Hiev. ä. Ljubljana, meneča febrnvarja 1888. Tečaj VI. čebelar in sadjerejec. Glasilo čebelarskega in sadjerejskega društva za Kranjsko, si* nedezem na Jesenicah, (Grorenjslto). -•«<>*•- Utaja esaii mesec viti,-ml in se jinHIja udom brezplačno; neudum za 1 t/ld. 30 l'r. ua leto. Imerati in priloge računi jo uc po najnižji ceni. — Letni na za ude znam sumu 1 gld. Xt trot" nje sr /tri jtrrtinetlit iUtvH na JTeneiitc»h. Obseg: S čim roMurija človeku tnlikiinj |>rikii|iiV l\<>ri-i<-ii zanka/. ■■ pravem i'asii. — Vprašanja in odgovori. — Naši dopisi. — Oznanila. S čim se čebelarija človeku tolikanj prikupi? Skoro vsak človek, ki sc je nekoliko časa s čehelorejo ukvarjal, dobi nekak poseben nagon do tega dela in mu je nekako posebno veselje s tem se pečati. Ta nagon in veselje imata pa svoj izvir le deloma v stvarnem hasku. ki nam ga čebelarija daje; kajti koliko praznih medenih posod, koliko brezkoristno napetega truda, kolika izguba časa. iu kolika potrata denarjev nam v mnogih letih glede dobička ravno nasprotuo spričujo! Pa vse to marsikakega čebelarja nič ne vstraši, da nemoten ter brez ozira na razne stroške vendar še veselo nadalje čebelari. Se ve, da se ne sme vsaka nesreča prištevati čebelariji; veliko takih nezgod pro-uzroči človek — čebelar — sam. Toda, namesto da bi čebelar sam svojo napako spoznal, rajše to krivdo čebelam prilastuje, da lažje ua nesrečo pozabi. Uboge čebele morajo potem vse nedolžne prenašati čebelarjeve grehe 1 Drugi pa pripisujejo nesreče slabim letinam in neugodni paši. Skušeni in dobri čebelarji imajo pa tudi v slabili letili še precejšne dohodke, tako da pri njih godrnanje o slabi paši kmalo potihne. In če se jim delo pri čebelarstvu katero leto ne pokaže dovolj plačano, vendar ne obupajo nad tem, še manj jim pa pride na misel, da bi vse skup popustili; nasprotno, oni se še ne zmenijo za to. temveč mirno čebolarijo še dalje: kajti njim se zdi nemogoče, da bi to tolikanj jim priljubljeno delo popolnoma opustiti mogli. Zaradi te prikupjjivosti l>i lahko rekli: čebele so čebelarju naredile, da jib ne more pustiti, s čim seje pa čebelarija človeku tolikanj prikupila? To vprašanje skušal bodem sč sledečimi tremi točkami odgovoriti: I. je čebela sama, i. nje izdelki in :5. njene posebne navade in lepe čednosti. I. Čeravno je naša čebela le žuželka, je vendar prav občudovanja vredna stvar božja, kar nas še bolj k njej vleče, kolikor dalje časa so z njo pečamo. To posebno čudo pa ui pri njeiiej notranjoj opravi, temveč bo(j v njenem življenji iu • ♦< 10 >♦ • delovanji. Kako pridnost, kako skrbnost nam dan lia dan skazitje! Kakor hitro jej le vreme in dnevni čas dopuščata, izleti, da si cvetnega prahu in modu nabere in domov nese. S kakošuo gorečnostjo leta od cvetiee do cvetice iu \sak cvet preiskuje, večkrat zastonj: pa to je ne zadržuje, da i■ i "d njenega početja odnehala. To je lep vzgled za vsacega čebelarja. Resnično, od čebele se učimo, kako moramo v trpljenji vse potrpeti iu svoje delo pridno nadaljevati. Čebela je in sč svojim življenjem iu delovanjem \ nas učinila. Oglejmo si njeno delovanje še \ panju samem. Kako ona tukaj vse previdno presodi in prevdari, da nič nepotrebnega, nekoristnega iu nespametnega ne prične. Vse. kar je \ panju narejenega, nam prav natančno dokazuje in -pričuje o dobro izurjenem lnojsterskcm delu. o redu in modrosti, tako da pri pogledu na drobno živalico polni začudenja lahko s psalmist0111 zakličenio: ..o Gospod, kako velika so Tvoja dela iti toliko jih je. vse si modro uredil itd." Koliko tisoč žival stanuje skupno v enem panji, pa kako se obnašajo, prav kakor bi vse enih iu istih misel bile. Vsi ti tisoči pa delajo celoto ljudstvo. — Vsaka posamezna čebela vč za svoje delo, katero tudi z vso zvestobo izvrši, pa vendar ne dela sama za si'-, temveč dela ena za vse in vse za eno. Vse njih združenje je oprto prav v pravem pomenu na besedo slogo, ker vse je le za celoto, tih, s kako priročnostjo se vsako posamezno delo izgotovi! S kako zvestobo in skrbjo se oskrbuje kraljica iu zalega! s kako gorečnostjo se panj varuje pred sovražniki! Urez vsakoršno more izdelujejo svoje satovje, ki je tako učeno in umetno izgotovijeno, da ga nobena človeška modrost iu roka ne more ponarediti. Sicer poskušajo, a poskusi imajo le nekoliko podobe v primeri s pravim čebelnim satovjem. Kako 11111110 čebele pokvarjeno satovje popravijo. Ako se je satovje odtrgalo, hitro so pripravljene, da ga zopet pritrdijo. da morejo potem v njega zopet med iu cvetni prah spravljati. Pogledati je treba, kako skrbno vsako špranjo iu razpoko iu sploh vsako luknjico hitro za-maše. da se jim od tiste strani ni treba liati najmanjše nezgode. Pa. kaj hočem še povedati? Kdor za vse to ve in vidi. ta ima svoje veselje pri tem. iu ne more drugače, da ima svoje čebele vedno rajše: čebele so 11111 to naredile. Nastala je jesen. Sivi oblaki pokrivajo nebo. Pusto jesensko vreme in nevihta razsajata in uganjata svoje burke se suhim odpadlim listjem. Žalost iu zdihovanje napolni človeško srce, ki vse to občuti. Narbolj natančno pa moremo vedno iz-preiuembo vremena pri čebelah opazovati; kajti njih delavnost odvisna je le od vremena, da lahko se z njim vštric postavlja. Ce se toplota vedno bolj k ničli bliža, toliko bolj se stiskajo čebele v njih stanovanji skupaj, iu sicer tako dolgo, da. ko snežena odeja vso zemljo pokrije, ko grozd viseča gruča stisnjene okrog kraljice mirno počivajo. Kakor pa v zemlji ni vse življenje umrlo, tako tudi čebele po zimi le spe. česar se tanko čebelarjevo uho na rahlem lahko prepriča iu spozna. Ko pa se približa pomlad s toplimi solnčnimi žarki, takrat se tudi naše čebele ožive. Hitro si oči omanojo ter so precej pripravljene iu izlete 11a leševje in jelše, da si cvetnega prahu naberejo. A njih delo zamorejo še le potem povsem pričeti, ko se pomlad že v vsej njeni krasoti prikaže, o čemur nas kukavica se svojim veselim kukanjem prepriča. Kakošno življenje iu pridnost nastane pri čebelnjaku 1 Kako veselo letaj" pridne živalice iz panju iu zopet nazaj, iu kako veselo • ♦< II >♦ • šumenje doni pri tem čebelarju na uho; liolj prijetno so mu dozdeva, kakor Iii poslušal, Hog si ga vedi. kakošuo godi.....li petje. |)a. črez vse lep je jasen iu topol pomladanski dan. ko jo vsa narava v najvcčjej krasoti. Kaj pa hočemo še lepšega? Drevje iu cvetice vse je x cvetji, ptički iu žužki nas kratkočasijo se svojim poljem iu vriščanjeiu. Vse lo človeško srce tako privzdigne iu razveseli, da človek rad ali nerad zakliče: Da. čudežno lepa je božja zemlja, ter vredna, da je človek ua ujej zadovoljen, zatoraj sc hočem do smrti veseliti z lepo prirodo! Ako pa lepemu pomladnemu dnevu vso pustimo in mu petje ptičev iu vri-ščuujc žuželk odvzamemo, bil bi sicer še lep dan, toda brez petja bil bi bolj dol-gočasen iu uc navduševal bi nas toliko. Pri vsem tolikšnem krasu bi nam nekaj manjkalo, česar bi morebiti ne pogrešili precej. Kolikor večja toplota nastaja, toliko večja je tudi čebelina pridnost iu še le. ko kosa po travnikih in polji zapoje, odneha nekolik" njena pridnost, dokler zopet ajda ue odpre svojega lepega cvetja iu ko se sv. Mihael približa, opustil pašo. ker nimajo nikjer več brati. Pripravljajo se zopet za zimo, da si od dolgega dela zopet odpočijejo. II. Na čebelarijo nas navezujejo tudi čebelni izdelki. Kaj nam pa daje? Dobro je vsakemu znano, da nam čebela daje med in vosek. Z njenim rilčkont iu sesalnimi pripravami sesa iz cvetic sladčico, jo v želodcu prebavi v med, ka-tciegn potem v celice shranjuje. Iz satovja dobivamo vosek. Med in vosek sta zadnji čas sicer ua ceni precej padla, vendar imata še svojo posebno veljavo in pomen. Sladkorje sicer >podrinil med, iu paratin ter stearin hotela uničiti vosek, a vendar ostane med še zmirom med. vosek pa vosek. Komu ne bo znano, da je med v vcčili boleznih dobro zdravilo iu cenjena jed. Zaradi tega beremo že v starih knjigah iu zapisnikih o modu; že \ starodavnem času bere se o njem. Že psalmist je pel: ..Tvoja beseda je slajša od medu", iu rešitev znano uganjke Samsona se glasi: ..Kaj je slajšega nego med. in močnejšega nego lev." Kako so med že za časa očakov čislali,- razvidinm iz tega, da je očak Jakob vkazal svojim sinovom naj istemu možu v Kgiptu nesejo daril iu sicer najboljših sadežev, k čemur so poleg balzama tudi med prištevali. Se dandanes se ne nrnre med z nobenim surogatom nadomestiti. V marsikateri hiši je narbolj cenjena jed, ki uz-dravlja več prsnih in vratnih bolezni. Da pa do voska pridemo, naj le kratko opomnim, da sn voščene sveče lepše mimo družili, ter da menda tudi lepši* gore. Tudi vosek se uc moro z nobeno rečjo nadomestiti, kajti čisti vosek se rabi za marsikatero napravo. < i ledi- sladkcira medli in cenjenega voska, za kar se imamo le čebelam zahvaliti, mora biti. iu je nagon do čebeloreje vedno večji, še posebno če pomislimo, koliko čebeloreja vsemu kmetijstvu iu vrtnarstvu koristi. III. Zdajei pridem do zadnje točke, namreč do tega. kako se nam veselje do čebel vekša vsled posebnih čebelnili lastnosti iu delovanj. Prva lastnost pri tem so nam pokaže \ posebnem vesolji do pikanja. Una vsacemu. kdor jo. kakor bodi. zadržuje ali nasprotuje, pot zapira, d» čutiti njeno želo: šo celo ujcžiiemu ženskemu spolu ne prizanese. Zaradi tega je ua slabem glasu. Vojaki, čegar prsi so okrašcuc z zasluženimi svetinjami, iu ki so v vojski srčno gledali smrti v oko. stresejo se. če zaslišijo brenčanje bučel, iu/bože. prodno jim kaka nevarnost preti. Kdor ima tak strah, ta ue more čebelar biti. Kdor se hoče s čebelarijo ukvarjati, mora liiti hladne krvi. V rosuici bilo bi po svetu mnogo več čebelarjev, ko bi čebele /.ein ue imele, pa ravno zaradi tega Iii čebelarija ue imela tolikšne pri-vahljivosti. kot jo sploh ima: kajti ravno to. kar si človek s trudom v nevarnosti pridobi, to ima veliko večjo veljavo. Ce se komu bolj hladno, in brez da bi se dotičui potrudil, kaj poda, o tem je kmalo slišati: ,.Kakor dobljeno, tako zgubljeno." Ce hočemo umno čehclariti, tako zahteva čebelarstvo veliko pomisleka, veliko dela. da včasih celo precejšnje natezovanje moči. Drugače je bilo popred, ko sije še ua čuden in drzen način čebelarilo. Dandanes pa, ko se že bolj pametno, previdno iu umno čebelari, ui vsak kos tej stroki; sicer imamo že spise o tem iu unein. pa to še ni zadosti. Marsikdo bo, ko bo prečital članek o matični prologi, o vlovenji roja, o uredbi satov, rekel, to je tako lahko, kot kozarec vode izprazniti. Toda poskušat naj gre, iu prepričal se bo v potu svojega obraza, da jo ista lahuost težka. Posebno je to težavno začetnikom, ki nimajo o čebelariji še dovolj vedo. Včasih pa morajo tudi pravi čebelarji malo počakati, da čebele v boljšo voljo pridejo. Akoravno ima človeštvo čebelo že več kot 3000 let v svojej posesti, vendar si je še do današnjega dne nekaj svojine pridržala. Človek je sicer pa le toliko, da pripada človeku, dola po svoje, in človek ne more jej nič ukazovati. Konj, govedo itd., je popolnoma človekovi volji vdan, a čebela ne. Čebela izleti ali pa doma ostane, kakor je njo volja. Ona prinaša cvetni prah iu nabira med. le če je njena volja. Boji le. če je njej po godi, brez da bi so na človekovo voljo ozirala. Kakor pri tem, toliko manj si pa pusti ukazovati, kje in po katerih cveticah bo med brala, temveč se ravna prav po svoji volji. Njej ui vsako stanovanje, ki ga jej človek udloči všeč; ako jej ni. napravi se iu odleti. Tudi pri dodavanji nove matice, umetnega satovja iu pri nakladanji medenih škatelj moro se čebelar tako ravnati, da je njej všeč, drugače istega no sprejme. Človek jej je sicer gospodar, pa le toliko, kolikor je za njo. V marsičem se popolno po svojem načelu ravna. Marsikaj se je že poskusilo, a ničesar še doseglo, posebno glede vpleme-njenja iu dmgih takih reči. Vrhu tega pa čebela vendar nekega varstva iu nadzorovanja potrebuje od čebelarjeve strani, kajti drugače ne donaša nikakoršue koristi. Tudi to daje človeku povod, da se ne more od nje ločiti. Zadosti izgledov imamo, da se čebelar, ki je mlad začel čebelariti. še v poznej sivej starosti ne more ločiti od ljube čebelice. Starost ga sicer ovira čebelna dela opravljati, a ljubezni do čebe-loroje pa ne more zatreti. Preveč je bil navezan ua čebelo, zato tudi do smrti ostane njeni zvesti častilec. (_}. --x- Koristen zaukaz o pravem času. Slavno c. kr. okrajno glavarstvo „ljubljanske okolice" je se zaukazom svojim z dne 6. januvarija t. I., štev. 19543, napovedalo v tem okraji pravo vojsko glo-goveniu belinu. Zaukaz ta, ki je bil pretečeni mesec uže pri vseh farnih cerkvah ,.okraja ljubljanske okolice" javno oklican, ter so ga v posebnih cinkografiranih odtisih prejela tudi vsa županstva, šolska voditoljstva in p. n. farna predstojništva. da vzajemno pripomorejo hudega sovražnika zatreti, glasi se po obsegu svojem tako-le: 09372367 • ♦< Ml-- „Letos Iii utegnila hiti brez posebnih nesreč (toče, suše iu neugodnega vremena nli času cvetja) zopet prav dobra sadna letina. Sadno drevje ima obilo brstov ali cvetnih popkov nastavljenih. Med lanskim poletjem bilo je pa po tukajšnjem političnem okraji veliko belili ali „glogovih metuljev'-. Ti metulji zanesli so po listji sadnega drevja na milijone jajčic. 1/. teh jajčic /.legle bile so se male gnsončiee. katere so meseca julija iu avgusta lanskega leta na sadnem dre.vji nekoliko škodo napravile. Vsakdo je lahko videl, kako je liilo listje oli koncih vej sadnega drevja rtgavo postalo, kol bi bilo ocvrto, za kar se pa nobeden dosta zmenil ui. — Sedaj pa, ko je drugo lislje raz sadno drevje uže zdavuo popolno odpadlo, vidi se ua taistem še vedno precej veliko posameznih, skupaj zvitih in črno-rujavih listov, ki so oli koncu vej iu češulj drevesnih, kot z nitkami privezani; ti listki visi'- navzdol ter pri vsakem malem vetriču sem iu tja bengljajo. V teh benglja-jocili listih preziinuje pa v celem okraji na milijone živili gosenčic glogovega belina (belega metulja); le gosenčicc so sedaj v belkastih zapredkih tkokončekihi zapredene. Kakor hitro bode |ia začelo pomladi sadno drevje zeleneti in cveteli, izlezle bodo gosenčicc iz suhega listja ter pričele cvetje in novo listje žreti. Požrle bodo vse sproti, kar se ua sadnem drevji do kresa tekočega leta zelenega prikaže. Večnia sadnega drevja bi o kresu brez listja in vsakega sadja gola stala, tudi bi se v posledici posušilo marsikatero sadno drevo. Da pa do tega ne pride, zaukazuje se na podlagi postave z dne 17. junija 1870. leta, državni zakonik št. 21. vsem posestnikom in lastnikom sadnega drevja v tem okraji strogo in ostro, da vsak gospodar svoje sadno drevje sedaj ob zimskem časi, prav gotovo pa do sv. Jožeta tekočega leta. suhega listja popolno ter čisto obere in očedi. To listje more so obrati v košarice (Skundre ali čajne) iu potem doma v peči ali kakor si bodi sežgati. Ako bi se to listje le obralo iu pod drevje na tla pometalo, bi s tem ue bilo še prav nič pomaganega. ker bi mrčes pomladi zopet ua drevje zlezel in sadni pridelek popolno vuičil: mora se toraj na vsak način sežgati. da se gotovo in z vspehom uniči. C. kr. žandarmerija bode vsakega, kdor bi svojega drevja do omenjenega časa suhega listja ne obral iu ne uničil hudega sovražnika, dotičnemu županstvu naznanila; vsak lak bode potem od občinskega predstojnišlva do 20 gld. v denarji, ali pa, ako bi tega zneska plačati ne mogel, se zaporom do 4 dni kaznovan: drevje njegovo pustilo bode se pa gosenčje zalege po vrlin tega še na njegove lastne stroške obrati. To obiranje bongljajočega suhega listja raz sadno drevje mora se pa precej pričeti, ila se tako koristno delo posestnikom samim še o pravem času v lastno prid iu korist dožene. Gospodje učitelji opominjajo se. da \ ta namen ljudi in sposobno šolsko mladino svojega področja pri vsaki priliki za koristno delo spodbujajo in dejansko poduči*. Tudi županstva naj svojo postavno dolžnost v tem obziru točno iu vestno spolnujejo. Omenjena gosenčja zalega obere se raz sadno drevje uajložje do čistega raz zadosia dolgo lest\ o ali lojtro. katero obiralce zvunaj ob vejah drevesnega vrha pristavlja in proslavlja t>>lik<> časa. da je raz taisto v-.> goseučjo zalogo popolno obral iu uničil." Toliko o zaukazu sanioni. Ker se je lansko leto ..glogovi belin" gotovo (udi še po drugih krajih milo domovino več ali manj prikazal, lic bode odveč, ako predstoječi zanka/ vrli ..Čebelar-sadjerej...... svojim č.itateljcm javno prioliči. enemu ali drugemu bi iiteguil \ lastno korist prav priti in. če so po njem ravna, pretečo nevarnost oil sadnega drevja svojega odvrniti. Slavno c. kr. okrajno glavarstvo ..ljubljanske okolice" zasluži pa ob enem za ta koristen, moder in pravočasni zaukaz javno iu očitno pohvalo. Slava mu tony bodi za to! Vencdjtme. Vprašanja in odgovori. Do Ni'daj imel sem svoje čebele v sosedovem ulujaku. a prepričal sem se. da to oli času rojenja ni dobro, ker se roji radi zmešajo; zato hočem si postaviti lasten ulqjak. Prodno ga pa naredim, prosim, naj mi slavno uredništvo blagovoli dati potrebnega poduka k temu iu naj mi v cenjenem listu odgovori ua sledeča v prašanja: Vprašanje št. I. Kakšen nasledek bi znal biti. ko bi jaz svoj ulujak tako postavil, da bi bil I streljaj pred sosedovim in bi sosedove čebele črez njega svoj izlet imele? Vprašanje št. i. Ali bi bilo dobro za ulujak. če bi stal blizu pod veliko cesto in če bi ropot mimo drdnijočih voz čebel ne nadlegoval? Vprašanje št. H. Ali bi čebelam Škodovalo, če bi jim hlev do dveh po-poliulnc solnee zakrival, iu bi do tistih döb bile v senci? Vprašanje št. 4. liad bi ulujak napravil pri hlevinem poslopji. Hlevovega zidu bi nekoliko podrl iu imel bi pod islim ostrešjem zidan ulujak. Ali Iii bil dober? Vprašanje št. ö. Ali smejo moje čebele imeti svoj izlet ua sosedov travnik? Vprašanje št. ti. Kakšni panjovi so najboljši iu če se taki dobe pri Vašem društvu in po kaki ceni? (St. P. v Dr. gr. pri V.) Odgovor na I. vprašanje: Tega Vam nikakor ue moremo nasvetovati. temveč še le Vas pred tem svariti. Ko bi Vi svoj ulujak tako postavili, da bi sosedove čebele črez Vaše letale, iu to v tako kratkem oddaljeuji, nastalo Iii ob času slabe paše ropanje. Sosedove čebele Iii. leteč čez Vaše, ovohale pri N aših med iu bi jih, zapeljane po prijetnem medenem duhu. s tako silovitostjo napadle, da bi bilo le s težavo mogoče kaj rešiti. Pa ko bi tudi najhujšega zla ue bilo, žugala bi še druga nevarnost, ljubi mir med sosedi razdreti. Znano Vam je, da drugiči v veliki vročini radi zbeže v bližnji gozd ali še dalje, ter se nočejo v ulnjakovoj okolici vsesti. Ako se pa vendar vsedejo iu čebelar ni precej pripravljen. preženejo jih pekoči solučni žarki raz veje, da dalje odletč. Prav lahko se potem pripeti, da se ubegli sosedov roj vsede, leteč nad Vašim ulnjakom. k V ašemu mirno sedečemu roju, ter bi se tako zmešala ali pa morebiti še oba skupaj pobegnila v gozd. V obeh teh slučajih bi to krivdo jeden drugemu pripisovala; sosed Vašemu roju iu Vi sosedovemu. Zaradi tega Vam svetujemo, da Vaš ulujak postavite nekoliko bolj \ stran, da m- s tem izognete mnogim sitnostim in razprtijam. ki Iti sploh utegnile nastati. Gotovo nam boste pritrdili, da je mir med sosedi velike važnosti, tedaj poskušajte ga ohraniti še na dalje! Ne bo Vam nikdar žal. Odgovor ua '.'. vprašanje: .ledno glavnih vodil pri napravi popolno novega ulnjaka. ali bolje rečeno, glede izbiranja prostora, kamor naj se novi ulujak postavi, velja: ..Postavi ulujak. kolikor daleč le moreš od cest in potov, po katerih se veliko vozi." Drdrunjc iu stresanje mimoidočih težkih voz bi čebele o poletnem času sicer nič ue motilo, a v zimskem času pa. ko zemlja zmrzne in čebele mirno skupaj viseč počivajo, bilo Iii tako rožljanje čebelam v veliko škodo. da. znalo bi Vam tako ropotauje iu stresanje zemljo ves ulujak uničiti. Ako Vi Vaše čebele črez zimo v drug. morebiti bolj za vete n ulujak prenesete, potem že sinete novi ulujak blizu ceste postaviti, drugače pa ne bo dobro za čebele. Odgovor na 3. vprašanje: Senca čebelam sicer ne škoduje, a koristi jim še manj. Na katero stran naj bo ulujak obrnjen, o tem še čebelarji do danes niso edini, vsak svojo trdi. Nekateri trdijo, uaj bo ulujak proti jutranjem solnci obrnjen, drugi hočejo imeti ulujak ravno opoludaiiskemu sohicu nasproti postavljen, a zopet drugi trdijo, da so solnčni žarki sploh, bodi si zjutraj ali opoludne, čebelam škodljivi, ter pravijo, naj bo ulujak od solnca obrnjen. Mi pa rečemo, vsakima nekoliko prav, a vsega nobeden. Po naših mislih bilo bi najbolje, če se ulujak obrne v sredo med jutranje iu opoludausko solnce. Po letu, ko se rosa hitro posuši. je dobro, če sobice čebele bolj za rano izvabi na delo, kakor pa, če Iii se le dolgo zadrta vale doma. V hladnem vremenu pa zopet ni dobro, če čebele precej na prvi solnčni žark izlet/'; ker prehudi hlad jih premore, in ne morejo dalje, temveč vse otrpujene počepajo. Odgovor u a 4. vprašanje: Dobro iu trdno bo stal Vaš ulujak, če ga v hlevu ali pri hlevu naredite. V poletnem času bo pri rokah. po zimi pa bo čebelam na škodo, če hlev trdo zapirate, da se hlev stresa. Stresal se bo tudi ulujak, to pa za čebele ne bo dobro. Tudi hudi duh iz hleva bi znal čebelam škodovati. Ni dobro, če blizo istega prostora drva cepite. Odgovor na 5. vprašanje: Čebele smejo sicer na sosedov vrt leteti: a voditi morate, tla je pri nlnjaku treba prostora, tedaj Vam nasvetujemo. da, če mislite ulujak blizo sosedovega vrta postaviti, da ga nekoliko od plotu odmaknete, da imate preti njim nekoliko prostora. Tudi sosed bil bi zaradi paše ob plotu lahko nevozen, ali še celo protiven. Sitnost Iii potem imeli glede rojev, kar bi jih na sosedovem vrtu obsedelo. On bi Vam škodo, ktero bi mu pri ogrebanji rojev naredili, visoko cenil: imeli hi tedaj le sovraštvo in škodo. Holje je. da popred odjeujate. Odgovor na ti. vprašanje: Stari čebelarji drže se starih panjov. a novi posegli so po novih. Tudi mi \ am jih nasvetujemo, če čebel kam daleč na pašo ne vozite. Novi panjovi ♦ Naši dopisi. Iz ivloršltc okoiirc na Kotnihiii. Častiti gospod urednik! Rad ustreženi Vasi želji in Vam pišem, kako su m' bučelo pretočeno leto ua Koroškem obnesle. V celovški okolici so se bučelo leta 1SS7. It» srednje obneslo. V vigredi je bilo dolgo mrzlo vreme in skoro \suki dan veter; tudi pašo je v vigredi tukaj manjkalo, le ovšjo. lešjo in v erbe rebele nekoliko obirajo, dokler drevje po verlih ne rvete. Prvi roj sem dobil Iti. maja. Rojile so šo precej. Tutel sem 5 starcev in od teh sem dobil II rojev iu '21. julija še I devičnika. Na lipi iu akacijah so še največ nabralo. Kor so v okolici večji del žitna polja iu le malo travnikov iu gozdov, morajo mojo bučelo večjidel le ua drevji iu gonnovji storili iskati. Ajda tukaj okoli Celovca ui bila posebno strdona. V podjunski dolini iu okoli Pliberka so se pa hvalili, da so veliko nabrale. Doli ajdo s do lOdui pred sejejo iu pred cvete. Srednje dni avgusta je par dni prav hudo deževalo, tmli mraz ji' nastopil iu mislim, da je to ajdi steni vzelo. Vzrok, da niso več dobilo, zna tudi to biti. kor so tujci nenavadno veliko bučel ua ajdo pripeljali. Zilaui, ktori ajde ne sejejo, jih tako vsako leto pripeljejo, ravno tako tudi iz slov. Pleiborga in iz Sel. ali ker je okoli Verbo iu Beljaka toča pobila, so tudi ti svoje panje v celovško ravnino pripeljali. Tudi suša je proti malem Šmarnu začela pritiskati. Le 4 panjovi so tehtali po funtov, kor tehta prazen panj blizo lö funtov, lo je sila malo. ('rez zimo pustil sem jih S. Upajmo, da se bodo letos boljše obneslo. K. Knjižica o porabi medu in roška se Ur ne moro dojmluti r 2. šter. „Slor. čiMnrja in sadjn'cjca", kor rokopis še sedaj /tri sfanti r. kr. kmetijski dražbi leži. Predsedništvo. Oznanilo. v Čebelarsko in sadjerejsko društvo ima v društvenem sadnem vrtu v fiadoljici x več sto visokodebelnih .jablan po SO kr. (% „ „ hrušek „ 45 „ „ „ orehov „ 10 „ f.;7 nekaj jabolčnih in nekaj liruševili pritlikovcev za oddati. a Netulom je cena za 10 kr. višja. Naročila naj se blagovoljno pošiljajo „predsedništvu čebelarskega in sadjerejskega društva na Jesenicah" in sicer o pravem času. Na [»rejiozno došla naročila se ne bode ozir jemal. . , Predfteanistr o. -— Oilaiiviirni urednik Anton K In in. — I /.< Iji jat<-l.j .luni-/. .Mmli«, druitveni predsednik. ha-Hilua ,Či'liclnr-.k>'ga iu u.lj.-r.-j kfga drutiva <.> Kr.iuj hn-. — Nail nil:> Klein in Kova» v l.jiiMjani.