzhodnih držav pa je zdrknil od 8,93 na 8,5 odstotka. Temu nasproti je vendar avstrijski uvoz iz Sovjetske zveze narasel za 16,6 odstotka, medtem ko je avstrijski izvoz v Sovjetško zvezo padel za 1,96 odstotka. Iz tega sledi, da se v trgovini z vzhodnoevropskimi državami naša država in njeno gospodarstvo zlasti zanima za sovjetsko blago, medtem ko se (blago ostalih držav na avstrijskem trgu še ni v potrebni meri uveljavilo, čeprav so te države pomemben kupec avstrijskega blaga. Več olajšav v maloobmejnem prometu V Ankaranu zaseda od četrtka minulega tedna naprej avstrtjsko-jugoslovanska mešana komisija za maloobmejni promet. Njena naloga je, da dokončno formulira in podpiše sporazum o nadaljnih olajšavah v maloobmejnem prometu. Svoje delo bo komisija končala koncem tega tedna. Med glavno delo komisije sodi izdelava enotnega sporazuma, ki bo zajel vse dosedanje delne sporazume, ki so se nanašali na ureditev maloobmejnega prometa 'in jih izpopolnil. Določila novega sporazuma predvidevajo uvedbo nekaterih novih olajšav za obmejno prebivalstvo. Med drugim naj bi na njegovi osnovi povečali število mejnih prehodov, podaljšali čas koristnikov maloobmejnega prometa ter omogočili prenos večje vsote denarnih sredstev čez mejo. Osnutek tudi predvideva povečanje medsebojne blagovne menjave v okviru maloobmejnega prometa. Vodja jugoslovanske delegacije Sljepče-vič je na začetku zasedanja — ki je osmo Avgust v Sloveniji: Več turističnih nočitev Naraščanje inozemskih turističnih nočitev, ki ga v Sloveniji turistična podjetja javljajo že od pomladi naprej, je trajalo tudi v avgustu. V 43 večjih turističnih krajih so našteli za 4,2 odstotka turističnih nočitev več kot v avgustu minulega leta. Število nočitev inozemskih turistov pa je bilo za blizu 11 odtsotkov večje. Ker gre pri tem še za nepopolne podatke, računajo, da bo dejanski porast še 'precej bolj ugoden. Ugodno se je inozemski turizem v Sloveniji razvijal tudi v septembru. po vrsti — izjavil, da sta Jugoslavija in Avstrija zadovoljni z dosedanjim razvojem in krepitvijo maloobmejnega prometa, ki v občutni meri prispeva k vzajemnemu sodelovanju in zbližanju med njunimi narodi. Avstrijskim gostom je koprski župan Miro Koojan priredil v četrtek minulega tedna zvečer sprejem, v teku svojega bivanja pa so si ogledali koprsko luko, nekatera turistična središča in znamenite srednjeveške freske v Hrastovljah. MED AVSTRIJO IN JUGOSLAVIJO: Po obsegu blagovne menjave Avstrije stoji še vedno EGS na prvem mestu. Avstrijski izvoz v njeno območje je v prvem polletju predstavljal vrednost 9344,2 milijona šilingov, njen uvoz pa vrednost 17.406,2 milijona šilingov. Trgovinska bilanca is tem območjem kaže letos že v prvem poletju avstrijski deficit v višini 8062 milijonov šilingov. Na drugem -mestu stoji območje EFTA, katerega članica je Avstrija. Njen izvoz v to območje je v prvem polletju znašal 4828,5 milijona šilingov, njen uvoz iz tega območja pa 5357,3 milijona Šilingov, vsled česar je avstrijski deficit znašal 528,8 milijona šilingov. Temu nasproti je bila naša država v vzhodni trgovini s 1223,2 milijona šilingov aktivna, pri čemer je naš izvoz dosegel vrednost 3752,9 milijona šilingov, uvoz pa vrednost 2529,7 milijona šilingov. Nov sporazum o blagovnem prometu podpisan Minuli teden sta pomočnik jugoslovanskega zveznega sekretarja za zunanjo trgovino dr. Petar Tomič ter načelnik v astrijskem ministrstvu za trgovino dr. Max Felbl na Dunaju podpisala sporazum o blagovnem in plačilnem prometu med obema državama. Novi sporazum bo nadomestil dosedanjega, ki je bil podpisan leta 1948. Ob podpisu je bilo rečeno, da je novi dokument rezultat in potrdilo vsega tistega, kar je bilo v zadnjih letih doseženo v gospodarskih odnosih med Avstrijo in Jugoslavijo. Novi sporazum je omogočil nadaljnji rczvoj dobrih sosednih odnosov med obema državama. Avstrijsko-jugoslovansko sodelovanje je v zadnjih letih od leta do leta zavzemalo večji obseg. Letos je bil avstrijski izvoz v prvem polletju z okroglo 635 milijoni šilingov za 50 odstotkov večji, kot lani, jugoslovanski izvoz v Avstrijo pa je napredoval za 10,7 odstotka na okroglo 600 milijonov šilingov. V zvezi z dosedanjo blagovno izmenjavo se vendar Jugoslavija pritožuje, da kupuje Avstrija v Jugoslaviji vse premalo industrijskih pol- in končnih izdelkov. Medtem ko so ti izdelki v jugoslovanskem uvozu udeleženi z 28 odstotki, so v avstrijskem uvozu udeleženi le s 16 odstotki. Novi blagovni in plačilni sporazum odpira gospodarskemu sodelovanju obeh držav še velike možnosti, saj v obeh primerih sodelovanja ne presega 3 odstotkov celokupne zunanje trgovine. Liberalizacija trgovine po določilih GATT in težave pri avstrijskem izvozu bodo k povečanju blagovne Izmenjave med obema državama pravtako prispevale, kakor avstrijski namen, da si uredi Rijeko kot svoje glavno tranzitno pristanišče. Tozadevni razgovori so bili pred kratkim na Rijeki. P03iR0Kea)sveru LJUBLJANA. — Ker je bil dosedanji predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Drago Dolinšek poklican na novo službeno mesto, je četrta skupščina Gospodarske zbornice SR Slovenije izvolila Leopolda Kreseta za novega predsednika. Novi predsednik sodi med vidne predstavnike gospodarskopoliličnega življenja Slovenije. Bil je minister za državne nabave, podpredsednik mestnega ljudskega odbora Ljubljana, generalni direktor Gospodarskega razstavišča v Ljubljani, naposled pa predsednik gospodarskega zbora skupščine SR Slovenije. MOSKVA. — V sovjetskem kmetijskem ministrstvu je bil podpisan sporazum o italijansko-sovjetskem sodelovanju na področju znanstvenega raziskovanja v kmetijstvu. Sporazum predvideva med drugim izmenjavo strokovnjakov, znanstveno-tchničnih pojasnil in načrtov, strokovnega čtiva, vzorcev semen in obiskov znanstvenih raziskovalcev. MOSKVA. — Predsednik turške vlade Demirel se je minuli teden mudil na uradnem obisku v Moskvi. Pri sprejemu, ki ga je njemu v čast priredil sovjetski premier Kosigin, je bilo poudarjeno, da so se sovjetsko-turški odnosi zboljšali, kar ne bo le v korist nacionalnim intereso-m obeh držav, temveč bo krepilo tudi mir na Bližnjem vzhodu in po vsem svetu. Premier Demirel je dodal, da Turčija ne more dopustiti, da bi kdo osvajal ozemlja drugih držav, niti ne, da bi pripojitev tujih ozemelj postala dokončna. ZAGREB. — Štajerski deželni glavar Krainer se je koncem minulega tedna mudil na obisku na Hrvat-skem. V sredo pa je deželni glavar Krainer prispel na dvednevni obisk v Ljubljano, kamor ga je skupno z njegovim namestnikom Schachnerjem povabil predsednik izvršnega sveta Stane Kavčič. BEOGRAD. — V pomoč arabskim deželam, da se izkopljejo iz krize po izraelski agresiji, so v Jugoslaviji zbrali 4,5 milijarde sedanjih dinarjev, to je 1,5 milijarde več, kot je bilo prvotno predvideno. Poleg tega so poslali arabskim državam pomoč v hrani, zdravilih, šotorih, čevljih, in drugih industrijskih izdelkih v vrednosti 8 milijard sedanjih dinarjev. NEW DELHI. — Te dni se zbirajo azijski ministri za trgovino v Bangkoku, da se pogovorijo o stališčih, ki jih bodo zastopali pri pogovorih dežel v razvoju, ki bodo v Alžiru prihodnji mesec. Razgovori v Alžiru bodo predpriprava za konferenco OZN o trgovini in razvoju (UNCTAD). Sestanek azijskih ministrov za trgovino je bil sklican na pobudo Tajske. NOVI SAD. — Od petka minulega tedna naprej Je v Novem Sadu odprta mednarodna razstava lova In ribolova. Na razstavi in sejmu sodeluje nad 40 dežel Evrope, Azije, Afrike in Amerike. Za podobnimi razstavami na Dunaju, v Berlinu, Dtisseldorfu in Firencah je to peta mednarodna lovska razstava. MOSKVA. — Sovjetski premier Kosigin je v petek sprejel šefa vladne gospodarske delegacije DR Vietnama Than Ngyja, ki je istočasno podpredsednik vietnamske vlade. Ob tej priložnosti je bilo podpisanih več sporazumov o sovjetski pomoči DR Vietnam. Sovjetska zveza bo dobavila letala, protiletalske topove, rakete »zemlja-zrak" ter drugo orožje in vojaško opremo. Istočasno so podpisali sporazume o brezplačni pomoči DR Vietnamu, dodelitvi novih kreditov in o trgovinski izmenjavi v prihodnjem letu. CORPUS CHRISTI. — Minuli teden je nad ameriško celino besnel orkan Beulah. Najhuje je divjal v južnem Tezasu, kjer je povzročil nad milijardo dolarjev škode. Nad milijon ljudi je zaradi njega odrezanih od vseh komunikacij, število ljudi, ki so bežali pred razburkanimi volovi morja, ko so začeli preplavljati cele pokrajine, pa je preseglo 120.000 POREČ. — Ob jugoslovanski jadranski obali že 8 let iščejo ležišča nafte in zemeljskega plina. Za nafto so začeli vrtati na desetih krajih v bližini Zadra, Rovinja in na Visu. Doslej so prišli na nafto na štirih mestih. Strokovnjaki 14 dežel Evrope in Amerike so na prvem jadranskem srečanju iskalcev nafte v Poreču prišli do zaključka, da utegne biti to področje v bližnji prihodnosti eno najvažnejših evropskih področij za črpanje nafte in zemeljskega plina. TRST. — V soboto so v Italiji pomaknili ure za eno uro nazaj in prešli od poletnega časa na pravi sončni čas. ANKARA. — V ponedeljek se bodo v Turčiji začeli manevri sil atlantskega pakta pod ameriškim poveljstvom. Manevre, imenovane »Globoka brazda” bodo organizirali blizu mesta Samsun v pokrajini Merzifor na obali Črnega morja, udeležile pa se jih bodo kopenske sile in letalske enote ZDA, Turčije in Italije. Manevri bodo trajali do 8. oktobra, sodelovalo pa bo okoli 5000 vojakov. BEOGRAD. — Na tretjem zasedanju jugoslovansko-sovjetskega komiteja za gospodarsko sodelovanje so koncem minulega tedna podpisali protokol o nadalj-ncm razvoju tega sodelovanja. To sodelovanje se bo nanašalo zlasti na Specializacijo in kooperacijo v avtomobilski industriji, v gradbeništvu in proizvodnji nadomestnih delov za kmetijske, gradbene in druge stroja. Pri tem so ugotovili, da se bo že letos blagovna hienjava med obema deželama povečala za 10 odstotkov, y prihodnje pa se bo še uspešneje razvijala. ADEN. — Britansko vojaško edinice so v nedeljo pričele zapuščati Aden, že prej pa so zapustile tako-imcnovani Mali Aden okoli 40 km zahodno od mesta Aden. Odgovornost za varnost v adensklh šejhatih Otman in Al Mansura, ki sta bila prejšnji mesec prizorišče več protibritanskih akcij, pa so prepustile juž-noarabski armadi. Umik bo končan do docembra tega leta. SYDNEY. — Avstralski znanstveniki so napravili prve posnetke Sonca s prvim radioheliografom. Pomembnost teh posnetkov primerjajo s prvimi posnetki Lune s satelita. Slike kažejo radijske viharje v sončni zunanji atmosferi. Viharji so po moči enaki eksploziji nekaj milijonov vodikovih bomb, zato jih ni mogoče opazovati z optičnimi teleskopi. Hellograf je sestavljen Iz 28 radioteleskopov, katerih vsak ima v premeru okrog 200 metrov. KOROŠKI INŠTITUT ZA POSPEŠEVANJE GOSPODARSTVA: Poklicna izobrazba gibalo napredka Inštitut za pospeševanje gospodarstva pri koroški zbornici obrtnega gospodarstva se je pred kratkim predstavil s svojim načrtom dela v letošnji jesenski sezoni, istočasno pa je dal tudi poročilo o svojem delu tekom lanskega leta. Inštitut (WIFI), ki se je lani jeseni preselil v novo poslopje za zbornico obrtnega gospodarstva, je lani priredil 860 seminarjev, tečajev in predavanj, ki so skupno trajali skoraj 20.000 ur. Njegovih prireditev se je udeležilo nad 40.000 obrtnikov in trgovcev ter njihovih uslužbencev. V letošnjem jesenskem semestru ima v načrtu 380 prireditev v Celovcu in po okrajih. Načrt je objavil v lični brošurici, ki je vsakomur na razpolago v pisarni inštituta. Povojna leta ter njihov burni splošni gospodarski in tehnični razvoj so pomaknila potrebo po ne-prenehnem strokovnem in tehničnem izobraževanju in izpopolnjevanju ljudi v poklicih v ospredje javnega zanimanja. Ta 'potreba je postala posebej očitna pri ljudeh, ki se bavijo z obrtništvom in trgovino. Prav zaradi tega njihova zbornica posveča temu izobraževanju iz leta v leto večjo pozornost. Potreba po izobraževanju pa posebno naglo narašča, odkar je na trgu kupec zamenjal prodajalca kot odločujočega faktorja in odkar je trg z blagom vedno bolj nasičen. Prav temu položaju odgovarjajoče pa je V/IFI prilagodil svoj načrt izobraževanja v letošnjem jesenskem semestru. Ta načrt je osredotočen — na splošno strokovno izobraževanje, — na izobraževanje na poti racionalizacije, — na izobraževanje na področju pospeševanja eksporfa in — na vsestransko pospeševanje turizma v deželi, pri čemer je spričo nastalega položaja v koroškem turističnem gospodarstvu dan primat pospeševanju turizma 'in sicer na podlagi spoznanja, da so dobra kuhinja, osebna skrb za goste in prvovrsten servis najodločilnejši faktorji za nadaljni razvoj turizma v deželi. Med 380 prireditvami, ki so v načrtu letošnjo jesen, je 28 seminarjev, ki se bavijo z računovodstvom, finančnim vodenjem, odnosom do sodelavcev, pospeševanjem prodaje in z izkoriščanjem podatkov v podjetjih. Taki seminarji ne bodo le v Celovcu, marveč tudi po okrajih, kjer bo med drugim govora o lanskih zakonih o gospodarski rasli in o (letošnji reformi dohodninskega davka. Za uslužbence v trgovini so predvideni tečaj o računovodstvu in knjigovodstvu, strojepisju in bilančnem knjigovodstvu, za tehnike pa tečaji na področju tehničnega risanja in dela z računalom. WIFI bo nadaljeval tudi s tečaji s področja strojegradnje in elektrotehnike ter s tečaji za varjenje kovin in s tečaji s področja televizijske tehnike in elektronike. Repertoar ljubljanske Opere v slovenskem gledališkem letu Ljubljanska Opera bo svojo gledališko sezono v okviru proslav ob stoletnici ustanovitve dramatičnega društva pričela 7. oktobra s premiero »Gorenjskega slavčka«. Tej operi bo sledil v preobleki Kozioov »Ekvinokcij« in balet Danila Švare »Nima«. S temi deli hoče ljubljanska Opera v jubilejnem letu slovenskega gledališkega življenja dati zasluženo prizna- TUDI PRIHODNJE LETO: Slovenska filharmonija pride v Celovec Slovenska filharmonija, 'ki že leta sem redno tudi v Celovcu gostuje z enim koncertom letno, je tudi v spored svoje nove sezone vzela v program gostovanje v Celovcu. Slovensko instrumentalno glasbeno -umetnost pa bo manifestirala tudi še po drugih deželah. Njen direktor Ciril Cvet-k o je — ko je govoril o programu -nove sezone Slovenske filharmonije — s tem v zvezi dejal: Ena najvažnejših nalog Slovenske filharmonije so tudi izvedbe domačih skladb. Letos je na sporedu deset slovenskih del, med katerimi bodo doživljale prvo izvedbo Srebotnja-kove Štiri epizode za orkester in Adamičev 'Koncert za čelo in orkester. Seveda pa to ni ves naš prispevek k slovenski u-stvarjalnosti. Slovenska dela bomo še izvajali -na naših gostovanjih v Beogradu, Novem Sadu, Mariboru, Trstu, Celovcu, kakor tudi na naših turnejah po Avstriji, Češkoslovaški in Italiji. Poleg tega so na izbiro specialni fečaji za krojače in šivilje, za ta-petnike, fotolaborante, frizerje in za najraznovrstnejše oblike obdelave in predelave lesa. Dejavnost WIFI na področju racionalizacije obratovanja bo letos posebej zajela turistična podjetja, podjetja, -ki se bavijo s prometom, trgovino in žagarsko industrijo. Ta dejavnost ne bo omejena -le na tečaje in seminarje, marveč tudi na neposredno analizo podjetij, katerih lastniki hočejo ugotoviti pota k večji produktivnosti podjetja. Poleg tega bo WIFI priredil -letos jeseni tri razstave in sicer od 18. oktobra do 3. novembra razstavo »Gradnja poslovalnic in portalov", od 22. do 29. oktobra pa bosta -razstavi »Avstrijski teden" in »Teden knjige”. Kot posebnost v Izobraževalnem programu WIFI pa je treba zabeležiti njegovo sodelovanje z deželnim uradom za delo. Skupno z njim omogoča obisk ustreznih tečajev vsem, ki -morajo iz strukturnopolitič-nih razlogov menjati svoj poklic in se usposobiti za njega. To delo je v času, ko številni poklici odmirajo in se porajajo novi, največjega pomena. o>ooooooooo<>oooooooooc>ooooooooooooooo< O O S Sklepi pisateljskega srečanja | Štatenberg 1967 9 Slovenski pisatelji, zbrani 17. septembra 1967 na četrtem sre- O Čanju pisateljev v Štatenbergu, so skupaj z gosti književniki iz Voj- p 9 vodine, Srbije, Črne gore, Hrvatske in zamejstva razpravljali o usodi v <> literarnega dela na poti od ustvarjalca do bralca v naši praksi. $ Ugotovili so: ® Knjiga je pri nas skoraj izenačena s katerimkoli potrošniškim blagom, kar je tuje njenemu namenu in poslanstvu. ® To ovira njeno pot od ustvarjalca do bralca in prizadeva tako enega kakor drugega. • V takih razmerah je položaj založb zmeraj težji. Tako ne morejo izpolnjevati svojega narodnostno kulturnega poslanstva, ki ga imajo kot delovne organizacije posebnega pomena. Podatki kažejo, da izhaja čedalje manj izvirnih del, da naklade padajo in da ostaja vedno več knjig neprodanih. , Družba bi morala omogočiti založbam, da lahko tudi v okviru svobodnega tržišča normalno poslujejo. Založbe bi pa naj poskrbele za bolj usklajene, načrtovane in manj naključne knjižne programe. • Duhovno in materialno okolje, v katerem ustvarja danes naš pisatelj, je zelo nespodbudno. Delo pisatelja je v primerjavi s splošnim gibanjem osebnih dohodkov čedalje slabše plačano. Pisatelj kot neposredni proizvajalec knjige ne sodeluje pri izdajanju knjig kot samoupravljalec. • Družbena pomoč knjižnicam upada, zato se zmanjšuje tako število knjižnic kakor tudi možnost dopolnjevanja knjižnih fondov. Menimo, da bi društvo slovenskih pisateljev skupno z Društvom bibliotekarjev Slovenije moralo pripraviti za jesensko skupščinsko razpravo o knjižnicah predloge za rešitev tega kritičnega stanja, ki bistveno vpliva tako na položaj založb kakor tudi pisateljev. • Obveščanje javnosti o izvirni knjigi je pomanjkljivo. Knjižna propaganda in reklama sta slabi, javna sredstva obveščanja knjigi ne posvečajo stalne pozornosti, knjigotrštvo je na nizki strokovni ravni. m Društvo slovenskih pisateljev se je na svoji seji 19. 9. 1967 seznanilo s sklepi Štatenberškega srečanja in z njimi v celoti soglaša. Društvo slovenskih pisateljev >0000000000 Slovensko gledališče v Trstu za stoletnico •- / slovenskega gledališkega življenja nje 'domači operni in baletni ustvarjalnosti. V njenem repertoarju pa so nadalj-ne znamenite opere. Poleg Verdijeve »Aide« sta še Puccinijeva »Madame Butterfly« in Gou-nodov »Faust«. Razen teh -treh opernih novitet sta na sporedu še Haydnova komična opera »:Svet na mesecu« in Ja-načk-ova -opera »Katja Kabanova«, ki pomeni posebno obogatitev programa ljubljanske Opere. 'Ljubitelji 'baletne umetnosti bodo v novi sezoni lahko videli baletni večer, sestavljen iz baletov: Čajkovski »Simfonija«, B. Ipavec »Serenada« in pa G. Auric »Soba« -ter S. 'Prokofjeva znameniti balet »Romeo in Julija«. Spored bodo dopolnili še z delom domačega skladatelja Danila Švare in sicer z njegovo najnovejšo opero »Ocean« Kaj pa mariborska Opera! Mariborska opera se bo v proslave slovenskega gledališkega leta vključila z prvo izvedbo slovenske opere skladatelja Bruna Opcija »Dr. Petelin«, za -katero je libreto napisal režiser Fran Žižek. Kot novosti ima poleg tega na sporedu še polvečerni °Per* »Profesor King« italijanskega skladatelja Rigaccija in »Plameneča ljubezen« Manuela de Falle ter balet »Španski capriccio« Rimskega Korsa-ikova. Kot novitete ima nadalje na sporedu Verdijevo -opero »Othello«, H-uga Wolfa komično opero »Corregidor« ali Jančkovo opero »Lisico Zvitorepko«. S prvo bi se rada oddolžila skladateljskemu in pedagoškemu delu slovenjegraškega rojaka Huga Wolfa. -Poleg tega hoče mariborska Opera v prihodnji gledališki sezoni še obnoviti ali pa ponoviti opere »Andre Chenier« Umiberta Giordania, »Tra-viata« G. Verdija, »iSoročinski sejem« Musorgskega, »Gorenjski slavček« Foersterja in »Seviljski brivec« Rossinija. Slovensko gledališče v Trstu vstopa v jubilejno leto slovenskega gledališkega življenja s ponosno bilanco svojih dvaindvajsetletnih -prizadevanj: uveljavilo se je kakovostno in količinsko, pridobilo je svoje 9talne gledališke obiskovalce povsod, kjer v Italiji živijo slovenski ljudje, in utrdilo je most med italijansko gledališko tvornostjo in slovenskimi ljudmi na o-beh straneh italijansko-jugoslo-vanske meje. Njegovo nenehno -prizadevanje za enakopravnost z -italijanskimi gledališči je sicer doseglo s kulturnim domom la9tno gledališko hišo, vendar gledališče še vedno ne uživa docela enakopravnega statusa z italijanskimi gledališči. Minulo gledališko sezono je tržaško slovensko gledališče zaključilo s 128 predstavami. Letošnji gledališki repertoar 12 članskega ansambla predvideva 5 premier za abonma in otroško premiero. Poleg njega bo i-mel novoustanovljeni dramski studio pod vodstvom Branka Babiča še tri premiere. Med premierami -bo slovensko dramatiko zastopala drama »Med štiri- mi stenami« -Iva -Brniča, iz italijanske gledališke zakladnice 'bo prišla na oder dramatizacija romana »Ženo Cosini«, ki ga je dramatiziral Tržačan Tullio Kezich, svetovno klasiko bo zastopal Oscar Wilde z delom »Kako važno je biti resen«, sodobno evropsko komedijo pa »Jajce« Feli-oiena Mareceaua. Mladini 'bosta namenjeni »Pepel-ka« Marije Holkove in mladinska igra »Ostržek«. Novoustanovljeni dramski studio se bo predstavil s »Bl-uesom« T. Williamisa, »Poznate mlečno cesto« K. Witlingerja -in z delom »Dolgo božično kosilo« Th. Wil-derja. Kakor v vsaki sezoni bo tržaško gledališče gostovalo tudi v Sloveniji, medtem -ko bo v svoji hiši sprejelo v goste vsa ljubljanska gledališča. Prvič se bo na njem predstavila tudi ljubljanska Opera, poleg nje pa 'bosta gostovali še zagrebška in reška Opera. Na sporedu pa ima tržaško gledališče tudi gostovanje gledališke Skupine Slovenskega prosvetnega društva »Rož« iz Št. Jakoba v Rožu. Beafle bifi pomeni duševno zdrav protesf proti idolom otroške dobe. Če se mladi človek ne identificira več z očeto-m, materjo, učiteljem ali stricem, če prehaja v dobo, ko hoče postati sam in ko zavrže te idole otroštva, začne iskati sovrstnika. Štiri- do petnajstletne Beatlese ne bomo našli. V tej starosti tak skupinski protest nima več psihološke Beatle je samo prehoden pojav upravičenosti. V času doraščanja pa je za zdrav razvoj mladine ne-obhodno -potreben. S takimi ugotovitvami je postregel prof. dr. Hans Hoff na svojem predavanju v okviru dunajskih visokošolskih tečajev in dodal, da so dolgi lasje, zanemarjena obleka in posebna ljubezen za določene -plese in najnovejšo modo popevkar-stva kol izraz mladinskega protesta normalni. Proti takemu protestu je treba nastopiti šele, če dobi kriminalne oblike. XII. knjižni sejem v Beogradu: Nad 600 založb razstavlja 40.000 knjig V četrtek minulega tedna so v Beogradu odprli dvanajsti mednarodni sejem knjig, ki se ga udeležuje 76 domačih in 62 tujih razstavljalcev kot zastopnikov več kot 600 založb v svetu. Na sejmu je razstavljenih okoli 40.000 knjig. Sejem je ob navzočnosti več kot 1000 gostov odprl generalni sekretar zvezne konference SZDLJ Beno Zupančič. V svojem otvoritvenem govoru je opozoril na knjigo 'in njeno vlogo v prizadevanjih za prijateljstvo in sožitje med narodi. Knjiga na poseben način vzdržuje intelektualne in tehnične možnosti vsake dežele, v veliki meri pa ustvarja pogoje tako za premagovanje lastne zaostalosti, kakor tudi za stike -med intelektualci in za pomoč na vsakem mestu doma in v tujini. Povezovanje ljudi in njihovih intelektualnih spoznanj ob pomoči knjige je bilo vedno ocenjeno kot pomemben prispevek k 'humanim hotenjem miroljubnega človeštva, k miru, napredku In bratstvu, ki so v življenjskem interesu vseh delovnih ljudi na svetu. V svojem nagovoru pa je tudi ugotovil, da je jugoslovansko založništvo doseglo kvantitativne in kvalitetne možnosti razvite države'in da je odprlo umske in tehnične možnosti, ki -pa še niso povsod dovolj organizirane, ker knjiga še vedno ne pride povsod v zadostni meri in v zadovoljivem izboru do vsakega našega človeka. Od slovenskih založb sodelujejo na beograjskem knjižnem sejmu Državna založba Slovenije, Cankarjeva založba, Mladinska knjiga in Pomurska založba. Mladinska knjiga je v zadnjem letu dala pomembne prispevke k rasti in napredku slovenske kulture. Izdala je nekaj del trajne vrednosti, kakor so to dela Otona Župančiča, Baročno kiparstvo, Prešernove poezije na ploščah in glasbene plošče z deli Gallusa, Poša, Plovca in Novaka. Cankarjeva založba predstavlja novosti svojih standardnih zbirk — Svetovnega romana, Biosa, Mozaika in Zbirke 100 romanov, ki jo prikazuje v vseh zvezkih, ki so že izšli. Predstavlja pa se tudi z -nekaterimi drugimi pomembnimi deli. Državna založba se predstavlja s svojo poglavitno dejavnostjo, z izdajanjem domače literature, z izvirnim slovenskim leposlovjem. Poleg tega daje poseben poudarek ruski književnosti, kajti v zadnjih 22 letih je izdala dela 28 sovjetskih pisateljev v 82 knjigah. Pomurska založba je najmlajša med slovenskimi založbami, vendar se na sejmu predstavlja z lepim izborom leposlovnih, znanstvenih in splošno publicističnih knjig. Med njimi so Panonski zbornik, Etnografija Pomurja in trije deli 'Rdečega gardista. Dr. Mirt Zwitter PETDESETLETNIK Včeraj je minulo 50 let, odkar je v mnogoštevilni kmečki družini pri Abuju v Zahomcu zagledal luč sveta Mirt Zvvitter. Včeraj je izpolnil pol stoletja svojega življenja, v katerem je iz skromnega kmečkega otroka zrasel v nadebudnega dijaka in vztrajnega borca na našem narodnostnem področju, v oblikovalca naše zadružne dejavnosti po drugi svetovni vojni in v pobudnika našega gospodarskega uveljavljanja. Življenjska pot našega petdesetletnika dr. Mirta Zwittra je bila kame-nita in težka, kakor je bila v tem času kamenita in težka pot našega koroškega slovenskega ljudstva, da se je od vse preveč ponižanega in vsakomur pokornega po težkih preizkušnjah dvignilo v ljudstvo s samozavestno in — če je treba — tudi uporno dvignjeno glavo, svesto si ne le svojih dolžnosti, marveč tudi Svojih pravic. In prav na tej poti je stal . naš jubilant že v svojih gimnazijskih ■letih sredi med njim in bodril z vso vnemo. Zato mu tudi niso izostale težave v letih njegovega študija. Navzlic njim je že leta 1939 promoviral za doktorja prava, nakar se je posvetil študiju političnih ved, dokler ni 'bil vpoklican v vojsko. Kot vojaški tolmač je leta 1944 prišel v Ljubljani v stik s slovenskim narodnoosvobodilnim gibanjem in se vključil v OF. Od leta 1945 naprej smo dr. Mirta Zwittra srečavali na vodilnih položajih naših narodnostnih prizadevanj v Celovcu. In tu je še danes. Ne moremo v podrobnem naštevati njegovih funkcij, ki jih od tedaj naprej izpolnjuje, posebej pa moramo omeniti njegovo prizadevanje — za povračilo premoženja in izplačilo odškodnine našim izseljencem, — za oživitev naše kulturnoprosvet-ne dejavnosti in njenih organizacij, — za dosego lepega in ustreznega doma naše dijaške mladine v Celovcu ter — za obnovo in nadaljni razvoj našega zadružništva. Prav temu področju je svest pomena zadružno-gospodarske zasidranosti naših narodnostnih prizadevanj posvetil vse svoje znanje in delo. 20 let je minulo, ko je kot pravni konzulent Zveze slovenskih zadrug začel borbo za povračilo premoženja, katerega je naše zadruge oropal nacizem. To borbo je uspešno končal. Od tedaj naprej dela v našem zadružništvu neumorno in z vedno novim mladostnim zaletom. 20 let bo v kratkem minulo, ko so na njegovo pobudo začele delovati naše prve blagovne zadruge in ko so skupno s hranilnicami in posojilnicami pričele obnavljati svoje poslovalnice in graditi nove. Tako kot poslevodeči podpredsednik usmerja naše zadružništvo v novi čas in v nove pogoje njegovega uveljavljanja. S tem pa ne vrši le prepotrebno delo v našem narodnostnem življenju, marveč tudi delo, ki je polno težav in zaprek, zaradi tega pa večkrat nehvaležno in nepravilno cenjeno. Sredi tega dela gleda ob svoji petdesetletnici na njegove sadove, ki se razvijajo in prilagajajo političnemu in gospodarskemu podnebju, kakršno pač med nami in v deželi vlada. Za njihov razvoj pa smo z njim vred odgovorni vsi. Ko ob njegovi petdesetletnici dr. Mirtu Zsvittru čestitamo in se mu zahvaljujemo za doslej opravljeno delo, želimo, da bi vsi uvrščeni v delo na našem zadružnem področju še bolj krepili ta prizadevanja in pomagali uresničevati oilje, za 'katere je dajal misli, ki jih daje in ki jih bo dajal tudi v prihodnje. Izdajatelj, založnik in lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Blaž Singer; uredništvo in uprava; 9C2l Klagenfurt - Celovec, Gasometergasse 10, tel. 56-24. — Tiska Založniška i svoji hčerki, potem ko je ovdovel. Saj v bistvu ni slab človek. Celo nasprotno! Toda nekaj se mn je moralo v glavi zavrteti in na stara leta se je vpisal med nudiste. Ves božji dan se gol potika po hiši, z ženo pa umirava od strahu, da se zdaj zdaj od nekod pojavi obisk. Zaradi njega smo dali otroke v internat, da jih ne 'bo oblivala rdečica zaradi dedkovih popadkov ... Zaradi njega se nam je priskutilo tudi poletje. Ko začuti sonce, se takoj ves gol spusti na vrt in zaliva rože ali pa pleve gredice, pred radovednimi in zasmehljivimi pogledi sosedov pa ga zaklanjajo samo redke veje grmovja ob plotu ... Berem v sobi časopis, ko me nenadoma pretrese krik groze. In že priteče žena in me pomiri: »Oče je šel spat na vrt...« Od same sramote smo hoteli zamenjati stanovanje in se ipreseliti kam v nadstropje; premislili smo se, ko smo se spomnili, da se bo gol sprehajal po balkonu na cestni strani hiše. Obupani do skrajnosti smo skušali dedka zlepa odvaditi te Strašne navade. Po ovinkih 9mo ga prepričevali, da nudizem ni primeren za resnega gospoda, da predstavlja napad na javno moralo in podobno, pa vse skupaj ni nič pomagalo. Niti .to ne, ko je sosed glasno zavpil nanj: »Tega starca brez sramu bi bilo treba internirati!« Na srečo ga nismo internirali — mimogrede rečeno, mislili smo tudi že na to —, 'ker nam je priskočil na pomoč hišni prijatelj. Je vpliven človek in poln razumevanja za človeške tegobe. Obljubil nam je, da nam bo pomagal. In 'pomagal nam je — naj mu bo hvala na tem in na onem svetu! Preskrbel je mojemu 'tastu odlikovanje: akademsko palmo (kajti tast je profesor v pokoju). In kaj naj zdaj rečem? Od tedaj niti v najhujši tropski vročini tast ne sleče sakoja z odlikovanjem ... Za nudizem noče niti slišati več ... Avstrijski dogodki OD SREDE DO SREDE Nov radijski program Uprava avstrijskega radia in televizije se je ta teden predstavila z novim radijskim programom, ki bo stopil v veljavo 1. oktobra. Program »Avstrija 1" bo vseboval du-hovnodarlturni program na visoki ravni, program »Avstrija regional" bo oddajal tipični avstrijski program, prilagojen na interese zveznih dežel in njihovih studiov, medtem ko bo program »Avstrija 3" vseboval izrazit zabavni program. Sodnijske preiskave proti Olahu Na kongresu Zveze sindikatov Avstrije je v torek predsednik kontrolne komisije prof. Klenner govoril o zadevi Olah. Kakor znano je bil Olah kot nekdanji predsednik Zveze sindikatov Avstrije obdolžen samovoljne u-porabe 1,8 milijona šilingov. Ta zadeva je bila v vodstvu sindikatov znana že leta 1963, vendar je do prijave zadeve pri sodišču prišlo šele pozneje. Prof. Klenner je kongresu sporočil, da bodo sodnijske preiskave v kratkem zaključene. Ugotovitve preiskav obsegajo 12 zvezkov, ki pa imajo še vrsto prilog. Nova mestna vrtnarija v Celovcu Koncem minulega tedna je mesto Celovec izročilo novo mestno vrtnarijo svojemu namenu. Objekti nove vrtnarije ležijo zahodno od celovškega stadiona na površini 4,76 hektarjdv. Objekte so pričeli graditi 11. marca 1966, stali pa so 9 milijonov šilingov. Med njimi je 9 rastlinjakov v dolžini 8,5 do 14,5 metra v skupni izmeri 28 arov in stanovanjska hiša za 10 družin. Nova mestna vrtnarija razpolaga s pridelovalno površino 4,5 hektorja. Na njej je trenutno 22.000 sadik Iris, 26.000 sadik raznega grmičevja in 1900 azaleej in rododendronov, kar vse je namenjeno za novi Evropski park ob Vrbskem jezeru, poleg tega pa še okoli 30.000 sadik raznega drevja. Tako bo nova vrtnarija še bolj kot stara prispevala k cilju mestnih očetov, da spremenijo Celovec v mesto vrtov. 18 mostov v dveh tednih Po hudem neurju, ki je 9. in 10. septembra divjalo nad dolinami Lieser in Malta, so pionirji avstrijske vojske tekom 14 dni popravili in izgradili 18 mostov v skupni dolžini 233 metrov. Poleg tega so zavarovali zrušeno in poškodovano obrežje potovkov ter popravili elektro- in vodovode. Pri delu je bilo zaposlenih 300 pionirjev, ki so skupno opravili 30.000 delovnih ur, kar pomeni, da je vsak pionir delal v povprečju 10 ur na dan. V znak zahvale za daleko-sežno in nesebično pomoč jim je prebivalstvo obeh dolin v soboto priredilo dostojen poslovilni večer. Sto let železnice čez Brenner Ob navzočnosti vladnih predstavnikov z Dunaja je v soboto iz Innsbrucka proti Bren-nerju odpeljala garnitura osebnega vlaka, kakor je odpeljala prvič pred 100 leti na tej progi. Tako je Avstrija proslavila stoletnico obstoja te važne prometne zveze med evropskim severom in jugom. Prvotno je bilo predvideno, da bo jubilejni vlak vozil do Bolzana na Južnem Tirolskem, ker pa je Italija odpovedala sodelovanje, se je ustavil v Griesu ob Brennerju. Razstava psov na Dunaju Na Dunaju so pripravili mednarodno razstavo psov, ki ijo bodo danes odprli. 913 psov 76 pasem iz 10 držav se bo na razstavi pomerilo za »dunajskega prvaka 1967’. Celovec sedež uprave naftovoda Generalni direktor OMV Bauer in koroški deželni glavar Sima sta se v četrtek minulega tedna sporazumela, da bo sedež družbe, ki bo grodila in vzdrževala naftovod Trst— Dunaj, v Celovcu. Ob tej priložnosti je deželni glavar Sima znova obžaloval, da druga rafinerija ob tem naftovodu ne bo imela svojega sedeža v območju Pliberka. NAIBOL] ZANESLJIVO RASTOČA SADNA DREVESCA NUDI DOMAČA DREVESNICA MARKO POLZER, pd. LAZAR pri St. Vidu v Podjuni Rlbti, (ciplja kn maravdelj polovična cena R.7LDIO PROGRAM AVSTRIJA I. PROGRAM Poročila: 5.30, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.30, 17.00, 19.00, 22.00, 23.00. Dnevne oddaje (razen v nedeljah in praznikih): 6.10 Male dragocenosti — 7.20 Male dragocenosti — 8.10 Jutranja glasba — 8.45 Oddaja v francoščini in angleščini — 9.00 Za prijatelja glasbe — 10.05 Magozin ob desetih — 11.00 Lepi glas — 11.30 Roman v nadaljevanjih — 12.00 Opoldanski zvonovi — 13.30 Znameniti orkestri — 14.45 Mednarodna gospodarska poročila — 15.00 Več učili, več znati — 15.45 Koncertna ura — 17.20 Kulturna poročila — 18.00 Mladinska redakcija — 18.30 Pregled sporeda. Sobota, 30. 9.: 6.05 Oddaja kmetijskih delavcev — 8.05 Domači vrt — 8.45 Domača književnost — 11.00 Naša lepa domovina — 14.15 'Pozdrav nate — 15.30 človek kof ti in jaz — ,15.50 Kjer pojejo, ostanemo — 16.15 Aktualna reportaža — 17.00 Dve kitari ob Innu — 19.30 Srečevali-šče — 20.20 Orkestralni koncert. Nedelja, 1. 10.: 7.05 Včerajšnji favoriti popevk — 8.05 Ogledalo tiska — 9.10 Nedeljska satirična oddaja — 11.15 Ciklus dunajskih simfonikov — 13.30 Stališče — 13.45 Operni koncert — 14.30 Štirideset dni Muse Dagh, roman — 15.00 Na rahlih strunah — 16.30 Križem po svetu, križem skozi čas — 17.05 Pomembni znanstveniki — 18.00 Nič kot veselje z glasbo — 19.10 Mojstri tričetrtinskega takta — 20.00 Glasbeno svetovno gledališče — 21.30 Resno glasbo jemljemo resno, satirična oddaja. Ponedeljek, 2. 10.: 16.45 Tri balade Carla Loewe — 17.15 Pogled v literarne revije — 20.00 Evropa-koncert — 21.00 Dunajska šola — 21.30 O tem lahko govorimo — 22.10 Športni feljton. Torek, 3. 10.: 16.45 Balade poje Hans Lattgen — 17.15 čudeži so razprodani — 17.30 Znanje časa — 20.00 Od Ostarrichi do Avstrije — 21.00 Danska zabavna glasba — 22.15 Salzburški nočni studio. Sreda, 4. 10.: 16.45 Pesmi in balade — ,17.15 Lirični svet Ingeborge Bachmann — 17.30 Iz raziskovalnega dela naših visokih šol — 20.00 Mednarodni orkestralni in zborovski ciklus — 22.10 La Bautique. Četrtek, 5. 10.: 16.45 Pesmi in balade — 17.15 Avstrijska literatura danes — 17.30 Iz raziskovalnega dela naših visokih šol — 20.00 Na poli po Evropi — 21.00 Vsaka reč ima dve strani — 21.30 Posvetilo za časa življenja — 22.10 Katoliška radioakademija. Petek, 6. 10.: 16.45 Mozartove pesmi — 17.15 Srečanje z Luisom Trenkerjem — .17.30 Mednarodna radijska univerza — 20.00 Od česar živimo in umiramo — 21.15 Zabavna glasba — 22.15 La Boutique. Regionalni program Poročila: 5.00, 5.50, 6.30, 7.45, 10.00, 12.45, 17.00, 19.10, 20.00, 22.00, 23.00. Dnevne oddaje (razen v nedeljah in praznikih): 5,45 Kmetijska oddaja — 6.25 Jutranja razmišljanja — 6.50 Jutranja telovadba — 8.10 Gospodarska oddaja — 9.00 Šolska oddaja — 10.05 Šolska oddaja — 11.00 Ljudska glasba — 11.45 Avtomobilisti med potjo — 13.25 Opoldanski koncert — 18.30 Odmev časa — 19.57 Pregled sporeda — 23-10 Ogledalo poročil. Nedelja, 1. 10.: 6.40 Ljudska glasba — 8.05 Kmetijska oddaja — 8^15 Kaj je novega — 9.45 Dunajski zajtrk z glasbo — 10.30 Konj, pripovedka — 11.00 Koncert v zelenem — 12.03 Avtomobilisti med potjo — 13.10 Ogledalo mestnega gledališča — 13.25 Vedro in veselo — 13.45 Koroška lovska ura — 14.30 Koncert po željah — 17.05 čaj ob petih — 18.00 Koroško ogledalo tiska — 18.15 Pogovor o umetnosti — 18.45 Koroški otroški zbori — 19.00 Nedeljski šport — 19.45 Govori koroški deželni glavar — 20.10 Kaj mislite, gospod Farkaš — 20.40 Melodije Roberta Stolza. Ponedeljek, 2. 10.: 8.20 Rdeči križ išče — 8.30 Štirideset dni Muse Dagh roman — 9.30 Sirni pisani svet — 15.00 Ura pesmi — 15.30 Otroška ura — 17.10 Kar mi dopade, je živahen lov — 18.15 Pihalna glasba — 19.30 XY ve vse — 20.10 Imeli otroka, slušna igra — 21.30 Zabavni koncert. Torek, 3. 10.: 8.20 Ljudska glasba — 9.30 Melodije za zabavo — 14.00 Za našo mladino — 15.00 Komorna glasba — 15.30 Nova koroška pesem — 15.45 Koroški knjižni količek — 17.10 Vabim vas, gospodična — 18.00 Četrt ure kulturnega urada — 18.15 Pihalna glasba — 20.10 Orkestralni koncert — 22.20 'Plesna glasba. Sreda, 4. 10.: 8.20 Operni koncert — 9.30 Mala zgodovina medicine — 9.45 Grem na visoko planino — 14.00 četrt ure kulturnega urada — 15.00 Zveneči jazz-magazin — 15.30 Otroška ura — 17.10 Ne prelahko in ne pretežko — 18.15 Hobby — 19.40 Srečevališče — 20.10 Ob osmih se prične noč — 21.00 Brati in razumeti. četrtek, 5. 10.: 8.20 Zabavni koncert — 9.30 Dežela ob Dravi — 14.00 Posebej za vas — 15.00 Ura pesmi — 15.30 Analiza učenja — 15.45 Ljudstvo in domovina — 17.10 Benetke — 18.15 Koroške pihalne godbe — 19.30 XY ve vse — 20.10 Alpska lovska ura — 21.00 Pripovedujemo in prepevamo o deželi Drave. Petek, 6. 10.: 8.20 Operetni koncert — 9.30 Romunska ljudska glasba — 14.00 Koroške pravljice — 15.00 Komorna glasba — 15.30 Mladinska glasba — 17.10 Z glasbo v konec tedna — 18.15 Kulturni razgledi — 20.10 Koroška lovska ura — 21.00 Iz koroškega glasbenega življenja. III. PROGRAM Poročila: Od 8. do 20. ure vsako uro, nato pa ob 22.00, 23.00 in 24.00. Dnevne oddaje: 8.11 Prosimo prav prijazno — 9.03 Stereo studio — 10.05 Od kontinenta do kontinenta — 11.03 Veseli ob enajstih — 12.03 Music-Hall — 13.10 Espresso — 14.03 Klub ob dveh — 15.03 Glasbeni boks mladinske redakcije — 16.03 Stereo-sludio — 18.03 Dobro razpoloženi — 19.10 Glasba z Latinske Amerike. Sobota, 30. 9.: (kot 2. program) 6.20 Govori Fritz Schll-ling — 9.00 Dobrodošli v Avstriji — 9.20 Gospodarstvo za vsakogar — 9.45 Stvaritve velikih mojstrov — 13.20 Odmev iz Avstrije — 14.00 Tehnični razgledi — 15.05 Prvi slavnostni koncert avstrijskega radia — 17.10 Spori in glasba — 18.35 Graški jesenski sejem — 20.45 Mednarodni plesni parket. Slovenske oddale Sobota, 30. 9.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca — 18.00 Zbori pojo. Nedelja, 1. 10.: 7.30 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo i-n voščimo. Ponedeljek, 2. 10.: 14-15 Poročila, objave, pregled sporeda — Zena in dom — Koroški pevski zbori. Torek, 3. 10.: 14.15 Poročila, objave — Športni mozaik — Cerkev in svet. Sreda, 4. 10.: 14.15 Poročila, objave — Kar želile, zaigramo. Četrtek, 5. 10.: 14.15 Poročila, objave — Solistična ura — Emancipacija žene. Petek, 6. 10.: 14.15 Poročila, objave — Od petka do petka — Za krmilom. RADIO LJUBLJANA oddaja na srednjem valu 237,1 — 257 — 212,4 m. UKV frekvence 88,5 — 90,1 — 92,1 — 94,1 — 96,4 — 96,5 97,7 — 98,9 MHz. Poročila: 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 19.30, 22.00, 23.30. Dnevne oddaje: 5.15 Svetujemo vam — 5.30 Dokler ne kupite časopisa — 6.15 Napotki za domače turiste — 6.25 Informativna oddaja — 6.15 Danes za vas — 7.05 Telesna vzgoja — 7.45 Pregled sporeda — 7.50 Oddaja za ženo — 8.05 Glasbena matineja — 11.00 Turistični napotki za tuje gosto — 12.30 Kmetijska oddaja — 13.15 Obvestila — 13.30 Priporočamo vam — 16.00 Vsak dan za vas — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice. Sobota, 30. 9.; 8.55 Pojte z nami, otroci — 9.25 Trobenta in klarinet — 9.45 Iz albuma skladb za mladino — 11.20 Slovenske narodne in zabavne — 12.10 Iz naše glasbene romantike — 12.40 Dijak prosjak — 14.05 Melodije za dober tek — 15.40 Iz opere Pikova dama — 17.35 Igramo beat — 18.15 Domače pesmi in napevi — 18.50 S knjižnega trga — 20.10 Revijska glasba — 20.30 Korporala se drži smola — 21.15 Pokaži, kaj znaš — 22.10 Oddaja za naše izseljence. Nedelja, 1. 10.: 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 805 Jurček, otroška igra — 9.05 Voščila — 10.00 Se pomnite, tovariši — 10.45 Nedeljski mozaik lepih melodij — 12.05 Voščila — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Kar po domače — 14.30 Humoreska tedna — 15.05 Nedeljsko športno popoldne — 17.30 Striček Albert, igra — 18.15 Operne arije — 20.10 V nedeljo zvečer. Ponedeljek, 2. 10.: 8.55 Za mlade radovedneže — 9.30 Iz operetnega sveta — 10.35 Pritožna knjiga, podlistek — 11.20 Melodije v plesnem ritmu — 12.10 Glasba za razne zasedbe — 12.40 Fantje s Praprotna — 14.35 Voščila — 15.40 Zbora Svobod iz Pirana in Kopra — 17.05 Operni koncert — 18.15 Slovenske melodije — 18.35 Mladinska oddaja — 20.10 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe — 21.00 Glasbeni večeri RTV Beograd. Torek, 3. 10.: 9.25 Pojo znameniti baritonisti — 10.15 Naši zabavni orkestri in ansambli — 11.20 Slovenska narodna glasba — 12.10 Koleidoskop operetne in orkestralne glasbe — 12.40 Pihalna godba Rudolf Urbanec — 14.05 Pisan spored zabavnih melodij — 15.45 V torek nasvidenje — 17.05 Iz naših koncertnih dvoran — 18.15 Polke in valčki — 18.50 Na mednarodnih križpotjih — 20.30 Zasledovalec, igra — 21.23 Pesem godal. Sreda, 4. 10.: 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.25 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 10.45 Človek in zdravje — 1,1.20 Od popevke do popevke — 12.10 Dva baročna koncerta — 12.40 Čez hrib in dol — 14.35 Voščila — 15.40 Iz opere Fidelio — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.15 Ljubiteljem operetnih zvokov — 18.45 Naš razgovor — 20.10 Ekvinokcij, opera. četrtek, J. 10.: 9.25 Srednjeveška ljubezen, suita — ,10.15 Minute z našimi sopranistkami — 11.20 Opoldanski cocfail lahke glasbe — 12.10 Madžarske melodije in ritmi — 12.40 Harmonikarski orkester — 14.05 Izbrali smo vam — 15.40 Glasba iz Južne Amerike — 17.05 četrtkov simfonični koncert — 18.15 Turistična oddaja — 20.10 Četrtkov večer — 21.00 Literarni večer. Petek, 6. 10.: 8.55 Pionirski tednik — 9.25 (Paleta lepih melodij — 10.35 Pnin, podlistek — 11.20 Zvoki za razvedrilo — 12.10 Iz domače koncertne literature — 12.40 Igrajo domači pihalni ansambli — 14.35 Voščila — 15.40 Zabavni zbori — 17.05 Koncert po željah — 18.15 Zvočni razgledi — 18.45 Kulturni globus — 20.10 Bolgarski zbor Gusla — 20.30 Plesna glasba današnjih dni — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. RADIO TRST oddaja na valu 306,1 m ali 980 Kc/sek. Frekvenca 98,3, 96,1 in 100,5 MHz. Poročila: 7.15, 8.15, 11.30, 13.15, 14.15, 17.15, 20.15, 23.15. Dnevne oddaje: 14.15 Dejstva in mnenja — 20.00 Šport. PEČI in ŠTEDILNIKI v največji izbiri Podjunska trgovska družba bratje Rutar & Co. Dobrla vas - Eberndorf A 9141 tel. (0-42-36) 281 Sobota, 30. 9.: 12.10 Alpska jezera — 13.30 Semenj plošče — 15.00 Glasbena oddaja za mladino — 16.00 Avtoradio — 16.30 Pravljice slovenskih avtorjev — 17.50 Ne vse, toda o vsem — 18.00 Ljudske pesmi iz Nadižke doline — 19.00 Počitniška srečanjo — 19.15 II Premio Malic* — 20.35 Teden v Italiji. Nedelja, 1. 10.: 8.30 Kmetijska oddaja — 10.15 Od nedelje do nedelje na našem valu — 11.15 Oddaja za najmlajše — 14.30 Sedem dni v svetu — 15.30 Plaha vdova, povest — 17.30 Prijtaelji zborovskega petja — 20.30 Iz slovenske folklore — 21.00 Vaški ansambli. Ponedeljek, 2. 10.: 12.10 Počitniška srečanja — ,13.30 Priljubljene melodije — 17.20 Ne vse, toda o vsem — 17.50 Starokrščanske bazilike v Italiji — 18.00 Novi zbor Mon-fasio — 19.30 Kako in zakaj — 20.50 Pripovedništvo naše dežele — 22.30 Slovenski solisti. Torek, 3. 10.: 12.00 Iz slovenske folklore — 17.20 Slovenščina za Slovence — ,17.40 Radijska univerza — 18.3G Koncerfisti naše dežele — 20.35 Orfej, pastoralna pravljica. Sreda, 4. 10.: 12.10 Liki iz naše prefeklosti — 13.30 Glasba iz filmov in revij — 17.20 Odvetnik za vsakogar — 18.30 Nove plošče resne glasbe — 19.10 Zdravniška svetovalnica — 20.35 Simfonični koncert. četrtek, 5. 10.: 12.10 Znanost in tehnika — 17.20 Pregled zgodovine italijanskega slovstva — 18.30 Sodobni italijanski klasiki — 19.10 Pisani balončki — 20.30 Za narodov blagor, igra. Petek, 6. 10.: 12.10 Gospodinja nakupuje — 13.30 Glasbeno potovanje okoli sveta — 17.20 Ne vse, toda o vsem — 18.00 Zbor Tone Tomšič — 19.10 Novele 20. stoletja — 20.35 Gospodarstvo in delo — 20.50 Koncert operne glasbe- Sobota, 30. 9.: 17.03 Listamo po slikanici — 17.25 Za družino — 17.55 Stališče — 18.40 Kaj vidimo novega — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Tovariš, musical — 21.55 Športni dnevnik. Nedelja, 1. 10.: 16.33 Napačni bonboni — .17.30 Svet mladine — 18.00 Pustolovščine dobrega vojaka Svejka — 18.30 Operni vodič — 19.00 Čas v sliki — 19.30 Nedeljski šport — 20.15 Zenska, ki ve vse — 21.55 Koncert. Ponedeljek, 2. 10.: 18.30 Dan otroka — 19.00 To je samo v Rimu —- 19.30 Čas v sliki — 20.15 13. luknja — 21.05 časovni ventil. Torek, 3. 10.: 18.00 Angleščina — 18.30 Nočni kurir javlja — 19.00 Podoba Avstrije — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Ukradena leta, igra — 21.45 Mesini pogovori. Sreda, 4. 10.: 11.03 Steklena copata — 17.03 Živali in teta Zofka — 17.45 Olroci in galebi — 18.00 Televizijsko kuhinja — 18.30 Aktualna kultura — 19.00 Razmišljonje se obrestuje — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Kalifonnski cesar — 21.40 10 let potovanja v vesolje. Četrtek, 5. 10.: 12.00 Kaj lahko postanem — 18.00 Italijanščina — 18.30 Ljubljenci naših staršev — 19.00 Športni koleidoskop — 19.30 čas v sliki — 20.15 Peklenski strah, igra. Petek, 6. 10.: 11.03 Kalifornski cesar — 18.00 Francoščina — 18.30 Voz 54, prosim, javili — 19.00 Zelen svet —- 19.30 čas v sliki — 20.15 Belphegor, kriminalka — 21.25 Čuda živalskega sveta — 22.25 Karl Bohm in dunajski simfoniki. Ta teden vam priporočamo: Knjige iz vojnih časov m Hans Habe: ČE JIH TISOČ PADE, roman iz prve svetovne vojne, 360 str., ppl. 54 šil. Ivan Matičič: SKOZI PLAMENE PRVE SVETOVNE VOJNE, knjiga spominov, 400 str., 'ilustr., ppl. 54 šil. 01 Stefan Heym: ZADEVA GLASENAPP, roman o nacističnem nasilju na Češkem, 272 str., ppl. 62 šil. ^ H. L. Humes: V PODZEMLJU, roman o francoskem odporniškem gibanju, tri knjige skupaj 1108 sir., ppl. 120 šil. £ lija Ehrenburg: PADEC PARIZA, roman o Franciji pred in med drugo svetovno vojno, 528 str., ppl. 68 šil. HH Z OČMI ZAZRTIMI V SVOBODO, zbornik slovenskega slovstva s tematiko koncentracijskega taborišča, 390 str., slik. priloge, ppl. 75 šil. £ Erich M. Remarque: ČAS ŽIVLJENJA IN ČAS SMRTI, roman iz druge svetovne vojne, 440 str., pl. 60 šil. m Dobriča Čosič: DALEČ JE SONCE, roman o junaških bojih partizanskega oddelka, 280 str., br. 26 šil. 01 Claudio Puglisi: ZADNJA URA, roman o boju italijanskih domoljubov proti fašizmu, 180 str., ppl. 35 šil. | Krakar-Kumar: OD TOD SO BEŽALE ŠE PTICE, dokumenti iz nacističnih koncentracijskih taborišč, 112 str. vel. formata, ilustr., pl. 52 šil. ( Ivan Ribič: GOZDOVI SO Ml POVEDALI, zbirka partizanskih povesti, 208 str., pl. 20 šil. ^ Gaston Charlet: KAZNILNICA V SNEGU, spomini na usodo pripornikov, ki so gradili Ljubeljski predor, 160 str., slik. priloge, ppl. 34 šil. M Matevž Hace: LJUBEZEN IN OROŽJE, žbirka novel iz partizanskih časov, 228 str., pl. 38 šil. m Hans H. Kirst: NOČ GENERALOV, roman iz druge svetovne vojne, 364 str., pl. 69 šil. BB IZ KRVI RDEČE, antologija del slovenskih pisateljev, ki so padli v narodnoosvobodilni borbi, 204 str., ilustr., ppl. 42 šil. H Lev N. Tolstoj: VOJNA IN MIR, veliki roman iz časov napoleonskih vojn, dve knjigi skupaj 1608 str., pl. 96 šil. £ MORJE GNEVA IN SVOBODE, zbornik partizanske borbe na Jadranskem morju, 236 str., ilustr., ppl. 62 šil. Posamezne knjige lahko naročite tudi po pošti. Plačilo možno v obrokih. Knjigarna „Naša knjiga", Celovec, Wulfengasse