lieto XVI. V Celju, dne februarja Vm. L Ste v. 17 DOMOVINA Vreflniàtvo je v Schillerjevi c**iti št, 3. — Dopise blaff jsrovolit« frankirati. rokopisi se ne vračajo. Izhaja trikrat na teden, vsak pondeljek, sredo in petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo 12 kron. pol->leta «> kron. 3 mesece 3 krone, 'Za Ameriko in druge dežele toliko več. kolikor znaša poštnina. namreC:' Na leto 11 kron. pol leta K kron 50 vin. Naročnina se pošilja upraVništvu. plačuje se vnaprej. Za inserate se plačuje 1 krono teine) jm- pristojbine ter od vsake petit-vrste p« 20 vinarjev za vsakokrat'; za večje in serate in ranogokratno iriseriranji- znaten popust. županov v Ormožu dne 8. t. m. X»ša pot pelje naprej in navzgor! |iti koraka več nazaj in niti stopinje w navzdol ! Težka je pot — a sigurna in peilje do zmage. SioNenski narod je prešinil čut za-..Tfdnusti. narodnega„ ponosa, narodne .sffiKizavesiti. — izginja duh ponižnosti in zatajevanja samega sebe. Na svoji im 1 j j s v o ji gospod a rji. — to je klic. ki p reši d ja vse sloje našega naroda, to je klic. ki prešinja v prvi vrsti naš kmečki stan. ; Zavest sa m oobranibe in samopomoči! Hodi pozdravljena, ti nfsu i« jaka zavest, ki vladaš med župani in svetovalci ormoškega okraja! Kodi pozdravljena, ker si nam znanilka. M je prišla doba dela. ki obeta, da fe pribore našemu jeziku in našemu jiroän počasi sicer, a sigunio vse uie-ive pravice! ÀaJ'.'d vrlili slovenskih mož. po-acev slovt;ii.\kili i>ruiih(n\'. it,-nI rO repkih in samosvestiiili županov in občinskih svetovalcev se je zbralo dne H t m. v okoliški šoli v Ormožu, da se -posvetujejo, kako bi s skupnimi močmi nastopali za koristi slove n-skit občin, za pravice slovenskega j e z i k a. In ti vrli možje so so sklenil i. d a o s n u j e j o zvezo žnps n s t e v o r m o ž k e g a okraj a. krt čutijo tudi oni. da je v združitvi moč: sprejeli so pravila zveze, ki se .pošljejo v potrjen je pristojni oblasti. Vrli slovenski možje so nadalje Alenili, da bodo vse posamezne občine ormoškega okraja sklenile izključno slovensko nrädovanje. da bodo napram glavarstvu in drugim znale čuvati pravice in čast slovenskih župan- stev. da bodo k uradovanju potrebne tiskovine naročali le pri slovenskih trgovcih in sicer tiskovine slovenskih tvrdk. Pogovarjali so se možje mldalje resno in dostojno o raznih nalogah županstev in pokazali s tem. da čutijo iu vedo. kakšpe važnosti so občine za ves državni ustroj, kakšne važnosti so posebej v narodni celoti. S v o b o d n a o b č i n a je z a k I a d svobod n e d r.ž a v e ! To vedo upoštevati županstva ormoškega okraja, za čast slovenskih občin in slovenskega naroda so sklenila delovati složno in skupno. — in obilno blagoslova jim želimo k njih blagonosnenm delu. Slovenski ž u p an i o r m o-š k e g a o k r a j a . — n e k o r a k a nazaj in navzdol. ampak v e d n o . n a p r e j i n li a v z g o r ! Slovenski učitelji, več narodnega ponösaf 1/ učiteljskih krogov nam pišejo: Vsa širša slovenska javnost bije že precejšnjo vrsto let semkaj ljut boj za priznavanje enakovrednostni našega jezika v vseh naših političnih in nepolitičnih uradih. Pisali so se v to svrlio mnogi navdušujoči, pa tudi karajoči članki: v katerih se je prizadetim ljudem polagalo na srce. paziti do brezobzirne skrajnosti na pravice našega jezika. In da niso bili vsi ti pozivi bob v steno, spričujejo nam dejstva, da so se naši politični uradi že vsaj deloma uklonili našim zahtevam ter občujejo z našimi občinami v slovenskem jeziku. Tudi odločni nastop nekaterih krajnih šolskih svetov je znal priboriti slovenščini v občevanju z okrajnimi šolskimi šolskimi sveti prvo mesto. Da še ne povsod, je pripisovat! na rovaš graje-vredni nezavednosti iu hlapčonski ponižnosti v to odgovornih strahopetnežev! Povsod in na vsakem mestu možat nastop ža naš jezik, in pulilo birokratsko lusmškutarenje bo moralo hočeš nočeš ukloniti svO.j. tilnik pred našo besedo. Sj'veda je treba zato radikalnega dela. pa ne, jadikovanj* in Jmip» »ml krivičnim zisteniom pri vinu. Uspehi narodne navdušenosti, prolmjene od alkohola, so pri nas znani. Kreniiuo zopet na prejšnjo tir. Izvajajoč- narodno stran naših krajnih šolskih svetov bi bil vsakdo trdno uvei jen. da učitelji, ki večinoma za kraj ne šolske, svete uradujejo. tembolj vzdržujejo slovenski značaj svojega uraclovanja. A silno bi se motil! Smelo trdim, da je med slovenskim štajerskim učitelj,stvom komaj ena dvajsetina, ki dosledno le slovenski uraduje. Ali ni tu-,-Munta? Taka pseudnnarodnost. ki skrit-;!j pospešuje v latino nemskutarjen je. je t'v')V,hu. !i,ijhtt;|šc wi>M)tjl>i>-! Tamtam se se spi.-e kateri spis v slovenščini, a samo ce gre le na kra jni solski svet ali na šolsko vodstvo. A da bi se pošiljali na okrajne in deželne šolske svete slovenski dopisi, to obvaruj sam Bog! Sam znam za slučaj, ko je neki nadučitelj uradno odposlal slovensko vlogo podrejenega učitelja, s sveto grozo pričakoval ukor ali kaj stičnega, ki mù dojde za vnebovjiijočo predrznost. Ravno tako je, menda tudi deset, reci: deset učiteljev na Štajerskem, ki si upajo pisati slovenske prošnje za razpisana mesta. ..Zvezni tiskarni" blagohotno svetujem. da pri prihodnji izdaji ..Službenih razpredelnic" kar opusti slovensko besedilo, saj se ga itak le borna peščica poslužuje. Tako ravnanje ni samo ne- potrebna str/ihopetnost. ampak ostudno ,/štreber.stvo". Slovenski učitelji, kdaj vržete raz sebe to komedijantstvo i Ne morem najti dovolj ostrih besed, da bi tako lastno teptanje našega jezika primerno ožigosal. Razume se zbog toga sanioobsebi. da okrajni in deželni šolski svet do «laues ne izdajata na šolska vodstva «i enega dopisa v slovenščini, ("'udno je tudi. da so šolske kronike, ki so jih spisovali ponekod stari šolski voditelji izza prejšnjih časov, še slovenske. ;i ko jim je sledil mlajši voditelj, ki je še celo povsod rad naglaš;il svojo nami-nost, bili so ti spominki, v katerih bodo zanamci še v poznih desetletjih citali dogodke davno minulih dni. nakrat. zopet nemški. Ne znate, gospoda, kakšen gnjev prime rodoljubnega človeka, ko vidi tako skru njen je našega jezika! Slovenski učite!ji-voditelji; kje je Vaš narndni po .».,-• - v . ■ i „j. — rodovi k tako ui/.kenio ravnanju? Proč s pi attini? šrrat*wp«.M'vbiti'. oK : )a /. nizkotnim ...stre bersi vom". jezik v ospredje. na casino mesto! Krepek, neustrašen nastop vsega učiteljstva in nikomur se ne sme niti las skriviti! Pokažimo slovenski javnosti, ^nili vladi, da tudi slovensko učiteljstvo zvesto čuva narodne svetinje in neustrašeno suče bojno kopje na narodnem poprišču! Bodite merjeni, da par nemških vrstic, s katerimi toliko škodujete narodnemu ugledu, ne i>o mnogo utrdilo poti k boljši karijeri. Ne črke več nemški, to bodi naša parola, in če nam hočejo višje oblasti stopati radi tega na prste, obrnimo ost nanje nazaj, mi pa se v takih slučajih obračajmo na one. ki morajo biti naši zaščitniki, na naše poslanqe. za kater- smo tudi m storili marsikatero stopinjo. LISTEK. Blagor v vrtu cvetočih breskev. Čudna povest. OSki napisal Jn.liu« Zervev. .."' Dalje. ) Šel sem zelo počasi in skoro nettano sem gledal zamišljeno v tla. "Ko je tema postajala gostejša, sem dvignil glavo, da bi videl, če stolpi Impalato še ne mečejo svojih obrisov na »ebo. Tu sem opazil, da sem zablodil. Nevede sem namreč krenil po pešpoti, ki se je ločila od ceste in po kateri Mej nisem šel še nikdar. Majhen Kric je ležal zdfj med menoj in med mestom, iu pot se je vila dalje okoli njegovega vznožja. Že sem se hotel vrniti na cesto, toda radovednost me silila, da bi šel še nekaj časa po «poti okoli griča, hotel sem videti. približno pelje. Takoj ko sem vil za grič. sem zapazil skupino prastarih, s cvetjem pokritih breskev Veter je vel v kronah dreves s koprnečim vzdihom, in nekaj ptičev mango je žvrgolelo vspavajoče, tiho umirajoče glasove. Vabilo me je to pod cvetoče veje, zibajoče se, kakor se mi je zdelo, v nekakem elegičnem ritmu. Sedel sem pod najstarejšo izmed breskev, ki je bila obenem najgostejše odeta v sneg in rudeče iskre cvetja. Imel sem s seboj svojo lutnjo; nekaj trenotkov sem igral na njo. zroč gori k zvezdam, ki so se tu in tam že svetile skozi slabotno trepetajoče vejevje. Nekak sanjav mir se je polaščal moje duše. Opiral sem glavo ob deblo in sklenil, da prebijem tukaj noč. Ta trenotek sem zaslišal za seboj nekako škripanje vrat. Ozrl sem se in videl, da za menoj ni bila skala, kakor sem si domneval, ampak visok vrtni zid. Res je bilo to vrazenje stežajev: vrata so bila zdaj na pol odprta, in videl sem v vrt. Bil je polu prastarih dreves, majhna, toda izvanredno elegantna hiša je stala v sredi, njeno pročelje, pestro poslikano in bogato pozlačeno, je bilo pokrito z najfinejšimi rezbami in poraščeno z rožami. Pred hišo je bil velik, z mra-morom obrobljen ribnik, in tam .je Mingeja krmila ribe. Zdelo se je. da me ne vidi. Kri mi je zakipela. Kako pride Mingeja semkaj? Zakaj jo srečam skoro pri vsakem koraku? Nekaj me je sililo, da bi zbežal. Čutil sem. da ne vzdržini. če še enkrat dvigne k meni svoj hrepeneči pogled, t) begu nisem razmišljal, storil sem že nekaj korakov. Vleklo me je. da bi se vsaj še enkrat ozrl na njo. a vendar tega nisem storil. T'oda za trenotek za-slišim za seboj korake in nehote ob-stanem. Na moji strani je stala Ta-tarka. ki sem jo videl včeraj pri krmilu. .,Gospod", pravi mirno. „Mingeja. moja zapovednica. me pošilja za vami. V svoji zmedenosti ste obesili lutnjo na vejo breskve in jo pozabili tam."' ..Svoje lutnje nisem pozabil", odgovorim. snemajoč prstan in (lajajoč ga sužnji za nagrado. Obesil sem jo kot dar za tvojo gospo. Slavnost cvetlic je. iu stara navada daje pravico. prinašati ta dan darila tudi tem. katerim bi si v drugem času kaj takega ne upali ponuditi. ..Uljudni ste in radodarni", odvrne fatarka: ..to sporočim svoji gospej. toda nljudnost zahteva, da ji poveste to tudi sami." Videl sem. da sem se s svojo uljudno lažjo sam vjel v mrežo. Zbal sem se nekoliko, toda z razyneto smelostjo sem šel za Tatarko. Vedla me je v majhno sobo. ki je bila cela iz biserov rožnatega bleska, tako da se mi je zdelo, da sem v ogromni školjki. Vrata, ki so se odprla nekje za menoj, so povzročila glas kakor struna, in ko sem se ozrl. je stala na pragu Mingeja. V roki je imela mojo lutnjo, in na obličju ji je žarel radosten smehljaj. Toda tudi skozi ta smehljaj je prodirala nekaka koprneča žalost, ki ji je dajala nekaj nepopisno sanjavega. r Le na ta način, v složnem odporu priborimo našemu jeziku v najkrajši dobi. kar mu gre. Na delo torej, bratje! Svetovno-politični pregled. Državna zbornica je danes tudi pri tretjehi branju sprejela zakon o zavarovan j ri z a s e b: n i h uradnik o v in razpravlja zdaj o zakonu radi varstva h mei j a-r i j e. Proti temu za hmeljarje na Štajerskem neugodnem zakonu je govoril Berks. — Volilna preosnova. „Bohe-mia"' poroča, da je vlada že poskrbela, da celjskega in mariborskega mestnega mandata ne dobe Slovenci v roke. in sicer z umetno vol. geometrijo. ..Narodni Listy" poročajo. da predloži Gautsch 20. t. m. volilno reformo in da dobi Praga, ki ima zdaj pet poslancev, po tej reformi osem zastopnikov. .—; Cesar je potrdil vladni načrt za volilno preosnovo. Predložen bo zbornici baje že prihodnji četrtek. Ogrski dogodki. Vse bolj« in bolj se razširja in utrjuje mnenje, d a je B a n f f y bodoči ministrski ..p red se dni k. 'Hudi ..Pester Lloyd" pravi, da je BanfFv vzlic vsem svojim slabostim in vzlic velikim nerodnostim edini mož, ki bi v sedanjih razmerah mogel prevzeti državno krmilo. V liberalnem klubu je Štefan Tisza sinoči zastopal misel, da se mora preprečiti zopetno odgodenje državnega zbora. — Koalicijski listi javljajo danes, da bo 27. ali 28. t. m. državni zbor razpuščeu. — Carinska vojna med Avstro-Ogrsko in Srbijo. Laži židovskega časopisja v Avstriji, kako hude posledice že občuti Srbija zaradi zaprte meje. je najbolje ovrgel ravnatelj bel-gTajske klavnice. Ovetkovtc. pri predavanju v klubu belgrajskih radikal-cev. ( vetkovič je povedal da. odkar je avstrijska vlada zaprla svoje meje izvozu živine in mesa iz Srbije, je uprava klavnice sklenila z Nemčijo. Belgijo in F r a u c i j o pogodbo za dobavo mesa v vrednosti 2 milijonov iz Srbije. Obenem je vprašala angleška vlada za pogoje, pod kakšnimi bi se pošiljalo svinjsko meso na Angleško. Sploh prihaja od vseh strani toliko naročil in poizvedb, da bi bilo S r b i j i ' t r e b a še ene klavnice. ako bi hotela vsem ugoditi. zato je lahko brez vse skrbi glede zaprte meje proti A v s t r o - O g r s k i. — Srbski knez poveljnik ruske carske straže. Srbski knez Arzen, ..Hvala za tvoj dar, moj Hoangti", pravi, bližajoč se mi. „Končno mi je dodeljeno, govoriti s teboj! O kako sem hrepenela po tem trenotku!" Srce mi je burno utripalo, same strasti sem čutil nekako onemoglost. Toda moja vest me je karala: Kako sem se mogel približati ženi svojega dobrotnika? Vse svoje moči zberem in po velikem premagovanju pravim: „Gospa moja. kdaj se vrneš k svojemu soprogu Panju, k mojemu dobrotniku?" Mingeja se zasmeje. „Dobro znaš sklepati", pravi, „toda motiš se. Panju moj soprog? Lahko bi bil moj oče. Vsekakor sem njegova sorodnica, da. skoro me je sprejel za hčerko, in včasih posetim njegovo hišo. Videl si me nekolikokrat tam, in iz tega izvira tvoja zmota. Živim vedno tu v samoti." „Ti si prosta ter ne pripadaš nikomur?" zakličem. in solze radosti se mi vlijejo iz očij. „Nikomur ne pripadam — razun brat kralja Petra, je bil pred nekaj dnevi sprejet v avdijenco pri carju Nikolaju. Ob tej priliki je car prašal kneza, s čim želi. da ga car nagradi v znak carske naklonjenosti in priznanja za njegovo hrabrost na bojnem polju v Mandžuriji. Knez je izjavil, da ne more sprejeti nagrade, ker je vse. kar je delal za Rusijo, delal po dolžnosti svoji za drugo svojo domovino. slovansko matico. — A car je ostal pri svojem, in knez je, zahva-livši se carju za toliko blagohotnost. prosil carja, da namesto njega nagradi vernega sluga, nekega Srbina - Črnogorca. ki «a je spremljal na bojišču in mu ob neki priliki rešil življenje. — Car je takoj zaukazal. da se iz lastne šatulje daje Črnogorcu vsako leto 4000 rabljev letne penzije. a k li e z a A r z e na je tako j p o-stavil za p o v e 1 j n i k a sv oj e telesne straže. Te časti do danes ni dosegel ni en Srbin. niti sploh kak drugi tujec. — Francoska zbornica. V seji dne 7. t. m. je konservativni poslanec Rozamba interpeliral radi ..nepostav-nega" postopanja vlade pri popisovanju cerkvenega imetja. Nančni minister Biuve.nu-Martin • je predlagal odgodenje debate o tej zadevi. Zbornica sklene v tem smislu. ter se s tem izreče vladi zaupanje in odobri njeno postopanje. Protivojaško gibanje na Francoskem. Zadnje čase je na Francoskem veliko govora o protivojaškem gibanju. Ravnokar poročajo, da so zaprli 21 glavnih agitatorjev proti militarizmu. Maročauska konferenca je dne 7. t. m. sprejela načrt o uvozu opija v Maroko in je ugodila tudi želji maročanske države, da uvede monopol na tabak. Zastopniki niz n ih držav so "poročali voji i vladam. — Protiann ikansko gilififi$* na Kitajskem. Amerikaiib.a zastopniki poročajo zadnje čase neprestano svoji vladi, da se gibanje proti Amerikan-cem in posebej proti uvozu amerikan-skega blaga na Kitajskem jako širi. Mnenje vlada, da se bo začelo zopet splošno gibanje proti vsem inozemcem. izvzemši Japonce. Slovenske novice. Štajersko. — „Narodna čitalnica v Celju" priredi za svoje člane, njih rodbine in po članih vpeljane goste zabavni večer v soboto, dne 17. svečana 1.1. v veliki dvorani „Narodnega doma" Predaval bo g. dr. Vekoslav Kukovec o nastanku kapitala in obre .ti. Po predavanju se tebi, katerega si je izvolila moja duša", zašepeta Mingeja. „Da", pristavi za trenotek. „tebi pripadam — ali grobu!" Padem ji k nogam in poljubljam rob njenega oblačila. . Sklone se k meni in položi zračno svojo rokò na mojo glavo. „Ah", šepeče tiho, tako tiho kakor najnežnejši vetrič in s tako globokim glasom, kakor bi prihajal iz neizmernega brezdna; „ah. kako te ljubim, kako te ljubim!" Padla mi je na srce. Bi! sem, kakor blazen, čutil sem. kakor da mi umira srce. Mraz me je obšel, ko sem pritisnil na njeno čelo poljub. Moja ljubezen je imela na sebi nekaj smrti podobnega; tako nerazumljiva, silna, da, strašna se mi je zdela ta hip. Zdelo se mi je, da je s tem poljubom prešlo vse moje življenje v njeno bistvo in da sem jaz ostal brez volje in brez duše kakor mrtvo truplo. Mingeja pa je bila kakor plamen. „Zdaj si večno moj!" je vzkliknila. „Ali hočeš biti moj soprog?" vrši ples. Za čitalniške člane in njih rodbine je prost vstop: nečlani plačajo I K vstopnine. Začetek ob 8. uri zvečer. K prav obilni udeležbi vabi odbor. Tridesetletnica akad. telili, društva „Triglava", Zadnjo nedeljo je „Triglav" slavil v Celju 30letnico svojega obstanka. Do druge ure popoldne so se zbrali sedanji in stari „Triglavani" h komerzu v veliki dvorani v „Narodnega doma", katero je krasno dekoriral stara hiša „Triglava" g. Jurij Detiček ml. Kot gostje so bili navzoči zastopniki društva svobodomiselnih slovenskih akademikov „Save" iz Dunaja, akad. fer. društva „Save"' iz Ljubljane, srbskega društva „CpGa-AHja" („Srbadije") in hrvatskega akad. društva „Hrvatske". Nadalje so bili navzoči zastopniki celjskega „Sokola" in mnogo odličnih celjskih Slovencev, vseh vkup 150. Predsednik „Triglava" g. tehnik Plehan je pozdravil zbrano družbo in prepustil besedo svojemu tovarišu g. Škerlju. slavnostnemu govorniku. Ta je v vznesenih besedah očrtal zgodovino društva „Triglava", spominjal na njega zasluge, njegov pomen. Med navdušenimi „Živio"-klici je končal svoj govor, želeč „Triglavu", naj še dalje v sedanji moči in slavi „vivat. crescat, floreat". obrodi še mnogo lepih sadov in pod svojim praporom vzgoji še mnogo tako vrlih „starih hiš", kakoršne so te. ki" so danes navzoče. Slovesen je bil trenutek, ko je končal g. medicinec Tajnšek svojo na-pitnico starim hišam, ko so stari gospodje drug drugega objeli in z navdušenjem zapeli: „Mi pa ostanemo, kakor smo b'li" ... Napitnicam so se zastopniki drugih akademičnih društev odzvali. G. prof. Jošt je v imenu starih hiš navduševal akademike k nadaljnemu delu. g. dr. .los. Sernec je pozdravil ,.Triglav;me" v imenu "celjskih Slovencev. G. prof. Kosi. najstarejši „Triglavan". burno pozdravljen, je izrazil svoje veselje, da je društvo, katero je on s tedanjimi graškiini akademiki poln upanja za dobro bodočnost pomagal snovati, obrodilo tako krasne sadove in da je po tridesetih letih tako čilo in čvrsto Kot zadnji govornik je stara hiša g. dr. Mayer stavil predlog, naj se združijo stare hiše in naj dopolnujejo delo drnštva s tem, da one akademike, ki so završili svoje študije), takorekoč uvedejo v življenje, jim pojasnjujejo razmere tam. kjer se mislijo nastaniti, jim svetujejo, kam naj gredo, kje bodo živeli lahko, posebno mladi zdravniki. Ta ideja je žela mnogo priznanja in se začne v kratkem izvrševati s tem, V moje trepetajoče telo se je zopet vračalo življenje. Odgovoril sem ji samo z divjim vzklikom. „Vse narediva po starem običaju, časteč davne tradicije", pravi Mingeja veselo. „Tu zraven je kopelj, tam najdeš obleko, primerno bližajočemu se obredu." Hitro je odšla iz sobe. Šel sem v kopelj. oblekel se v zlato pretkano obleko, ki je ležala tam, namazal se s parfumom. Ko sem se vrnil v sobo iz biserov, so bila vrata, vodeča v vrt, odprta do kraja, zadoneli so bobni in rogovi, in zbor deklic, nosečih sveče iz rožnatega voska, je prišel po me v sobo. Peljale so me na vrt. Tu je čakal zaprt palankin, pokrit s cvetjem breskev in s srebrno tkanino. Ena izmed deklic mi da zlat ključ, ki ga je odpiral. Vnovič zadoni godba, šumna, oglušujoča. Sužnji, noseči palankin, se odpravijo na pohod, jaz, devojke s svečami in godci korakamo za palan-kinom. Pota po vrtu so bila temna, kajti prastara drevesa, največ ciprese da se bo najbrže ustanovil^ drnštro starih „Triglavanov". Na to se je zaključil offcijelni del slavnostnega banketa. (Halje pria.) 1 — Hjišk arada telovadnega društva.. „Celjski Sokol" ali „Letovišče ua Bledu" zaključi letošnje predpustne zabave v Celju. — Vsi gornji prostori „Narodnega doma" se spremene ta dan v divno planinsko pokrajino: Čarobno Blejsko jezero s sivim Triglavom r ozadju. Živahnost življen:a na Bled, je svetovno znana, radi te^a tudi n naštevamo, koliko najraznovrstnejšili narodnosti pride na letovišče, omenjamo za sedaj le. da je oglašenih več skupin hribolazcev in brhkih Gorsujk kakor tudi Gorenjcev v narodnih nošah, ki se ta večer udeležijo izleta na vrh Triglava. A' mnogobrojnih planinskih kočah, najmoderneje urejenih bo dobiti krepčil. da kdo ne omaga sredi pota. Za izkušene vodnike je preskrbljeni). Govori se tudi. da se napravi elek trično dvigalo do Aljaževega stolpa. Seveda nam še ni vse znano; kaj s vse pripravlja. Ko nam pa bode p lika. dana,.pogledati za kulise, izdar še več skrivnostij. — Tolik,o pa ve že danes, da bo „Letovišče na Bledn izredno . dobro obiskano in animirani Ze sedaj se vse veseli izleta na na slovenski Bled. — Vabila so se pričel ta teden razpošiljati. Kdor bi pomotoma ne prejel vabila, naj se blagoraff tfl zglasiti pri odboru. Za bralna društva. Brezplačno se oddajo sledeče vezane knjige: ravenski Štajerc" letnik 1905. „Slorensii Sokol" letnika 1904 in 1905. ..M' letnik 1905. „Slovenski trgovski vernik" letnika 1904 in 1905. „Koledar družbe sv. Mohorja" za leta 1904 in 1905. „Domoljub" letnik 1904. „Hai dom" letnik 1905. „Slovenski Gospo dar" letnik 1905, „Mir" letnik 1905. „Domov ina" letnik 1905. Kdor kaj želi. naj so no-litci p.-i o- Inrn Hrašotca v Celju.' — Odlikovano narodno podje^J Na dunajski razstavi žganih pijtpl bil naš vrl narodnjak g. Robert ftitM odlikovan za svoje izvrstne izdelke H srebrno kolajno in najvišjim prizwB njem (diplomo). To izredno pri/.nai* naj ga priporoča vsem narodnim knfl gom po celem Spod. Štajerju v iiakltB njenost pri naročilih. Danes je 25 let, kar je dfl naš slavni posojilničar g. Miha VošnjiH povod, da se je ustanovila celjska pfl sojilnica. V prihodnji številki se spofl nimo v nekolikih besedah razvoja B naše gospodarske ustanove. H — Ustrelil se je v Celju baH bovec Bračič. doma iz Konjic, s svoH vojaško puško. Vzrok samomora ni kom in orehi, niso puščale skozi sv veje žarkov zvezd. Zdelo se je. blodimo po gozdu. Čim dalje smo | hajali. tem zamolklejše je zven godba in končno popolnoma utiha Tudi deklic je bilo vedno manj, dn za drugo so se izgubljale in sveče] ugašale, a vendar je pot postala su lejša. kajti orehovi gozd je bil rei redkejši. Naenkrat smo vstopili, ogromen nasad breskev, dremajoč čarobnem svitu zvezd, katerih doli nisem nikdar videl tako krasno g reti, tako jasno migljati. Rosa je i pala z breskev, ki so cvetele tal bujno, da so bile videti, kakor dal odete s slano. Nikdar nisem fii krasnejšega pogleda. Sredi nasada stala majhna hiša, bela kakor loti zračna kakor ptičje gnezdo. Lesk u stelacij, žarečih na nebu. se je odh| od njenih srebrnih sten, v kateri!I se ogledovale kakor v vodi. (Dalje prihodnjič). — Poslanec Berks je interpeliral Ir dräätiiem zboru radi razmer na" pripravnici tukajšnje gimnazije: katere razmere smo svoječasno osvetlili - v našem listu. Lepo cvetočo vrtnico nam je poslal danes prijatelj iz Luč v Savinjski dolini. Cvetela je pri hiši Antona Pe-čovnika. kjer raste zunaj ob zidu že staro rožino debelce. f — Osebne vesti. Okrajni komisar Rudolf Kennelt je premeščen iz Celja v Ljutomer, in namestniški konceptni piaktikant dr. Terglav v..Cel je. g,- Slovensko nemška meja na fjfajerskeiu. Cenj. gospodje, ki so do-liiii omenjeno knjižico na ogled, a jfe ne mislijo naročiti, se prosi, da jo vrnejo založniku (Ante Beg) v Ljubljano. Zaloga je le majhna, povpraševanje po knjižici pa stalno. Za Žičkarjev spomenik so darovali p. n. gg. Jos. Ulčnik. župnik. 4 K. Anton Šebat. župnik. 2 K. Jos. Lparič. kaplan. 3 K. Ciril Karba, ekonom. 4 K. And. Fišer. župnik, 5 K, Miloš Schmid, župnik, 4 K. Anton Hajšek. kanonik. 10 K. Jan. Grobelšek, mestni kaplan. 3 K, Alfonz Požar, mestni kaplan. 2 K. Martin Lah, župnik, 5 K. Posojilnica v Vitanju. 10 K, Frane Ogrizek, župnik. 3 K. Fran« Orjak, kaplan. 10 K, Franc Štiftar. 'profesor v Kalngi na Ruskem 1 rubel. K Darove za Žičkarjev spomenik sprejemu župnik Jožef Cerjak v Rajhen-burgu. — Nek rodoljub je poslal svoj 'prispevek za Žičkarjev spomenik z opombo: „Možu, ki je žrtvoval svoje 'življenje za narod, naj tudi narod iz hvaležnosti postavi vsaj nagrobni spomenik.'4 f, - Letošnji nabori na Spodnjem ät/erskern bodo v okrajih: Maribor (raesto) dne '23. in 24. aprila. Maribor Idežela) dne 17., 18.. 19.. 20. in 21. jprila. Slov. Bistrica dne 25.. 26. in '. aprila. Sv. Lenart v Slov. gor. dne in 30. aprila. Konjice dne L. 2. in I marca. Gornja Radgona 5. in 6. marca, Ljutomer dne 7. in 8. marca, nož dne i», in 10. marca. Ptuj (mesto) Aie 12. marca. Ptuj (dežela) dne 13., ji 15., T6. in 1 7. marca, Rogatec dne 22. in 2H. marca, Šmarje pri Jelšah MM>- in 21. marca, Laško dne 30. in t 'Mj man a. Celje (mesto) dne 29. marca, (Vii-(dežela) dne 24.. 26., 27. in 28. mata. Brežice dne 4.. 5. in 6. aprila, feje dne 9.. lo. in 11. aprila, Sevnica ine i in 3. aprila. Vransko dne 17. in 18. aprila. Mozirje dne 20. in 28. aprila, Siovenjigradec dne 25. in 26. aprila, pfarenberg dne 28. in 30. aprila. I - Štrajk t Trbovljah se je končal s popolno zmago rndokopske irpžbe. Danes, dne 8. t, m. je šlo vse delavstvo na delo, še celo tisti, kateri so bili odslovljeni. smejo delati še 14 toi. da poteče čas odpovedi. Od 36 .'oislovljenih rudarjev so samo 3 v Trbovlje pristojni, drugi si bodo morali dmgje poiskati kruha. Pač je rudokop I primaknil rudarjem pri stanovanju 1 K ■boli jz nsmiljenosti, kakor primoranosti. anòmalo se je. da delavci 6 let ne lodo nadomestili te izgube. Kakor smo Henili, je bila to brezvestnost in brez-srcnos; voditeljev — v prvi vrsti Lin-a — da so ljudstvo hujskali do ;e nesreče. Linhart je včeraj v sprem-8 orožnikov odšel v Ljubljano I jest radi različnih prestopkov in sumljivih deliktov. Na svetu se K maščuje. Vse je zopet v starem ■im. Vojaštvo in orožništvo je tukaj è 16, t. nt. - Tudi v Hrastniku je štrajk radarjev končan, zdi se, z istimi uspehi, kot v Trbovljah. — Polzela. Prošli teden so imeli tukajšnji fabriški uslužbenci — veči- ia Slovenci — svoj nemški fabriški v gostilni k Jelenu. Nemškim iz- zivajočim vabilom se seveda domačini niso odzvali — razen dvojice* . Pogledam v „Kažipot" in glej! oba ta najdem na prvem mestu med slovenskimi trgovci in obrtniki ! — Šoštanj. Občni zbor ..Olepševalnega društva'1 v Šoštanju se je vršil dne 3. t. m. Iz obširnega in zanimivega tajnikovega poročila smo posneli sledeče: Društvo je imelo v preteklem letu 11 ustanovnikov in 34 rednih članov. Med slednjimi so tudi c. kr. okrožnega sodišča v Rovinju predsednik J. Dukič, c. kr. gener. pro-kurature na Dunaju nadsvetnik Okretic. c. kr. dež, sodni svetnik Pederzolli v Trstu. c. kr. profesor dr. Cikovič v Trstu itd. Društvo je priredilo Bin-koštni ponedeljek v veliki dvorani hotela „Avstrija" koncert, pri katerem je prvikrat pred širšim obinstvom nastopila „Šoštanjska narodna godba". Koncert je uspel izborno! — Dalje je društvo v poletnem času priredilo leto-viščarjem in domačinom več godbenih koncertov in izletov v našo romantično okolico. — Končno je društvo priredilo svojim udom in drugim povabljencem „Silvestrov večer", pri katerem nas je razveseljevala „Šošt, nar. godba" na lok s svojim splošno priznanim umetniškim sviranjem. — O denarnem stanju poroča blagajnik, da je imelo društvo lansko leto 1967 K 60 v denarnega prometa, in sicer dohodkov 1128 K 90 v in izdatkov 838 K 70 v, torej čistega prebitka 290 K 20 v. ■' — „Rajfajznovke deželnega odbora" snuje po Spodnjem Štajerskem neki uradnik deželnega odbora, ki hoče biti Slovenec; letos ste se osnovali v brežiškem okraju dve: v Kapelah in Dobovi. Deželni odbor s tem zasleduje le svoje poneničevalne namene; naš kmet mu je deveta, briga. Saj se to vidi pri že obstoječih takih zadrugah kot na Bizeljskem. Večinoma so mrtvorojeno dete in nikjer ne vspevajo» — Opozarjamo naše može. da se naj ne vsedajo na f iman ice deželnega odbora in naj ne verujejo sladkim besedam njegovih uradnikov. Ti seveda morajo deželnemu odboru — svojemu delodajalcu pokazati sadove svojega delovanj \ Odločno moramo zavrniti, da se snovanje teh ponemčevalnih zadrug pripisuje na rovaš zaspanosti narodnih krogov, kot je to storil eden sloven- skih dnevnikov glede nove Rajfajznovke v Dobovi pri Brežicah; kje pa so bili tedaj somišljeniki tega dnevnika v Dobovi? Ti pač ne smejo komu zaspanosti očitati. , — Občinski odbor na Žusmu je izvolil župana g. Ignaca Gotscherja, c. kr. poštnega oficijala v pokoju in posestnika, svojim častnim občanom. — Shod županov slovenjebistri-škega okraja se vrši v nedeljo, dne 11. t. m. ob 3. uri popoldne v gostilni g. Franceta Krnica v Slovenski Bistrici. Namen shoda je ustanovitev „Zveze županstev slovenjebistriškega okraja" in odobrenje dotičnih pravil. — Slovenjebistriško učiteljsko društvo priredi v sredo, dne 14. t. m. ob 7. uri zvečer v čitalniških prostorih odhodnico svojemu bivšemu nadzorniku g. dr. Janko Bezjaku. Tovariši in vsi rodoljubi sosednih krajev dobro došli! — Sv. Barbara v Halozah. Umrl je v torek opoldne vsled vnetja pluč g. Korenjak, gostilničar in veleposestnik. Pokojnik je bil vrl mož in kre-menitega narodnega značaja. Škoda, da nam ga je odvzela nemila smrt v najboljši moški dobi. Bodi mu žemljica lahka! — Dobrotnik mladine. Mariborsko glavarstvo se je razveseljevalo sedaj že 12 let izbornega delovanja na vzgojnem in učnem polju naše mladine po vsestransko izobraženi učni moči g. dr. Janko Bezjaku. Voditelji mladine. učitelji, so to tudi znali upoštevati, to pa še tem bolj. ker je bil gospod nadzornik najboljši' prijatelj.' mnogim duševni oče. in marsikateremu učitelju, posebno starim brez izpita, je vedel in znal izprositi vpokojnine in tako marsikatero solzo ötrnil in si s tem globoko hvaležnost in visokega spoštovanje pridobil. Med učiteljstvom je znal sejati s svojimi duševnimi izobilji duševna zlata zrna. katera so se, se in še bodo se vsajevala v mladinska srca v večji duševni razvoj bodočega našega zaroda. Njegova neumorna delavnost in ljubezen do šole se je pa tudi sprejela z veliko hvaležnostjo od strani učiteljev celega glavarstva, za kar so ga vsa 3 društva „slovenjebistriško", „svetolenartsko" in „mariborsko" imenovalo s ponosom svojim častnim članom. Ošpice (bleki, Masern) so v ormoškem okraju tako močno nastopile. da v nekaterih občinah otroci umirajo; nekatere šole so zaprte. — Naredba c. kr. namestnika za Štajersko z dne 11. aprila 1905 predpisuje v zabranitev razširjanja kužnih bolezni po šolali, da smejo zdravi otroci, ki stanujejo skupaj z obolelimi na ošpicah in oslovskem kašlju. šolo obiskovati, ako so črez 12 let stari: če so mlajši, pa morajo dokazati, da so to bolezen že prestali. — Bolezen dobi navadno vsak otrok, a v drugič le redkokdaj. Sv. Križ na Murskem polju. Veselica, katero je priredilo „bralno društvo" dne 4. svečana, se je na splošno zadovoljnost obnesla. Razun številnih domačinov smo videli v svoji sredi sosede iz Veržeja. od Sv. Jnrja ob Ščavnici, Male Nedelje in celo od Svetinj ter iz ljutomerske okolice. Cezanjevec, Vogričevec in Krap ja. Na obče zahtevanje se ponovi veselica po prejšnjem vsporedu v nedeljo, dne 11. svečana. Sv. imna-Jt v>(Slov. goricab. Ni še dolgo » od, ir* ga., da je imel naš okraj volitve v okrajni zastop. Dasi je zmagala; slovenska stranka, in to ne malo po zaslugi narodnih učiteljev. \ udar nismo /, vsem zadovoljni, kako jts volitev- končala. Učiteljsko društvo za svetolenartski okraj je sklenilo pri neki seji lanskega leta. da se pošlje okrajnemu zastopu „promemoria", naj se blagovoli pri prihodnjih volitvah ozirati tudi na učiteljski stan. Motivirala se je' ta opravičena želja učiteljev s tem. da učiteljstvo živi in dela sredi svojega naroda in tedaj pozna do dobra njega težnje in bi jih znalo tudi pošteno zastopati. Med tukajšnjim uči-teljstvoni je tudi več kmetijsko izobraženih strokovnjakov, ki bi pri okrajnem zastopu lahko marsikaj dobrega nasvetovali, oziroma ukrenili. In glej čudo! Slavni okrajni zastop je perho-risciral opravičeno željo učiteljstva. kakor je to pač navada pri našem narodu. Uboga učiteljska para le delaj in bodi pokorna! Da imata v okrajnem zastopa navadno po dva duhovnika svoj sedež, to ni nič! In da okr. zastop raje voli duhovnika v okrajni šolski svet. kakor nčitelja-strokovnjaka. to tudi ni nič! Duhovščina ima dva zastopnika v okrajnem šolskem svetu ;— učiteljstvo pa že pol leta nobenega, — Redka slavnost. V Vertiču župnija Gornja sv. Kunigunda pri Mariboru je obhajal dne 2. svečana t. 1. Jernej Cilenšek s svojo ženo Marjeto zdrav in vesel pričo svojih sinov in vnukov demantno poroko. Jernej Cilenšek se je rodil 23. avgusta 1823. leta v Levcu pri Celju. Kot 17 letni fant je začel voziti s parizarjem, v. katerem je imel vpreženili 7 konj, prevozil je celo laško deželo, en del Švice in Gornjeavstrijske, najdalje je bi! v Kosmanosu. Ko se je pa začel hlapon pomikati od enega kraja do drugega, je vožnjo opustil in se 2. svečana leta 1846 oženil v Gotovlje pri Žalen in pridno svoje-posestvo' gospodaril. Leta 1860 dne 8. julija je Strašanski požar uničil celo prijazno vas Gotovlje in tudi vsa njegova poslopja. ■ Narodilo se mu je petero sinov. Najstarejšega je izšolal za profesorja, kateri že zdaj v pokoju živi. ostalim štirim pa je preskrbel vsakemu svoje posestvo. Leta 1874 je na njivi koruzo okopaval.. kar se stemni, dež se vìi je in Jernej išče v križu zavetja, v tistem trenutku vdari strela v križ in Jerneja vrže na zraven ležečo njivo v pšenico. Od tistega časa ima levo nogo sključeno. Živi mu še vseh 5 sinov. 23 vnukov in 3 pravnuki. Kranjsko. — Sedemdesetletnico svojega rojstva praznuje dne 11. t. m. g. dvorni svetnik Josip Šuinan. Rojen je je bil pri Sv. Ani v Slovenskih goricah, od 1. 1860 > profesor ' na mariborski gimnaziji, potem na Dunaju. L. 1884: je prišel za ravnatelja na višjo gimnazijo v Ljubljano, 1. 1890. je pa postal c. kr. dež. šol. nadzornik; — Ljudska javna čitalnica v Ljubljani. Ljubljana dobi veliko ljudsko javno čitalnico. „Prosveta" v Ljubljani namerava preurediti del prostorov v pritličju „Narodnega doma" za splošno izobraževališče. Ta javna čitalnica ima biti kolikor mogoče popolna. V enem oddelku naj so razpoloženi vsi jugoslovanski časopisi in glavni drugi, v drugem ima biti prostor za čitanje revij, v tretjem pa za čitanje knjig. Ljudsko izobraževalno delo stremi za tem, da se da slehernemu prilika do izobrazbe. V tako svrho služijo poljudna predavanja, poučni tečaji, ljudske knjižnice in čitalnice, popularni koncerti ter druga izobrazita sredstva. — Zaprli so v Ljubljani Linharta, voditelja socijalnih demokratov, ki je provzročil ponesrečeni štrajk v Trbovljah in Hrastniku. Listi poročajo, da je baje zažgal prostore delavskega konzumnega društva, ki je propadlo da bi bil tako uničil tudi vse knjige. Primorsko. Stavka Lloydovih kurjače v. Lloydovim kurjačem so se pridružili tudi mornarji in je včeraj zjutraj znašalo število stavkajočih 1500 oseb. Kurjači in mornarji vseh parnikov. ki pridejo v Trst. stopijo takoj v stavko. Stavkajoči zahtevajo 20—25- odstotkov zvišanje plače. Ker ravnateljstvo noče tako visoki zahtevi ugoditi, ampak ponuja po 10. oziroma 15 odstotkov zvišanja plače, traja stavka še naprej. Dalmatinski kurjači so se vrnili v svojo domovino. V Sočo je skočil 47letni voznik Ivan Bone. kateremu se'je zmešalo. V vodi je bil nad 5 tednov, tako da je bilo truplo že razpadlo, ko so ga potegnili na suho. - Umrl je v Trstu nanagloma 611etni Ivan Bavdek. doma iz Ljubljane. Pokojnik je bil zaveden Slovenec in je tudi svojo hčer vzgojil v tem duhu. Bil je prelagatelj spisov na slovenski jezik na deželnem sodišču v Trstu. Lep parček je aretovala včeraj tržaška policija. Bil je to neki Adolf Derbes iz Kottbusa in neka Rozina Herrman, Oba sta že v zakonu, a je prvi zapustil svojo ženo in napravil obilno dolga in goljufij, druga pa ni marala več za svojega moža in občutila v Derbesovih objemih kaj sladko življenje. Kupujte narodni kolek! Slovanski jug. Pismo iz Hrvatske. Zagreb. .31. januarja 190t>. it Položaj ua Ogrskem je danes tako nastale«, da je cisto nemogoče, da bi pri nas vladalo stalno politično razpoloženje. Pri nas vse papeto čaka razvoja ogrskih dogodkov, na katerih tok se je popolnoma osredotočilo naše zanimanje. Kadar govorimo o nestalnem političnem razpoloženju pri nas. mislimo v glavnem na našo gospodo, ki to razpoloženje po svoji, volji regulira in vnanjenui svetu kaže: na našo narodno stranko. — Kakor hitro pride iz Dunaja kak glas. da bi mogla priti koalicija na Ogrskem do vlade, se naši mažaroni potuhnejo in hlinijo ogrski koaliciji, a če le dobe od svojega dunajskega ..zaupnika" informacijo, da Dunaj ne misli popustiti v svoji t-rdo-vnafcuosti. že se hndujejo na Pešto in pozabljajo svojo včerajš. jo intimnost. Bogme, težki položaj ima naša ..narodna stranka", .le to borba za vsakdanji kruh. za biti aH ne biti. za topla in mastna mesta. Ker kdo naj zna — sopejo naši ..domoljubi", kdo bo se imel besedo v naši zvezni deželi, — a nam je treba živeti v dobrem prijateljstvu z obema nasprotnima strankama. ..Umetnost" in nepoštenost, to imajo naši mažaroni v polni meri. a kakšni so „umetniki", pokaže bodočnost. Danes znamo samo toliko, da iz Pešte ne gledajo baš prijazno na „cin-can je" naše vladajoče stranke. Postopanje kluba hrvatskih poslancev jim odpira oči. Ker čudno se zdi tudi Mažaronom. kako je „narodna stranka" obljubila sodelovati na medstrankarski konferenci v prilog naknadno pozvanih rezervistov, dokler je bilo čuti. da prevzame vlado koalicija, in kako je odtegnila svoje sodelovanje, ko se je začnlo. da ni upati na vlado koalicijo. Hrvatska opozicija željno pričakuje 19. februarja. Tega dne se namreč sestanejo odposlanci ogrske koalicije z odposlanci udeležencev reškega zborovanja, da se doseže na Reki ogrsko-hrvatski sporazum. — Hrvatski delegaciji bo" predsedoval dr. P. Pin-grija. ogrski pa grof Julij Andrassy. kojega namestnikom je že sedaj določen bivši minister Ignac pl. Da-rany. Naša javnost se bavi s kombinacijami o tem novem sporazuniku hr-vatsko-ogrskem. o katerem je pravilno izjavil dr. Lorkovič, da nam dotlej ne daje dovolj garancije, dokler ne stoji za nami narodna sila. ki je edina garancija za vzdržan je narodnih uspehov. Po tem sedanjem nesigurnem položaju je naša - vlada jako zmešana. Zdi se nam, da se je odločila resno, da se ne umakne do konečne rešitve njene usode. Zato' tudi jne "spopolnjuje mest oddelnih predstojnikov, niti ne zamenja šefov, dokler se ne vrnejo stalnejši časi. Resor (uradni oddelek) bogočastja je že nad 3 mesece nepo-polnjen, a v pravosodnem oddelku je mož, ki sam o sebi pravi, da je samo „durchlaufende Post", in da tako ne more odločevati v svojem oddelku. rIiako v vseh treh naših oddelkih gospoduje hrvatski pod ban. oddelni predstojnik za notranji oddelek. Morda dela vlada tako samo iz obzirnosti, da ne bi komu ranila srca. če bi se morala umakniti cela stranka, kateri služi. V saboru se predlaga načrt za načrtom, pri katerih pač le deloma sodelujejo narodni zastopniki. Edina zanimiva točka tekočega saborskega zasedanja je bil poziv zastopnika hrvatske stranke prava, .Ilirija Tomca. na deželno vlado, naj «d red i strožje cenzurne odredbe proti „Pokretu". listu hrvatskih napredlijakov. To je pri nas prvi slučaj, da se narodni zastopnik, član oporbe. javno v saboru zavzema zoženja naših tiskovnih pravic. V volilni borbi je komaj opaziti kakšno složenje narodnih moči, — Edino oporba dela edinstveno, četudi je že v njej sami $ različnih strank nastavilo 4 in več posameznih kandidatov. Tako se v Brodu čujejo doslej imena sledečih kandidatov: M. Gont-bovič. Miloš Krpan. ' tir. A. Horvat. Štipe Bencevič in Bešlič. Vsled takih odnošajev niso naši upi za volitve baš sijajni, ket: se volitve itak vrše pod pritiskom vlade. Carinski boj srbsko - avstrijski še vedno živo zanima vse, in posebej gospodarske kroge. Hrvatsko časopisje se izraža v vsakem ozirn simpatično za odločnost srbske vlade, a Srbi z veseljem kažejo na dejstvo, da jugoslovanska vzajemnost sedaj ni več pusti fantom. Svetovne vesti. Umrl je na Dunaju vsouči-liščni profesor za civilno pravo Adolf Menger. Blizu Mesi ne na otoku Siciliji je vladal dne 7. t, m. takšen vihar, da je razrušil deset hiš. — Razprava proti župnik n To-niaševiču, njegovi ljubici Oštrič rin slugi Kovačeviču v Zadru v Dalmaciji radi umora župnikove tete še vedno traja. Marsikaka zanimivost je prišla na dan. Pri predvčerajšnji obravnavi je podal orožniški postajevodja izjavo, ki se smatra za odločilno, da je umor izvršil sluga Kovačevič na prigovarjanje Antonijete Oštrič. Z ozirom na to izpoved je sodišče izločilo župnika Tomaseviča kot glavnega krivca iz obtožbe. Jutri bo najbrž izrečena obsodba. , — Angleški kralj Edvard se pride spomladi zdravit v Dalmacijo« kjer se sestane ž njim tudi prestolonaslednik Fran Ferdinand. — Dom za onemogle učitelje bodo sezidali v Sofiji. Mestno zastopstvo je odstopilo v t.'i namen zemljo brezplačno. - ti sto let — Avstrija. Včeraj je minilo ravno 11 sto let. odkar je bil položen prvi temelj sedanji Avstriji. — Oče morilk Marije in Friderike Zellner. ki sta. kakor smo poročali, v Pax en bergu blizu Miircušlaga ubili Marijo Mayer, se je hotel že v drugič usmrtiti. Vrgel sé je na želežniško progo. Z veliko težavo so ga odstranili. Stari mož se ne da potolažiti radi čina,, svojih hčer in joka cele dneve. Radi dolgov svoje hčere Friderike je moral oddati svojo hišo. ker se je zavezal, plačati hčerine dolgove. Vseiiemške barabe lia Dunaju pod vodstvom poslanca Mali k a in H o f e r j a so hotele preprečiti Stritarjevo slavnost. ki jo je priredila „Slovenija" v takozvanem Kursalonu mestnega vrta. Zastavili so poslopje, ometavali prihajajoče s snegom in blatom, psovali jih. jih vlačili z vozov. Policija je konečno napravila red in zaprla nekaj najhujših raz-bijačev. Tako hočejo vsenemške barabe z napadi in psovkami, in 'to pod vodstvom nemških p o-s 1 an c e v - b a r a b, čuvati „nemški" značaj Dunaja! Gospodarstvo. O rigolaiiju. (Konec) Poljedelec je pa tudi prepričan o koristi globokega obdelovanja iu zna tudi posebno ceniti delo v. pannimi plugi, ki po 2» 40 cm globnfco» orjejo. Pa »radi rigolanja se poslužuje- p«Jje-delee v. uspehom, akt) je primerna previden. Pri vsakem takem xfebofeem oranju in rigolanju spravlja živalski ali sploh organična gnojila le nai površje, kar naj tudi vinogradnik posnema. Če poljedelec uvažuje korist globokega obdelovanja zemlje, zakaj naj bi vinogradnik le gol iz napačne varčnosti pred nasadom ki mu bode po 30 in mogoče še več let bogate pridelke donašal. zemljo dobro ne predelal. Trs z svojimi močnimi koreninicami to tini bolj plačuje. Pri trsju so pa razmere nekoliko drugačne kakor pri poljskih rastlinah. Otl trsov sadimo že bolj dolge sadike ki že pri sajenju po 30 50 cm globoko v zemljo sežejo. V ravnih legah iu težkih zemljah sade se iz važnih razlogov krajše sadike. V strme kame-nite lege oziroma zemlje sadimo pa iz še važnejših razlogov le dolge sadike, recimo po 40 50 cm. Pri teh sadikah nam je le za spodnje tako imenovane kronine korenine. Te skušamo v najvgodnje razmere spraviti. Naravno toraj. da skušamo pri rigolanjn prej gornjo živo plast zemlje tako globoko spraviti, da pride spodnjim koreninam v korist. Če prevrnemo zemljo kacili 70 —80 cm globoko, bodemo ta namen najbolje dosegli. Na vrh nanj pride itak najslabja plast vsaj se ne bode tam prehitro plevel šopiril. Se ve če je ta plast ilovnata. zvezna jo bode treba z večkratno kop jo rahljati. Ako se pa pod to pre-vrnjeno plastjo zemlja še kakih 30 cm ali bolj na globoko prerahlja ter na mestu pusti bodo zamogle korenine še globlje segati ter bodo še bolj trpežne. To je zlasti važno če je spodnja plast sicer težko ali celo neprodorna. Pri takem rigolanjn ostanimo le tudi za naprej. Res se je tudi po naših krajih zgodilo, da so se vinogradi pregloboko cigolali in da se posledice tega poznajo. To se je zgodilo le tam, kjer so peščena lahka tla. kjer je rigolanje kaj vspešno. Živa gorpja plast se je v takih slučajih pregloboko podkopala ter je prišel le v prazen pesek. V peščenih tleli se pa z globokim rigolanjem tudi voda pregloboko spusti tako da v takih slučajih tudi trs od suše bolj trpi. Sicer pa je po naših krajih le kaj redko škoda preglobokega večkrat le korist primerno. globokega rigolanja opazovati. V strminah izpade rigolanje nekoliko drugače nego na ravnini ali na bolj položnih zemljiščih. Mislimo si lego ki ima 450 padca. Takih leg imamo pri nas tudi še nekaj. Če je jarek katerega vsekamo v zemljo prek brega na zunanji strani 80 cm globok pride pri širokosti 1 m gornja štrena po 1 m 80 cm visoka. To je vzrok, da se sliši od po 1 m 50 cm in še bolj globokega rigolanja. Merodajna je pa sicer globočina jarka na zunanji strani. Ako rigolanjo v tacili slučajih tako. da na gornji strani merimo po 1 m globočine tedaj ne pride na zunanji strani ftič jarka. Sicer se pri rigolanju pojavi toliko slučajnosti, da ne kaže vse te tu vpoštevati. V posebnih slučajih mora vinogradnik vedno po svojem razumu pravo pogoditi. Pogodil bode pa vedno čim se drži načela; globoko rahljati, živo zemljo kolikor moč tja spraviti, ker ostane v neposredni zvezi z kroninimi koreninami. Kakor se je do sedaj to načelo pri nas najbolje obneslo bode se še zanaprej. Kakor poljedelci bodimo tudi vinogradniki prepričani, da nam globočina obdelovanja več koristi nego razširjanje površja. Raji manj pa bolje rigolati. Kdor postane tem načelom nezvest temu se bode oglasil čez leta kes. Šolnina je draga, kakor se je že marsikateri vino- grad uik prepričal ki se je vklòiri neutemeljenim fantastičnim načelu ur. reelna na stari skušnji «temeljem* pa zaničeval. Društveno gibanje.. Združeni delavci v Žalcu pij rede v nedeljo, dne J^ t. m. ob. T,, uril zvečer delavski ples v dvorani g F Hodnika v Žalcu. „Kmetijsko bralno društvi na Ložnici" pri Žalcu ima dne lili i; m. oh 4. uri popoldne v prostorih scosp. Andreja Zagode na Zg. Ložnici svsj> 1. občni zbor s sledečim vsporeéMfl I. Pozdrav. ti. Poduči jir govor o km* tijstvu. 3. Volitev odbora: 4. Plačevanji letnine in upisovanje tsdov. 4. PredJoJ in nasveti. K obilni udeležbi vabi odbor. Pevski zbor v Štuartnem na Paki se pripravlja, da priredi dne IS. t. m. večjo gledališko predstavo J>an sprave", igro v 4 dejanjih, ter opoJ« zarja slavno obči usto, naj ne zamudi predstave. V igri nastopi 20 oseb. Bralno društvo na Ljubnem ima svoje redno zborovanje v uedelj», ' dne 18. svečana t. t. po večernicah v Petkovi gostilni /. običajnim sporedom Odbor j — Šaleška čitalnica v Šoštanju priredi veselico dne II. svečana t. I. j ob pol 8. uri zvečer v veliki dvorani! hotela „Avstrija". Spored: 1. Idealna! tašča. ( Veseloigra v 1. dejanjn ). 2. God-beni koncert. 3. Stara mesto mlaiif. (Burka v 1 dejanju). 4. Prosta zabava. Sodeluje „Šoštanjska nar. godba". —- Bralno društvo v Skalah pri- 1 redi v nedeljo, dne 11. svečana j iu-poldne ob 3. uri veselico s sledečim vsporedoni: I. Petje narodnih pesmi. 2. Pozdravni nagovor. 3. Tamburanjel in šaljivi nastopi. 4. Prosta zabava. I Vstopnina za osebo 20 h. K obilni udeležbi vabi odbor. I — T Mrežicah se dne 18. t. m. j ob 8.-uri zvečer vrši maškarada brežiških samcev. Vabila se razpošljejo j te dni; ako bi bil kdo prezrt, obriuul se" naj za povabilo na „Čitalnico" r Brežicah. Zanimanje za ta ples je jaU j veliko in je pričakovati, da ne bo za- I ostal za 11. sokolskim plesom. Pri plesni svira vojaška godba iz Karlorca. J V Konjicah ima kat. politično j društvo v nedeljo dne 11. februarja ob 3. uri popoldne shod v navadnih prostorih. G. urednik dr. Ant. Korošec bo razpravljal kmetsko vprašanje, gospod dr. Dimnik pa bo govoril o volilni pravici. Kmetje, delavci, narodnjaki, pridite! Slov. akad. društvo „Slovenija'" na Dunaju priredi v soboto, dni 10. svečana t. I. ob pol n. uri zvečei v restavraciji „Zum grünen Tor" VII. LerchenfeJderstrasse 14 svoj V. redni občni zbor z običajnim sporedom. -Slovanski gostje dobrodošli! (116) 3—1 1 dobro izurjen v trgovini mešanega blaga, /.možen slovenskega in nemškega jezika. ■ vojaščine prosti imajo prednost) —'-- se sprejme v trgovini mešanega Maga SLAVINEC & ŠELEKER ŠMARTNO PRI LITIJI 9 Kranjsko. Češko posteljno perje po nizki ceni. 5 kg novo. očiščeno K 9 60, boljše K12 — belo, pavolnomehko. očiščeno K -18 in K —"24. snežnobelo, pavolnomehko, očiščeno K —-30 in K -3C. Pošilja se franko po povzetju. Zamena in vračilo proti povračUu in portostroškov dovoljena. Benedikt Sachsel, Lobes 347, p. PilZIH), tao. Občni zbor „Posojilnice v Brežicah66 se vrši v si'edo, dne 21. februarja 1*HM> ob uri popoldne v lastni pisarni. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva. 2. Potrjenje letnega računa. 8. Razdelitev čistega dobička. 4. Izvolitev načelstva. 5. Izvolitev računskih pregledovalcev. 6. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ne bil ob 4. uri sklepčen, se vrši isti dan v istem prostoru, ob 5. uri drugi občni zbor in sklepa takrat vsako število zadružnikov. Jamajka-Rum znamka „Santa Elena" izvrstna kvaliteta, se dobi v drogerijskih in špecerijskih 17 h trgovinah. 10—6 (119) I Nacelstvo. Ljudevit Borovnik puškar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem se-priporoča v izdelovanje , ■r vsakovrstnih pušk -m za lovce in strelce po najnovejših sistemiti pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje samdkres-nice. sprejema vsakovrstna popravila ter jih točno in dobro izvršuje. - Vse puške so na c. kr. preskuševalnici in od mene preskušene. Slovenske ali nemške cenike na zahtevanje (9) zastonj in poštnine prosto. ">0—37 ittj deltwske sile potrebujejo gasilna društva litji silnicah najnovejšega /.istemu in pregi ravnoteža. odlikovanega v Pragi na ^■n let.» 1908. izumitelja in tvomičarja R. A. S m eka 1-a z Smichova. Hodraž. Zagreb. fri stroji, .Jelly» desno in levo. eno iu dvo-» do 35 m ralaza! Skladišče vseli potrebščin. Tudi na obroke. —— S .»poštovaiijoni <109 v-JH I ftòruftiiica R. A. Siuekul. ocijaz "ni. zanesljiv voznik, dober varuh " pórabljiv tudi pri gospodarstvu. Wziiusti govori tudi nekaj Denise išče za takojšnji nastop, tinnii*- na Graščinsko skrbništvo ,Ainöd% L pošta Vojnik. -j i HIELOVKE smrekove, in ospicene ::: (lepo izbrano blago)~ okoli 22.000 komadov i dolgosti po T m do 8 m ■ „ « . ponujajo po ugodnih cenali LSenice dediči y Žalcu. I Ol) do 150 met. centov lepo posušena iz l. 1905 (13) 20-tK Prava radost za vsako gospodinjo so Izborile testenine Žnideršič ii Valenčič-a, ako pozna različne načine izdelovanja za juho prikuho in moč-: nato jed. : NAZNANILO. 8 sklepom z dne 30. januarja 1906 opravilna štev. S f dovoljena prodaja v zapuščinsko konkurzno maso Jakoba Božiča v Gornjemgradu spadaj očega, pokvari podvrženega špecerijskega blaga kakor: moke, žita, riža, kave, itd. se bo vršila dne 12.fehruaja ti. ob 9. uri dop. in če bo treba nadaljne dni v Gornjemgradu po dnevnih ozir. ne pod cenilnimi cenami proti takojšnemu plačilu. V tìornjemgradu, dne 6. februarja 1906. Avgust Drukar l. r. c. kr. notar in upravitelj konkurzne mase. (117) 1 slo. Bleib. / Ke pustite se skoz slavitev :I10VÌh: zavojev cikorije zvoditi, bodite temveč prepričani, da je mnogo let v Vašem gospodinjstvu že izkušeni pravi : Franckov : pridatek k kavi in bode : ostal: tudi v prihodnje. -- ' ) . gazite vendar, prosimo nujno, natančno na te naše i varstvene znamke: in podpis: tii-CK' ■ i . • t.v. jr. * V Varstvena znamka. D. X 7024 D. 051. Varstvena znamka. Varstvena J.W. L. TrgoVina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami prodaja c. kr. šolskih knjig in igralnih kart Zvezna trgovina je, Rotovška ul. št. 2 pnfovtKa kancelijski, konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni -—- in barvani papir. == HamcnčHi peresa tablice perejttiHi gobice radirHe črnilo TrgoVsHc v vseli velikostih črtane. z eno ali dvema kolonama, v papir, platno, gradi. aH pol usnje vezane. OdjemalneHnjižice = po razviti («itak. = JtejVecja Vseb Win E3 šolske svete, učiteljstvo. župnijske urade, okrajne zastope, užitninske zastope. hranilnice. posojilnice, odvetnike, notarje -— in privatnike. - Lastna zaloga šol. in risank. i • • t i papirnate Vrne nalnih tovarniških cenah. vseh velikosti pi> origi- 5tambilje privatoti^) izvršujejp se v najkrajšem fasu. pečatniki, vig-nete. (Siegelmarken) za urade in Popisnice umetne, pokrajinske in s cvetlicami od najpri proste jSe do najfinejše izpeljave. -W-+' i JI/1 za birmo, vez v raznih barvah. Albumi za slike, dopisnice in poezije. <:'■■:. .1 r' ' -i Cnnard £ine. Najboljša in najcenejša, zelo pripravna vožnja v Ameriko! W Vsakih 14 dni vozijo m Trst - New - York parniki z dvemi vijaki in brezžičnim brzojavom opremljeni. 10.000 ton noseči. - Pojasnili) in vozni listi se' dobijo pri zastopniku ANDREJ Ol) L A SEK, Ljubljana Sloinsoknve ulice št. 25. Bližnji odhodi parnikov iz Trsta : PANNONIA 20. novembra 1905. CARPATHIA II. decembra 1905. (1) SLAVONIA I. januvarja 1906. 19 Cene primerno nizke. Delo solidno in se v teku tedna izgotovi. Lišpa ni treba odstraniti. Za vse v snaženje izročene stvari se jamči. Pismeni papir Zavitke za urade v vseh velikostih. !fl«f tiskovine in pisarniške {toirebštijie so brezplačno na razpolago. —----~ Trgovci in preprodajalci imajo izjemne cene. Prizmi» dobro blaga. © Solidno is točno postrežbo. 5 H. YOLK Šoštanj. Štajersko. K pralnica urejena z najnovejšimi stroji na par in elektriko, se priporoča za snaženje Vsakovrstnih oblek itd. /hiralnica v Celju pri gospodu Josipu Hočevarju krojaški modni salon, Kolo-lodvorska ulica. («4) «7-10 Ä! trgovski pomočnik :: v mešano trgovino na deželi. Naslov pove uredništvo. iu) ;s 2 Mrtvo perutnino, surovo maslo kupi v večjih količinah A. SCHANI L, Dunaj XVII. Hauptstr. 67. Pošt. hr. konto 885.365. (73) -20-!) Naprodaj je mlinska in žagna oprava popolnoma nova. šele tri leta v rabi. (Naprodaj je radi prepovedi železniške uprave). -, Proda se po zelo ugodnih pogojih. ' .(<>:» io-io Naslov pove upravništvo ,.Domovine,.. varne pred ognjem m prodaja v vseh velikostih najboljše izdelane firma, ki .obstoj1!' že nad HO let- S. BERGER DUNAJ I.. Wipplingerstrasse 29. Vzorci so v rabi in se lahko ogledajo v „Zvezi slov. posojilnic'1 v Celju in pri mnogih drugih posojilnicah in hranilnicah v vseh slovenskih pokrajinah. >. j. -104-iii) ■ 111) 8—9 Učenec od poštenih starišev. 14 let star, z dobrim šolskim spričevalom, se takoj sprejme v trgovino mešanega blaga, tvrdke Norbert Zanier & sin v v St. Pavlu p. Preboldu. Priprave za valjanje perila (valjarje), pralne stroje, stroje za izžemanje, omare za led najboljše kon-== štrukcije daje = tvrdka Wiuul.ngarslrasse 29. liifstrtrrani ceniki zastonj in (tèrni« mm I (7/a) 104—39 Naznanjamo da so s 1. februarjem 190i nastavljene cene piemoga kakor sledi: v kosih (Stückkohle) za 100 kg kl*on 210 iz premogovni^ V zrnih (Grobkohle) „ 100 v .. 2— . drObiŽ (Nusskohle) 100 „ 1'40 .. Za dovoz premoga v hišo. povišajo se zgornje cene za 15 vin. za lO^ig. Premog je natančno zbran, očiščen in so vse vrste vedno -v zaloa Naročila se naslavlja jo na vodstvo „Constantia"-premogovnik v Pečovnta ,<106 i 2-2 RudarsHa dražba JöMYüä" V Celju. Vizitnice priporoča Zvezna tiskam Podpisani naznanja slavnemu občinstva v trgu Šoštanj in njega. nI lici. da se je pod imenom •%r hiši g. Jak. Ši>ibaor> y Šoštanju se nah.y gostilna in trgovina z mešanim in manufàktmnim razpustila ter da to gostilno in trgovino od slej naprej pod svoji: imenom vodim. V gostilni bodem točil vedno pristna domača vina ter vedno sv pivo „Združenih pivovaren Žalec in Laški trg.-1 Dalje skrbel bodem vedno za gor k a. okusna in poceni jedi katera se bodo odslej naprej tudi predpoldne in opoldne ter zvečer dotivi Za obilen poset se priporoča (.112) 3-2 trgovec, Šoštanj. kupuje sledeče vrste, smrekovega, jelkovega, borovega, bukovega in hrastovega okroglega lesa (hlode) potem hrastove deščice (frize) po dnevni ceni, kakor + tudi gozde pripravljene za posekati. + Ponudbe nasloviti je na Parno žago Deghenghi v Ljubljani Cesta na Rudolfovo železnico št. 47. — Pisarna: Šelenburgove ulice št. 6. (8) 100-37 / -s-r Ml line ; 11 s» fu « i r - o j«. jfaitfe- d 1 if|Bi|ti > v^A zsamka prve vrste, posetino izdatno, 0 fi H F o ó< 10-6 KAVO, RIŽ, južno sadje, poper, itd, in OLJE vseh vrst prodaja na debelo le trgovcem in industri-jalnim podjetjem - - - 3. Trst, Via Commerciale št. 5. (10) 29—13. XXX Tvrdka ustanovljena leta 1876. SITI 1 tlì! riti- mm •Htm Potnikom ¥ Ameriko v prevdarek!! Najstarejša tvrdka za špediranje potnikov ZWILCHENBART BASEL (Šviea) Ontralbahnplatz št. 9 sprejema, potnike za linijo čez Pariz-Hav re po najnižjih cenali: — vožnja na morju le fi do 7 dni: odhod parobrodov redno vsako soboto. Il Za večjo gotovost, da se potniki vkrcajo, spremlja jih eden uradnikov do Havre. Govori in piše-se v vseh jezikih. K4W hoče potovati, naj se pismeno obrne zanesljivo na nas iti sprejel bode brezplačno najboljša pojasnila. (33) 52 -<> Zdravstveni hlacniki „Patent Mach" % se dobivajo à 40,65,80,120,135, SViletli 150,180, za tfeCke 25,35,50,60, SYilfiüi 90 v naslednjih prodajalnah: Imlovòe, Peperko Tom. (klifi!'») X. Mm. Sirasser Pani. I flotovlje. Malgaj Fr. Gornji grad. ,1. Boži' I 'Hrastnik. Bauerheim F. . Jakša lva.11 bje. Žn/,a Fr. (11) 44—27 t Nova cerkev, ArUč Mih. Polzela, Cizel Josip Rečica, Konznmno društvo. Zibika, Založnik J. Št. Jurij ob j. ž., Kavčič M. Št. Jurij ob T., Rizman M. Št. Peter, Koran Fr. Šmarje, Stopica Ant. Šmarje, Lösehnik Jan. Teharje, Wengnst Fr. Tmovlje, F'azarine A. Vransko, Sc.hwentner K. Vojnik, Zottl Fran. Žusem. Gajšeli Flor. 'rodajalne v drugih krajih daje c. kr. izkl. pr. tovar. za hlačnike Fr. Mach, Brno. m Najprimernejša darila za godoVe, birmo itd. so Singcrjefi šiValnl stroji Man beachte die Fabrikmarke. za domato porabo in obrtne stfrhe VsaKe Vrste. X Velika trpežnost in vzorna konstrukcija usposobljajo fjiäijmascfyinen Singer Co. Nähmaschinen ActGes. Ysak šivalni stroj.ima varstveno znamko, stroje do najvišje tvornosti ter so vsakomur v uporabo. Brezplačni pouk v šivanju in vseh načinih modernega in umetnega vezenja — Singepjevi šivalni str»oji so na največjih svetovnih razstavah odlikovani z največjimi priznanji. Singer Co. delniška družba šivalnih strojetf CELJE, Kolodvorska ulica štev. 8. (20)52-s („Willkomm-'). Ta t.ežki oves obrodi v vsaki zemlji, je najbolj rodoviten in najprej dozori. Zraste, visoko in daje prav dobro slamo za krmo. na njivi pa se ne vleže. Ker se ta oves na redko seje, zadostuje 50 kil za eno oralo. Podpisano oskrb-nistvo pošilja 25 kil za 9 K. 50 kil za 17 K, 100 kil za 32 K z vrečo vred. Uzorce po 5 kil pošilja s pošto franko proti 3 K 20 v predplačila. Oskrbništvo grafu«) scine Golic 4-1 pri Konjicah (Gonobitz), Štajersko. 55j555555555555j55555555j55555rt> immmmsummmm SVOJI K SVOJIM! Opozarjamo, vsakega varčnega rodoljuba na edino hrvatsko zavarovalno zadrugo ,CROATIA< pod pokroviteljstvom kralj, glavnega mesta Zagreba. Ista zavaruje na Štajerskem, Kranjskem in Koroškem vse premičnine, živino in pridelke proti ognju po najnižjih cenah. Vsa pojasnila daje; Podružnica „Kro-atiae" v Trstu. .' (14) 26-^t Zastopniki se iščejo po vetjiti krajih Kranjske, štajerske in KontSke. Hotel, restavracija in kavarna Balkan, Trst. Podpisana naznanjata, da sta prevzela 21. jan. zgoraj omenjene prostore. Poslovanje je popolnoma reorganizirano. Dvigalo, kopelji, električna razsetljava, najtoč-nejša postrežba, izvrstna kuhinja, izbrana vina. Za spomladansko setev je Tomaževa žlindra najboljše in na j ceri c j so umetno, gnojilo. katero poseduje fosforavo kislino. ♦ ❖ •$> Žitna polja kakor polja Zvezdna znamka i« sploh, sočivja in travniki v mokrotnih legah se še v spomladi z n a j-boljši m uspehom z žlindro gnoje. Stern^j^/larke Paziti je na znamko, plombo in vsebino fosforavo kisline. Tomasove tovarne v Berolinu, zastopane po tvrdki Trgovina z železnino .MERKUR'. P. Majdič, Celje. Pari celih vagonih posebna znižane cene. (110)4-1 prstani S (33) —6 Prva narodna, najcenejša in največja trgovina z urami, zlatnino, srebrnino in optičnimi predmeti ,Narodni s dom'. Rafael Salmič v Celju in druga priporočam lepe, zlate poročne prstane ženitovanjska darila po najnižjih cenah. Vsa v mojo stroko spadajoča popravila izvršujem točno, dobro in ceno. Za vsaho delo, i kakor tudi za pristnost blaga jamčim pismeno. Zahtevajte moj cenik, kateri Fse razpošilja zastonj in poštnine prosto. - - - - I Svoji k svojim! \ JttžnoštajersHa hranilnica V Celju naznanja, da je znižala obrestno mero od I. pro-. sinca 1905 pri zemljiških posojilih od pet na =: Za občinska in korporacijska posojila v okrajih Oornjigrad, Sevnica. Šoštanj, Šmarje in Vransko pa od pet na štiri iit pol odstotk (43) 50-4 Obrestna mera za hranilne vloge ostane kot dosedaj 4 V Izdeljujém nove ter popravki»® tudi stare, bodisi decimalkt, premostne ali sploh vsake vf-t* tehtnic. vsakovrstna, velika in najfinejša, kakor tndi mala in prosta, izdelujem sam Za _ ista prevzamem tudi »ahavo pernic, kakor ' *' tndi zidarska dela z jamstvom dobrega izräila. — Štedilna ognjišča imam vedno v zalogi; po poslani mori se ista hitro izvrše. bodisi iz stodenov. vodnjakov ali hidravličnim: vidri, .idkoder se voda lahko poljnbiin napelje bodisi v . kuhinje, pralnice, dvorišča, hleve ali vrtove. v * najsi bodo gorka. mrzla ali parna kopališča. bodisi za zasebnike, zavode, občine itd. — F izvršujem vsa konstrukcijska dela. kakor mostiče, železne cvetljičnjake, verande, stopnice, ravne ali okrogle. VSAKOVRSTNE ŽELEZNE OGRAJE (tudi i L žice), n. pr. za stopnice, cerkve, šole. grobove, vrtove in zasebne hiše itd. — Železna vrata za prodajalne in skladišča ali pokopališča. — Popolnoma železna okna, primerna za vsako stavbo, osobito za tovarne, skladišča ali hleve. W napeljavo strelovodov "TPJ itd. Sploh izvršujem vsa stavbinska in umetniška v mojo stroko spadajoča dela po tovarniških cenah. Priporočam se za obilno naročbo * (lil) 52—