AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER KO. 193 CLEVELAND 3, 0., TUESDAY MORNING, AUGUST 17, 1943 LETO XLVI. — VOL. XLVI. Zavezniški topovi obstreljujejo Mesino ^te Sicilije je vprašanje par dni; Nemci v masah Profesorje bodo odslovili m beže iz Sicilije in prepuščajo Italijanom zadnje iz važnih uradov, ki so straže. Nemške baterije so odprle ogenj z Italije na Sicilijo. • stan zaveznikov v Afriki, 16. avg feast • " - Zavezniške . 7-raže so se približale Mesini že v dosego topniškega m Nemške obrežne baterije, ki so nastanjene na i tali-osl Ce'ini onstran Sicilije, so odprle topniški ogenj na g angleško armado, ki prodira proti Mesini ob vzhodnem v Zavezniški glavni stan danes izjavlja, da je padec *£ilije že "tukaj." - , ma ameriška armada, ki % severnem obrežju j5.a' Je danes zavzela Milazzo Ijen! Zdal samo 14 milJ še odda Os od Mesine. 1 vZh?a armada na \ talaTnem obrež'iu Je Pa okuPi- Bod lw°rmina in & sam0 15 mil-j Sine- Na to angleško ar-streljajo zdaj Nemci pre-OiiT(.°,rsice ožine, ki loči Sicilijo Am je* ^lške čete, ki so včeraj ' " 'ale od 12 do 15 milj, so nkn€s Z^uiraj ie nazna-9/e v , Q d i o, da so dose-fje tete ameriške 7. arma-či ^edfnestje Mesine sino-%jut °ffnih in da so danes St'.ay st°PUe V mesto. so prehiteli An-h ' Prodirajo proti Uu ogromno bojnega materiala. Koliko imajo v rokah vojnih ujetnikov, ni uradnega poročila. Zadnji teden so jih imeli nad 130,000. Zavzeniški inženirji delajo noč in dan, da spravijo razbite ceste in mostove v red, ki so jih poškodovali bežeči Nemci. Nemci beže preko morske ožine pri Mesini v Italijo večinoma ponoči. Nlajveč se poslužujejo motornih čolnov, ki prevozijo ožino v 15 minutah. Zavezniški bombniki patruljirajo noč in dan nad ožino in skušajo preprečiti beg kolikor mogoče. '-o- v zvezi z vojno Washington.—Generalni manager urada za kontrolo cen, Chester Bowles, je začel čistiti urad raznih profesorjev, ki so dozdaj delali načrte za razne odredbe. Profesorje bodo zdaj nadomestili z trgovsko naobra-ženimi in izkušenimi osebami, ki bodo delali po praksi in ne po knjigah. Ena taka sprememba je bila že izvršena v uradu za kontrolo cen. James Brownlee, ki je bil prej izvršni uradnik pri General Food Corp. je nadomestil Donalda Wallace-ja, profesorja v Williams kolegiju, ki je imel dozdaj v rokah kontrolo cen za živila. Tako bodo odslovi j eni tudi drugi profesorji. Ta odredba je v soglasju z naročilom kongresa, naj bodo pri glavnih vladnih agencijah nameščeni trgovsko naobraženi ljudje in ne univerzitetni profesorji. -o- Si 06 vzhodnem obrq- ^ do K*? topniškega ognja iz Si • 5emci so V^ Amerika W;].Kaze, da m s / v splošnem nci. _ so Nemci po-'ijeijj sv°je vojaštvo že iz Sici-V ka.So Pustili za seboj Ita-Wiu1 se "pomenijo" z \ i„ nci in Angleži, kakor iS at sedma in angleška Se Podirata kar naj-m°eoče, kolikor morata °Vo0pravi'ti razbite ceste in ' dva so Amerikanci tako N v pristanišče Mi-h ^ tno- osiški armadi od-2 be& da bi se tukaj re. l v armada, ki prodi-2 Proti Mesini, drži Su obema armadama ob SC?nizda-ina Siciliji no-liv,. 8e »0 v * Vai^ civi!»e obleke in se lin. Poriniti skozi zavedo ]].? nazaj na otok. Angleži so vspostavili zvezo z jugoslovanskimi patrioti London. (UP) — Vojaški krogi poročajo danes, da je britanska komanda na Srednjem Vzhodu stopila v zvezo z vojskami patriotov na ozemljih Jugoslavije, Grčije, Albanije in Krete. Te skupine upornikov štejejo skupaj približno 300,000 mož, ki bodo mogli zaveznikom mnogo koristiti v trenutku invazije. Skupine patriotov v vseh teh štirih deželah se bodo zdaj ra vnale po instrukcijah britanske komande, kateri stoji na čelu Sir Henry Maitland Wilson. Vsem tem skupinam so prideljeni zdaj zavezniški častniki. V Jugoslaviji so organizirane posebne gerilske edinice, ki neprestano napadajo čete osišča, dočim ostaja glavno jedro arma de v ozadju, v pripravljenosti na zavezniško invazijo. -o- n Kar morajo za- SozJaVzeti- 3e nekaj utr Se Por0- Pred Mesino. Urad °bHioa' da je mnogo Nem- V X Prijeli. 1 je padlo v roke Naša nova zastopnica v Rock Springs, Wyo. Našim cenjenim naročnikom v Rock Springs, Wyo. in okolici naznanjamo, da je polnomočna zastopnica Ameriške Domovine Mrs. Uršula Ivšek, 739 Connecticut Ave. Ima vso pravico pobirati naročnino, dajati pobotnice ter za nas vršiti vse posle, ki so v zvezi s zastopstvom. Rojakom toplo priporočamo, da gredo naši novi zastopnici v vseh ozirih na roke. —========_ ^U SO SE TRIJE PIONIRJI, ^AJO 50 LETNE SPOMINE Rusi so prodrli 15 milj do utrjenega Brijanska London, 17. avg.—Ruske čete so se približale na centralni fronti na 15 milj do močno utrjenega Brijanska. Poročilo iz Moskve danes*zjutraj tudi javlja, da so Rusi prešli mesto Harkov, katerega imajo obkoljenega od treh strani in bodo čakali, da se mesto samo poda. Nemci so poslali v Harkov nove rezerve, hoteč ga ubraniti. Toda Rusi so zapadno od mesta, severno in vzhodno. Nemci imajo edin koridor do mesta od jugozapada. ■o- Največje boje imamo še pred seboj, pravi predsednik Roosevelt Washington.—Dočim je premier Churchill izjavil v Que becu, da ni nikdar rekel, da bo vojna z Nemčijo končana v šestih mesecih, zatrjujejo ameriški vladni uradniki, da imajo zavezniki najhujše boje še pred seboj in ne za seboj. Tako je povedal včeraj po radiju direktor za vojno mobilizacijo Byrnes, ki je izjavil, da je tega mnenja tudi predsednik Roosevelt. Byrnes je trdil, da ni nobenega znamenja, da bi se osišče podalo v bližnji bodočnosti ter da je pot do Berlina in Tokia še dolga, težavna in krvava. ■o Harry bo ostal doma Poročila iz Washington^ vedo povedati, da Harry Hopkins ne bo šel s predsednikom Rooseveltom na konferenco v Quebec. Mr. Hopkins je bil dozdaj vedno spremljevalec predsednika pri vseh konferencah, tako v Casablanci in drugod. Ker je stanoval v Beli hiši, je bil pnča tudi dolgih posvetovanj med Rooseveltom in Churchillom,Xko je bil slednji' na obisku tukaj in pri katerih sta imela razgovore do ranih jutranjih ur. Mr. Hopkins se bo zdaj izselil iz Bele hiše. To, da predsednik ne bo vzel s seboj v Kanado te svoje večne sence, je diplomate in politikar-je bolj presenetilo, kot če bi pustil doma generala Mar-shalla ali admirala Kinga. -o- Morilec zopet govori drugače o zločinih Henry Hagert, ki sedi v mestni ječi radi umora dvojčkov Collins ih ki je včeraj izpovedal, da je v marcu ustrelil 15-letnega Edgarja Brown, je to včeraj preklical. Pravi, da je slišal, da dečka pogrešajo in da je hotel samo napraviti konec povpraševanju po dečku in da en umor manj ali več bi proti njemu itak ne pomenilo dosti. «L?Slnirg0ŽeV razbitem Milanu vlada panika i < . " i§ t {t j \ Ameriški in angleški bombniki so včeraj napadli šest letališč po Franciji, med temi tudi letališče pri Parizu. Milan je doživel v štirih nočeh tri zračne napade. i i —- London, 16. avg. — Nevtralni viri poročajo, da je Milan v severni Italiji ves v plamenih in da vlada po mestu pravcata panika. Angleški bombniki so obiskali Milan trikrat v štirih zaporednih nočeh in bombe so povzročile v me-stu pravo razdejanje. V Clevelandu pričakujejo, da se jih bo priglasilo 25,000 za vojna dela Uradniki pri vladni posredovalnici za delo so včeraj izjavili, da se bo priglasilo v Greater Cleveland najmanj 25,000 moških za vojno industrijo, ki zdaj opravljajo nevažna dela, da se bodo tako izognili vojaščine. V vsej državi Ohio je takih zdaj do 130,000. Včeraj v tem uradu ni bil poseben naval od strani takih moških, ki bi se bali vojaščine. Uradniki mislijo, da bo treba počakati še par dni, ker se bodo taki moški prej posvetovali z sedanjim delodajalcem, pred-no se bodo priglasili za vojno industrijo. vojaških taborjšč Jugoslovanski konzul dr. James W. Mally nam sporoča, da je pisal več pisem na pristojna mesta v Washington, če bi se ne moglo dobiti na svobodo primorskih fantov, ki so z italijanskimi vojnimi ujetniki v raznih taboriščih v Ameriki. Ždaj je dobil konzul defini-tivni odgovor, da vojni ujetniki, ki so služili v sovražni armadi, radi ali neradi, ne morejo biti izpuščeni iz ujetniških taborišč in dani v varstvo sorodnikov ali prijateljev, ali kako drugače biti izpuščeni na parolo. Vojni urad zatrjuje, da se tem ujetnikom dobro godi in da se ž njimi ravna po vseh predpisih mednarodnih zakonov. STARI DEŽNIKI IMAJO ZDAJ VELJAVO Boston. — Vojna je vzrok, da je prišel tudi star, obrabljen dežnik do veljave ako ima ne-skrivljene in nezlomljene jeklene palčice. Trgovci plačujejo za 16 "reber" 25c, za 10 pa 19 centov. Naši vojaki Družina Mr. in Mrs. Urban-ček, 18930 Monterey Ave. Euclid, O. ima dva sinova pri letalskem koru ameriške armade. Ralph je graduiral v Lincoln, Neb. iz letalske tehnične šole ter je bil promoviran za korporala. Njegov naslov je zdaj Cpl. Ralph Urbancek, Elec. Spec. School, 4 T. S. S. Brks. 169, Channute Field, 111. Ralph piše, da se je v Ashland srečal s slovenskim poročnikom Blatnikom iz Minnesote, ki je bil svoje čase večkrat v Clevelandu Drugi isin Urbancekove druži ne, Kenneth, je pa v Alabami, Fort McClelland. Tam se trenira v radijski skužbi. Njegov na slov je: Kenneth Urbancek, Co D, Bn. 55. Regt. Fort McClelland, Ala. pri mornarici š a r ž o Seaman 2nd Class in je sin Mr. in Mrs. John Podržaj, 6707 Schaefer Ave., je prišel na dopust za sedem dni iz Great Lakes, 111. Po dopustu se bo vrnil nazaj isto-tje v svrho nadaljne treninge. dal C Tumer, Montana, kev pa ni šel, pravi, ker je mo ? M°har, bivši Cle-I* 1 je bil tudi on na < OfQr:V- Hribarja, ki Cl«v.V-f5 tudi poročil v 5. ^ w lc«a. v... V>C ;.Ako bo dočakal ^%jalIt1Vljenja< boata s VSC letnic°srečne- in ; fohar • živlienja. Mr. in CVeljo'da bi plovil Hribar zopet V* j T SiC°V' Se 4 k' p° domače 7 dobro spo- ^ la 1 8 k!" k0t 13 letni de-očeta in ma-NwmaSo Rev. Hribarja m 55. cesta. V cer- J V, A K ral paziti na konja. Turkovi so imeli takrat trgovino na St Clair in današnji 31. cesti in do Broadwaya je bila že precej dol ga pot. Iz Avon, O. se je oglasil pa brat Hrvat Ted Kekič, ki je bi 6. avgusta 1893 pri prvi sloven ski maši v kapeli sv. Petra, šti ri leta pozneje ga je Re\w Hri bar poročil v cerkvi sv. Vida Tadey trdi, da je bila njegova svatba ena največjih, ker svate je vozilo nič manj kot 32 kočij Mr. Kekič ima grocerijo in gazo linsko postajo v Avon, O. remogarji bodo delali po 48 ur na teden Washingto n—Predsednik Roosevelt je odobril, da bo šla ^remogarska industrija na 49-urni delovnik, da se tako prepreči pomanjkanje premoga. Ker bodo dobili premogarji za daljši delovni čas plačano uro in pol za vsako uro, bo to pomenilo dodatnih $9 na teden zanje. Splošno je mnenje, da bo nastal s tem v premogovni industriji mir in da ne bo več prišlo do stavk. Ko so prihrumeli nad Milan angleški bombniki, požari še niso bili pogasnjeni od napada 24 ur prej. Poročila iz Švice trdijo, da je danes korakalo po Milanu med razvalinami na tisoče naroda in demonstriralo za mir. Ta poročila tudi trdijo, da mesta prav za prav ni več in da so nakupi-čene ruševine hiš in tovaren po 15 čevljev visoke. Sinočni obisk angleških bombnikov na Milan je bil izvršen v lepi mesečni noči. Bombe so zanetile požare, ki so bili vidni prav do švicarske meje. Ljudje, ki prihajajo iz Italije pripovedujejo, da sta se porušila dva stolpa katedrale, da je bila porušena palača Sorresco, poškodovana kraljeva palača in da štrle železniške tračnice na kolodvorih kvišku kot štori dreves. Velike formacije ameriških in angleških bombnikov so danes razbijale letališča po Franciji. Med drugimi je bilo tarča tudi vojaško letališče Le Bourget pri Parizu. Zavezniki so izgubili tri bombnike in osem bojnih letal pri tem napadu. Toda osišču so sklatili več kot 20 letal. Letališče Le Bourget, kjer je pristal Charles Lindbergh leta 1927, ko je preletel Atlantik, so napadle ameriške zračne trdnja ve. Radio iz Vichy je sicer javljal, da je bil bombardiran tudi sam Pariz, toda zavezniški krogi tega ne potrjujejo. --o- Sedma obletnica Danes je bila darovana v cerkvi Marije Vnebovzete maša za pokojnega Frank Marinčiča v spomin sedme obletnice njego ve smrti. Mr. in Mrs. John Race, 111 E. 77. St. sta prejela pismo od sina vojaka Stanleya iz Sicilije Pisal je 28. julija in starša sta prejela pismo H- avgusta. Stanley piše, da se mu dobro godi čeprav je huda vojska. Dozdaj ga je še vedno spremljala sreča Sicilijanci da so dobri ljudje in da imajo zlasti ameriške vojake i«adi. Mandljev, orehov, lešnikov, rožicev in sploh, sad j a dobijo kolikor hočejo. Vina imajo na preostajanje. Premoženjši Siciljanci radi vabijo ameriške vojake na fino kosilo, zraven jim pa igra prijetna godba, tako se iStanko prav dobro počuti na fronti. Služi pri radiju in je v službi Strica Sama že 15 mesecev. / Družina Race ima še enega sina doma, ki je v vojaških letih. To je Milan, ki vsak dan pričakuje klica v armado. Mr. in Mrs. John Race sta doma iz Ro-dika pri Divači. m fc* Edward L. Podržaj, ki ima Sgt. Martin Rožnik, sin Mr. in Mrs. Martin Rožnik iz 13818 Eaglesmere Ave., je dospel do-j mov na kratek dopust iz Yuma, Arizona. Zadnjo ssoboto se je poročil z Miss Alice Witkowski iz 4019 E. 143. St. Bilo srečno! Pa Pa Pfc. Stanley Zakrajšek, sin Mr. in Mrs. Frank Zakrajšek, 14309 Sylvia Ave. je prišel včeraj na dopust. Skušal je priti pravočasno, da bi se udeležil pogreba svoje stare matere Mary Kleindienst v soboto, pa mu je bilo nemogoče. Doma bo ostal ta teden. i© m sb Pfc. Albert J. Lampert, sin Mr. in Mrs. Franko iz 1010 E. 70. St. je prišel na dopust za 12 dni. Njegov brat Edward je odšel pa 12. julija k letalskemu koru. Njegov naslov je: Pvt. Edward J. Lampert, 419 T.G. B.T.G. 4 Flight B-l, Miami Beach, Fla. Eden in Welles bosta odšla po konferenci v Moskvo Washington.—Angleški zunanji minister Anthony Eden in ameriški pomožni državni tajnik Sumner Welles, bosta odšla po konferenci v Quebecu najbr-že v Moskvo, da bosta povedala ruskim voditeljem o čem so zavezniški voditelji razpravljali v Quebecu. Sicer se poroča, da defini- Nemci so postavili vso Norveško pod vojaško oblast, boječ se invazije Stockholm, Švedska, 16. avg. —Nemci so ubili policijskega načelnika v Oslu, glavnem mestu Norveške, Gunnarja Eilise-na, katerega so obdolžili nepokorščine ter postavili vso deželo pod vojaško oblast. Vladna odredba je ukazala, da-se polo-vi vse norveške častnike, ki se še nahajajo na svobodi in se jih pošlje v N e m č i j o kot vojne ujetnike. Vse te odredbe dokazujejo, da se Nemčija boji zavezniške invazije na Norveško. Poročila tudi trdijo, da je bil izdajalec Vidkum Kvizling odstavljen in na njegovo mesto imenovan od Nemcev neki Jonas Lie. -o- Nov grob Po dolgi bolezni je umrl na svojem' domu John Mohorčič, star 67 let, stanujoč na 5609 Carry Ave. Doma je bil iz vasi Kamin vrh, fara Ambrus, od- koder je prišel v Cleveland tivno to še ni, toda se o tem že j pred 44 leti. Tukaj zapušča misli. Namen bi bil, da se pri- žalujočo soprogo Mary roj. Dve hčeri družine Mr. in Mrs. Anton Barbič, 7910 Rosewood Ave. sta prišli domov na dopust za 15 dni. Korporal An gel a Barbič je prišla iz New Hampshire in korporal Christine pa iz Orlando, Fla. «• M M Jutri oddide prostovoljno v armado k parašutarjem Joseph Zakrajšek, sin Mr. in Mrs. Joseph Zakrajšek iz 616 E. 117. •St. Njegov oče je služil v prvi svetovni vojni. Mladi Joe odhaja k vojakom ravno na 45 rojstni dan svojega očeta. Srečno in pa zdrav se vrni, Joe! dobi Stalina za ožje sodelovanje s zavezniki tako v vojni strategiji, kot za mir po vojni. -o- IZ NAŠIH NASELBIN Buhl, Minn. — Dne 21. jul. je tukaj po dolgi bolezni srčni hibi umrla Mary Markovič, stara 60 et in rojena v Rudniku pri Ljub-jani. Njeno dekliško ime je bilo Benko in v DeWittu, Iowa, zapušča sina, v Miamiju, Florida, pa lčer in brata. Maver, sina Johna, hčer Mary, tri brate: Jakoba, Franka in Charlesa, ter sestri Mary Hočevar in Uršulo Legan. Bil je član društva sv. Vida št. 25 KSKJ in Dvor Baraga št. 1317 COF. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob devetih v cerkev sv. Vida in na Kalvarijo iz Zakraj-škovega pogrebnega zavoda, 6016 St. Clair Ave. Naj mu bo lahka ameriška zemlja, preostalim sožalje. PIVE VEDNO BOLJ PRIMANJKUJE Ako nimate slučajno v vašem mest kot Chicago, Milwaukee, mestu pivovarne, si morate zmo čiti jezik in grlo s kako drugo tekočino kot s pivom. In pive bo vedno bolj primanjkovalo, trdi zveza pivovarnarjev. Mesta, kjer so pivovarne, imajo še kolikor toliko ,pive, v drugih krajih je pa drastično pomanjkanje iste. Poročila trdijo, da taki kraji, ki leže v bližini St. Louis in Cincinnati, še ne čutijo toliko pomanjkanje pive, kot drugi kraji. In obetajo še slabše oziroma večje pomanjkanje. Največ dolže pomanjkanje žita, steklenic in zabojev. Pa tudi če bi bila vojna jutri končana, trdijo pivovarnarji, bo vzelo precej časa, predno bo dovolj pive za vso deželo. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER JAIOB DEBKVEO. Editor •117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3, Ohio. Published daily axcspt Sundays and Holidays naroOnina: Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po poŠti, celo leto $7.50 Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po poŠti, pol leta $4.0C Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $255 Za Cleveland In Euclid, po raznašalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 Posamezna številka, 3c SUBSCRIPTION BATES: Onlted States and Canada $8.50 per year. Cleveland by mall $7.60 per year D. S. and Canada $350 for 0 month*. Cleveland by mall $4.00 for 6 months D. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by maU $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 months, •2.00 far > months Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 193 Tue., Aug. 17, 1943 Ali bodo rekrutirali očete? BESEDA IZ NARODA Poslanec May, demokrat iz države Kentucky, ki je načelnik važnega vojaškega odseka poslanske zbornice, bo predložil zbornici predlog, ki prepoveduje rekrutiranje družinskih očetov v armado. Kongres se snide k zasedanju 14. septembra in ta predlog bo eden prvih prišel v debato. Poslanec May trdi, da ima zdaj naša bojna sila 10 milijonov mož in da je to dovolj z onimi, kar jih vsak mesec rekrutira iz 18 let stari fantov. Nekateri sodijo, da je spravil zahtevo po rekrutiranju očetov na dan ura^za delovno silo, ki bi s tem rad prisilil družinske očete, da gredo delati v vojno industrijo. Izvzeti od klica v armado bi bili namreč samo oni očetje, ki delajo v važni vojni industriji, ki so fizično nesposobni, ali kjer bi bilo v družini težavno, ako bi bil klican oče v armado. To, zadnje, bi morale določiti naborne komisije. Kot trdijo vojaški izvedenci, da Zedinjene države ne bodo rabile za aktivno fronto kak večji del svoje bojne sile, ki je danes nad 7,000,000 mož. To je velika armada in fakti-čna fronta, to je faktičen boj tolike armade ne zahteva. Da je to res, lahko dokažemo s številkami. Nemčija, na primer, je podjarmila Poljsko, Holandsko, Belgijo in Francijo z manj kot 500,000 mož močno armado. Japonska je rabila za podjarmljenje novega imperija manj kot 300,000 mož. Amerika in Anglija sta okupirali Severno Afriko z manj kot 200,000 vojaki. Enako imata zdaj na Siciliji manj kot 225,000 mož. V Evropi je v glavnem vojna med Rusijo in Nemčijo. Na ruski fronti je zbrana glavna armada z glavnim orožjem, kjer je tudi največ žrtev. Tukaj Rusija zmaguje, kot vidimo. Na Pacifiku je vojna med Ameriko in Japonsko v glavnem na morju in v zraku. Japonska ima veliko armado v Mandžuriji, ki je obrnjena proti Rusiji in Kitajski. Tukaj ni verjetno, da bi se ameriška armada kdajkoli pomerila z Japonsko. Na Pacifiku ne bo vojne med pozemskimi armadami. Odločilna bitka bo v zraku in na morju. Iz tega sledi vprašanje, kje naj bi Zed. države potrebovale tako ogromno armado, ki jo gradijo sedaj, ako vzamemo v poštev sledeče: Italija je s svojimi 100 divizijami fakti-čno odšla s pozorišča. Balkanske armade ne štejejo skoro nič. Nemške divizije na ruski fronti doživljajo poraz za porazom od Rusov. Zavezniki so dobili novo francosko armado, ki šteje 300,000 mož. Čemu potem taka ogromna armada za Ameriko? Nekateri sodijo takole: Predno bo zima, se bodo znašli Nemci na ruski fronti v zelo kritičnem položaju. Istočasno bodo zavezniki ogrožali južno nemško krilo na Balkanu. Tedaj bo nemška armada prisiljena, da se umakne iz Rusije. In tedaj bi se morda nemška armada obrnila proti zapadni in južni Evropi. Tedaj bi potrebovali zavezniki dodatne armade in Zed. države bi bile edine, ki bi lahko dale novo vojaštvo, ki bi se lahko pomerilo z Nemci. Toda, ali ne bi pomenil umik nemške armade iz Rusije konec vojne? Zavezniki imajo morda v načrtu, da začno v kratkem z veliko ofenzivo v zahodni Evropi in to iz Anglije. Zdi se, da zapadni zavezniki ne bi videli radi, da bi prišla Rusija prva v Berlin. Sliši se celo, da bi Nemčija v slučaju, da bi se ruske armade približale v nevarno bližino nemški meji povabila Anglijo in Ameriko, naj hitita v Berlin, da ju ne. prehiti Rusjja. Kar se tiče Italije je najbrže kaka "kupčija" v delu s zavezniki. Toda vsako zavlačevanje daje Nemčiji priliko, da se utrdi v severni Italiji in na Balkanu. Nemčija je vedno bolj v stiski. Nemška zračna sila ne opravi nič proti ameriškim zračnim trdnjavam. Kaj bo šele, kadar se pokažejo nad Nemčijo novi ameriški super-bomb-niki. Ruska ofenziva je ustvarila dvojno: 1) ustavila je nameravano nemško ofenzivo, 2) pa začela s splošnim napadom, ki ogroža vso nemško bojno linijo. Posledica tega bo. da se lahko pričakuje važnih dogodkov na ruski fronti še pred letošnjo zimo. Kot kažejo položaj ob temu času, Amerika ne potrebuje večje armade, kot jo ima sedaj. To se pravi s stališča, kot ga vidimo civilisti. Toda naši vojaški voditelji vidijo morda stvar drugače in oni imajo zdaj prvo in glavno besedo. TO IN ONO Pred par dnevi je preteklo štiri leta, kar je nemški feld-maršal Goering slovesno izjavil, da ne bo na nemško ozemlje nikdar padla kaka angleška bomba. No, ob četrti obletnici so Angleži te bombe sešteli, da bi ne bilo kake pomote, in izračunali so, da so jih v tem času zmetali na Nemčijo nič manj kot 136,000 ton. To, bi rekli, je vezilo za Goeringa, ki ga ne more vtakniti za pas. Še na mnoga leta, Herman! ofreht z bombami po Nemčiji se nadaljuje. Pridite, molimo! Cleveland, O.—"Prosimo za pravičen mir," je ponovna prošnja Kristusovega namestnika na zemlji! Temu klicu so se odzvala Oltarna društva po vseh slovenskih župnijah v clevelandski škofiji; zato vabijo ne le samo članice, ampak vse katoliške Slovence na skupno molitveno uro pred Najsvetejšim pri Lurški Mariji v Providence Heights, Euclid, O., v nedeljo, 22. avgusta, 1943 od treh do štirih popoldne. Pridite, da skupno in javno izpričamo svojo vero v Boga in Gospoda našega v presvetem Rešnjem Telesu in izpovemo neomajeno zaupanje do njegove Matere Marije po zgledu naših vernih očetov! In sedanji čas, ko po svetu ni miru, še manj srčne zadovoljnosti, niti tihe sreče, a toliko negotovosti, temnih slutenj in mračnih skrbi, ali nas ne sili na kolena, da priznamo s sv. Tomažem "Moj Gospod in moj Bog" (Jan. 20, 29). In prav sredi teh težav in tegob teh težkih dni stoji naš Odrešenik Jezus Kristus kakor nekoč med trpečim ljudstvom, ter nas vse, ki so nam oči kalne od skrbi in ušesa naglušena od tarnanja, ljubeznivo vabi: "Pridite k meni vsi, ki se trudite in ste obteženi in jaz vas bom poživil!" (Mt. 11, 28). Slušajmo ta sladki glas, ki nam obljulja olajšanje in moč; zberimo se ta dan kakor ovce okrog svojega Dobrega Pastirja in s sv. Petrom udano recimo: "Gospod, h koncu pojde-mo! Besede večnega življenja imaš in mi verujemo in vemo, da si ti Kristus, Sin Božji." (Jan. 6, 68, 69). Slej ko prej je resnično, da je tudi v časnem oziru rešenje narodov le v Kristusu, Odrešeniku sveta. Zakaj "Srečno ljudstvo, ki mu je njegov Bog Gospod" (Ps. 32, 12). To srečo iščemo sebi in svojemu narodu v stiski naših dni. Našli jo bomo le pri Kristusu. Kajti ni toliko pomanjkanja kruha, saj ga je v obilju, ne pomanjkanja dela, saj nas delo povsod čaka. Kriza duš je, zato nered in ob krivični obilici stradež milijonov. Kriza duš je, zato needinost, nemir in sovraštvo. Iz te krize duš vodi le en izhod, On, ki je o sebi dejal: "Jaz sem pot, resnica in življenje!" (Jan. 14, 6). Kristus v presvetem Rešnjem Telesu je naše življenje. Iz Njega zajemamo pogum v težavah, veselje v preis-kušnjah, upanje v brezupu, veliko, vse premagajočo ljubezen do Boga in do bližnjega. Le iz takšne ljubezni vzklije mir v posamezniku kot med narodi. Iz take ljubezni se bo našla prava moč in tolikšni bedi in prava rešitev v temnih dneh. Moramo in hočemo pripomoči, vsak po svojih močeh, da se svetovna stiska olajša med narodi in prizanese tudi našemu ljudstvu in to po Jezusu našem edinem Rešitelju, po pri-prošnji Njegove Matere Marije. Zato pridite, ki verujete v Jezusa Kristusa v presvetem Rešnjem Telesu med nami živečega! Pridite, ki vas je teža dni najbolj prizadela! V Jezusu boste našli pot iz stiske, resnico sredi sedanjih zmot. Pridite, poklonimo se v molitvi in ljubezni našemu Bogu, ki ima svoje bivališče med nami! Pridite, združimo se z Jezusom, ki je kruh življenja, zedi-nimo se po njem v medsebojni ljubezni in v trajnem miru. Pridite, molimo — Mariji se izročimo! P. S. Vsa pobožnost se vrši le v slovenskem jeziku; in v slučaju dežja, bo dovolj prostora za vse pod samostansko streho častitih sester! Podr. št. 39 SANS nesrečnega slovenskega naroda v stari domovini izrekam vsem darovalcem in nabiralcem najlepšo hvalo. John Susnik, ta j. Zahvala Zopet imam priliko poročati izid našega delovanja kot podružnica Slovenskega Ameriškega Narodnega Sveta. Veselje je gledati delovanje naših članov in društvenih zastopnikov, ki tako pridno delujejo in zbirajo denar v pomoč našemu nesrečnemu narodu v starem kraju. Naj omenim našega zavednega narodnega delavca Ludvika Medveška. Možak je že precej v letih, toda nikdar mu ni težkoča napraviti posebnih potov, kadar pride vprašanje v pomoč sl.ovenskemu narodu. Ludvik, kadar bo naš narod v starem kraju izvedel o Vašem neumornem delu, Vam bo iz srca hvaležen. Po vsoti, katero so darovali naši Slovenci tekom dobrih dveh mesecev je dokaz, da radi prispevajo in privoščijo tako prostost in svobodo našim so-bratom in sosestram onkraj morja, kakoršno uživamo mi tukaj v naši Ameriki.. Tekom meseca julija so darovali kakor sledi: Po $25.00: Društvo Vodnikov venec št. 147 S. N. P. J., društvo Cleveland št. 126 S. N. P. J., društvo Comrades št. 566 S. N. P. J. in društvo Naprej št. 5 S. N. P. J. Po $20.00: Društvo Glas cle-velandskih delavcev št. 9 SDZ. Po $10.00: Društvo Slovenec .št. 1 SDZ, Jack Obed, Frank Žagar, Progresivne Slovenke, krožek št. 2, društvo Ilirska vila št. 173 ABZ. Po $5.00: Joseph Kodrich, Joseph Zelene, North Field, Illinois., društvo Lipa št. 129 S. N. P. J., John Sivec, Joseph Trebeč, B. J. Stanovnik, društvo Kristusa Kralja št. 226 K. S. K. J., Cecilija Starin, Janko Rogel, društvo sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ, in društvo sv. Cecilije št. 37 SDZ. Po $4.00: Ed Krecic. Po $3.00: Anton Budich, Joseph Merhar, Anthony Uss, John Česen, Vinko Kukic, Geo. Nagode, John Useničnik, Louis Jartz, Anton Meznarsic, Frank Cesnik, Anton Abram, Dominik Lusin, Frank J. Svigel, Walter Lazar, John Zaverl, John Cedilnik, Louis Seme, August Kuznik, Anton Golob, Frank Mihcic, Frank Kern, Frank Suhadolnik, Valentine Sever, Vincent Ercul, Josephine Meznaršič,. E. J. Kovačič, councilman; Minka Korencan, Anton Stanovnik, Josephine Mišic, Rudolph Kozan* Stephen Lunder, John Kardell, Anton-Jereb, Jacob Pirman, Matt Za-lac, Max Senkar, Charles Isti-nic, Frank Videmsek, John Požar, Anton Centa, Louis Zele, Ignac Rugel, Jacob Žagar, John Simcic, Anton Wapotich, Mary Wapotich, Anna Pollock, Frank Urankar, Louis Pečenko, Frank Drobnic, ml., Frank Centa, Frank Slejko, John Gornik, ml., Frances Ponikvar, Frank Krancevic, Frank Turk, Andy Gorjanc, Joseph Stefan-cic, Joseph Franceskin, Anton Debelak, Erazem Gorshe, Frances Gorshe, Joseph Babnik, Felix Strumbelj, Joseph Drob-nich, Frank Krnc, Jbseph Susnik, Frank Jazbec, Frank Ka-stelc. Po $2.50: Frank Cesnik, Warrensville| 0. Po $1.00: Frank Sot, Martin Skedel, Joseph Filipic, Frank Skodlar, Andy Skerl, Karl Penko, Joseph Terbovec, Anthony Meklan, Frank Marko-vic, Rocky River, 0., in Josephine Centa. Za mesec junij je bilo že po-ročano, da smo nabrali $885.25, sedaj za mesec julij pa $548.50, skupna svota nabrana pri naši podružnici: $1,303.75. V imenu glavnega odbora in Podpisani se želim iz srca zahvaliti Louis Strnadu in soprogi, Ludvik Pavčeku in soprogi ter Frank Grdinu za obisk in lepo darilo. Naj vam Bog vsem stotero povrne že na tem svetu. Ostajam vam hvaležno vdani Ignac Slak, State Hospital. 0 pokojnem Val. Bizeku Cleveland, O. — Spodaj podpisani sem dobil predzadnji petek brzojav iz Minnesote, da je umrl Valentin Bizek. Rojen je bil leta 1883 v vasi Štorje pri Sežani. V Ameriki je bival 38 let, večina v Biwabik, Minn., kjer je delal dolgo let v rudnikih. Rojaki so ga zelo spoštovali in cenili. Tu zapušča soprogo, tri sinove in eno hčer. Dva sinova služita Strica Sama. Pred gnim tednom sem ga obiskal in 'me je kot svojega soseda iz starega kraja prav imenitno postregel. Bil je dobro situiran, vse delo njegovih pridnih rok. Srčna bolezen ga je pa spravila v prerani grob. Dragi sosed in prijatelj! Nikdar mi ne bodo šla iz spomina tvoja dobra dela. Bil si v resnici blaga duša, dober do vsakega. Počivaj v miru in lahka naj ti bo ameriška gruda. Sorodnikom in prijateljem pa izrekam svoje globoko sožalje. August Filipčič, 8321 Connecticut Ave. zdaj lahko dokaže, ako odbor to želi. Coff je bil v kontaktu s Perdanom, predno ga je odbor pooblastil in je napravil Perdanu ponudbo. Naj dodam, da bodo kegljišča uničena radi neizkušenega vodstva. Imeli boste j ako malo lig ali celo postavi j ačev kegljev na razpolago in podjetje, mesto da bi cvetelo tekom vojnih časov, bo kazalo pojemanje. Izjavljam, da bodo vaši dohodki na debelo podli štirideset odstotkov in ekonomisti pri odboru direktorija bodo pronašli,; da niso prihranili niti enega centa pri plačah ter povzročili Domu več tisoč dolarjev čiste izgube. Odgnali boste kegljače, ki so napravili Slovenski delavski dom podjetje, na katerega so lahko ponosni. Naj mi bo dovoljeno dodati, da so bili nekateri istih direktorjev proti zgradbi kegljišča in ker se jim to ni posrečilo, so zdaj izmanipulirali spremembo uprave brez vsakega vzroka. Bil sem vedno vnet podpi-ratelj te stavbe, toda čutim, da ne maram biti član nobene skupine, ki bo nakopala sramoto tej instituciji. Želeč vam najboljšo srečo, ostajam vam udani John E. Lokar. P. S. — Ta resignacija bo priobčena v časopisih, da bodo delničarji tako zvedeli fakta. Vesti iz domovine Odprto pismo delničarjem Slov. delavskega doma na Waterloo Rd. Moj namen ni, da bi začel kako debato v javnosti, toda čutim, da je moja dolžnost vas posvariti. Približno pred enim mesecem sem podal resignacijo kot predsednik in kot član direktorija. Vzroke sem povedal pri seji. Naj moje delovanje za Dom tekom zadnjih dvanajst let govori samo zase. Sledeče pismo sem odposlal na direktorij Slovenskega delavskega doma na 5. avgusta 1943: Gospodje! Z globokim obžalovanjem podajam tem potom svojo odpoved kot predsednik Slovenskega delavskega doma in kot član direktorija, kar naj stopi v veljavo takoj. Moji vzroki za odpoved in izstop so sledeči: Direktorij ni varoval investicije kegljišča, ki znaša $13,000 s tem, da je najel poslovodjo, ki ni zmožen ravnati s tako investicijo. Nima prav nobene izkušnje ter ni nikdar obratoval ali upravljal kakega kegljišča. Nikoli ni niti poliral kegljišča. Imel je sicer v najemu štiri kegljišča na Lake Shore Blvd., toda po dveh tednih je moral zapreti. Toda nikoli ni delal na kegljiščih. Opombe proti bivšemu poslovodji, izrečene javno na seji, naziva j oč ga raketirjem itd, so bile neupravičene; prvič, ni bil nikdar vprašan, ako želi še nadalje ostati v službi, niti ni bil nikdar obdolžen ali spoznan krivim kake nepoštenosti ali slabe uprave.. Očividno je, da je bila manipulacija nekaj članov direktorija, da se iznebijo Skufce za vsako ceno, ne glede na to, če bo Dom za to trpel. Moje zatrdilo pri seji, da je Mr. Coff stopil v dogovor z Mr. Perdanom, predno so ga direktorji za to pooblastili in predno je bil Skufca vprašan, če želi obdržati svojo službo, se Postopanje Madžarov na srb skem ozemlju Prejtfli smo iz domovine naslednje zanesljive podatke o razmerah, ki vladajo med pre bivalstvom onega dela jugoslovanskega ozemlja, katero so okupirali Madžari: Povsem jasno je videti, da si Madžari prizadevajo postopoma in načrtoma uničiti srbski živelj v gospodarskem in kulturnem pogledu. Madžar^ so nastanili v vseh večjih podjetjih madžarske komisarje, ki so odpustili večino srbskih uradnikov. Tovarna konzerv "Pulpin," tekstilna tovarna "Ristič i drug," vse električne centrale in precej drugih industrijskih podjetij so postavili pod voja ško kontrolo, češ da so "vojna podjetja." Vojaška oblast je prevzela vodstvo obratovanja in pri tem popolnoma zanemarja pravice podjetnikov. Koncem aprila je oblast od redila, da mora vsak kmet v Bački oddati državi 800 kg tur-ščice. Mnogi so napravili prošnjo, da se jim ta količina vsled slabe letine zmanjša, toda madžarska oblast je vse te prošnje odbila in proti prosilcem celo uvedla povsem po krivici, preiskavo radi "sabotaže." V vseh kmečkih občinah so uvedli uradnike iz gornje Mad žarske, ki seveda napram Sr bom krivično nastopajo. Davek pobirajo z brezsrčno okrutnostjo, neglede na gospodarski položaj posameznikov. Vprašanja pokojnine in odpravnine za naše državljane rešujejo redko in vedno krivično. V Novem Sadu se nahaja osemrazredna gimnazija, katere ime se glasi: "Kraljeva madžarska gimnazija srbskega učnega jezika." To je edina srbska srednja šola — obiskuje jo 300 dijakov. Direktor je seveda Madžar, po imenu Va-rady, in profesorji so tudi večinoma Madžari, ki srbščino le slabo obvladajo. Šolskih knjig ni, ker so bile vse jugoslovanske knjige uničene. Dijaki morajo nositi madžarske vojaške čepice z velikim madžarskim orlom. Dijaki morajo često korakati skozi ulice v Novem Sadu in prepevati madžarske pesmi. Od časa do časa vdere policija v gimnazijo in odvede dijake starejših letnikov, češ da komunisti. Ljudske šole s srbskim nim jezikom so redke. Srb^ učiteljev primanjkuje, a P1 na mesta dobe vedno le ® | žari, ki potem na svojo last pest nadaljujejo pouk v ® žarščini. Oblasti pritiskajo civilno prebivalistvo, da ff., lja svoje otroke v madzaP šole — uradnikom groze z odpustitvijo, ako tega ne-'1 ^ re Nekatera koncentracijska borišča so likvidirana, ^ bilo mnogo internirancev5 tih ali pa mrtvih od strada in mraza. Le malo so j«1 pustili. V koncentracija taborišču v Sarvaru se še no nahaja 10,000 Srbov« čke. Njihova prehrana je dostna in njihova oble^-' mašna. Razven teh KM"", terniranih pa je prece|!' število Srbov v preiskov^ zaporu. Mnogo obsojen'11 interniranih Srbov so Prejj| nj, v razne kraje okupirane t je, odkoder ni več vesti o o Jier i je |op V '4ta e jo 4= «; Hi ni JU Goebbels pravi, da so Pre| it0v zmage "razvadile"ner narod Rimski radio pravi v n daj i za domačo javnost, nacistični propagandi11 ster Joseph Goebbels kratkim pisal v svojem ku Das Reich in se Prit°' da so Nemci "razvaje" dolge "vrste hitrih P°b°l •n Pa i** s bliže • Ni iiee tebti «1( zmagoslavnih zmag, » ta zdaj ne morejo svoji v'a pustiti njenih zmot- ^ delajo Britanci. "Predvsem bi bilo P0^ pravi Goebbels, "da vsaJ tretjega reda utihnej0' na tem svetu ni n' . vlade in generalni štab1 zmotijo — toda kar veU vsem primerjati, Je zmot, katere sta za: strani. ___ # je je zabeležila komt^JJI ralnih komunikacij- za t; hi S« dodala, da je Goebbels ^ da nemški narod ne 1 ti zmag, katere izvoJ di zdaj še na vzhodu- inn'' "i k Pce las h h, % vii Je Me, io Dio: 4V K H uM Pripovedujejo o ^ nesramnih nemških c^j so bili pripeljani / ko ujetniško taborišč do. Kanadske oblast1 s vset f ti, k kazale za bivališče »<* kamor so navadno h0 lep ,dil' Hj K Ji dih letoviščarji od v S > Objestni naciji, ki n' kako bi pokazali svoj nad " j| k so se spravili zbil'' oknih in jih vse r»z j ske oblasti niso reke f ampak so samo ^ pV mesecev, dobro ved°c'fl|i. ko se bodo Nemci In res, komaj _s0 $ pli dnevi, so P*"'®'1 ^ plan tudi znani ka^,/ ji, katerih ofenzivo * j tisti, ki je bil že kdaJ v nadi. Ni bilo dolgo, jili^a " ><[ Bkl hote'« J L .it" i h ' "Herrenvolk" v ho pomoč. "Kamerf , stražo, "denite, za •D mreže na okna. ji šali P . Pi "ie H< 8at i«Goto S k s 'Hi k s ani 'Jo S. »t \ 'Je, tfQ H Ikaterim so juri««"^T^'o, Imarji na nemške » ' JJtjj^ neznosen. ■, v t I Toda, Kanada oP, nima žice za mreze ,11" i fe "S !" ^ ji« v, sac -"" k naj bolj š volji >» . so ustreči Nemcem, B j H^ splošni defenzivi Kp J w Kanadčani so nt>IVrpijf tolažili, naj kar , ker takrat bod" »Vi m. me; tovo odšli K |/1 /aL Vsak pes ima * kel nek moder rojil. Jtj komarji so ga tll zato je gospodar ■Njazal mlademu Grogi, klepati. Dobro je ve- 'r° so vedili tudi dru-'ci ri ' Groga, čeravno njimi, najhitre-. i še skleplje. Odgo-n'česar, ubogal pa tu-Potem ne, ko ga je j. , Se enkrat naprosil. Hkdo ničesar, v mislih I,, Vsem za malo zdelo, da .tl^ast. ge le, ko je r klepišče v tla zabil, 'i še Mtan fe klePal, je prišel Gro-:Mrmrajoč, da je tako e Neumno in je izpulil C'6' 12 taL' 'atl Je Groga res bil, ■ trei d 'el 2a taki Po krivici blizu in bolj Boštjanov obraz, ki se je od veselja svetil in ki se je hotel hkratu jezno držati. "Saj jih tudi ti rad ješ," je rekel razžaljen. "Potem pa še omočena potica z maslenikom zabel j ena. Le pazi Boštjan, da se ne boš preveč najedel zelja ali fižola in boljšega ne boš več mogel." Vse se je na glas smejalo, tudi Boštjan, kateremu je še posebej odleglo, ker se je spriča-lo, da so v jerbasih res žganciin omočena potica. Južnali so in si sicer dobro zabeljene jedi še s šalami belili, da jim bolje tekne. Na Kremenicah namreč zjutraj kosijo, opoldne južnajo, popoldne pa malojužnajo; po drugih slovenskih krajih se menda drugače imenujejo ti obroki za jed, na Kremenicah so pa ta imena od nekdaj v navadi, in starih navad in izrazov ne opuščajo radi. Po južni so si privoščili še kratek počitek, ker so ga bili potrebni. Grintovški hlapec bi bil rad uganjal burke z Boštjanom, zato mu je nekaj pravil o velikih kosih belega kruha, ki so za malojužino v culi pripravljeni. Pa Boštjan se je najedel za žive in mrtve in se ga tako govorjenje ni dosti prijelo. Zato se je lotil dveh koscev iz Kremenic. "Za košnjo sta vidva že še za rabo, če bi bilo pa treba težko učil lKe£a. Klepati ga ni nositi ali prizdigovati, bi vaju ^ ln tudi v knjigah ni Zla] tftega Poduka, vendar dtutrj vse drugače, Navadni klepar se na ravne tla, je zabil HjJj1^ kolenoma v tla C* kos je na vilice do 20ke za hrbtom v tla it^ 0 je moral ves čas frij[,! stegnjene, da so ga m*C■ ?le' in če je hotel jg 1 »1 tanj ko sklepa-fta.H.m°ral držati kakor >° Jše ij» dfl ■ ga Je v križu bolelo, tf Caff Vlomiti, in da davjj se krivo držati, ko 3.!([ ,Ustal. Vse drugače v (lebP.lšče Je zaklinil na-kol, ii^^^ol H, feu la'> sam se je vsedel . „"" f 'o i nI 'e. K lt«r % j a li< Poveznjeno plov-Wotteb glavnik in kolikor tl'.Je državec za kos" 2at0 a kosje črez ,je Sedel tako prilo- 2a mizo in klepičje Sanje po želji pik Siti mu 2at0 bil° -ravno pred kSo tudi v kratkem 1 aVa g rezale ko brit-k0 jSe ni utegnila po-Je v širokih poteh 1jeg0^Saaa glavica! Pa. lest/' nesrečna trma, ,«kbS0st' neuboglji-1 Um Pač ni ni-°S)iv amPak le božji joSli j' bili Grogo vsi še , ^ii °?a in drugod, če »Sj^^hten, zato ? ^ ^nejši. " Kater0 so kosi-košati smreki, pa °i'ta li dve >> - ic Jo ' . kakor imenujejo že lefn se vstopi t Ko je zapel t i StaliC"h P°^anski zvon, t S< tema ' sedež, ^Cn Jej0' in^a tam i* 0 1 0 1 t m / «k an w. Ai vcl"a dvema N4°khUso ^ toliko rav-10 kolikor ga jim morali domov poslati, četudi sta se najedla. Andrijačev Matic in Koča-nov Tine sta bila pa oba velika, tršasta in izredno močna fanta. Iskali so jih kadar so močnih ljudi potrebovali; vendar sta bila kakor navadno korenjaki, dobrosrčna, da je bilo obema težko se muho usmrtiti, se nista ponašala s svojo močjo in sta šalo razumela. "Že prav," je rekel Tine, "boš pa prihodnji teden zopet povedal; če te le za roko stisnem, ti revše, ti že popoka par reber." "Dobro ga je dal," so šunta-li drugi kosci. "Če te pa jaz v zrak vržem," je pristavil Matic, "boš letel tako daleč, da za lakoto umr-ješ, preden j nazaj padeš." Glasen krohot je hlapcu pokazal, da se je lože norčevati z Boštjanom, kot s tema dvema. Ker je bila pa le šala, se je še sam smejal. "Enega vaju dveh," je ugovarjal, "bi še jaz, kakor sem šibak užugal." "Takega, kot si ti," pravi Matic, "za malojužno pojem, pa bom še lačen." "Samo to bi bilo narobe," meni Tine, "da bi ti v želodcu ostal in ti bi pa moral zdravnika plačevati," in zopet je spremljal smeh* cele družbe njih pričkanje. Ker se pa s šalami nobeno delo samo ne podela, so se morali koj zopet vzdigniti in za koso prijeti. Še nekaj trenutkov se je razlegalo po gričih: ju-huu, jujjuhu, ujjuhuhuj, in zopet so zahraščale kose: hsč, hsč, "po vrst', kakor so hiše v Trst." Dekli je naročil gospodar, naj živini, kar je ni pasterica izgnala, ženske pokladejo, ker so bili vsi moški na planinci. Če si želite obnoviti nekdanja lepa doživetja, vsaj v sanjah, tedaj storite kakor ruski dušeslovec Sergejev. Mož velja v svoji domovini za zelo resnega znanstvenika, toda tudi prijetnosti življenja so mu všeč. Pred časom je prebil dva brezskrbna tedna na Rivieri. Od tam je prinesel razen spominov ostanek nekega parfema in v Moskvi je svojemu služabniku naročil, naj nekoč ponoči, ko bo spal, zlije zadnje kaplje te dišave na njegovo blazino. Sergejev naj bi ne vedel, kdaj se bo to zgodilo. Služabnik je storil, kakor mu je bilo naročeno, in res, še v tisti noči se je mudil Sergeev vsaj v sanjah spet na Rivieri. Šetal je ob morskem bregu, vdihaval morski zrak in občudoval lepe ženske v kopalnih kostumih. Tako se je v tem poskusu združilo prijetno s koristnim in Sergejev je znova dokazal, da je mogoče z zunanjimi dražljaji, dišavami, zvoki itd., vplivati na sanje v določeno smer. Angleški psiholog William Harvey je o tem sveto prepričan. V nekem poročilu, ki ga je objavil pred kratkim, navaja celo vrsto uspelih poskusov. Celo kombinirane sanje so mu spele tako, kakor je sam hotel. Harvey se razume mimogrede tudi na slikanje. Nekega večera je položil paleto z raznimi oljnimi barvami na nočno omarico, na odejo pa je kanil nekaj bencina. Ko je zaspal, se mu je sanjalo, da je stal v svo-jam ateljeju pred izvrstno lastno podobo, ki jo je sam napravi. In potem je po zaslugi bencinskega duha privozil avtomobil, iz njega je stopila mlada dama in Harvejeva sanjska slika ji je na moč ugajala. Drugokrat je angleški učenjak žvečil betel, ko je zaspal, a v sanjah, ki so sledile, so se mu oživele pOdobe na leta, ki jih Je prebil v Indiji. Ogrevalna blazina na postelji pa je ob DELO DOBIJO MOŠKI 18 do 60 OPERATORJI NA STROJIH in UČENCI Plača od.ure. Cleveland Cap Screw Co. 2921 E. 79. St. ZANESLJIVI MOŠKI IN ŽENSKE ZA VOJNO DELO z bodočnostjo za delo po vojni za PRŠILCI POMAGAČI in TEŽAKI Plača od ure. DI-NOC MFG. CO. 1700 London Rd. Za intervju 9 do 12—2 do 5. (197) DELO DOBIJO HOTEL STATLER ima odprto za: ČISTILCE — nobeno predznanje potrbeno, podnevi ali ponoči; za vse vrste čiščenja v hotelu. Plača. Uniforme. ŽENSKE za pripravo jedil. Nobeno predzadnje potrebno. ŽENSKE za pastry, pantry, counter in kuhinjo. Plača, hrana in uniforme. Zglasite se v sobi 335 od 9 do 5, 9 do 1 v soboto, vhod na E. 12. cesti za zaslužabništvo. (194) :f 1 (197) ŽENSKE OPERATORICE NA STROJIH ' in UČENKE Plača od ure Cleveland Cap Screw Co. 2921 E. 79. St. (197) POMOČNIKI DELAVCI Visoka plača od ure., Geometric Stamping Co. 1111 E. 200. St. ali pokličite IV 3800. med 7:30 zj. do 6:00 pop. ali KE 3275. med 6 pop. in 9 zveč. ___095) neki drugi priliki povzročila, da je v sanjah ponovno doživljal neznosno vročino, ki jo je čutil, ko je nekoč lezel v žrelo ognjenika Etne. TOVARNIŠKO DELO 100% OBRAMBNO DELO predznanje ni potrebo Plača od ure in overtime Ako ste zdaj zaposleni v važni industriji, morate dobiti izpust-nico, da ste na razpoloženju. THE DRAPER MFG. CO. E. 91. St. and Crane 1 blok južno od Union Ave. (197) Moške in ženske se potrebuje za splošna tovarniška dela Stanovanje v najem 6 dni v tednu 48 ur dela na teden Plača za ZAČETEK Moški 77%c na uro Ženske 62V&C na uro Morate imeti izkazilo držav ljanstva in prestati zdravniško preiskavo. Zglasite se na Employment Office 1256 W. 74. St. National Carbon Co., Inc. (197) HIŠNE Nobeno predznanje potrebno Plača Nič dela v nedeljo. Jako dobri delovni pogoji. Zglasite se pri oskrbniku. V BLAG^SPOMIN OB SEDMI OBLETNICI SMRTI NAŠEGA POKOJNEGA SOPROGA IN OČETA Frank Marinčič Ob tužni obletnici klečimo na Tvojem grobu in iščemo premi-nilih blagih spominov. S solzo v očesu in jadnega srca Ti močno žalostni kličemo: Spočij se v Bogu, nezabni soprog in oče, do svidenja nad zvezdami! Žalujoči: SOPROGA in OTROCI. Cleveland, O., 17. avgusta, 1943 Hotel Westlake (197) CM 'fXITED STATES BONDS STAMPS DELAVCI za SPREJEMANJE ODPOŠILJANJE MIZARSKI ODDELEK SPLOŠNA DELA NA JARDU Plača od ure The Cleveland Tractor Co. 19300 Euclid Ave. ._(197) OSKRBNIKI Nobeno predznanje potrebno. Plača Nič dela v nedeljo. Jako dobri delovni pogoji Zglasite se pri oskrbniku Proda se poceni 25 akrov prazna parcela na County Line Road. Nahaja se blizu jezera v Geneva, O. med slovenskimi farmarji. Prijazen potok teče preko parcele, ki ima tudi 17 akrov lepega gozda. Cena je približno kot za mestni lot, namreč $1,800. Vprašajte na 960 E. 185. St. telefon KEnmore 5030; Frank Preveč. (Aug. 17, 19) Hotel Westlake (197) MALI OGLASI Stanovanje se odda Odda se 4 sobe mirni družini; novo dekorirane, kopalnica zase; parna gorkota. Vpraša se na 15416 Saranac Rd. (194) Stanovanje išče ženska išče kuhinjo in spalno sobo, najraje zgorej ter med E. 36. in 60. St. Kdor ima kaj primernega, naj pusti naslov v uradu tega lista. (193) Stanovanje iščejo Želim dobiti stanovanje 4 ali 5 sob; morata biti dve spalnici. Najraje vzhodno od 55. ceste. Trije otroci v družini. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče POtomac 3215. (193) Hiša naprodaj Na Cherokee Ave. blizu 185. ceste je naprodaj 5 sob bungalow; garaža za en avto. Za sestanek pokličite M. F. Intihar, 630 E. 222. St. IV-2644 ali IV-0678. (195) Ako iščete dobrega popravljalca za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevlje ter imamo polno zalogo finih, novih moških čevljev. Cene zmerne. FRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Ave. (Tues. x) Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom KRANJSK0-SL0VENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA (( Krofi in kava. — Dekleta ameriškega Rdečega križa servirajo krofe in kavo ameriškim in, britskim mornarjem v Severni Irski. t>tiw* .fh bil V\ , t). .lvabi) ,J" Posamezen Ti. >jaj'ie f*10 videti po 7> «teMVe ženski po-\vHla ^arjanca in do- oštj <^Pec s svojim je začel tf sS r11' A ^>irki P0H aziti; Cl bodo, žgan- »al Jim j je vsem e pa še yiCTORY UNITED STATES ONDS AND STAMPS Naši vojaki na straži proti napadom, iz zraka v Severni Afriki. Svoje postelje imajo kar na prostem, da je več svežega zraka. Da pa so bolj varni proti komarjem in drh-gemu raznemu mrčesu, so postelje pokrite s posebnimi mrežami. Kakor je videti, prostoru za postelje jim tudi ne manjka. Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki . . . Posluje že 50. leto Članstvo 38,200 Premoženje $5,000,000 Solventnost K. S. K. Jednote znaša 127.24% Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTL kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. JEDNOXA sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; ctroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoje okrilje. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanje dobe od $250.00 db $5.000.00. K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. Če še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj. Za pojasnila o zavarovanju in za vse druge podrobnosti se obrnite na uradnike in uradnice krajevnih društev K. S. K, Jednote, ali pa na: GLAVNI URAD l 351-353 No. Chicago St. Joliet, 111. Palomita Zgodovinski roman ■ i WJWJWJW W W Poredneži so bili vsi brez iz jeme temnorjavi kakor vragci in grdi in zamazani, nekateri docela goli, drugi pa zopet ta ko brezupno razcapani, da ni so bili dosti gorši od prvih. Iz pod dolgih, črnih, ščetinastih in strogo uravnanih las preko njihovega nizkega čela so jim iskrile žive, kot oglje črne oči, med širokimi in debelo nabreklim polnimi ustnicami pa so se jim svetile ravne in enako merno uravnane vrste drobnih, belih zob kakor mali srebrni nožki na kraljevskem pravljic nem omizju. Vse so hoteli izvedeti, vse sami videti in svoje-ročno pretipati na opravi kakor tudi na orožju svojih, novih po sili—varovalcev, ki so imeli dovolj posla, predno so se mogli sporazumeti vsaj za silo v svoji slabi napol francoski izgo-varjavi španskega jezika s temi nagajivci. Od srede vasi se je zdajci pojavila visoka, nekdaj bržkone črno barvasta, a zdaj pa že vsa oguljena in zamazana, od starosti in trde rabe obupno škripajoča kočija, zavita v gost in visoko v zrak se dvigajoč oblak sivega^prahu, ki se je dvigal izpod njenih vegastih koles ter izpod enakomerno krešočih kopit njene rebraste in trudno sopihajoče vprege. Kosmat do mačin že precej dozorelih let, s svojim širokim slamnikom, poveznjenim globoko doli na zagorelo čelo, da so se komaj videle njegove rjave, male pa bodeče oči, se je močno trudil in prigovarjal brez prestanka s svojega visokega sprednjega sedeža v kratkih, toda krepkih, voznikom menda povsod lastnih vsklikih svojim težko cin-cajočim kljusetom k hitrejšemu koraku, za nameček pa še vihtel nad njimi neumorno v velikih krogih dolge konce svojih debelih in nerodnih vajeti, ki so sikali zdaj na levo zdaj na desno, zdaj spred zdaj zad, kakor se mu je že videlo potrebno. V kratkem presledku za ko čijo ter deloma tik poleg nje pa je jezdila na brhkejših in kaj dobro rej enih, sicer nizkih, toda neobičajno širokoprsih in čilih konjih mala četica kakih dvajset do petindvajset konje nikov, samih mladih, krepkih dečkov resnega, mirnega, opreznega, pa smelega izraza, ki se jim je videlo že takoj na pr vi pogled, da so vajeni sukati svoje žilave vrance kakor da bi bili z njimi vred samo enega telesa. Oblečeni v preprosto, pa slikovito narodno nošo me-riških "charrotov," z visokimi slamniki ali pa polstenimi klobuki kakor dežnik velikih krajcev na glavah, namesto navadnih sukenj noseč na sebi le lahke, komaj malo pod pas segajoče platnene jopice, v dolgih, navzdolž lijastih, tesno bedrom se prilegaj očih hlačah, na pe tah težkej z belim srebrom bogato vloženi ostrog domačega izdelka s topozobimi ščegetav-ci ogromne velikosti, za pasom ali pa prekrižane čez prsi in čez pleča po tri in štiri široke usrijate pase, do roba natlačene z ostrimi naboji za njihove kratke karabinke, ki so jim visele s ploščatih lesenih glavic njihovih udobnih ter bogato s srebrom okrašenih sedel, na katerih so bili obenem obešeni njihovi dolgi in težki "machet," kakor tudi njihove strumne, skrbno v klopčič zvite "reate," zadajrpri sedalih pa povezani dolgi, tesičasti in živo pisani "gabani" — vsa ta njihova ču- dovito popolna oprava in tudi drugače nekam sumljiva zunanjost je vzbudila takoj pozornost ali prav za prav sum pri izhodu nameščene francoske straže vkljub dejstvu, da so bile podobne skupine do zob oborožene, četudi drugače lahko povsem miroljubnih in poštenih domačinov v onih časih v Mehiki, posebno še zunaj po deželi, docela navadna in le malo manj ko vsakdanja prikazen. Ko se je približala kočija s svojim spremstvom, sedaj v. zložnejšem teku, na primerno rokomalharjev ali roženi?" Še predno pa je utegnil nekoliko osupli kočijaž ziniti kako besedo, je pokukal skozi pol-odprto okno pri kočiji prijazen, visok pa suhljat možak nekako srednjih let, ki je razodeval na sebi že takoj na prvi pogled videz bogatega mehiškega "hacendada" tako po svoji splošni zunanjosti. Ne da bi kako izdajal niti najmanjšega sledu čudenja ali presenečenja na svojem temno zagorelem obrazu, je hitro odgovoril z docela mirnim in skrajno vljudnim glasom nezaupnemu francoskemu vojščaku: "Od haciende San Nicolas smo, senor, kakih dvajset legev od tukaj, saj Vam je morda že samim znano. Vračamo se ravno iz bolnišnice v Aguascalien-tes, kjer mi je namreč podarila soproga pred malo več ko dvema tednoma našega najmlajšega angelčka. Ker pa ni človek dandanes radi teh šmentanih kakor se razdaljo, jim je zastrla franco ska straža s puškami in nasa jenimi bajoneti nadaljno pot,' njihov poveljujoči narednik pa je pristopil previdno nekoliko bliže ter dejal kočijažu z ra-skavim in nezaupnim glasom: "Kam pa, kam, prijatelj, ob tem času in pa še s takim spremstvom naokrog? Kdo le neki so vsa ta številna gospoda v kočiji in pa onile tam na konjih? Imate li dovoljenje za potovanje tod okrog tako obo- sami raje imenujejo — liberalnih revolucionarjev sam že nikjer več varen, sem naprosil svoje dečke iz haciende, da me spremijo na potu. Čakajte, tu moram imeti papirje zase kakor tudi za vso to našo res nekam precej veliko in številno družino —." Medtem ko je iskal in brskal stari hacendado hitro po žepih svoje lepe in dragocene, iz rjavo vstrojene srnakove kože ukusno narejene, povsod s sre- brnimi gumbi in drobnimi verižicami prepletene obleke, pa se je začul iz notranjosti kočije nežen in komaj slišen glasek, podoben otroškemu joku, obenem pa tudi dobrohotno srčkanje in prijazno laskanje skrbno čuječe matere, ki se je sklanjala, vkljub hudi solnčni vročini zunaj še vedno vsa zavita v težke odeje, nizko in ljubeče nad svojm malim obože-vančkom. "Vroče mu bo najbrž, vroče, pa se bo že treba privaditi tudi na vročino," je pripomnil s šaljivim nasmeškom bogati hacendado, ko je kmalu nato pomolil velik šop raznobarvnih listin, pisanih z nerodno roko in zato le težko čitljivih, v deželnem (španskem) jeziku francoskemu naredniku v roke. Da ne bi uglednih potnikov menda preveč zadrževal v tej neznosni vročini, ker je bila pot pred njimi še dokaj dolga in naporna, je preletel obzirni in dobrodušni Francoz ponujene mu listine s hitrim, površnim pogledom, potem pa, ne videč na njih v naglici ničesar napak, jih brž zopet zganil in vrnil presrečnemu roditelju, rekoč: (Dalje prihodnjič.) PAYDAY BOM MY POPOLNA RAZPRODAJA VSE ZALOGE Ogrinove Dept. trgovine 15333 WATERLOO RD. RAZPRODAJA JE ZDAJ V TEKU in se bo nadaljevala, dokler ne bo razprodana vsa zaloga do golih sten Potrebščine za moške, ženske in otroke TUDI.POPOLNA ZALOGA obuvala za vso družino Blago je predvojna zaloga. Vse 100% fine kakovosti TEH VREDNOSTI NE MORE NIHČE DUPLI-CIRATI... PRIDITE IN JIH VZEMITE! Kupite zdaj, dokler je še zaloga kompletna 1883 1943 "V JVaznanilo in 2Zah*Oala Žalostni in potrtega srca naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znance®, da je nemila smrt posegla v našo družino in nam odvzela našo ljubljeno so: in skrgno mater Mary Zupančič Pokojna je bila rojena 15. maja 1883 v vasi Malo Mlačevo pri Grosuplje® odkoder je prišla v Ameriko pred 36 leti. Svoje trudne oči je zatisnila 14. j«'1'' 1943 in smo jo 17. julija po opravljeni zadušnici v cerkvi Marije Vnebovzete f" ložili k večnemu počitku na Kalvarijo pokopališče. M* h cij Po s h V dolžnost si štejemo, da se na tem mestu zahvalimo Rev. Čelesniku za podelitev sv. zakramentov za umirajoče in za opravljeno sveto mašo in cerkvene pogrebne obrede. Lepa hvala tudi Rev. Baragi za obisk v pogrebni kapeli. Najlepša hvala tudi vsem, ki so nam stali ob strani ter nam pomagali na en način ali drugi v teh najbolj žalostnih dneh v naši družini. Torej najlepša hvala vsem. Iskreno se želimo zahvaliti vsem, ki ste s krasnimi venci okrasili krsto drage nam pokojnice in sicer: Martin Micklich in družina (Pueblo, Colo.), Joseph Micklich in družina (Pueblo, Colo.), Mr. Paul Krasoc in sin Jack, Mr. in Mrs. Frank Saso, Zupančič družina iz 53 St., Zupančič družina iz 128 St., Kuhi družina iz Grovewood Ave., The Boys of Paint Dept. of White Motor Co., Local 1108 I. A. of M. of Chase Brass Co., Automatic Dept. of Center-less Grinders, Marquette Metal Products, Frank Znidaršič in družina, Matt Hribar in družina, družina Simcic-Fink, Mr. in Mrs. Anton Krall, Sr., Stanley in Alice Intihar, Mr. in Mrs. John Asseg, Mr. in Mrs. Frank Yakos, društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ, društvo Srca Marije (staro), in podružnica št. 10 SŽZ. Našo iskreno zahvalo prejmite tudi vsi, ki ste v tako velikem številu darovali za svete maše, ki se bodo brale za mirni pokoj duše rajne soproge in matere in sicer: Mr. in Mrs. Jos. Micklich, Mr. in Mrs. Frank Saso in družina, Mrs. Anton Zupančič, Mr. in Mrs. Tony Zupančič, Paul Krasoc in Jack, Mrs. Mary Krasoc, Mr. in Mrs. Anton Moze, Mrs. John Novosel, Zabukovec-Gorsha družina, Mr. in Mrs. Ed. Krall, Mr. John Polomsky, Mr. in Mrs. Louis Gricar, Mr. in Mrs. Henry Laurich, Mr. in Mrs. John Kržmanc, Zupan družina, Mr. in Mrs. Jack Malovrh, Mr. in Mrs. John Steklasa, Mr. Ferra, Mr. in Mrs. Joseph Krall, Mr. in Mrs. Jo- seph Adamitch, Mrs. A. Jane, Mary Pucel, Mrs. G. Pizmoht, Mary Thompson, Kožar družinai M'* Ur- in Mrs. Jim Novak, Mr. in Mrs. CW Cermelj, Mr. in Mrs. Frank Zup«^ Mr. in Mrs. Jos. Glatch, Mrs. ^ Lesko, Josephine Macek, Mr. 'n Jos. Cermelj, Marian Struna, ine Cigoj, Mrs. Frances Dremel. Mr. John Orehovec, Mrs. ^ A m brozic, Mr. John Yerick, ^ . • # Frances Yerick, Julia Pezdirtz, Theresa Seday, Mary Stražišar, ^ tfrw John Hrastar Jr., Margaret ^ Mrs. Mary Opalek, Mr. in Mrs. A» Krall, Mr. Frank Tomažič, Mr- «n \ | John Saso, Mr. in Mrs. Frank T*^ J Mrs. Jennie Pike, Mr. Frank j Zorko družina, Mrs. Josephine P"" ty j Gi 1 H % h rail m 5 % eta] «v 'oils »ti, % Mr. in Mrs. John Marn, Mr. Jo* sek, Mr. in Mrs. Frank Zadeli, M** Kravos, Mrs. Anna Cek, Frank Mrs. Hrastar, Sr., Mrs. Mary Mr. Joseph Fidel, Mr. in Mrs. Starman, Mr. John Mullec, Mr. 'n Adolf Gole, Mr. in Mrs. Albert pfin4 0* C^ toi Mr. in Mrs. John Perko, Mr. jn 0 H P Louis Peterlin, Mr. in Mrs. Tony Jr., Hribar družina, Mrs. Intih»r» in Mrs. Jos. Chervan in Mary ^ Najlepša hvala Frances detinjam št. 10 SŽZ za častno *tr' in spremstvo do groba. it Lepa hvala vsem, ki ste Pr" kojno kropit, ste pri njej čul« spremili do groba. Posebno P" ki limo zahvaliti nosilcem krste, spremili nezabno nam pokojn''° njeni zadnji zemeljski poti ter ložili k večnemu počitku. M f Torej iskr&na hvala vsem " sl»»c ; pomotoma kakšno ime izpustil«,^ mo, da nam prizadeti oprosti želimo vsem kar najlepše z Prav lepa hvala tudi An«"* tek pogrebnemu zavodu za vs° njenost in prijazno postrežbo tako lepo urejen pogreb. li* h Na S ►toVl ci] Gt.r «t % V a Sil in vsakemu posebej in če smo ^ te' Ljubljena soproga in mati! Bog Te je poklical k sebi in zapustil" " . ^ veliki žalosti, kajti vse prezgodaj si se ločila od nas. Solze nam zalivaj0 žalostni stojimo ob Tvojem svežem grobu ter pošiljamo goreče prošnje k da Ti podeli večni mir. Lahka naj Ti bo ameriška zemlja do svidenja ^ dami. — Žalujoči ostali: , oč" p 4 FRANK, soprog FRANK in STANLEY, sinova; MARY, por. Okički, hči; ANITHON^ DOROTHY in ANTONIA, »inahi; LOUIS, JOHN in STANLEY, Jr., ^ MARTIN in JOSIP, brata v Pueblo, Colo.; sestra IVANA KRAŠOVEC v stari domovini Cleveland, Ohio, 17. avgusta 1943. S \ li! Olil v do 0] ' 1; Vv H« ft k \ < >J S H