Erjavecia 30 3 NASLOVNICI POD ROB GESLO “KAČJI PASTIR” PRI STAREJŠIH SLOVENSKIH SLOVARNIKIH IN PREGLED SLOVENSKIH NAZIVOV ZA RAZNE VRSTE V SLOVSTVU DO KONCA 20. STOLETJA UVOD Kačjemu pastirju bi bilo gotovo vseeno, ali računamo rojstvo slovenskega pismenstva z nastankom atestinskih gramatikalnih tablic ali šele poldrugo tisočletje kasneje, z Brižinskimi spomeniki. Omenjajo ga niti Veneti, niti Rimljani in v slovenski knjigi se je pojavil šele dobra tri stoletja po Trubarju, čeprav je bil, brez besed, vendarle že deležen pozornosti Valvasorja, ki je grafično predstavil nekaj slovenskih vrst (VALVASOR, 1685). GESLO “KAČJI PASTIR” PRI STAREJŠIH SLOVARNIKIH Slovenski zgodnji slovarniki in opisovalci živalstva se večinoma ne morejo ponašati s posebnim posluhom za nižje živali, ki so jih nekateri, z izjemo Scopolija in Lipolda, še dolgo po Valvasorju obravnavali kot “mrčes”. Tako skoro vse do druge polovice 19. stoletja, ko je postavil Erjavec s svojimi prirodoslovnimi učbeniki tudi te na pravo mesto in v pravo luč. V rokopisnih slovarjih, ki so jih sestavili KASTELIC & VORENC (1680-1710), HIPOLIT (1712), APOSTEL (1760), VODNIK (1804-1813), ZAGAJŠEK (po 1812) in PENN (po 1820), se “kačji pastir” ne omenja. Kakršno koli geslo, ki bi ga bilo mogoče tolmačiti kot slovenski naziv zanj, manjka tudi v tiskanih delih slovenskih pionirjev in zgodnjih klasikov, kot so MEGISER (1592 in kasnejše izdaje), POHLIN (1781, 1792), GUTSMANN (1789) in JANEŽIČ (1850-1851). Zlasti preseneča, da manjka kačji pastir tudi v Pohlinovem delu iz leta 1792, čeprav je poslal (1785) Franc Anton pl. Breckerfeld baronu Žigi Zoisu dvoje ljudskih imen za kačje pastirje prav z namenom, da bi se vključila v omenjeno izdajo (gl. KIAUTA, 2013). Prvi omenja “kačjega pastirja” šele CIGALE (1860), v nemško-slovenskem delu “Wolfovega slovarja”. Štiri leta za njim ga je v prvem slovenskem učbeniku prirodopisa živalstva uporabil Fran Erjavec (ERJAVEC/POKORNY, 1864). V drugi izdaji svojega slovarja ga ima tudi JANEŽIČ (1867). PLETERŠNIK (1894) se je že mogel osloniti na razna Erjavčeva besedila in omenja tudi umetno skovana izraza, ki ju je navedel Erjavec v nemškem izvirniku in v slovenskem prevodu v drugi izdaji svojega učbenika (ERJAVEC/POKORNY, 1872). SLIKA Iz Slo danes up številnih GLONAR Libellula slovenske LATIL, 1 jezika (B “pralibele ZE Kot n prevodu: 1965). V različici obliko, ko Slove čeprav gr izraza “ka 1. Naslovnici slovarje venskega naroda j orablja v zahodni svojih literarnih d (1936) zaključu quadrimaculata iz m prevodnem slov 951), nakar je iz up AJEC et al., 197 ” za izumrle protod MLJEPISNA RA aziv za kačje pas “Schlangenhirte” nekdaj slovenski “kačin pastir” (DZ t je tudi v uporabi nski “kačji pastir” e na skrajnem zah čji hlapec”, predv Erjavecia 30 4 v M. Cigaleta (1860, l e Pleteršnik izpisal Sloveniji in ga om elih. Gre pa le je vrsto zgodnejš raz “libela”. Le-ta j stvu, vendar za o orabe izginil, čepr 0-1991) navaja. onate. ZŠIREJENOST I tirje je izraz znan (SCHÄFER, 194 okolici Zagreba n ENDZELEVSKI, v Gornjem Seniku se danes uporablj odu ponekod mord sem pa še “modras evo) in M. Pleteršnika ( naziv “modrasov h enja n.pr. pisatelj za lokalno, ljudsk ih slovarnikov in e bil kasneje le enk znako celotnega re av ga Slovar sloven HADŽI (1941) je ZRAZA “KAČJI tudi v nemškem 7) in “kígyó pász a Hrvaškem nasto 1988), ki je istove v madžarskem Por a na celotnem oz a bolj za “knjižno ov hlapec” tam bo 1894, desno). lapec”, ki se še France Bevk v o, splošno ime. uvaja za vrsto rat uporabljen v da (BAJEC/DE skega knjižnega uporabil izraz PASTIR” in madžarskem tor”(NITSCHE, pa v kajkavski ten s slovensko abju. emlju Slovenije, učenost” in sta lj razširjena. Na Hrvaškem Gornjega okrog Šm Djekš in Trsta (pr (akad. M Gornjem Salzach zahod drž pomanjše Skora zgoraj om kozolca i živelj še slovenske označeva “jugoslov gre “kačin pasti Senika, na avstrij ohorja v Zilski dol v Grebinju v velik im. MONTGOMER . Matičetov, in litt Štajarskem, okrog (SCHÄFER, 1947 ave (dr. G. Devai, valna oblika “pasto SLIKA 2. Naslovnica k ka j bi mogli reči: po enjenih jezikov se n se prav gotovo l do polpreteklega ga ozemlja izven la kot “Dravska ba anskega plemena” Erjavecia 30 5 r” do Zagreba (Z skem Koroškem p ini (Potoče), Št Jak ovškem okraju. V Y, 1965). V Rez .). Nemška oblika krajev Mureck in ). Madžarski “kígy in litt.). V furlansk relis” (LAZZARIN njige in reprodukcija čjih pastirjih (ERJAV dročje razširjenosti domala ujema z d epo ujema s podro časa. Med obema takratne Jugoslav novina” in je bil sl , so uvedli slove ačretje), na Madž a je bil “kačji pa oba v Rožu, Knež Italiji pa okrog T iji ga zamenjuje im (“Schlangenhirte”) Braunau, do Rei ó pásztor” je om i ladinščini je znan I, 1896). prvega slovenskega se EC, 1864). izraza “kačji pasti anašnjo razširjeno čjem, do koder je vojnama, ko je o ije, jugoslovanska ovenski narod prev nski biologi poje arskem sega do stir” ugotovljen e, Tolstega vrha, rbiža, Gorice in e “šilo bodilo” je razširjena na chenhausena na ejen na skrajni a le skrajšana in stavka o r” v katerem od stjo slovenskega segal slovenski stal dobršen del Slovenija se je eden na stopnjo m “etnografske Slovenije uporablja kraje v A svetovni Zaokr njegovih izjema (p Tarnowsk (DZEND Iz gor vsebinsko zahodni, sosednja območja, Jugov temu tuji značilno (ali tudi k ”, v katerem je b li floristi in favni vstriji, Italiji in vojni je ta navada ž oženo sliko ozem raznojezičnih enač rim. KIAUTA, 199 em okraju, v ZELEVSKI, 1988; SLIKA 3. Izrez iz nepopolnim) prikazom črto) in “ njega prikaza je p je enotno in (2) n pred vsem pa na imenoslovna pod kjer se uporablja n zhodno in jugozah mediteranski obmo prevladovanje imen ar “cavallo”), v m Erjavecia 30 6 ilo zajeto celotno sti dosledno sloven na Madžarskem (p al domala prenehal lja zemljepisne r ic “moti” ena sam 6): poljska enačica Krakovskem voj dr. R. Bernard, in l karte Dzendzelevskeg razširjenosti imen “k kačin pastir” (trapez z ovzeti dvoje značil astopa na zaključe severni meji preh ročja počasi, na aše ime še v prevod odno od našega im čji na Balkanu in n , ki so kakor koli nogih oblikah na A slovensko narodno ska krajevna ime rim. n.pr. KOS, a. azširjenosti “kačje a, iz določenih raz “wezypastuch” na vodstvu, na juž itt.). a (1988), s približnim ačji pastir” (trapez z n vodoravno črto). nosti slovenskega nem, dobro omejen aja ozemlje “kačj prehodnem podro u. enoslovnega podro a Apeninskem pol povezana s konjem peninu (prim. GAR ozemlje in so na za slovenske 1933). Po drugi ga pastirja” in logov zanimiva stopa izolirano v nem Poljskem (pa avpično imenoslovja: (1) em ozemlju. Na ega pastirja” v čju celo preko čja pa ležita le- otoku. Za obe je : “cavalocchio” BINI, 1925), in Erjavecia 30 7 besedne povezave s “konjic” na Balkanu (prim. DZENDZELEVSKI, 1988). Ta sistem imenoslovja je mogoče slediti nazaj do antike. Rimski učitelj retorike Claudius Aelianus je poročal v svojem delu “De animalium natura”, na prehodu iz 2. v 3. stoletje po Kr., o žuželkah na reki Astraios v Makedoniji, ki se imenujejo “hippouros” (“konjski rep”) in po opisu katerih je sklepati na kačje pastirje (FERNANDEZ, 1959; BEAVIS, 1988). Ako je domneva pravilna, gre tu za najstarejše, pisno sporočeno kačjepastirsko ime v Evropi. PREGLED UMETNO SKOVANIH NAZIVOV ZA KAČJE PASTIRJE V POLJUDNEM IN PREVODNEM SLOVSTVU DO KONCA 20. STOLETJA Pričujoči seznam vsebuje vse nazive za posamezne vrste (ne pa vseh del, kjer so omenjeni), ki smo jih uspeli najti in so se uporabljali od Erjavca dalje (1864) v slovenskem slovstvu. Večinoma je v publikacijah podano tudi latinsko ime, ali pa je bilo mogoče to določiti iz slike ali opisa živali. Kjer to ni bilo mogoče, smo navedbo izpustili. Danes se uporabljajo izključno le slovenska imena, ki jih je predlagal GEISTER (1999) in jih je odobrilo Slovensko odonatološko društvo. V R S T E (1) CALOPTERYX SPLENDENS Pisani kačji pastir: ERJAVEC (1872, 1881), PAULIN (1901), MACHER (1907, 1908, 1913, 1922), VERBIC & VALES (1927, 1931), BEVK (1928), POLJANEC (1929), KOS (1933), HADŽI et al. (1948) Progasti kačji pastir: ŠERCERLJ (1967), KRALJ (1991) Agrion: SELIŠKAR (1993) (2) CALOPTERYX VIRGO Kačji pastir: ERJAVEC (1864) Pisani kačji pastir: MACHER (1907, 1908, 1913, 1922), HADŽI et al. (1948) Jekleno modri kačji pastir: GOGALA (1970), KRALJ (1991), KURILLO (1993), GREGORI (1994) Kovinsko modri kačji pastir: BOLE (1985) (3) LESTES SPONSA Vitki ali ločni kačji pastir: ŠERCELJ (1967), BOLE (1985) (4) LESTES VIRIDIS Vrbov kačji pastir: SELIŠKAR (1993) (5) PLATYCNEMIS PENNIPES Peresonogi kačji pastir: ŠERCELJ (1967), BOLE (1985) (6) COENAGRION PUELLA Mali kačji pastir: KURILLO (1979) Nebesnomodri kačji pastir: GOGALA (1993) Erjavecia 30 8 (7) PYRRHOSOMA NYMPHULA Lokvanjev kačji pastir: KRALJ (1991) (8) AESHNA CYANEA Modri kačji pastir: POLJANEC (1929), FAKIN (1942), KOS (1933), ŠERCELJ (1967), BOLE (1985), BRULC (1989), KRALJ (1991) Mozaični kačji pastir: KURILLO (1979) Zelenomodri kačji pastir: KURILLO (1992) Modrozeleni kačji pastir: GOGALA (1993) (9) AESHNA GRANDIS Veliki kačji pastir: ERJAVEC (1875), SCHWENTNER (1908), POLJANEC (1929), KOS (1933), SPAZZAPAN-BRELIH (1964), GOGALA (1970) (10) AESHNA JUNCEA Navadni kačji pastir: KRALJ (1991) (11) AESHNA VIRIDIS Zeleni kačji pastir: ALJANČIČ et al. (1981) (12) ANAX IMPERATOR Veliki kačji pastir: ŠERCELJ (1967) Kraljevski kačji pastir: GOGALA (1970), ALJANČIČ et al. (1981), KRALJ (1991) (13) CORDULEGASTER BIDENTATA Potočni kačji pastir: KRALJ (1991) (14) CORDULEGASTER BOLTONII Potočni kačji pastir: KRALJ (1991) (15) SOMATOCHLORA ALPESTRIS Alpski smaragdni kačji pastir: KIAUTA (1964b) (16) LIBELLULA DEPRESSA Plošnati kačji pastir: ERJAVEC (1972) Ploščati kačji pastir: ERJAVEC (1881), KOS (1933), ŠERCELJ (1967), GOGALA (1970, 1993), ALJANČIČ et al. (1981), KRALJ (1991), GREGORI (1994) Ploščnati kačji pastir: POLJANEC (1929) (17) LIBELLULA QUADRIMACULATA Libela: GLONAR (1936) Pikasti kačji pastir: ŠERCELJ (1967) Lisasti kačji pastir: GOGALA (1970, 1993), ALJANČIČ et al. (1981), KRALJ (1991) Štiripegasti kačji pastir: KURILLO (1993) (18) ORTHETRUM COERULESCENS Kačji pastir z gredljem: KRALJ (1991) Erjavecia 30 9 (19) SYMPETRUM SANGUINEUM Rubinji kačji pastir: TEMLIN (1992) Krvavordeči kačji pastir: GOGALA (1993) Krvavordeči resnik: SELIŠKAR (1993) (20) SYMPETRUM STRIOLATUM Veliki resnik: ŠERCELJ (1967) (21) SYMPETRUM VULGATUM Navadni kačji pastirji: ERJAVEC (1875) Navadni resnik: KURILLO (1979) (22) LEUCORRHINIA sp. Barjanski kačji pastir: SELIŠKAR (1993) V I Š J I T A K S O N I (23) ZYGOPTERA Enakokrili kačji pastirji: GOGALA (1970), SELIŠKAR (1993) (24) ANISOPTERA Raznokrili kačji pastirji: GOGALA (1970) Veliki kačji pastirji: ALJANČIČ et al. (1981), SELIŠKAR (1993) (25) CALOPTERYGIDAE Pisani kačji pastirji: GOGALA (1970) (26) CORDULEGASTRIDAE Potočni kačji pastirji: KIAUTA (1964a), GOGALA (1970) ZAHVALA Pri raziskovanju slovenskega slovstva in z nasveti so pomagale dr. N. GROŠELJ, M. HAJNŠEK (SAZU), M. KRAVOS (NUK), dr. M. MERŠE (SAZU) in dr. T. TRPIN (SAZU). Marsikaj pa sem mogel pregledati tudi v Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK) in v knjižnici Slovenskega šolskega muzeja (SŠM), Ljubljana. Pokojni akademik prof. dr. M. MATIČETOV me je poučil o rezijanskem imenoslovju, prof. dr. A. PERDIH in S. TORKAR (SAZU) pa o tistem na Tolminskem. S poljskim, hrvaškim in madžarskim imenoslovjem so mi pomagali prof. dr. R BERNARD (Poznań, Poljska), dr. G. DEVAI (Debrecen, Madžarska) in dr. M. FRANKOVIĆ (Zagreb, Hrvaška). – Vsem iskrena hvala. LITERATURA [ALJANČIČ, M., J. BOLE, A. BUDIHNA, I. GEISTER, M. HAFNER, A. POLENEC & J. VOVK] GARMS, H. & L. BORN, 1981. Živalstvo Evrope: priročnik za določanje živalskih vrst. Mladinska knjiga, Ljubljana. xxx+549 str. – (Odon.: str. 349-352, tab. 32). Erjavecia 30 10 APOSTEL, I.A. [= pater BERNARD], 1760. Dictionarium germanico-slovenicum, vocabula tam antiqua quam nova usu recepta juxta etymologiam purioris slovenismi autorum, methodice demonstrans nec non ad majorem linguae hujus cognitionem explicavi. Rokopis v Inštitutu za slovenski jezik, SAZU, Ljubljana. BAJEC, A. et al., [ured.], 1970-1991. Slovar slovenskega knjižnega jezika, 1-5. SAZU, Ljubljana & DZS, Ljubljana. [BAJEC, T.] DE LATIL, P., 1951. Živali popotujejo. Mladinska knjiga, Ljubljana. BEAVIS, I.C., 1988. Insects and other invertebrates in classical antiquity. Univ. Exeter, Exeter. BEVK, S., 1928. Prirodopis živalstva in rastlinstva za meščanske šole. Oblastna zaloga šolskih knjig in učil, Ljubljana. iv+269 str., 12 barvnih tab. izven teksta. – (Odon.: str. 222, tab. 12). BOLE, J., 1985. Triglavski narodni park. Živalstvo. Kačji pastirji (Odonata). V: I. Fabian, [ured.], Triglavski narodni park: vodnik. TNP, Bled. 94 str. BRULC, U., 1989. Utrinki s poti po Planinskem polju. Proteus 51(9/10): 374-375. – (Odon.: str. 375). CIGALE, M., 1860. Deutsch-slovenisches Wörterbuch, 2. Herausgegeben auf Kosten des hochwürdigsten Herrn Fürstbischofes von Laibach, Anton Alois Wolf. Blasnik, Laibach. DZENDZELEVSKI, I.A., 1988. Strekoza. V: R.I. Avanesov, [ured.], The Slavic linguistic atlas. Lexical and word-formational series, 1: The animal world, str. 19-24 (seznam krajev), 118-119 (karta), 131 komentar, 176-177 (leksikalni seznam), Nauka, Moskva. [ERJAVEC, F.] POKORNY, A., 1864. Prirodopis za nižje gimnazije in realke. Leon, Celovec. 166 str. – (Odon.: str. 111). [ERJAVEC, F.] POKORNY, A., 1872. Prirodopis živalstva s podobami za spodnje razrede srednjih šol. Matica slovenska, Ljubljana. ii+309 str. – (Odon.: str. 207-208). ERJAVEC, F., 1875. Schödlerjeva Knjiga prirode. 4. Botanika (poslovenil J. Tušek), Zoologija (poslovenil F. Erjavec). Matica slovenska, Ljubljana. 14+440 str. – (Odon.: str. 363). [ERJAVEC, F.] POKORNY, A., 1881. Prirodopis živalstva s podobami za spodje razrede srednjih šol. 3. izdaja. Matica slovenska, Ljubljana. viii+290 str. – (Odon.: str. 210). FAKIN, A., 1942. Prirodopis živalstva in rastlinstva za drugi razred meščanskih šol. Ljudska knjigarna, Ljubljana. iv+172 str. – (Odon.: str. 126-127). FERNANDEZ, L.G., 1959. Nombres de insectos en griego antiguo. Consejo superior de investigationes cientificas, Madrid. GARBINI, A., 1925. Antroponimie ed omonimie nel campo della zoologia popolare. 2. Omonimie. Tipografica veronese, Verona. GEISTER, I., 1999. Seznam slovenskih imen kačjih pastirjev (Odonata). Exuviae 5(1) (1998): 1-5. GLONAR, J., 1936. Slovar slovenskega jezika. Umetniška propaganda, Ljubljana. [GOGALA, A.] EISENREICH, W., D. EISENREICH, U.E. ZIMMER & A. HANDEL, 1993. Rastline in živali okoli nas. DZS, Ljubljana. ii+400 str., 32 tab., izven teksta. – (Odon.: str. 226-231). [GOGALA, A.] KLOTS, B. & E.B. KLOTS, 1970. Ilustrirana enciklopedija živali. Žuželke. Mladinska knjiga, Ljubljana. 356 str. – (Odon.: str. 62-67). GREGORI, J., 1994. Zelenci naravni rezervat. TNP, Bled. 120 str. – (Odon.: str. 37-39, 79- 80, 109-110). Erjavecia 30 11 GUTSMANN, O., 1798. Deutsch-windisches Wörterbuch mit einer Sammlung der verdeutschten windischen Stammwörter und einer vorzüglichern abstammenden Wörter. Kleinmayer, Klagenfurt. HADŽI, J., 1941. Zakaj ni orjakov med žuželkami? Proteus 8(1): 9-14. HADŽI, [J.], [F.] VODNIK & [C.] BERNOT, 1948. Zoologija za višje razrede srednjih šol. DZS, Ljubljana. 396 str. – (Odon.: str. 159-160). HIPOLIT [= A. GAIGER], 1712. Dictionarium trilinguae, I-II. Rokopis v Inštitutu za slovenski jezik, SAZU, Ljubljana. JANEŽIČ, A., 1850. Popólni ročni slovar slovénskego in nĕmškego jezika. Nĕmško- slovénski del. – Vollständiges Taschen-Wörterbuch der slovenischen und deutschen Sprache. Deutsch-slovenischer Theil. Sigmundova knjigárnica – Sigmund’sche Buchhandlung, Celovec-Klagenfurt. JANEŽIČ, A., 1851. […]. Slovénsko-nĕmški del. – Slovenisch-deutscher Theil. Ibidem, Celovec-Klagenfurt. JANEŽIČ, A., 1867. Deutsch-slovenisches Taschen-Wörterbuch für Schule und Haus. Zweite umgearbeitete und vermehrte Auflage. Liegel’s Buchhandlung, Klagenfurt. KASTELIC, M. & G. VORENC, 1680-1710. Slovensko latinski slovar. Prireditelj J. Stabej. Rokopis v Inštitutu za slovenski jezik, SAZU, Ljubljana. KIAUTA, B., 1964a. Opazovanja iz življenja potočnih kačjih pastirjev v Loškem pogorju. Loški Razgl. 11: 183-192. KIAUTA, B., 1964b. Zapis ob najdbi alpskega smargdnega kačjega pastirja v slovenskih gorah. Plan. Vest. 20(8): 359-360. KIAUTA, B., 1996. Snake associations in the European “dragonfly” appellations: distributional patterns reflecting the Urnfield culture expansion during the first millennium B.C.? Odonatologica 25(2): 218-219. KIAUTA, B., 2013. Franc Anton pl. Breckerfeld (1740-1806), prvi nabiralec ljudskih imen za slovenske kačje pastirje. Erjavecia 28: 1-5. KOS, F., 1933. Vodnik po zbirkah Narodnega muzeja v Ljubljani. Prirodopisni del. Narodni muzej, Ljubljana. 222 str. – (Odon.: str. 21). [KRALJ, A.] PARKER, S., 1991. Svet okoli nas. Ribniki in reke. Pomurska založba, Murska Sobota. 64 str. – (Odon.: str. 3, 13, 17, 48-49). KURILLO, J., 1979. Tudi kačji pastirji so ogroženi. Moj mali Svet 11(5): 48. KURILLO, J., 1992. Zelenomodri kačji pastir in njegova ličinka. Proteus 55(3): 123-124. KURILLO, J., 1993. Živa narava v objektivu. Kmečki glas, Ljubljana. 114 str. – (Odon.: str. 53-55). LAZZARINI, A., 1896. Cataogo di ortotteri e neurotteri del Friuli. Pastorizia del Veneto 20/30; – Ponatis: Doretti, Udine (1897). MACHER, I., 1907. Prirodopis živalstva za nižje razrede srednjih šol. Klainmayr & Bamberg, Ljubljana. vi+220 str. – (Odon.: str. 176-177). MACHER, I., 1908. Prirodopis za dekliške meščanske šole. III. stopnja. Klainmayr & Bamberg, Ljubljana. vi+192 str. – (Odon.: 90-92). MACHER, I., 1913. Prirodopis živalstva za nižje razrede srednjih šol. Drugi natis. Kleinmayr & Bamberg, Ljubljana. vi+224 str. – (Odon.: str. 180-182). MACHER, I., 1922. Prirodopis živalstva za nižje razrede srednjih šol. Tretji natis. Kleinmayr & Bamberg, Ljubljana. vi+222 str. – (Odon.: str. 180-182). Erjavecia 30 12 MEGISTER, H., 1592. Dictionarium qvatvor lingvarum, videlicet, germanicae, latinae, illyricae quae vulgo Sclavonica apellatur & italicae. A Iohanne Fabro, Graz. – (Ponatisi: Frankfurt (1608), Klagenfurt (1744). – Faksimile: Harrassowitz, Wiesbaden (1967). MONTGOMERY, E.B., 1965. Common (folk) names for Odonata. Selysia 3(2): 1, 3 + priloga. NITSCHE, G., 1965. Wörterbuch der deutschen Tiernamen. 3. Die Namen der Libelle. Akademie-Verlag, Berlin. PAULIN, A., 1901. Zoologijski atlant. Sestavil H. Leutemann, slovenski mladini razložil A. Paulin. Schwentner, Ljubljana. 57 str., 24 barvnih tab. – (Odon.: str. 49, tab. 21). PENN, (D.), V., 1820 dalje. Nemško-latinsko-slovenski slovar. Rokopis v Inštitutu za slovenski jezik, SAZU, Ljubljana. PLETERŠNIK, M., 1894. Slovensko-nemški slovar, 1. Izdan na troške rajnega knezoškofa ljubljanskega Antona Alojzija Wolfa. Knezoškofijstvo, Ljubljana. – Ponatis: Cankarjeva založba, Ljubljana (1974). POHLIN, M., 1781. Tu malu besedishe treh jesikov. Das ist: das kleine Wörterbuch in dreyen Sprachen. – Faksmile: Trofenik, München (1972). POHLIN, M., 1792. Glossarium sclavicum in supplementum ad primam partem dictionarii carniolici. Literis grosserianis, Vienae. POLJANEC, L., 1929. Prirodopis živalstva za višje razrede srednjih šol. Druga predelana izdaja. Družba sv. Mohorja, Celje. 271 str. – (Odon.: str. 208-209). SCHÄFER, L., 1947. Deutsche Synonymik der Libelle. Dissert. Univ. Marburg. SCHWENTNER, L., [založnik], 1908. Hrošči in druge žuželke v podobah. [Raztegljiva slikanica]. Schwentner, Ljubljana. 12 barvnih tab. – (Odon.: tab. 10). [SELIŠKAR, A.] VERILHAC, F., 1993. Tisoč naravnih bivališč. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. Nepaginirano. SPAZZAPAN-BRELIH, V., 1964. Ekskurzija prirodoslovnih krožkov na Čaven. Proteus 27(4/5): 135-137. – (Odon.: str. 136). [ŠERCELJ, A.] SMOLIK, H.W., 1967. Živalski svet. DZS, Ljubljana. iii+769 str., 32 barvnih tab. izven teksta. – (Odon.: str. 658-659). TEMLIN, M., 1992. Rdeči rubin ob jezeru življenja. Moj mali Svet 24(11): 24. VALVASOR, J.V., 1685. Underschiedliche Frucht, Blumen Kreutter wie auch Vogl, Fisch, Thier, Ungeziffer und dergleichen […]. Zbirka okrog 234 barvnih akvarelov na 153 listih, v knjižnici Nadškofije Zagreb. – Prvič izšle v tisku (2004), pod naslovon Rastline in živali na Kranjskem, SAZU, Ljubljana [Bibliogheca valvasoriana 18]. VERBIC, F. & A. VALES, 1927. Prirodopis živalstva za nižje razrede srednjih šol. Druga izdaja. Državna zaloga šolskih knjig in učil, Ljubljana. 214 str. – (Odon.: str. 178, 1 barvna tab. izven teksta). VERBIC, F. & A. VALES, 1931. Prirodopis živalstva za nižje razrede srednjih šol. – [Ponatis gornje izdaje]. VODNIK, V., 1804-1813. Slowenisches Wörterbuch – Slovenski besednjak. Rokopis v Inštitutu za slovenski jezik, SAZU, Ljubljana. ZAGAJŠEK, M., po 1812. [Nemško-slovénski slovar]. Rokopis v NUK, Ljubljana. (B. KIAUTA)