u * Ur*lailkl la iprtviUkl pfi •tori MI7 & UwadsU »< Off le* Of |>ubücauuii4 . MOT Br UwndaU »v«. Taltpkeesi Lswadslc 4030. OufecHptU. OB-00 YNH|. Chicago,. III., petek, 23. aéptembr* (Sept. 23) 1921 STEV.—NUMBER 221 ORINIEU RDEČEGA KR! WhtA BRAN JENA POT * RUSIJO GLIJI VA Dl REDU Senator ganjen ja ixvadal is oat »tarega samoroa, da îuinost ia nj odpravljena. DRUGI DELAVCI SOLIDARNI f • -' .v Î s ItUDARJi. fvS • oditnih früntrideaet Tovarna nitrata vOpptn ob Basa alttela v srak; sa tiooda ranjenih; fraaoooki vojaki tndi Berlin» n, Motit, ^.Mm^ja kataatrofu v zgodovini iiuiniKe Industrije jie jo pripetila včeraj zjutraj, ko je «ksplodiftl Mntetič-ul nitrat v tovoru! Hadiarho »Ani-llnfahrik kompanije v Oppaji oh roki Ren.1 BIH sta dve raastrolbl ravno ob času, 'ko an,*e .kicnjalt delavci zjutraj ob sedmih. Toku Milen je bil sunek, da ae ju cela tovarna dvignila visoko v ara k in padla naoaj — kup raavalln, ki aa It takoj «avli v nepredirni oblak kemičnega dima. IMdeael mil) naokrog no Jv slfrala zemlja in po- London, 22. aept. - Daily He raid'1 je prejel U Meek ve poročilo o velikanskem »uM iin ia preprefr nje vaeA take katülrof« kakiina je lelee sedela Rnaljo, ke je auAa uničila letino v desetih provincah. V ne!rte ao kaneli v varm pesu ob Volgi aa namekanje polja v slu MgS sein. PROSVETA 50 tiaočskov, naj »e drži proč od tger Press.) f. da ea «WBM ■ »V RAZREDNA _________ JE PODLAGA SKEGA GIBANJA. DELAY Delavec, ki ne vstopi v delavsko strokovno aH politično organizacijo iz prepričanja, da mora pripadati k de-lavski organizaciji, ker pripada k delavskemu razredu, je coklja delavskemu gibanju. Kdor prihaja v delavsko strokovno organizacijo samo zaradi višje mezde in skrajšanega delavnika, bo delavsko organizacijo zapustil ob prvi priliki, ki se mu nudi. Ob času stavke bo slab tovarft in prav rad bo verjel velebizniikemu časopisju, kar mu na-kvasi o položaju stavke. Sam je malodušen in to itoalo-duftnost bo skufekl vliti v duše svoje tovariiev is strahu, če bo stavka izgubljena, da on izgubi delo v tovarni ali v podjetju, v katerem je že delal nekaj let če delavec prihaja v politično organizacijo, ker upa, da pride do političnih časti in da ga njegovi tovariši že ob prvi priliki postavijo kandidatom, je slab bojevnik na političnem polju. / -, j* Delavec še mora predvsem zavedati, da je delavec ne glede na to, kakino duševno ali ročno delo opravlja in da kot tak pripada k delavskemu razredu in ne k srednjemu rtanu, čeprav mu njegov zaslužek dovoljuje, d« se malo bolje oblači kot njegovi tovariši. Delavec mora biti razredno zaveden, ker je razredna zavednost podlaga pravega delavskega strokovnega in političnega gibanja. Razredna zavednost pa ne pride kar čea mft v vse one, ki opravljajo ročna in duševna dela. Razredno zavednost je treba širiti s podukom, učiti je tr<&a ljudske mase. Ta naloga pa pripada delavstvu, ki je Še razredno zavedno. Ce delavstvo ne bo vršilo te naloge, kapitalisti jo tudi ne bodo izvršili Ustanoviti delavsko organizacijo ni težko, obdržati jo je težje. Za obdržanje organizacije je treba delo vseh razredno zavednih delavcev o organizaciji, ki pa mora biti razdeljeno, kljub temu pa harmonično, da eni ne zidajo, drugi pa podirajo. Pogoji za dobro delavsko strokovno in poMično organizacijo ao tukaj. Kapitalisti sami skrt>e, da ae ti pogoji boljšajo. In če jih bodo razredno zavedni delavci izrabili, tedaj tudi ameriška rtrokovna in politična delavska organizacija ne bo aaortajala za delavskimi organizacijami drugih deftel glede rasredne zavednosti v «jenih vrstah. Mogoče bo bojna taktika drugačna v Ameriki, rasradna lavednoet bo pa Uko razširjena v ljudski masi kot V dhigih deželah. Ur do- NEKATERIM TUJEZEMSKIM CAS GOSPODARSKE RAZMERE A ŠPANSKA VAS. "Kmetijski list", glasilo samostojne kmetijake stranke, je prinesel o dolgovih Združenih držav tole vest "Državni dolg Severne Amerike snaša 28 miljard doUrjev. V mesecu juliju ae je zmanjšal sa 806 «iljonov dolarjev. Tudi bogate države torej nimajo mhlo dolga." Zadnji stavek pokazuje da nflna časnikar, ki je dodal Pojma o gospodarskih raamersh Združenih dcžav in da niti ne v*, kako je U dolg nastal. Združene drŽave ao bile brez dolga pred svetovno vojno. Državni dolg so imele že večkrat, tod* hnalu je bil plačan vselej. V zadnji svetovni vojni pa Mruiene države niso le zaradi tega zleale v dolg, ker ao morale plačati Hvoje vojne stroške, ampak ker ao tudi zaveznikom posodile okoli dvanajst miljard dolarjev. Ce bi ae svet raaoborožil, je dolg Združenih držav plačaa v pet letih, no da bi bilo kakih izMnlh davkov. Plačan je pa lahko še veliko preje, če kongres naloži pošten davek na profit in dohodninaki davek in davek na dedščine. Seveda je u dolg danes breme za Združene države, ampak če časnikar jugoslovanske kmete v Ji^oslsviji tolaži na u način, da kaže na Združene države, koliko miljard dolarjev imajo dolga, tedaj j« tem jugoslovanskim Kmetom napravil neto «labo uslugo, ker zagovarja deficit v letnem proračunu Jugoslavije, ki je tudi nepotreben *** * P*** P-U mUkaHzmu b proračunski deficit se bo spromenil v prebitek. m. — (Zrtre raz- '.) — V normalnih čaaih pn-d svetovno vojno ni bilo'aaie Ijud •tvo navajeno n« volje vaote <" dobro naložen, da bi noail n i malnr obresti. Naše ljndatvo tu di ni imelo vpogleda v take ape kulacije. H svetovno vojno ao prišle WJ koliko višje plače za dalavcc Stalno ao delali, boljše aaelu' !> in tako ao nekateri previdni k" apodarji kljnb dragim življ-o ticc na stran za slučaj slabel i h časov ali bolezni. Vojni U» je vagojrl veliko dohičkalovatvo in vstanovila so ae razna podjetja, katerih večina je,biu aamo t vaden "humbug." Ti humbugarji ao isvsdeft. «I h je med ljudstvom precej dciuir ja in v svoji prcfriganosti ao i r. rabili priliko, da niso kapitala založili v ta temveč so si za žrtev lovsko nevedno maao. skati lepo okrašene privlačnimi imeni najeli so prefrigane bro namazanimi j čevali precej viaoke p jih poliljali med ne ao. Za tarčo so ti agenti di nale ljudstvo Agenti (med njimi tudi #10-venei> so prilli med nale ljud* atvo ga mamili a lepimi obljubami, obetali cele hribe akAa in srebra, kazajoč lepe a zlatarn obkrožene delniee, ki bi imele r pri-Iieat i v najkrajtem času kai na tisoče. Nalim pridnim mamin m ao ae prikazovale pred očmi lepe alike, kako bodo v bodočnost, le po živele brez močnega dela, po-kle potice in aame dobre atvnri, kuhale evojim možem, at bodo pulili oigare in ■ft rumenjake. Kako lepo ališi in vse to je mogoče ako kupijo rešilne delnice. i|tp| kupovali mamice v ta volile in pokupili eo dosti. v Prišli ao agenti bogatih olj-nih korporacij; zlatih arebraih, in bakrenih rudnikov na dialj-nem ^ Za padu. avtomobilskih la raaliČnih zavarovalnih drušb in vsi so odšli zadovoljnega obraaa iz hišo, vsi ao prodali pod krivo reprezentacijo 4n laftnjivimi garancijami. ■Potem je prišla dbba čakanja Hl.dividende. Čakali ao in čakali, čakajo še danea in čakali bodo še, ko jih bo krila aemlja. 6e sedaj vidijo lepe slike pred seboj, ki jim jih ja naalikal agent, lažnik. — Naše ljudstvo it bilo najbolj prizadeto od različnih I u m po v in je bilo na/večja šrtev neusmiljenih prefriganceV. Obljubljali ao jim povrnitev denar ja v alučaju, da bl^lJHriH ali da bi ne bili zadovoljni in bi ga zahtevali nazaj, toda radoveden sem. č« je kateri itmed onih nesrečnikov splok kaj dobil. |Vojni časi so minuli. Plače pa eo aa pričele zuliaveti, kakor ae znižujejo le vedno, šivi jonske potrebščine pa ao le vedno M oni višini. Prihranjeni centi med ljudstvo* so iaginlli, dela ae malo sli sploh nič, kaj sedaj? Zlate gore In bogati ntdokopi ao ae razpršili v prak, oljni vrelci so H poattšlli in avtomobllne tovarne ^ in razne zavarovalne družbe ea____ »e tireaelila v večna lovišča od /je to Se nekaj bi rad svetoval onim, ki nameravajo ¿ manjše aU večje vaote naložiti na jamčenih obrestih. VlofHe svoj denar na jam érae note, na prve knjišbe (tnar-keée), v aieatne okrajne ali državne obveznice ( bonde ), ki vam bodo gotovo nosili po •'> do § od-■1 boljta ja|i stoikov, ker boljša j« ena riba v ponvi kakor pet velikih v ,----------------:— ^ r - jezeru. Ako Kdo ne ve, kje ae jc aapeU dve pesmici. Gdč. Petrov ___; ___jf : x__A. 1 - ...J. .. n.irV. .lini dobijo take obveznice, naj gre 4»čevije nadarjena peVka na bližnjo in aanesljivo banko po aaevet ki »ccprlčaa aem, da g« ^m MI «poltovan glaa je čist, nošen, ki napravi bok vtia na poalušslea. Gdč. Pe i trovčIČeva je tglent in šeletl je, da bo povsod dobil, kajti -----------.- «—.................. bo kot previden vlagatelj avojc- pohaja v glasbeno in pevako šolo .--* da ae nadalje url m uči, da ne kega zavzame odlično mesto med ga težko prislušeaega Po večjik mestih. kskor v Ckieagu ali Clevelandu imamo umetniki in umetnicami. i&m coli 5 tudi poaojilna in stavbinska dru-št va v rokah samih poštenlk in zaneeljivik Slovencev, kjer ravnotako lahko denar naloži dokre obreati v kakoršnjihko vaotak kdo hoče. Tudi v podjetjih je denar dobro n« in vlagatelj je lahko brea skrbi, da ga dvigne, kadar sam hoče. V kratkih potezah aem opisal žrtve rezmer in njih pijavke sadnjih par let. Storil aem to lastne izkušnjo, ker razmere ae mi dale priliko, da sem videl pa lastne oči. Dobro bi tudi bilo, |!a bi naši alovonaki listi prinafali aem in tje potrebnega poduka aa ljudstvo, da ae bo vedelo vajro* vati pred zvitimi goljufi. Veat, da jo urednikom alovenakega časopisja, znano o teh raamerak, katere naj bi orisali v avojih čtaakih in bi bili čitatelji s te» opozorjeni proti * izkoriščevalcem. Maraikoma bi bil ne ta način prihranjen kak tiaoéàk. \ Ljudstvo rabi gospodarskega, ne aamo »nanatveaega In politiČ-poduka. Men^m, da ae ni-sem s tem nikomur aameril, Če pa ae zameril, bom valed tega i-mel vseeno mirno veat. — Opaso- vslsa. -v ■■>? -SiŽSS 3 C ■ — Zadnji teden je neki Jack Webb ustalil tri policaje v Hibbmga, ko «o ga boteli aretirati. Dva ustreljena poliaaja atg bila policijska načelnika; umrla ata na mestu, do-čim je tretji podlegel smrtni rani nekaj čaaa pozneje. Trojni u-mor je aelo razburil tnkajšnje rudarake naeelbine in takoj j# bil organiziran lov aa pobeglim morilcem. Drugi dan eo ga dobili mrtvega v neki bajti blieu KKte-vlile, nedaleč od Hibbinga. Ko je videl, da.ae bo mogel ubežati po-lleijeki četi, ki ga je oblegala, ai je pognal kroglo v glavo. Webb je bil obtošen, da je napadel svojo trinajetletno hčerko. Ko so prilli polieaji v njegovo hišo, da bi ga aretirali, je anel puško a stene in jih ustrelil drugega- aa drugim. — Poročevalec. h ARBUOKLXV PRIJATELJ OB TOŽUJ* IOEALCâi Í Seveda, nekaj je bilo i v /.mlitjem poročilu, poreče ________ ko je prečital poročilo in odložil list iz rok Kajpada, poročilo o večerni prireditvi z gledališko predstavo. Bila bi krivica, ako ee ne pove, da jo gdč. A. Petrovičeva h svojim krasnim ao- ^u-min! prano» kar očarala občinah, ko t! JT^. ^ rll^iV kl t dve pestniei. (idč. Petrov- , at'",J« »o Pri omenjeni prireditvi je na stopil ženak kvartet: mra. N- Ka-1an, A. Eršte, J. Bradač in gdč. GTrlll. Kvartet jc lel buren aplavz. Veliko praaenečenje je povzro-čila šiva alika "združenje". Na enem koncu odra ae je pokaaaU gdč. V. Kandouni, na drugem pa gdč. A. Somrak v beli obleki. Ena I je imela napis Si N. P. J., druga iS. I). P. Z. Stopali ste počasi proti sredini odtg, kjer sta ec ob jok, V ac dvigne zagriujalo tem ___trenotku . , v ozadju in pi»ecl občinstvom ae . -«--I ^Ml 1 ^ jc prikazala kot marmornati kip Jo# Enight, ki jo na kongmi T ci...i. fv^L.1 « - > 't__ItnmtinmSAiia iti'li» Sa držT^ ^ ** ae drž, tnl„„ j, ^ ^■Kle v«é ko Z ^^Jt^akraju Krr. n nazaj g hi hi s« H •Ije pri H*, zastav kali iÄ Wmki auper*] Urriaoa | •S se rudarji vrnijj j atavka v nevrniJ Franciji se nadaljnje. Miui»,^ predsednik Briand je v ll(.kaUl rih točkah ugodil stavka, j,.* ^ zaeije cestnoželezniških iuluibfa.1 -^v, ki imajo konvencijo nti, Ga., ao hoteli zadnjeB poaeUti Dcbsa v ječi, zomik zaporov jim Delegatjc ao nato poslali urot«a predsedniku Öarclingu vo, da naj izpusti Debsa h zadnje (Ul i» toda i^i ni do volit koder jih nikdar ne bo. Pa ajlk Žrtve T Ne vedno čakajo na oblja-Agentov, ki so goljufali ljndatvo, nI več, aaj. aedaj ljudatvo Inič veš nima. ■Dragi rojaki 1 Naj.?|*\1i». v sredo pt^Možll rerolu-Hio v poUanakl zborniei u prr. -kav» kuklnkaklanovake organi- zaeije. __ _ T Qt U T\ Iti 1 1 .. T T m m *---- A — ga. J oMz. uckitci izgineta, aa* grinjalo pade In po dvorani zagnal g i umoriti aplavz. , V torek zvečer je bil jave» shod v BoŽcglavovi dvorani, na katc tvm jp govoril ?tbin Krh tan, soc. poslanec jugoslovanske skupščine. Govoril je o socialnem položaju in ga pokazal takega kot je. Koncem govora jč bilo. stavljenih nekaj vprašanj govorniku, na katera %je stvarno in zadovoljivo odgovoril, Dvorana je bila Uko nabito polna, da je očlllo veliko ljudi iz dvorane, ali pa šc notri niso stopili, ker zanjo ni bilo prostora. Na shodu je bUo nabranih nekaj več Jtot dva in dvajeet dolarjev. OLASOVI a KOVVSNOUK BUDA&JIV. (Izvirno porodilo alo^. delegata. IndianapoUa, In4 iU. aopt — Med eviranjem meatbe godbe ae je otvorila konvencija U. M. W. of A. v torek ob 10 uri dopoldne Pri otvoritvenem nagovoru ie pr-rl pozdravil delegate govorne^ države Indiane, nato je aleili bolj patrijotičen kratek govor mestnega šapana in govor mednarodnega predsednika Johna U Lcvriaa.. *jH Delegatov je veliko stavilo, ki se bo pa dognalo natančno šele po prečitanju imen. Lokalni listi sadijo, da jih jc okoli 1500, a bržkone jih mora biil okoli 2000 po Številu. Zastopniki ao ia vsqh krajev unijsklh podružnic. Delegatov Slovencev ni veliko Števi lo, pač pa so Hrvatje bolje zaato pe^l. ^' 8odi sc^da bo tia konvencija ena najbolj vroeih, kar jih je bilo do sedaj. Predlaganih bo val rozolucij in med njimi ena naj važnejših, ali premogarji prlpo-znajo organizacijo 1. W. W. in One Big Union, kakor druge organizacije, ali ne. — Prihodnja konvencija ae bo vršila v februarju meaccu 1922 in za takrat ae je odložilo ukrepanje glede plačilne lestvice, ker pogodba poteče dne 81. marca 1922. Na konvenciji v februarju bodo ravno ti detegatje kakor ao aedaj pri ti in se bo tudi vrlila v Indianapoliau kakor aedanja. Slovenski delegatje na konvenciji ae zahvaljujejo poatreiljlvim rojakom v Indianapoliau. — J0. komunistične strokovne »5 tikmafe v Kookvi zaatopsll veliko unijo" v Kanadi, a «fl zadnji teden vrnil iz Rusije v Winnipog, kjer je objavil .p*!* stradajoče raake kmete. | aSO etavkakaakv ae je ed|H lo iz Sau Francicca na oljns |k4js v Kaliforniji, kjer jc stavka, a. da drugi dan ao se fantje vrnili nazaj. Poaebni vlak, k kateri* se vozili, jc bil obkojlen od tifw atavkarjev blizu Maricope, ki a» pregovorili moštvo vlaka, krog 70 trapd mdarjev, ki ao MU Ihri pokopan« vsled razstrelbe pUnov *a Dr. F. J. Kern, 0903 St Olalr ava. * i ' ' Cleveland, Okla, ■■■■■■■■»»■■■■■■■■S JUGOSLOVANI ÄuSrtSatÄr 'TW] DENAR Pfém» p*4a bal*. mHHm to JM rtBfiJBS po aeptn» fW peeeiew kron* dinarje—doUr J« Sani a napravite UNIČEVALCA MRČESA P. D. Q. • VI á lahki, napravite oalleeeket mmm Um», ee kvevt «tena aamo) •aa, do*"!) u anitiU millón, »tar.k.f bolh, Marka v In mravljleaov. Tej atjehln#b pertía** IefLftaKjSj faina o4 áinfik JíDíl vao i "Ffaákrblu al prl val»ai JafcemerJe an aaeei «ana le II« lege (Paakir1 Hertl. 4aiMim vOalaMI Üffiini s4 ra i*-r»iaMi illllll * Cfevala«a Mía aatatona iM- > «4pa4to «a ,.r» m i V • '"VT^ . Spomini mm letu 1914-1920. kruh, TMtoio lahk« Mi ki 'debar. Jas nku-m inH ni udiko. Ida bi «i lahki» kupil ta 4 k»pejke mohorkr ' tobak v obliki la. da au taai imtali Kad bi vedel, êe so dane» Ae lietega mnenja. Popoldur smo dobili strelo, da ■SBe|là: pe železniel. Po (Dalja) Dobili smo ve*erjo is nato kip jat.,k ( vrela vodi za « aj>. Z drugimi vred aem ae apravil v nek kol in tam zaspal. — Zjutraj aa naa zgodaj zbudili, da naa odpeljejo naprej. Odbrali ao naa 350 in vodili na kolodvor, dotim ao drugi, kakor asm pozneje zvedel bili poidani v Zlatouat. Vozili amo se zopet dva d m do A£ani(g • m Tambovakej gubami jI Tam ao naa aaprti v oMinako ječo. kjer ao nas natloliR v tri aobc. ki ao bile od naa dooeia na llaroetorlk 00 bile prične na 2 ejaii. Na zgornji je človek lahko atol, a y bilo to nemogoče, I na.) Med trm, ko ao oni trijo bo ^ bitrw ^ »tvori, leaeno ga tali lahko dobro jedli in kadi- , M H ¡„ li dišete cigarete, aem jaz ležal, pokrival ae a auknjišem *es glavo, da aiaem tega ni* videl. Tako aem apel tudi med zajtrkom, ker aem bil sladkor prodal, da som ai lahki» kupil mohorko. Na veake tri smo dobili Miri kolike sladkorja in za dve kocki nln.lkerja at-m dobil eno kopejko. Da aem kupil mokorko sem štora I braniti g dni aladkor in tako ae je ponavljal«. • h I v n ' > 10 » - • .-t ry r « àJiuBSt k/ifcJMWf v.î* L - t mm bilo lepi» vreme, bili na dvoriilu li vaftih mnogo za bral i", ao nam in tam glodali ter letati. To dvorile je bilo visoko, da nismo videli druzega, kakor aamoetaa-ako eerkev, ki je bila ravno ob tidu in nebo. ^ Na dvoriilu ao napravili klopi in mize, da amo mogli jeali na njih. kadar amo bili Ukko zunaj, od topolov na dvortlln ja padalo zadnje perje. Bom amo bili prišli It». M-ptembra in je bilo nekaj dni v reme le" prav toplo in prijazno. V teh lepih dnevih ae me Ar polaatilo neko domotolje. Kolikokrat krm pomialil, kako je ae-daj doma lepo, ko revno obirajo srelo grozdje v teh WOlih noluč-nih dneh. Na trgu ae je dobilo aadje ie dosti poceni. toda za naa ja bilo le drag«», ker niamo imeli ni*. Z devetimi drugimi tovarili sem bil oddeljen v neko poeebno eelieo, tako veliko, da amo ako smo ae dobro atianili vai lahko ležali ali pa po torlko eeddi na teh leftitfik. Trije med nami ao imeli denar in ao lakko knpovali utvari, ki ao bile za naa nedosegljive jabolka, cigarete, tnnko, bo- kali. da ima preštejejo. Popisali ao nas te prej. Dali ao imm vae k emu eno arajeo, ki je bila vaa ka različna od druge in spodnje klale, katere bi priatojoie «a me lega otroka. Tudi vsak kos plat na za obojke in pa vaaki letrtiim velikega hleba kruha amo dobili t Pozabil aem Idi prej opiaati kruh. kakšnega smo dobivali. V njem j« bilo vse t. slama, milje blato, tu pa tam kak lénrek in IradUhti drugi nndevki. Peéen ni Vedno amo ngali. da bo vojna „jkdar dovolj. Kar smo ga do trajala samo nekaj meeeeev a krn-1 je vedno zadoetovalo, ker ga n eo „¡«i to »mo ae varali. Vaaki dan ee]*^ mQg\i jesti, hodili k nam Buai, pripotovali, kako mnogo ao pridobili na frontah, kako zelo napredujejo. "Na- govorili redno. — Kar naa je dražilo je bilo vedno zvonenje zvonov v samoatank Od jutra do pozue noči ae kletikali, te naa je napravljalo prav nervozne in je bilo aa znoreti od tega klenka- Poboiui menihi uiao imeli drugega dela in ga menda tudr nieo znali. To je Mlo njhn v veaelje, dolini je ima dražilo vedno bolj. Upom, da ao danee tem menihom, ako 00 le kje preskrbeli kako drn tvo. - Tako so potekali dnevi drug aa drugim, prilel je meaec in dvp in tako dalje, «lokler nieo kontno rekli, da gremo na de lo. Nismo ulé vedeli, kam la tO nam je bilo znano, naprej aa delom. Ugibali Ko so naa približno desetkrat prešteli in le niao vedeij, koliko naa je, naa je 300 naprej a drugi so ostali. Kad ostalimi je bilo tu di nekaj bolnih, in patri jot je, ki eo smatrali vsako delo v tuji deželi aa* izdajstvo. Na kolodvoru ho naa razdelili po v.ozih, da je. bilo dovolj prostora in amo vai lahk» ležali. K našemu vagonu ao dali stražnika, starega mozička, ki pa ae ni mnogo menil za naa. Vlegel ee je v kot in zaspal. ti, Vlak je drvel v temno no* in skozi Iprauje je pihala mrzla burja. Stiskali amo se drug k druge M trpe na baleiiaah v kniu. vko-M ¿j na amaMi aeesae^ ki tu ca t.o, «sa k tlom » 0.»ar»PÇ dnjem telesu Uia na «uvobolu to r,er«du pn naravnih funacOan. 4+>\ ba odponod. ko vzamejo » Severa's Regulator is..«*. B,]«j',tor^PljE!pJ pn .vojî.n leksrju la danaa. t , Caoa $1 S5. premoookovi okeoo kimxh1tas doume bodo pričeli zopxt obratovati. Zajedalci Povest iz življenja slo i' venskih trpinov v Amoriki. Ve-anno. Stan« s poštnino vred $1.75. liogenesijo. Vrlo poučna knjiga, ki pove, kako sleherni človek ponavlja v sebi razvoj vaeh ovojih živalskih ih divjaških prodnikov. S alikauii. Vezano. S poltnino vred $1.50. bo knjigi, ki ae naročita obenem, za tri dolarje poštnine prosto. Naročila sprejema tajnik Književne «notice s. N. P/J.: Prank ¿leš, 2124 80. Crawford Ave., Chicago, III. — Adv. ; „ aukftiunna, Oaraka, Ru«u,. Brno Tnu, .. .Okt 1J ...Okt. 22 ...Okt. 2» ..$101.00 «à-li 10.00 WOO TK. Želodčni ■ g» delo, M je koristno za človel- nu, kakor otroei, ker naa je zeblo, (Dalje prihodnji*.) n moan man t t, ÊfÊLfmjv... rozoa. Ta« pota« leti« nasnnnltl vaa« ro *n ' ¡Jakam ,x> Z.in.^nih državah, da aadaj , da aUeta val xaatopnik od g. John tnliaka, gremo naprej aa Ueiom. Ogibali j fiinru tTm*k smo razli*no, kako naj bi bilo za1 "j^ollel. 'aîjX, kateri Ulite k mo nas tisto delo, a tega aeveda nihêe! farmo, imate aadaj najbjj^prfUlm ni vedel. Nekateri, ki ao bili precej pe-trijoU*ni no rekli, da ae gredo na delo, ker je to prepovedano in ao prisegli, da ne bodo delali v sov-rožni deželi. Njihova je obvelja alMar pfejV biti far uptti i,aot aaa farma tako pa seal hot ravno sadaj. Inrnm vaahavraUa farne ed 50 da 140 ahvev. Pilita m pojasnila la preprllnli sa boste, da ja te vesaiaa. avto* pauldr, UDOVICA. povatrn it. stoletja. Napisal L B. Toodl Poolovenil lufu Kaavt. Zastrupljenim erecm se je vrnila Oba že drugi dan na svoja posestvo. Bila je neopistio sna nad haronieo, pa se je *udila, kako morebiti tsko alaba, da dela lepo zapovedi te preobjeat-ne pb mktaje. PrilaU je minlUi, da morda le ni prekanno in da bi so dalo to le vse popraviti. Ka i bi jo moglo zadeti, le aporo*i Krištofu, da nuj pride ponjof Baroniea pravi, da je Krištof izdi* jiee; ali on je prieagel, da se ne *uti krivege, pravijo, da je ploamtvo isol>*ilo iz svoje . srede Kriltofs in njegovega o*ets. I*s kaj satof Kaj potrebuje one oetatega svet s, *e ims Krištof llogaia K denarja Ima dovolj, da ga more troa ti. in živeti more tudi Izven Hrvatske. Tako prvmiUjttjo* akoro da ni piaala Uitn Krištofu, da naj ae vrae k njej, da naj pride po-njo. Ali v odlolilnem momentu se j«« prikaze*a pr»sl njeno dušo atralnn podobn baronice. Ko je videla, kako jej hleole njene beane o*i in ko je nlienln. kako vpije baronien, jo jr minuln vsaka miwl na pismo in n^ Krištofa. Ona bi jo unilila, raztrgala. Kakof Tega nniun ni vedela, ali verjelo je v to in bala ne je. Isredni upliv baronice, ki gn je imela nad Gito. je odlo*il »ednj in vni na-*rtl vdove a Krištofom *o bili uni*eni. 'IIres mo*i ae je pokorila svoji us«»di. Miro-In sla dvn meneen, da je prebolela prvo, najv.*->< bol sa ljubljeneem svojim in pomirita Ae je, »In jo mogla mislili na svoje goapodinjntvo. ti ill-ni hšerki nta opnŽali, dn »m* k mnlerjo godi neknj '¡rrodnrva. n nista vedeli, knj. C'eprav je' Je|»»na •lotil«, dn ne gre aa Kriatofn. Xnknj ni ni* ve»' prihajal k njim. in še ve*, /skaj mati ne govori ni* o |M.r«.ki, aa katero je hibi *»• |mvsem pripravljeni« fci.T. , \np<.ii,i n.« pokvari ra*nno\. da Iti ae aa nj«mim hrb t- «» »m lajn»» «I»ttlil« s Krillofom. 1.11 m.» laloat ni dn«n ovirala bamni^e. dn n« ti pn,»»»v«ilnvala tllti, kak«* |m» \M>j deželi *tie t» oi.nniee radi izdaje avojiga brata. *'Ih»br% • o ;>r»«r«»kovalaje i»-kla t»an»niea tllti, ki je .....I«» »tale, kaj «e tgodi NajMIžtiJi aorodniki »■ ... ni* »tišaii o njih. «MM.e.tje saniraj»» vrati mini« bede «»d aj«b «Unm*>l}eM an kak*>> •"» < !judje Kan taik IN^b tu uNjbllšaji M»ro»| inK 1.M1 je H|eir»»*ll, «ta onn«l\a ne živita nI* v«*/ •e .»,»s« tunov nam—ta «k ju ni hot.l «prejeti, v 4«i|»anijaka skupllšae ae a* U|»a!a Iti, knje* ar, da ju ne vriejo ven. Vae je, kakor aem takrat govorila. Ae celo oni, ki so se jezili na fttjepana, obte I11 je jo njegovo uaodo in proklinjajo črno delo izdajic." .•»,. Takole t od Iv retmiei bilo; baronica ni donti pretiravala, ko je pravila Uiti, v kakšnem položaju živita Ignaeij Domjanl* in njegov sin Krištof Oita je žalostno poalulala pripovedovanje, ki ni želo sedu. 6e tem bolj je obžalovala usodo »vojega, ajej nepamfenjenega zaročenca, o katerem > bila preprilana.de je nedolžen. yendar so baronične besede toliko vplivale nanjo, da ae rti na skrivaj poro*ila a Krištofom, kakor je bila na-mora vala. - rl , ' '. • . U' ' Ku je minula jeaen leta 1756 ter se pričelu rima, je opazila baronica na Oiti, da poetaja ve drejla. Zdelo se jej je, dn je prebolela svojo iz-trubo za Krištofom, da je veselejša in da hoče iti v družbo. Haroniea je poakuaila popolnoma 0-zdravjti «ito in ¡«briaatl zadnjo aled ljubezni do Krištofa v njenem sreu. Ko jo je neko* obisksls, je prilela naslednji pogovor: -v.' ' v rfi- .; t .. "Draga llita", je govorila baronica s bla-'■fmu glasom kolikor je pač mogla, "ti ai doseduj dovolj tugovnla in ae odtujevale svetu. Dnevi minevajo in llovek mora mlallti na prihodnjosi. &ss Je, da ae pokažeš zopet avetu, da ve. da ai še živa lu da hočeš še živeti Svetujem ti, da idivn v Zagreb, da tam odpreš avoj dvor družbi, kakor takrat, ko je bil lo liy tvoj mož." "No veseli me, le pa je tvoja volja, grem," je odgovorila (lita ravnodušno. "Vsekskor je moja volja," je pevaela baro-niee odločim, "In potrebno je tudi, da gr«4. Ma-rl bo*eš preti veti avoje mlade dni v tej puščavi 1 V samoti zamira duh, med zvetom ae. poživi je in mspenja svojn krila. "Torej, kedaj pojdevit" "Po B«»>.iču. Do takrat kalem vne urediti v svoji zagreblki hiši," "A jaz pojdem že preji" je rekla baronice, "Nedaj je zrsk čist v Ragrebu. Oro! Althan in njegova komisija je zapuntiln naše meeto. Hvala llogn. da je !«• enkrat konce tej sramoti." tlita ni rekla ni*. Althanovo Ime jo je s|h. m tuja In na njeno nearečo * Krištofom. "Stiepaun l)<»in,inni*n ao ohnodili ua dosmrt* n»»*j«*o na Apielhergu." • (lita je dvignila glavo ia pogledala barom, eo, ki je aa hip prenehala. "Dokaznli ao mu, da je hnjskel kmete, da j«t imel I njim in s Vlaki v vnraždinaki Krajini do-govore, ia nap«»aled. da je delil a kmeti re*i, ki ao bile akradene goepodi.V *'Neare*nlk lM je iaoetila (lita tiho. -C "Njegova isdajalea nta ne premotila ra«li IVeaeke". j« uadnljevnln baronica. "To je v»n eenarakl fiškul. Kakršno delo. takšno plnčilo." Te nofiee nn nemilo sedele Olto. Ni jej bil. leške Intl. da je eeaamki finkuš konfmeiral Pr«-. %eko in da je oataf (gnaeij Domjani* praaaih roki le da bi bil Htjepea ^ U»mjanič pošten nn «vobedel Pete« bi dobila vaa zatleva drugo lir« takrat M ae moglo re*it brat ia atričaik sta izro! čila Hldepan« v prepričanja 0 njegovi nedolžn... «tt, ker vedela nta. da ae mu ne m»»re ni*eaar sg**. ' Iz verodostojnih virov duzna \ ¿11110, da premogorovi v Apollo, 1,1'sehbur in Vandergriftu (Armstrong in Washington Co.) ae U-koj odpro in delalo ae bo z polno paro. Premog v teh rovih je 0-krog 4 čevlje vieok, dober ztrop in navadno suhi prostori. V teh krajih je tudi večje število hiš, katere je zgradila družba ob času, ko se je slabo obratovalo m katere Še niso bile oddane. Skoraj se lahko z gotovostjo trdi, da bodo ti rovi, ki se nahajajo na prijaznem» prostoru, oddaljeni od Pittsburgha samo 1 do ure, stalno delali in ki vposlijo od 1000 do 2000 mož. ftofaki, ki to nezapoiileni in ki tele dobiti »talno delo. no/ se tak*! oftlašifo na omenjenih protioiih (AdvertisemeOt). ao devet deaetin naših bolezni, trpljenja In mUerije. Večina teh bolezni se lahko hitro ublaži, Ce se rabi ¿udodelno /dra. teh bolezni ee lahko ¡■^■HH vilo Ntaga-Tone, ki povzroča bogato, rdečo kri, močne in stanovitne iivce, čvrhte može in ione. SUM «hrd k MI ......««Mlin «tab. I»rf*l*" In tfaloranja toto« Naga-Taea grlMt» aa "i mn«tin* , I In S»l<»v»nja ed hI J« ah» najv^jm «U. Ihta* M* se r Pravil In posnan« sa ■ ustvarjanj« 4«fSta, r4*t* krvi. /Nahana tU orasUe «a Med«, **botna,~HOabokrv nc Fi oden«»'' »rfluat »•TStv^jr: vaak organ'In POOBLASTILA £ dela MATIJA BKENDEB' i» 13 tEt U rojake po odi Ameriki. On že mora vedeti, kako ee pooblastila izdelujejo. Pili mn m razloži evoje zadevo, pa ti bo ne» redil vae pravilno, da M ae le grunt prodan g nepravfl- Njegov naslov Butler 8t., Pittsburgh, Pa. IliaMtlHMIM POŠLJITE TA KUPON SE DANES National Laboratory, S. 701, "tS S. Wahaah Avamm, ChteM«, I1L ifHiimiimM doMto ».... Improt«. wWfflHiM a. P. o...... -—m* ........ ' Ta * |f •. ■"i r ••• " ..... ..... —r-^— GROZDJE A Ker ml je ve* new-yorčnnov naročilo, dn jim prnnkrbim dobrega icro^dja, sem oklenil, da bom odpotiljal newyorško in drugo grozdje tudi v druge naselbine. .Kdor toraJ hoče dobiti newvorško ali drago gr nizki eenl, naj sa takoj Rabim zanesljiva posameznika alt tvrdka sa zastopolka po rasnih naaelblnah. joseph vogrič " 180 Teath A ve., New Yerk Ckf Telefon: Chelaea »M«. .......................I......... VAŽNO NAZNANILO. lobiti dobro lôToglaslf lan ▼ JUGOSLAVIJO v asa ^ Red Star Lini Odpluje vsak teden Neer Taah JAMt ANO ■ -r nbTHLAND Mamlj* n«w vork. « n«p«lj ki nameravajo potovati v stori kraj in ae želijo poznaj« vniiti," a no bi hoteli po več mesecev čakati na potrebna dalje od strani merodajnlh oblasti, naj se nemudoma obrnejo as mene po tozadevna pojasnila. ANTON ZBAŠN1K, Slovenski jevnfi notar, Comer 48th and Butler Sta., Pittsburgh, Pa. eo»ooeo»e»»eeeo«»eiei»eoeiooiootMMOii»aeo»»»»o»»»» " ................................. LI« I..... DVE LETI DELA IN USPEHA \y-.V 1019—1921. • .>;•: Ob nastopu meseca avgusU je imola tvrdka &AKRAJ&EK & ¿^IIK za aeboj dve loti trdčga dela in pa tudi nspelia. — J Okrog 1. avgusta 1919 je njen ustunovitelj Leo ZnkrajŠek prilel v New York is Milwaukee, Wis., sam si izposJovul potrebna sestop* stva, Odprl urad in ac lotil dela s zavihanimi rokavi v zaveati, da točno in polteno in vstAjno delo mora prinesti uspeh. * V teku dveh let je ta tvrdkd odpremila v Evropo nad petnajst sto potnikov/ nad petsto potnikov je prišlo z njenim posredovsnjem iz starega kraja in blizu tristotizo* dolarjev je bilo poslanih skozi njo. V dveh lotih jc ia skromne potniške pisarne postalo bančno podjetje, ki poaluje pod državnim nadzorstvom in ima svoje direktno zveze s Ljubljano, Mariborom, Zagrebom, Trstom in Dunajem. Za ta tako lepi rekord bodi v prvi vrsti izrečena zshvala številnim prijateljem in zagovornikom. Na podlagi doaedanjlh pridobitev pa je U tvrdka danes bolj ku- « kor kdaj poprej v stanu biti na siulbo onim, ki: TT^SE',-" . Id potujejo v domovino, ■ * ki žele dobiti svojee iz ztarega kraja ter onim, v ki hočejo poolati denar v stori kraj, kakor tndi onim, ki imajo kake druge posle s starim krajem. Za vsa nadaljna pojasnila se obrnite na: Ia O«-b*. IS AMzaKANlm t- jSFjvàà^""" • white Star C* ■ I « ZA] 70-eth Ave., IAJŠEK & ČESARK Slovenska banka Okt. U KTIC IC étdwatwnal kkcantu «liti. (Dolje prikodaji* ) U In Vow fork City -—■■ ,7 if Zanesljivo in hitro t atari domovini la opravlja ponkrbuje draga baatae FRANK SAKSER STATE BANK tt Cortland t Stvael, Now York, li Y Rojaki, poslužujte ee v vaeh aadera banka, ki ja pod lUhiim nadzorstvom drUv ia ima se van^ro 9100,000.90 glamlee «a toaoivnoga aaklada. la FRANK SAKSER STATI RANK