oglašajte v Najstarejšemu
SLOVENSKEMU dnevniku V OHIO
. ★
^vrsujemo vsakovrstne tiskovine
^ix.—leto
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
XXIX.
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), APRIL 9, 1946
ŠTEVILKA (NUMBER) 70
SI
h Soverner Vic ®nahey podlegel bolezni
L^LUMBUS, o., 8. aprila— ' Je umrl v starosti 72 let ^ ki je bil trikrat iz-^3, governerja države ® pa je šest let zasto-, 7° ^hio v senatu Zedi-je redki fipozB bolezni, za katero ^30 zdravniki nobenega
^65 j® Donahey dobil 'lani	reči, razen
e;	družine sodijo,
, ko	morda še leta
1 in iig, !j]! obisku v Tex-tekom katerega
% v "■
traperju.'
zet.
zvezni senator
I	je včeraj da-
°P®raciji za krvno '''•žn-^ P^'izadevanju, da oim^ svojega tasta.
^ imd V leg ®i"eco in je užival pw ^'^'^^I'no popularnost Ofo	ljudstvom. Bil
samouk in de-ičii	Kot deček se
^ tiskarja, pozneje pa
aktiven.
Trst m Julijska krajina se morata vrniti Jugoslaviji, piše francoski list' 'Humanite''
Koncem meseca februarja je znani pariški časopis "Humanite" priobčil dolg članek pod naslovom "Trst in Julijska krajina se morata vrniti Jugoslaviji." Člankar Magnien med drugim piše:
PALESTINA BO POSTALA VELIKA BRITSKA TRDNJAVA
JERUZALEM.-^(O.N.A.) Po delnem umiku angleških čet
O priredbi mladine Slov. del. doma
v nedeljo'popoldne je Mladin-iz Egipta, ki je pričakovan za 1.' pevski zbor Slovenskega de
politično postal
rt.v — governer, je bil
^ ^EDNa seja
se vrši izred-št. <18 SJUSS
delavskem domu
k 'OO RH -o V .
>eiii	"roseni so vsi
li	posamez-;
l^k	Progresivnih
št. 1, da pride-(J	zelo važna.
^ ste točno na me-
it^^^NjSKl KLUB SDD
f^spoJ.*" osmih se vrši Sa drkluba Slo-.. "atvenega doma na
,.'' Avi
:1H %
! "i dekir^^^^ se članice ter
J *' KI se zanimajo 5. se Številu
seje udeleže v
!(% J® obolela Mrs. He-j ^ 63 St., ki se zdravniško ji skorajšnje
Pekol
' ^^8	8.15 uri zju-
,	sinovi po-
%v . ' ^^8 E. 152 St. Kristine ob 9.
Trst in Julijsko krajino so odstopili Italiji, ne da bi se v najmanjši meri upoštevala etnična in gospodarska dejstva. To je bila cena za sodelovanje Italije v vojni proti Nemčiji in Avstro-Ogrski. Za nameček so dali še Zadar na dalmatinski obali, malo kasneje pa je -D'An-nunzio izvedel svoj udar z namenom, da priključi Reko.
List poudarja dalje, da je italijanski imperializem uporabil vsa sredstva že pred prihodom fašizma, zlasti pa kasneje, da bi raznarodil te pokrajine. Ljudstvo je bilo zatirano, slovansko prebivalstvo ni imelo nobenih pravic.
Italijanski imperializem je že nekdaj stremel po Trstu in Julijski krajini. Leta 1915 je Rug-gero Fauro pisal, da bo Trst vrata, skozi katera bo Italija šla na nova osvajanja. Trst in Julijsko krajino so torej smatrali za pomembno oporo imperialistične Italije pri ekspanziji na Balkan in priti vzhodu. Italija ju je dobila leta 1919. In tu je Mussolini pripravil vojno proti Jugoslaviji.
"Humanite" poudarja: "Edini razlog, ki je služil kot opora za aneksijo teh ozemelj, ki niso italijanska, je bil strateški."
Z etičnega stališča,- poudarja "Humanite", so ta ozemlja slovanska, kajti tu živijo Slovenci ill Hrvati že 13 stoletij. Niti benečanski nemški ali italijanski zasedbi ni uspelo, da bi ta položaj izpremenila. V Julijsko krajino so pripeljali 150,000 Italijanov na mesto Hrvatov in Slovencev, ki so bili s terorjem, ki je povsem razumljivo spremljal do imperialistično in fašistično politiko, prisiljeni oditi v izgnanstvo.
(Nadaljevanje na 4. strani)
Tat v Oblakovi trgovini gre na ričet
Zadnji teden je bil izpuščen iz prisilne delavnice v Warrens-ville, kjer je bil zaprt 60 dni, Kari Lewkowski, star 25 let, iz 10401 Barrett Ave. Še isti dan je prišel v trgovino Louisa Oblaka na 6612 St. Clair Ave., in tam ukradel mal radio. Mr. Oblak ga je vjel in izročil policiji. Sodnik Andrew Kovachy ga je včeraj obsodil na 30 dni zapora v prisilni delavnici in $25 globe.
maj, bo postala Palestina najmočnejša angleška postojanka na vsem Srednjem vzhodu. Britanske oblasti so pddpisale ta teden različne kontr^kte z angleškimi in palestinskimi tvrd-kami za gradnjo dolge vrste vojaških taborišč v bližini mesta Gaza. Vrednost kontraktov pre-! „ "nirino sega baje $4,000,000.	' ^ ^
Pristanišče Haifa ;ie že danes skoro največja britanska pomorska baza v Sredozemskem mor-
lavskega doma na Waterloo Rd. j zopet nudil svojim posetnikom i prijetno razvedrilo, ko je pod spretnim vodstvom voditeljice petja Mrs. Anne Vadnal in režiserja John M. Steblaja podal spevoigro "Vesna."
Zastor se je dvignil ob 4. uri s kratkim pozdravnim nagovorom predsednika zbora Mr. John Terlepa, nakar se- je pričela igrica, v kateri so
, V. v	..... se vsi malčki prav dobro odre-
lu. Angleži so ze prepeljali iz .. _ .	, ,
., , T ..	.v .	zali. S sigurnostjo, s katero so
Aleksandri je precejšnje mnozi-	,
.v,	, . . . ; nekateri decki m deklice nasto-
ne vojasko-pomorskega maten-
jala v svojo novo bazo v Haifi.
Smrtna kosa
Danes zjutraj ob dveh je pre-'
i pili v igrici, so pokazali, da po-i sedajo zmožnosti, ki jih bodo z 1 naljnim dobrim vodstvom pri mladinskem zboru izpopolnili, minil ITranJk Alagciaienc, p. d. | i* ? doglediiem čsusu, ko oclra-Štajerc, stair 63 let, stanujoč na:	laliko kcxrustno upNoratuli
10713 Prince Ave. Dbma je bil I P"	dramskih m pevskih
iz vasi Orehov na štajerskem' zborih, katerih obstoj je odvisen pri Sevnici, odkoder je prišel v ^ novih mladih močeh.
Ameriko 1911 leta. Bil je član
V drugem delu programa je
mi po skupnem zboru, kakor tudi v dvospevih in trospevih, kar je prav posebno ugajalo občin-
društva Sloga št. 1 snpj, samo-: ^ji podan venček narodnih pes stojnega društva sv. Alojzija,
društva Tabor št. 139 SNPJ in društva Danica št. 34 SDZ. Tu-
kamo Lcuis Smith p njegova;	i T' T":
sestra Mary Smith, iz East He-j	«^^0,1S Cm :%h% laTo
lene, Mont. Prišla sta na obislt jjrs. Frances Zadnik, Mrs. iS	„le trio Ir Kuth
k sorodnikom v Clevelandu, kjer j oonhie Rmnt7 Mr-« AiViino T^n i	P '
sta ostala za teden dni Unamo ^ T. 7'	Chumey in Judy Pretnar v due-
sta ostala za teaen ani. upamo, n^cny, Mrs. Jane Gospodaric in
NA OBISKU
V spremstvu Mrs. Anne Jeri-na iz 15315 Lucknow Ave., sta prošlo soboto obiskala našo tis-
da jima je naša metropola ugajala in da sta se prav dobro zabavala v krogu svojih sorodnikov in prijateljev!	i '
IŠČE BRATA
Mrs. Klemen, 16119 Waterloo Rd., je prejela pismo ik stare domovine, v katerem se jo prosi, da bi poizvedela za naslov Mr. John Simančiča, za katerega bi rada vedela njegova sestra Marjeta Lenassi, doma iz šmi-hela pri Postojni. Več podrobnosti se dobi pri Mrs. Klemen.
tu. Judy se je še posebno odliko-Anna Stemad,	^	fantička,
te George, Joseph m Ivan in	je John Pavli ugajal v
^	. i vlogi Kranjčičevega Jurija. Vlo-
se bo vršil v petek ob 8:30 uril zjutraj iz Louis L. Ferfolia pogrebnega zavoda v cerkev sv. Lovrenca ob 9. uri in nato na Calvary pokopališče.
go slepca je pela Frances Debe-
vec.
Poleg omenjenih zaslužijo vse priznanje za svoj trud sledeči, ki I so imeli vloge v "Vesni": Ray-V BOLNIŠNICI	jmond Videnšek kot "Mihce," ki
V Charity bolnišnico se je po- se je svoje vloge prav dobro na-dala Mrs. Josephine Srnovrš- učil; Mildred Tomšič kot "Mari-nik, 6127 1/2 St. Clair Ave., mati čka," Nancy Samsa kot "Cilka," poznanega godca Pete Srnick. Raymond Kuhar kot "Cene," Obiski niso dovoljeni.	(Dalje na 4. strani)
Rusija zahteva legalno opravičilo glede Irana; obtožba naj se umakne
Byrnes pa je dal razumeti, da bo ruski zahtevi nasprotoval
NEW YORK, 8. aprila—Sovjetska unija je danes zahtevala, da se akcija Irana, ki je zanesla svoj spor z Rusijo pred varnostni svet Združenih narodov, označi za "nepravilno in nelegalno" in da se celotna zadeva črta z dnevnega reda varnostnega sveta.
sv.
K
»■ow.. *^^<JKNICE
%nicp
Mt. J se zglasile pri
,'^^^• 99	Jan-
kk ^lo L v in pustile v Prvorojen.
< i^oaer'""-
■j. ^anif L pa sin Mr.
ii'	Adolph
^ <®' 57 St., 30 L
\	®Pomin krep-
Ske,
Na t?^*TNlCAH
in Mrs. Frank '	Zakrajš
S, « "oO na 6016 St
U "'le p ^ ^ spremstvu
S
X
^ Mr. ki
Wal,
®Sorich, sestre a na krat-

ter s zabave in -.^J^povratek!
Deja-
^hicr,	za
iz bolnišnice
Mrs. Helena Debevec, 1110 E. 72 St., se je vrnila iz bolnišnice, kjer je srečno prestala operacijo. Sedaj se nahaja pod zdravniško oskrbo na domu, kjer jo prijateljice lahko obiščejo.
ŽALOSTNA VEST
Mr. John Pleško, 909 E. 75 St., je prejel žalostno sporočilo iz stare domovine, da mu je preminil brat Joe' Pleško, ki se je svoječasno nahajal v Clevelan-du. Umrl je v Št. Pavlu pri Ljubljani.
ZADUŠNICA
V četrtek ob 6:30 uri zjutraj se bo brala zadušnica v cerkvi sv. Vida ob 30-dnevnici smrti Johna Simčič. Sorodniki so vabljeni, da se opravila udeleže.
Izjava Združenega odbora južnoslovanskih Amerikancev glede gen. Draže Mihajloviča
NEW YORK, 5. aprila—Ameriški državni department je zaprosil jugoslovansko vlado,' da dovoli ameriškim vojakom pričati v prilog Draže Mihajloviča, ki je bil nedavno zajet in se bo moral zagovarjati kot vojni zločinec, ker je obtožen kolabora-cije s silami osišča. Žal bi se ta prošnja utegnila tolmačiti kcl: izraz od državnega departmenta naprej izražene sodbe, da bivši vojni minister Jugoslavije ni kriv obtožbe, ki je naperjena proti njemu.
Državni department se je obrnil na jugoslovansko, to je zavezniško vlado neposredno za petami prošnje za tako akcijo' od strani Konstantina Fotiča, bivšega ambasadorja sedaj propadle vlade kralja Petra. Naglica, s katero je državni department priskočil k obrambi človeka, ki je obtožen, da je pomagal silam osišča, je v živem nasprotju s počasnostjo državnega departmenta, kadar bi se imelo
Rusko stališče obeta ustvariti nov6. krizo v varnostnem svetu, kajti' ameriški državni tajnik Byrnes 'je dal razumeti, da bo sovjetski zahtevi nasprotoval.
Ako bi se Rusiji ugodilo, bo to očividno pomenilo, da Rusija in Iran nimata 6. maja poročati varnostnemu svetu, da feo vse sovjetske čete odšle z iranskega ozemlja, kakor je bilo sklenjeno, ko se je našla kompromisna rešitev rusko-iranske-ga spora.
Dalje bi ta akcija pomenila, da' bi varnostni svet s tem priznal, da je napravil pomoto, ko je iranski spor sprejel na dnevni red, Rusija pa da je bila vseskozi v pravem.
*
Komisija za Julijsko Krajino se vrnila v London
LONDON, 8. aprila—Komisija zavezniških izvedencev, ki je preiskovala položaj v Trstu in Julijski Krajini, se je vrnila v London, kjer bo predložila svoje poročilo zastopnikom zunanjih ministrov velike četvorice.
Danes so zastopniki zunanjih ministrov Rusije, Amerike in Britanije začeli razpravljati pogoje za predlagano mirovno pogodbo z Madžarsko.
ODDAJTE IMENA
Odbor za vpostavitev spomenika našim fantom in dekletom, ki so se borili v ameriški armadi v minuli vojni, prosi vse starše in sorodnike, da oddajo imena najkasneje do 13. aprila v Slovenski delavski dom na Wa^ terloo Rd. Imena se bodo pobirala 11.,^ 12. in 13. aprila med 7. in 8. uro zvečer v SDD. Na 13. aprila bo seja, katere se lahko vsakdo udeleži in po temu datumu se ne bo več sprejemalo imen, ker se bo imena vklesilo na spomenik, kateri bo slavnostno odkrit 25. avgusta.
Kratke vesti
HITLER VSEGA KRIV,
TRDI MARŠAL KEITEL
NUERNBERG, 8. aprila. — Maršal Keitel je danes s tresočim glasom in stisnjenimi pestmi pričal, da je bil popolnoma pod vplivom Adolfa Hitlerja, ko je izdajal povelja za. izvrševanje nacijskih vojnih zločinov. Tudi njegov zagovornik je trdil, da, je bil Keitel popolnoma lutka v
firerjevih rokah.
★ ★
nekdanja ljubica
mussolinija obtožena
PARIZ, 8. aprila—Madeleine Coraboeuf, ki je bila svoj čas ljubica Benita Mussolinija, je bila danes obtožena, da je služila kot posredovalka med nemškimi naciji in italijanskimi fašisti. Kot igralka, je bila poznana pod imenom Magda Fonta-gnes in je ob času Mussolinijeve smrti menda rekla, da bi bila
šla rada z njim v smrt.
* ★
KONTROLIRANE CENE SE ODPRAVLJAJO
WASHINGTON, 8. marca. — Urad OPA je danes odpravil kontrolo cen za stotine manjših predmetov in za tretjino vse industrijske mašinerije in opreme.
★
PREROKUJEJO, DA BO KRUH RACIONIRAN
COLUMBUS, 8. aprila.—Zveza ohijskih pekov je danes izjavila, da bo vsled kontrole, katero je vlada upeljala za razpe-čavanje moke, neizogibno prišlo do tega, da se bo kruh prodajal na odmerke.
Opereto "VALČEK LJUBEZNI" priredi pevski zbor "Jadran" V NEDELJO. 14. APRILA ob 3.30 uri popoldne
v Slov. del. domu na Waterloo Rd.
Zlatko Balokovič, senator Glen Taylor iz države Idaho in Stoyan Gavrilovič, načelnik jugoslovanske delegacije pri Zdr. narodih, v razgovoru ob priliki proslave pete obletnice jugoslovanske neodvisnosti v Metropolitan operi, 26. marca letos.
Ime ameriškega pisatelja The-odorja Dreiserja bo nosila ena poglavitnih ulic jugoslovanske prestolnice. Vlada namerava ob priliki krsta to ulice začeti veto, da sta jugoslovansko ljud- Utegne biti tudi res, da so bile ^ kampanjo proti nepismeno-stvo in njegova vlada edini fak
na operaciji
Mrs. Jerca Benčina, 1069 E. 36 St., se je podala v City bolnišnico, kjer se bo podvrgla operaciji. Prijateljice jo lahko obiščejo, mi ji pa želimo skorajš-npe popolno okrevanje!
Ameriška literatura upoštevana v Jugoslaviji, ne pa dnevni tisk
BELGRAD. — (O.N.A.) —."Trideset dni", katerega izdaja
tor, ki ima brezpogojno pravico posredovati v prilog demokra- j soditi svoje izdajalce. Na zatož- j škim letalcem, ki so bili prisilje-
"ni klopi ne sedi jugoslovansko i ni na zemljo v ozemlju, ki so ga
tičnim elementom v Španiji, ki se nahaja pod oblastjo fašističnega Franca.
Ameriški predstavniki na sedaj se vršeči seji varnostnega sveta Združenih narodov so ponovno naglasih svojo podporo načela, da se mora varovati suverenost malih narodov. To načelo v tem primeru ne more in ne sme pomeniti drugega, kakor
ljudstvo, ki je žrtvovalo za skupno zmago eno življenje izmed vsatih sedmih, ne glede na implikacije, katere sproža akcija državnega departmenta.
Mihajlovic je utegnil biti patriot leta 1941, ko je jugoslovansko ljudstvo 8trmo(;lavilo
Mihajlovičeve čete ob enem ali ^ — pri čemer bodo angleški drugem času v pomoč zavezni- jjj ameriški pisatelji igrali precejšnjo vlogo.
Že zdaj je cirkulacija knjig
tedaj kontrolirale. Toda Mihaj-1 ogromno narastla. Dočim je bilo lovic je obtožen, da je pozneje pred vojno že veliko, ako je bi-napravil odločitev med osiščem la knjiga tiskana v 10,000 izvo-in partizansko armado jugoslo- dih, tiskajo zdaj knjige v 30,-vanskega ljudstva, ki je even- 000 izvodih. Ako ne bi vladalo tualno osvobodila narod. . Itako veliko pomanjkanje papir-
Obtožba proti njemu je, da se ja, bi bile izdaje še večje, je odločil za osišče. Tisti, ki mo- Ameriško literaturo bo prina-
vlado, ki je bila pripravljena ra odločiti, ali je ta obtožba res- šal jugoslovanskemu ljudstvu
pristati na Hitlerjeve zahteve.
(Dalje na 2. strani)
I tudi nov mesečnik pod imenom
Vladimir Dedier po vzorcu ameriških mesečnikov kot "Readers Digest."
Ameriškim časniškim agentu-ram pa se ne godi tako dobro v Jugoslaviji kot ameriškim pisateljem. Ameriški agenturi AP ali UP in angleška agentura Reuter nimajo mnogo mesta v jugoslovanskem časopisju — morda po eno vest na dan.
Večina časopisnih vesti na-glaša v prvi vrsti interpretacijo, ker Jugoslovani svobodo tiska nekoliko drugače razumejo. Toda inozemski časnikarji, ki prihajajo v deželo v vedno naraščajočem številu, se ne pritožujejo, da oblasti črtajo ali cenzurirajo njihove članke.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
g. aprila. j
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. «231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town:
(Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta):
For One Year—(Za celo leto)___________________
For Half Year—(Za pol leta)_____________
For 3 Months—(Za 3 mesece)_______________________________
.$7.00 - 4.00 _ 2.50
By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki):
For One Year—(Za celo leto)_________
For Half Year—(Za pol leta)___________
For 3 Months—(Za 3 mesece)__
$8.00 - 4.50 . 2.75
For Europe, South America and Other Foreign Countries:
(Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države):
For One Year—(Za celo leto)_____$9.00
For Half Year—(Za pol leta)______________5.00
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at
Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March, 1879.
Owen Laltimore (O. N. A.):
Mandžurija si želi posebnih svoboščin
Kot v pokrajini notranje Mongolije, tako je tudi v Mandžuriji nastalo močno avtonomno gibanje, ki je pa bolj pokrajinskega značaja. V notranji Mongoliji živi ljudstvo, ki ima svoje močno izražene posebnosti, ki je ločijo od Kitajcev. V Mandžuriji je avtonomno gibanje osnovano na zahtevah pokrajinske vlade, ki hoče več samostojnosti.
Ta problem ni omejen le na Mandžurijo, temveč velja za vse zgodovinske kitajske pokrajine—pač pa je najbolj ostro prišel na površje v Mandžuriji. Kitajci so kolonizirali večino Mandžurije šele v modernih časih. Kitajci, ki so odhajali tja, se niso izseljevali tako kot Evropejci v Ameriko, ki so iskali novo domovino, temveč so nekako širili ozemlje Kine in njene meje.
Toda pomisliti je treba, da je bila Mandžurija od vseh kitajskih pokrajin—če izvzamemo otok Formozo—na j dalje časa pod peto japonskih gospodarjev. Bilo je mnogo odpora, odkritega in podtalnega, za katerega je moralo plačati z življenjem mnogo odločnih ljudi. Toda mnogo jih je tudi preživelo dobo okupacije. Zdaj so začeli zopet prihajati na dan in se uveljavljati.
Cunkinška vlada je napravila usodno zmoto, da tega ni upoštevala. Predno so Japonci zasedli Mandžurijo, je bila najslavnejša in najbolj vplivna osebnost Mandžurije takozvani "mladi maršal," Cang Hsue-Linag, ki je leta 1936 pomagal v Sianu ujeti generalissima Ciang Kajšeka, ker je bil prepričan, da ne velja nadaljevati borbe proti komunistom ter se raje zvezati z njimi v strnjeni fronti proti Japoncem. Mladi maršal je bil pozneje postavljen pred vojno sodišče in zaprt.
Ne bom se tu ukvarjal z vprašanjem, ali bi bilo bolje osvoboditi Čiang Hsue-Linaga ali ne. To je zadeva Kitajcev. Toda dejstvo je, da so Kitajci z njim izgubili edino veliko osebnost, ki je priznana v Mandžuriji, ter da so radi tega morali pošiljati v osvobojeno pokrajino neznane ljudi, katerih tamošnje ljudstvo ne priznava kot svojih.
A ko je imelo vodstvo Kuomintanga namen držati mladega maršala v zaporu, bi bilo moralo poskrbeti za namestnika in mu še pred porazom Japoncev ustvariti dovolj močno pozicijo v Mandžuriji.
Toda Kuomintang tega ni storil. Posledica je bila, da •ljudstvo Mandžurije ni imelo nobenega spoštovanja do predstavnikov, katere je pošiljala tja kitajska centralna vlada. To so bili večinoma ljudje, katerim je centralna vlada zaupala, ker so se izkazali kot zvesti sovražniki komunistov—toda ljudstvo jih je navzlic temu smatralo kot tujce in jih ni priznalo.
Mandžurski narod bi hotel, da mu prednjačijo njegovi lastni prvaki, oni, ki so se borili proti Japoncem. Teh vlada noče priznati, toda komunisti so jih priznali—nobenega dvoma ne more biti o tem, da so mnogi teh prvakov že prej, za časa borbe, ustvarili zveze s komunisti. Nekateri so celo sami postali komunisti.
Danes je vsekakor položaj ta, da je kitajska centralna vlada zašla v težkoče, ker je zamudila priliko, da si pridobi simpatije ljudstva s tem, da jim prizna nekaj avtonomije. Komunisti so priliko spretno izkoristili in sprejeli načelo, da velja ugoditi tem zahtevam in priznati Mandžuriji posebne svoboščine.
V	Mandžuriji torej vidimo isto tragedijo kot v Grčiji in Perziji, v Indoneziji in v mnogih drugih krajih—namreč, da oni, ki bi si bili mogli z malimi koncesijami pridobiti srca in prijateljstvo naroda, niso znali izkoristiti prilike, ki se jim je nudila. Komunisti pa so pobrali žogo, ki se je izmuznila iz rok njihovim nasprotnikom, in so zdaj na potu k cilju.
Najbolj enostavni izgovor je seveda ta, da je Moskva vsega tega kriva. Toda izgovor je že star in obrabljen. Zgodovina ga nikakor ne bo upoštevala. V Kini je v mnogih zgodovinskih pokrajinah neizogibno, da se razvije močan pokret, ki bo zahteval avtonomne pravice. Tako je v slučaju Mandžurije, tako bo tudi še drugje.
V	igri politike pa je največja umetnost spoznati, kdaj je treba ubrati drugo smer in kateri politični koraki so pometali neizogibni. In takrat jo je treba mahniti v novo smer pied onim drugim.
»ooooooooooooooooooooooooooooooooooo
PISMA IZ STAREGA KRAJA
OO-OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCx
Novice iz okolice Trebnjega na Dolenjskem
Dr. L. A. Starce, 6411 St. Clair Ave., je prejel zanimivo pismo od svoje sestre Marije Grmovšek iz Vrhtrebnjega, v katerem dobro opisuje tamkajšnje razmere izza vojnega časa. Sedaj je že vse veliko bolje, kot je bilo in upajo, da bodo doživeli še dobre čase. Pismo je zanimivo za vsakogar in ga podajamo tukaj, ki je sledeče vsebine:
"Vrhtrebnje, 25. nov. 1945
"Dragi brat Lojze!
"Z najlepšim pozdravom Ti sporočamo, da smo prejeli Tvoje pismo, ki nas je zelo razveselilo. Bili smo v skrbeh ali še živiš in kako. Upamo, da se imate dobro. Pri nas je sedaj tudi dobro.
"Kakšne so bile razmere pri nas Ti ni mogoče povedati. Ako bi prišel pogledati v stari kraj, bi se čudil, da še živimo. Naša družina šteje pet članov, midva, dve hčeri in sin. Anna je stara 16 let, Ljudmila 14, sin Lojze 20 let in je pri vojakih že dve leti kot partizan. Sin Tone je padel v borbi za svobodo v boju proti okupatorju Nemcu in našim izdajalcem. Ob smrti je bil star 20 let. Padel je 19. aprila 1944 leta pri Ribnici.
"Leta 1941 so prišli Italijani. Nekaj časa je šlo še dosti v redu. Čez leto dni se je začela pojavljati Osvobodilna vojska ali partizani. Potem so začeli Italijani z nami grdo ravnati, tepsti, internirati, streljati, itd. Nastale so borbe. V Trebnjem je bila italijanska brigada in postojanka.
"Diic 25. julija 1943 je bila naša vas zasedena od naše osvobodilne vojske. Prišla je italijanska vojska in je morala naša bežati. Nastala je borba. Italijani so z granatami zažgali vas. Bilo je vroče in vse suho. Gorelo je, kot bi bilo z bencinom polito. Ljudje so bežali. Vse je zgorelo z orodjem in stroji, dobe-%dno vse. Pri nas se je tudi hiša vž gala, pa smo jo rešili. Bilo je v pomoč, ker je bila z opeko krita. Pogorelo je Tagureje popolnoma vse, Martinovo vs2, i Palezavo, Kravcarjevo, Petelin-čevo, Štiglev, Grebenov, Dučev, Šelov, to je vse pogorelo. Samo Boiaje in Šelava hiša ne. Bolej Fele je naredil kozolec in štalo novo. Prišlo je spet do borbe dne 2. julija 1944 z Nemci in izdajalci, so mu pa s{)Gt požgali^ da je spet revež.
"Italijani bo uničevali okrog nas do 10. septembra 1943. Ko io odšli, smo mislili, zdaj bo pa dobro, pa smo se zmotili. Prišla je Nemška vojska z ofenzi-vo, ki je »na tisoče naših ljudi pomorila. Naša Osvobodilna vo^ 3ka jim je velike preglavice delala. Seveda, brez žrtev ni šlo. Iz naše vasi so padli za svobodo naš Tone, Petolinčeve Micke sin Ježe, od Tramšsvega Jakoba dva sina, od Selavga Lojzeta sin.
"Kravcarjev France je umrl že pred osem leti. Njegov sin, ki je bil že gospodar, je padel pri domobrancih na strani Nemcev. In še dva druga vaščana sta bežala z Nemci in sta pogrešana.
"Vojna je bila čudna in grozna. V naši vasi in okrog va-i si, je prišlo večkrat do borb, ozi-I roma sedemkrat, kar tudi gro-I bovi pričajo, kateri so po nji-I vah in gozdovih. Tudi angleški in ameriški aeroplani so plavali nad nami skoraj vsak dan. Bilo jih je na stotine, tako, da nemška mesta so razrušena in železnice so bile vse razdrte, ceste prekopane, mostovi porušeni. Sedaj je že vse v redu, tako, da promet se lahko vrši. Samo sedaj je še vse v pomanjkanju, ker je vse zaostalo v tovarnah in drugod, ker se ni nič delalo. Kar je bilo zaloge, so pa sovražniki pobrali in odpeljali, tako, da imamo že dve leti prazne trgovine.
"Najtežje je zaradi oblek in obutve, pa upamo, da bo kmalu boljše. Tudi pomoč iz Amerike v oblekah, je že marsikaterega podprla, čast jih in hvala ameriškim darovalcem!
"Kar je okrog Trebnjega, je Vrhtrebnje najbolj uničen. So drugod tudi vasi, ki so- še bolj trpele, kot Žužemberk in okrog, ki je vse uničeno. Tam bodo morali vse obnoviti. Pa hvalabogu, da je okupator uničen, drugače bi bili pa mi uničeni, ker so imeli take načrte. Še o domobrancih, ki so bili slovenski izdajalci. Ti so veliko slovenskih bratov pomorili ali postrelilii pa so dobili svoje plačilo.
"Če bomo zdravi, upamo zopet dočakati dobrih časov, vsaj upamo tako. Torej naj za enkrat zadostuje. Končno Te najlepše pozdravlja Tvoja sestra in vsa družina, in tudi drugi prijatelji, kakor tudi Boja ji.
Marija Grmovšek".
Pripomba: — Tudi jaz s5m prejel navedeno pismo od sestre, katera mi opisuje nekoliko, kaj vse se je godilo v vasi Vrhtrebnje in okolici v času okupatorjev. V resnici je obžalovanja vredno, ko čitamo o raznih strašnih dogodkih, ki so jih dotični sloji povzročili med ds-lavci po celem svetu. Kdaj se bodo ljudje zbudili in pripozna-li, da se vedno le sami sebe uničujejo ter bogatincem še večje : bogastvo skupaj spravljajo, tako se jim daje še večjo moč v : roke proti delavstu. Kot izgle-■ da, predno, pride spoznanje, bo ' vzelo še dosti, dosti časa.
; Ker vem, da bo zanimalo rojake in rojakfnje v Trebanski : okolici doma, kaj se je tam v i nrši lepi okolici godilo, radi tega želim piiobčiti to pismo v
i "Enakopravnosti".
j	pr. L. A. Starce
'	6411 St. Clair Ave.
Novice iz Gornje Brezovice in Kamnika
Mrs. Ana Markovič, 1376 E. 43 St., je prejela tri pisma, dva od brata Martina šuštar iz Kamnika, eno pa od hčere Marije Rogelj iz Gornje Brezovice, pošta Preserje pri Ljubljani. Pisma na kratko pojasnjujejo tamkajšnji položaj. Vsega jim primanjkuje, ker so bili izropa-ni in sedaj ni mogoče kupiti reči. Pisma so sledeče vsebine: Prvo pismo je od hčere.
"Gornja Brezovica, 28. novembra 1945.
"Ljuba mati!
I "Pišete, da boste poslali obleko. Prav rada jo bom sprejela, kei' za obleči nam res manjka. Obleko sO nam vso pobrali, da moški n io imeli prav nič za 1 obleci. Potem smo komaj za si-
hudo je tukaj živeti. Vi ste srečni, da ste tam.
"Sedaj pa Vas prav lepo pozdravi Vaša hvaležna hči,
"Marija Rogelj", v
Pismo od brata iz Kamnika: Kamnik, 2. dec., 1945
"Draga sestra Ana!
"Po dolgem času si zopet moremo pisati eden drugemu. Najprej se Ti lepo zahvalim za vse poslano. Vse je prav prišlo, ker res vsega manjka, posebno obleke. Kar smo imeli, so nam Lahi pokradli. Drugega pa ni za dobiti.
"Ti ljudje, ki so zverine v človeški podobi, so našo vas kar izropali. Niti ena vrata, niti en predal ni ostal zaprt. Vse so preiskali, vse razmetali, kar je bilo kaj vrtnega pa vzeli, ostalo pa požgali. Pri nas je šel v pepel skedenj in kozelc in še 26 drugih poslopij v vasi. Na Pre-valji je zgorelo 6 poslopij, v Preserju 4, na Gornji Brezovici pa samo vila na Strmci.
"V teh groznih letih sem bil ob 3 konje s komati, tri voze in ročni voziček; dva vola, tri krave, dva teleta in pet prašičev. Deset dni sem moral drva voziti iz tujih gozdov na postajo, da so jih odpeljali. Doma pa mi je zgorelo SO kubičnih metrov zloženih suhih drv, napravljene za prodaj. Res mnogo škode in strahu smo prestali v teh letih. Pri vas na Gornji Brezovici smo bili cel teden, smo morali večkrat bežati z doma.
"Počasi si popravljamo, kar
je mogoče. Pri nas smo posta-I vili skedenj ravno pred koncem vojne. Tudi drugi so si že ne-j kaj postavili strehe, kolikor kdo more. Toda opeke za kritje ni I za dobiti, ker gre vse drugam, koder je še bolj razdejano. Za sedaj je to sitno, ker se ne dobi za kupiti, ne obleke in ne obutve. Tudi sukanca ni za starino popravljati.
"Upamo, da bo sedaj konec tej vojni moriji in da bo mir med narodi, da se z vnemo posvetimo delu in obnovi domovine, vsak po svojem stanu.
"Martin šuštar."
*
Drugo pismo od brata iz Kamnika:
"Kamnik, 20. jan. 1946
"Draga sestra!
"Sporočam Ti, da smo v nedeljo pred novim letom pokopali sestro Frančiško (Marejko), Bila je skoraj dve leti v postelji. Smrt jo je rešila nadaljne-ga hudega. Saj ji ni bilo nikdar dobro. Ker je bila nedelja, je bil lep pogreb.
"Po požaru 19. maja 1942 smo lansko leto postavili skedenj, letos pa vozimo skupaj les za kozelc. Le to se bojim, če se bo dobila opeka za kritje kozelca. "Za skedenj sem kupil opeko še leta 1942, ko so imeli stare zaloge, sedaj je pa pod zaporo. Vse' gre na nakaznice, dobi pa le najpotrebnejši, teh je pa veliko. Končno Te prav lepo pozdravljamo in Ti želimo vse najboljše.
"Martin šuštar.''
Iz Kori+nice pri Št. Petru
i lo tam pa tam dobili kakšno I reč. Čevljev so nam vzeli sedem I parov narejenih in celo kravjo {kožo, tako da še sedaj nimamo j vsi obutve. Kupiti ne moremo I nič, ker se š: »G dobi. Pri nas v 1 Jugoslaviji je treba za vse do-i voljenjn imeti, če se hoče kaj" i kupiti, pa tudi dovoljenja ne da-i jo.
: "V Ljubljani nj nič blaga, so , vse velike trgovine zaplenili in blago pobrali- Seveda so pa tu-; di vsi tisti trgovci bežali iz Ju-, goslavije. Saj vam^ je gotovo znano zakaj. Praš.cev tudi ne smemo zaklati, kftlikor bi jih hoteli. Pri nas smemo samo dva. Pa to bi se še vse pretrpelo, sa-, nio da bi bila vsa drnžina skupaj. Mati, ko ki vedeli, kako
Mr. Paul Delost, 12612 Lancelot Ave., je prejel dvoje pisem iz Koritnice, pošta Knežak pri Št. Petru na Krasu, in sicer je prvo od nečakinje Antonije Krulc, drugo pa od nečaka Franca Delost, ki je sin Janeza Delosta, brata Paula. Pismo nečakinje je sledeče:
"Koritnice, 29. jan. 1946
"Dragi stric!
"Danes smo prejeli Vaše drago pisemce, pred par dnevi pa paket. Ko smo prejeli paket, so nas solze oblivale, ker se Vi vedno na nas spominjate. Tudi mi se Vas vedno spominjamo.
"Vi ž )lite vedeti, kako je bito po naših vaseh. Naša vas je pretrpela največ, kar je vasi tod okrog. Dne 23. februarja 1944 leta je bila bombardirana trikrat v enem dnevu.. Bombardiral i^as je okupator, ker smo bili izdani, da smo vsi za partizane. Pogorelo je 13 poslopij. Ubilo je Pustanko, Rusko in Seri-ni je odbilo eno roko. Tonetu Lajzovmu je poškodovalo tudi ano roko. Isti dan je razdejalo tudi mojega brata Franca. Ubilo mu je ženo, je bila Klemenova. Najprej ji je odbilo levo nogo, potem je umrla še isti dan na poti v bolnišnico. Zapustila je dva majhna otroka. Potem je bilo zažgano vse, kar je imel, hiša in kar je bilo v njej. Zdij je sam. Tudi on je bil partizan.
"Drugi brat Pavel je tudi poročen. On je bil naj))reje italijanski vojak. To je bilo še pod [talijo, potem je prišel prostovoljno v našo vojsko. Prišel je v Kinin, tam je bil ranjen v pet iiHijih in to tt-žko. Sedaj se na-laja v Ljubljani, obiskuje gimnazijo.
"Doma smo pa vendar oStaii vsaj pri svojemu domu. Pretrpeli smo i)a toliko, da Vam je lemogoče verjeti. Prestali smo iosti lakote in straha. S sestro iva hodile iskati si živež v Loško dolino. Po gozdu so naju opremljali partizani. Skrivali iiTio se, kljub temu smo zadeli aa Nemce in belogardiste, ti.so bili slovenski izdajalci. Sestra je bcž ila in ušla, a mene so prijeli. Peljali so me kot največjega razbojnika. Dragi stric, tako 10 me mučili, da sem prišla domov vsa razbita in ])rcstrašcna.
"Čeprav smo sedaj nagi in bosi, pa smo vsaj v svobodni domovini in upamo vedno na
I boljše. Dne 27. aprila 1945 so jpridrli naši vojaki. Bila je hu-|da borba nad Koritnico, ki je trajala 6 dni. Bili smo skriti brez jedi in čakali smo zadnje ure. Bila je polna) vas belogardistov. Bali smo se, da nas bodo poklali. Toda niso imeli časa, ker so prišli naši vojaki kar na nagloma in so nas rešili. Tukaj v Koritnicah ni bilo nobenega z okupatorjem. Mi smo biL vsi za Jugoslavijo. Zato so nae Lako hudo mučili.
"Tukaj čez Koritnico je šla velika vojska. Bilo je tako veliko vojaščine, kar Š3 nikdar nismo preje videli. Tukaj na Bolu-no in Milani je bilo cele kupe mrtvih ljudi. Koder gremo po gozdu, najdemo ostanke mrtvih ljudi od divjih zveri raznesene! Od Bistrice do Sembi okrog ceste so sami grobovi. Tukaj je bilo največ okupatorjev mrtvih.
"Kadar se spomnim, si mislim, da ni bilo vse res, kar je okupator z nami delal. Včasih so bili dopoldne pri nas partizani. Popoldne pa so prišli Nemci in belogardisti nas strašiti, Nemci so nas vse pobrali in zagnali v cerkev. Tam so nas postavili v vrste za postreliti Medtem so pa oni kradli po hišah. Pokradli so nam obleko obutev, kar jim je bilo povšeči.
"Vehko mladih ljudi so odpeljali v Nemčijo. Veliko od teh se jih še do sedaj ni vrnilo do mov, ker so jih tam sežgali. Jaz sem stara 22 let in do sedaj sem užila same slabosti. Imela sem stroj za šivati, pa so mi ga uni-,':ili. Zelo si želim, da bi enkrat ludi jaz nrišla v Ameriko. Te še enkrat lepo ]»ozdravim in zahvalim za paket. Zbogom!
"Antonija Krulc". •v
Sledeče pismo je pa od nečaka :
"Koritnice, 29. jan. 1946
"Dragi stric!
"Najprvo Vas le|)o pozdravim in VSQ Vašo družino, jaz Franc, od Vušjga brata sin. Dam Vam vedeti o moji nesre-3i. Povem Vam, da sem .37 le% }tar, pa si nisem lega mislil, da bom kdaj doživel to grozno nesrečo. rf:im Vam vedeti, da som ženo izgubil. Bila je stara 32 let. Ostal sem vdovec z dvema otro-'<oma. Fant je star 6 let, dekle pa sedem let. Ostal sem brez žene in brez hiše.

"Nemci so mi zboffl tudi hišo. Zgorelo mi , je bilo v nji. Drugega ' ostalo, kot tisto, kar s«® na sebi. Ko so prišli bo®^^ rati, je precej odneslo vo nogo od kolena proč desno nogo so ji zoiitr Trajalo je dve uri. Ko j® halo, smo jo prinesli na iz snega v Klemenovo his"; so prišli drugič, so pa ^ pati zažigalne bombe na
"Jaz, otroci in žena ge bi bili kmalu zgor®'! da nas niso rešili drugi-stric, to je vse resnica, Vam pišemo.	, v
"Franc
Izjava Združenega južnoslovanskih Amer cev glede gen.
(Nadaljevanje s 1.
sti#D

lorfj*
''j er
nična ali ne, je ljudstvo^ slavije in ne državni depa Zedinjenih držav.
Ko je britski zunan]' Ernest Bevin obrav# vprašanje, je iTioram pač postavko, s katero mi živimo v P ^
ikih odnošajih, vodi sVJ pravilno."
Obtožba proti iielji na 760 dokumen tostatičnih kopijah oeš, katere je podpis^ ^ lam ali pa so jih P°
/eljniki njegovih cet, komunikacijah, P®	if
vim zaupnikom od ških in italijanskih P°^ j Obstoje tudi fotografi] ' 'cazujejo Mihajlovice^ odnošajih prisrčnega 3tva z nemškimi in ' tetami.
ia tej Pri kai ok, kil
i« %
1
"je tvi Sro
lui

k
de:
V slučaju, da ment nima v posesti
tf\% %
f
■nentov, bo Združeni loslovanskih Amerik^ J ;.plje . predložil tajni p,
Totostatično evidenco


:uje:
1.
MihajlovičeVih
gori in Sandžaku- ^
2.	Kolaboracijo
osišča v Srbiji- ^
3.	KolaboraciJ j
• • "v/amri v z^p 111 in rsemci
Izdajniške ^ tf
ni
1,. Sodelovanje
silami, katere ^e
Pavelič v ope partizanom
,raciJ»

Pisma, brzoj^ ^0
neo ■ I vil"' T/
bili izmenjani
f
vičem in njeg^' (gf ' niki na eni
škimi in itaiij^.
veljniki na
Ti dokumenti s jo ? /sled tega, ker up»
javni department ' ■i svojega
jc, M justično postopanj g j« , ,ubUke, katere	i«
toliko krvi za i^^^
zmage nad fašizi^®
Zlatko BalokoViC'
živli'<
\
'k
<
Vesti iz
ameriških f""'" vj
Detroit. -
je 29. marca uwr J« J«
rishek, .itar ccz vasi Griža P^' .9 ,f( 1.' v Ameriki od	^
mu je umrla 22'^^' [o U ^ > kom'isu, III., i" ^	^
val pri SSPZ, b'L 'ijoP"/.; 1909 in z združi	H
SNPJ. Tukaj P nf / tva št. 518. Bil J gvof/ mišljenja. Po del"; / je odložil rudai®	/
v Detroit in si poročeni Wells, ^ g^oji Bil jo skrben ^^^,^1^
Zapušča štiri ^
Edvvarda,
no l„ več druBi" Jja ^ starem' kraju P^
sestro, ako še ži^^
Kdor JC cl"^ . ^ S' M olroiiko
u

fit
s
'^1 Si
K

Si(
h
•-it
' Wa, 1946
ENAKOPRAVNOST
stran 3.
skupaj v izdajstvu —
skupaj pred ljudsko sodbo
Ponatis iz "Slovenskega poročevalca," Ljubljana, Jugoslavija
(Oddaljevanje )
° razpadu Italije se je kot domobranstva ti g nemške ofenzive pro-va	v kateri je nje-
irtiz ^ ^orbi usmrtila več iijeij	P& jih je tudi
' "akar so jih po strahot-zverinsko usmr-^ te akcije na '.Kjer je utrpela Can-K težke izgube in itoj J ° toženec sam ubil uje-
k	^ kasnejših akci-
^	Junija in juli-

v Kostanjevici in niučenju partizana, muKcena ki	^ 111 mu v rane vti-
!e v g.	roke. Sodeloval
na Ržišču, kjer so zasede pobili parti-
Pn tem ustrelil uje-
lipfi^^v^tfole, sodeloval je tu
^asi.
v Ržišču in Lu-
^^^^bovanja
v Kosta'
P^tih^	pri usmrti-
Ute t tivistov Osvobodilne lud<
lece va^i, Vodenic, If	in Orehovice, pri
ustrelil dva akti-Jovipi ®^užboval pri četi v •^U g Št. Jerneju v za-je sodelo. ^tih	treh deklet, od
^storT ^,®"^®tni Tončki iz '"klali 2 v! '^^to pa vse tri 'u	Sodeloval je pri
kj^ je
. <. Partizanov in je ^ov. ® ^oval mučenju ujet-
tC'S Težki vodi
^ I
J.
/
s ■»'Dri.	•—Je so-
K	šest parti
^	že dodeljen pO'
(do
^etku pri
slovenske
U
Na, i,	gostilničarja
^ Novem mestu, je
^^&usta 1944 sodelo-
ijj	vasi pri Novem
^^^^ovega sina, pa %. ^ Skr:"
se

Postr,
fop
■elili
ijevem gradu, ki
avgusta 1944 se je I'	PGt oseb v Dr-
ift Mol ^^trelil enega mo-
V začetku je sodeloval na
N?
%
k
kjer so pobili
'""K v	Osvobodilne
hiši
v eni noci s puškinimi
0^
Iti 1^, -pagospodar-y "letno hčerko za-

je sodeloval v Hegj^ Usmrtitvi matere,
k,,
C""

in 10-letne so s krivci po-ker so nosili
anom.
Sredi septembra 1944 je sodeloval pri umoru štirih oseb v Banjnofu. Umorili so 60-letnega očeta, 55-Ietnega mlinarja, njegovo hčer in služkinjo. Rorman je sam zaklal spečega mlinarja z bajonetom.
Proti koncu septembra 1944 je bil v Irči vasi, kjer so v štirih hišah pomorili več ljudi in je Rorman z bajonetom zaklal spečega otroka. V začetku oktobra 1944 je sodeloval pri umoru petih oseb v Bršljinu pri Novem mestu. Umorili so trgovca, njegovo ženo in troje otrok. Rorman je sam z bajonetom zaklal osem-letnega otroka.
Sredi oktobra 1944 je sodeloval pri usmrtitvi večih oseb v Kamenicah, kjer so v prvi hiši umorili gospodarja, ki ga je ustrelil obtoženec sam, potem še njegovo ženo in dva otroka, hišo pa zažgali. V drugi hiši so pomorili moža, ženo in tri otroke, a v tretji hiši zopet moža, ženo in troje otrok, od katerih je obtoženec najmlajšega zaklal z bajonetom. Ob tej priliki so si morilci nadeli na glave "titov-ke."
Oktobra 1944 je sodeloval pri pokolju v Mirni peči, ko so v eni noči v sedmih hišah pobili 16 ljudi. Oktobra 1944 je na Drski skupno s svojimi pajdaši pobil osem ljudi, sam je ustrelil eno žensko in zaklal dva otroka.
V Kandiji pri Novem mestu je skupno z drugimi zločinci iz svoje čete usmrtil nekega železničarja in njegovo hčerko. Ko je bil že dodeljen morilcem "črne roke" v okolici Ljubljane, je okrog božiča 1944 sodeloval pri pokolju 24 pribornikov iz Ljubljane, ki jih je na Turjak pripeljal posebni Hlebčev vod. Obtoženec je sam ustrelil enega po-bornika, dva pa zabodel z bajonetom. Kmalu zatem je sodeloval pri akciji v Šmarju-Sap, kjer so usmrtili štiri terenske delavce Osvobodilne fronte.
Februarja 1945 je sodeloval pri usmrtitvi dveh moških, ki so jih ponoči aretirali nekje za Bežigradom in jih potem ustrelili za Savo.
Januarja 1945 je sodeloval pri usmrtitvi šestih oseb, ki scK jih pripeljali iz realke in jih na Golovcu nad Rakovnikom postre-lili. Končno je bil marca 1945 udeležen še pki usmrtitvi šestih oseb na Dobrovi, od katerih je sam ustrelil dve žrtvi.
S tem so obtoženci zagrešili zločinstva po členu 3. zakonodaje.

va
*

strahotne zločine, s katerimi so plavo-skušali preprečiti osvobodilno borbo
^^8ke
98 naroda in mu pripravljali uničenje
j® ^ bolj I rale že proti Ljubljani, bo še po-
L. ^So , - J-	j ---------J---------1—
J^lcey	^"oto početja ve- skušali novo izdajstvo, da bi
It	združene slo- preprečili osvoboditev celotnega
za_.	Obtoženci, ki se iuebslovanskeea ozemlia in si
Te pa, ki jih je zajela roka pravice, naj zadene zaslužena kazen. Povsem pravilno je ugotovil javni tožilec, da jim slovensko ljudstvo izkazuje veliko milost, ko jim daje možnost, da se sploh smejo in morejo zagovarjati pred nepristranskim in objektivnim sodiščem.
Drugi dan razprave
Prugi dan lazprave se je pričel z zasliševanjem Ivana Tonje, bivšega upravnika prometa Poštne hranilnice v Ljubljani. Tonja je bil eden izmed najbolj zagrizenih nasprotnikov Osvobodilne fronte. Bil je stalno v najtesnejših stikih z izdajalci žitnikom, dr. Zajcem in kot član OJNS ter Sokolske legije tesno povezam z dr. Vrčonom. Tudi on spada med tiste, ki so se skrivali za kulisami in od tam širili svoj izdajalski strup.
Kako veliko zaupanje so imeli vanj vrhovi te izdajalske klike, pač najbolj dokazuje dejstvo, da je bil 3. maja 1945, ko so na Taboru proglasili smešno 'narodno" vlado enodnevnico, imenovan celo za tajnika nekakšnega njihovega "parlamenta."
ŠpUon in ovaduh
Ivan Tonja je v. sovraštvu do osvobodilnega gibanja padel tako daleč, da je postal tudi naj-podlejši ovaduh. Vzdrževal je zveze z italijansko policijo in kasneje z znanima izdajalcema Tumpejem in Uraničem. Zasledoval je aktiviste Osvobodilne fronte in dobival o njih poročila po vohunski službi Sokolske legije. ter vse dobljene podatke poročal policiji in tudi gestapu, kamor je zelo pogosto zahajal. Ivan Tonja je bil poleg ovaduha Pavla Borštnika in Miroslava Mateliča eden izmed tistih, ki je vzdrževal vohunske zveze med Sokolsko legijo in okupatorjevo policijo ter spada v vrsto najnevarnejših denuncijantov.
On je povzročil aretacije številnih aktivistov Osvobodilne fronte pri Poštni hranilnici. On je bil tisti, ki je izdal aktiviste Osvobodilne fronte, ko so dvignili na Poštni hranilnici 1,C00,-000 lir za narodno osvobodilno gibanje.
Pri zaslišanju je sam priznal, da je javno agitiral proti Osvobodilni fronti in dokazano ie
^ I
dejstvo, da so on in ljudje nje- j govega kova vselej poskušali j najogabnejše zločine bele garde podtikati partizanom. Celo umore, ki jih je zagrešila "črna roka," kateri je on sam kot eden glavnih ovaduhov označeval žrtve, je skušal naprtiti borcem za narodno osvoboditev.
Kakor vsi izdajalci, je tudi Tonja utemeljeval svoje; zadržanje s tem, češ, da je smatral narodno osvobodilno borbo za
preuranjeno, kar pa ga seveda prav nič ni motilo, da se ne bi boril proti narodnim borcem z najbolj ogabnimi sredstvi in na najbolj okruten način. Saj je bila vsaka njegova ovadba okupatorju istovetna s smrtjo.
Ovaduške zveze Tonje z okupatorsko policijo in gestapom so jasno dokazane po izpovedi kriminalnega agenta Franca Pe-čurja, ki je, kot priča zaslišan opisal, v kako tesnih stikih je bil Tonja z znanima policijskima krvoločnikoma Uraničem in Mo-čanom. Baš takrat, ko je šlo za tisti milijon lir Poštne hranilnice, je prišel Tonja k Uraniču in kmalu nato so sledile aretacije. Tudi Franc Močan je v procesu proti skupini članov politične policije izpovedal, da je bil Tonja zaupnik politične policije, ki ima na vesti neštete žrtve.
Poslednji in v nizu izdajstev
združene slovenske reakcije
Posebno poglavje je v zasliševanju Tonje tvorila tudi tako zvana operetna "narodna vlada," s katero so ti fašistični reakcionarni poskušali še z novo veleizdajo preprečiti osvoboditev in izzvati še nove nepotrebne žrtve. Ko so hitlerjevski kr-voloki že bežali, je združena slovenska reakcija poskušala še v zadnjem hipu, ko je bila zmaga že davno odločena, organizirati nekako svojo vlado, ki naj bi nadaljevala z odporom.
Ta brezvestna klika je bila pripravljena žrtvovati celo Ljubljano, na tisoče otrok in žena in izzvati krvave borbe po ljubljanskih ulicah, samo da bi mogla vsaj še za par ur podaljšati svojo krvavo oblast. Ta organizirana reakcionarna klika je hotela še enkrat vreči zadnje poleno ljudstvo pred noge tik pred samo osvoboditvijo.
Sestava ttf "vlade" predstav-
Dr. Kemovo
Angleško-Slovensko berilo
(English Slovene Reader)
je pripravno za učenje angleščine ali slovenščine. Dobi se v naši tiskarni
S .

t. .
^arjati
Kenci, ki se jugoslovanskega ozemlja in si pred ljud-' za vsako ceno zagotoviti vsaj {""Prav' ^jubljaiii, so skromno zaledje, od koder bi '®to, kakor njiho- mogli nadaljevati svoje zločin-
Oblak Mover
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hi tra postrežLa. Obrnite se z vstm zaupanjem na vašega starega znanca	,
John Oblaka
1146 E. 61 St.
HE 2730
Ija višek tega veleizdajalskega početja i.i kakor so predstavljale Grčarice njen vojaški polom, tako zaključuje ta vlada njihov politični debakel. In v tej vladi, v tem poslednjem državnem udaru združene slovenske reakcije, je sodeloval obtoženi Tonja kot "tajnik parlamenta."
Namen te vlade pa je bil mnogo dalekosežnejši. Združena slovenska reakcipa je računala na to, da se bo mogla s pomočjo izdajalske Mihajlevičeve "redne jugoslovanske vojske," ki se je takrat že zreducirala na ostanke domobranstva, držati tako dolgo, da bi dosegli, da Jugoslavija ne bi mogla biti v celoti osvobojena, da bi ostal en kos Jugoslavije odtrgan od domovine, da bi tako nastala prav tu na obmejnem področju posebna vojaška in politična situacija, ki bi jo mogli izkoristiti v svoje na-daljne izdajalske namene.
Ta zločinska tolpa je hotela preprečiti združitev in osvoboditev vse Jugoslavije, vseh jugoslovanskih narodov. In tudi pri tem zločinu je sodeloval Tonja.
Izdajalski oficir v službi SS
Naslednji obtoženec, 32-letni Stane Zagoršek, bivši aktivni podporočnik, spada v vrsto tistih oficirskih izdajalcev, ki se je brez oklevanja stavil v službo okupatorja in domače izdajalske reakcionarne klike. Ta-
koj po povratku iz internacije je vstopil v slovensko domobran-stvo in postal vodja rekrutske šole v Novem mestu, kjer je bil tudi namestnik komandanta mesta.
Zaupana mu je bila tudi tajna radiopostaja v Novem mestu, po kateri so pošiljali ovaduška poročila zoper aktiviste Osvobodilne fronte, kar je imelo za posledico neštete aretacije in umore. Zagoršek sam je priznal, da je bila borbena kvaliteta belo-gardističnih tolp na zelo nizki stopnji, toda prav on si je pri-
zadeval, da to kvaliteto dvigne. Ta bivši aktivni oficir je storil vse, da bi tem borbam dal vojaško vzgojo in jih tako pripravil za uporabno orožje hitlerjevskih SS-odredov, katerim so bili podrejeni.	^ Bil je potem takem neposredno v službi največjega in najbolj brezobzirnega sovražnika ter mu pomagal kot bivši aktivni oficir v borbi proti lastnemu ljudstvu, in to prav v dobi, ko je vodilo najtežjo borbo za osvoboditev vseh jugoslovanskih narodov.
I
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, +atvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdicott 0718
Pomladno vežbanje privabi skupaj novince vseh velikosti, ko se vadijo za Detroit Tigers žogometni klub. Tukaj Frank "Stubby" Overmire, pee-wee metalec gleda tovariša v igri, Ralph Siewerta, star 20 let, outfielder, ki meri 6 čevljev in 11 palcev visočine.

'«f(
V'''®v,ter'
vzorniki drugod, ao se
prav istih me-
sko početje proti lastnemu narodu in državi.
Razprava pa je tudi pokazala, bi, gg	cerkve in kakšno sramotno vlogo je v tej
\ ž 4.^^ ceno naj-, izdajalski igri imela pokvarjena ' (Jj Sv ^^stnega na-, katoliška duhovščina s škofom bi	cilj in Dreore- r?nTtv»nnr^m nn Apln ]Nyr*V»c»na
<lo
cilj in prepre-jugoslovanski pravic.
Zarota fašistič-proti
S do' Prišli
% K\J^ kil:
^ J*' Ijfav ^	narodom
g, Jc bila zaro-roakcUe 'jUdstv ° P^oti sloven-t ^ \"^Uptx Marveč proti
\V| trenutku, ko so
in čete Na-^"ne vojske prodi-
Rozmanom na čelu. Nobena stvar tej gospodi ni bila dovolj ; sveta, da je ne bi uporabljali za! najgrše zločine.	|
Z ognjem in mečem so skušali terorizirati ljudstvo samo zato,' da bi ga mogli še nadalje izko-. riščati v svoje sebične protiljud-, ske namene.	l
Nad onimi, ki so v strahu pred ljudsko sodbo pobegnili v tujino, kjer še sedaj rovarijo proti interesom naših narodov, je Ijxidstvo že izreklo svojo sodbo.'
SLOVENCI, POZOR!
Pravkar sem se vrnil od ameriške mornarice in sem pripravljen vam biti na uslugo
OTVORIL SEM
Waterloo Beverage Store
v Gubančevem poslopju na 16721 WATERLOO ROAD "Edina slovenska trgovina te vrste" POLNA ZALOGA PIVE, VINA IN CORDIALS, katere lahko vzamete domov po steklenicah in v zabojih
TUDI DOPELJEMO NA DOM
Ernest Mramor, lastnik
Dip you CJ YESflTOLO TELL THE A TUeM TO CHOI R TO \ MAKS Le6S SING "SWEET L NOISE! AND LOlU
Slovenski ameriški narodni svet
3935 W. 26th. Street, Chkago 23, lU.
Na zadnji (prvi) konvenciji SANS, ki se je vršila 2. in 3. sept. 1944 v Clevelandn, so bili izvoljeni sledeči uradniki, gL odborniki in člani širšega odbora:
ČASTNI ČLANI:
Častni predsednik: LOUIS ADAMIČ, Milford, N J.
Častna podpredsednica; MARIE PRISLAND, 1034 Dillingham Avenue, Sheboygan, Wis.
Častni član: DR. F. J. Kem, 6233 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio.
CLANI EKSEKUTIVE:
Predsednik: ETBIN KRISTAN, 23 Beechtree St.. Grand Haven, Mich.
1.	podpredsednik: JANKO N. ROGELJ, 6208 Schade Ave, Cleveland 3, O.
2.	podpredsednik: FRED A. VIDER, 2657 So. Lawndale Ave, Chicago 23, Illinois.
Tajnik: MIRKO G. KUHEL, 3935 W. 26th St, Chicago 23, HI.
Blagajnik: VINCENT CAINKAR, 2657 So. Lawndale Ave, Chicago 23, lU. Zapiaiikar: JACOB ZUPAN, 1400 So. Lombard Ave, Berwyn, m.
Clani:
LEO JUKJOVEC, 1840 W. 22nd PL, Chicago «, 111.
ANTON KRAPENC, 1636 W. 21st PL, gj^cago t. HL LEOPOLD KUSHLAN, 6409 St. Clair Ave, Cleveland S, Ohio.
ALBINA NOVAK. 6117 St Clair Ave, Cleveland 3, Ohio.
FRANK ZAITZ, 2301 So. Lawndale Ave, Chicago 23, IlL
NADZORNI ODBOR:
LOUIS ZELEZNIKAR, predsednik, 351 N. Chicago St, Jolict, 111.
JOSIE ZAKRAJSEK, 7603 Cornelia Ave., Cleveland 3, Ohio.
JOSEPH ZAVERTNIK, 309 Tenafly Rd., Englewood, N. J.
gIRSI ODBOR:
ANTON DEBEVC, 1930 So. 15th St., Sheboygan, Wis.
JOSEPH F. DURN, 15605 Waterloo Rd, Cleveland 10. Ohio.
JOSEPHINE ERJAVEC, 527 No. Chicago St, Joliet, lU.
THERESA GERZEL, 334 Erie Ave., W. Aliquippa, Pa.
ANTON HORZEN, Route No. 4, Princeton, HI.
ANTHONY JERSIN, 4676 Washington St., Denver, Colo.
REV. MATH KEBE, 223—57th St., Pittsburgh 1, Pa.
FRANK KLUNE, 604—3rd St., N. W, Chisbolm, Minn.
HELENA KUSAR, 1936 So. Kenilworth Ave, Berwyn, 111.
KATHERINE KRAINZ, 17838 Hawthorne Ave., Detroit 3, Mich.
JOHN KVARTICH, 411 Station St, BridgeviUe, Pa.
JOHN POLLOCK, 24465 Lakeland Blvd., Noble, Ohio.
LUDVIK MUTZ, 364 Menahan St., Brooklyn, N. Y,
ANTOINETTE SIMCICH, 1091 Addison Rd, Cleveland 3, Ohio.
THERESA SPECK, 4658 Rosa Ave., St. Louis 16, Mo.
VALENTINE STROJ, 1040 N. Holmes Ave., Indianapolis, Ind.
JOHN M. STONICH, 1634 Cedar St., Pueblo, Colo.
ANDREW VIDRICH, 706 Forest Ave, Johnstown, Pa.	•
ANTON ZBASNIK, A. F. U. Bldg, Ely, Minn.
JOSEPH ZORC, 1045 Wadsworth Ave., No. Chicago, 111.
Ledger Syndicate.—WNU Feature#,
-o-
KADAR RABITE
zobozdravniško oskrbo
POJDITE K ZANESLJIVEMU ZOBOZDRAVNIKU
Naš urad se nahaja na enem prostoru že 25 let. Za prvi obisk ni treba določiti čas— pridite kadarkoli—pozneje pa se bo delo, kakršnokoli želite v zobozdravniški stroki, izvršilo ob času ko vam bo najbolj prikladen.
PRVOVRSTNO DELO PO ZMERNIH CENAH, VAM NAPRAVI
DR. J. V. ŽUPNIK 6131 St. Clair Ave.
V poslopju North American banke VHOD NA STRANI E. 62 ST.
če vam 'Enakopravnost' ugaja, naročite jo za poskušnjo vašemu prijatelju in znancu. Če imate kaka priporočila za izboljšavo čti-va, sporočite ga in skušalo se ga bo upoštevati.
ENAKOPRAVNOST 6231 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio
STRA7? i
ENAKOPRA\^OST
9. aprila.
I9i5v
MESTNE NOVICE
številne pošiljat ve paketov v Evropo
Vodstvo pošte sporoča, da je povprečno 1,600 paketov odposlanih dnevno iz clevelandske pošte. Pošiljanje paketov je zadnji čas jako narastlo. Največ paketov gre v Jugoslavijo, Češkoslovaško, Italijo, Grško in Poljsko. Izza zadnjega septembra je bilo poslanih iz Cleve-landa že 192,000 paketov za navedene države.
spoznal, ko je bil v Jugoslaviji kot član ameriške vojaške misije.
Kotliček zaplenjen
Včeraj zjutraj je policija pod vodstvom Capt. Ralph Schoon-makerja vdrla v pritličje hiše na 2553 E. 37 St., kjer je našla v obratu 55-galonski kotel za kuhanje žganja, sedem sodov namočenega blaga in 5 galonov žganja. Aretirani so bili trije moški, ki so se ob tistem času nahajali v kleti. Junior Padgett, star 29 let, je prevzel vso odgovornost za kuho žganja nase. Ostala dva sta bila samo kupca.
Otrok zanetil požar
Edward Dghlinger, star 26 let, železničar, 6000 Engel Ave., je zadnji teden večkrat pustil svojega štiriletnega sinčka samega doma. Tako je v soboto zopet zapeljal svojo ženo v St. Alexis bolnišnico, ker se je bližal porod. Medtem pa je doma sinček hotel prižgati peč s časopisom in tako zanetil ogenj v košu za papir. Sosedje so opazili dim in rešili dečka iz kuhinje. Škoda je majhna.
"Visoki čeiniki"
V soboto so se sešli v hotelu Hollenden "Visoki četniki," člani kluba, ki se je ustanovil leta 1942 v Youngstownu. To so ameriški Srbi in samo tisti lahko postane član kluba, ki meri nad šest čevljev. V Clevelandu so trije člani tega kluba in sicer Nick in Pete Lalich, 1366 E. 52 St., in Nick Radlick, 1145 E. 74 St.
"Kraljica Clevelanda"
V petek zvečer je župan Thomas A. Burke v Areni kronal 21-letno Miss Mary Dublin, 3128 Keswick R(J., Shaker Heights, kot kraljico za veliko praznovanje 150-letnice obstanka Clevelanda. "Kraljica" bo nastopala v vseh glavnih prireditvah v Clevelandu, prirejenih za to važno obletnico našega mesta.
goslaviji. Trst mora postati 7. federalna republika Jugoslavije. Francija lahko samo pridobi, ako podpre to zahtevo in pravico proti težnjam, ki merijo še dalje od Trsta.
O priredbi mladine Slov. del. doma
(Nadaljevanje s 1. strani)
Shirley Satkovič kot "Vesna," Stephania Sever kot "Adrija," Nada Skerl kot "Pravica" in Vilma Metušek kot "Usoda."
Kot vile so nastopile: Florence Siskovich, katere glas ka-
dni je Anton A. Tratar ml. napravil zdravniški izpit v medicinski šoli univerze Marquette v Milwaukeeju. Graduiral je kot rezervni poročnik mornariškega zdravniškega kora. Zdravniško službo bo nastopil v milwauški okrajni bolnišnici. On je sin Antona Tratarja.
Chicago. — Zadnje dni sta se vrnila v civilno življenje Oscar Godina in Frank Sodnik. Oscar je služil v armadi skoraj tri leta in se povzpel do prvega poročnika, Frank pa je bil pri mornarici dve leti in nastanjen v za-lagalni bazi v državi Idaho, kjer je delal v uradu kot strokovnjak.
že, da ima posebno treningo,
Ruth Vidrih, Margie Konsut in De Pue, 111. — Dne 27. marca Helen Mihelčič. V vlogah geni- je v bolnišnici Marquette v jev sta nastopili Judy Pretnar Spring Valleyju umrl za nadu-in Frances Debevec.	j Frank Grilc, star 57 let in
Navzlic izredno lepemu vre- doma iz Sidroža, občina Cerklje
Tereza E+ienrie
Industrijska razstava
Včeraj se je odprla velika razstava strojev in strojnega orodja v mestni dvorani. Razstava je vredna dva in pol milijona dolarjev in je prva te vrste Clevelandu in prva izza leta 1941. Prireja jo "American Society of Tool Engineers." Ob istem času se vrši tudi letna konvencija te organizacije v hotelu Statler. Na razstavi je nad 300 predmetov od vijaka do največjega stroja.
Pozabljiv dirigent
Ta teden pride gostovat v Mestni avditorij orkester, katerega vodi znani glasbenik Phil Spitalny. S tem v zvezi poročajo, da je mož zelo pozabljiv.
Nekoč je v svojem uradu v Allen gledališču pozabil svojo tedensko plačo. Zamešal jo je med note. Denar je našla ženska, ki je čistila urad. Pred nedavnim je bil kratek na banki za $12,000, pa ni mogel razumeti, kako je to mogoče. Njegov poslovodja je potem preobrnil njegov zasebni kovček in našel v njem neizmenjenih čekov v znesku $45,000, na katere je dirigent pozabil.
Pivo na odmerke
Trgovci, kateri se pečajo s prodajo pive v steklenicah in drugimi mehkimi pijačami, so se odločili uvesti prostovoljno regulacijo prodaje piva in bodo v nekaj dne pričeli prodajati na odmerke. Odslej bo -odjemalec dobil le nekaj steklenic piva naenkrat, oziroma enkrat na teden, ne pa več celega zaboja, kot doslej. Vsak odjemalec dobi posebno racijsko karto od svojega trgovca in z njo bo potem dobil svoj delež, kolikor pač bo.
Pomoč za alkoholike
Cleveland Welfare Federation je naročila izdelati načrte za kliniko, v kateri se bo preiska-valo clevelandske alkoholike, katerih imamo, kot pravi sodnik Lewis Drucker, 15,000 v Cleve landu, ki so tako vdani pijači, da se ne morejo več sami kontrolirati. Priporoča se, da se s temi ljudmi postopa kbt z bolniki, ne pa kot s kriminalci. Potom te klinike se jih bo skušalo odvrni ti od pijančevanja.
Predavanje o Draži Mihajlo viču
V hotelu Hollenden bo v petek 12. aprila govoril o Draži Mihaj-loviču na seji Garfield Perry Stamp kluba clevelandski Srb Nicola Lalich, ki je bil med voj no član Office of Strategic Service. Lalich je znan oboževatelj četniškega vodje, katerega je
Nesreče se množijo
Co sobote večera je bilo v Clevelandu v tem letu že 36 smrtnih prometnih žrtev. Poleg tega je bilo v zadnjih par dnevih preteklega tedna več ali manj poškodovanih 29 oseb. V soboto večer je bil zadet od avtomobila Leo Czernoski, star 51 let, 3071 E. 65 St., v bližini svojega doma. Prepeljan je bil v Mount Sinai bolnišnico, kjer je umrl.
Domovi se gradijo
Reliable Home Builders gradijo 24 hiš na Beach, Ansonia in Orchard Ave., v Brooklyn Village. Vsaka hiša ima po tri spalne sobe in stane $10,000. Naprodaj so samo veteranom.
menu je bila dvorana skoro napolnjena, kar pa vseeno ne dela posebne časti onim, ki bi se lahko udeležili, a se niso. Vedno tarnamo, da se naša mladina ne zanima dovolj za naše priredbe, upravičeno se lahko vpraša, kako naj se mladina zanima za naše priredbe, če se celo mi starejši toliko ne zanimamo, da bi njih priredbe, s katerimi imajo veliko truda, posetili v tolikšnem številu, da bi bila dvorana premajhna?! Pomniti je treba, da dober vzgled rodi uspeh, in ker je bodočnost naših narodnih domov in kulturnih ustanov odvisna od današnje mladeži, je skrajni čas, da bi se odrasli tega dejstva zavedali in podvzeli korake, da se našo mladino privabi k tesnejšemu sodelovanju pri priredbah in vodstvu narodnih domov.
Ali bi ne bilo prav, ako bi prosvetni klubi naših domov razmotrivali o tem in osvojili nekakšen program, ki bi se ba-vil izključno z načrti, kako privabiti in pridržati zanimanje naše mladine za naše narodne ustanove? Zganimo se, dokler je še čas.
Trsi in Julijska krajina se morata vrniti Jugoslaviji, piše francoski list 'Humanite'
(Nadaljevanje s 1. strani)
Z gospodarskega stališča, piše "Humanite", zavisi razvoj Trsta od tega, ali bo pripadel; Jugoslaviji, ker bi na ta način postal najboljše pristanišče Jugoslavije. S tem bi bili podani veliki izgledi za industrializacijo tega področja, kamor se stekajo vse železniške proge s severovzhoda in vzhoda.
"Humanite" nadaljuje: Slo /ani v Istri in po vsej Julijski krajini se niso nikoli uklonili okupatorjem, ki so jih menjali drugega za drugim. Od leta 1939 do 1945 so se prebivalci tega področja sami osvobajali izpod fašističnega jarma ter ustanavljali svoje partizanske odredbe, ki so bili del 4. jugoslo vanske armade. Ustanavljali so tudi svoje narodno-osvobodilne odbore in ljudsko oblast. V tej vojski in v tej ljudski oblasti sodelujejo tudi številni Italijani. Italijansko - slovensko - hrvatsko sodelovanje se je razvilo enotno skupno gibanje. Vsi so edini glede priključitve k Fede rativni ljudski republiki Jugoslaviji, ker so skupno dali skoro 53,000 žrtev za narodno osvoboditev.
"Humanite" pripominja: — Reakcijonarne in imperialistič ne težnje, da morajo Trst, Istra in Julijska krajina ostati v starih mejah od leta 1919, za govarja danes prav neofašistič no gibanje "Uomo qualunque" in zaključuje: Ta ozemlja so slovanska in se morajo vrniti Ju-
pri Kranju, Gorenjsko. V Ameriki je bil 37 let, razen par let, ko je bil v Oglesbyju, ves čas v tem mestu. Bil je dolgoletni član in nadzornik društva št. 59 SNPJ, kakor tudi ABZ in direktor Slovenskega doma. Pokopan je bil v soboto, 30. marca in njegovega pogreba so se udeležili mnogi znanci in prijatelji. Tukaj zapušča ženo, štiri sinove, hčer Rose, poročeno Lopez in štiri vnuke, v Windsorju, Kanada, pa brata Florjana, ki je prišel na pogreb.
(Nadaljevanje)
Povesila je glavo.
"Razumem te!" je zaklicala in njena ramena so se stresla. Krčevito se je ugriznila v spodnjo ustnico. "In nisi nikdar pomislil na fantička?" je vprašala s trepetajočim glasom. "Nekaj govorim' Kaj govorim!" Parkrat je goltnila in ga pogledala. Smehljaje, v solzah je hlastno nadaljevala; "Pridi, sedi za minuto k meni, pridi! Govorila bi rada s teboj!" Nekoliko se je odmaknila, kakor da mu pripravlja prostor.
Vstal jfc, vlekel se je do nje in sedel. Takoj je vzela njegov suhi, brezbarvni obraz v roki.
"Če te bodo oprostili, mi pošlji vsake toliko časa podobo najinega fantka! Ali boš? — Toda ne smeš mu nikdar pripovedovati o meni. Nikdar!"
"Prost? Jaz? Jaz?" je zamr-mral. "Nikdar! Saj bom šel s teboj!"
Ne da bi hotela, so jo njegove besede tolažile.
Vesil iz življenja ameriških Slovencev
Bessemer, Pa. — Dne 25. marca je naglo umrl Martin Gr-mek, doma iz Iške vasi pri Igu. V Ameriki je živel skoraj 40 let in po domače so mu rekli Francetov. Zapušča družino.
Imperial, Pa. — Po dolgi bolezni je 24. marca umrl Frank Leban, star 63 let, doma iz šent-vidske gore, v Ameriki 34 let. Tukaj zapušča ženo in dva sinova. ' .
, Ches\^ick, Pa. —; Dne 27. marca je umrl Florian Vertach-nik, star 56 let, doma iz Velenja pri Konjicah, Štajersko. Tukaj zapušča ženo, sina in dve hčeri.
Duluth, Minn. — V bolnišnici St. Mary sta dobro prestala operacijo Rafael Grahenk, živeč na Elyju ter Rudolf Posovrh (?) — V bolnišnici na Elyju je po kratki bolezni umrl Peter Ker-že, star 83 let, doma nekje na Dolenjskem. Bil je med prvimi naseljenci na Elyju. Tukaj zapušča sina in hčer, v Clevelandu pa dva sinova in hčer.
Chicago. — Prihodnjo nedeljo se vrši v New Yorku važna seja Združenega (jugoslovanskega) odbora, katere se udeleže večinoma vsi zastopniki SA-NSa — Mirko Kuhel, Etbin Kristan, Vincent Cainkar, Fred Vider in drugi. Na seji bo razprava o bodočnosti odbora.
West Allis, Wis. — Zadnje
ALI STE SI PRESKRBELI?
Čitatelje Enakopravnosti obveščamo, da imamo v našem uredništvu najnovejšo knjigo, "A Nation of Nations," ki jo je spisal naš poznani in spoštovani ameriško-slovenski pisatelj Louis Adamič. Vsak bi jo moral prečitati in lastovati!
Vsak en dolar! Clevelandski Slovenci bi morali nabrati eno tretjino določene vsote za otroško bolnico v Sloveniji! Če se bo zavedal vsak Slovenec in Slovenka z pokolonom enega dolarja, pa se bo stvar uresničila! Tudi v uradu "Enakopravnosti" se sprejemajo doneski.
ALI VI TRPITE NA
ULJESIH
POTEM RABITE
presenetljivo iznajdbo dr, CO TUI, kitajskega znanstvenika, ki je omogočil za vse, ki trp* želodčnih uljesih in na prehudi ki#ll"^' olajšavo z Amino Acids.	^
BIO - AMINOL
Vtebui« till« »eitavine kot lo bila lako uipeino rabljena po DR. TUI v zdravljenju želodčnih ulje« in prehude kisline.
BIO-AMINOL »« priporoča za vključen) e v preko moriko pakete. UNRRA na Holandskem rabi Amino Acid, v hranjenju »eitradanih odraslih In otrok —LIFE magazine.
Vpraiajte po BIO-AMINOL po lekarnah viepoviod.
SKEBE PLUMBING & HEATING CO.
Novi prostori: 653 E. 152 St., vogal Saranac Rd.
Kompletna zaloga plumberskih in grelnih Potrebščin-Cevi za vodo nadomestimo z novimi bakrenimi cevmi; odvodne i^^e ^istimo z elektriko. Vse delo je izvršeno po licenciranih "iGnaniKin. POKLIČITE GL 2363: NA DOMU: KE ««>14
NAJNOVEJŠE SLIKE,
o svetovnih dogodkih, smešne, itd. lahko vidite
Veliki udobni sedeži, dobra postrežba in izv'«'"® veniuacjja.
RKO KEITH 105th ST. THEATRE — na Euclid Ave.
"Gottfried," je prosila, "objemi me zdaj. Samo enkrat! Daj, da za sekundo pozabim na vse! Hitro! Hitro!"
Sklonila se je k njemu in z grozo si jo je pritisnil na prsa. Čutil je, kako je shujšala, kako je medla. Toda navdušenje je žarelo v njenem objemu. Prav od blizu je pogledala v njegove motne, brezupne oči.
"Ljubček," je rekla in odprla svoje okrogle oči, ki so ga zabolele, ker so od tako blizu strmele v njegove, "hočem, hočem, da me popolnoma pozabiš!"
i Sklonil se je k nji in jo na dolgo poljubil. Potem ji je s tresočimi ustnicami prisegel, da ji bo ostal vedno zvest, da jo bo večno ljubil, naj pride, kar hoče.
"Ne smeš! Nesmisel! Neumni fant!" je šepetala in ga z divjim žarom objemala.
Vendar sta čutila, da ne pripadata več drug drugemu. Njuni srci je neprestano bičalo strahovito poznanje dogodkov, ki se bodo še zgodili.
S ii
REVAMP COURT MARTIAL . . . Dean Arthur T. Vanderbilt, New York university law school, who has been named chairman of civilian board of nine law experts to overhaul army's court martial procedure which has been severe-Iv criticized recently.
DRAMATIC EXIT OF RUSSIAN DELEGATION . . . Andrei Gromyko, left, head of the USSR delegation to the United Nations security conference, followed by other delegates and accompanied by Frank Begley, right, chief of security, as he leaves the conference room after a dispute on the Iranian situation.
delajte v
modernemu the telephone potrebujfl
ŽENSKE W, delavke hišnih '
Downtown poslopij Stalno delo—-Dobre P Polni ali delni ca«
6 večerov v tedflii 5:10 do 1:40 zj-Zglasite se na ^
Employment ^ jjl
700 Prospect Ave., so , Id 8. zj. do 5. pop.,«^;
razven ob nede ^
THE OHIO TELEPHONE^
lepa izbere .'a ročno dekonrane jji I15 mizne svetilke, z	I
lanimi svilenimi J l
komplelno od 8.50 % 9x12 Congoleum P'® .
3.95 L
CAPlTOt-^ furniture "
6922 St. Clair Ave. ^ .
Jamčena
na vašemu šivalnemu s ^ vrši veteran s	k
Cena za odziv $1-0 ' ali nedeljah	iggž^- k
SEWING MACHINJ' pf
cade Ave., KE 5557.	J
rabljene stroje^^^^___,-^ ^
VASI	^
bodo zgledall kot	t
V popravilo zanesljive®	•%
vedno Izvrši prvovrstno . ■
Frank Marff\
16131 St.	A
JOHN ZULICH
AGENCY ^
18115 Neff jakv
Se priporočamo
naklonjenost za vsa varovalnino.
PrijateVs
1142 East 661^ (g I
vogal Bliss Av®* ' 90.dnevno
Telefon v trgovini;^ gggS na domu:
Proda s«
opremo za restavr katesno trgovino- ^ gl Vpraša se na j^S'' Ave., blizu E. 55 Ave. M. Beljan
Gov. Earl Warren iz Californije in njegove dve hčerke, levo Nina, desno Dorothy. Deklici izpričujeta, da sta trdni podpirateljici svojega očeta in kažeta zmagovalno znamenje fotografu.
DRUGA IZDAJA
ENGLISH-SLOVENE DICTIONARY
(Angleško-slovenski besednjak)
Naročite pri;
ENAKOPRAVNOSTI
6231 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio CENA $5.00
;okO

v/
Nudimo
postrežbo nC
Pošteno delo »o P .A
BURKS
Automotive
842 ANSEL blizu St.
Zdrav narod. P ijS« /' na, potrebuje » odP . fj
A
na, poireouj*- ^
da bo ostal ČV® .jjic« j^/ proti fašiziAU'
prinos v sklad	/
ce v SloveoU^ jje Pjl ^ membna.	V'" i'
zmožnosti	, , V
uradu "EnakoP / ^ ko oddaste	j'
ki. Tega ni! Vsa yjjj L doprinesla svoj 0^ , ^ Ameriki. Stvar»°j,(.» 4t knjigi "A
je najnovejše d	Iff
riško-slovenskeg® teU , (ii
spoštovanega P gg
Adamiča.	pf»^
uredništvu En^